67 9-2006 Ponovno zvezde na nebu Zvezdnate noči, Dušan Jelinčič, 2. dopolnjena izdaja, Sanje, Ljubljana, 2006. posamezniki, napake v odločit- vah ipd. Prav nekateri od našte- tih dejavnikov so povzročili dra- matično dogajanje pred koncem odprave na Broad Peak, kjer sta v snežnem neurju avtor in sople- zalec dobra dva dneva blodila po gori in večkrat le za las ušla smrti. »Gora se naju je usmilila,« pravi. Ali pa sta imela le neizmer- no srečo. Dobro se zaveda, da je ta osemtisočak osvojil »zlahka«, mnogi se trudijo leta, pa nikoli ne presežejo te magične meje. A hkrati je v uspeh in preživetje vložil ogromno energije, tako da hitro opravi s takimi pomisleki. Knjiga je napisana v lepem jedr- natem jeziku, nekoliko odstopa- jo le avtorjevi pogovori z zvezda- mi, ki so v bistvu samorefleksija. Kot da so na trenutke malce »ne- zemeljski«, četudi se pogovor suče o zelo zemeljskih stvareh. Drugačen pristop, ki je morda prav zato navdušil ktitike, da so bili Zvezdnatim nočem tako na- klonjeni. V uvodnem eseju avtor razmišlja o uspehu knjige, ki je res imeniten – je »mednarodno najbolj nagrajena slovenska knji- ga vseh časov« (tako piše na na- slovnici), mišljeno je predvsem italijansko tržišče. A vendarle avtor v zanosu morda spregleda, da tudi kakšna druga slovenska gorniška knjiga ne govori samo o kamnih, pač pa se ozre tudi na človeka in njegovo dojemanje »dogajanja na gori«. Sicer pa so Zvezdnate noči lepe, zasanjane, včasih pa trde in lede- ne, kot so bile noči na ledeniku in predvsem tista dramatična noč na vršnih pobočjih »smotanega vrha«, kot je avtorju o Broad Pe- aku dejal soplezalec Mojmir. Bra- nje, ki ga želiš opraviti v enem za- mahu, branje, o katerem se želiš pogovarjati, tudi branje, po kate- rem bi kar stopil do avtorja in re- kel: »Poslušaj, Duško ...«. Gotovo bi bil zanimiv pogovor. O člove- ški plati alpinizma, ki je vse bolj pozabljana, o kateri se v času trž- no naravnanih vodenj na najviš- je gore sveta vse premalo govori. Pravi čas za ponatis knjige! Marjan Bradeško Karnijska potepanja Karnijska potepanja (Vodnik po gorah), Andrej in Urška Stritar, Kibuba, Ljubljana 2006. literatura Dvajset let je minilo od zelo uspešne, takrat še jugoslovanske odprave na Broad Peak in Gašer- brum 2, osemtisočaka v Karako- rumu. Brž se ustavimo ob besedi »uspešno«, kot se je večkrat usta- vil tudi Dušan Jelinčič, avtor po- natisnjenih in z uvodnim esejem dopolnjenih Zvezdnatih noči. Je uspeh, če vsi garajo, na vrh pa stopi le ena naveza? Ali je to le uspeh posamezne naveze ali po- sameznikov, ki delajo predvsem za svoj cilj? Razgaljen, sam pod zvezdami v mrzli karakorum- ski noči avtor bolj pritrjuje sled- njemu. Konec koncev si vsakdo želi stopiti na vrh. V ospredje, že po človeški naravi, kaj rada sto- pa predvsem lastna želja. Knjiga Dušana Jelinčiča Zvezdnate noči je dobila številne nagrade, pred- vsem v Italiji. Je alpinistična knji- ga, ki nekaj stvari pove drugače, naravnost, brez olepšav, nenaza- dnje avtor dodobra razgali tudi samega sebe, svoje šibkosti in napake. Pravi, da če je odprava uspešna, so za to zaslužni člani le-te, če ni, je za to vedno » krivo le vreme«, ne pa nepripravljeni Ne vem, ali bi med Julijci in Do- lomiti lahko našli lepšo vezeni- no, kot so skrivnostno vabljive, vse gorske raznovrstnosti polne Karnijske Alpe, ki jih slovenska gorniška srenja vedno bolj hiti spoznavati, saj je v njih kaj vide- ti in doživeti. Sicer pa so vsaj na vzhodnem robu nekoliko tudi naše, predvsem koroške. Zve- stejši (in predvsem starejši) bral- ci Planinskega vestnika se prav gotovo še spominjajo tehtnega pisanja dr. Viktorja Vovka, ki je v šestdesetih letih prejšnjega sto- letja v sedmih letnikih predstav- ljal Slovencem Karnijo in njene gore, iskal v njenih dolinah in na vrhovih slovenske korenine ter rešil izumrtja ali pozabe mar- sikatero slovensko ledinsko ime. Planinski vestnik je karnijskim goram prijazno naklonjen in morda s tem tudi »povzročitelj« vedno večjega slovenskega zani- manja zanje. Vendar je na knjiž- ni polici s slovensko gorniško li- teraturo dolgo zevala praznina.