izhaja 1} il j>oi poli v,«.uki ČHver-
SLOVENSKA BCELA.
Leposloven tednik.
Velja na leto 2 II. 24 kr. in po posti 3 II. sr.
Cislo 9.
v čclverlek 26. februarja 1852. SII. tCcilj.
M o j i m rojakom.
1 od lipicama rad sedim, U nju se senci ohladim ; Okrogle pesmi slišim tu, Ko lici cast pojo Bogii; Me pomnijo, budujejo, Globoko sérce ranijo. Oveteti vidiiu rožice, Hlapejo mi cvetličice: Ponižna je vijolica, Nedolžna bela šmarnica ; Mi ljub je celi rožni cvet. Spomin otroških zlatih let. Zori se pomladanski dan, Ogreja solnce rajsko plan. Narava cela zeleni ; Al vse to me ne veseli, Me pomni bratov vjolica, Deklet domačih šmarnica.
Oj kam je minul dragi čas, Ko bil še, bralje, sim pri vas! So bile leta kakor dan,
v	'
Življenje celo sladki san ; Minulo ž njimi zame vse, — Ostalo tužno le sercé. Ne bom vas vidil bratje več, Od vas bom vedno dalječ preč; Na grobu matere sadil Ne bodein rož, ne solz točil: Dežela tuja je moj dom Od domovine zabljen bom. Ko vgasnil ini življenja vir, Recite meni večni mir; Ce v té dežele pridete, Ozrite na pogrobje se, — Na levi, desni lipica Na sredi grob bo bratica.
Fr. Orehovski.
"	r
Z g u b 1 e n i sinek.
Mati,^ sirota brez sineka, zgodaj ustane, se poda k mladomu možu i mu reče: „Slušaj, Jure, druže moj, senje čudne sim senjala, hočem ti jih razložiti, ako mi obljubiš, da jih nikomu ne poveš, i ako mi storiš, kar si bom od tebe sprosila.« »Povej ženka senje svoje, nikomu jih ne bom odkril, i storil bom, kar hočeš od mene.« »Senjalo se mi je, da siin hodila po julrovih deželah, tam kjer se rujavi Turki sprehajajo. Hodila sim sedem dni i sedem noči, sedmi dan sim prišla v nekov gaj, v gaju je bilo mehko mahovje, kakor tičje perje, visoki hrasti, ko naša gora. Z neba se spustijo veliki oblaki, i posedejo nad košatimi hrasti, solnce ni moglo več prešinuti s svojimi žarki košate hraste, debele o-blake, i u sredi gaja pot zgubim. Strahii se mi kerv po žilah sterne, i spustim se, sam Bog ve kam, plašno u beg. Dolgo sim begala po ger-movju, po skalovju, na nogah ranjena oslabim, i se na pol mertva na tla zgrudim. Zdaj naenkrat se tmina na nebu preterga, i vesela luč se
spet zasveti, i vidila sim pred seboj na stermoj pečini lep, visok grad, ki je imel sedmero stolpov. Jeden je bil višji od drugoga, i na zadnem se je vijala rudeèa banderca, nad bandercoj se je svetil polmesec, sred polmeseca je sedel beločisti golobiček, v rudečem klunčeku je tiščal beli listek. Ko mene zagleda, spusti pismice iz kluna, hitro stegnem roke, ga hočem pristreči, — med lim se zbudim. Te senje so se mi senjale, shrani si jih globoko v sercu, nikomu jih ne povej. Obljubil si mi dati, kar želim, daj mi, druže, mladoga konjička, sedem let staroga vranca, urno ga nasedlaj, i k meni ga pripelji. V tuje kraje bom odšla, veliko blaga bom nabrala, sedem lei potovala, sedmo leto pridem spet nazaj.—
Na vranca sede mlada gospodinka, konjiček jo ponese v pluje kraje; brez preslanka ferči jedno lelo, konec leta pod zidinami beloga gradiča postoji. Mlada gospodinka vpraša na vratah krèpkoga junaka: Jeli tukaj tista mainka, ki ima jednoletno dete, kroglolična sinka, visoki grad, i na gradu sedem stolpov, i na sedmem rudečo banderco, na kteri se polmesec svèti? Nije, ženka tukaj tiste majke, nili ima kroglolična sinka, niti grada s sedmimi stolpi. Spusti se dalej proti izhodu, tam ima više gradov.«
Spet se zažene na vranca mlada gospodinka; konjiček jo ponese v ptuje kraje, celo leto s njoj ferči, konec leta pa obstane pod zidinami drugoga grada. Na vratah popraša mlada gospodinka krèpkoga junaka ; tudi taj jo pošlje prot izhodu.
Spet preteče tretje, čelerlo, pelo leto, pri vsakem gradu zasliši isti odgovor, prišla je u solnčnate dežele, kjer so zagoreli ljudje brez dela pred hišami posedovali. Konec šestega lei a prijaha pod zidine sjajnoga grada; sreča jo možak ogernjen v modro oblačilo; po inodrem oblačilu se kroži siva brada, ki mu seže vse do černoga pasa. Gospodinka mlada skoči z konjička, i popraša možaka, kakor je vprašovala pet poprejšnih junakov. „Tebe, ženka je druga žemljica rodila; dobro vèm, kaj tukaj jiščeš, dobro vèm, kje je lista majka, i grad s 7 stolpi, al daleko od tod stoji listi grad. Ali jao tebi, ako s tim konjičkom stopiš pod zidine, majka očarana tam domu je, ki le bo razlrešila, ko solnčen prah. Jaz bom varval li konjička, vzemi od mene taj zlati perslan, nigdar ga iz rok ne daj, i srečno boš u tisti grad prišla. —
Gospodinka vzeme zlati perslan, i poda se na daino pot. Noč i dan je potovala, celo lelo je hodila, konec leta pa prišla pod visoki grad, ki je imel 7 stolpov; na zadnem seje vijala rudeča banderca s polmèsecem. Na pen ili vralah pocingla, in vrata se odpró; pride k drugim vratam, in spel se jej odpró, pride k tretjim vratam, potegne za svilnati motvožček, zlati zvonček zacingla, in skoz vrata stopi v zlato dvorano; dragi biseri se leskečejo po jasnorumenem zidu, na svilnatem, s čistim zlatom i srebrom prepletenem stolu sedi lepa, mlada gospa, ki se veličastno vzdigne, i krepkim korakom gospodinki bliža. Gospodinka hitro perslan stisne, i gospa se jej prijazno nasmebla. „Srečna ženka iz dalnih krajev, kako si prišla v moj grad, kteroga se sedem let človeška noga dotaknila ni? Kdo je tebi kluče dal, da si odperla troje vrata, perve iz tverdoga železa , druge iz čisloga srebra, tretje iz rumenoga zlata?" Mlada gospodinka jej odgovori : „Mene neovira ne železna klučanka, ne močna vrala, ker mi u njedrih materinska ljubav gori, ktera prebije, ako je treba, gradove iz rezanoga kamnja zidane. Na kratko mi odgovori; žemljica junačka me je rodila, gorje kdor se meni vstavlja! Jesili ti gospa toga
sjajnoga grada s sedmimi stolpi? Kde ti je soprug, kde dete milo, sinek krasnolični?« »Jaz sam gospa toga grada, al jaz nimam ne moža, ne sinka krogloličnogareče mlada gospa. Zdaj potegne gospodinka iz nedra zlati perstan. Gospa trepeče pred njoj, kot šiba na vodi, rudeče lice poblèdi — i mertva se zruši na tla. U torn hipu se odpre čern prepad, i mertva se vgrezne v tamno globino, iz ktere se krokolanje gavranov v strahovitih glasih zasliši. Gospodinka mlada , sgrabi perstan zlati i zažene ga v globino, i kot milozvučni spevi soglasne godbe se razlega po prostornih dvoranih — zadne vrata se odpró — i glej, kot angel mili, prihiti iz četerte dvorane čudno lepi fantek ; nježni laseki, kot tenka svila, mu tečejo po snežnobelem zatilniku, v desnoj rokici derži beli listek, i skoči mamici, ah bilo je to détece njeno, v ljubomilo naročje, i cèluje sladke rokice svoje dragomile mamice. I zvunaj grada, čudo veliko, stoji onaj možak, al ves lep, mlad i preobražen, deržeč konjička berzrioga. »Hvala tebi srečna ženka! ti si rešila očarano dete, i ovi sjajni grad. Glej, ona gospa, bila je morivka svoga olca, i dveh zaročnikov, koje je zaslepila s zlatim perstanoin, ki jej ga je izročila stara majka, čarobni-ca ovih krajev. Pred sedmimi leti litela je ludi mene zamoriti, ko me je privabila iz dalnih krajev v taj grad. Ali na persili pod plajšem je visel cestiti križek, ki mi ga je pokojna majka za spomin zapustila. Noseči to znam nje pri sebi, Zapazim skrivno moč njenoga persiana, i ko mi ga poda, da jej obljubim ljubav i poverenost, ga zmeknem iz rok, i od-letini ko na ptičjih krilih u one kraje, kjer sim tebe ugledal. Od onoga časa ni imela več moč do mladih korenjakov, al zdaj začne svoje vraže imd mladimi fanteki. Imela je za službo dva zlotvora, gadna gavrana, jeden izmed nju ugrabi ovo dete kroglolična sinka, i zanese ga na čarobni grad; drugoga gavrana si pa ti pokončala, česar nebi bila zamogla, ako bi ne bil jaz očaran perstan imel. — Evo li dakle sinka mladoga, tvoje mileno dete. Listič beli je pisan u onoj dobi, ko si reva sinka zgubila, i poslala ga je krasna devojka iz severnih krajin po belem golobiču; ali beli golobiček ni mogel v grad vjiti, dok je čern gavran, tamo zle-tal. Vzemi listič, pomagal ti bo po kratkom potu domu priti, ako neči-taš ga sama, temoč ga pervoj ženi podaš, koja te bo čez tri dni srečala. Vzemi ovoga konjička, berznimi nogami bo tekel, kot lastavica po zraku leti. Kader prideš do bistre Savice, napoji ga v hladnoj vodici, i spusti ga naj ide, kamor mu drago, i verži listek v šumeče valove. Za lahko pot pa vzemi to mošnjo, naj bode tvojemu sinu dobra juterna, ko bo pridno seljanko snubil. — Možak se oberne, i majka zasede s svojim sinekom berznoga konjička, i naglim tekom, ko da jih veter nosi, odidejo. Tretji dan jo sreča žena na potu, gospodinka skoči iz konjička, poda listek, i berž jej pokaže, naj se derži na levo roko, dokler pride k jednomu križu, polein naj ide skoz košati gaj, akoravno ni pota, i naj-šla bo pod bregom bister izvirk; za tim naj gre, i dobro bo; tako govori žena i mahom zgine spred oči.
Mlada gospodinka ferči dalej, najde vse, kakor je napovedano, i pred ko zora trètkokrat na nebu zablišči, že vidi zelene gore, rumene vinograde i malo po malo bislro Savo Sinčeka vzeme iz ^konjička, dete veselo dirja za majkoj, koja pelje vranca napajat. Konjiček se napije i mahom se spremeni v berznoga jelenčka, koji poskoči čez gore u pečine, da ni siedno več za njim. Zdaj verže gospodinka tudi listek v vodo, i zbègne s sinom na roki po gladkoj cesti. Tri dni potovaše (je potovala)
— eis —
i tretji dan zagleda domače gore. Na večer tretjega dana odpre domače vrata, i v hišo stopi mlada gazdarica s ljubovnim sinekom, skoči osup-njenomu možu u naročaj i radosti i veselja ni bilo ne konca ne kraja.
Mickieric o J. Kollàr-jti.
Natanjčneji životopis preslavnega pesnika in spisalelja J. Kollàrja in imenik njegovih najimenitniših del, kferim še knjige „Slave bohynè« puvod jmena Slavuv čili .Slavjanu, v Pesti I. 1839 str. 363, „Čitanka" za šole po mestih i sebli, v Budiinu str. 231 „ned e In i, svat eč ni i pfiležitostnč kazne a reči 2 dela v Pesti in še ne popolnoma do-gotovljeno delo:« o b ozili re Iranskih prištejemo, smo že v lanskej bčeli 15. julija podali. Tu samo napoménemo, kar o tem slavnem možu A. Mickievič u svojej besedi 27. decembra 1842 u parižskem College de France govori. To nam tudi J. A. Berlič u 7. broju »Nevena« v ilirsko prestavljeno poda.
„Čehi, ki za sedajnost malo marajo in si samo srečno prihodnost žele, imajo nekoliko izverslnih pesnikov. Med vsimi naj. slavnejši je pa Kallär, rojen Slovak.
Verlo težko in sedajnemu svetu je clo nemogoče zapopasti, kar se v Kollarjevih poeziah veličastnega in pesniškega najde Englezi so mnoge njegovih sonetov v svoj jezik prestavili; veliko so se mnogi trudili, njegova dela u literarnem obziru razjasnili. Ojstro so jih nekteri grajali, drugi spet sila povzdigovali in hvalili, brez da bi bli Kollarjev duh zapopasti mogli.
Med drugim govori Mickievič spet dalej : „Ko je bil celo zapadno in južno Slovanstvo obhodil, je nam spomin svojega potovanja v knjigi: „Slavy D cera« t. j. hči slave zapustil. Ta knjiga je nekaj posebnega; sostavljena je iz več kakor 600 son stov. Opevavši vse junake Slavjanslva in pripovedovavši, kar se v spominu različnih mèst Ceske in Poljske pesniškega najde, je sostavi! Kollar iz svojih sonetov celost, klera tudi u znanstvenem obziru veliko ceno ima. Soneti dihajo po Petrarku in spominjajo sploh na talianske pesnike; Kollarova ljuba se čedalje bolj idealizira in se naposled celoma v pesniški uzor, v sliko sladke domovine spremeni. Njegova ljuba, ktero opeva, ktero objokuje, za ktero koperni je Slavjanstvo. Jako bi se človek motil, misliti da je to samo pesniška igra: Kollar je v resnici tako mislil; on potuje, da znamenitosti ogleduje, da se soznani s učenimi Slavjani in da v njih iskro je dne domovine probuja; on tolaži svoje brate, ki pod turškim, nemškim in madjar-skiin jarmom vzdihajo. Ta njegova knjiga je skoz in skoz domoljubna. V jednem sonetu nam kaže, da tri žalostne dni v letu s postom in molitvijo natihoma praznuje; pervi je nesrečni Vidov dan, na kteri so Serbi na Kosovem polju svojo svobodo zgubili, drugi je, ko so Cehi na bélej gori potolčeni bili in Irei ji, ko se je bitva pri Macievicah bila, v kterej je Kosciuszko s konja padaje izkliknul: „Finis Po lo ni a e!"
Te besede niso, prazna pesniška misel ; Kollar je v resnici plakal, kader je o nesreči Cehov, Poljakov in Serbov govoril; vse le narode nosi v svojem sercu, vse jih ednako ljubi, kakor nepristranski češki učeni; povsod in vselej, kamor se oberne, mu je celi slavjanski rod pred očmi. Slavjanski narod se mu zdi kakor mirna reka, ki počasi vendar
— no —
krepko k svojemu cilju teče; pa ako se mu bregovi in hribi na pot slavijo, se obevne u ravnine, jih jako orodoviti in « tihim pozdravom naprej odteče, med tim ko so drugi narodu derečeinu loku rek podobni, ki po mnogem hrupu in šundru puste razvaline in siromaštvo za seboj puščajo. Žalostno oplakuje osodo slavj. naroda:
Bože ! Bože ! Kfery dobre minil
Wexdy (povsod) s narody .si wszechnemi (s vsimi!)
Ach už nikde neni na zemi
Kdoby Slawum sprawedlivost črnil'/
O ly saudce (sodnik,) nade Saudeemi!
Prosim : cože (kaj kej ) tak muj narod zwinil, se pregrešil ?
Kriwda se tnu, welka kriwda, dr je (dèi a).
Poslednji stih: kriwda se mu, welka kriwda, dèje," je pod Karpäti prislovica postal. Tu pita pesnik Boga : kdo je bolj kriv in kdo bolj greši ali tisti, ki terpi, ali pa oni, ki je terplenja kriv'? zakaj neki krivec mora bili, kjer je tako občno in veliko terplenje.
Zbirka njegovih sonetov razpade v pet razdelkov, ki so po raznih rekah poimenovani. Pervi trije razdelki so kakor okolice na Labi, Donavi in Siili, ktere on pesniški opeva; coverti in peti razdelk je pa že izmišljen svét Lete in Aherotu; on je tu iz njih raj in pekel načinil.
V	raju skuplja vse, ol kterih misli, da so slavjanstvu koristili; u njem vidimo vladarje, junake, učene in književn;ke iz vsakega slavj. plemena: carja Pavla i kralja Kazimira, caric» Katarino in Jadvigo, Suvarov-a in Kosciuszko-ga, poljske in ruske pe<n!ks, c>df füoloje in serbske slepce.
V	pekel postavlja slavjanstvo inerz :če Nemce in Madjare, ktere za sovražnike slavjanstva in izdajce naroda de.v.i. Sosebno jim ne more odpustiti, da so slavj. uspoinène in pismi pokvarili. Starine najmarstva (zidarstva) in jezika, cerkve, knjige", stari pregameli i vznemiriijejo posebno njegovo za s'arodavnosti zavzeto serce; rad bi on slavj. minulost otel, jej materialno silo dal iri n /ako vdarcev prihodtfjosti obvarval. Take in enake temne misli mu po» »so serčnos! jemljejo; pa vendar se spet domisli in onda govori o Slavjanih, „.Nazivajo vas golobe (Turci kličejo tako Slavjane), zakaj se ne zaslepite, zakaj se ne ljubite takó med seboj kakor golobi'? . . . Slavjani ! razkoinadani narod, sdru/i svoje sile! Slavjani, preljudnatinarod, tvoje temotno /.iv'enje je gorše od smerli
V drugej pesmi spet poje :
»Oj da bi bila razna slavj. k.»lena kakor zlato, srebro, železo.' Iz njih bi podobo slih Rusija bi bila glava. Poljska persi, Ceska ramena, Serbi noge in ostala mala plemena bi za š''it slil Pred takim velikanom bi morala Evropa pokleknuti! üd.
h tih kratkih besedi se že vidi, kako je že tedaj Mickievič v Parizu našega slavnega Kollarja zasluge cènil in v zvezde koval.
I. bukve iz Iliade.
(Dalje.)
285. IVjerau zapored takó govori vladar Agamemnon:
Bogme, kar rekel nama «i, stari po redu j« vse skoz,
Tode volja moža je tega, nad drugimi hiti Vsemi, imeti oblast čez vse in vse kraljevati Ter velevati jim v boju, ne vem le kdo ga bo slusal, 290. Ako vstvarili njega so vojščaka večni bogovi,
Mu dado mar za to tud oblast zabavljaje zgrajati? — Ga vstavijoč mu začne zapored nebeški Ahilej : Babež zares i zanič bi smel se jez imen' vati, Ako za vse bi vognil se ti, kar bi mi koli le velel, 295. Drugim tako naročuj, ne dajaj pa meni ukazov, Kajti menim nikdar da slušal ne bodem taistih. Drugo pa tebi povem in ti si ohrani jo v misli : Zavolj dekline sicer ne bom boril se nikoli. Ne s tabó ne z drugim, ker davši jo vzamete zopet, 30o. Tode drugih reči, kar imam jih pri ladiah votlih
Bi zoper voljo mojo pa ne vtegnil kaj vzamši odnesti, Ali pa, bogme, le skusi, da vidili bodo tud tile, Kak pocedi na hip se kri ti čemela po kopju. — Tak prepirasta se, boré se nasprotno besedo. 305. Morožico zbrano pri ladjah Ahajcev potem razpustista K svojim šotorom i ladiam ličnim potem Pelejevič Se z Menojtijevičem poda in svomi tovarši. Atrejevič pa izniva na morje jaderno barko Zvoli enajst brodnikov za noter in hekatombo 310. Dene lud za boga ter pripelje vposled lepolično
Krizovo hčer, mnogosvetni Odisej pa pride za vodja, V barko stopivši jadrajo potem po mokrih gazinah. --Ljudstvom veli pa očistiti se Atrejevič nesnage Ona potem se očistijo, v morje pa veržejo vmazke, 315. Ter dado darovaje Apolu cele hekalombe
Koz i volov ob bregu neplodno puščenoga morja, Duh pa pride v nebo verte se z dimom od darov. — Tak se dela po tabru leto pa nikakor ne zabi Agamemnon sovražnosti, s ktero je žugal Ahilu, 320. Ampak pokliče k sebi Taltibia in Evribata, Ki bila pomočnika sta mu i služabnika ročna: Napotita se v šotor Pelejeviča Ahila Da lepolično Brizejevo šiloma mu odpeljala. Ce bi pa volje ne bil jo oddati, mu vzel jo pa sam bom 225. Z večimi prišel k njemu, to grozniši bode še zanj'ga.
(Dalje sledi.)
Književni pregled.
* poljskem jeziku izhajajo sledeči literarni časopisi; v Lvovu: Ga-zeta Ivovskä, vsaki dan, edenkrat v tednu s leposlovno prilogo. Vrednik Szreniava Sartyni; veljä 16. zl. sr. na leto; Przjaciel domo-wy (prijatel doma), kratkočasen in podučen list za ljudstvo, tudi nam Slovencem prav lahko razumljiv. Vrednik Hip. Stupnicki. Izhaja vsak teden na celej poli; naročnina znese na leto s poštnino 3 zl. (gld.) 40
kr. sr.; — Dziennik literacki, na teden po poli. Vreduje ga Karel Szajnoeha. Veljà na leto 9 zi. sr.; — Przyaciel dzieci, list za mladost. Vrednik Hip. Witowski. Lètna cena s pošto znese 3 zl. 30 6r. sr.; — Telegraf, zabavni list dvakrat v tednu in velja na lèto s poštnino 3 zl. sr.; — > Krakovu: Czas, politični denik s feuilletonom, veljà po pošli prejeman na leto 20 zl. sr.; — Ročznik towarzysiwa naukowego, 4 svezki po 9 — 10 polah na lèto, veljä 3 zl. 20 kr ; — Tešinu na Siležkem: Gwiazdka Cieszynska, vsak teden po poli in velja 5 zl. 40 kr. sr. Vrednik je P. Stalmach.
*	V Ljubljano iz Dunaja zvemo — pišejo Novice — da so se naši rojaki krepko starih klasikarjev poprijeli. Eden prestavlja v slovensko H o mera, drugi Cezarja de be 11 o ci vil i, tretji S a 11 usta, četerti Cicero na de officiis. Hvale vrèdna je taka delavnost. Gosp. Terdina je dodelal obris Krajnske zgodovine, kteriga seje namenilo slov. družtvo v Ljubljani na svitlo dali.
*	V Praze bo začel v kralkem novi učiteljski časopis v češkem jeziku izhajali. Naslov mu bo: Ž k ola, Vredovali ga bode g.g. Cupr, Havelec, Stastny in Tesar.
*	Slavni češki igravec in češki spisatelj J. Rollar (ne pa kakor Novice povejo ravno zainerli pesnik Slavy dcere,) je sopet novo tragedie: Don Caesar a s p an il à Magelona spisal, ktera je neki prav izverstna.
Zmes.
* Iz Slovenskega na Laškem.
Kakor je znano, živi nas Slovencev okolj 20.000 tukaj na Laškem u Videmskem okraju (delegation Udine). Mi Slaveni na Laškem smo odsekani udje matere Slave, ino nič ne vemo, kako napredovajo bratje Slavjani. Pri nas ni nobenega časopisa slavenskega zunej „Zgodnja Danica«, na kalero sem sam jaz naročen. Perto polovico leta 1851 sem bil naročnik »Novic« zdej nimam še tih, ker časopis „Novice" ni dovoljen od Gosposke prihajati na Laško. Odkar je začel izhajati časopis »Slovenija" ino poslet »Ljublanski Časnik« sem bil vedno nju naročnik, ker pa sim vidi I, da listi pogostaina so se mi zgubjali na pošti, sem prostovoljno odstopil. Ni čuda tedaj, da je huda zima v naših snežnikih od slavjanskih dogodb, ker ni med nami še enega časopisa slavenskega ne. Pri nas je vse le po laškem, vradno narečje je laško, v šolah vse po laško, teržastvo po laško, časopisi so laški, nimar se pečamo le z Lahi, ni jelučice slavjanske, da bi nam rasvetlila žalostne temote! Kaj storiti? Kaj počeli'? — Zdej 4 leta še slavenske molitvene bukve so bile po deželi redke kakor bele muhe; od treh let sam sem jaz raztrosil za 300 gold, slavenskih molitvenih bukev po deželi. Oh! kako zdej zvesto berejo jih^ naše mladice ino fantini! kako milo jim v serce sega svoje narečje! Po vsih srenjah naše okolice zdej se učijo slavensko brati; — Pa vse to bo nič, ako naše šole po deželi ne bodo laško-slavenske, kar ne-moremo zadobiti. Naše upanje in naša tolažba u našej žalosti je občno ljubleni in poštovani gosp. minister za uk in bogočaslje, slavni Slavjan grof L. Thun; on, ki se je Slovencov na Ogerskein vsmilil, tudi Sloven-cov na Laškem pozabil ne bo!! — Lepo zahvalim za skerb, ki so skaza-
li (In mene mi poslali postave Druživa sv. Mohora, na ktero se Indi jaz naročim za eno leto, ino za to pošlem 4. gold. sr. Ako bom videi da bode kaj pridnega, ostanem tudi dalje dru/.nik.
Manj znane slov. besede.
(Po Vojteliu Kiiriiik.It, kolarju v Teržiču nabrane.)
Raten, tna, o dreist, trotzig, p. kako ratno mu odgovarja; retiti, sichten, odtod retno Reutland, p. kolera je marsikoga izretila; jeljar, feiger Mensch, Meme, p. saj sun vedel, da jo bo jeljar ukadel (všcl) ; v po k e 1, kla, o störrig, v poka steinhartes Erdreich; par ga ti abkratzen, p. dimnikar s slerguijo parga; prekrepa, Schichte, Lage, p. ena prekrepa ne bo zadosti; romelj, elendes Pferd; sklepec, Klepper; rahna, Furie, huda ženska, ki se zmiraj prepira, in je v glavo vselej zrahana in raz m aru še na (zerzaust); zagraba, Blessur, p. doma ostani, da zagrabe ne dobiš
Strah.
Navada je po nekterih krajih na Krajnskem, da gredo pred postnim dnevom, zlasti ako je kvaterni post, rake za potoci lovit. To pase godi navadno že pozno zvečer. Stare metle p rugò in svetijo z. njimi. — Koj pod srednjo Belo na Gorenskem je potok mala vodica iz Belice speljana, da teče na Brrdo v ribnjak. V njem smo otroci marsikterikrat rake lovili. Napravijo se kvaterno saboto eni že bolj odraščeni in gredo za potokom lovil. To je pa zvedil fant, ki so ga raki mikali, ki je bil pa sam prelen jih lovit iti. Sel je tedaj in splezal na drevo, ki je sialo terdo ob poloci in ki je vejo ravno nad vodo molelo, kjer je bila globina. Precej daleč v gojzdu je bilo, in če se dolihmal prilovi, je skoro vselej poln škaf. Vera je pa še zdaj med ljudmi, da kvaterne večera rado straši To je fant dobro vedil. Kadar tedaj do njega prilové, in se pod drevesom vstavijo, da bi lovili, začne la v drevesu herčati in vejo majati. Kar se veja vlomi, on pade v vodo, uni se vslrašijo, ker menijo bog ve kaj da je, in gredò, kar so jih noge nesle, domu. Ali ta se je tudi tako pobil, da se je komaj iz vode na prod privlekel in tukaj obležal. Drugi dan gre eden rakolovcev po škaf in po rake, ali na mestu rakov dobi prazni škaf in polomljeni strah, ki je dolgo santi!, preden se je popolnoma scelil.
Družtvo sv. Mohora v Celovcu.
45. g. Jan. Jakopič, kapi. v Št. Jurju na Žili;—46. g. Janez Brence, kapi. v Planini; — 47. g. Janez Brence za pridne učenke in učence; — 48. g. Miha Potočnik, spovednik v Ljublj. nunskem samostanu; — 49. g. Dr. Janez Pogačar, korar in vodja Alojzj. v Ljubljani; — 50. g. Lo vre Lavližar, kapi. na Dobrovi pri Ljubljani.—51. g. SI. Perjatel, kapi. v srednji vesi;—52. I. g. Ant. Pibernik, kapi. v slari Loki;—53. g. Kotnik Mih., dijak v Ljubljani ;—54. g. Jan. Cernivic, fajm. v Osivnici;— 55. g. Fr. Strojin, kapi. pri Materi fari; — 56. g. Janez Potočnik, kapi. v Brezovici; — 57. g. Vilfan Siin. fajm.; — 58. Ant. Pinlar, kapi.; — 59. Jan. Kajžar, mizar; — 60 Andr. Grom, učitelj. Vsi štirji v krajnskej gori; — 61. g. Jan. Lakner, kapi. v Kloštru; — 62. Jak. Mencinger, učitelj na Bistrici; — 63. g. Drag. Simandl, kapi. na Vranskem.
(Dalje sledi.)
Odgovorni izdatel iu tiskar; F e r d. il. Kleinmajr v Celovcu.