i
ŠTESi!
ocsaas
BENCINSKI SERVIS
Agip
LETUŠ
NAROČILA KURILNEGA OLJA
tel. 03 891 56 11
Nagradni
kulinarični
natečaj
Savinjskih
novic
STRAN 11
Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012
C	Tretja stran
Javna dela kljub začasnosti smiseln način zaposlovanja
Območne službe zavoda za zaposlovanje od minulega meseca dalje vključujejo brezposelne v letošnje programe javnih del pri neprofi-tnih delodajalcih. Programi omogočajo zaposlitev za največ eno leto oziroma do konca tega leta na področjih socialnega varstva, izobraževanja, kulture, varovanja narave, komunale, kmetijstva in turizma.
Brezposelni, ki se po šestih mesecih prijave na zavodu lahko vključijo v omenjena javna dela, lahko imajo različne ravni izobrazbe, odvisno od področja, na katerem se izvaja posamezni program javnih del. Programe izvajajo delodajalci, ki jih je zavod izbral na podlagi javnega povabila. To so nevladne organizacije, javne in državne ustanove, občine in zasebni zavodi, ki imajo nepridobitni značaj oziroma vračajo dobiček v osnovno dejavnost in ga ne delijo.
Zavod za zaposlovanje izvajalcem sofinancira stroške zaposlitve brezposelnih (del plače, stroške malice in prevoza na delo, zdravniškega pregleda in odpravnine ob upokojitvi). Zaradi razmer na trgu dela se pri istem izvajalcu nekaterim udeležencem vključitev v javna dela lahko podaljša, a največ za eno leto. To velja za moške, starejše od 58 let, in ženske, starejše od 55 let, ki so bili v zadnjih dveh letih vključeni v javna dela manj kot eno leto,
invalide in Rome ter udeležence javnih del, ki izvajajo osebno asistenco in so bili v zadnjih dveh letih v javna dela vključeni manj kot eno leto.
Lani je bilo v javna dela vključenih nekaj več kot 2.600 brezposelnih, letos je predvidena vključitev okrog 3.000 brezposelnih. Da je takšen način zaposlovanja smiseln, dokazuje podatek, da se je do sredine lanskega leta zaposlilo skoraj 30 odstotkov udeležencev, ki so bili v javna dela vključeni v letu 2010, od teh približno polovica pri istem delodajalcu, kjer so pred tem opravljali javno delo.
Toda nekoliko spremenjeni kriteriji za zaposlovanje na javnih delih so prinesli tudi nekaj težav. V tokratni temi tedna poročamo o ukinitvi javnih del na osnovnih šolah, kar zagotovo ne bo ostalo brez posledic. Sicer pa je aktualna številka Savinjskih novic polna informacij o delovanju različnih organizacij, zelo zanimiv je tudi intervju s prejemnikom prestižne gospodarske nagrade Boštjanom Gorjupom. Vse, ki ste zamudili pokušino slastnih potic v Gornjem Gradu, vabim, da preberete poročilo o imenitnem dogodku in si ogledate foto-reportažo na naši spletni strani.

Upravna enota Mozirje:
Za plače porabili manj kot leto poprej.............5
Intervju:
Boštjan Gorjup ........................................................ 6
Priznanje zlati kamen:
Med šestimi finalisti za naj razvojno občino tudi Solčava...............................................7
Govedorejsko društvo ZSD:
Praznovanje 20-letnice ........................................ 8
Toplica:
Deset let društva....................................................9
Rokometni klub Nazarje:
Dosegle prvo mednarodno zmago..............21
ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 12, 23. marec 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Savinjske novice št. 13, 30. marec 2012
ID
Tema tedna
NIČ VEČ UČNE POMOČI PREKO JAVNIH DEL ZA OSNOVNOŠOLCE
Na nekaterih šolah ne bodo pogrešali zaposlenih preko javnih del
Javna dela so priložnost za zaposlitev težje zaposljivih oseb, prav tako so zadovoljni izvajalci teh del, saj Zavod RS za zaposlovanje sofinancira dobro polovico stroškov za zaposlenega, preostanek v primeru šol sofinancirajo občine. Decembrski razpis je prinesel velike spremembe, s katerimi izvajalci javnih del niso najbolj zadovoljni. Odslej zaposleni namreč ne morejo opravljati istega dela več let zapored, kot je bilo možno doslej, poleg tega izvajalci ne morejo več zaposliti oseb za programe, ki so jih že izvajali, kandidati za javna dela pa so lahko le prejemniki nadomestila za brezposelne ali denarne socialne pomoči. Kdor tega ne prejema, ni kandidat za opravljanje javnih del. Nekoliko drugačni pogoji so za invalide.
ŠOLE OSTALE BREZ POMOČNIKOV
V Zgornji Savinjski dolini so zaradi novih pogojev vse šole prejele negativen odgovor za izvajanje javnih del učne pomoči. Na vseh šolah so bili doslej zelo zadovoljni, da so imeli zaposleno eno osebo, ponekod tudi dve, katerih naloga je bila pomoč učencem pri domačih nalogah ali dodatna razlaga učne snovi. Kot nas je opozorila bralka Valerija Kerznar, naj bi ta oblika pomoči nekaterim učencem zelo koristila, saj so sedaj učenci z učnimi težavami prikrajšani za dodatno pomoč. Po besedah Kerznarjeve so se nekateri starši primorani posluževati dragih inštrukcij, če želijo, da njihovi otroci sledijo učni snovi pri določenih predmetih. Za učence sicer obstaja dopolnilni pouk, prav tako ima vsak učitelj na teden pol ure za dodatno obrazložitev snovi, a vse to ne nadomesti vsakodnevne pomoči pri učenju, ki so jo izvajali zaposleni prek javnih del.
POMOČ OBČINE V LUČAH
Na osnovni šoli v Gornjem Gradu so po besedah ravnateljice Liljane Bele dobili zavrnjen zahtevek za dve osebi, ki bi na šoli izvajali učno pomoč. Meni, da je nekaterim otrokom to, kar jim nudi šola, premalo. »Po treh letih se bomo morali znajti drugače, je pa več možnosti in o teh že razmišljamo, saj bi radi otrokom nudili največ, kar je v naši moči.« Učitelji se trudijo po najboljših močeh, da bi pomagali učencem, ki potrebujejo več razlage, več časa, tudi po pouku, če ne gre drugače.
Tudi na Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah so
dobili zavrnjeno vlogo za dve osebi, ki bi nudili učno pomoč. Pretekla leta so imeli preko javnih del zaposleni dve osebi. Njihovo delo si sedaj razdelijo razredniki, učitelji in šolska svetovalna delavka, je povedala ravnateljica Valerija Robnik. Kar največ poskušajo narediti pri dodatnem pouku in pri dodatnih urah. Na vse načine se trudijo, da bi dodatno pomoč omogočili vsem, ki jo potrebujejo. Ker imajo na šoli invalidnega učenca, ki je odvisen od dodatne pomoči, jim je na pomoč priskočila občina, ki v ta namen financira (za skrajšan delovni čas) zaposleno osebo, ki učencu pomaga.
ISKANJE DRUGIH OBLIK FINANCIRANJA
Na Rečici ob Savinji so lani potrebovali osebo, ki bi pomagala učencu, a jim te niso odobrili, letos na razpisu niso kandidirali. »Trenutno vse potrebe učencev rešujemo z zaposlenimi in lahko shajamo brez zaposlenih preko javnih del,« je povedal ravnatelj Peter Podgoršek. So pa izkoristili priložnost in se prijavili na razpis evropskega strukturnega sklada in šolskega ministr-
stva Popestrimo šolo. V kolikor bodo izbrani, bodo s sredstvi zagotavljali učno pomoč učencem in številne druge dejavnosti. Je pa Podgoršek mnenja, da učenci v osnovni šoli naj ne bi potrebovali inštrukcij, saj jim je na voljo dopolnilni pouk, medsebojna pomoč in še dodatno učitelji, če učenec potrebuje še več pomoči.
Ravnatelj ljubenske šole Rajko Pintar je mnenja, da je bila dodatna pomoč učencem preko javnih del tako rekoč nadstandard. V preteklih letih so imeli zaposleno eno osebo preko javnih del na programu učna pomoč, letos pa tega programa niso dobili potrjenega. Ta pomoč je bila v preteklosti zelo dobrodošla za najmlajše učence pri vključevanju v šolski sistem.
Pintar je mnenja, da na šoli nimajo težav, če ne zaposlujejo preko javnih del. Učitelji v času dopolnilnega pouka in podaljšanega bivanja pomagajo učencem, ki jim določena učna snov predstavlja težave. Predvsem je bil vesel, da so lahko preko javnih del omogočili zaposlitev nekaterim mlajšim brezposelnim osebam, da so videle, kaj pomeni in kaj prinaša redna zaposlitev. Nekaterim je bila to odskočna deska pri iskanju redne zaposlitve ali motivacija, da so hitro zaključile študij in se zaposlile v svoji stroki. Pri zaposlovanju na šoli so merila in kriteriji za zaposlene zelo visoki, je povedal Pintar. Iz tega razloga se letos niso odločili za zaposlitev osebe za urejanje in varovanje športnih objektov, saj primernega kandidata niso našli.
OVIRE TUDI DRUGJE
Na nazarski šoli so že dve leti brez zaposlenih za učno pomoč učencem, saj jim teh del na Zavodu RS za zaposlovanje niso odobrili. Vršilka dolžnosti ravnateljice Andreja Lešnik je povedala, da se finančne težave v državi odražajo tudi v šolstvu. Pred tem so imeli zaposleno osebo, ki je po dogovoru učencem z učnimi težavami pomagala tako v šoli kot na domu. Sedaj je ta naloga na učiteljih, ki se maksimalno trudijo, da učencem pomagajo, če je potrebno, tudi v svojem prostem času.
Mozirska šola letos za izvajanje javnih del na šoli ni zaprosila, saj so na prvo oviro naleteli že pri županu Ivanu Suhoveršniku. Le-ta se je po besedah ravnateljice Andreje Hra-mec odločil, da jim občina javnih del ne bo sofinancirala, kar v preteklih letih ni bil problem. Šola lastnih sredstev za to nima, zato na razpisu niso kandidirali. Občina je šoli tudi zmanjšala sredstva za materialne stroške za 10 odstotkov.
V preteklem letu so imeli preko javnih del zaposleni dve osebi, eno za učno pomoč, drugo za pomoč učencu s posebnimi potrebami. Pomoč teh dveh zaposlenih sedaj pogrešajo, so pa zelo hvaležni in veseli, da razne oblike pomoči otrokom nudijo na župnijski Karitas Mozirje. Pomoč, ki so jo doslej nudili v šoli, je razbremenila starše, nekatere, ker sami le-te ne zmorejo, druge, ker tega sami niso pripravljeni nuditi otrokom. Hramčeva je poudarila, da je vloga staršev glede učnih navad ključna, saj morajo otroke navaditi na red in le redno delo potem prinaša dobre rezultate.
Štefka Sem
4 Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012
Aktualno
PROJEKT DOBIMO SE NA TRŽNICI
Po navdih v Domačo vas v Kranju
V okviru projekta Dobimo se na tržnici, tržnica je cool, je Zavod Savinja organiziral ogled dobre prakse. Udeležili so se ga ponudniki v Bohačevem toplarju in drugi sodelujoči v projektu, med njimi nazar-ska županja Majda Podkrižnik in predsednica LAS - Društva za razvoj Zgornje Savinjske doline Mateja Brlec Suhodolnik. Udeleženci so se v upanju, da bodo za trženje svojih izdelkov ali proizvodov našli kar največ zanimivih navdihov, odpeljali na Gorenjsko.
Največje zanimanje je vladalo za ogled Domače vasi v Kranju. Domača vas združuje prodajalce slovenskih domačih izdelkov in pridelkov na enem mestu. Na 600 kvadratnih metrih je postavljenih 63 hišk, ki dajejo pravi pridih domačnosti in občutek sprehoda po vasi z veliko ponudbo domačih iz-
V Domači vasi so lahko obiskovalci videli, kako se trženja svojih izdelkov lotevajo drugi. (Foto: Štefka Sem)
Zbrane informacije bodo lahko ko-
delkov in blaga. Ob ogledu vasi so dobili udeleženci številne informacije in ideje, z zanimanjem so si ogledali vse od embalaže, ponudbe, do cen domačih proizvodov.
ristno uporabili pri oblikovanju svoje ponudbe in ponudbi izdelkov.
Zelo zanimiv je bil tudi ogled Poličarjeve kmetije v Naklem,
kjer so si ogledali kmetije ter imeli degustacijo mlečnih in mesnih izdelkov. Spoznali so Center za trajnosti razvoj podeželja Kranj, kjer so jim predstavili blagovne znamke Za moj dom - izdelki z gorenjskih domačij. Zanimiv je bil ogled Biotehniškega centra Naklo in pogovor o načinih trženja v trgovini Pod kozolcem. Za zaključek so se v Trzinu ustavili v trgovini Stenko, kjer so lahko za svoje izdelke izbrali primerno embalažo. Ponudnica domačih izdelkov v Bohačevem toplarju Anica Bider je povedala, da so bili udeleženci ogleda dobre prakse zelo zadovoljni, saj so videli veliko zanimivega. Je pa dejala, da je čez nazarsko tržnico ni, saj so njihovi izdelki v primerjavi z nekaterimi videnimi res domači.
Štefka Sem
OBČINA LUČE
Prizidek k občinski stavbi vidno raste
ječih prostorov pa naj bi zadoščalo znovanju občinskega praznika in
50.000 evrov. Načrtujejo, da bi bila Lučkega dneva.
naložba predana namenu ob pra-	Marija Lebar
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Za plače porabili manj kot leto poprej
Potem ko je občinski svet potrdil investicijo izgradnje prizidka k občinski stavbi, so v Lučah pripravili razpis za izvajalca gradbenih del. Ker na rezultat razpisa ni bilo pritožb, je izbrani izvajalec pred nedavnim začel z gradbenimi deli. Računajo, da bo gradnja gotova sredi poletja.
»Dela potekajo po načrtu. Izvajalsko podjetje je napravilo temelje in pričelo z gradnjo stavbe. Na roke jim gre tudi ustrezno vreme,« je povedal župan Ciril Rosc. Če bo
vse potekalo v redu, bi naj bil objekt pod streho v kakem mesecu dni. Za nadaljevanje del nato vreme ne bo tako odločilno. Sama gradnja naj bi bila po pogodbi zaključena konec junija, sledi pa še ureditev notranjih prostorov.
Renovirali in z novim prizidkom povezali bodo sedanje prostore, kjer bodo prenovili neustrezno napeljavo za gretje. Investicija za sam prizidek je ocenjena na 250.000 evrov, za prenovo obsto-
Na mozirski upravni enoti so nedavno za javnost posredovali poslovno poročilo o opravljenem delu v lanskem letu. Kot je v poročilu zapisala načelnica enote Milena Cigale, so začrtane cilje dosegli in kljub enemu zaposlenemu manj kot v 2010 opravili več nalog kot v predhodnem letu.
Načelnica je povedala: »Sledili smo zastavljenim ciljem: kakovostno opravljanje nalog, spremljanje in uvajanje novosti na področju poslovanja s strankami, dostopnost za uporabnike, odprtost za predloge izboljšav upravnih storitev, učinkovito upravljanje s kadrovskimi, finančnimi in materialnimi viri. Naša prva skrb je bila zadovoljen uporabnik na eni strani ter kakovostno, strokovno in zakonito izvajanje nalog na drugi. Odziv strank preko vseh oblik mer-
jenj zadovoljstva je pokazal, da smo na pravi poti; upravna enota je institucija, ki v okolju uživa ugled.« Z notranjimi prerazporeditvami so dosegli, da je delo kljub enemu zaposlenemu manj v primerjavi z leto 2010 potekalo nemoteno.
Veliko pozornost so posvečali zniževanju stroškov poslovanja. Za plače so porabili 2,6 odstotka manj denarja, za materialne stroške pa 1,19 odstotka več kot v predhodnem letu. »Na zmanjševanju stroškov smo veliko naredili že v letu 2009, kar se je odrazilo v letu 2010, saj so bili odhodki na nivoju porabe leta 2006. V letu 2011 smo sicer nadaljevali z varčevalnimi ukrepi, a rezultati niso več tako zelo očitni, saj so stroški po naši oceni maksimalno zmanjšani,« dodaja načelnica.
Marija Lebar
Objekt naj bi bil pod streho v kakem mesecu dni.
(Fotodokumentacija Občine Luče)
Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012 5
Intervju
BOŠTJAN GORJUP, DIREKTOR PODROČJA GOSPODARJENJA V BSH HIŠNIH APARATIH NAZARJE
Prejeta nagrada priznanje zanj in za podjetje
Boštjan Gorjup (Fotodokumentacija BSH Hišni aparati Nazarje)
Boštjan Gorjup je nedavno prejel visoko nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Letošnja rdeča nit je bila inovativnost, kateri v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje, kjer je naš sogovornik direktor področja gospodarjenje, posvečajo še posebno pozornost. Gorjupova poklicna kariera je trdno povezana s tem podjetjem, kamor je prišel pred 12 leti. V službo v Nazarje se dnevno vozi iz Slovenj Gradca, velikokrat potuje v matično podjetje - v tujini je vsaj 60 dni letno, pa tudi sicer preživi veliko časa na cesti. Njegov delovnik je zahteven in služba se ne konča ob določeni uri. Povprašali smo ga, kaj mu pomeni pravkar prejeta nagrada in kako vidi razmere v našem gospodarstvu ter v svojem podjetju.
- Nagrada Gospodarske zbornice Slovenije za podjetniške dosežke je eno najstarejših in najprestižnejših tovrstnih priznanj pri nas. Kaj pomeni vam?
Zame osebno pomeni nagrada veliko priznanje, prav tako seveda za podjetje in za vsakega zaposlenega v podjetju. Dokazuje, da je mogoče dobro poslovati tudi v naši mali deželici in v ekonomsko nestabilnih časih. Seveda predstavlja nagrada tudi vzpodbudo za dobro delo v naprej.
-	Kaj je temelj vaše zgodbe o uspehu?
Naša zgodba o uspehu temelji na naši osredotočenosti delati kakovostne in inovativne izdelke in ustvarjati dobro okolje, v katerem lahko vsi zaposleni maksimalno izkažejo svoj potencial in tako doprinesejo z idejami, s katerimi potem ustvarjamo nove izdelke ali izboljšujemo že utečene proizvode ali pa tudi procese.
-	V BSH Hišni aparati Nazarje že vrsto let sodelujete v razpisih za najboljše inovacije območne zbornice, redno pa pobirate tudi zlata odličja za inovacije na nacionalnem nivoju. Na kakšen način vzpodbujate inovativnost med zaposlenimi?
Splošna klima v podjetju je naklonjena izražanju novih idej. Imamo izdelan tudi sistem nagrajevanja, ki je večplastno. Nagrajujemo zlasti tiste, ki s svojimi inovativnimi idejami najbolj pripomorejo k uspehu podjetja in izkazujejo tudi dobršno mero pripadnosti. Imamo finančni in nefinančni del nagrade. Zlasti zadnji se mi zdi dobra motivacija. Prinaša možnost nakupa izdelkov po nižji ceni, če zaposleni ni določeno obdobje v bolniškem staležu, ima možnost brezplačne uporabe počitniških objektov in podobno. Delavcem pa omogočamo tudi dodatna izobraževanja, kar je dobro tako zanje kot za podjetje.
-	Vaši zaposleni se udeležujejo številnih izobraževanj, ki jih organizirate. Imajo zato višje dohodke?
Povprečna plača pri nas je višja, vendar ustreza poslovanju našega podjetja, ki je zelo dobro in tudi precej nad povprečjem. Izobraževanja pa so seveda namenjena pridobivanju dodatnih kompetenc za uspešno delo v podjetju.
-	Število zaposlenih je v zadnjih letih zelo naraslo.
To je logična posledica razvoja podjetja. Imamo stalno rast prihodkov, razvijamo nove izdelke, za kar potrebujemo dodatne ljudi. Naš sistem proizvodnje je tak, da sami izdelamo enega do dva ključna sestavna dela, za preostalo pa imamo dobavitelje. Vse skupaj nato sestavimo v celoto. Zaposlenih je okoli 1.200 sodelavcev, še najmanj tisoč zaposlenih pri naših dobaviteljih pa dela izključno za nas. Tudi vnaprej nameravamo zaposlovati, vendar ne tako intenzivno kot zadnjih nekaj let.
-	Vsako leto povišate tako število proizvedenih izdelkov kot prihodke od prodaje, stalno večate tudi tržni delež. Kako je delati v konkurenci
samih znanih blagovnih znamk?
Naši mali gospodinjski aparati so konkurenčni predvsem zaradi inovativnosti in kakovosti, kupci pa so s celega sveta. Sedanje težavno stanje na trgih se pri naši prodaji ne odraža. V zadnjih šestih letih smo prihodke dvignili s 140 milijonov evrov v letu 2006 na 337 milijonov, kolikor smo jih imeli lani. To je ogromna rast, tudi za zelo uspešne Nemce.
-	Vaše matično podjetje je v tujini. Katere so prednosti takšne organiziranosti?
Prednost je vsekakor v izdelanem sistemu. Imeni Bosh in Siemens sta na trgu že več kot sto dvajset let. V tem času se je znotraj koncer-na skoncentriralo veliko znanja, ki ga potrebuje družba, kot je naša. A tudi znotraj takega sistema imamo veliko tekmecev. Treba se je boriti za financiranje projektov, ki so boljši od drugih. Financiranje je v kriznih razmerah težavno in lažje je, če si del velikega sistema.
-	Razvojno naravnanost vašega podjetja je prepoznala tudi država, saj je vaš projekt uvrstila med programe tujih vlaganj, ki jih sofinancira. Kaj pa sedanja vlada, kaj pričakujete od nje?
Od vlade pričakujemo predvsem stabilen okvir, ki bo omogočal poslovanje. Miselnost nekaterih, ki si želijo, da bi jim država iskala nove tr-
»Splošna klima v podjetju je naklonjena izražanju novih idej. Imamo izdelan tudi sistem nagrajevanja, ki je večplastno. Nagrajujemo zlasti tiste, ki s svojimi inovativnimi idejami najbolj pripomorejo k uspehu podjetja in izkazujejo tudi dobršno mero pripadnosti.«
ge in jih financirala s subvencijami, je napačna. Prijazno davčno okolje, izobraževalni sistem, ki ponuja dobre kadre in ustrezna infrastruktura bi zadoščali.
- Vemo, da je prav neustrezna infrastruktura ena od ovir pri poslovanju vašega podjetja.
Nujno bi potrebovali sodobno cesto, ki jo že leta umeščajo v tretjo razvojno os. Težko dobimo visoko izobražene tehnične kadre, da bi prihajali od drugod v Nazarje, tudi zaradi neustrezne cestne povezave, zato širimo nekatere naše dejavnosti v Ljubljani. Težave imamo tudi pri logistiki vhodnih materialov in proizvodov.
6 Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012
C
Intervju, Iz občin
- Ste zato vnet zagovornik tretje razvojne osi?
Ne samo zato. Kakšne so razmere na naših cestah, izkušam vsak dan, saj se v službo v Nazarje vozim iz Slovenj Gradca. To je slaba cesta,
»Zaposlenih je okoli 1.200 sodelavcev, še najmanj tisoč zaposlenih pri naših dobaviteljih pa dela izključno za nas. Tudi vnaprej nameravamo zaposlovati, vendar ne tako intenzivno kot zadnjih nekaj let.«
vsi, ki se vozimo po njej, si želimo čim prejšnjo uresničitev hitre ceste, ki pa se žal nenehno odmika. Tudi sicer precejšen del svojega delovnega časa preživim na cestah, veliko tudi zaradi službenih poti v Nemčijo. Letno nanese kar okoli 60 tisoč kilometrov.
-	Kako torej zgleda vaš delovni dan, ko pridete v Nazarje?
Imam ustaljen ritual. Prva stvar je, da spijem kavo iz našega kavnega avtomata. Pol ure posvetim pregledu pošte, nato pa se pričnejo sestanki z najožjimi sodelavci. V podjetju ostanem do šestih popoldne. Če pa pridejo kakšni nepredvideni dogodki ali pa imamo obiske iz tujine, se delavnik še precej podaljša.
-	Od kdaj pa ste v nazarskih BSH Hišnih apa-
ratih? Razmeroma mladi ste postali direktor, kakšna pot vas je pripeljala do tega položaja?
Pred dvanajstimi leti sem prišel v podjetje. Po nekaj mesecih sem odšel v matično družbo v Nemčijo, kjer sem dve leti pridobival znanja in izkušnje, ki so potrebne za vodenje podjetja. Po vrnitvi sem postal najprej vodja kontrolinga, zadnjih šest let pa sem direktor in pokrivam področje gospodarjenja.
-	Kako ste si ustvarili avtoriteto v podjetju?
To je proces, ki traja. Avtoritete ne pridobiš avtomatsko z nazivom direktorja. Pridobiš si jo s poštenim delom, s pravilnimi odločitvami. Nekaj dobrih idej sem prinesel tudi iz tujine. V dvanajstih letih, od kar sem v podjetju, so me zaposleni opazovali vse od pripravnika dalje. Rečem lahko, da se je treba vso kariero dokazovati z dobrim delom. Pomembno je prisluhniti dobrim idejam sodelavcev, zato sem si, tako mislim, pridobil njihovo zaupanje.
-	V poslu imate veliko obveznosti, kaj pa vas pri vašem delu najbolj razveseli?
Gotovo je ena od takih stvari rezultat na koncu poslovnega leta, ko številke potrdijo pravilnost načrtovanja in odločitev v mnogih projektih med letom. Seveda pa je tudi zelo pomembno, da so s podjetjem zadovoljni tako zaposleni kot okolica.
-	Ste družbeno odgovorno podjetje, kot dona-
torja vas najdemo na nekaterih pomembnih področjih, kot so kultura, šport, izobraževanje, tako v občini kot širše v Zgornji Savinjski dolini. Dobro sodelujete tudi z nazarsko občino.
Vsako podjetje je sestavni del družbenega življenja in zavedamo se pomembnosti odgovornega vključevanja v okolje, v katerem delujemo. Podpora dejavnostim na različnih področjih, ki ste jih našteli, je del naše poslovne filozofije. Preko sponzorstev in donacij v okviru naših zmo-
»V zadnjih šestih letih smo prihodke dvignili s 140 milijonov evrov v letu 2006 na 337 milijonov, kolikor smo jih imeli lani. To je ogromna rast, tudi za zelo uspešne Nemce.«
žnosti vedno prisluhnemo potrebam lokalnih skupnosti in širše družbe, predvsem na področju šolstva, kulture, športa, ozaveščanja o odgovornem ravnanju do okolja ter podpore javnim službam, kot so gasilci in zdravstvo.
- Kako vidite nadaljevanje svoje poslovne kariere?
Za večino top managementa v sistemu Bosch Siemens je okvirno definirana karierna pot za naslednjih deset let in tako je tudi pri meni, vendar pa je tokrat še ne morem izdati.
Pogovarjala se je Marija Lebar
PRIZNANJE ZLATI KAMEN
Med šestimi finalisti za naj razvojno občino
tudi Solčava
V petek, 13. marca, je bila na Brdu pri Kranju v okviru dnevov slovenskih občin prireditev, na kateri so podelili plaketo zlati kamen 2012 razvojno najbolj prodorni slovenski občini. Zmagovalka je bila občina Idrija, v finale je prišla tudi občina Solčava. Plaketo je prevzel župan Alojz Li-pnik, na dogodku pa ga je spremljal solčavski podžupan Aleš Klemenšek.
Podelitev je bila izvedena prvič, projekt pa izvajata podjetji Planet GV in SBR, ki želita z njim spodbujati razvoj dobrega upravljanja na ravni lokalnih skupnosti in izpostavljanja dobrih zgledov pospeševati prenos dobrih praks. V ožji izbor za zlati kamen se je uvrstilo dvanajst finalistk, izmed katerih so nato izbrali šest su-perfinalistk, med njimi občino Solčavo. Ta je bila tudi edina s širšega celjskega območja. Izbor je v skladu s predhodno postavljenimi parametri pripravil strokovni svet, sestavljen iz desetih strokovnjakov z vseh treh slovenskih fakultet.
Solčavski župan Alojz Lipnik je povedal: »Plaketa pomeni veliko tako meni, kot tudi vsem, ki se na Solčavskem zavzemamo za trajnostni ra-
zvoj, za ohranitev naravne in kulturne dediščine in za nenehno izobraževanje občanov v tej smeri. Ni nam do javnega izpostavljanja, vendar uvrstitev potrjuje pravilnost dolgoročne trajnostno naravnane razvojne strategije, ki smo jo začrtali v naši občini. V pravilnost smo sami prepričani, lepo pa je, da so to opazili tudi drugi in to na tako visoki strokovni ravni.«
V obrazložitvi k plaketi za dobro vodenje in upravljanje, razvojno usmerjenost in učinkovito delovanje je strokovni svet zapisal: »Solčava je med najmanjšimi občinami v Sloveniji. Ne glede na to ima občina izjemno raven in obseg razvojnih aktivnosti. Za ta razvoj so zagotovili ustrezno organizacijsko infrastrukturo. Pri razvoju izhajajo iz identitete kraja in izhajajo iz lokalnih posebnosti. Občina Solčava je tudi pridobila certifikat Evropska destinacija odličnosti.«
Marija Lebar
Podžupan Aleš Klemenšek (levo) in župan Alojz Lipnik v družbi članice strokovnega sveta Zlati kamen Renate Weiss. (Foto: Mirko Medved)
Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012
1233
Politika, Organizacije, Iz občin
PROJEKT POZEN' EVROPO
i j Kukovič o prihodnosti mladih
Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič je mladim položila na srce, naj bodo pogumni, vztrajni, zagnani, če je potrebno, malce nori, ko se lotevajo svojega posla ali iščejo službo. (Foto: Štefka Sem)
zej Kukovič je pretekli petek sodelovala na okrogli mizi na Ljubnem ob Savinji. Pozdravila sta jo župan Franjo Naraločnik in predsednik Kluba zgornjesavinjskih študentov Radenko Tešanovic. Mazej-Kukovi-čeva je najprej spregovorila o dogajanju v preteklem tednu v Evropskem parlamentu v Bruslju, med drugim, da ji je bila dodeljena funkcija poročevalca za področje anti-mikrobne rezistence.
Glavna tema pogovora so bili mladi in njihova prihodnost. Zaskrbljujoči so podatki, da je v Evropi okrog pet milijonov mladih brez zaposlitve, kar 27 milijonov mladih niti ne dela, niti ne študira. Tako imenovana izgubljena generacija ogroža medgeneracijsko solidarnost, posledično bo več kriminala, težav z alkoholom in drogami. Poslanka je prisotnim mladim svetovala, naj bodo pogumni
in če je treba, tudi malce nori, ter naj svojo priložnost iščejo kot mladi podjetniki.
Prostovoljstvo je bila druga tema pogovora. Medtem ko je ponekod v svetu prostovoljstvo del vzgoje in vrednota, pri nas temu ni tako. Evropska komisija zato namerava
prostovoljnemu delu nameniti veliko pozornosti. Župan Naraločnik je omenil, da bi bilo zelo dobro za mlade, da bi nekaj časa po končanem izobraževanju delali kot prostovoljci. Tako bi si pridobili nujno potrebne delovne izkušnje, delodajalci pa bi imeli priložnost spozna-
in poiskati dobre in zanesljive kadre. »Zaradi velike brezposelnosti nas čakajo grozovite posledice,« je dejala Mazej-Kukovičeva. »Živimo bolje, kot naši starši, a naši otroci tega ne bodo imeli.«
Veja podjetništva, ki pri nas še ni dovolj zaživela, a je zelo pomembna za vsako državo je socialno podjetništvo. Prihodnost so tudi tako imenovana zelena delovna mesta, povezana s pridobivanjem zelene energije. Tudi pridelava domače - zdrave hrane je vse bolj pomembna. Poudarila je še, kako pomemben je zdrav način prehranjevanja, ki nas obdrži pri zdravju in hoja, zaradi katere ostanemo »fit«. Za zaključek je evropska poslanka še dejala, da je razvoj podeželja in turizma v našem okolju najboljše, kar lahko storimo. Pogovor med poslanko in obiskovalci okrogle mize je vodil David Zavolovšek.
Štefka Sem
GOVEDOREJSKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Praznovanje 20-letnice in priznanja najboljšim rejcem
Letos mineva dvajset let, od kar so se v skupno društvo povezali rejci govedi na našem območju.
V	Mozirju so pripravili slovesnost, na kateri so predstavili brošuro, ki so jo izdali ob tej priložnosti. Pregledali so delovanje društva v zadnjem letu, sprejeli smernice za naprej in podelili priznanja najboljšim rejcem.
Zoran Kramer s Kmetijsko-goz-darskega zavoda Celje je v predavanju povedal, da na našem območju redijo okoli 3.800 krav. Nekdaj prevladujoča rjava pasma je nekoliko v upadu. Sedaj na 167 kmetijah redijo 1.600 rjavih krav.
V	porastu je število črno-belih in lisastih govedi. Proizvodnja mleka je v Zgornji Savinjski dolini v povprečju nekoliko nižja kot drugod v Sloveniji, kar pa glede na težke pogoje kmetovanja in pridelave krme ni čudno. Kljub povedanemu prireja mleka narašča.
Jože Podmeninšek, direktor Veterine d.o.o. Mozirje, je zbranim go-
voril o nekaterih kužnih boleznih, ki so prisotne v dokajšnji meri, ker pa nimajo zelo očitnih trenutnih posledic, jih država ne kontrolira. Vseeno zaradi njih na kmetijah nastaja gospodarska škoda, saj so težave pri osemenitvah. Okužba lahko pride v hlev tudi z osemenitvijo krav preko okuženih bikov ali z nakupom nepreverjenih živali.
Predsednik društva Franci Zagožen je naštel dejavnosti zadnjega leta, med katerimi je podčrtal izobraževanja, združena s praktičnim delom v krožkovnih skupinah. Izobraževanju je služila tudi ekskurzija, kjer so si ogledali primere dobre prakse v mlekarstvu. Ekskurzijo so zapisali tudi v letošnji načrt dela, ostale aktivnosti bodo naravnane izobraževalno in svetovalno na področjih, zanimivih za govedorejce.
Drugi del srečanja je bil posvečen praznovanju 20-letnice obstoja društva. Upravni odbor se je že v jeseni odločil ob lepi obletnici izdati brošuro, glavni del organizaci-
Rejci najboljših krav mlekaric za leto 2010 po pasmah in strokovna tajnica društva (od leve) Franci Zagožen, Zlata Rihter, Štefka Goltnik in Alfonz Zupančič (Foto: Marija Lebar)
je pa zaupal strokovni tajnici društva Štefki Goltnik. Publikacija prinaša številne fotografije, strokovne članke in pregled zgodovine govedoreje v Zgornji Savinjski dolini. Predstavljeni so tudi vsi dosedanji predsedniki društva. Tem so se na
praznovanju za njihovo neutrudno delo zahvalili s priznanji, Štefki Goltnik pa so v zahvalo za delo z brošuro izročili šopek cvetja. Priznanja so prejeli tudi najuspešnejši pridelovalci mleka v letu 2010.
Marija Lebar
(H
Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012
predstavile Slovenijo tudi v tujini
C
DESET LET DRUŠTVA TOPLICA
S svojim delom
Toplica - društvo podeželskih žena Ljubno ob Savinji je zaokrožila desetletje svojega delovanja. Članice so jubilej obeležile z letnim občnim zborom, krajšo slovesnostjo in razstavo ročnih del. Na občnem zboru so predstavile bogato delo preteklega leta. S svojimi kulinaričnimi dobrotami in številnimi ročnodelskimi izdelki so bile prisotne na različnih sejmih v domači občini, dolini in širše. Za svoje izobraževanje so poskrbele z udeležbo na različnih seminarjih in tečajih. Letošnje leto so si zastavile bolj smelo, saj so s podpisom pogodbe o sodelovanju z radmirski-mi gasilci pridobile nove prostore.
Da je v društvu zavel nov veter, je bilo opaziti tudi na slovesnosti v radmirski Gmajni. To so oblikovali ljudske pevke Pušeljc, harmonikar Robi Weiss ter dramska sekcija PGD Radmirje in moderator programa Damijan Nerat. Dogodek so topličanke izkoristile za podelitev spominskih daril vsem tistim, ki so jim v desetletju dela kakor koli pomagali na njihovi poti do prepoznavnosti v domovini in tujini.
O prehojeni poti je spregovorila Atelškova in poudarila, da so začele s tečajem kvačkanja in rišeljeja in s tem pridobile znanje za nadaljevanje dela. Odločitev, da bodo tudi v prihodnje de-
lale ročnodelske izdelke in se udeleževale seminarjev in tečajev, se je izkazala za pravilno. V svojih vrstah imajo namreč nove članice, ki osvajajo znanje slikanja na steklo, obdelave gline in številnih drugih ročnih in kulinaričnih spretnosti. Atelškova je poudarila, da so jih spoznali tudi v tujini. Slovenijo kot državo so predstavljale v Angliji na srečanju ministrov za kmetijstvo, v Nemčiji so bile prisotne na kongresu o razvo-
Organizacije, Kultura, Iz občin
ju podeželja, v Italiji sodelujejo z zamejskimi Slovenkami.
Kaj vse so se v desetletju uspele naučiti, so pokazale na razstavi ročnih in kulinaričnih del. Kulinarične dobrote kakor tudi rojstnodnevna torta velikanka pa so bile na pokušino ob sproščenem druženju in klepetu ob zaključku prireditve.
Marija Šukalo
Članice društva Toplica v družbi podpredsednika državnega zbora Jakoba Presečnika (levo) in župana občine Ljubno Franja Naraločnika. (Foto: Marija Šukalo)
POGOVORNI VEČER V SPOMIN NA EDIJA MAVRIČA - SAVINJČANA
Predstavili publikacijo Pesništvo Zgornje
Savinjske doline
Odbor za organizacijo in izvedbo spominskih srečanj Edija Mavriča - Savinjčana pri KUD Utrip Rečica ob Savinji in mozirska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti sta pripravila pogovorni večer. Na njem so predstavili zbornik Pesništvo Zgornje Savinjske doline 2010. Slednji obravnava omenjeno ustvarjanje v dolini nekoč in danes. Tokratni večer je gostilo bočko kulturno društvo v domačem kulturnem domu.
Publikacija je nastala jeseni pred dvema letoma ob prvem spominskem srečanju na rojaka Edija Mavriča - Savinjčana in povzema gradiva, ki so bila v obliki simpozija predstavljena v Gornjem Gradu ob praznovanju 130-letnice delovanja tamkajšnjega kulturnega društva.
Zbornik sta predstavila glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic Franci Kotnik in Bert Sa-vodnik. Savodnik je spregovoril o razvoju pesništva v naši dolini od začetkov, ki segajo več stoletij nazaj, do danes. Kotnik pa je obudil spomin na pesnika in novinarja ter fotografa Edija Mavriča - Savinjčana, ki je bil sodelavec našega časopisa vse do prerane smrti. Svoje pesmi je Sa-vinjčan izdal v dveh pesniških zbirkah, Venec tvojega imena in Globočine prozornosti.
Franci Kotnik je obudil spomin na pesnika in novinarja ter fotografa Edija Mavriča -Savinjčana. (Foto: MŠ)
Mnenje o pesništvu danes nasploh in strokovne usmeritve za spodbujanje tovrstne ustvarjalnosti pa je dodal mag. Zoran Pevec, pesnik, kritik in esejist. Dogodek so s kulturnim programom obogatili pevke ženskega pevskega zbora
KD Bočna pod taktirko Jožeta Pustoslemška in recitatorji KD Gornji Grad, ki so predstavili pesmi Marjane Rihter, Ivane Žvipelj - Žive in Edija Mavriča - Savinjčana.
Marija Šukalo
OBČINA GORNJI GRAD
Potrjene spremembe odloka in programov
Na zadnji seji so svetniki občine Gornji Grad v drugi obravnavi potrdili odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje. Potrdili so tudi spremembe letnega programa kulture in športa za tekoče leto, spremembe o pokopališkem redu in pogrebnih svečanosti v občini. Strinjali so se tudi z izvedbenim programom vzdrževanja občinskih cest, le-te v občini vzdržuje gornjegrajska Komunala, ki je načrt pripravila.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012 9
Kultura, Organizacije
PRODAJNA RAZSTAVA UMETNIKI ZA KARITAS V NAZARJAH
Umetniki sledili klicu neznanca, ki je v socialni stiski
Jožica Ličen je predstavila statistične podatke o razstavah, ki se selijo iz kraja v kraj že 17. leto. (Foto: Marija Šukalo)
Občina in Kulturno društvo Nazarje sta v Jakijevi hiši gostila prodajno razstavo Umetniki za Karitas. Odprtje so obogatili člani komorne skupine harmonik Glasbene šole Nazarje. O umetnikih in njihovih delih, ki so nastala na 17. mednarodni likovni koloniji na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino, je spregovorila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.
Namen kolonije je predstavila voditeljica projekta Jožica Ličen in poudarila, da je glavni razlog za to dogajanje skrita žalost in bolečina človeka, ki ostaja sam. Sam, brez strehe nad glavo in družine, oropan človeškega dostojanstva. V teh letih je k darovanju zapisanih kar 1.112 imen avtorjev, ki so ustvarjali v kolonijah in za omilitev socialne stiske posameznika darovali 1.680 del. Od tega je kar 1.200
del našlo svojega lastnika. »Karitas likovna dela seli iz kraja v kraj, saj smo v teh letih organizirali kar 172 prodajnih razstav, da s sporočilom umetnosti in dobrodelnosti pleme-
nitimo čim širši krog ljudi,« je med drugim izpostavila Ličnova.
Kritičarka Stibilj-Šajnova je menila, da je umetnike, ki so ustvarjali na Sinjem Vrhu, in tiste, ki so svo-
ja dela darovali na dnevu odprtih vrat kolonije, vodilo brezkompromisno prizadevanje, da bi izbrani motiv prinesel polnost likovnega bivanja. Pri tem jih je gnala želja, da bi ta motiv živel posebno poslanstvo, da bi obdarjal z bogastvom likovne umetnosti in pričal o dobroti. Umetniki so sledili svobodi notranjega nagiba, pa tudi klicu neznanca, ki je v socialni stiski.
O socialnih stiskah na širšem celjskem območju je spregovoril predsednik Škofijske Karitas Celje Rok Metličar in se zahvalil organizatorjem za postavitev razstave.
Razstavo je odprla županja občine Nazarje Majda Podkrižnik, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi diaprojekcijo o nastajanju del v likovni koloniji nad Sinjim Vrhom.
Marija Šukalo
DRUŠTVO LASTNIKOV GOZDOV GORNJI GRAD
Do boljše cene lesa s prodajo preko društva
Člani Društva lastnikov gozdov Gornji Grad so na rednih volitvah izvolili novega predsednika Janeza Preka. Kljub uspešnemu delu dosedanji predsednik Marko Jelšnik te funkcije ni želel več opravljati, saj je tudi občinski svetnik.
V poročilu je Jelšnik na občnem zboru omenil, da je društvo v preteklem letu skupaj z nazarsko območno in gornjegrajsko krajevno
enoto Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) organiziralo tekmovanje lastnikov gozdov z motorno žago in tekmovanje z nakladalno napravo na gozdarski prikolici.
Sodelovali so na več sekaških tekmovanjih. Povabljeni so bili na 1. srečanje in tekmovanje na Strojni za najboljše »holcerje« Koroške. Ker imajo tudi žensko ekipo seka-čic, so bili povabljeni tudi na ob-
Janez Prek je na mestu predsednika društva zamenjal Marka Jelšnika.
činski praznik v Mislinjo, kjer so se udeležili tekmovanja sekačev. Tekmovali so še v Lučah in Črni na Koroškem. Obiskali so sejem v Gornji Radgoni in državno tekmovanje lastnikov gozdov, na katerem so njihovi člani dosegli dobre rezultate. Na Lesarskem prazniku v Nazarjah so sodelovali na predstavitvenem prikazu varnega dela. Ker je bilo la-
ni leto gozdov, so v okviru tradicionalnega Čebelarskega praznika v Gornjem Gradu skupaj s kmečko mladino pripravili povorko na vozovih. Prikazali so, za kaj se je uporabljal gozd in les nekoč ter s kakšno opremo in v kakšnih oblačilih so včasih delali. Novoštiftarji so prikazali gozdarsko opremljen traktor z gozdarsko prikolico ter nekaj »moderno« opremljenih sekačev. S tem so želeli poudariti, da je kljub sodobni tehniki in uporabi zaščitnih sredstev in obleke delo v gozdu še vedno nevarno.
V društvu so se odločili, da bodo kandidirali na državnem razpisu za društva, še naprej bodo sodelovali z Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna glede izobraževanj in tečajev na področju varnega dela. Dogovorili so se, da bodo na trgu prodaje lesnih asortimen-tov produkte tržili preko društva in s tem dosegali višje odkupne cene, kar je članom tudi priporočal vodja nazarske območne enote ZGS Anton Breznik. Vodja gornjegrajske krajevne enote ZGS Franci Strmšek je spregovoril o aktualnem gozdarskem razpisu.
Štefka Sem
Tekmovanje modelarjev na vzletišču
Vzletišče Pobrežje bo v nedeljo, 1. aprila, prizorišče modelarskega tekmovanja v kategoriji F5J FAI. Tega bo v sodelovanju z Društvom letalcev Zgornje Savinjske doline pripravilo Letalsko društvo Qanabiss Team iz Braslovč. Tekmovanje v jadranju z modeli šteje tudi za slovenski pokal.
Tekmovalci se bodo predstavili z letali iz visokokakovostnih kompo-zitnih materialov karbonskih, steklenih in kevlarskih vlaken ter epo-ksidne smole. Imeli bodo na voljo
deset minut delovnega časa za polet modela, ki bo moral pristati na določenem cilju. Najboljši v šestih kvalifikacijskih letih se bodo pomerili v finalu.
Letališče na Zgornjem Pobrežju je po besedah predsednika zgor-njesavinjskih letalcev Branka Ster-meckega za takšno tekmovanje namreč odlična lokacija, saj daleč naokoli ni pobočij, ki so za tovrstno letenje nezaželena. So pa zaželeni obiskovalci v čim večjem številu.
Marija Šukalo
©
Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012
Ljudje in dogodki
NAGRADNI KULINARIČNI NATEČAJ SAVINJSKIH NOVIC
Doma pripravljene potice navdušile komisijo in
ostale pokuševalce
Minulo soboto je v Gornjem Gradu prav lepo dišalo po sveži, doma pečeni potici kuharskih mojstric iz Zgornje Savinjske doline. Kaj tudi ne bi, saj je v gostilni Menina potekal nagradni natečaj za najboljše doma pripravljene potice, ki so ga Savinjske novice pripravile v sodelovanju z mozirsko izpostavo Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje in gostinstvom Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje.
ZAHVALA
Za odlično organiziran in izveden kulinarični natečaj se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz uredništva Savinjskih novic, Bernardi Brezovnik, Branki Ermenc, Nastasji Kotnik, Tatiani Golob, Urši Kotnik, Andreju Raku in Vanji Sem-primožnik ter Zadrugi Mozirje in BSH Hišnim aparatom Nazarje.
Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik
V pozdravnem nagovoru je glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic Franci Kotnik poudaril, da se z organizacijo takšnih prireditev njihovo podjetje pridružujejo tistim v naši dolini, katerih poslanstvo je tudi v izobraževanju in osveščanju.
Natečaja se je udeležilo 17 mojstric v peki potice, ki so tekmovale v treh kategorijah izdelkov, in sicer so se lahko predstavile z orehovo potico, potratno potico in ocvir-
Ob zaključku ocenjevanja so lahko obiskovalci okusili, s kakšnimi dobrotami so se predstavile zgornjesavinjske mojstrice peke.
kovko. Ocenjevanje je izvedla strokovna komisija, ki so jo sestavljale predstavnica kmetijske svetovalne službe Bernarda Brezovnik, predstavnica kmetijske zadruge Branka Ermenc in predstavnica Savinjskih novic Nastasja Kotnik.
Na podelitvi priznanj je Brezovni-kova čestitala vsem udeleženkam, saj so bili vsi izdelki odlično pripravljeni, kar je komisiji seveda precej otežilo delo. Najboljšo orehovo potico je po mnenju komisije spekla Marija Ugovšek iz Florjana pri Gornjem Gradu, najslastnejša ocvir-kovka je uspela Eriki Veršnik iz Tiro-seka pri Gornjem Gradu, med potratnimi poticami pa je najbolj prepričal izdelek Marije Petek iz Ror pri Ljubnem ob Savinji. Vse udeležen-
ke natečaja so za svoj trud prejele priznanja, tri najboljše pa tudi lepo praktično nagrado pokrovitelja ak-
<

Erika Veršnik, prejemnica zlatega priznanja za ocvirkovko:
»Peka mi je že od nekdaj v veselje, ker sem doma na kmetiji, ki se ukvarja z izletniškim turizmom, pa pečem skoraj vsak dan. Vsako takšno tekmovanje je za še tako dobro kuharico preizkušnja, saj ni mogoče predvideti, ali bo ravno takrat šlo kaj narobe. Sama sem že sodelovala na dveh natečajih Savinjskih novic in bila z organizacijo dogodka vedno zadovoljna. Treba je pač poskusiti in s časom je lahko vsaka gospodinja odlična kuharica. Po prejemu zlatega priznanja pa so me najbolj presenetile številne čestitke, ki so mi jih izrekli znanci in prijatelji tudi po telefonu. Lepo je videti, da se tudi dober glas hitro širi.«
cije podjetja BSH Hišni aparati Nazarje.
Zbrane je nagovoril tudi župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi, ki je izrazil veselje nad dobro udeležbo natečaja, vsem mojstricam v peki pa čestital za njihov trud vzdrževanja peke tradicionalnih slovenskih jedi. Zbrani na pokušini, ki je sledila podelitvi nagrad, so pred sladkanjem z okusnimi poticami prisluhnili še veselim zvokom harmonike, na katero je zaigrala Vanja Semprimožnik, učenka Andreja Raka. Ker so udeleženke napekle veliko slastne potice, so jo za po-kušino prejeli tudi varovanci Centra starejših Gornji Grad.
Več fotografij najdete na www. savinjske.com (geslo: ku17po).
Tekst in foto: Tatiana Golob
Marija Ugovšek, prejemnica zlatega priznanja za orehovo potico:
»Zlatega priznanja sem res vesela, saj ga glede na to, da pečem le za domače, nisem pričakovala. K prijavi na natečaj me je spodbudil mož, s katerim skupaj skrbiva za manjšo kmetijo. Potica je narejena iz domačih jajc in mleka, kar gotovo pripomore k dobremu okusu. V to je moj mož močno prepričan in očitno ima kar prav. To priznanje mi bo dobra vzpodbuda za nadaljnjo peko, saj mala kmetija sama po sebi ne prinaša velikega zaslužka, zato razmišljam tudi o kakšni dopolnilni dejavnosti.«
Marija Petek, prejemnica zlatega priznanja za potratno potico:
»Na natečajih peke sem že večkrat sodelovala in bila tudi nagrajena, kljub temu pa je vsako priznanje zame lepo presenečenje. Pečem že od mladih nog, vedno sem rada pekla domača, tradicionalna peciva. Ker sem članica društva kmečkih žena, sem se v peki tudi dodatno izobraževala in prejela certifikat za peko kruha in potic. Veseli me, da se tako pridobljeno znanje lahko vsaj malo obrestuje. Potratna potica sicer ne spada med naše stare jedi, je pa okusna in jo zato rada večkrat spečem.«
Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012	1233
Ljudje in dogodki
ZA SMEH V OTROŠKIH OCEH V NAZARJAH
Z dobrodelnostjo postavljajo temelje otroške
prihodnosti
Osnovna šola Nazarje je že četrto leto zapovrstjo pripravila dobrodelni koncert pod naslovom Za smeh v otroških očeh. Tega so obiskali tudi podpredsednik državnega zbora Jakob Preseč-nik, poslanca v državnem zboru Jože Kavtičnik in Janja Napast ter predstavniki številnih donatorjev.
Nastopajoči so se potrudili, da so obiskovalcem, ki so napolnili nazarsko športno dvorano, izvabili nasmeh in jim pripravili poltretjo uro sprostitve. Zabavne ritme različnih glasbenih zvrsti so pripravili združeni pevski zbor osnovne šole Nazarje, Klemen Lamprečnik, skupina AC/ DC bonSKOTTera, Z3RO-Z3RO, I-zborček, ansambel kitar Glasbene šole Nazarje, sekcija tolkal Godbe Zgornje Savinjske doline, narodnoza-
bavni ansambli Car, Golte in Zaka' pa ne ter moderator večera Bojan Štrukelj.
Z odpovedjo honorarju so pripomogli k dejstvu, da bodo lahko otroci, ki obiskujejo šolo v Nazarjah, uživali v brezplačnih nadstandardnih programih. V vrečo dobrodelnosti so prispevali tudi starši in aktiv kmečkih žena s svojimi sladkimi dobrotami.
Obiskovalcem je v uvodu spregovorila vršite-ljica dolžnosti ravnateljice Vesna Lešnik: »Ideja o brezplačnosti ni ne nova, ne naša. Že pred dobrimi šestimi desetletji je OZN sprejel deklaracijo, ki v svojem 26. členu pravi, da mora biti šola brezplačna vsaj na prvi stopnji. In te besede smo začeli udejanjati. Resnično smo ponosni na to.«
Združeni pevski zbor Osnovne šole Mozirje je občinstvu pripravil zanimiv program.
(Foto: Marija Sukalo)
Poslanec v državnem zboru in nekdanji ravnatelj
Jože Kavtičnik in v. d. ravnateljice Vesna Lešnik nista skrivala zadovoljstva ob uspelem dobrodelnem koncertu za brezplačno šolo.
(Foto: Marija Sukalo)
Povedala je, da brez številnih posameznikov in podjetij v bližnji in daljni okolici tega projekta ne bi zmogli realizirati sami. Tako se ob pomoči številnih dobrotnikov uresničujejo otroške sanje in postavljajo temelji otroške prihodnosti.
O svojih spominih, ko so orali ledino na področju pridobivanja sredstev za številne programe, je spregovoril tudi poslanec Jože Kavtičnik, nekdanji ravnatelj in idejni vodja projekta. »Seme smo vrgli pred petimi leti in je že začelo poganjati. A to seme, ki je dobro, ne moremo kar pustiti, potrebno ga je obdelovati. Tu je potrebno veliko sodelovanja. Sedaj je na vas in se ne bojim, da ne bi tega zmogli,« je med drugim povedal.
Marija Šukalo
GORNJI GRAD
Najlepša beseda je mama
V četrtek, 15. marca, je bila dvorana kulturnega doma v Gornjem Gradu napolnjena do zadnjega kotička. Mamice, očki, babice in dedki so se namreč odzvali vabilu otrok iz vrtca in učencev prve triade gornjegrajske šole. Le-ti so zanje pripravili glasbeno plesni program, začinjen z ekološko igro, za katero so se v vrtcu zelo potrudili in dokazali, da tudi najmlajši lahko skrbijo za okolje in pravilno ločujejo odpadke. V avli kulturnega doma so pripravilo bogato razstavo svojih izdelkov.
Najmlajši iz vrtca so se na oder priplazili kot polžki, nekoliko večji so bili robotki, še večji pa so plesali in peli o mamicah in igrali igro o ločevanju odpadkov. Skupno so ugotovili, da je najlepša beseda mama in najboljša oseba tudi mama. Učenci iz osnovne šole so prepevali in de-klamirali, člani folklorne skupine pa so prikazali
nekaj plesov in iger, s katerimi so se kratkočasili njihovi dedki in babice.
Lepe besede in misli niso bile namenjene le mamicam, v življenju otrok je pomemben tudi očka, stari starši ter bratje in sestre, so povedali najmlajši, ki so si po nastopu zaslužili glasen aplavz za pogum, prisrčnost in znanje. Aplavz so si zaslužile tudi vzgojiteljice, pomočnice in učiteljice, ki so v prireditev vložile veliko truda. Da je bil dan predvsem za mamice še bolj popoln, so bile ob vhodu v dvorano vse obdarjene z nageljčki.
Štefka Sem
Otroci so s svojim nastopom očarali starše in druge obiskovalce.
(Foto: Štefka Sem)
12 Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012
Zgodovina in narodopisje
Prva slovenska založba (2)
(Mohorjeva je učila Slovence brati, pisari in peti - F. S. Finžgar)
c
Piše: Aleksander Videčnik
MOHORJEVA PRIHAJA V CELJE
Bilo je leta 1925, ko se je v Celju opazilo stavbne delavce, ki so popravljali veliko hišo na Prešernovi 15. Ta hiša je bila nekoč kavarna Kuss. Gre za tedaj posebno ugledno stavbo v središču mesta ob Savinji. Lokalni časopis Nova doba je napovedoval gradnjo novega tiskarskega poslopja in selitev Mohorjeve družbe v te prostore. Seveda je ljudi zanimalo, kje bo stalo omenjeno veliko poslopje za tiskarno.
V času prenovitvenih in gradbenih del smo lahko spremljali dela na tiskarskem poslopju tudi v tedanjem magistratu (sedaj Muzej novejše zgodovine). Naj opišem, kako je takrat izgledalo dvorišče magistrata. Če si prišel skozi glavni vhod na magistrat, je bilo najprej ogromno dvorišče. Na desni strani je bila v nizkih stavbah orodjarna Gasilskega društva Celje-mesto. Njej so bili priključeni prostori za moštvo društva.
Na koncu dvorišča je stal ogromen gasilski stolp, visok tri nadstropja. Poleg stolpa je bila delavnica Mestnega vodovoda. V vhodni veži je bila levo stražnica uniformirane policije, na desni pa so bile spalnice. Proti koncu veže je bila na desni strani mestna knjižnica, pozneje stanovanje šoferja reševalne služne celjskih gasilcev. Na levi dvoriščni strani so bili v pritličju policijski zapori, na koncu tega trakta pa javno stranišče. V prvem nadstropju te stavbe je bila policija (kriminalistična in tajna), v ulični hiši (Prešernova) je bilo v prvem nadstropju predsedstvo policije. V drugem nadstropju dvoriščne stavbe nad zapori pa je bilo službeno stanovanje mojega očeta, ki je bil sluga na Okrajnem sodišču. To je poslovalo v drugem nadstropju, sprednjega in stranskega trakta. V desnem predelu so bile sobe sodnikov, v prvem nadstropju pa je bil občinska uprava in županstvo. Tam je bila tudi izredno zanimiva sejna soba občinskega sveta.
KAJ IMA TO OPRAVITI S TISKARNO?
Prostor območja nove Mohorjeve je sestavljalo dvoje dvorišč, na prvem desno so bili skladiščni prostori, levo stanovanja in potem je v drugo dvorišče vodil zelo nizek podhod, in to je bil ozko grlo pri gradnji velike železobetonske stavbe za tiskarno. Skozi omenjeni prehod niso mogli prevažati višjih tovorov raznega gradbenega materiala, zato je stavbenik Konrad Gologranc pridobil dovoljenje občine, da zasilno uporabi prehod skozi magistratno dvorišče. Tako smo seveda
opazovali gradbeno dogajanje na sosednjem dvorišču. Lahko zatrdim, da je gradnja tiskarni-škega poslopja zelo hitro napredovala. Občudovali smo dvonadstropno zgradbo, kjer je bila po vselitvi v pritličju strojnica, v prvem nadstropju pa stavnica. Kmalu je bila na koncu magistra-tnega dvorišča spet postavljena stena med dvoriščem in tiskarno. Ta dogajanja sem doživljal kot otrok, vendar se jih dobro spominjam.
MOHORJEVA V CELJU NEZAŽELENA
Pač spet strankarske zdrahe, ki so očitno že v tistih zgodnjih časih nove države razbijale enotnost Slovencev. V tedanjem občinskem svetu je bila zelo močna stranka SDS, ki je ovirala prihod »klerikalnega« podjetja v mesto. Kot smo že opi-
Hinko Smrekar, odlični karikaturist, je upodobil leta 1926 policijsko zavrnitev iz Prevalj prihajajočih - mohorjanskih predstavnikov. Policist nosi na rokavu kratico SDS, kar je pomenilo vladajočo stranko v tedanjem Celju (Samostalno demokratsko stranko).
sali, so morali v Mohorjevi na delovno dovoljenje čakati kar leto dni. Sicer so med tem potekala obsežna montažna dela, posebno težka v strojnici, kjer so stali ogromni tiskarski stroji. Kmalu so se strasti nekoliko pomirile in tudi občina je morala priznati izreden pomen tako urejene tiskarne v Celju.
KMALU JE BILO ČUTITI VSESTRANSKO KULTURNO OSVEŽITEV V MESTU
Velika večina tiskarskih delavcev nove tiskarne je bila kaj hitro vključena v kulturno delovanje v raznih društvih, tako igralskih skupinah kot pevskih zborih. Prav novo prispeli Korošci so bili kmalu opazni kot organizatorji kulturnega življenja. Iz te sredine je bil znani režiser Jožko Jurač,
v Celjski oktet so se vključili kar štirje pevci Mo-horjani. Ko je bil v tridesetih letih Celjski kulturni teden, so na čelu stali Mohorjani z ravnateljem dr. Franom Kotnikom vred. Naj omenim tu le do tedaj še v Celju nevideno razstavo starih celjskih tiskov v sejni sobi Celjske mestne hranilnice. Seveda je tudi sicer bil teden poln kulturnih dogodkov na visoki ravni.
MOJA POT MED ČRNE UMETNIKE
Sprva sem načrtoval nadaljevanje mojega šolanja na učiteljišču v Mariboru. Tam sem imel dobrega strica, ki bi me sprejel na stanovanje. Veselil sem se učiteljskega poklica. Toda zapletlo se je, ko mati ni bila za to, da pojdem od doma. Tako sem za eno leto moral preložiti moje iskanje bodočnosti. Tedaj sem bil že aktiven v Gledališki družini v Celju, ki je domovala v Ljudski posojilnici. V Celju smo s to dvorano in odličnim odrom pridobili dobre pogoje za gledališko dejavnost. Predsednik naše igralske skupine je bil dr. Fran Kotnik, ravnatelj Mohorjeve tiskarne. Da nisem iskal zaposlitve, sem se udinjal kot gar-derobijer in pridno urejal obsežno garderobo in shrambo rekvizitov našega društva.
Očitno, tako pač mislim, da je o mojem položaju z dr. Kotnikom govoril naš režiser Jožko Jurač, ki je bil strojnik v Mohorjevi tiskarni. Kajti nekega dne se je pojavil dr. Kotnik v garderobi in me pobaral, kaj nameravam sedaj glede poklica. Neverjetno sem bil presenečen in srečen, ko je dr. Kotnik dejal, da bi lahko našel delovno mesto v stavnici Mohorjeve tiskarne. Kakšen teden za tem je moj oče podpisal za mene učno pogodbo v upravi tiskarne. To še vedno hranim.
V STAVNICI TISKARNE
Mama mi je kupila delovni plašč, s katerim sem moral priti v tiskarno. Nič lahko mi ni bilo pri srcu, toda ko sem srečal številne znance med grafičarji in tudi Cirila Debeljaka v upravi, so mi postali prvi koraki lažji. Ko sem se javil faktoru (v tiskarni vodja oddelka), ki je tedaj bil korektor Samsa, sem imel najboljši občutek. Tako mirno je deloval gospod Samsa, da sem kar podzavestno stopil k regalu, ki so mi ga določili kot moje delovno mesto. Znašel sem se pred stavč-no omaro, omaro za ločila in polnila, tiskarskim čolnom, kotomerom, v katerega smo stavili ročni stavek, pinceto, šilo, vrvice za povezovanje stavka in gobo, vse to so bila orodja tedanjih stavcev. Moj mentor je bil Drago Barle, najmlajši stavec po stažu, imel sem občutek, da bova dobro sodelovala. Zabičal mi je, da moram najprej spoznati, in to dobro, razpored predalčkov v stavčni omari, brez tega ne bo uspešnega stavljenja, je še dejal. Tako se je začelo.
Nadaljevanje prihodnjič.
Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012 13
Nasveti, Ljudje in dogodki
OSNOVNA ŠOLA NAZARJE
Organizirali državno tekmovanje iz znanja kemije
Se vozite proti cilju ali stojite na
mestu?
Državno tekmovanje iz znanja kemije za Preglovo priznanje se je tudi letos odvijalo na Osnovni šoli Nazarje. Tekmovanje je potekalo v soboto, 10. marca. Udeležilo se ga je 110 učencev iz 28 osnovnih šol celjske regije. Po pozdravnem nagovoru v. d. ravnateljice Vesne Lešnik in županje Majde Podkrižnik je sledil kratek kulturni program. Prelepi glasovi deklic iz I-zborčka,
FILIP PAVLIN,
strokovnjak za kolesarstvo
Če vas mika svetlejša prihodnost, najprej ugotovite, kaj si želite, in se odločite, koliko časa in energije ste pripravljeni porabiti za uresničitev ciljev. Moč ciljev je resnično čudežna. Če jih imate, bodo uresničeni, če jih nimate, boste uresničevali cilje drugih.
Le zakaj je 24ur.com najbolj obiskana slovenska spletna stran? Očitno še nismo dovolj siti negativizma in naslajanja nad problemi drugih. Očitno je naša kolektivna zavest še preveč primitivna, da bi se lahko oddaljila od vsrkavanja mentalne nesnage, in dokler bomo njeni porabniki, bomo stali na mestu v lastni bedi in prepričanjem o naši nemoči.
pod vodstvom Katje Gruber, so navdušili vse prisotne. Vodja tekmovanja Simona Skornšek je na kratko seznanila tekmovalce s potekom tekmovanja ter jim v imenu organizatorja ZOTKS in v svojem imenu zaželela prijeten in uspešen dan.
Simona Skornšek
Kemija naš izziv
(Foto: Maša Škotnik)
Poglejmo si nekaj naslovov z Viktorjem nagrajenega spletnega portala: Prometna nesreča na kitajski avtocesti, Protesti v Maroku zoper zakon o prisilni poroki po posilstvu, Obsodba izvršena: Kova-ljev ubit s strelom, Vzrok nesreče še ni znan, Umrle med prečkanjem avtoceste, Hišni preiskavi na Celjskem ... Kakšne občutke vam sprožajo? Se vam zdi, da vlivajo upanje v boljši jutri, ali vas dnevne novice zavirajo in majejo temelje vaših ciljev in sanj?
MENTALNI »JUNKFOOD«
Človek, ki ne bere, ni nič boljši od tistega, ki ne zna brati. Zelo pomemben je material, s katerim polnimo našo zavest. Življenje se korenito spreminja na dva načina. Velik vpliv na spremembo imajo ljudje, s katerimi se družimo, in knjige, ki jih beremo. Na poti do vaših ciljev naj vas tako ne ovirata energijski vam-pirizem ljudi, ki ne podpirajo vaših
sanj, niti literarni odpadki večine medijev, ki izkrivljajo vašo percep-cijo jutrišnjega dne. Naj vas vodi okolje, ki je v vas. Samo človek, ki tvega, je svoboden!
GORSKO KOLO
Čas za razmislek o vaših ciljih za prihodnost si lahko vzamete med nemotorizirano vožnjo po brezpotjih, za kar je gorsko kolo več kot primerno. Zaradi svoje vsestranskosti je izvedba s sprednjim amortizerjem še vedno najpogostejša izbira rekreativnih kolesarjev. Kolo je izdelano iz robustnega okvirja, 26-colskih koles z grobim profilom, katerega hvaležnost boste občutili pri hitri vožnji skozi makadamski ovinek. Amortizerji, ki lepo absorbirajo neravnine s terena, zmanjšajo tresljaje ter povečajo udobnost in varnost. Opremljeno je z 21-28 prestavami, s pomočjo katerih lahko praktično vsak odpelje večino poti. Za ustavljanje poskrbijo dobro delujoče V-brake oziroma obročnate zavore, pri malo boljših modelih pa še bolj odzivne disk zavore.
CESTNO KOLO
Najbolj športna izvedba koles za zelo športne ljudi, saj je obremenjevanje mišic tukaj zelo veliko. Ta kolesa so popolnoma »gola«, brez vseh dodatkov (svetila, blatniki, prtljažnik ...). Zaradi zelo nizke teže in ozkih 28-colskih koles so primerna izključno za asfaltne ceste. Prestavni mehanizem (18-30 prestav) odlikujejo izjemno natančno
naravnani prenosi in možnost doseganja večjih hitrosti ter podiranja časovnih rekordov do Logarske doline.
TREKING KOLO
Je hibrid oziroma kombinacija zgornjih dveh izvedb. Z njim je mogoče premagovati daljše poti na različnih cestnih podlagah. Zaradi pokončne pozicije kolesarja spada med bolj prijetne oblike rekreacije. Ima 28-colska kolesa, število prestav podobno gorskemu, in amortizer z nekoliko manjšim hodom.
»Vedeti moraš, v kateri pristan si se namenil, če hočeš v jadra ujeti pravi veter, ki te bo popeljal tja.«
Seneca
Izžrebanci drugega kroga, ki so pravilno odgovorili na nagradno vprašanje, so:
-	Marjeta Cajner, Pusto Polje 18, Nazarje
-	Darko Krajnc, Raduha 9, Luče
-	Miran Podpečnik,
Zg. Dol 14, Gornji Grad
-	Valentina Pšak, Pavlovci 5a, Ormož
-	Vinko Petkovšek, Okonina 51, Ljubno
-	Milka Hudales,
Rečica 29, Rečica ob Savinji
Nagrajenci prevzamejo vrednostni bon za nakup koles v specializirani kolesarski trgovini Pavlin kolesa, Mozirje.
Novo nagradno vprašanje: Kako še imenujemo treking kolo?
G41
Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012
C
Nasveti, Ljudje in dogodki
Očistimo Sloveniji - ponovno in/ ali zadnjič?!
f Razmišljam globalno,
lokalno
Spoštovani bralec!
Nezadržno se bliža zeleni dan D, ko bomo ponovno (o)čistili našo lepo zeleno deželico. Več kot sto tisoč glava četica prostovoljcev se bo podala v naravo, predvsem na točno določena mesta vsem dobro znanih divjih odlagališč ter odstranjevala to, kar so tja drugi odvrgli v obdobju enega leta. Tako je že mnogo, mnogo let. Kar vem zase, se ribiči, lovci, planinci, taborniki, gasilci, potapljači, jamarji, športniki, šolarji in drugi ljudje dobre volje vsako pomlad lotijo odpadkov, ki se v okolju in naravi naberejo med letom.
ZA KOM BODO 24. MARCA ČISTILI PROSTOVOLJCI?
Seveda odpadki, ki jih bodo pobirali številni prostovoljci, ne pridejo v gozd ali v vodo sami od sebe. Najverjetneje jih tudi prostovoljci niso pripeljali tja. Na divja odlagališča vozijo svojo odvečno kramo njihovi sokrajani, znanci, sosedje.
(foto: MD)
Ko tako polnijo nelegalna odlagališča, skrbijo za vsakoletno »rekreacijo« svojih sosedov, morda prijateljev. Ti kar dobro vedo, kdo v vasi je prenavljal kopalnico, kdo je zgradil garažo, kdo je zamenjal hladilno skrinjo, kdo ima gradbeno podjetje. A kdo bi prijavil soseda? Za dobre sosedske odnose je vendarle treba skrbeti! Ne glede
na to, da bodo namesto njih zavihali rokave in si nadeli rokavice. Ali je prav tako?
DOST' MAMO!
Zagotovo so učinki akcije Očistimo Slovenijo pomembni in dobrodošli. Po mojem skromnem mnenju predvsem na obveščevalnem in osve-ščevalnem področju širše javnosti, hkrati pa so ogledalo pristojnim ustanovam v državi, ki je pokazalo, kaj niso storile za ohranjanje okolja in narave na področju smetenja. Zagotovo vsi tisti, ki odmetavajo odpadke v naravo, vedo, da so jih ustvarili sami in kako morajo poskrbeti, da bodo odstranjeni na predpisan način. Če sami niso dovolj zavedni, jim mora k temu pomagati širša skupnost, družba, če hočete. Predvsem pristojne službe in nenazadnje tudi vsi drugi. Onesnaževalce bo treba poiskati in nastalo škodo sanirati na njihove stroške. Zatiskanja oči in sprenevedanja je bilo dovolj! Narava ni smetišče.
Uspešno akcijo nam želim!
Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček
OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI
Raziskava TIMSS potrdila izjemno kakovost
ljubenske šole
Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja, ki jo poznamo pod kratico TIMSS, vsakič znova požanje veliko zanimanje tako slovenske kot seveda tudi ostale mednarodne strokovne in tudi ostale javnosti. Učenci četrtega in osmega razreda velikega dela sveta istočasno rešujejo iste naloge s področja matematike in naravoslovja (biologije, kemije, fizike in geografije). Države so potem rangirane in tako seveda lahko primerjajo med seboj kvaliteto posameznih šolskih sistemov.
V preteklem letu je bila v raziskavo vključena tudi ljubenska šola. Ko so pred nekaj tedni prispeli rezultati omenjene raziskave, smo na šoli dobili potrditev zelo kvalitetnega dela, saj so se naši učenci uvrstili v zgornjo četrtino rezultatov v Sloveniji. Ker gre za zelo velik vzorec, je ta rezultat še toliko pomembnejši, ker šola izhaja iz področja, kjer je povprečna izobrazbena struktura staršev bistveno nižja kot je slovensko povprečje, podpovprečen pa je tudi bruto družbeni proizvod. Ti dve postavki pa bistveno vplivata na dosežke na izobraževalnem področju.
Sicer pa se je v zadnji raziskavi TIMSS Slovenija uvrstila v sredino svetovne lestvice. Najboljše rezultate dosegajo države Daljnega vzhoda (Singapur, Japonska ...), v Evropi pa Finska. Če bodo letošnji slovenski rezultati podobni kot prejšnjikrat, bo ljubenska šola uvrščena krepko
Ravnatelj ljubenske osnovne šole Rajko Pintar
nad svetovno povprečje osvojenega znanja iz matematike in naravoslovja.
Dosežke učencev so učitelji ljubenske šole seveda temeljito analizirali. Najprej so rezultate ocenili s primerjavo dosežkov učencev na tekmovanjih znanja in nacionalnih preizkusih znanja ter ocenami. Ocenili so tudi razloge za tako dober rezultat, hkrati pa tudi naredili načrt za uporabo podatkov o rezultatih in ocenili, katere podatke bi še potrebovali, da bi lahko načrtno
še izboljšali poučevanje matematike in naravoslovja. Pri tem je bila soglasna ocena, da so kadrovske in prostorske kapacitete optimalne, velike rezerve pa so še v pomanjkanju modernih učnih tehnologij, ki si jih šole našega področja žal ne morejo privoščiti.
Ravnatelj Rajko Pintar
Pojasnilo
V 11. številki Savinjskih novic sem v članku Svetniki kritični na račun nadzornega sveta gornjegrajske Komunale omenila tudi mnenje članice nadzornega sveta Irene Vodu-šek. Zaradi boljšega razumevanja naj pojasnim, da se je Voduškova strinjala z mnenjem predsednika nadzornega sveta Franca Bastla, da za temeljitejši nadzor do seje občinskega sveta ni bilo dovolj časa. Njeno mnenje je bilo, da osebno v pravilnost poslovanja podjetja Komunala Gornji Grad ne dvomi, da pa se že kar nekaj časa, tako med svetniki kot tudi med občani, pojavljajo govorice o nepravilnostih pri poslovanju, zato je menila, da je prav, da nadzorni svet opravi razširjen pregled poslovanja, da se na ta način odpravijo vsi dvomi oziroma dokažejo očitane nepravilnosti.
Štefka Sem
._-
Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012	1233
Ljudje in dogodki, Oglasi
Na podlagi 10. in 11. člena Odloka o priznanjih Občine Ljubno (Ur. glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče št. 1/98), objavlja Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ljubno
RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE LJUBNO ZA LETO 2012
1.	Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Ljubno za leto 2012:
•	NAZIV ČASTNI OBČAN Občine Ljubno
•	ZLATO PRIZNANJE Občine Ljubno
•	SREBRNO PRIZNANJE Občine Ljubno
•	BRONASTO PRIZNANJE Občine Ljubno
•	SPOMINSKO PRIZNANJE Občine Ljubno
•	DENARNA NAGRADA.
2.	Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo:
•	za NAZIV ČASTNEGA OBČANA Občine Ljubno se predlaga posameznika za njegov izjemni prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo Občine Ljubno;
•	za ZLATO PRIZNANJE Občine Ljubno se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe ali dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Ljubno;
•	za SREBRNO PRIZNANJE Občine Ljubno se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za pomembne dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo;
•	za BRONASTO PRIZNANJE Občine Ljubno se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo;
•	za SPOMINSKO PRIZNANJE Občine Ljubno se predlagajo zaslužni vidni znanstveni, kulturni, športni in drugi javni delavci, ki obiščejo Občino Ljubno;
•	za DENARNO NAGRADO se predlagajo zaslužni vidni zdravstveni, kulturni, športni in drugi javni delavci, ki so s svojim prostovoljnim delom in osebnim angažiranjem omogočili organizacijo in razvoj posameznih prostovoljnih aktivnosti ali prireditev, ki so javnega pomena.
3.	Predloge za podelitev priznanj Občine Ljubno lahko podajo občani, podjetja, zavodi, politične in druge organizacije, župan ter občinski svetniki.
4.	Pisni predlog mora vsebovati:
•	osnovne podatke o predlagatelju
•	podatke o predlaganem kandidatu za priznanje
•	vrsto priznanja, ki se predlaga za kandidata
•	utemeljitev predloga in predlaganega priznanja
•	podpis predlagatelja
5.	Predloge za podelitev priznanj pošljite v zaprtih kuvertah Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ljubno, Cesta v Rast-ke 12, 3333 Ljubno ob Savinji, najkasneje do ponedeljka, H.06.2012. Komisija bo proučila prispele predloge in obrazložene predloge posredovala v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Priznanja bodo podeljena ob praznovanju občinskega praznika v petek 03.08.2012.
Predlogov, ki bodo prispeli po razpisanem roku, komisija ne bo mogla obravnavati in upoštevati.
KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA OBČINE LJUBNO
CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
Zvoki tamburic za praznično razpoloženje
Praznik žensk je priložnost, ki se je spomnijo tudi v gornjegraj-skem centru starejših. V četrtek, 8. marca, so medse povabili Ansambel tamburic iz Polzele. Glasbeniki so se predstavili tudi z besedo, ne le s pesmijo in vsem zbranim predstavili res zanimiv program.
gostom zahvalila za obisk: »Praznik je postal z vašim nastopom, spoštovani gostje, še bolj prazničen. Hvala, ker ste mu dali veliko začetnico, hvala, ker ste današnje popoldne namenili druženju z nami, nam podarili melodije in prijetno razpoloženje. To je bilo čisto posebno darilo za vse naše stano-
Tamburaši s Polzele so gostovali v centru starejših.
(Foto: Marija Lebar)
Kot so dejali, se družijo že več let valke pa tudi za stanovalce, saj jim
in se z veseljem odzovejo povabilom na nastope tako v domači občini kot tudi drugod. Za vaje porabijo veliko svojega prostega časa, vendar se jim vse to obrestuje, ko vidijo pozitiven odziv svojih poslušalcev, kar jim daje energijo za nadaljnje delo.
Direktorica Francka Voler se je
ne gre odreči praznika, ki se je »pri-štulil« ženskemu in ki ga praznujemo te dni,« je dejala Volerjeva in s tem mislila na 10. marec, ko moški šaljivo obeležujejo svoj praznik, dan mučenikov. V nadaljevanju je povabila goste, da še zaigrajo kakšno za dobro razpoloženje.
Marija Lebar
16 Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012
Ljudje in dogodki
LJUBNO OB SAVINJI
Dobrodošla osvežitev na jožefovo
Vsakoletni Jožefov sejem na Ljubnem ob Savinji je tudi letos postregel s pestrim sejemskim vrvežem na Forštu pod Rosuljami. Številni verniki in častilci sv. Jožefa se namreč v cerkvi na Rosuljah tega dne udeležujejo bogoslužja na pri-prošnjo zavetnika družine, katerega kip je v stranskem oltarju omenjene cerkve. Že vrsto let se praznično dogajanje po maši preseli tudi med stojnice streljaj nižje, kjer se je ponovno nabralo kar nekaj ponudnikov raznovrstnih izdelkov suhe robe, raznega orodja, semen, kulinaričnih dobrot in še kaj zanimivega se je našlo. Potrebno je bilo le seči v žep, malo zglihati in že je bila kupčija sklenjena.
RAZSTAVA KRIŽEV V SOLČAVI
Na ogled simboli velike
v«
noči
Sejemsko dogajanje so si tokrat z zanimanjem ogledali tudi nekateri osnovnošolci, ki so predvsem na stojnici domačega društva Komen lahko okusili in videli dobrote, pri katerih imajo prste vmes samo narava in pridne roke članic omenjenega društva. Čas, v katerem godujejo Jožice in Jožeti, je pač takrat, ko se dogajanje iz varnega zavetja domov preseli v naravo, ki nudi več sproščenosti in dobrega razpoloženja, ki je bilo prisotno tudi na letošnjem Jožefovem sejmu na Ljubnem kljub deževnim kapljam. Te so bile tega dne po dolgem sušnem obdobju še kako dobrodošle.
Franjo Atelšek
Razstavo križev si je ogledal tudi avtor lesenih skulptur Vlado Cencelj.
(Foto: Marija Sukalo)
Društvo za razvoj in ohranjanje lovanju povabili tudi prijatelje. Tako
Stojnica društva Komen je vedno oblegana. (Foto: Franjo Atelšek)
naravne, kulturne in etnološke dediščine - Panorama in Center Rin-ka Solčava sta v domačem kraju pripravila razstavo križev. Po besedah direktorja centra Marka Slapni-ka, ki je razstavo odprl tretji petek v marcu, so na ogled križi in razpela domačinov in njihovih prijateljev iz različnih obdobij in imajo za lastnike neprecenljivo vrednost. Razstavljeni so eksponati, ki so jih naredili domačini, in eksponati, ki so jih Solčavani prinesli z različnih poti ali jih dobili v dar. Vsak ima svojo zgodb. »Tako so na ogled stvari, ki ljudem na Solčavskem nekaj pomenijo,« je med drugim izpostavil Slapnik in poudaril, da so k sode-
je med solčavskimi križi opaziti dela Jožeta Strmčnika iz Luč in lesene skulpture Vlada Cenclja. Slednje je avtor oblikoval z motorno žago.
Z razstavo želijo spodbuditi domačine, da ustvarjajo in izdelke pokažejo tudi širši javnosti. Da so te krščanske simbole postavili na ogled, ni naključje. Z njimi želijo prikazati simbole velike noči. Tako bodo do konca meseca marca razstavo dopolniti s simboli, značilnimi za veliko noč in čas pred veliko nočjo. Dodali bodo »presnce« v cvetnem času in pirhe ter velikonočne košare, na cvetni petek pa bo blagoslov razstavljenega.
Marija Šukalo
RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE
Ulovljena letošnja prva trofejna postrv
Rafko Kerznar, član mozirske ribiške družine, je 9. marca v vodotoku Dreta ujel letošnji prvi trofejni primerek ribe, potočno postrv dolžine 60 cm. O njem smo poročali že v začetku lanskega novembra, saj je z ulovom trofejnega sulca odprl sulčarsko sezono.
Sreča mu je bila naklonjena na njegovem drugem letošnjem ribolovu. Pričel ga je zgodaj zjutraj, vendar v prvih urah lova posebne sreče ni imel. Nasmehnila se mu je okoli desete ure, ko je v vabo gra-
ševec nekaj močno zagrizlo. Takoj je začutil, da je na drugi strani vrvice lep primerek, saj je riba močno potegnila v spenjeno vodo pod jezom. Po dolgih minutah jo je z vi-jačnico potegnil na suho in ugotovil, da je ujel pravo trofejo. Po obdelavi pri Alojzu Neratu iz Bočne bo krasila steno njegovega doma.
Benjamin Kanjir
Rafko Kerznar je potegnil na suho
60 cm dolgo postrv.
(Foto: Benjamin Kanjir)
Ssvinjske novice št. 12, 23. marec 2012 17
Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi
SADJARSKI TEČAJ V MOZIRJU
Pri Košutniku obrezovali stara drevesa
Sadjarsko društvo Franca Praprotnika Mozirje sledi svoji osnovni zavezi, izobraževanju svojih članov o vzgoji in negi sadnega drevja. V februarju so pripravili teoretično predavanje in praktični prikaz o obrezovanju in zaščiti sadnih rastlin, ki ga je izvedel strokovnjak za sadjarstvo Davor Špehar. Na začetku marca pa so organizirali usposabljanje s prikazom obrezovanja stari sadnih vrst, predvsem jablan in hrušk.
Praktični prikaz spomladanske rezi v starem sadovnjaku pri Petru Trogarju »Košutniku« na Brezju, je 30 prisotnim udeležencem izvedel strokovnjak za travniško sadjarstvo Kozjanskega parka Adrijan Černelč iz Podsrede. Pri Košu-tnikovih so povečali travniški sadni vrt na 150 dreves (na približno dveh hektarjih) za dopol-
nilno dejavnost na kmetiji in pridelovanje sadnega soka, jabolčnega mošta ter domačega kisa.
Praktični prikaz sanacije starega sadnega drevja z demonstracijo orodij in postopki »čiščenja« drevesnih krošenj, je tako gostiteljem kot organizatorjem, prišel zelo prav . Černelč je prenesel svoje izkušnje s Kozjanskega, kjer so na področju obnove in vzgoje starih sadnih vrst nedvomno v ospredju.
Jože Miklavc
Prikaz obrezovanja v starem travniškem sadovnjaku na Brezju pri Mozirju
(Foto: JM)
ZIMOVANJE NA MENINI
Obilica snega omogočila turno smuko
nazaj v dolino
Člani Planinskega društva Gornji Grad že leta organizirajo zimovanje na Menini, letos se ga je udeležilo devet članov planinskega krožka z gor-njegrajske osnovne šole. Vodja zimo-vanja je bila Eva Pahovnik. S pomočjo staršev in članov društva so se mali planinci podali peš na Menino, s sabo so vzeli smuči, saj so imeli organiziran brezplačen smučarski tečaj. Prvi večer so v domu preživeli sila zabavno, saj so imeli spoznavni večer in krst novih članov.
Tekom tedna so se izdatno posvečali smučanju, v prostem času pa so se igrali razne zabavne igre. Tudi tekmovanje za najlepšo pustno masko so imeli, saj je bil ravno pustni čas. Vsak udeleženec je izžrebal skrivnega prijatelja in ob zaključku tečaja so
se medsebojno obdarili. Podali so se na izlet do jame Jespa in na Vivodnik. Zaključek tečaja so začinili s smučarskim tekmovanjem, kjer so najboljši prejeli medalje. Starši, ki so šli po otroke med tednom, so se na poti soočali z neverjetnimi snežnimi razmerami, nazaj v dolino pa so družno z najmlajšimi prismučali turno.
Za zdravljenje prehladov sta vzorno skrbela oskrbnika doma Franc in Darinka Grudnik. Predvsem Darinkini zeliščni čaji so menda delali čudeže tako med mlajšimi, kot odraslimi bolniki.
Štefka Sem
Kolona otrok, staršev in planincev se je v visokem snegu peš podala na Menino. (Foto: Jelka Grudnik)
18 Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012
Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi
ROD SOTOČJE NAZARJE-KOKARJE
Svojo dejavnost predstavili osnovnošolcem
Taborniki Roda Sotočje Nazarje-Kokarje so si v preteklem letu pridobivali različna znanja in veščine ter sobivali z naravo. Po besedah načelnika rodu Denisa Hrena so dejavnosti potekale na njihovih akcijah in tedenskih srečanjih.
Tako so opravili pohod do Mozir-ske koče, izvedli zimovanje ter se podali na krajše izlete. V skrbi za okolje so se udeležili tudi čistilne akcije. Na predvečer praznika dela so prižgali kres. Poletje je bilo rezervirano za taborjenje na lastnem tabornem prostoru na Lazah. Bili so tudi gostitelji aktivnih počitnic
za osnovnošolce, kjer so otrokom predstavili bivanje v naravi in z njo.
Za najmlajše je v nazarski osnovni šoli potekal taborniški krožek, slednjega ob vodnikih že vrsto let vodi mentorica in starešina Zvonka Zakrajšek. Po njenem mnenju se druženja udeležuje vsako leto več otrok, saj na njih spoznavajo naravo, bližnjo in daljno okolico šole, se podajajo na izlete in tekmovanja. Na Lazah se srečajo tudi na
Mentorica in starešina tabornikov Zvonka Zakrajšek (Foto: MŠ)
vsakoletnem pikniku.
Delo nazarskih tabornikov je bilo povezano tudi z ureditvijo okolice brunarice in postavitvijo manjkajočih objektov, je bilo izpostavljeno na občnem zboru. Na njem so med drugim ponovno izvolili Denisa Hrena in Zvonko Zakrajšek za načelnika in starešino. Tudi v letošnjem letu bosta skrbela za nemoteno izvajanje programa, ki so si ga zadali. Opravili bodo investicijska dela ter uredili tuše in poskrbeli za ureditev ostalih prostorov na Lazah.
Marija Šukalo
PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE
MUZEJSKA ZBIRKA MOZIRJE IN MOZIRJANI
Povzetek leta ob fotografijah
Na zadnjem letošnjem planinskem večeru so nazarski planinci obujali spomine na številne pohode in izlete, ki so jih opravili v preteklem letu. Večer je vodil Bojan Golob, ki je poleg fotografij s številnih poti znal povedati tudi kakšno zanimivost. Sezona njihovih popotovanj se je pričela lani januarja s tradicionalnim pohodom na Tolsti vrh in končala decembra s pohodom po okolici Vojnika.
Tekom leta so se povzpeli na Peco, Uršljo goro, Goli vrh, Kobariški Stol, Raduho in še kam. Poleti so se množično odpravili v Črno goro, kjer so deželo spoznavali ne le z vrhov, ampak tudi med spustom
Ustvarjalne delavnice ljudske dediščine
z raftom po reki Tari. Nazarski planinci so bili organizatorji orientacije v ligi Smrekovec in veliko število udeležencev kaže na to, da se za prihodnost planinstva ni bati. V njihovi organizaciji poteka tudi tek na Farbanco in kresovanje. Prav Far-banca je točka, ki jih povezuje tako poleti kot pozimi, za vse ljubitelje pohodništva in kolesarstva so zato ob prazniku krajevne skupnosti Nazarje organizirali pohod in kolesarjenje do te koče na Čreti. Mladinski odsek je izvedel dvodnevni pohod z Smrekovca do kmetije Bukovnik ter pohod na Kašno planino in Le-penatko.
Štefka Sem
Osnovnošolski otroci so ustvarjali različne izdelke s svojimi mamicami ali babicami. (Foto: Tatiana Golob)
Bojan Golob (levo) je zbral vtise s pohodov in ostalih druženj nazarskih planincev. (Foto: Štefka Sem)
V času zimskih počitnic je Knjižnica Mozirje organizirala petdnevne ustvarjalne delavnice, ki so potekale v prostorih Muzejske zbirke Mozirje in Mozirjani. Skozi ves teden so se osnovnošolski otroci lahko družili ob petju, poslušanju ljudskih pravljic in zanimivem ustvarjanju.
Otroci, ki med preživljanjem počitnic ostajajo doma, se radi zbirajo v prostorih zbirke in tam kvalitetno preživljajo svoj prosti čas. Vsak dan so prisluhnili ljudskim pravljicam in nato precej časa preživeli v ustvarjanju. Naredili so si različne magnetke iz das mase, pustne maske, voščilnice, ki so jih lahko
podarjali ob dnevu žena, zadnji dan pa so ustvarjali skupaj s svojimi mamicami ali babicami. Ta dan je bil namenjen medgeneracijske-mu druženju, saj so otroci in odrasli skupaj delali broške iz filca. Ob tem so otroci svojim spremljevalcem pripravili koncert ljudskih pesmi, sami so poskrbeli tudi za glasbeno spremljavo z uporabo ljudskih glasbil.
Skozi obiskovanje zimskih ustvarjalnih delavnic so otroci spoznavali ljudsko dediščino svojih prednikov, saj so se tekom tedna med drugim pogovarjali o tradiciji lončarstva in pridelovanja volne v naši dolini.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012 19
Šport, Oglasi
PLANINSKA ORIENTACIJSKA LIGA SMREKOVEC
Najboljši tekmovalci tokrat iz PD Nazarje
Prva mesta v večini kategorij so zasedli člani Planinskega društva Nazarje.
(Foto: TG)
V soboto, 10. marca, se je na ob- orientacije, ki poteka na državni
močju Spodnjega Pobrežja odvijala druga orientacijska tekma lige Smrekovec, v okviru katere se združujejo planinska društva Savinj-sko-Šaleške regije. Tekma, ki se je udeležilo 33 ekip iz Rečice ob Savinji, Nazarij, Velenja, Vinske Gore, Šoštanja in Mozirja, je potekala v organizaciji Planinskega društva Rečica ob Savinji.
V okviru lige Smrekovec planinci vsako leto organizirajo tri do štiri tekme lokalnega značaja, na katerih se tekmovalci urijo v orientaciji. Najboljše ekipe lokalnih lig se nato enkrat letno pomerijo na SPOT-u, tekmovanju iz
FINALE SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH SKOKIH
Mali kristalni globus Robertu Kranjcu
Svetovni pokal v smučarskih skokih se je tudi tokrat zaključil v pravljični Planici, kjer so marljivi planiški delavci še enkrat več poskrbeli za brezhibno organizacijo največjega športnega praznika v Sloveniji. Pri tem so jim bili letos v veliko pomoč naši skakalni orli, na čelu s svetovnim prvakom in dobitnikom malega kristalnega globusa v poletih Robertom Kranjcem, ki je bil s prvim in tretjim mestom najboljši posameznik vedno prestižnega spektakla pod Poncami.
Svoje so seveda dodali še ostali, ki so pod vodstvom novega trenerja Gorana Janusa »odskakali« sanjsko sezono, najuspešnejšo do sedaj. Postavili so kar nekaj mejnikov slovenskega skakanja, med
katerimi je v ospredju naslov svetovnega prvaka na poletih v Viker-sundu, ekipna kolajna s tega prvenstva, prvič v zgodovini so stopili na najvišjo stopničko ekipne tekme svetovnega pokala in poleg prve slovenske zmage v Planici dosegli v tej sezoni še rekordni točkovni zbir v pokalu narodov, kjer so zasedli odlično četrto mesto.
Omenjeni uspehi so privabili v meko slovenskega skakanja več deset tisoč ljubiteljev poletov iz Slovenije in sveta, med njimi tudi številne Zgornjesavinjčane, ki pa tokrat niso mogli računati na svojega asa Primoža Pikla, ki se mu je kvalifikacijski polet žal povsem ponesrečil.
Franjo Pukart
ravni pod okriljem Planinske zveze Slovenije.
Na tokratnem tekmovanju so bile proge izpeljane po Gorici, Brdu in Pobreškem polju. Za uvrstitev na državno tekmovanje so se pomerili osnovnošolci v kategoriji A in B, srednješolci in študentje v kategoriji C, mlajši člani v kategoriji D, starejši v kategoriji E, družine v kategoriji F in starostno mešane ekipe v kategoriji G. V vseh kategorijah, razen v kategoriji D, kjer je tekmovala le ekipa iz Velenja, so prva mesta zasedli člani Planinskega društva Nazarje.
TG
Ljubitelji Planice z Ljubnega (Foto: Franjo Pukart)
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
Ponovno zmaga članic v gosteh
Članice OK KLS so v 3. DOL center gostovale pri ekipi Grosuplje in z dobro igro nadigrale domačo ekipo ter se ji tako oddolžile za poraz v domači dvorani. To je bila njihova že četrta zaporedna zmaga, od tega so dosegle kar tri v gosteh.
Začetek prvega seta je bil izenačen, nato pa so Ljubenke naredile delni izid 9:0, zanesljivo vodile do končnice seta in povedle s 24:15, na kar so domače igralke izid izenačile, v končnici seta pa naredile nekaj napak in set je pripadel lju-benskim odbojkaricam. V drugem
setu so bile gostiteljice vseskozi v rahli prednosti in izid v setih izenačile na 1:1. V tretjem setu je gostujoča ekipa ponovno povsem nadi-grala domačo, zelo dobro igrala v bloku, dobro servirala in brez težav dobila set. Najbolj razburljiv je bil četrti set, v katerem sta se ekipi sprva menjavali v vodstvu, nato pa so igralke z Ljubnega povedle za pet točk in vodile z 22:17, nato še s 24:20, vendar se domače igralke niso predale in izid izenačile, kaj več jim pa ob razigranih ljubenskih odbojkaricah ni uspe-
lo. Zmagovalke so se izkazale v vseh elementih odbojkarske igre, končni rezultat torej 3:1 (28:26; 21:25; 25:19; 26:24) za ekipo OK KLS Ljubno.
Ekipa ljubenskih kadetinj je na-
stopila na turnirju v Slovenj Gradcu in zabeležila dva poraza. Najprej je izgubila z ekipo Prevalj z rezultatom 2:0, v drugi tekmi pa še z domačo ekipo z enakim izidom.
Franjo Atelšek
ZAHVALA
Prostovoljnemu gasilskemu društvu Rečica ob Savinji ter sosedoma Francu in Boštjanu Bele za hitro in nesebično pomoč pri gašenju požara.
Družina Lomšek, Nizka 23
20 Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012
Šport
ROKOMETNI KLUB NAZARJE
Dosegle prvo mednarodno zmago
Nazarske rokometašice nadaljujejo sezono v 1. B državni ligi v končnici za razvrstitev od 9. do 12. mesta. V petek so gostile ekipo RK Rače in visoko zmagale. V soboto so se odpravile na izlet v Avstrijo v Borovlje in z okrepitvami za naslednjo sezono premagale tamkajšnje moštvo. Talentiranost dokazujejo tudi mlajše selekcije kluba, saj so igralke selekcije mlajših deklic zmagale na gostovanju v Brežicah.
Redni del prvenstva v 1. B državni ligi za članice se je zaključil in trenutno poteka končnica. Rokometašice iz Nazarij igrajo v skupini za razvrstitev od 9. do 12. mesta. Po dveh gostovanjih so prejšnji petek igrale na domačem parketu proti RK Rače. Navdušile so predvsem z disciplinirano obrambo na čelu z vratarko, ki je zbrala kar 24 obramb. To je igralkam dalo krila v napadu in rezultat je bila visoka zmaga
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Tekma Match 60
2012
V soboto je Strelsko društvo Gornji Grad organiziralo na zračnem strelišču v Bočni tekmo s serijsko zračno puško. Povabljeni so bili strelci iz vseh zgornjesavinjskih občin. Tekmovanja so se udeležili strelci iz Mozirja, Rečice ob Savinji in Gornjega Grada. Vsak strelec je imel na razpolago eno uro, da je izstrelil 60 diabol za oceno, po pet v eno tarčo. Prvi je bil Dušan Žehelj (531 krogov, SD Gornji Grad), druga Klara Praznik (509, SD Gornji Grad) in tretji Peter Berložnik (506, SD Mozirje)
Jože Gomboc
28:16. Prav vse igralke so dobile priložnost za igro.
V soboto so se rokometašice odpravile v Borovlje, kjer so odigrale prvo mednarodno tekmo. Tam so predstavile okrepitvi za naslednjo sezono. Že na prvi tekmi se je izkazala Urša Vidic, trenutno še članica RK Krim, ki je v prvem polčasu razbila domačo obrambo in na koncu prispevala 12 golov. Kljub slabši igri v obrambi so Nazar-čanke zabeležile prvo mednarodno zmago z izidom 24:34.
Za naslednjo sezono se v Nazarjah nameravajo igralsko okrepiti z rokometašicami, ki ima-
29. MENINSKI VELESLALOM
jo izkušnje iz višjih rangov tekmovanj. S tem bodo treningi kvalitetnejši, domače igralke pa bodo lahko razvile svoj talent. Da je ta prisoten v naši dolini, dokazujejo rokometašice selekcije mlajših deklic, ki so v prvenstveni tekmi v Brežicah prepričljivo nadigrale tamkajšnje vrstnice z rezultatom 12:34. Vse igralke so se vpisale med strelke.
Zadnji uspehi nazarskih rokometašic so pravo vabilo na jutrišnjo tekmo članic, ko se bodo v končnici prvenstva pomerile proti nasprotnicam iz Škofje Loke.
Roman Mežnar
Meninska grča tokrat v Tuhinjsko
dolino
Prejemniki medalj
(Fotodokumentacija SD Gornji Grad)
Marjan Drolc iz Tuhinjske doline je bil letošnji dobitnik Meninske grče. (Foto: Ivo Šinkovec)
Kljub skromnim snežnim padavinam v letošnji zimi so meninski vetrovi znova naredili snežni zamet na Ovčjem stanu in v nedeljo, 11. marca, omogočili izvedbo zelo zanimive vele-slalomske tekme. Na Menini se je letos pomerilo 43 smučarjev iz Zgornje Savinjske in Tuhinjske doline.
V tradicionalnem obračunu med Gornjegraj-
skimi in Lučkimi planinci so letos prepričljivo slavili domačini in izenačili izid v zmagah na 2:2. Za osvojitev prehodnega pokala so potrebne tri zmage, je povedal vodja tekmovanja Janez Pre-sečnik. Med posamezniki je s časom 32,20 najbolje opravil Marko Mlinar, med dekleti pa Polona Fale s časom 36,89. Po kategorijah so slavili še Alen Kerznar, Zala Rozina, Pavla Voler, Anica Purnat, Rafko Kerznar, Rajko Nadlučnik in Luka Šinkovec.
Najbolj zaželena nagrada na Menini je gotovo meninska grča. Dobijo jo najbolj zvesti udeleženci teh planinsko smučarskih tekmovanj. Letošnji dobitnik je postal Marjan Drolc iz Tuhinjske doline. »Gornjegrajski planinci se že pripravljamo na izvedbo 30. Meninskega veleslaloma prihodnje leto. Poleg zanimivega boja za ekipno zmago in osvojitev prehodnega pokala, bomo organizirali še posebno tekmo za vse dosedanje meninske grče. Vsekakor bomo pripravili zanimiv program za primerno proslavitev te obletnice. Planinske smučarske tekme s svojo tradicijo imajo prav gotovo svoj pomen v razvoju in popularnosti smučanja v naših krajih. Na teh tekmovanjih pa so vedno zmagovali le zelo dobri smučarji, ki sodijo v sam vrh rekreativnega smučanja v Sloveniji,« je dejal Presečnik.
Najboljši trije iz letošnjega Meninskega veleslaloma so v letošnji zimi dosegli vidne rezultate v seriji tekem Hit pokala, kjer tekmujejo najboljši rekreativni smučarji. V kategoriji nad 30 let je Marko Mlinar zasedel skupno 4., Janez Preseč-nik pa 10. mesto, Luka Šinkovec, ki tekmuje v kategoriji do 30 let, je v skupnem seštevku zaključil na 4. mestu. Prihodnje leto se gornjegrajski planinci nadejajo obiska vseh dosedanjih udeležencev Meninskega veleslaloma, če ne na smučkah, pa z navijaško vnemo.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012 21
Šport, Črna kronika
KOSARKARSKI KLUB NAZARJE
Visoka zmaga na domačem parketu
Košarkarji iz Nazarij so v soboto dosegli visoko zmago proti moštvu Komenda Hram Gorjan. Zmaga na domačem igrišču v nobenem trenutku ni bila pod vprašajem, priložnost za igro pa so dobili prav vsi igralci.
Na prvi tekmi teh dveh nasprotnikov v prvem delu prvenstva je bila boljša mlada ekipa iz Komende. Tokrat so Nazarčani že na začetku tekme dali vedeti, da pride v poštev samo zmaga. Zaigrali so agresivno v obrambi in zaprli vse poti proti svojemu košu. Rezultat dobre igre v obrambi je bilo samo šest prejetih košev v prvi četrtini.
Tudi nadaljevanje tekme je bilo povsem v znamenju domačih košarkarjev. Miha Čmer je odlično razigraval soigralce. Ti so mu asi-stirali s požrtvovalno igro v obrambi in domiselno igro v napadu, razlika pa je samo naraščala.
V zadnjih minutah srečanja so priložnost za igro dobili igralci s
GENERALNI SPONZOR
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o.
Savinjska cesta 30,
3331 Nazarje
1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - 20. KROG
»Graščaki« v boj za obstanek
V predzadnjem krogu rednega dela sta padli dve ključni odločitvi. Nazarčani so po visokem domačem porazu z Bronxi izgubili vse možnosti za osvojitev petega mesta, ki še zagotavlja obstanek v eliti slovenskega dvoranskega nogometa in se bodo v končnici borili za obstanek. Kdo bo njihov nasprotnik, še ni povsem jasno, ni pa še tudi dokončno znano, kdo ligo zapušča. To bosta odločali tekmi v zadnjem krogu rednega dela, ko mora Casino Safir premagati Nazarčane, končnice pa še kljub morebitni zmagi ni-
klopi. Tudi »rezervisti« so izpolnili željo svojega trenerja iz prejšnjega prvenstvenega srečanja po visokem nivoju igre v napadu in boljši igri v obrambi. Ob koncu tekme so gostje pristali pri skromnih 43 točkah, kar veliko pove o pristopu k igri domačih igralcev. Izpostaviti velja tudi dejstvo, da do-
mači košarkarji niso izvajali niti en prosti met.
Z zmago so se Nazarčani zasidrali v sredini prvenstvene lestvice. Prvenstvo se za njih nadaljuje jutri zvečer v Krškem proti Posavju. Za popotnico imajo dobro predstavo na domačem parketu.
Roman Mežnar
ma zagotovljene, če Kixi doma od-ščipnejo točko Oplastu. Težko bo, vendar je vse mogoče.
Po tednu premora, zaradi kvalifikacijske tekme slovenske reprezentance proti Češki, »graščaki« še zadnjič gostujejo v Sežani, kjer se bo ekipi po dolgem času pridružil tudi kapetan in najboljši strelec Blaž Metulj. Prav slednjega bodo še kako potrebovali v končnici, saj bodo obračuni z ljubljanskim Vu-kom ali Slovenskimi Goricami vse prej kot lahki.
Franjo Pukart
KMN Nazarje Glin : Tomi Press Bronx 0:6 (0:2)
Strelci: 0:1 Hrvatin (10), 0:2 Osojnik (19), 0:3 Mirkovič (24), 0:4 Osojnik (30), 0:5 Mirkovič (37), 0:6 Pohlen (39).
Nazarje Glin: Ortar, Letojne, Banovšek, V. Kugler, D. Kugler, Oblak, Hren, Hrastnik, Cigljar, Seničar.
Rezultati 20. kroga:
Nazarje Glin : Tomi Press Bronx 0:6, Puntar : Kix Ajdovščina 1:1, Dobo-vec Trgovine Jager : Casino Safir 4:4, Oplast Kobarid : Predilnica Litija 6:6.
Lestvica po 20. krogih: 1. Predilnica Litija 53, 2. Dobovec Trgovine Jager 43, 3. Oplast Kobarid 37, 4. Puntar 31, 5. Tomi Press Bronx 21, 6. Nazarje Glin 16, 7. Kix Ajdovščina 15, 8. Casino Safir 12.
Strelci: 21 Igor Osredkar (Predilnica Litija), 19 Alen Fetič (Predilnica Litija), 17 Blaž Metulj (Nazarje Glin), Rok Mordej (Dobovec Trgovine Jager) ...
Nazarje : Komenda Hram Gorjan 76:43 (25:6, 17:13, 17:9, 17:15)
Strelci (Nazarje): Rednak 6, Potočnik 6 (2T), Bitenc 9 (1T), Hostnikar 4, Vodončnik 17 (3T), Čmer 4, Flere, Plaskan 6, L. Blatnik 16, Valenčak 8.
Rezultati 3. SKL VZHOD:
20. krog: Lastovka Domžale : Kolpa Črnomelj 67:80, Nazarje : Komenda Hram Gorjan 76:43, Krka mladi : Calcit Basketball 101:98, Vrani Vransko : Posavje Krško 86:78, Union Olimpija mladi : Nona Lenart 70:80.
Lestvica po 20. krogu:
1. Lastovka Domžale 34, 2. Kolpa Črnomelj 32 (-1), 3. Bistrica 31 (-1), 4. Krka mladi 31, 5. Nazarje 27 (-1), 6. Vrani Vransko 27 (-1), 7. Calcit Basketball 26 (-1), 8. Posavje Krško 25 (-1), 9. Nona Lenart 24 (-1), 10. Komenda Hram Gorjan 24, 11. Union Olimpija mladi 22.
C R N A K R O N I K A
•	PO GORIVO V DELOVNI STROJ
Varpolje: V noči na 16. marec je neznani storilec iz delovnega stroja, parkiranega v Varpoljah, ukradel gorivo. Izkazalo se je, da je bilo iz-točenih okoli 100 litrov dizla.
•	ZAGORELA ŽAGOVINA
Rečica ob Savinji: 17. marca, sredi dneva, je na Rečici ob Savinji gorela žagovina v silosu mizarske delavnice. Gasilci PGD Rečica ob Savinji so požar pogasili.
•	SAJE SO SE VNELE
Nazarje: 17. marca zvečer so na Lesarski cesti v Nazarjah zagorele saje v dimniku stanovanjskega objekta. Gasilci PGD Nazarje so goreče saje pogasili, prezračili prostore stanovanja in pregledali ostrešje ob dimniku.
•	VLOM NI USPEL
Mozirje: 18. marca popoldan je oškodovanec prijavil poskus vloma v stanovanjsko hišo. Neznani storilec je izkoristil oškodovančevo odsotnost od doma in poskusil vlomiti skozi okno in balkonska vrata. V notranjost mu ni uspelo vstopiti.
•	DIMNIŠKI POŽAR
Nizka: 18. marca popoldan je zagorelo v dimniku stanovanjske hiše v Nizki. Gasilci PGD Rečica ob Savinji so varovali dimnik do izgore-tja saj, ga nato očistili in pregledali okolico.
•	PRIDRŽALI DVA VOZNIKA
Policisti so v preteklem tednu zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali dva voznika, zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja pa zasegli en osebni avtomobil.
22 Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012
C
Zahvale, Oglasi
Vse življenje trdo si garal,
za dom, družino, vse si vedno dal.
Od dela tvojih pridnih rok
sledi ostale so povsod.
Čeprav minili sta že leti dve,
odkar za vedno umolknil je tvoj glas
in iz tvojih ust več pesem ne doni,
besede tvoje v nas žive.
Brez slovesa si odšel,
prezgodaj našel si svoj mir,
tam, kjer ni več gorja, šumenja gozdov,
vetra in bolečin.
Nam ostala je neizmerna bolečina, v domu našem neskončna je praznina. V spominu vedno te uzremo, a tebe ni in to zelo boli. Ti zares od nas nikoli odšel ne boš, v naših srcih vedno živel boš.
V SPOMIN
21.3.2012 sta minili dve leti, od kar nas je za vedno zapustil ljubeči mož, ata in stari ata
Franc BEZOVNIK
iz Luč
Iskrena hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, predvsem pa članom moškega pevskega zbora, kateri ga s pesmijo ohranjajo v tako lepem spominu, in vsem, kateri postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate sveče, molite zanj in se ga radi spominjate.
Žalujoči njegovi domači
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, ata, tasta in starega ata
Jožeta LOMŠKA
iz Nazarij 22.4.1934 - 14.3.2012
se iz srca zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih žalosti nesebično priskočili na pomoč, nam izrekali sožalja, darovali sveče, cvetje, za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala patronažni sestri Sonji za dolgoletno spremljanje njegovega zdravja in njene obiske na domu.
Zahvala tudi patru Damjanu za lepo opravljen obred, pevcem, ministrantu, pogrebcem, pogrebni službi Morana, praporščakom in ge. Marinki Napotnik za lepe besede slovesa.
Neizmerno smo hvaležni vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in bili z nami v težkih trenutkih.
Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoča žena Jožica in sin Roman z družino
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www. pogrebrn ora na Is i
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Solza te ne bo zbudila, črna zemlja te je skrila. Ostal bo lep spomin na te, svečke v vetru gorijo zate le!
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, stara mama in prababica
Marija KAKER
30.6.1937 - 15.3.2012
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in vso pomoč v teh težkih trenutkih.
Zahvala govorniku, gasilcem, pevcem, pogrebni službi, duhovniku za opravljen obred in vsem, ki so darovali sveče, cvetje in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti,
Žalujoči vsi domači
Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012
1233
Za razvedrilo
TORTA EKSPLOZIVNEGA OKUSA
»Nekako takole se je razblinilo upanje na dobro sodelovanje društva Toplica z okoninskimi gasilci!« si je najbrž mislila predsednica društva Toplica Margareta Atelšek na praznovanju desete obletnice delovanja društva ob rezanju torte, pripravljene v šaljivem ske-ču ob tej priložnosti.
STARODOBNI ČRNI ZAJEC Prizadevni član gornjesavinj-skih starodobnikov Stane Bizjak
se je ves teden pred smučanjem po starem sekiral v upanju, da bi zadeve tekle po maslu. Na dan tekmovanja se je zopet v strahu, da ne bi zmagali Veseli Savinjča-ni, večkrat pridružil uradnima merilcema časa in jima gledal pod prste. Od vsega sekiranja in nakopičenega strahu mu je zraslo bujno rogovje. Žena Petra sedaj upa, da bo rogovje pravočasno odpadlo, saj bi ga med opravljanjem poštarske službe utegnilo motiti med vstopanjem in izstopanjem iz službenega avtomobila.
TUDI PRIZNANJE BODO OSVETLILI Zdenko Purnat, direktor gornjegrajske Komunale (levo): »O, kako lepo priznanje! Končno smo na Komunali enkrat tudi pohvaljeni. Za novoletno okrasitev Gornjega Grada smo se res potrudili.«
Kristjan Kramer, občinski svetnik: »Ja, se je vse svetlikalo v nulo, samo ne vemo še, kako svetlo je župan pogledal, ko je prišel račun za elektriko.«
24 Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012
Križanka, Informacije
prostor, ki je nastal z izkopavanjem
italijanski
modni 06lik0va-lec (gianni, 1ms-1w7j
drugo največje mesto v siriji
provinca v srednji kanaci
ČISTA TEŽA BLAGA
najsvetlejša zvezda v ozv. obla
REBRlCASTl ZAMET
sestavil: peter udir
VOJAŠKO POVELJSTVO
ŠP. TENISAČ [RAFAELI
škof. janez
lisast, marogast vol
odisejeva domovina
zeninaali moieva mati
Široka velemestna cesta z drevesi na obeh straneh
hazardna igras kartami
približno odmerjen znesek. rovpreč-nina
leseno oblivalo
krajši predstavitveni film
JANŠA, ANTON
MESTO VBLlZlNI MOSKVE
PHAVOSLAV-IIÍKOF
posušena trava prve košnje
ran.nohíd-
SKO PLEME
grafično znamenje za množenje
ZALOMEK
naprej štrleči cel
OBRAZA Z ooprti-NAMAZA VOHANJE
visinska točka
kratek. sunkovit poteg
roženi na na prstu
brit. indu-strialec in filmski producent (j. arthur, 1888-1972)
vinorodna rastlina
drago trsar
stebrišče
glivična
kožna bolezen
am. satirik (buchwald}
CITROËNOV AVTO
PRIPRAVA ZA USTVARJANJE RESONANCE
mejno območje med ekos1ste-moma
največje mesto v rakistanu
večji polž brez hišice
rozman. lojze
KDOR SE ukvarjaš hiroman-tijo
prebivalka tolmina
KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Dušan Šarotar: Ostani z mano, duša moja
Dogajanje zgodbe je postavljeno v čas kmalu po drugi svetovni vojni, ko je svet porušen in narod zaznamovan z izgubami. Številne mladosti oropane duše iščejo svoj prostor pod soncem, tudi na ladjah čezoceankah na poti v novi svet. Ena izmed teh sta tudi Ela in Julius, oba Žida iz prekmurskega okolja, ki se spoznata na ladji in si dasta edino, kar imata: zgodbi svojih življenj in človeško bližino. Vprašanje pa je, ali je tako veliko izgubo sploh mogoče nadomestiti ...
Slovarček:
ALEP - drugo največje mesto v Siriji; KORD - rebričasti žamet; RAN K - britanski industrialec (J. Arthur);
V_s
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
OMIKA, TITO, SINERGIZEM, ONAN, OPORA, KRUHA IN IGER, ANT, INA, IZA, NOTARIAT, TRUBAR, OTINEK, SEKSTA, SOPOT, MASA, OLGA, IM, PASIVA, GRINT, L ARI, TVORBA, ŠAL, ENOJNIK, POREČJE, CAGAVKA, ANAPEST
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 13. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012	1233
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 23. marec	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Velika knjiga male Neli
	ob 18.00. Galerija Mozirje Predstavitev knjige Branka Zupanca Rdeči sneg na Igrišah
	ob 19.00. Turistična kmetija Govc, Robanov kot Predstavitev alpinistične šole Rinka
Sobota, 24. marec	ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Šentvid (kadeti)
	ob 19.00. Kulturni dom Ljubno Glasbeni večer ob prazniku družine
	ob 19.00. Kulturni dom Bočna Gledališka komedija Pacienti v čakalnici
Nedelja, 25. marec	ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Lastovka (mladinci)
	ob 17.00. OŠ Rečica ob Savinji Koncert klasične glasbe kvarteta Štiriangel
Torek, 27. marec	ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Zajček Pablo išče jajčka
Sreda, 28. marec	ob 16.30. Knjižnica Rečica Ura pravljic: Zvitorepek in tri jajca
	ob 17.00. Fašunova hiša na Ljubnem Predavanje Ekološka zaščita pred škodljivci (vstop prost)
	ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Zajček Pablo išče jajčka
Četrtek, 29. marec	ob 17.00. OŠ Rečica ob Savinji Prireditev Pozdrav pomladi
	ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Hopek in velikonočni zajček
J
MORDA STE ISKALI PRAV TO
KOZMETIČNI STUDIO EOS VITAL
Poskrbite za zdrav in svež videz z našo pomočjo. Nudimo vam vse vrste nege obraza, terapije pomlajevanja, oblikovanje telesa (ka-vitacija, pressoterapija), pedikura, masaže (klasična, z vročimi kamni). Več na www.eosvital.si. Darilni boni! Ugodne cene! Gsm 051/640-058.
Kristina Jeraj, s.p. Tominškova 3, 3331 Nazarje. SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV
Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro ... tel. št. 03/57206-73, 041/216-214, www.terglav.si.
Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ
Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196.
Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji.
ŽIVALI - PRODAM
Prodam bikca sivca, starega 3 mesece; gsm 031/855-367. Prodam bikca sivca, teža 130 kg, za nadaljnjo rejo; gsm 041/216-481. Prodam bika sivca, težkega 150 kg; gsm 031/228-217. Prodam teličko simentalko, staro 3 mesece; gsm 031/774-520. Prodam teličko limuzin, staro 1 teden; gsm 041/986-125. Meso jagnjeta - celega ali pol ter te-lico čb, visoko brejo, prodam; gsm 041/239-017.
Prodam ovna za nadaljnjo rejo; gsm 031/470-084 - zvečer. Prodam prašiče 100 do 140 kg, možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam prašiče 25 - 150 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam prašiče najboljše mesnate selekcije za nadaljnjo rejo, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam 2 vietnamska pujska, težka 50 - 60 kg, možna dostava, cena 50 eur; gsm 031/764-072.
ŽIVALI - KUPIM
100 kg - mesni tip; gsm 031/533745.
DRUGO - KUPIM
NEPREMIČNINE
DRUGO - PRODAM
Kupim bikca, do 150 kg težkega, mesni tip; gsm 041/783-987. Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad
Prodam orehova jedrca, domače žganje ter brezova drva; gsm 041/294462.
Prodam suhe salame navadnega rjavega jelena; gsm 041/716-210. Prodam domače žganje in jabolčni kis; gsm 041/783-445. Prodam star kruh; gsm 040/220643.
Prodam seno; gsm 041/465-744. Prodam suha bukova in gabrova drva, cepljena, klaftre; gsm 031/585-735. Prodam hlod lipe; gsm 031/299738.
Prodam pograd - masiva; gsm 031/642-058.
Prodam športne adidas copate (nogomet), št. 41 in 43, par 20 eur; gsm 040/452-678.
Prodam komplet: računalnik, LCD monitor, miško in tipkovnico, cena 120 eur; gsm 031/477-271. Prodam fantovsko kolo od 6 do 10 let ter play station II + 12 igric; gsm 040/452-678.
Prodam alu platišča, 15 col, 7J, 4 x 100 - honda - 120 eur; gsm 031/202-859.
Kupim traktorsko prikolico kvalitetnega hlevskega gnoja; gsm 051/264827.
Kupim traktor zetor, IMT, štore ali uni-verzal, dobro plačilo; gsm 041/849876.
VOZILA - PRODAM
Prodam hyundai accent 1.3, l. 1998, reg. do 24.7.2012, gsm 040/724033.
Prodam odlično ohranjen starodob-nik s certifikatom, honda VT 500 shadow, l. 1985; gsm 041/439-135.
Oddam garsonjero, 30 m2, pritličje, Lačja vas - Nazarje, 125 eur/mesec + stroški; gsm 041 919 692. Dvosobno stanovanje v okolici Mozirja oddam, gsm 040/866-613. V najem oddam starejšo hišo v okolici Rečice ob Savinji; gsm 040/552606.
Oddam hiško v Termah Čatež, do sezone zelo ugodno; gsm 070/813812.
Oddam garažo v najem in dvoosno prikolico prodam; gsm 031/539051 ali tel. 583-15-20.
(«I
Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012
Šport, Oglasi
OTROŠKO DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČANJU
Naraločnik državni prvak v superveleslalomu
Pretekli teden so na Krvavcu organizirali tekmi za otroško državno prvenstvo v superveleslalomu in veleslalomu, slalomska tekma je bila po prvem teku odpovedana zaradi slabih razmer. Na zmagovalne stopničke v superveleslalomu se je povzpel član Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje Nejc Naraločnik in tako postal državni prvak, v veleslalomu je delil peto mesto.
Naraločnik je bil naslova državnega prvaka zelo vesel, nekoliko manj je bil navdušen nad petim mestom, saj so bile razlike med tekmovalci od drugega do petega mesta zelo majhne. Mlademu tekmovalcu je bilo žal, da je bila slalomska tekma odpovedana, saj je bil po prvem teku na drugem mestu. Med mlajšimi dečki je na državnem prvenstvu nastopal še Klemen Hriberšek, ki je v superveleslalomu osvojil 22., v veleslalomu 20. mesto. V kategoriji starejših deklic sta v superveleslalomu nastopili Urša Marolt, ki se je uvrstila na 11., Anja Drev na 22. mesto, v veleslalomu je bila Maroltova 8., Drevova 16..
Na Krvavcu se je poleg državnega prvenstva v super-veleslalomu na isti dan odvijala še tekma za pokal Argeta, kjer je z zmago ponovno navdušil Nejc Naraločnik, Klemen Hriberšek je bil 22., Urša Marolt 13. in Anja Drev 20.. V razvrstitvi za pokal Argeta (državne tekme) je Naraločnik tre-
SMUČARSKO TEKAŠKO DRUŠTVO LUCE
Tekma med naselji za zaključek smučarske sezone
V soboto, 10. marca, so na smučišču v Logu člani lučke-ga smučarsko tekaškega društva pripravili tekmo med naselji v občini. Dogodek so organizirali kot zaključek smučarske sezone. Sodelovalo je kar 176 tekmovalcev, precej je bilo tudi občinstva.
Vsako naselje, to je Luče, Raduha, Strmec, Konjski Vrh, Krnica, Podvolovljek in Podveža, je imelo svojo ekipo, posebno ekipo imenovano Za vedno Lučani, pa so sestavili »izseljenci« iz Luč. Tekmovalci so bili razvrščeni v osem kategorij: dve otroški, dve ženski in štiri moške. Za uvrstitev je
V Smučarsko tekaškem društvu Luče so bili s tekmo zadovoljni, saj se toliko tekmovalcev naenkrat na lučkem
smučišču doslej še ni zbralo.
Naslova državnega prvaka sta se razveselila tako mladi smučar Nejc Naraločnik kot njegov klubski trener Bojan Napotnik. (Foto: UN)
nutno na tretjem mestu, za drugouvrščenim tekmovalcem zaostaja le za tri točke. Pred smučarji sta do zaključka sezone še dva tekmovalna tedna.
Štefka Sem
O
C	:
TJ	:=,
(D	> "5
*	I
:	(O
_ CD
,<S 'C	N
O S	>
TS i	g
E o)
._ O	<D C
% 2	C (O
o —	S? »N
>	ra	> ra Oh5 c ■O C	CD o
O Q)	> r
>	o	to E
0£L ££ OZ £0
štel rezultat ekipe, upoštevani so bili rezultati najboljših tekmovalcev v posameznih kategorijah.
Prvo mesto in s tem tudi prehodni pokal je osvojila ekipa Luč, na drugo mesto so se zavihteli Za vedno Lu-čani, ekipa Krnice pa je dosegla tretje mesto. Prehodni pokal je v imenu ekipe Luč prevzel najstarejši tekmovalec 76-letni Emil Češnovar. Veselje se je potegnilo pozno v noč tudi po zaslugi duhovitega Cestnerjoga Nej-ca (Nejc Slapnik).
Marija Lebar
(D CD
1° h
"E ° CD .E
_Q ._ TJ
2 .S5,
O) >
s Jž ro "Z
— CD
CD iS
ČE
CD CD -Q C/J
Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012
Ljudje in dogodki, Čestitke
SESTO SREČANJE SMUČARJEV PO STAREM
Ob druženju tudi prava mera tekmovalnosti
Veseli Savinjčani, sekcija starodobnikov, ki delujejo v okviru Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje, so v soboto organizirali šesto
Mladi Podmeninski gad je smučarske skoke zamenjal za skoke na glavo.
srečanje ljubiteljev smučanja po starem. Prizorišče dogodka je bil tudi tokrat smučarski center Golte, ki je udeležence pričakal v idiličnem, a že kar preveč spomladanskem vremenu.
Zbor sodelujočih je bil letos ob spodnji postaji gondolske žičnice. Po pozdravnih besedah povabljenih gostov, ki so smučarjem iz vse Slovenije zaželeli dobrodošlico in prijetno počutje, so se družno zapeljali na vrh. Ob hotelu jih je čakal skrbno pripravljen poligon, na njem označena proga, na kateri so se pomerili. Brez vsakršnega strahu so se udeleženci, od najmlajšega, ki je štel dobra tri leta, pa do najstarejših, ki so zabeležili dobrih sedem križev, spuščali po snegu. Ob količkih, s količki med nogami, tu in tam nekateri tudi z nogami v zraku. Lesene smuči, kakršne so uporabljali, večinoma nimajo robnikov, ki bi omogočili varno in kontrolirano vijuganje med vratci. Na progo mehkega, ugrezajočega se snega se je bilo dokaj varno podati, saj je padce, ki jih ni bilo malo, ta sneg ublažil. Največ težav so imeli smučarji pri ustavljanju v ciljni areni, ki so jo organizatorji ves čas gladili in urejevali.
Na postavljeno progo se je podalo okoli osemdeset smučarjev iz enajstih sekcij sta-rodobnikov. Podmeninski gadje, Novaška lok
Predsednik sekcije Veselih Savinjčanov Borut Zavolovšek se je odločil, da v posel uvede tudi najmlajšega sina Lenarta.
Jani Slemenšek (Veseli Savinjčani) se je elegantno zapeljal med količki.
Mojci
In
Alenki
za lü.fojítnpdan
Vesel j« in zdravje sta bisera dva. naj vanta v življenju sledita oba.
Vse najboljfe vama želimo vsi, ki vaju imamo radi.
Da ne bi bil zvečer preveč presenečen, je Mojca Zavolovšek možu Borutu (v ozadju) med prisilno zaustavitvijo v predzadnjem količku pokazala, kaj vse ga čaka.
smučka, Taleseni Kropa, Kamniške grče, Rovtarji, SD Kanin, Planšarji, Izvir Tržič, Gora Predmeja, Logatec in seveda domačini Veseli Savinjčani. Izmed njih se jih je zavoljo težavnosti in nevarnosti bolj malo podalo na drugo disciplino srečanja, skoke. Tisti pa, ki so zbrali dovolj poguma, so brez težav delali konkurenco orlom, ki so ravno na ta dan leteli tudi na planiški velikanki pod Poncami. Pogum in želja po dobri daljavi sta skupaj sestavila kar nekaj dobrih skokov, ob tem pa s tistimi ponesrečenimi oblikovala pravo mero zabave in smeha tudi za obiskovalce, ki so ves čas spodbujali tekmovalce.
Galerijo fotografij si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: st6sm).
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 12, 23. marec 2011