18. štev. V Ljubljani, v i 1. februarja 180. Letnik Vl. Inseratl ae «prejemajo in veljA triatoona vrata: ti kr., če ae tiaka lkrat, to o 1 — 91 II II II * H 16 ,i i, n u 3 „ Pri večkratnem tiskanji sa •ena primerno cmanj&a. R o k o pl si ae ne vračajo, nefrankovana piama ae ne sprejemajo. N roonino prejema opravniStv,, (an- nistraeija) in ekapedieija na Dunajski cesti št. 16 v Medija-iovi hiši, II. nadstropji. Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemar velja : Za celo leto . 10 gl. — kr. ia poileta . . 5 ., — ,, ia četrt iet* , . •» „ 50 ,, V administraciji velja: 7.a ceio ieto . . S gi. 40 kr £a pol icta 4 ., -JO „ :'.a četrt iela . . 'i „ 10 „ V Ljnbljaui na dom pošiljali velji 60 kr. več ua ieto. Vredništvo je v Medijatovi bi5i, itev. 15. Izhaja po trikrat ua teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Država za državljane! Nemški pemski državni in deželni poslanci ho cesarju izročili protimemorandum, ki skuša spodbijati opravičene češke tirjatve. Naš namen ni spodbijati posamezne točke tfga memoranduma, iu to iz dveh vzrokov. Prvič, ker prostor našega lista tega ne dopušča, in drugič, ker se ne t če neposredno nas, a le Čehov. Spisovatelji protimemoranduma posebno povdarjajo, da jim ni mar za nemštvo, a le za državne interese. Povdarjajo, kakor je že Stremayr v budgetnem odseku storil, da zahtevajo nemški uradni jezik, državni interesi, kterim se pa morajo vsi narodni in drugi po-misliki vkloniti. Oni postavljajo resnico na glavo, da smo državljani za državo, a ne država za nas. Ali to ni najsurovejši špartanski absolutizem, da bi se narodi morali vsem pra vicam odpovedati, zatajiti narodnost, samo zato, ker to smatra za državni interes kak prenapeti centraliBt? Da se mi ne strinjamo s temi nazori, n' treba omenjati. Nas tudi nihče ne prepriča, da bi bili pravi. Ravno tako se ne bomo mi trudili nasprotnike prepričati, da nimajo prav, ker vemo, da bi bilo vse bob v Bteno. Oni so v svoj nemški centralizem, nemško uradovanje tako zatelebani, da z njimi ni mogoče govoriti. Oni hočejo na vsak način gospodovati v Avstriji, naj gre tudi vse v nič. Po našem zdravem mnenji, je država skupina državljanov ter v Avstriji različnih narodov z vladarjem na čelu. Od blagostanja vseh teh članov je odvisna tudi sila vsega dr žavnega telesa. Zato mora država skrbeti, da se krepijo vsi narodi in državljani; to je pa le mogoče, če se skrbi za narodni razvoj vseh teh udov. Če se pa en Bam ud te skupine zatira, en sam narod na steno pritiska, trpi celo državno telo. Zato posilna germuni/a-cija ue množi državne meč', a jo le slabi, ker ob enem spodkopava ljubezeu do države. Zato je napačna nemška teorija o mogočni državi, ki uči, da smo državljani le zavoljo države a ne nasprotno. Če je ta teorija ugodna v druzih državah, je v Avstriji popolnem na pačna, ker poostruje mednarodno borbo, ki gotovo ne more biti državi na korist. Državne postave in uredbe, ki bo v eni državi dobre, še zato niso dobre tudi za drugo državo. Posta vodajal.-tvo se mora ravnati po razmerah posameznih držav, a ne po teorijah kakega pretiranega idealista. Narodna nasprotja se ne dajo s takimi teorijami pomesti iz sveta. Tudi je sveta dolžnost vsncega naroda varovati narodne pravice. To je pnrodna naredba, kteri se umetna protivljenja zastonj ustavljajo. Država se izdržuje od dižavljanov, ti plačujejo davke v državno blagajnico ti gredo ob času nevarnosti za njo na bojišče. Zato je pa državna dolžnost varovati njih pravice. Pa saj Nemci se tudi ne protivijo vlovan-skim narodnim pravicam le zavoljo države, ampak le zarad gospodstva željnosti. To je . Deutsche Zeitung", organ najbolj zagrizenih ustavovercev in centralistov, priznala v letošnji novoletni številki, ki je skušala Poljake na svojo stran pridobiti, ter je pisala, da nemški centralizem ni nevaren avtonomiji Galicije, ker tam nimajo Nemci n česa iskati. S tem je naravnost povedala, da germanizacija, a ne državni intresi, so povod nemškemu centralizmu. Državui intresi so le grm, za kterega svoje namere Bkrivajo. Zato se pa avstrijski Slovani ne moremo navduševati za nemški centralizem in nemško uradovanje, kerlesluši k našemu penemčenju. Politični pregled. Avstrijske deiele. V Ljubljani 15. februarja. Češki listi se ne strinjajo s peticijo ee-«liili ¿kolov. Pa ni treba misliti, da bi Čehi odobrovali nove šolske zakone; samo oni smatrajo ljudsko šolstvo za deželno zadevo, o kteri nema dunajska vlada in državni zbor odločevati. V budgetnem odseku je češki poslanec Jireček predlagal pomnoženje državnih srednjih šol s češkim jezikom na Češkem in Moravskem. Minister Stremayr v principu ni nič imet zoper to, a rekel, da o predlogi dopolnitnega kredita za srednje šole se v ti sesiji niti govoriti ne more. — Tako hočejo ustavoverci Blovanske opravičene tirjatve, kter.m se ugovarjati ne upajo, zavleči. Pražka „Politik" zahteva, da bi se za ■mučnega ministra imenoval kak odločni narodnjak, kakor Randa ali Ilabietinek. Za kakošnega birokrata kakor je baron Kriegsau, se čehi ne morejo navduševati, ker št ni ničesa storil za češko narodnost. Uradna „Wien. Ztg." je objavila postavo za zmanišaiijc revščine v raznih avstrijskih deželah. Ogerski finančni minister grof Szapary in naučni minister Trefort sta prišla v Beč. Kako sem se jaz likal. Črtice za poduk in kratek Čas. LVIII. Predno pa gremo po tej poti naprej, po-stojmo nekoliko in poglejmo v šolo, kako družbo sem dobil. Nič kaj se ne morem pobahati ne z novimi sošolci, ne z učitelji — izvzemši gosp. kateheta. Takrat je bila preparandija še «.pribežališče grešnikov" z razn h šol, ne dva nista Bi bila enaka bodi si v starosti, bodi si po šol skih letih; ta je bil gimnazijalec, oni realec, nekteri pa še celo le normalec, jaz sem na šolski lestvi bil z najvišega klina padel. Lahko si vsak misli, kako malo mi je ugajala družba, kako zauičljivo sem gledal v šolske knjige, ktere sem bil že davno zopet pozabil, kako težko sem odgovarjal na vprašanja o nemšk h stavkih itd. jaz, sloveči latinec gimnazije, ki sem že maturne naloge drugim izdelaval, jaz, čegar dela so že tiskana bila. Razen tega so bili moji novi sošolci pač dobre duše, a tako primitivne vednosti , da je meni že kar pre sedalo. Pa še nekaj je razžalilo mojo domišljivost. Kakor že znano, sem znal že toliko glasovirja, da sem seže z not učil reči, ktere so bile po mojem okusu. Ravno tako zuano bo častitim bralcem , da moje grlo ni imelo kar nikakor-šuega glasu. Naš učitelj glasbe je bil pa jako vljuden učenjak in vedel spoštovati vsacega stan in zmožnosti. O tem tu le kratek prizor. Učitelj: „Vaši Milosti se toraj ne ljubi igrati skale, Jej je gotovo prenizko, he?" „Saj že znam skalo, ne le s C, ampak z vseh stopinj" — je moj odgovor. ,,Ali se bo Vaši Blagoroduosti ljubilo do jutri prinesti mi vso C-skalo dvajsetkrat prepisano — se ve, če Vaša Blagorodnost nima morda že kacega novega spisa za ,.Laib. Ztg." pod peresom?" — govori dalje. „Kazni jaz ne bom pisal, sem se že davno odvadil" — je kratek moj odgovor. „Tako, tako! Vaši Učenosti je tako delo pač prenizko?" — poprašuje dalje: „Da, res!" — rečem jaz odločno. „Hm, hm! Vaša Slavnost se je toraj dOj nas ponižala le kot gost?' Jaz na to zbadanje nič ne odgovorim, če- ravno vse v meni kuha. Drugi dan je njegovo prvo vprašanje do mene: ,,Je li Vaša Milost imela toliko časa in dobre volje, da bi bila blagovolila po včerajšnjem naročilu moje malenkosti spisati C-skalo dvajsetkrat?" „Ne!" — rečem jaz. „Ne? Ej, saj se ne mudi. Do jutri bo morda Vaša Učenost milostljivo blagovolila to skalo spisati štirdesetkrat, kaj?" „Nimam papirja 1" — črhnem jaz, ki zdaj vso to reč tudi zavijem v humoristično stran. „Tako? Naj jo pa Vaša SlavnoBt spiše kam drugam, n. pr. na žamet ali svilo, da jo le jaz vidim." Zdaj se jaz ne morem zdržati smeha, kteremu se pridružijo tudi drugi, ki so smeh komaj držali, da ni že prej butil jim z grl. ,,A, glej no" — se oglasi zopet učitelj — „kako lep moški zbor in kako glasen pevo-vodja. Kaj, ko bi Vaša Milost zdaj stopila tu sem h klavirju in pela tisto skalo, ktere ne blagovoli pisati?" Jaz grem k glasoviru in ko on vdari C, Vnanje države. Nemški državni zbor je 12. t. m. bil od Bismarka odprt. Pruski deželni zbor je pa za 3 mesece odložen. Pruska vlada misli nemškemu zveznemu svetu predlagati podaljšanje sucijalistične postave do 188G. leta. Res lepa Bvoboda čaka kulturne Nemce. Anglija predlaga, da se sestavi mednarodna komisija za določenje mej med Grško in Turčijo. — Dunajska „D. Ztg." priporoča, da bi se oni deli Tesalije, ki jih berlinski kongres daje Grkom, zamenili z otokom Kreta, kjer je prebivalstvo izključljivo Grško. Tudi nam se bi to ne zdelo napačno, prvič bi se grško-turško mejno vprašanje, ki že dalj časa vznemirja Evropo hitreje rešilo, in drugič bi se moč helenstva ne razširjevala na sever slo-vanstvu v škodo. $rl>*ka skupščina je zvišala civilno listo kneževo na 700.000 frankov. Bolgarsko narodno sebranje se snide še le koncem marca. Turčija je odstavila kajmakama v Ale-ksandrete in kaznovala vse turške vdeležence -'nanega poboja z francoskimi mornarji. Tako je porta zadostila zahtevam francoske vlade. V JVlaeerioni ji in Tesaliji bivajoči Rumunci so podali turškemu ministru notranjega Ahmud Nedim paši nek memorandum, ki zahtevajo pravice za Rumune bivajoče v teh provineijah, kterih je, kakor memorandum trdi, okolo 800000. Ta memorandum je le produkt Slovanom sovražne turške in rumunske vlade, ki hočejo z romanizmom Bolgare zatirati. Kar prej niso mogli b helenizmom doseči, hočejo z romanizmom. Izvirni dopisi. K Dunaja, 12. februarja. (Kaj bo s Kranjsko gimnazijo? — Državni zbor. — Državnega pravdnika namestnik.) S čehi vred skušajo tudi Slovenci , da se jim ni nadejati boljših časov, dokler je naučno ministerstvo v rokah Stremajerjevih. Včeraj se je v budget-nem odseku obravnavala med drugimi tudi gimnazija v Kranji. Dr. Vošnjak je ministra vprašal, bi li ne bilo prav, da ae gimnazija v Kranji ne odpravi, ampak vnovič dopoine ? Stremajer pa je odgovoril, da se to iz vzrokov varčnosti ne more zgoditi. Gimnazija kranjska svojega namena, je rekel, ni dosegla. Število učencev je vsako leto padalo, v Ljubljani pa je naraščalo. Ker dežela in mesto kranjsko premalo etor6 za to šolo, ni ostalo druzega, kakor jo odpraviti. Škode dežela nima, ker se je v Ljubljani osnoval šo en paralelni razred. Poročevalec Jireček je opomnil, da je gimnazija kočevska še veliko slabeja in da zadnje leto v vsih štirih razredih ni imela toliko učencev, kakor kranjska v dveh, pa Stremajer si je iz zadrege pomagal z izgovorom, da je Kočevje oddaljeno od Ljubljane, da se je deželno zastopništvo potegovalo za gimnazijo v Kočevji, da bode pa morebiti iz denarnih vzrokov treba tudi to gimnazijo opustiti. Dr. Vošnjak je ugovarjal, da je mesto kranjsko dovolj storilo za gimnazijo, ker je zidalo poslopje in oskrbelo druge potrebue reči, da bi pa morebiti dežela kaj dovolila v ta namen, ako se prično obravnave z deželnim odborom. Odprava gimnazije je pa v deželi zbudila veliko nevoljo. Tudi zoper to oporekanje je imel Stremajer odgovor pripravljen. Gimnazija kranjska, je rekel, ni slovenska, ampak nemška in ljudstvo o narodnih razmerah v šoli dru-gači sodi, kakor napeto narodno časnikarstvo. Konec cele obravnave je bil, da bo se sprejele svote od vlade za šolstvo raznim deželam in zavodom namenjene. Obstanek kranjske gimnazije je silno ma-lovredna reč, in vendar Be še v tem oziru željam dežele kranjske ni hotelo vstreči, dasi je bil sedanji deželni zbor enoglasno Bklenil potegniti se za to šolo in pri vladi prositi za ujen obstanek. Dr. Vošnjak bo v prihodnji seji budgetnega odseka nasvetoval resolucijo, da naj se gimnazija kranjska zopet oživi in da naj se slovenski jezik vpelje kot učni jezik na srednjih šolah v deželah slovenskih. Konečna rešitev vprašanja o gimnaziji kranjski bo toraj odvisna od om) njene resolucije, zatoraj Vam bom precej te-legrafično sporočil, kako bo odsek o teh reso lucijah razsodil, a'i ji bo sprejel, ali zavrgel, ker se po tem večidel ravna tudi glasovanje v zbornici. Sicer pa Stremajer s svojim ravnanjem med poslanci vzbuja čedalje večjo nezadovoljnost in Taaffe sam neki že čuti, da ga ne bode mogel več dolgo obdržati v mini3terstvu. Danes se je že govorilo, da prevzame Taaffe naučno ministerstvo, predno preteče 48 ur. Bomo videli, kako se bo reč zaBukala, ker tako ne more ostati. Državni zbor je zadnjič nadaljeval obravnavo o zemljiško - davkarski postavi, in rešil tretje važno vprašanje o sostavi reklamacij-skih komisij. Desnica je hotela te komisije tako sostaviti, da bi polovico udov volili deželni zbori, polovico jih pa imenovala vlada, toda ne izmed svojih uradnikov, ampak izmed davkoplačevalcev, kterih bi moralo biti najmanj pol, in le druga polovica naj bi bili uraduiki. Pa ta nasvet je padel s 130 glasovi proti 136. Za našo deželo reč nima posebne važnosti, ker je vcenitev še precej dobro dovršena, pač pa je važna za Poljake in Tirolce. Pa pri glasovanji je manjkalo 10 Poljakov in 3 Tirnici; zato pa pač nimajo vzrokov drugim očitati, da je ta nasvet propadel. Kako se bo reč v tretjem branji izvršila, se še ne ve. Danes bode zbor nadaljeval omenjeno zemljiško postavo, potem pa pričel obravnavo o ponareje-vanji vina in o posojilu 500.000 gld., ktero Gališka dežela od države prosi na posodo, da bode mogla pomagati svojim stradajočim de-želanom. Desnica, pa tudi levičarji so sklenili pritrditi obema predlogoma po nasvetu odbo-rovem. Za pravdniškega namestnika v Ljubljani je imenovan sodnijski adjunkt v Celji, g. Jožef Pajk, mlajši sin bivšega litijskega okrajnega glavarja Janeza Pajka. S Šentjerneja na Dolenjskem 8. febr. Dne 30. pret. m. izročili smo materi zemlji truplo profesorja Florijana Gregoriča, kteri je na Brezovici pri Šentjerneju blizo 83 let star v pokoji umrl. Dočakal je blagi gosp. veliko let, ter preživel svoja dva duhovna brata, ktera sta kot župnika pred njim umrla in za ktera je v mladosti skrbel. Izšolal se je v Novemmestu in v Ljubljani ter se po dovršenih gimnazijskih študijah podal v bogoslovje. Pa zajuUil je bogoslovje v tretjem letu ter se podal na vseučilišče. Leta 1823 nastopil je v Ljubljani kot gimnazijski učenik svoje službovanje in je dalje podučeval kot profesor zgodovine učečo Be mladež na gimnazijah v Kopru in v Trstu do 1. 1857. Od tega leta dalje živel je pa v pokoji v svojem rojstnem kraji na Brezovci. spustim jaz z grla glas, ki je ravno toliko po doben glasu C, kakor vsakemu drugemu. „Aj, Vaša Blagorodnost je tudi umetnik v petji, kakoršnega do zdaj ni, vsaj moja ponižnost ne ve za-nj. V enem glasu cel zbor glasov. Kako, da za tako imemtnost še nihče ne ve !'' Z mojimi sošolci je pa vse drugače postopal in pokazal, da ne zna govoriti le z gospodo , ampak tudi s hribovci. Smilili so se mi reveži. Ko drugi dan zopet v šolo stopi, pogleda mene, pomiga z očmi in prične: „Na kaj je Vaša Blagorodnost izvolila spisati tisto C-skalo, štirdesetkrat — na svilo, žamet ali papir?" „Na niči" — je moj odgovor. „Jaz danes slabo slišim, sem nekoliko prehlajen, toraj prosim, da bi Vaša Blagorodnost milostljivo ponovila Svoj odgovor" — reče in nastavi uho proti meni. „Na nič" — odgovorim jaz zdaj na ves glas. „Ej, to je novo" — se oglasi on—„mora tudi lepa biti reč na nič spisana. Naj jo Vaša Vljudnost meni pokazati pouiža sel" Ne vem, kako bi se bila ta reč razvoz-ljala, če bi ne bil zmedel je šolski nadzornik gosp. korar Savaschnigg (Zavašnik), ki je nenadoma vstopil. Mi planemo kvišku, a on veli s prstom, naj se vstopimo v vrsto, kakor vojaki pred generalom. To storimo in jaz pridem na levo krilo prvi. „Wie heisst Er (kako mu je ime)?" — praša obrnjen v mene. Jaz gledam svojega soseda in glasbenega učitelja, a VBi gledajo mene. Ko g. SavaBch niggu ni naglo odgovora, drega: „No, no, odgovor!" ,,Saj zna sam govoriti" — rečem jaz — „naj rajši sam pove, jaz ne bom odgovarjal za svojega soseda." Gosp. Savaschnigg obledi, ozeleni, zarudi in kdo ve kaj se še spreminja v njegovem obrazu, učitelj glasbe pa se ruga zdaj na tihem. ,,Kdo je ta?" — se obrne Savaschnigg proti njemu, kazaje mene. „Zelo visok gospod, ki je navajen, da se ga ogovarja z Vi (Sie)" — pojasni učitelj. „Tako? Kako pa je tak gospod k nam prišel?" — se obrne gosp. Savaschnigg k meni. „Prav tako, kakor zdaj zopet grem , saj meni ni treba, da bi na tem potu kruha iskal." Izgovorivši to vzamem klobuk in dirjam ven. Podam se k vodji gosp. Legatu iu mu razložim, da meni nikakor ni mogoče dalje ostati tu. Blagi gospod me tolaži, spodbuja k potrpljenju in obeta, da bom že čez leto dni lahko službo dobil pri sv. Jakopu v Ljubljani; petja se mi ne bo treba učiti, godbe pa, če bom hotel. Skoro bi se bil vdal, ali — kdo je šolski nadzornik, kdo bo moj najvišji gospod? Nihče drugi ko velečastiti gosp, Savaschnigg, ki mi tega, kar se je bilo ravno zgodilo, nikdar ne bo pozabil. Uboga para bom, nič druzega. Zato po nekolikem premišljevanji rečem: „Ne, ne! Po tem, kar se je zgodilo, ne morem več tu ostati in — po pravici rečeno — veselja tudi nimam. Prosim le potrdila, da sem tu do današnjega dnč v šolo hodil, druzega nič." Gospod vodja mi Bpiše to spričevalo, jaz grem. In tako je bila končana moja karijera učiteljska, malo več ko dva meseca sem se za učitelja „likal." Kam pa zdaj? Pač sem imel še| gosposke rodovine, kterih sinovom Bem še naprej izde- Bil je pokojni zvest Avstrijan, vrl domoljub, in posebno veren katoličan, kteri se ni sramoval svojega verskega prepričanja očitno pokazati. Ravno zaradi tega, kakor tudi zaradi dobrega srca je bil profesor Gregorič prav priljubljena oseba svojim Bosedom in prijatlom, ter je pri njih tudi splošno spoštovanje vžival To spoštovanje se je še posebno dan njegovega pogreba razodelo, kajti sešlo se je veliko prijatlov, da so mu zadnjo čast skazali. In naj blagi gospod vživa v večnoBti zasluženo plačilo, na zemlji naj Be mu pa ohrani Bpošto-vanje in spomin. Domače novice. V Ljubljani, 14. februarja. (Srednje šole ljubljanske) končajo prvo polletje danes, drugo polletje Be prične že zopet v Bredo 18. t. m. (Ljubljansko posojilo). Prvo srečkanje se bo vršilo že 2. aprila t. 1. z glavnim dobitkom 35.000 gld. Najprvo se bo oddalo le 25.000 sreček po 24 gld., kdor jih bo koj plačal, po 25 gld, pa v obrokih. Prodajala jih bo v Ljubljani „eBkomptna banka." (Vreme v Ljubljani) lluda je bila zima, a kar je na pepelnico nastopilo južno vreme, je VBe še desetkrat slabše. Po ulicah polno luž, z vsake strehe teče in se vdira sneg, kanali vode ne morejo požirati, ker so zamašeni ali pa zamrzneni, v zemljo pa tudi ne gre, ker se še ni otajala. Zrak je mokroten kakor sopar, kaj pa še le bo, ko se začno tajati zmrznena stranišča! (Maškarada v ljubljanski čitalnici,) za ktero ima več let „Sokol" tako rekoč že monopol, je bila tudi letos najlepša predpustnih veselic v Ljubljani, to morajo pripoznati tudi naši nasprotniki, kterih smo obojega spola veliko videli med seboj. Že uhod je bil jako pisano okinčan, kako krasno pa še le dvorana! Vse v svetlobi, v blesku. Okoli devetih so se gornji prostori prenapolnili z maskami, kterih raznoterosti popisati nam ni mogoče. Posebno krasne in mnogovrstne so bile ženske maske v idiličnih in drugih nošnjah raznih narodov. Če je bilo kaj pogrešati, 60 bile to le skupine in politične maske. Pa saj je bilo za vse to premalo prostora, saj je bila gnječa taka, da si je še „Pavliha" s svojo marelo komaj pot delal med množico; ta je bil pa tudi res zelo drastičen. — Okoli devete ure je prišel tud gosp. deželni predsednik vit. Kallina počastit veselo družbo s svojo navzočnostjo in Be mudil nekoliko časa, pa se pri odhodu jako po-voljno izrazil o družbi. — Vročina je bila po vseh prostorih taka , da je bilo težko dihati, pokazalo se je, da so za take prilike sedanji prostori čitalnice veliko preozki; za 600 oseb, kolikor jih je gibalo se ta večer po njih, bo gotovo premajhni. Vendar je rajanja trajalo skoro do zgodnjega jutra, dokaz, kako prijetna je bila veselica vsakemu, ki jo je videl. Pri tem se je vršilo vse v najlepšem redu, maškarada je bila podoba sporazumljenja vseh narodov med seboj, le nek tujec je bil poskusil nekaj zmeSnjave narediti, pa bo mu naši „Culu-Kafri" mirno Bkoz vrata posvetili. — Nadrobneje popisavbti maske in gibanje nam ni lahko in tudi prostora nimamo; toraj bodi zaznamovana le splošna sodba občinstva, da je bila ta veselica uajkrasnejša v Ljubljani, kakor do zdaj še vsako leto; nemškutarji kaj tacega ne spravijo skup. — V spodnjih prostorih pa je bila gnječa še veliko veča. Tu je godla mestna godba in nabralo se je priprostega ¡ljudstva toliko, kolikor ga je moglo not. To je znamenje, da je središče Ljubljane le čitalnica in bi bila še bolj, če bi imela obširnejše prostore. Te resnice ne moreta tajiti tukajšnja nemška lista, ki pišeta vedno tako, kakor da bi bili v Ljubljani sami Nemci, o Slovencih pa ne zineta ne črtice. — Slednjič bodi s pohvalo omenjeno še to, da je gostilničar gosp. Grčar s svojim osobstvom prav dobro rešil svojo nalogo, postreči tolikemu številu raznovrstn h gostov s svojo kuhinjo in kletjo, kar nikakor ni mala reč. (Iz seje družbe kmetijske), ki je 1. dne t. m. bila pod predsestvom g. barona Wurzbacha, je došlo „Novicam" sledeče poročilo: Na priporočilo družbe kmetijske in deželnega logarskega nadzorn ka je si. ministerstvo kmetijstva z odlokom od 8. dne u. m. Andreju Ravanu posestniku na Colu, za hvalevredni in vspešn trud, s kterim z lesom zasaja lastna svoja po sestva, pa tudi marljivo sodeluje pri varstvu državnega lesovja, podelilo premijo, s 100 g d , — Ignaciju Ustarju, posestniku v Veliki Vasi, in Martinu Hribarju, posestniku v Cirkušah pa za marljivo zasadbo lesa na lastnih posestvih, vnacemu premijo po 20 gld. odločilo. — C k. j deželna vlada naznanja družbi, da je od si. finančnega ministerstva jej po dovršeni zemljiški vcenitvi iz Tirolskega na razpolaganje poslana c. kr. gozdna komisarja Fr. Suda in Jos. Pučiča v začasno tukajšno službo prevzela i določbo, da prvi gré v Kranj za gorensko, drugi pa v Postojno za notranjsko stran — Gosp. vitez Schneid-Treuenfeld ie poslal družbi 25 gld. v pripomoč tisku knjižice „Glavna vodila umnega kmetovanja na malem posestvu"; odbor sklene za blagodušno podporo toplo se zahvaliti radodarnemu rodoljubu. — Peticije podružnice metliške za zidanje dolenjske železnice pošlje centralni odbor i toplim priporočilom si. državnemu zboru. Vabilo k udeležbi 1. vinskega sejma, ki ga prihodnji mesec hrv.-slav. društvo napravi v Zagrebu, sklene odbor, ki rad pripomaga k vspešui izvršitvi ove naprave, razglasiti v „Novicah", da se vinski trgovci opozorujejo na razstavo hrvatskih vin. Dunajsko podporno društvo ubozih dijakov na višji šoli kmetijski je povabilo kmetijsko družbo, naj prit stopi kot ud podpornega društva; odbor je sklenil pristopiti kot letnik. — Okrožnica si. ministerstva kmetijstva, po kteri se avstrijskim kmetovalcem svetuje, naj bi pridelano svoje žito vsako leto hitro postavili na žitne trge, ker le tako je mogoče odbiti konkurenco z amerikanskim in ruskim žitom, je bila na znanje vzeta s to opomnjo, da kranjska dežela žita le v dobrih letinah za svoje domače potrebe pridela, v unanjo kupčijo pa ga nima nikoli prodati. — Odbor za letošnjo deželno razstavo kmetijskih pridelkov in obrtnijskih izdelkov v Gradcu je poslal lružbi program te razstave 8 prošnjo, naj ga objavi ; odbor sklene vstreči tej želji. — SI. ministersto kmetijstva naznanja družbi, da je poročila o porabi lanske državne podpore za sirarstvo in napravo vojakov odobrilo, isto tako tudi porabo podpore za pospeh go-vedereje. Ker na lansko jesen zavoljo goveje nuge delitev premij za goveda na Notranjskem v Postojni se nij moglo izvršiti, zato je sklenil idbor, pozvati podružnico kmetijsko postojnsko, oaj poroča, kedaj in kako naj bi se letos lani opuščeno premiranje nadomestilo. — Prošnja okrajnega šolskega sveta novomeškega je bila rešena tako, da Be za šolsko mladino pošlje nekoliko poučnih kmetijskih knjig, denarnih daril za marljive učitelje pa nima družba kmetijska na razpolaganje, zato jih morajo do- loval latineke in nemške naloge in prevajal latinske klasikarje, ali o tem se ne more živeti, tudi so se časoma naveličevali „strganca", „lenuha" itd. Prejemal sem dobre svete, a druzega malo, in to leto je bilo res grozno. To grozno leto bodi popisano le v par črticah, ker se sam sebi smilim, če si pokličem v spomin vse dogodbe. Misli si bralec človeka z ozeblinami na nogah in rokah, brez gorke obleke, čegar nagoto in strganost pokriva le plajšč bivšega so-Solca K., a to vse ga ne varuje mraza. Stanovanja nima, tudi hrane ne, sedi v kavarni, dokler je odprta, ker imajo markerji usmiljenje ž njim, spi tudi tam na stolih, dokler to trpe, potem pa mora iti v mrazu in snegu z mesta, da prebije noč, če tudi v gozdu pod Turnom, da ga le policija ne dobi. Sram ga je, ne toži svoje reve nikomur, raji trpi vsej, če prav po več dni nejé nič gorkega, ves dan pa morda celó Bploh nič ne dobi v želodec, ko vodó, ktera nič ne stane. Ljudje ga vidijo, imajo celó svojo zabavo ž njim , mu naroče to in ono pismo , da 8e skaže s svojim duhom , se smejejo njegovemu ozkemu mišljenju in nizko letečemu Pegazu. Kako li bo letel \iše, če je tako premražen in lačen, da bi najraje na tleh sedčl in spal v kakoršni koli luži! Za trud mu dajo nekaj šestič, on je vesel zasluženega denarja in se gre najest — enkrat v tednu, morda ce o le v dveh tednih, čuda le, da pri tem ne zmrzne in ne zboli do smrti. Tako sem bil zašel med glediščne igralce. To je dobro, a lahkomiselno ljudstvo, meni je bilo koristno v tem , da sem se navadil lepše nemški govoriti, kakor se v Ljubljani govori; vsaj sam sem si domišljeval to. Slovenski duh se je jel izkajati z mene, ker se mu je menda preslabo zdelo bivati ali celo razvijati se v tako zanemarjenem telesu. Igralci so me ob-rajtali kolikor toliko, ker sem jim bil marsikje za rabo ; meni je pa bilo to tudi v korist, ker za gledišče mi ni bilo treba nič vstopnice, in tako sem počasi seznanil se skoro z vsemi gledališkimi igrami. Najboljši prijatelj mi je bil neki Weilenbeck, ki je igral večidel tragične naloge, imel lep talent in bil tudi bolj izobražen od drugih. Temu sem bil večkrat „občinstvo", kedar se je učil Franca Moora, kralja Riharda, Jaga, Fausta itd. Najimenitnejša prikazen tega leta je pa za, me bila ta-le. Z nekim Gabrielli-jem , Poljakom po rodu, sva skovala igro „Sicherl, vulgo 'Dimež, der Schrecken von Krain". Se reče, načrt sva skovala oba skup, potem sem jo spisal jaz in bila je odločena za predstavo. Kakšna je bila, ue maram razkladati , ker jo je že marsikdo videl; rečem le, da se bahal ž njo nikdar ne bom. Pri nekem igralcu v ozki in mrzli sobici pod streho smo pisali naloge za igralce, gospodinja pa nam je kuhala krompir v oblicah, ki smo ga vsi skup nakupili. Igra je naznanjena, po voglih se nabijejo listi, skušnja se prične, a jaz! Ne da se popisati, kako sem bil razburjen, kako so se mi napenjale prsi; moje besede bo to, ki bodo tu z odra donele ploskajočemu občinstvu. In glavna reč — jaz sam bom nastopil na odru v podobi tolovaja. To mora ¡biti, „zur Verherrlichuug des Festes", bo rekli igralci, in jaz sem se učil svojih par besedi bolj ko vsi drugi dolgih nalog, skrbneje ko Weilenbeck „Dimeža." biti le iz državne podpore, ki jo c. kr. deželni šolski svet od ministerstva dobiva, da jo po-zaslišanji družbinega odbora razdeli. — Po predlogu podružnice kranjske je bil gosp. Jožet Burger, posestnik in župan v Vogljah za uda sprejet. (Ogerska zavarovalnica.) V današnji številki je zopet inserat ogerske zavarovalnice, ki jo zastopa g. Jak. Dobrin. Kolikor je nam znano, ta banka pošteno izplačuje ; kdor še m zavarovan, se lahko pri njej zavarje. Telegram „Slovencu." Z Dunaja, 13. februaija. Ministerska kriza zopet oživela, rešitev neki prav blizo, natančnejega ni znanega. Postava o ponarejevanji vina je sprejeta. Razne reči. — V Parizu je umrl senator Cremieux, rodom jud, eden najhujših ščuvulcev zoper katoliško cerkev. Imel je na Francoskem Bilen vpliv, in je pripomogel, da se je judovski ua rod do sedajoe stopmje moči veljave in boga stva povzdignil. — Prebivalstvo Bosne in Hercegovine. V Bosni in Hercegovine se je naštelo 1,142.147 ljudi, 599.000 moških in 543 000 žensk. Največ prebivalstva ima okraj Banja-luk8, namreč 85.753, za njim pride okraj Jajce z 46 473 ljudmi. Po veri je pravoslavnih 487.022, mohamedanov (Turkov) 442 500, katoličanov 208.950. judov 3426. in drugih 249. Duhovnikov je 1082, uradnikov 678, učiteljev 257, zdravnikov 94, kmetijskih posestnikov 94 393, tlačanov (robotnikov) 83.402, obrtnikov in kupčevalcev po 10.876, delavcev, hlapcev sploh služabnikov 54.779. Mest je vseh 37, trgov 34, in vasi 4894. Hiš je 187.510. Sarajevo ima 21.377 prebivalcev, Mostar 10.848, Banjaluka 9560, Belina 6090, Travnik 5887, Doljna Tuzla 5199, Livno 4597. Eksekutivne dražbe. 18. sveč. Jože Mavec (2) iz Golega (1038) v Ljubljani; Frane Petrič (2) iz Loga (6533) v Ljubljani; Anton Pengov (2) iz Pešate (1327) v Ljubljani; Lovro Kregar (2) iz Lukovice (3168) v Ljubljani; Anton Steiner (1) iz Kržišča (700) v Krškem; Keza Simovec (1) iz Bregane (60) v Kostanjevici; Lenka Vegel (1) v Kostanjevici (580) ; Primož Kovač (3) iz Pakla (7830) na Vrhniki; Jože Jagodic (1) iz Olševka v Kranji; Janez Gerjovič (1) iz Ribnice (240) v Kostanjevici; Miha Pilnat (1) iz Jarš (370) v Kamniku; Andrej Premrl (1) iz Šmihela (2043) v Senožečah. 19. sveč. Janez Golobic (2) iz Dolža(750)v Novcmmestu; Janez Lekau (1) iz Rovt (3920) v Logatcu; Luka Nagodc (1) iz llavnika (3250) v Logatcu; Lorenc Lekan (1) iz Itovt (3198) v Logatcu; Tomaž Uršič (1) iz Dolenjega jezera ,1970) v Logatcu; Franc Bajt (1) iz Planine (650) v Logatcu; Anton Opeta (1) iz Cirknice (2610) v Logatcu; Jože Golobic (2) iz Dolenje Težke vode (1750) v Novem mestu; Jaka Simčič (3) iz Mrzlega polja v Postojni; Jože Želko (3) iz Narina v Postojni; Matej Mesojedec (1) iz Bruhane vasi (1787) v Laščah; Franc Jerše (1) iz Šmihela (2200) v Žužembergu; Anton Hren (3) iz Zagorice v Laščah; Janez Črne (3) iz Kokrico (3932) v Kranji; Martiu Kastelic (1) iz Hudega (1200 v Zatični; Franc Zaplata (1) iz Pokojnice (1960) Zatični; Luka Žakelj (3) iz Godoviče 3460) v Idriji. Listnica vredništva. Čast. gosp. O. J. na Ž. Vsaka stranka mor» imeti nekaj udov , če tudi le kakih 10, drugače ni stranka. Kar se tiče zuane zadeve, bomo mi molčali, kakor smo že rekli, čeravno imamo gradiva nakupičenega — — ako ne bomo provoci-rani od druge strani. Toraj bi bilo dobro, če bi se Vi z enakim pismom tudi tje obrnili. V obča pa vsak list nekaj zastopa , ima svoje načelo , toraj ni skedenj , kjer bi se vsako žito mlatilo. — Gl-dč drugih opomb Vaših — obžalujemo. V vsaki vojski je nekaj mrtvih in ranjenih , zadnjih veliko zopet ozdravi. — Vse to „sine ¡ra", kajti za mirne besede in razloge imamo tudi mi mirne odgovore. eoeoocoamjtujaKitj: Ure za »tolpe in gradove izdelujem že od ieta 1842 po najuovejših iznajdbah, ne vlite, ampak zrokoizde lane, proti polni garanciji in po najnižih cenah. Janez M. Pogačnik. (4) Podnart, Kropa, Gorenjski. Popravljam tudi stare ure na stolpih, jemljem plačo tudi v obrokih, in cenik pošiljam vsakemu brezplačno. JCCGOCOGOOOC TcirKraflčnr d*n»rnr c«in« 13. felirursja Papirna renta 71.65 — ftreherua rent» 7i.60 — (Mata renta 85 16 — 18601etno ariavno posojilo 131 76 isankin« imeije 843 — Kreditne akeije 301.76 - Loi don 116.76— — Ces. kr. cekini 6.63. — JO-lrankov 9.86. x Prva odrska zavarovalna družba. Okrožnica za vse, ki se lioeejo zavarovati na hiše in kmetiške poslopja na šest let in sicer prvo leto brezplačno. V Gradcu meseca decembra 1879. Castito zavarujoče občinstvo, posebno pa tisti, ki so nam dozdaj svoje zaupanje izkazali in s tem naše društvo do sedajne veljave povzdignili, nam bodo priznali, da smo zmirom pošteno postopali, kakor je tudi naše celo diuštvo ua pošteno, trdno podlago postavljeno, in da se v tem oziru smemo z vsakim podobnim društvom meriti. Naše pošteno postopanje je imelo dober vspeh ! S koncem leta je naš temeljni kapital 3 iniljone ii;č novo olajšanje, da kdor hiše in kmetiške poslopja od zdaj zanaprej pri nas za šest let zavarje, ne bo za prvo leto nič druzega plačal, kakor kolek in pisarne stroške, zavarovalnino pa je zavezan še le od druzega leta naprej plačevati. Ker nobena zavarovalna banka takih vdodnih pogojev ne ponudi, prepričani smo, da bo naša ponudba pri zavarovanja iskajočem občinstvu z veseljem sprejeta, in na tak način se bo vsak lahko za več let pod dobrimi pogoji zavaroval. V tem bo slavno občinstvo spoznalo, da smo vsigdar pripravljeni, kur mogoče olajšati zavarovanje in da cenimo zaupanje naših dosedanjih zavarovancev s tem, da jim za šeštletno zavarovanje eno leto brezplačno ponudimo, iz česar je jazno, da je zaupauje v naše društvo popolnoma utemeljeno iu opravičeno. Naši mnogobrojni zastopniki v slovenskih deželah bodo z velikim veseljem natančneje o tem poročali. S spoštovanjem Generalno zastopstvo prve ogrske zavarovalne družbe