Johnsonov velo ne bo ostal brez posledic!
Predsednikov veto vojaških gradenj preteklo soboto u-tegne spraviti v težave njegov program v Kongresu.
WASHINGTON, D.C. — Pred senik Johnson je preteklo soboto podpisal zakonski predlog o povišanju plač vojaškemu osebju, čeprav je bilo povišanje še enkrat večje, kot ga je on predložil, odklonil pa je podpis zakonskemu predlogu o vojaških gradnjah, češ da odločitev o tem ne spada v Kongres, ampak je to pravica predsednika kot vrhovnega poveljnika oboroženih sil dežele. Kongres je v ta namen odobril 1.7 bilijona dolarjev.
Zakonski predlog, ki ga je Kongres odobril skoraj soglasno, bi onemogočil zaprtje vojaških oporišč vsaj za 120 dni potem, ko bi obrambno tajništvo o takem načrtu poročalo kongresnima odboroma za oborožene sile. Obrambni tajnik McNamara je že precej davno napovedal zaprtje vrste vojaških oporišč v raznih delih dežele, čemur pa se seveda kraji, kjer so ta oporišča, upirajo, ker bi njihova ukinitev pomenila izgubo zaposlitve, pa tudi dotok denarja.
V koliko je Kongres predsedniku zameril njegov veto, se bo pokazalo verjetno :že danes, ko bo Predstavniški dom začel razpravo o spremembah vselitve-nega zakona. Kasneje ta teden bo Dom vzel v razpravo zakonski predlog o podpori višji izobrazbi. V vsoto 600 milijonov naj bi bila vključena sredstva za zvezne štipendije in sredstva za pomoč gradnji stavb za visoke šole.
Senat bo ta teden glasoval o pomoči tujini, ki jo je Dom že izglasoval. Skupno je za njo določenih 3.36 bilijonov. Prav tako bo še ta teden razpravljal in verjetno glasoval tudi o 4.3 bilijonih za javna dela in o 46.3 bilijonih nakazilnega zakona za narodno obrambo.
Kairo pričakuje, da bo Izrasel zgradil atomsko bombo
KAIRO, ŽAR. — Urednik li-sta Al Abram, zaupnik pred-Sednika Naserja, je zapisal v eni zadnjih številk svojega li-sta, da je Izrael na tem, da pre-skusi atomsko bombo in da u-|egne v dveh ali treh letih ime-1 ze nekaj uporabnih na razpo-aS°- Združena arabska republi-a ne bi marala tekmovanja v domskem orožju, toda ne osta-116 ji nič drugega, kot da stopi
Vanj zaradi svoje lastne ohranitve.
Zahodni poznavalci trdijo, da Izrael od reaktorja v Dimo-,1 ® 24 megawatti, ki ga je temu svila Francija, dovolj pluto-Js za nekaj atomskih bomb, ^_ed tem ko Egipt te možnosti saj ima vsega skupaj le ^ sam reaktor z 2 megawatto-
Novi grobovi
Joseph Janzavich
Včeraj je nenadno umrl v Euclid Glenville bolnišnici 80 let stari Joseph Janzavich z 21801 Tracy Ave., doma v Št. Jerneju na Dolenjskem. Bil je upokojen mesar, ki je vodil svojo mesarijo na oglu Silvia Ave. in E. 152 St., dokler niso tam zgradili nove avtomobilske ceste. Zapustil je ženo Roso, roj. Levstik, doma v Studencu pri Krškem, s katero bi v dveh mesecih praznovala zlato poroko, ter brata Ignaca (v Zagrebu). Pokojnik je bil član društva Ribnica št. 12 SDZ in Carniola Tent No. 1288 T. M. Pogreb bo iz Že-letovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.15 v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Hubert West
Po dolgi bolezni je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 69 let stari Hubert West s 6301 E. 63 St., mož Connie, oče Huberta, Jamesa in Mrs. Ruth Stark, stari oče in praoče, do svoje upokojitve 1. 1961 zaposlen pri Ad-dressograph-Multigraph Co. Pogreb bo v četrtek ob desetih dopoldne iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue na Highland Park pokopališče.
Demokrati daleč spredaj
CLEVELAND, O. — Louis Harris je povpraševal volivce po vsej deželi, kako bi volili, če bi bile sedaj volitve v Kongres. Za demokrate se je izjavilo 45% p o v p rašanih, za republikance pa le 32%, ostali so bili neodločeni. Ko je te razdelil sorazmerno, je prišel Harris do zaključka, da bi demokrati dobili pri volitvah, če bi bile te sedaj, 58%, republikanci pa le 42%■ in bi bilo v Kongresu nemara še več demokratov, kot jih je v sedanjem.
Običajno se volivci pri kongresnih volitvah v letu, ko ni predsedniških volitev, obrnejo od stranke, katere vodja je v Beli hiši. Letos kaj takega še ni nikjer opaziti, trdi Harris.
Polet B-52 nad Vietnam
stane vsakokrat milijon
WASHINGTON, D.C. — O-brambni tajnik McNamara je dejal pred senatnim odborom, da stane vsak polet strategičnih bombnikov B-52 z Guama nad Vietnam okoli milijon dolarjev.
Ra.ec!noma sončno in toplejše. 2ii,+VlS‘*a !emPeratura 75. Danes traJ je bilo le 47 F. ■ |
CLEVELAND, O. — Pravzaprav bi morali dati članku naslov: “Kaj vse piše vietnamski dnevnik Nham Da v Hanoi-u o razmerah v naši deželi?” Članek daje sledečo sliko o stanju med nami:
Na stotine ameriške mladine je preprečilo neki ladji prevoz orožja v Južni Vietnam. Na stotine A m e r ikank demonstrira proti pošiljanju orožja z žalnimi sprevodi. Na ducate mladih Amerikancev se posti, da bi tako protestiralo proti vladajočim krogom v Ameriki. Mnogo jih je vdrlo v Belo hišo in zahtevalo, da predsednik konča agresivno vojno v Vietnamu.
Take akcije kot tudi udeležba na stotisočev ameriških študentov in mladih ljudi na shodih na ameriških univerzah v znak protesta proti ameriški politiki v Vietnamu dokazujejo, da je mnogo ameriške mladine in odraslih spoznalo resen položaj, ki jim je bil vsiljen po napadalni vojni v Vietnamu.
Spoznali so pa tudi, da tak položaj zahteva od njih, da se borijo za samoobrambo in po-
Novi alžirski režim še vedno v prehodni dobi
Boumedienne gradi na zaupanju vojske. Postopno r e o r g a nizira dosedanjo vladno politično organizacijo.
PARIZ, Fr. — Francoskim politikom je padlo v oči, da se novemu a 1 ž i r s k emu diktatorju Boumediennu nikamor ne mudi z reformami. Zaenkrat se še zmeraj bolj opira na armado 50,000 mož njemu zvestih čet in na kakih 300,000 partizanov, ki so aktivno sodelovali v osvobodilnih bojih. Na njegovi strani so tudi vsi islamski voditelji, ki ne morejo pozabiti, kako zelo je bivši diktator Ben Bella zanemarjal versko vprašanje. Boumedienne posveča dalje precej časa in pozornosti reorganizaciji alžirske osvobodilne fronte in upa, da bo lahko sklical nov kongres stranke še pred začetkom novembra. V tiste dni pade namreč odložena konferenca voditeljev azijsko-afriškega bloka, ki nanjo v Alžirju še niso pozabili.
Boumedienne tudi ne sili v javnost. Do sedaj še sploh ni nastopil na večjih političnih shodih, narodu se pokaže samo na televiziji, tu pa tam govori tudi na radiju. Mislijo, da želi Boumedienne res ustvariti pravo kolektivno vodstvo, kajti neprenehoma p o u d arja važnost 26-članskega revolucij onarnega sveta, ki sedi v njem med drugimi 5 članov vlade in 5 začasnih voditeljev stranke. Javnost sliši veliko več o revolucijonar-nem svetu kot o Boumediennu, česar pred nekaj tedni še ni nihče pričakoval.
Komunisti so prvi priznali novi režim, sedaj so ga pa začeli tudi prvi spodkopavati. Francosko komunistično časopisje odkrito poziva alžirske komuniste, naj začno čim preje ustanavljati podtalne celice in se pripravljati na politične akcije, kajti sedanji režim “ni vreden zaupanja ljudskih množic”.
-------o-------
Ni jim do ovsa
DES MOINES, Iowa. — V državi Iowa je posejana z ovsom komaj ena šestina obdelovalne zemlje. Z zmanjšanjem števila konj se manjša potreba po ovsu.
Naser in savdski kralj se zopet pogajata o Jemenu
KAIRO, Egipt. — Naser je odpotoval v Jiddo, da se tam sestane s savdskim kraljem Fejsalom in se pogovori o usodi jemenske revolucije. Zadnjič je govoril s Fejsalom lansko jesen v Aleksandriji v čisto drugačnih razmerah, takrat je lahko delal s kraljem politične kupčije, ki jih pa ni izvršil, ker se je med tem premislil. Sedaj je v težjem položaju.
Egiptovska udeležba v jemenski državljanski vojni je postala strašno hudo breme za egiptovsko vlado. Egiptovske čete v Jemenu ne morejo pokazati na noben uspeh, v vrstah jemenskih republikancev vlada zmeraj večji razkol, dočim so kraljevski uporniki še kolikor toliko složni in pametni, ker poslušajo nasvete savdskega kralja. Ta jih podpira z denarjem, o-rožjem, municijo »in hrano.
Pogajanja med Naserjem in Fejsalom ne bodo gladko potekala, Naser bi rad videl, da o-stane republikanski režim na vladi, Fejsal pa pravi, da je treba v interesu miru organizirati začasno upravo, ki naj ne bo ne repu blikanska ne kraljevska, pozneje pa prepustiti narodu, naj odloči, kakšen režim bi rad imel.
Zato se utegne zgoditi tudi sedaj, kar se je večkrat: Fejsal in Naser bosta po dolgih intrigah dosegla sporazum, ki se ga pa Naser ne bo držal, ako bo našel priliko, da prelomi besedo. Tvega pa pri tem, da se bo med tem zrušil v Jemenu ostanek republikanskega režima in da bodo morale njegove čete hočeš nočeš zapustiti Jemen.
-------o------
Od Sukarna ne bo izgube
NEW YORK, N.Y. — Predsednik Indonezije Sukamo je odločil izstop Indonezije iz Svetovne banke. Pri njenem kapitalu bi naj bila ta udeležena z 220 milijoni dolarjev, vplačala pa jih je le 5 milijonov. Banka bo odkupila deleže, ki jih ima Indonezija.
Sukamo se je jezil, da je banka dala Maleziji v kratki dobi njenega članstva v banki 117 milijonov dolarjev kreditov za razvoj in napredek, Indoneziji pa nič.
Česa vsega ne vemo o Ameriki
stavijo v bran pravice, svobode in časti Združenih držav. Ker ameriške oblasti poglabljajo in širijo vojno v Vietnamu in tako izzivajo resnične težnje ameriškega ljudstva za mir, so tako sprožile mogočne protestne valove med ameriškim narodom. Demons trači j e so izbruhnile druga za drugo proti reakcij o-narni in bojeviti politiki ameriških oblasti.
Takoj potem, ko je predsednik Johnson oklical sklep ameriške vlade, da ta pošlje dodatne čete v Vietnam, je 400 Amerikancev in Amerikank, od dojenčkov do osivelih Amerikank, 29. julija priredilo burne demonstracije v New Yorku, da bi protestirali proti zločinski vladni politiki. Mnogo ameriških rekrutov je raztrgalo pismene pozive na vojaško službo kar v nabornih uradih. Dne 31. julija so v istem mestu številni mladi Amerikanci demonstrirali pred nabornimi uradi, da tako protestirajo proti Johnsonovemu sklepu, da pošlje nove čete v Vietnam. Dne 5. avgusta je na stotine mladih Amerikancev
iz Berkeley, Kalifornija, demonstriralo na železnici Santa Fe s plakati, ki so zahtevali konec piratske vojne v Vietnamu. Ko je skozi postajo vozil vlak z vojaki, namenjenimi v Vietnam, so demonstrant j e zasuli tir s plakati “Končajte vojni ustroj”. Dne 6. avgusta je zopet več kot 3,000 Amerikancev v Berkeley ogorčeno protestiralo proti Johnsonovi politiki. Demonstrant j e so nosili s seboj plakate, ki so protestirali proti agresivni vojni v Vietnamu. Vlegli so se na tračnice, da bi tako preprečili vožnjo vlaka z vojaki za Vietnam. Tekom noči istega dne je pa 100 Amerikancev demonstriralo na letalski bazi v Ohiu. Isti dan so se vršile demonstracije v Washingtonu in drugič mestih ob obilni udeležbi študentov in druge ameriške mladine.
Vse te ponovne demonstracije so samo ognjevit izraz ogorčenja ameriškega naroda, izražajo pa tudi duh odločne volje za boj proti zločinskim akcijam ameriških imperij alistov. Ameriški vodilni krogi so iskali način, ka-
GEMINI 5 UJELA VČERAJ ZAMIŠLJENO UMETNO LUNO
Vesoljska ladja Gemini 5 deluje v redu in včeraj je preskušala svoje sposobnosti pri “lovljenju” zamišljene umetne lune. Dokazala je, da je mogoče med kroženjem okoli Zemlje brez posebnih težav spreminjati brzino in smer kroženja s ciljem približati se drugemu okoli Zemlje krožečemu telesu.
HOUSTON, Tex. — Vodniki poleta Gemini 5 so postali mirnejši in vrnilo se jim je zaupanje vanjo in njen električni sistem, ki je prvi dan grozil naglo prekrižati postavljene cilje. Pritisk v tanku za kisik, ki predstavlja del naprav za oskrbo vesoljskega vozila z električno silo, se je dvignil in ustalil tako, da naprava popolnoma v redu deluje. Vesoljsko vozilo ima tako dovolj električne sile, da lahko vrši vse določene poskuse. Včeraj so astronavtoma naročili, naj skušata ujeti namišljeno umetno luno. Nalogo sta izvedla brez posebnih težav v dveh urah in 15 minut kroženja okoli Zemlje. Ta poskus je bil določen prvotno že za prvi dan. Gemini bi se morala oddaljiti od 76 funtov obsegajočega satelita, ki je z njo vred poletel v vesolje, pa se mu nato znova približati. Zaradi težav v električnem sistemu so to opustili in satelit je svojo koristnost izgubil, predno je bilo včeraj mogoče poskus v spremenjeni obliki izvesti.	---------
Direktor poleta je objavil včeraj, da vse naprave v Gemini 5 delujejo v redu in da bo ostala v vesolju predvidenih 8 dni, čeprav bodo vsak dan posebej proučili njeno stanje in vsak dan posebej podaljšali polet. Astronavta, ki prvi dan nista skoro nič spala, sta se včeraj spočila in se usposobila za opravljanje predvidenih nalog. Doslej sta opravila preko eno tretjino svoje poti. Oba, Cooper in Conrad, se počutita dobro, le jesta manj, kot je bilo predvideno. Pravita, da “nista lačna.”
Nekaj težav jim dela naprava za merjenje temperature in sistem za povezavo predmetov na zemlji in v vesolju za fotografiranje. Za prvo imata rezervno napravo, drugo pa skušata popraviti. Ne eno ne drugo ne predstavlja bistvene težave ali ovire za nadaljevanje poleta. --------------o———
Belgijski poslanik odšel s sprejema v Kremlju
MOSKVA, ZSSR. — Ko je začel govoriti predsednik Kon-goške republike z glavnim mestom Brazzaville, ki je tu na u-radnem obisku, tekom slavnostnega sprejema o “humanitarni” akciji “kolonialistov in reakcionarnih sil”, je belgijski posla-
ko zatreti boj ameriškega ljudstva. Poslali so policijo, da je brutalno zatrla demonstracije. Sklenili so tudi zakon, ki kaznuje z zaporom in denarnimi kaznimi tiste rekrute, ki nočejo služiti v armadi. Postopajo torej kot prvi fašisti. Toda gibanja proti njim zadušili ne bodo. Današnji svet je tak, da bo vsaka agresivna vojna rodila odpor v prot iimperijalistični državi, ki bi začela vojno ...
Dosti je teh vietnamskih komunističnih bajk! Kar je hudo pri tem: na milijone ljudi med Kitajci in Vietnamci posluša take izmišljotine dan za dnevom, leto za letom, ne sliši pa ničesar drugega. Kdo bi jim zameril, da končno verjamejo in se zagrizejo v sovraštvo ne samo do Amerike, ampak do vsega svobodnega sveta, kajti tam se je po njihovem razbohotil impe-rijalizem, ki jih hoče uničiti. Tudi takrat, ko jim bo dana prilika, da odprejo oči, tega ne bodo lahko storili, so že preveč zaslepljeni.	- r
nik H. Cools vstal s svojega mesta v slavnostni dvorani in to zapustil, potem ko je časnikarjem dejal: “Jaz ne maram biti tu za to, da bi me žalili!” Massamba-Debat, predsednik Kongoške republike, je govoril o ameriško-belgijskem posegu v Kongo lansko jesen za rešitev belih talcev v Stanleyvillu. --------------o
Zadnie vesti
SAIGON, J. Viet. — Ameriška vojaška letala so včeraj bombardirala jez in hidrocentralo kakih 80 milj jugozahodno od Hanoia, napadla so tudi vrsto drugih vojaških ciljev v Sev. Vietnamu.
MADISON, Wis. — Podpredsednik H. Humphrey je na letnem kongresu študentovske zveze tu obsodil pikete za umik iz Vietnama za neresne ljudi, ker zahtevajo umik iz Vietnama, ne da bi pokazali istočasno, kako naj bo zavarovana neodvisnost in svoboda Južnega Vietnama pred komunisti.
HONG KONG. — Ameriško vojaško prevozno letalo C-130 je včeraj takoj po vzletu padlo v morje in eksplodiralo. V letalu so bili marini, ki so se vračali s kratkega odmora tod v Vietnam. Od 71 oseb v letalu se jih je rešilo le 13.
SANTO DOMINGO, Dom. rep. Uporniki so včeraj pristali na nekoliko spremenjeni predlog OAS za sestavo začasne uprave, ki naj bi povedla republiko v normalne razmere. Civilno vojaška junta predloga še ni sprejela.
KENOSHA, Wis. — Včeraj je obstalo delo v tovarnah American Motors Corp. zaradi spora med podjetjem in Unijo avtomobilskega delavstva o nepokorščini nekega unijskega zaupnika predpostavljenim v podjetju.
-------o------
Kanada pred novimi parlamentarnimi volitvami
TORONTO, Kan. — Nočejo potihniti glasovi, da želi sedanji ministrski predsednik Pearson razpisati nove volitve za november. Sedanji parlament se sestane 27. septembra.
Pearson bi rad napravil konec sedanjemu položaju v parlamentu, ko nobena stranka nima absolutne večine in je zato vladna liberalna stranka navezana na tujo pomoč pri vsakem bojnem glasovanju.
Iz Clevelanda in okolice
Visoka starost—
Mrs. Mary Urbas z 835 E. 156 St. je praznovala v nedeljo, 22. avgusta svoj 87. rojstni dan. Trdna je še in dobrega zdravja, tako da je lani še sama potovala v New York k hčeidd in nazaj. Letos je hčerka obisk vrnila in prišla k proslavi cele ožje in širše rodbine. Hčerka Mrs. Mary Fahlstrom bo ostala nekaj dni pri njej na obisku. Slavljenka ima 19 vnukov in 19 pravnukov. Čestitamo in želimo slavljenki še mnogo zdravja in zadovoljstva!
Asesment—
Tajnica Društjva Sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala jutri od 5.30 do 8. zvečer v šoli sv. Vida asesment. Pozdravi iz Ljubljane—
Anton Košir in njegova žena sta bila na dan sv. Roka v Dravljah pri sv. maši, ki jo je daroval rev. Julij Slapšak iz Clevelanda. Prisotnih je bilo izredno veliko ljudi. Uživata ob lepotah Slovenije in se čudita izrednemu avtomobilskemu prometu. Pošiljata iz Ljubljane pozdrave sodelavcem AD in vsem njenim čitateljem.
Asesment—-
Vsa društva, ki zborujejo v Slov. domu na Holmes Ave. bodo pobirala asesment v sredo, 25. avgusta, od 6. do 8. zvečer.
Rop v mestu—
Dobro oblečen moški je včeraj v opoldanskih urah prišel v Women’s Federal Saving and Loan na 320 Superior, naperil na uslužbenko pri okencu revolver in zahteval denar. Ta mu je izročila $2,136, nakar je ta naglo odšel, ne da bi ga kdo ustavil in izginil v gneči na cesti. Uslužbenka hranilnice je na policiji spoznala po fotografiji nekoga z zahodne strani mesta, ki je po mnenju policije izvedel v zadnjih mesecih že več podobnih ropov v Clevelandu in okolici.
------o------
Thanf sestavil proračun; zahteva $98 milijonov
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Združeni narodi začno 21. septembra 20. redno zasedanje. Kot vsako leto, bo generalni tajnik predložil redni proračun v znesku $98 milijonov. Proračun je za dobrih $7.4 milijonov večji od lanskega, ker morajo ZN organizirati čisto nov oddelek:	sekcijo za konferenco o
trgovini in razvoju. Ta novi oddelek je bil odobren že lani, za tajnika je bil postavljen diplomat Latin. Amerike Priebish; sedaj bo dobil denar, da bo lahko začel delati. Praktičnih uspehov pa od novega oddelka ne pričakujejo, ker velike in gospodarsko močne države niso vnete za ves načrt konference. Amerika prispeva k proračunu 32.1%, torej bo plačala nekaj preko $31 milijonov.
Odprto je vprašanje neporavnanih dolgov, ki znašajo $107.5 milijonov. Izvirajo iz neplačanih prispevkov Rusije, Francije in nekaterih malih držav. Kdo bo ta dolg plačal, ne ve nihče. V načelu bi moral biti pokrit s prostovoljnimi prispevki držav članic, toda pod tem naslovom je do sedaj nabranih komaj dobrih $18 milijonov.
Neurejeno finančno stanje ZN spravlja ZN administracijo v hude zadrege; so meseci, ko si morajo na hitro roko izposojati denar celo za plače uradni-štvu.	i , ,	,

»	» »< » >iJ--
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
njih, ne pa v debatah. To bo seveda voda na mlin opoziciji, ki jo bo gotovo organiziral Papandreou. Pokazal bo desničarjem, kako je treba rušiti vlado zunaj parlamenta.
Ko bo torej končana sedanja kriza z novo parlamentarno vlado, bomo morda morali smatrati novi režim samo za nadaljevanje krize v drugi obliki: ne samo v parlamentu, ampak tudi na ulicah, zborovanjih, nemirih itd. Velika škoda bi bila za Grčijo, ako bi tak političen razvoj v Grčiji samo odprl pot do — nove vojaške diktature.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.90 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 161 Tues., Aug. 24, 1965
Grška vladna kriza
Že prvi teden sedanje grške vladne krize, ki se vleče že več kot mesec dni, smo prišli do zaključka, da se bo kriza vsaj v začetku vrtela okoli bodočnosti stranke, znane pod imenom Unija v centru, ki ji načeluje bivši ministrski predsednik Papandreou. Potek krize je potrdil to domnevo. Zato si je treba ogledati to stranko od blizu.
Grki so po naravi individualisti tudi v politiki. Že pred par tisoči leti jih je ta narodna lastnost politično uničila, kar pa grškega naroda ni izmodrilo. Grški volivci in politiki so ostali individualisti. Kot volivci se oklepajo svojih voditeljev in ne svojih strank, kot politiki imajo samo eno željo: imeti v parlamentu čim močnejšo skupino za seboj, včasih strnjeno, včasih pa samo koalicijo raznih struj. So bili med njimi taki, ki so ustvarili velike stranke kot na primer Venizelos začetkom tega stoletja, toda stranka je z njim vred propadla. Venizelosovi nasledniki imajo sicer svojo politično skupino, ki ji pa ni sojeno, da bi ponovno igrala vodilno vlogo v grški politiki.
Med politike, ki so imeli poleg nesreč tudi srečo, spada gotovo tudi bivši ministrski predsednik Papandreou. Bil je prvi predsednik po zadnji vojni, ki je združil okoli sebe toliko struj v koalicijski vladi, da je odvrnil od Grčije komunistično nevarnost. Nihče mu torej ne more očitati, da je komunistom naklonjen. Ima pa drugo napako, če smemo tako reči: je tako samozavesten in zaverovan v svoje uspehe, da se jih bo v pravem trenutku že na kak način znebil. Mnogi grški politiki tega ne verjamejo in to mu je rodilo prvo trajno, ako tudi ne nevarno opozicijo.
Njegova politična preteklost in politična sposobnost sta ga postavili na čelo koaliciji strank, znani pod imenom Unija v centru, ki je nastopila pri volitvah 1. 1961 in pogo rela, dobila je samo 33% glasov. Pri novembrskih volitvah
I.	1853 je dobila že 42% glasov, pri februarskih volitvah
J.	1964 pa že 53%. Tolike večine še ni dobila po zadnji voj ni nobena volivna kombinacija.
Papandreou je sestavil vlado na podlagi zanesljive parlamentarne večine in nič ni kazalo, da ne bo mogel vladati do konca parlamentarne dobe. Mož pa se je preveč prevzel in napravil zadnje čase par usodnih napak. V svoji politiki je nastopal zmeraj bolj brezobzirno in si odtujil poslance svoje stranke. Dal je v vladnih poslih preveč besede svojemu sinu Andreju, ki je pokazal očiten apetit, da postane “prestolonaslednik” za svojim očetom na mestu ministrskega predsednika. Andrej je pri tem nastopal precej zahrbtno. Hotel je zvariti svojo gardo celo med oficirji, kar je razkačilo ne samo generalni štab, ampak tudi dinastijo, ki še zmeraj smatra oborožene sile za svojo politično postojanko in ne vladno. To je dalo povod za zadnjo vladno krizo, ki se je spričo političnega položaja prav kmalu spremenila v krizo Unije v centru.
Kot smo rekli, grške stranke niso strnjene organizacije, so več ali manj koalicije raznih političnih struj in skupin, ki jih vodijo vplivni politiki. Tudi Unija v centru je taka koalicija, kar že pove njeno ime. V njej so združene poleg raznih manjših političnih skupin skupina Papan-dreou-a, demokratska unija, ki jo vodi Tsirimokos, ljudska socijalna stranka, ki jo vodi Stephanopoulos, in liberalna srtanka nod vodstvom družine Venizelos.
Dokler je kazalo, da bo Papandreou zopet prišel na vlado, so vse skupine držale z njim. Ko se je videlo, da Papandreou nima mandata za novo vlado v žepu, se je začela krhati disciplina v njegovi stranki. Prvi je odpadel Atha-nasiades s 25 poslanci od 170, za njim je odpadel Stephanopoulos s 26 poslanci. S tem je unija v centru že zgubila večino v parlamentu. Največji udarec za stranka je pa bil odpad demokratske unije s Tsirimokosom na čelu.NTsiri-mokos. Athanasiades in Stephanopulos so že prijavili formalen odpad od stranke.
Ko je Papandreou videl, da se je prenapel, je začel kralju popuščati. V Atenah pa že računajo s tem, da je njegova politična zvezda v zatonu, morda za zmeraj z ozirom na njegovo starost, morda samo začasno.
Razpad stranke Unije je ustvaril v grški politiki nevarno praznino. Ni na vidiku noben politik, ki bi mogel na hitro roko zvariti podobno koalicijo, kot je bila koalicija Papandreou-a. To se pravi: v sedanjem grškem parlamentu ni nobene stalne in konsolidirane večine.
Tako večino bi lahko ustvarila desničarska opozicija pod vodstvom narodne radikalne unije, ki jo dejansko vodi bivši ministrski presednik Caramanlis. Stranka je pa kot parlamentarna opozicija pokazala vso svojo okorelost, ni razburjala večine z novimi idejami in načrti za reforme, ki so Grčiji še kako zelo potrebne. Ako se ni obnesla v parlamentu, kako naj se obnese v sedanji krizi. Lahko bo dala odpadnikom unije v centru toliko glasov, da dobijo zaupnico v parlamentu, saj šteje v svojih vrstah 99 poslancev, toda v politiki številke nekaj pomenijo samo pri glasova-
BESEDA IZ NARODA \
,	p
NOVICE OD SV. VHM
ŠOLA SE BO SPET ZAČELA. — Časopisje je že polno poročil o začetku novega šol. leta. Za nas katoličane clevelandske škofije so v tem pogledu najbolj važna poročila, ki jih je priobčil clevelandski škofijski tednik “The Catholic Universe Bulletin” od 20. t. m. V njem je bil objavljen podroben šolski koledar (School Calendar) za šol. leto 1965-66, in sicer za o-snovne šole (Elementary School) kot tudi za srednje šole (High School), po katerem se morajo ravnati vse osnovno- in srednje-šolske uprave.
Naš škofijski šolski koledar za osnovne šole predvideva 181, za srednje šole pa 184 učnih dni, v teku katerih mora biti predelana za posamezne učne stopnje predpisana učna tvarina. — Tako osnovno šolsko kot tudi srednješolsko leto je razdeljeno na dve polletji (semester). Prvo o-
Veliko se jih je že priglasilo, radi bi pa, da bi se jih še in še, da bi nas bilo kar se da mnogo zbranih pri Mariji, naši Pomočnici. Kdor se še ni, naj to hitro stori, in sicer ali pri g. Tonetu Jegliču ali pa pri g. Joštu Martelancu. Oba dobro poznate: g. Tone Jeglič živi na 1057 E. 68. cesti, HE 1-3084; Father Martelančeva tel. številka pa je EN 1-2624.
Marijina legija je med Slovenci razmeroma mlada cerkvena organizacija. Je to razmeroma zahtevna organizacija, ki zahteva dokaj hudih žrtev od svojih udov. V naši stari domovini še ni organizirana; organizirana pa je že po vseh slovenskih zamejskih ozemljih kot tudi po večini slovenskih zdomskih naselbin. Po mnogih katoliških deželah pa je ML že kar lepo število let zakoreninjena. Tako bo n. pr. francoska veja
snovno šolsko polletje se začne ML obhajala letos že svoj srebr-26. avg. t. L, drugo pa 31. janu- ni jubilej z velikim romanjem v aija 1966. Prvo srednje-šolsko Lurd, ki se mu bodo pridružile polletje se začne 1. sept. 1965,' tudi številne delegacije ML iz drugo pa — neko kot osnovno-[ različnih delov sveta. To roma-šolsko - 31. jan. 1966. — Vsako'nje ML bo vodil msgr. Keraut-
osnovno-šolsko kot tudi srednješolsko polletje je razdeljeno na dve obdobji (periodo), odnosno dve četrtletji (quarter). Konec vsakega obdobja odn. četrtletja sprejmejo učenci odn. dijaki obvestila za starše o učnem uspehu (report card odn. quarter report).
“Farno oznanilo” vidovske župnije od preteklega tedna je prineslo podrobna navodila za starše odn. njih učence, ki veljajo za župnijsko osnovno šolo pri Sv. Vidu. Starši šolskih o-trok so jih gotovo prebrali ter se bodo po njih ravnali.
V družinah s šolskimi otroci je začetek šole pomemben dogodek. Po razmeroma dolgih velikih šolskih počitnicah so si o-troci sami že spet zaželeli šole. Vsaj tako važen kot za otroke
ret, škof iz Angoulene, ki je predstavnik gibanja pri škofovski komisiji za krščanske skupnosti. Namen tega romanja je poglobitev funkcije Marijinega češčenja v načrtih božjega odrešenja, in vse to s posebnim pogledom na koncilsko konstitucijo o vlogi ML pri dušnopa-stirski praksi. — Tudi iz razloga, da bo kar največ slovenskih ljudi seznanjenih z nalogami Marijine legije, je prav, da bi se kar veliko rojakov udeležilo našega clevelandskega romanja 5. sept. v Chagrin Falls. Vožnja z busom tja in nazaj je samo $1; kosilo velja pa $2.
DESETLETNICA MAŠNI-ŠTVA FATHRA JOŠTA MARTELANCA. — Dne 31. julija t.l. je bilo deset let, odkar je bil vi-dovski kaplan g. Jošt Martelanc
pa je važen začetek šolskega ^ot bogoslovec slovenskega pouka za starše.	s
Bog je dal staršem vzvišeno poslanstvo. Starši so tisti, ki so po božji volji prvi izbrani, da iz človeškega otroka oblikujejo še božjega otroka. Velika in težka
semenišča rajnega škofa dr. Gregorija Rožmana v Buenos Airesu v Argentini posvečen v duhovnika. Potem ko je prva leta služil kot dušni pastir po različnih župnijah buenosaireške nad-je ta dolžnost. Zato pa imajo pri škofije, je v marcu 1958 na posebno prošnjo prišel v 'deve-
tem vso pomoč sv. Duha, le po-služiti se je morajo.
Naj bi naši starši tudi v novem šolskem letu res prav vse storili, kar je v njihovi moči, da bodo njihovi otroci prejeli dobro izobrazbo in trdno moralno vzgojo, in to najprej od svojih staršev^ nato pa še v šolah, ki jih bodo obiskovali! Naj Bog bogato blagoslovi novo šolsko leto! Molimo vsi za to!
PROŠNJA VIN CENCIJEVE KONFERENCE. — Župnijska Vincencij eva konferenca vsako leto na začetku šolskega leta podpre po svoji moči tiste revne družine, ki ne morejo same kupiti svojim otrokom obleke, čevljev, šolskih knjig in drugih potrebščin za šolo. Da bo mogla to dolžnost izpolniti tudi letos, prosi vse župljane, naj vržejo po kak prispevek v ta namen v njene nabiralnike, ki so postavljeni pri vseh vhodih v našo cerkev. Bog Vam povrni s svojimi milostmi!
mo zaslužnem slovenskem javnem delavcu, marveč tudi mestnem clevelandskem. Omenjeno igrišče je namenjeno v prvi vrsti mladini iz vidovskega deda st.-clairskega okoliša.
Novi pobalinski napad se je zgodil v noči od nedelje, 15., na ponedeljek, 16. avgusta t. L, po vsej verjetnosti kmalu po nastopu mraka pa tam nekje do 12. ure ponoči. Pobalini, stari od 16. pa morda tja do 20. leta, po vsej verjetnosti beli in bržkone iz neprevelike igriščne okolice, so v svoji objestnosti nasilno odprli dvoje vrat pri igriščni zgradbi, v kateri je poleg majhne shrambe za orodje in druge potrebščine stranišče za deklice odnosno za dečke. Sicer močna vrata pri dekliškem stranišču so z nekim močnim orodjem odprli ter jih pri tem seveda dobro poškodovali, razen tega pa so v njem v vodovodno umival-no školjko nametali blata ter dalje odbili vrhnje ogle pri zidani in s ploščicami obloženi pregradi med dvema straniščema; pri drugi pregradi pa so razbili več obložnih ploščic. E-nako so dalje nasilno odprli vrata v shrambo ter iz nje vzeli večjo količino ostrih žebljic ter te raztrosili daleč naokrog po igrišču. Pobalini so dalje poskušali na veliko krajih svojo moč pri žični ograji, ki loči posamezne dele igrišča. Odtrgali so tudi od železnega droga škat-Ijo, v kateri je bil shranjen visokonapetostni kabel. Materialna škoda, ki so jo pobalini napravili v tej sami noči, je velika in jo bomo morali poravnati meščani s svojimi mestnimi davščinami.
Grdinovo mladinsko igrišče je bilo že ponovno prizorišče te vrste pobalinskih napadov. Občinski svetovalec g. Edmund Turk je že ponovno interveniral, da bi se te vrste pojavi med našo mladino odpravili, čez dan je na igrišču poseben ČU' vaj, ki ima dosti dela že s tem da vsak dan sproti počisti igriščni prostor papirja, razbitega stekla in drugih nemarnosti, ki jim ni konca. — V ilustracijo razmer na igrišču naj služi dejstvo, da mora biti edina miza na njem priklenjena k drevesu z močno železno verigo! Kako pa je s klopmi, pa pojdite pogledat, ker res ni mogoče dovolj jasno opisati, kako se nad njimi znašajo pobalini.
Prvi apel, ki bi ga naš list rad napravil z zgornjim v zvezi nikakor ne velja policiji, marveč staršem. Naj bi ti gledali, kje se mudi v kasnih večernih urah njihova mladina in kaj počenja. Sicer pa upamo, da se bo prej ali slej ujel ta ali oni izmed njih, pa bomo videli, kje se je vzel in kdo ga je takih stvari naučil.	j. s.
dil bo družabni pomenek.
Film je res nekaj lepega, zato vabimo vse svoje članstvo, da se tega zborovanja gotovo udeleži, enako pa naj bi si ta film ogledali tudi vsi oni, ki jim junija meseca ni bilo mogoče prihiteti na proslavo.
Ves nedeljski program je namenjen vsem Slovencem, zato naj vsi, ki bi želeli z nami obedovati, pokličejo telefonsko številko WH 4-4758 ali pa 431-6480 za rezerviranje kosila.
Glavni odbor upa, da bo tudi ob tej priliki deležen polnega zaupanja članstva in clevelandske javnosti ter se ob koncu svoje nadvse uspešne poslovne dobe najtopleje zahvaljuje za to zaupanje in naklonjenost.
Glavni odbor ZDSPB TABOR
ZAPLEMBA - DOKAZ VERSKE SVOBODE!
Kardinal Šeper je na tajnem konzistoriju v Rimu prejel s kardinalskim klobukom tudi vso pripadajočo opremo, ki si je v Jugoslaviji ne bi mogel omisliti. Slovesnosti konzistorija se je udeležil tudi novi pomožni zagrebški škof Kuharič, ki se je vrnil potem takoj domov, dočim je kardinal Šeper ostal še v Rimu.
Škof Kuharič je vzel s seboj tudi vso prtljago novega kardinala, da bi ga s tem razbremenil pri povratku. Ko je škof Kuharič prispel na mejo, so mu carinske oblasti vso kardinalovo opremo zaplenile in zaman se je trudil, da bi carinikom dokazal neporabnost vsega za kake druge namene. Oblasti so bile nepopustljive in sedaj je v teku postopek o pritožbi cerkvenih o-blasti, ki žele vrnitev vseh zna-
kov kardinalske časti.
Inozemske agencije so o incidentu mnogo pisale, ker so prav tiste dni režimski listi pisali, kako si jugoslovanska vlada želi zboljšanja s sv. Stolico. Pri tem so tuje agencije podčrtavale o-kolnost, da je jugoslovanski ambasador pri italijanski vladi Vej voda priredil slovesno kosilo na čast novemu kardinalu še-perju. Ko je kardinal nazdravil, je Vej voda izrecno poudaril, da bo imenovanje šeper j a za kardinala obogatilo stike med jugoslovansko vlado in Vatikanom. Med gosti je bil tudi msgr. Agostino Casaroli, državni podtajnik v Vatikanu in vodja vseh delegacij, ki se sedaj pogajajo z vladami za železno zaveso za ureditev odnosov s sv. Stolico.
Nekaj dni po banketu se je kardinal šeper vračal v Zagreb, pa so mu v Sežani zaplenili vse nabožne predmete in verske knjige, ki jih je vozil s seboj. Dogodek so spet komentirale inozemske agencije, na kar so se carinske oblasti opravičile in zaplenjene predmete vrnile.
Kardinalu Šeperju je bilo zelo hudo zaradi zaplembe, ker so mu vzeli vse, kar je prejel kot posebno darilo papeža Pavla VI. Med vojsko je namreč italijanski vojak iz zagrebške stolnice ukradel zelo dragocen zgodovinski mašni plašč. Ko je bil papež še škof Montini, je v Cremoni v Lombardiji v cerkvi odkril u-kradeni plašč in ga dobil v Vatikan, ko je postal papež. Po izročitvi kardinalskega klobuka je papež vrnil ukradeni plašč nadškofu Šeperju in dodal tudi plašč, ki ga je kardinal Šeper hotel darovati cerkvi v Cremoni kot povračilo za najdeni plašč. — Nazadnje pa so cariniki v Sežani zaplenili oba plašča.
(“Duhovno življenje”, št. 7.)
land za kaplana k Sv. Vidu. Kot tak odn. kot župnijski duhovni vodja obeh vej vidovske slovenske Marijine legije bo vodil tudi romanje clevelandskih Slovencev v nedeljo, 5. sept. 1.1., v Chagrin Falls, Ohio, Landre ulica (Shrine of Our Lady of Perpetual Help).
“STUDIA SLOVENICA”. — Slovenska ameriška kulturna u-stanova s tem imenom je mnogim med nami znana. Je to u-stanova, ki si je nadela prvenstveno z znanstvenimi edicijami seznanjati anglosaksonski svet o našem rodu. Pred kratkim je izšla v založbi te ustanove nova knjiga z naslovom
Objava la? vabfSs ZOOT Tabor
Cleveland, O. — Ob priliki 9. letnega občnega zbora ZDSPB Tabor, ki se bo vršil v so boto, 4. septembra v letu junakov 1965 v Clevelandu, bo prirejeno tudi javno zborovanje, na katero glavni odbor vljudno vabi vso slovensko javnost iz Clevelanda.
V nedeljo, 5. septembra, ob 12h bo č. g. Gaber v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. daroval sv. mašo za vse žrtve komunistične revolucije, za po-
klane slovenske domobrance in IHE STRUCTURE OF THE pok. generala Rupnika. Po maši
SLOVENI AN ECONOMOY, 1848-1963. By Toussaint HOČEVAR, New York, 1965, 280 strani, cena broširani izdaji $5, vezani pa $7. Naročite si jo na P O. Box 232, New York 32 N Y.!
bo v dvorani Slovenskega doma skupno kosilo vseh udeležencev, ob pol treh popoldne pa se bo pričelo zborovanje, na katerem bo govoril kočevski rešenec, soborec France Kozina. Predstav-
Arheolog išče Eskulapov grob
Ali peljejo tlakovani rovi starega svetišča v Egiptu k davnemu začetniku zdravilstva?
Nekaj kilometrov od Kaira, pion). Ljudje iz takrat znanega na Ikraju, kjer puščavski pesek sveta so romali k temu sveti-od zahoda sili v rodovitno zem- šču v upanju, da si bodo z darili Ijo nilske delte, je znan arhe- kupili zdravje. V antičnih gro-olog izkopal nekaj, kar se uteg- bovlh in na mnogih drugih spo-
ne uvrstiti med naj večja arheološka odkritja v tem stoletju. V egiptovskem delu Sahare je prof. Walter Amery, eden naj vidnejših egiptologov nedavno odkril svetišče, posvečeno Es-kulapu, antičnemu bogu zdravstva.
Stari Egipt je Eskulapa istovetil z Imphotepom, vezirjem faraona Zozerja, ki je živel pred malone 5,000 leti. Imhotep si je pridobil slavo in ugled kot zdravnik, modrec in graditelj.
Prof. Amery je mnenja, da bo v kratkem odkril grob človeka, verjetno edinega, ki so ga v faraonskih časih proglasili za božanstvo, čeprav ni bil kraljevega rodu. Imhotepa so častili po vsej deželi, legenda o njem se je razširila v staro Grčijo, kr ga je prav tako sprejela kot boga zdravilstva, vendar pod imenom Eskulap.
Z majhno skupino študentov londonske in cambridgeske univerze je začel prof.'Amery ponovno kopati leta 1964. V nekaj tednih je ta arheološka odprava odkrila več grobov iz tretje, četrte in pete faraonske dinastije.
Nenadoma so naleteli na nov rov kakih dvanajst metrov pod površjem. Po rovu so prišli v pravcati blodnjak hodnikov, obloženih s trdim kamnom. V stranskih vdolbinah vzdolž teh nodnikov so našli mumije ibi-sov v zemeljskih posodah, med
menikih zgornjega in spodnjega Egipta je cela vrsta fresk in napisov, ki omenjajo in slavijo Imhotepa. Vendar pa doslej niso našli še nobenega sledu o Eskulapu.
“Zdaj smo končno le naleteli na sledove,” pravi prof. Amery o delu svoje arheološke skupine. “Prepričan sem, da bomo na tem mestu ali pa v bližini odkrili grob tega velikega človeka. Morda smo pri vhodu, mogoče v sredini, tega za zdaj ni mogoče reči. Ko bomo opravili kup napornega dela, se bo pred nami razgrnil odgovor na vse to.” Amery in njegovi pomočniki so izkopali in pregledali nad sto metrov pčdzemeljskih rovov, širokih dva in pol do tri, visokih pa štiri metre.
Komunistično svarilo
Vojna do končne zmage med komunizmom in kapitalizmom je neizbežna. Danes seveda mi še nismo dovolj močni za napad. Naš čas bo prišel v 20 do 30 letih. Za zmago bomo morali uporabiti imenadenje. Buržuazijo bomo morali uspavati. Tako bomo začeli najbolj bučno mirovno gibanje vseh časov. Ubirali bomo prav posebna pota in nudili nezaslišane koncesije. Kapitalistične dežele, neumne in na poti v zaton, bodo naglo uporabile no-
Ijen bo tudi novi glavni odbor ROMANJE M. L. K SVETI-j NOV POJAV MLADINSKE in prebrane bodo resolucije ŠCU MARIJE VEDNE POMO-J PODI V JANOSTI. — Tokrat na Čl V CHAGRIN FALLS. — VjGrdinovem igrišču (Grdina vidovskih novicah bodi vnovič,Playground), ki leži na sever-
opozorjeno na romanje Mariji- nem koncu E. 60. in 61. ceste, kij častne proslave 20-letnice vene legije, ki bo v nedeljo, 5. sta tukaj zvezani z “GRDINA”| trinjske tragedije, ki jo je ZD-
ulico, tako poimenovano po SPB Tabor priredila na Sloven-
sept. 1.1. k ogrski Marijini romarski cerkvi v Chagrin Falls.
sprejete na občnem zboru. Za zaključek zborovanja bo predvajan 45-minutni film z veli-
rajnkem Antonu Grdinu, ne sa-,ski pristavi junija meseca. Sle-
i
katerimi jih je nekaj opremljenih s papirusnimi zvitki. Na nekaterih mumijah afriških štorkelj, ki so jih Egipčani častili kot svete ptice, so odkrili Imho-tepov znak. Legende, ki pripovedujejo o Imhotepu, omenjajo! ibise in pavijane.
Listine iz ptolomejske dobe Egipta povedo, da so Imhotepu na čast sezidali veliko svetišče, imenvano Eskulapion (Askle-
I vo priložnost za prijateljstvo. — Kakor hitro bodo pozabile na svoje straže, jih bomo zdrobili z našo stisnjeno pestjo!
D. Z. Manuilsky Leninova šala za politično bojevanja v Moskvi 1930
— Eden od vsakih 6 patentov, registriranih v ZDA, je v zvezi z avtomobili.
AMekIšEa jlkjMOVINA,
KANADSKA DOMOVINA
Pri Mariji Pomagaj v Torontu grade novo
v	■ w
zupmsce
Toronto, Ont. — Kakor hitro so koncem junija dosegli dovo-^ienje za izkopavanje in polaganje temeljev, so se lotili dela. ■Koinpanija “Greenspoon Bros. Ltd.” je v dveh tednih podrla ^ve hiši in vse garaže za tremi župnijskimi hišami. Kakor hi-tr° je ta kompanija opravila njej lastno razdiralno delo, so Se lotili 'konstruktivnega dela.
Lela za novo župnijsko po-slopje bo vodil naš slovenski Podjetnik Ivan Kavčič. Odloči-L so se za njega, ker je bila njegova ponudba najugodnejša in obenem eden najvidnejših in hajposobnejših slovenskih pod-jotnikov v Torontu. Načrte so na ogled trem slovenskim Podjetnikom in enemu madžar-skemu. Madžarski je bil pripravljen napraviti zgradbo za $157,000. V tej ceni ni bilo vključeno podiranje hiš in ga-raž, ki je stalo $925, in prav ta-Lo ne premakljiva stena, ki bo stala približno $15,000. Torej bi P° tem proračunu stala vsa stav-brez premičnin približno $173,000. Od treh slovenskih Podjetnikov, 'ki smo jim dali na-črte v pregled, eden zaradi pre-2aPoslenosti sploh ni mogel sPrejeti dela, druga dva sta se Prav tako v začetku zaradi pre-2aposlenosti upirala, končno pa sta bila pripravljena sprejeti ^govorno delo. Ko je g. Kav-oič že uradno sprejel delo, sta Se oglasila še dva naša podjetja, češ da bi bila pripravljena prevzeti delo. Ker pa niti naj nižja ponudba enega od teh dveh ni bila ugodnejša kot pa Ponudba g. Kavčiča in zlasti za-1°) da bi se delo zaradi spreminjanja podjetnikov preveč ne jasnilo, se je g. župnik konč-noveljavno odločil za g. Ivana Kavčiča, čeravno bi se le-ta Prav rad umaknil. Podjetnik bo ^°bil 5% od vseh stroškov za gradnjo, od podiranja starih hiš in od namestitve premakljive stene pa ne bo ničesar dobil.
Načrte je napravil g. Vilko CeLuta, ki se je pogosto posve-°val z g. župnikom in zares Jdožil veliko truda, da bi bila ^npnijska stavba čim bolj prak-tona za župnijska dela. Odgo-^°rnost za inženirsko plat stav-^ Pa je prevzel priznani in v nrontu zelo upoštevani sloven-5 i inženir g. Viktor škof. Gradnja in priprava primer-a prostorov za župnijska dela fovo vsaj posredno vplivata a duhovno rast župnije. Dva euka dogodka v zadnjem času a sta vsekakor veliko globlje 6gla v duše naših župljanov: Jhcesija sv. Rešnjega Telesa in *at°liški dan.
G. Herman Šuligoj, ki je lan ^ 0 leto stopil v redovno druž-1° lazaristov, je že 'končal eno ^ ° semenišča. Jeseni se bo ^resem v Lemont, kjer bo na-jeval svoje bogoslovne študi-^' Tako se hitro bliža k oltarju, atd°r ga kliče Gospod.
Franc Šadl in gdč. Aleksandrina Bizjak.
V ŽUPNIJI BREZMADEŽNE so župljani svojo dejavnost prenesli bolj v naravo. Društvo Naj svetejšega Imena Jezusovega je imelo zadnjo nedeljo v juliju piknik na Slovenskem letovišču. Mladini je nudilo konje, ki so jih celo popoldne jahali. Obe skavtski grupi sta zadnji teden v juliju taborili: volčiči na Slovenskem letovišču, skavti pa na skavtskih prostorih v Ha-liburtonu.
*
Dva tedna je preživel v župniji Brezmadežne salezijanec preč. g. Ferlič, ki je prišel na obisk k svojemu nečaku Rafaelu Jugoviču. Preč. g. Anton Vindišer je tudi ob slovesu od Kanade maševal v cerkvi Brezmadežne ob navzočnosti družine g. Lojzeta Riglerja in g. Janeza Riglerja iz Clevelanda. Cerkev mu je bila zelo všeč. Povedal je marsikako sončno pa tudi senčno stran iz sedanjih
razmer v Sloveniji.
*
Katoliška Ženska Liga je za počitniški čas organizirala za deklice stare na 12 let kuhinjski tečaj. Vodijo ga članice same, obiskuje ga pa 12 deklic. O uspehu tega večtedenskega tečaja bomo poročali drugič.
*
Krščeni so bili: Karolina Pintar, hčerkica Karla in Sofije, roj. Puculek; Peter Meden, sinček Jožeta in Nade, roj. Slap-šak; Janez Edšid, sinček Alojzija in Petronele, roj. Rajnar; Gregor Naterer, sinček Franca in Štefke, roj. Pugelj; Merilin Marta Mršnik, hčerkica Tomaža in Ade, roj. Križman.
(Po B.B.) -------o-------
Slovene] v Montrealu
tiolsiSi cerkveno pristavo
Montreal, Que. — Več let že so montrealski Slovenci iskali kraj, kjer bi se lahko zbirali ob prostih dneh in zlasti ob nedeljah, ko si vsakdo želi iz Montreala. Tudi letošnjo pomlad so si šli ogledovat različne prostore, ki bi bili primerni. Končno so se odločili za pristavo, ki je dobrih 30 milj izven Montreala, meri 50 akrov in ima lep potoček, ki se izliva v reko Sv. Duha, na katero pristava meji na južnem koncu. Ko je župnik na škofiji razložil, koliko zemlje bi dobili za $8,500, so mu rekli, naj se kupna pogodba čim prej izvrši. Na pristavi sta tudi dve poslopji. Od teh je eno lepa družinska hiša, v kateri bo živel o-skrbnik pristave, druga je bila pa že preurejena, da bo deloma služila kot kuhinja in točilnica pijače, deloma pa za sveto mašo ob deževnih dneh. V tej drugi stavbi je bila doslej velika garaža, ki je bila preurejena za zasilno kapelo, kjer so bo po potrebi stisnilo kar precej ljudi.
Otvoritveni dan je bil 4. julija. Odbor za pristavo, ki je blizu vasi Sveti trije kralji in jo zato tudi pristavo pri Svetih treh kraljih imenujemo, je imel veliko dela, da je bilo za napovedan dan vsaj približno vse v redu. Postavljen je bil sredi lepega smrekovega gozda lep o-der, na katerem je bila opoldne prva sveta maša. Popoldne pa ni manjkalo muzike in veselih parov. Na pristavi se je zbralo blizu 600 ljudi, ki se niso ustrašili slabega vremena, ki je prve nedeljske ure grozilo. Dobro so napravili. Imeli smo namreč tako krasno vreme, kot ga v Montrealu ni pogosto. Sredi gozda so ljudje postali lačni in žejni in to na veselje tistih, ki so jed in pi-Angele, roj. jačo v obilju pripravili. Na pristavi se je delilo kosilo in nekaj ur pozneje še večerja za tiste, ^ročm so se. g Jožef eesnik ki niso ta dan hoteli kuhati do-§dč. Danijela Jerončič; g. uia. Ko smo se vozili domov v
dveh avtobusih, so ljudje tako navdušeno peli, da je moral biti vsakdo prepričan, da so bili veseli dneva, ki je bil za njimi. Na pristavi bo v bodoče vsako nedeljo sveta maša. Piknike bodo organizirale različne organizacije ali pa tudi sam odbor za pristavo. Prvi piknik, ki je v vsakem oziru lepo uspel, je vodilo Društvo sv. Križa, ki ga vodi g. Antolin, pomagali so mu pa tudi člani cerkvenega odbora in drugi prostovoljci, ki so delo videli in se sami ponudili, da pomagajo. Pristava je bila kupljena zato, da bo družila naše ljudi. Slovenska župnija hoče tudi telesom, utrujenim po tedenskem delu, nekaj dati. Zdi se, da ljudje to razumejo in da bodo na pristavo radi hodili. Odbor za pristavo, ki ga vodi g. Ivan Rupnik, čaka še veliko dela, preden bo vse urejeno. Vendar najtežje je že za nami, ker je pristava že napravila svoje prve korake v veliko veselje naših ljudi.
*
Brata Cirila mnogo slovenskih ljudi v Kanadi in tudi drugod dobro pozna. Tudi o njegovi nesreči jih je dosti zvedelo. Je še vedno v bolnici, kjer zdravniki trdijo, da so mnogo dosegli, a jih še več dela čaka, če bodo hoteli vrniti slovenski montrealski skupini brata Cirila takega, kot je bil pred nesrečo.
(Po B.B.)
bili: Peter Viljem
§^rščeni so j. . > sinček Janeza in Julije, Srodnik; Antonija Gombar, g^kica Karla in Elizabete, roj.
a5ešič; Edward Steve Chana-^ 1 sinček Steva in Stanke, roj. Ij^^ič; Pavel Alojzij Oreš-Cir’ ,s*n^eL Alojzija in Ane, roj. j, eL Ivan Kelenc, sinček Iva-
KRIŽEM PO KANADI
Kanada se je pretekli teden zavzela pri Združenih narodih za rešitev njihove finančne krize s pomočjo “prostovoljnih” prispevkov za kritje dolga preko 107 milijonov dolarjev. Kot znano so Združene države pretekli teden izjavile, da ne bodo več vztrajale na uveljavljanju čl. 19, ki jemlje državam s preko dveletnim dolgom njihovih prispevkov glasovalno pravico.
*
Policija v Torontu opozarja prebivalstvo na nevarnost žeparjev, ki se zbirajo v mestu z vseh strani zaradi velike razstave. Nevarnost za te vrste tatvin je zlasti v avtobusih, podzemni drevja in seveda največ na samih razstavnih prostorih, kjer pričakujejo gnečo. Žeparji “delajo” le redko posamič, največkrat sta dva skupaj, velikokrat tudi trije. Med tremi je redno vsaj ena ženska.
L Ambrožič St.:
Po mnogih težavah le v Novi svet

in Vere, roj. Kotnjek; Rose
Vrbnjak, hčerkica Ivana
roj. Rajh; Peter Gi-jj. ^°žer, sinček Franca in Ma-roj. Mesesnel; Ana Marija e^c) hčerkica Štefana in Ane,
rT
.J J-C
ček
'leUlhaier.
suv romar; Štefan Kornhauser, Jakoba
Zastopnik neke zavarovalnice za življenje v Vancouver ju je izjavil, da utegnejo biti uvedeni v prihodnjih letih posebni pogoji življenjskega zavarovanja za kadilce.
*
Finančni minister je pretekli teden objavil, da bodo dobili preostali uslužbenci zvezne vlade v kategoriji D povišanje plač od $185 do $550, podobno kot so jih dobili poštarji.
Spalna bolezen, ki se je pojavila v nekaterih predelih Alberte in Saskatchewana, je začela izginjati.
P
Predsednik zvezne vlade L. Pearson je pustil odprta vrata glede volitev, nič noče še povedati, ali jih bo razpisal letošnjo jesen ali jih odložil do pomladi.
Vodnik konservativne opozicije Diefenbaker se je namenil za pet dni v Quebec, kjer je njegova stranka v zadnjem času utrpela največ izgube.
*
Neki mladi Eskimo se je pri-
(Nadaljevanje)
Pod jezerom je sledila lepa dolina, večinoma zaraščena s sadnim drevjem, od katerega niti tretjina ni bila cepljena, vendar je pa rodilo kar lepo sadje.
Nihče pa ga ni obiral in ravno tisti čas je odpadalo in ga ležalo po tleh cele kupe. Pod kakim bregom do pol metra na visoko. A kaj smo mogli napraviti ž njim? Prav nič. Le za dom smo ga nabrali toliko, da nam ga je več kot polovico zgnilo v kleti, ker ga nismo mogli pojesti. Leva stran doline je bila večinoma zaraščena s sadnim drevjem, v glavnem z jablanami, dočim je bila desna vsa zaraščena z gozdnim drevjem najrazličnejših vrst. Tudi mnogo cipres je bilo, računali smo, da jih je na vsem posestvu nad milijon.
Nasproti hiše čez cesto so bila pa druga poslopja prenarejena — iz hleva, svisli za seno, ovčje, kurje in svinjske staje — v počitniško otroško kolonijo, kjer je bilo postavljenih čez 100 postelj, jedilnica, kuhinja, kapela in druge pritekline. Vsako leto je bilo dva meseca vse to zasedeno večinoma z deklicami od 6. do 14. leta. Ta čas je bil velik direndaj na posestvu. Tudi kake štiri ali pet sester je bilo poleg, da so na otroke pazile in jim kuhale.
Drugače je bilo na posestvu vse mirno, lepo in tiho. Le ob nedeljah smo dobivali vedno o-biske. Pa o tem pozneje. Na desno stran hiše so bile same zelo zapuščene njive in deloma travniki. Obdelane njive je bilo le malenkost. Doma bi rekli za en zelnik.
Ker sta mi čč. mati prednica in ekonomija že prejšnji dan izrazili, da mi je vse popolnoma na razpolago, če hočemo obdelovati, sem takoj začel delati načrte, kaj vse bomo pokrenili, kaj pridelovali in kako oddajali — prodajali kako bomo presajali mlada drevesa na boljši in prazen prostor, koliko bom starega precepil vsako pomlad, zasadili bomo vinograd, nasadili veliko malin in sploh sem mislil, da bom v par letih preobrnil pol Kanade. Saj dosti sveta itak ne more biti v Kanadi, ker je toliko jezer, o katerih smo včasih brali. Saj mora biti vse na vodi, sem si mislil. Takrat še nisem vedel, da bomo čez toliko'je končalo, ko jim domov ni ka-in toliko let prodajali pšenico zalo hoditi vsak dan, ker ni bi' Rusom in Kitajcem. Če bi to ve- lo prevoznih sredstev. Le ob so-del takrat, bi pa že moral mi-|botah in nedeljah so še prihaja-sliti, da je nekje v Kanadi ne-'li domov, ko za pomoč na farmi kaj več zemlje ... Tako bi naj- niso več dosti prihajali v poštev, brž tudi drugačne načrte delal Tako sva se končno sama poga-tiste dni, ki so mi večinoma vsi njala in pehala z zemljo, ki ji
vrnimo nazaj na tisti dan, ko smo ogledovali farmo in delali najrazličnejše načrte.
Nismo imeli nikogar blizu, da bi se z njim malo posvetovali. Moj brat p. Bernard se na to reč ni dosti razumel, čeprav je eden od ta brihtnih... Po kosilu sta prišli čč. mati-prednica in ekonomija pogledat nas, kako smo si uredili in koliko smo zadovoljni. Tudi ti dve nista vedeli nič svetovati. Kar sami hočemo, sta dejali. Jaz sem bil tega zelo vesel, kar nisem računal, da so tu v Kanadi popolnoma drugačne prilike kot pa pri nas doma, kjer smo bili vajeni živeti le v malih razmerah. Vselej, kadar je pričivkalo novo človeško bitje v družino, kar se je precejkrat prigodilo, me je zaskrbelo, kje bom zopet prioral par brazd, da ne bo zmanjkalo krompirja in fižola za tega zadnjega kričača... Tu pa toliko zemlje na razpolago. Joj, kako bomo orali in pridelovali, da bo veselje.
O, ko bi imel to zemljo na razpolago prej v raznih taboriščih...! Pridelali bi krompirja za vse taborišče in ne bilo bi tolikega stradeža. In še druge razne misli so me obletavale. Srce pa je kipelo od radosti, ker mi je bilo ponujeno toliko zemlje, v katero se bom lahko pognal z vsemi svojimi močmi, kakor tudi z nekaterimi člani družine. Ne z vsemi, nekateri bodo morali v šolo, drugi pa v službo, kakor je že v naprej pripravil moj brat, p. Bernard. Starejša hči je takoj prve dni odšla v službo, starejši sin je odšle takoj drugi dan v semenišče, najmlajša dva 'Sta' tudi odšla v Pickering, kjer ima tik poleg šole posestvo in družino starejša Hajdinjakova hči. Oba so prevzeli v šolo v prvi razred, pa sta prvo leto izdelala mlajši čez štiri razrede, starejši pa čez pet. Prihodnje leto sta pa že šla v druge šole. Mlajši je hodil od doma v precej oddaljeno ljudsko šolo, starejši je pa odšel v zavod, v Niagara Falls, in nadaljeval gimnazijo. Doma nas je ostalo še pet. Pa so si tudi ti drugi kmalu pomagali k boljšemu kruhu v razne službe.
Tako sva kmalu ostala čez dan z ženo sama. Le ob večerih so še nekaj časa nama malo pomagali, ko so prihajali iz službe domov. Pa tudi to se je pozne-
ko bo uspevalo to in ono. Kako bo dozorevalo, kako doneslo in rodilo. Nikdar v življenju se nisem počutil tako srečnega in zadovoljnega kot tisto pomlad in poletje, ko sem opazoval kaljenje in rast tolikih zvrst rastlin, kako sem užival, ko je začelo dozorevati eno za drugim in nam dajalo obilen sad. Vsega je bilo v izobilju, a — v aržetu pajčevina. Mnogo se je pokvarilo in segnilo po shrambah, a za sol ni bilo denarja. O sosedu Ukrajincu sem pa dobil drugačno mnenje...
(Dalje sledi)
Lord Brockway bi rad posredoval v Vietnamu
LONDON, Ang. — Lord Brockway ji sicer aristokrat, toda hud levičar, saj je svoj čas spadal med najbolj na levo u-smerjene poslance socijalistične stranke. Trenutno je predsednik Angleškega sveta za mir v Vietnamu in kot tak v časteh pri a-zijskih komunistih. Kljub temu, da je star že 77 let, je šel v Moskvo, daj;am posreduje za mir v Vietnamu. Stopil je v stik s komunističnimi diplomati seve-rovietnamske vlade in južno-vietnamske Osvobodilne fronte.
Trdi, da so mu diplomat j e dali nove ideje, kako bi se dalo priti do miru v Vietnamu. Vietnamski komunisti bi se zadovoljili že s. tem, da bi Amerikanci začeli “umikati” svoje čete še pred prvim zasedanjem konference, ni pa treba, da bi se mo-rlai tisti dan že popolnoma u-makniti iz Južnega Vietnama. Nimajo tudi ničesar proti temu, da ima Južni Vietnam “začasno” lastno neodvisno vlado; kako dolgo, o tem naj odloči narod Južnega Vietnama. Znana lao-ška komisija bi lahko kontrolirala tudi izvrševanje premirja
splavali nekako po vodi. Edino, kar se je še kar dobro obneslo, je bila kurjereja in maline ter pozneje tudi nekoliko vrtne jagode. To je bilo po večini v o-skrbi žene. Ker so bila jajca rjava, so jih Slovenke, novonase-Ijenke zelo rade imele. Včasih je bilo toliko naročil, da žena ni mogla vsem zadostiti. Ker se je pa bala, da bi ne zgubila strank, je pa kar kupila bela jajca, potem jih pa dejala v črno kavo za trenutek, pa so bila rjava kot od naših kokoši. .. (Takrat, ko bo ona tole brala, jo bom gotovo dobil po glavi s kuhalnico.) Tako sem ji namreč jaz svetoval, pa me ni ubogala. Tudi z malinami in jagodami se je le bolj ona ukvarjala in jih prodajala. Jaz sem jih smel le obirati, kadar sem bil toliko pri zdravju. Tudi s prašičjerejo smo
tožil komisiji za razvoj Severo- poskusili in nameravali klati do-
zahodnega ozemlja, da postopajo z Eskimi na Severu kot s psi-mi. Eskimi prihajajo k vladnim predstavnikom vedno s strahom, da bodo zavrnjeni. Njiho-
ma in - razpošiljati klobase po naročilu, pa se ni obneslo, ker so bili prašiči predebeli. Več je bilo Špeha kot mesa. Špeh pa tu nima prave cene. Vse to pride
pa nisva bila več kos. Preveč smo se v začetku pognali, skoraj brez premisleka, vanjo, preveč preorali, preveč zasadili, zdaj nam je pa naenkrat zmanjkalo delavcev in prikradla se je po vrhu še moja bolezen.
Namesto, da bi začel počasi in s previdnostjo, sem zagrabil preveč na enkrat in prehitel samega sebe. Sosed Ukrajinec me je sicer opozarjal, naj se ne pretegnem, da Kanada ni Evropa, ter da je treba biti pet let v Kanadi, da spoznaš, kaj ti bo prinašalo dobiček in kaj ne. Zemlja je sicer dobra, obrodi tukaj vse, a če ne moreš spraviti na trg, nimaš nič od tega ali imaš celo izgubo. Zato je treba čakati in gledati okrog sebe, s čim se boš ukvarjal, da ti bo trud poplačan. Pa sem si mislil: Ukrajinec je vsak strašno moder in pameten, ki vedno zna drugim svetovati, le: sebi ne. Jaz bom kar po svoji kranjski pameti napravil. Pa sem se močno usekal. Zgodilo se je, da smo dejali v zemljo 27 vrst semena in
ve pritožbe šo le redko uspešne. še pozneje na vrsto. Zdaj se po-
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
Stanovanje v najem
Trisobno, na novo dekori-rano stanovanje z moderno kopalnico in veliko kuhinjo, obloženo s ploščicami, oddajo v najem v zidani hiši v fari sv. Vida. Kličite 361-7540.
(161)
za Južni Vietnam. Pač pa bi se morala pogajanj udeležiti delegacija Osvobodilne fronte Južnega Vietnama ter biti ravno-pravna z drugimi delegacijami.
Lord Brockway trdi, da so se vietnamski komunisti postavili na novo stališče, ki odpira pot do končnega sporazuma. Londonska diplomacija ne da preveč na lordovo posredovanje, državno tajništvo ZDA pa je zaprosilo angleško vlado za podrobno uradno poročilo o vsej zadevi.
— Prvo glavno mesto države Iowa je bil 1. 1838 Burlington.
CLEVELAND, (X Bele za moške & ženske
KUHARJI
Priprava, pečenje na ražnju, skušeni, za 1. septembra. Kličite 944-2979.
(24,27 sept)
Moški dobijo delo
MOŠKI DOBIJO DELO
za čiščenje, izvežbani v vzdrževanju in oskrbi zavodovih prostorov. Polna zaposlitev. Plača na uro. Plačane počitnice. Prazniki in bolniško zavarovanje. Prošnje vložiti na Personnel department St. Vincent Charity Hospital, 2222 Central Ave., Cleveland, Ohio. Tel. 861-6200.	(165)
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo gospodinjo, ki bi ostala čez noč. Kličite IV 6-0016.	(164)
Delo za žensko
Starejša ženska, ki bi skrbela za novorojenčka, nič drugih otrok; od ponedeljka do petka od 8:15 zj. do 6:45 pop. v Shaker Heights. Kličite 752-9360.	(165)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Delo za žensko
Iščemo starejšo zanesljivo žensko, da bi živela s starejšim parom in mu bila v družbo in postrežbo. Kličite Mrs. Ernest Hall, 943-2695.	(162)
Čistilke
Iščemo čistilke za poln čas, plača od ure, počitnice, bolniški dopust in prazniki plačani. Oglasite se pri “Personnel Dept.” ST. VINCENT CHARITY HOSPITAL 2222 Central Ave.	(165)
V najem
Oddamo 6 sob, vse udobnosti, blizu cerkve Marije Vnebov-zete na Holmes Ave. Vprašajte na 15257 Saranac Rd.
— (163)
Naprodaj
Dve hiši na enem lotu na 6710 Bliss Ave. Kličite RE 1-4293.	(163)
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
V najem
Oddamo 5 sob in kopalnico, plinski furnez. Oglasite se na 1070 E. 66 St., ali kličite EN 1-4021.	(165)
Pozor!
Barvanje hiš in prostorov, zunaj in znotraj.
PAHOR PAINTING 361-0516
(165)
Delo za žensko Iščemo žensko od 30 do 45 let staro za natakarico in nekaj kuhe. Oglasite se osebno.
20th Century Lanes 1S525 Euclid Ave.	(161)
Iščemo
Kuharico za zajtrk, ure od 7. zj. do 2. pop.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
_________________________00
Strojne šivilje
Za “power” električne stroje
Stalno delo. Prednost imajo izkušene, ki delajo od kosa, — ampak tudi izučimo izbrane. — Garantirana plača od ure. Dobra plača od kosa. Starost do 45.
Zglasite se od 8:30 zjutraj do 4:00 pop. od ponedeljka do petka.
mm El FEISS G0.
2149 YV. 53 St.
(blizu Lorain Ave.)
(166)
V najem
Oddamo garažo na E. 71 St. Kličite 391-6074.	(163)
Hiša naprodaj
šest sob, dve garaži, blizu cerkva in šole. Pokličite KE sadik. Hoteli smo poskusiti, ka- 1-9067.	(165)
Delo dobi
Žena ali dekle, ki zna dobro angleško in obvlada popolnoma slovenščino radi prevajanja, dobi delo v pisarni. Pismene ponudbe na Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103.	(x)
“Ne bom se ozrl,” se je za-veril Wolf, “naj uganja malic, kar hoče —” in gre svojih trideset korakov pobožno z zaprtimi očmi; močne trideset mu gibljejo v molitvi. “Pa se nočem ozreti. . Pridejo mimo Marijinega vodnjaka, kjer stoji na svojem konju Veldern-dorff s svojimi.
“Ha,” pogleda župnik z odprtimi očmi. Potep! Sedi kakor kip na svojem konju, se ne prikloni, se ne odkrije, temveč se kar glasno pogovarja s svojim Janezom... S strupenimi pogledi ga premeri župnik; mar je onemu za to.
“Janez, zdaj pa kar raztrosi listke!”
Procesija je prišla nekako v redu do srede trga. Tu pa se zgodi nekaj. Zadnji pari izstopijo iz sprevoda; vedno bolj proti ospredju se širi nered; okoli vodnjaka pa se gnetejo ljudje s šumom in mrmranjem; sto strel, kaj pa je? Za cvetno nedeljo sneži! Lander-sperger je dvignil roke: “Kdo hoče brati sprelepo velikonočno pesem?” Odpre roke in iz njih sneži, petdeset belih listov; Pechlarnci pa vpijejo kakor otroci ob prvem snegu, vseh roke so pokoncu. “Meni tudi, meni tudi,” vpije vse, naj zna brati ali ne; suvajo in tepo se za listke ... O procesiji ni več govoriti. Duhovniki gredo brez spremstva proti cerkvi, akolitje pojo, ne meneč se za nered: “Gloria, laus et honor tibi sit, Rex Christe Re-demptor”; župnik kolne in rohni: “Morivci, svojat lutrovska, ubijalci!” Pater Anzelm in beneficijat ga držita za roke in pehata in suvata naprej : “Le mirno, prečastiti, sodrga ima puške in meče; za božjo voljo, le krvi nikar!”, dokler ga ne potisnejo srečno v cerkev. Kakor bi trenil ni na trgu videti nobenega mašnega plašča več, lutrovci so zmagali. V svoji objesti ne vedo kaj početi; in ko prihajajo še vedno ljudje in hočejo tudi imeti svojo “molitvico”, pa ni več listkov, zavpije Lander-sperger:	“Pridite sem, vam
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
STEEL HAULERS Tractors and trailers for permanent lease for hauling steel to Michigan, Ohio, Penna., New Jersey and New York. 321-SA 1-4282.
(161)
~ PORK BONERS WANTED — GOOD PAY
Experienced or inexperienced. We will train you — come in or call. 6 a.m. to 4:30 p.m. CH 3-1944. — 1040 W. Randolph.
LAKE PROVISION INC.
(163)
GLASS CUTTERS
preberem, če dovoli visokorod-ni gospod!” Temu je prav in tako je skočil učitelj na vodnjak, se postavil kakor kak Janez Kapistran in bral pesem, cločim je pesnik sam stal navidezno malomarno ob strani, trkal svojemu konju tilnik in ga klical z raznimi ljubkimi imeni.
To je bila pesem:
Jutri Gospod Kristus od mrtvih bo vstal,
pride kot s ženin ves lep in ves zal
v to našo donavsko deželo. Zasnubil svojo pravo cerkev bo,
ki pa je postala nakazna, hudo,
to je pravo hudičevo delo.
Resnici pomoči je moja želja. Cerkev v Estrajhu je lotrica, lovača teh gospodov prelatov. Odeta je v slo kot v kadilo vsa,
oblači se kakor Herodi j ca v zlato in blesk ornatov.
Dovolj se mi, dovolj že zdi, linenja, zvijače, laži.
Kje ste, možje kremeniti? Vstanite in združite se, zmenetu, ki srboriti se, život nagnusni vzemite!
Na mestu mrtve skaze te nevesta prava pokaži se vsa lepa, plemenita in zdrava. Nebesa so rodila jo, dežela nemška dojila jo, zato je nemška in prava.
Za njo od mrtvih Gospod je vstal,
njej svojih usten poljub je dal,
ponižal iz mlamola je zmaja. Ves svet se ji klanja in jo časti,
Estrajih, Estrajih, kaj boš le ti
lotrici norski služil do kraja? Premor je pokazal slušal-cem, da je pesmi konec; razumeli niso mimo najbolj močnih izpadov ničesar, pa to nič ne de; pesem je čudovita in vsak ploska, kar le more. “čujete, ali čujete! Farovški regiment je proč, to je prav. Ha jo, gospod, ta ume, ta! Gospod, to je mož. — Fifat — živel, milostni gospod!”
Židane volje je odjezdil Jese; z leve in desne so ga pozdravljali kakor kneza; Land-dersperger je koračil poleg njegove ponosne goneče se španjolske kobile in hlastal za vsako besedo, ki jo je oni izgovoril. “Imenitno se je posrečilo, dobro si naredil! Imam še polno glavo pustolovščin, ki jih morava kmalu narediti. . . Janez! Kdaj pride dan, da se bo prepovedovala v tej cerkvi božja beseda? — Janez, če pomislim, da je bilo tukaj pred šestdesetimi leti vse evangeljsko — a zdaj .. .! Srce se mi'
Able to work with Vn-Vz in. glass. For infer, call DA 6-4100, Mr. Ochal or apply in person at »2001 Greenleaf, Elk Grove Village.
CHICAGO, ILL.
MALE & FEMALE HELP
IMMEDIATE OPENINGS ! ! !
FOR
MALE AND FEMALE
GENERAL FACTORY
MANY COMPANY BENEFITS — STEADY WORK
Apply:
PRECISION EXTRUSION, INC.
720 East Green, Bensenville, Illinois
trga, če gledam to norsko počenjanje zdaj . . . njihove opičje obhode —■ njih Marijine malike ... ki je ta grši ko drugi. Si li videl podobo na banderu? Sramota! Prihodnjič bom naredil kakor Janez Hayn!” Lica so mu rdela, beseda se mu je prehitevala. “To me tolaži, da bo kmalu drugače. Ljudje se že zavedajo svoje duhovne revščine; žeja jih ima in lakota po boljšem. Ko se mi bo rodil prvi sin, ne | maram videti v Pechlarnu nobenega Wolf a več. šestdesetega bo ves ta breg otet Rima in popov.”
“Bog dal!”
“Dal bo tudi. Da, kaj sem te hotel vprašati,” je ustavil Jese konja, kajti opazil je, da ga tesnoprsi Janez le stežka dohaja. “Ali poznaš Schinna-gla iz Kleinkrummnussbau-ma? ... Bil je pred včeranjim pri nas; mož mi je všeč. Kar prijelo me je, da bi ga povabil na svojo svatbo.”
“Tako,” je dejal Lander-sperger nekoliko nejevoljno.
“In sčasoma ga mislim napraviti evangeljskega.”
“Tako,” je učitelj vihal nos, “dvomim, da se bo gospodu to posrečilo.”
“Bi rad vedel, zakaj se ne bi? . ..”
“Mož je strašansko pobož-njaški, kar svetniki se mu pri-, kazujejo.”
“Doktor Martinus je bil tudi pobožen in je videl hudiča s telesom in mesom. To me nič ne skrbi.”
“Pa ima tudi ženo, in ta, ta je šele pobožna, tiči pri farju noč in dan, mu nosi masla, ja-jec in trdih tolarjev; saj mož bi ne bil tako prismuknjen, pa je žena, ki ga dela norskega... Ima brata pri kapucinih in
sestro pri dominikankah, vsi skupaj so farovška svojat; gospod naj nikar tu ničesar ne počenja, bil bi ves trud zastonj in biseri zmetani pred svinje. Pa če bi se tudi kaj posrečilo s Schinnaglom, kar pa močno dvomim, potem šele, gospod, bi bil ogenj v strehi. Lamija bi vam oči izpraskala.”
(Dalje prihodnjič)
V hlag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA IN STAREGA OČETA
Michael (Mike) Morel
ki je zaspal v Gospodu dne 24. avgusta 1964
Minilo je že leto dni, odkar si nas zapustil Ti. Kako samotno je pri nas, odkar ne sliši se Tvoj glas!
Blag spomin, na Tebe, dragi, bo živel v nas do konca dni. Pri Bogu Tvoja duša biva in prosi za nas milosti.
Žalujoči:
MICHAEL, SYLVESTER, sinova ANN BENEDICT, hči VNUKI IN VNUKINJE
Cleveland, O. 24. avgusta 1965
Muluilv Funeral Home
ZRACEVALNI SISTEM	AMBULANČNA POŠLEGA
POGREBI VSAKIH CEN
365 East 156th Street	KEnmore 1-9411
---------.--e---«-----—-----•-•---------*
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Dtchovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 63 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 uri pop. v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Matija Jager; predsednica Nettie Strukel, 473 E. 142 St, IV-1-5617; podpredsednica Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, MU-1-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Mary Pan-chur, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 2. uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
DR. SV. REŠNJEGA TELESA
Ustanovi teli Rt. Rev. Msgr John J. Oman, duh. vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Mrs. Apolonija Kic, 3558 E. 81 St, Ml 1-5369, podpredsednica Mrs. Helen Krofi, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice: Mrs. Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Rose Tomšič. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Victor J. Cimperman, predsednik Frank L. Grdina, podpredsednik John Milakovich, slov. podpredsednik Jože Odar, zapisnikar Clarence Tomšič, slov. zapisnikar France Sever ml., tajnik Edward Arhar, 1137 Addison Road, blagajnik Anton Oblak. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v
mesecu pri osmi sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI
Duh. vodja Rev. Raymond Hobart; predsednik George Basilone, 1489 E. 172 St., tel. KE 1-7646; 1. pod-preds. Frank Žnidar; 2. podpreds. Zdravko Novak; častni predsednik Joseph Hočevar; kores. tajnik Jack Šimenc, 799 E. 155 St., tel. MU 1-8111; fin. tajnik Richard Mooney; blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Rd.; maršal Joseph Sajovic; načelnik programov Anthony Nach-tigal; načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St, tel. KE 1-8622; načel, kat akcije Guy DeMark; poročev. v angl. Anthony Nachti-gal; poročev. v slov. Ernest Terpin; mladinski načel. Edward Zadnik; načel, za duhovne vaje Frank Žnidar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši; po maši seja v šolski dvorani.
Lovska društva
SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA
Predsednik: Frank Kramer; podpredsednik: Stanley Česen; tajnik: Frank Škerl. 10202 Reno Ave., Cleveland, Ohio 44105. — Prihodnja glavna seja bo 1. nedeljo v maju 1965 pri Rainbow klubu v Twins-burg, O.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik John Perencevic, prva podpreds. Mrs. Eileen Ivančič, druga podpreds. Mrs. June Price, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E 72 St, HE 1-1837, blagajničarka Mrs. Josephine Bradach, pom. taj. Miss JoAnn Stwan, nadzorniki: Mrs. Molly Frank, Miss Geraldine Urbančič, Don Jacin, garderoba: Mrs. Olga Klanchar, glasbeni arhiv: Miss Jo Mary Hochdorfer. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8:00 p.m. v SND, soba št. 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik John Snyder Jr., 23810 Devoe Rd., RE 1-4098; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Snyder. Arhivar John Snyder. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor
Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Jure Švajger, podpredsednica Marija Martik, tajnica Marija Sekne, 1144 Norwood Rd„ blag. Franc Lovšin, odborniki: Franc Kovačič, Helena Mihelič, Jože Odar, Marjan Perčič, Janez Sever in Ivica Tominec. Pevovodja Frank Zupan. Pevske vaje so ob nedeljah popoldne ob 1:15, seje pa vsako tretjo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Tony Kolenc, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc,, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapisnikarica Angie Potochnik, arhi-varica Mary Pečjak, glasbeni vodja Reginald Resnik, pianist Jack Ros-hong. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Carl Samanich, drugi podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Avenue Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. Šubelj. Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po pevski vaji.
481-1721. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Predsednik John Habat, podpredsednik Jacob Mejač, blagajnik Albert Marn, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Frank Hren. Nadzorni odbor: Joseph Ferra, Ciril Štepec, August Dragar. Gospodarski odbor: predsednik Stanley Štepec, Frank Stanonik, Edwin Gro-sel. Ostali direktorji: Frank Suster-sich, Adolph Kocin, Joseph Hribar, John Trček. Upravnik: Victor Der-ling, tel. KE 1-0497. — Seja direktorjev se vrši vsako četrto sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih.
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road
Predsednik Anton Vrh, podpredsednica Jennie Trennel, tajnica in blagajničarka Agnes Stefanic, zapisnikarica Anne Žele, nadzorniki: Frank Bitenc, George Marolt in Harry Blatnik, gospodarski odbor: Andy Božič, John Korošec. Direktorji: Doris Sadar, John Cech.
Andy Bozich; nadzorni odbor: John Zaman, Jos. Malečkar in Jack Lipovec. — Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi.
(
PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK’1 676 Birch Dr., Cleveland 32, Ohio
Predsednik Slavko Zupan, podpredsednik Cvetk? Peklar, tajnik Gabrijel Žakelj, blagajničarka Roži Župančič. Pevovodja Miodrag Sa-vernik.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik Ivan Jakomin, podpredsednik Ivan Hauptman, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., KE 1 - 6196, blagajničarka Štefka Smolič, zapisnikar Marjan Kosem, za program: Jakob Mejač, I. Hauptman, Srečko Gaser in Stane Gerdin, odrski mojster Slavko Štepec, arhivar S. Gaser, kuhinja: Pepca Stanonik in Francka Perčič, bara: Lojze Mohar, reditelja: Peter Trpin in France Stanonik, knjižničar France Jenko, nadzorniki: August Dragar, Jože Malovrh in Franček Urankar. Seje so prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
SLOVENSKI ODER
Predsednik: Milko Pust. Podpredsednica: Mary Maršič. Tajnik: Milan Dolinar. Blagajnik: Ivan Martinc. Gospodar: Stane Gerdin. Zapisnikarica: Mimi Mauser. Propagandni ref.: Mauser Karel. Pregledniki: Stane Gerdin, Božo Pust.
DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA”
Predsednik Vinko Zgonik; podpredsednik Frank Kokal; tajnica Mary Ulyan; blagajničarka JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., KE 1-7419; zapisnikar Louis Modic; nadzorni odbor: 1. Sylvia Evatz, 2. Louis S tavanj a, 3. Anthony Milavec, 4. Milan Ulyan; režiserja: Vinko Zgonik, Frank Kokal; arhivarja: Frank Kokal, Anthony Milavec; mojstri odra: John Kokal, John Mihelich, Anthony Milavec, Milan Ulyan; še-petalka Milka Kokal. — Seje: Tretji četrtek ob 8.00 zvečer. Zabava po sejah v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., Euclid, O.
Slovenski domovi
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Lou Sajovec, podpredsednik John Evatz, tajnik Louis Yartz, 17635 Lakeport, IV 1-5102 zapisnikar Edward Leskovec, blagajničarka Sylvia Evatz. Nadzorni odbor: Frank Zigman, Tony Zadeli, Jo Ann Milavec. — Seje za 1. 1965 bodo 4. oktobra, 1. novembra, 6. dec. v American Yugoslav Centru na Recher Ave. ob 8. uri zvečer. KE 1-9309.
KLUB LJUBLJANA Predsednik Frank Derdičh, podpredsednica Molly Legat, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876, blag. John Barkovic, zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Nettie Strukel, Mary Gr-ze in Frances Julylia. Kuharica Frances Gorjanc; Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zvečer v AJC na Recher Ave.
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Častni predsednik Frank Žagar, redsednik Joseph Trebeč, pod-redsednik Edward Leskovec, tajnik iphonse Sajevic, 1380 E. 276 St., E 1-5554; blagajnik William Frank; ipisnikarica Mary Kobal; nadzor-i odsek: Louis Sajovec, Joseph 'ušar, John Ivac; gospodarski od-?k: predsednik John Troha, Louis iodic, John Snyder; direktorij: ahn Adams, John Hrovat, Albert estotnik, Theodore Kircher. Charts J. Starman, poslovodja, tel. KE ■9309; Joseph Petrič, hišnik, tel.
GOSPODINJSKI KLUB NA JUTRO VEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, podpredsednica Rose Vatovec, tajnic; Stella Mahnič, blag. in zapis. Mari Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Antonija Rolih. Angela Mago-vec. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E.
66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Frank Bavec m Albin Lipoid, za konferenco SND John Lokar. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino In zdravniško preiskavo. Društvo platoje $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-ialjne informacije se obrnite na društvene zastopnike.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair
Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik Frank Grdina; tajnik Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave., Cleveland, O. 44103; blagajnik Stane Vidmar; Baragova prosveta dr. Vinko Vovk; gospodar Alojzij Bajc; upravnik Doma Jakob Žakelj; odborniki: Anton Vogel, Edmund Turk, Franc Sleme, Jože Križman, Vinko Rožman, Slavko Miller, Frank Cerar in Anton Meglič. Telefonska številka Doma: EN 1-5926 ali pa HE 2-0142. Dom oddaja prostore za družabne prireditve.
SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO
Max F. Gerl, predsednik; Joško Penko, podpredsednik; Jennie Fonda, tajnica, 23101 Chardon Rd., IV 1-8871; Alma Epich, blagajničarka; Jo Ann Milavec, zapisnikarica; Tony J. Šuštaršič, predsednik članskega odbora. — Slovenski demokratski klub v Euclidu zboruje vsak četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik Jernej Slak, podpredsednika Frank Urankar in Frank Tominc, tajnik Stanislav Vrhovec, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, tel. 391-7173, blagajnik Paul Košir. Odborniki: Berta Lobe, Vinko Rožman, Milan Goršek, Jože Malovrh, Maks Jerič, Franc Rihtar, Vitko Sleme in Frank Zalar. Duhovni vodja: č. g. Jošt A. Martelanc. Nadzor, odbor: Jože Nemanič, Branko Pfeifer, Vili Zadnikar. Razsodišče: John Kovačič, Edvard Ljubi, John Oster.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Aleš G. Krek, predsednik; Michelle Ošaben, prva podpredsednica; Krista Košir, druga podpredsednica; Krista Arko, tajnica, 2253 Ridge Avenue, Apt. E-l, Evanston, Illinois 60201; Lojze Arko, blagajnik (Department of Physics, North-Western Tech. Inst., Evanstonj Illinois; Peter Sodja, urednik Vestnika SAVE, 6727 Edna Ave., Cleveland 3, Ohio; Jože Odar, upravnik Vestnika SAVE, 6605 Bonna Ave., Cleveland 3, Ohio.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Duh. vod. Rev. J. Martelanc, starosta Janez Varšek, načelnik Milan Rihtar, podnačelnik France Rihtar, tanica Zalka Zupan, blag. Frank Tominc, načelnica ženskih skupin ga. Nada Kozjek, gospodar Viktor Blatnik.
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU
Predsednik Krist Stokel, podpredsednika Anton Srebrot in, Josephine Škabar, taj. John Zaman, 2321 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank Česen. Nadzorni odbor: Mary Kobal, Jennie Leskovec, Molly Legat. Poročevalca: Frank Česen in Frank Rupert. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. Društ. Domu (AJC) Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGH,U Predsednik Anton Pelko, podpredsednik Anton Gorenc, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, LA 4-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Eržen, Jennie Zupančič, Mary Filipovič; zastop. za Klub: Jožef Rolih. Seje so vsako četrto sredo v mesecu Seja se vrši vsako četrto sredo v mesecu ob dveh popoldne.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Jože Okorn, podpreds. Mrs. Anna Močilnikar, tajnik John Tavčar, 903 E. 73rd St.. EN 1-1918, blagajnik Frank Majer, zapisnikar Frank Kačar. Nadzorni odbor: Anton Logar, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. — Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik Joseph Planinc, podpredsednik John Ažman, tajnica in blagajničarka Mary Debevec, 14926 Sylvia Ave., LI 1-3172, zapisnikarica Rose Paulin. Nadzorni odbor: Jakob Marinko, Louis Dular in George Panchur. — Seje so vsak drugi torek v mesecu v SDD na Waterloo Rd.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av«
Predsednik Anton Škapin; podpredsednik Frank Morel; tajnik John Trček, 1140 E. 176 St., 486-6090; pomožna tajnica Josephine Šušteršič; blagajnik Frank Mrzlikar; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Hrvatin, Louis Bezek, Jack Lipovec. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik Joseph Okorn; tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St, tel. EN 1-1918; ) zapisnikar John Trček, blagajnik
BALINGARSKI KLUB
Predsednik Milan Jager, podpreds. George Marolt, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Ave., Cleveland 10, O, Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar Mike Jakin; nadzorniki: Jaka Videtič, T. Umek in Viktor Bergoč. Ba-lincarski referent: Andy Božic; namestnik John Mršnik; kuharici: Jane Perko in Rose Ribar; točaja: Paul Markič in Louis Čebul. Prosvetni odbor: Tony Novak in Jos. Ferra-Seje se vrše vsako drugo soboto v mesecu v Slov. delavskem dornu na Waterloo Rd. Balincarski večen so: sreda, petek in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer.
ŠTAJERSKI KLUB	,
Predsednik: Jože Zelenik; podpredsednik: Karl Kovač; tajnik; Angela Kavaš, 1260 E. 59 St, Cleveland, O.; blagajnik: Lojze Ferlinc! gospodar: Matija Kavaš. Odborniki-Štefan Režonja, Rudi Kristavčnik, Anton Meglič, John Vinki er. Nadzorni odbor: Jože Melaher, Rozik3 Jaklič, Karl Fajs. Razsodišče: Frank Fujs, Miodrag Savernik, Vinko Rozman.
SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES
Predsednik Jure Švajger, pod' predsednica Marija Mertik, blagaj' ničarka Barbara Cerar, tajnica Nežka Ovsenik, 7505 Cornelia Avenue, Cleveland, O. 44103, tel.; 881-3118: koreografija: Mrs. Breda Lončar. Redna seja se vrši vsak prvi torek v mesecu.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEj
Predsednik Karel Mauser; pod' predsednik — predsedniki krajeV' nih organizacij; tajnik Jože Melaher (Cleveland); blagajnik Ciril Preželi (Toronto); nadzorni odbor: Ton® Muhic (Toronto); Franc Medved (Minnesota) in Meglič Anton (Cl®' veland). Tiskovni referent dr. Bran' ko Rozman (Buenos Aires); njegov namestnik Lojze Drobnič (CleV®' land).
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB -
Predsednik Frank Kogovšek, 713 E. 157 St, tel. 541-5848; podpre«' sednik Frank Rihtar; tajnica Anic® Cigale; blagajničarka Lojzka B«3; športni referent Marjan Ovsenik’ odborniki: Jože Košir, Pavle Košir* Marinka Lah, Tone Mrva, Sta«0 Rus in Jože Tomc.
BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets, Marquette, Michigan)
Predsednik Msgr. F. M. Schen11' ger, podpredsednik Father Ambro®0 Matajik, taj. Father Howard BroW«’ blag. Msgr. Nolan McKevitt. Letu3 članarina $1, podporni član letno $3’ dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtn0 članstvo za družine in organizacij ^ $100.00. Vsi člani dobivajo The Ba' raga Bulletin, ki izhaja štirikrat ij leto. Društvo krije stroške za del^ za priglašenje škofa Baraga bi®20' nim in svetnikom.