ZM. stnllti.
I naum i prtrt, a. tetrtn Hll
XLIX. IftO.
HB^^^^     BHHBBB    ^^B^^        Bli^B      BHHHB   HHB   vH    H^^B^^    HHBMHB^^ BHIB              ^^^B   ^B   HH^M ^^^^B ^^H     ^^^^r       ^^^^^^r      ^^r
za ATVtro-Ografc*:                  -                      u NoBC^tt
ćelo Teto skupaj aapnj      .   K 25* -  I cclo I«to naprej                 .    K 30*—
fM* :   : ;: : ll* I m Anmiko *«•**• «•**•«
im mene    »        •     •   .    •    230 ' ček) l«ft» ajprej   .   .   .   .   K «.—
VpraSanjeni gfede tnseratov te na; prtiožl ti od^OVOf  dopisni« if!  CHJmkl. UpraFniitvo (qx*4, *««iKt lev<* BnaHOT« alt3a ti. i, t*Wf»H iLSft.
inMrafl vclj«|o: pcterosiopaa petit vnfr n cafcrit po 20 trta., n dvafcrat
p* ld vin., sa tvArat tH  veflaat  po 1# vte.   Psrte fn aftvM tnta 25 vt*
PooUao vtvti M fta Pri retpfc ftaNrdjata p* tofpvora.
t* )• idariiriMmSiM stvari Na aauiaaa naraćfl« brac i«t»4aa«te vpoil*tv« aaaacatet a* a# oaa»
#Slov«aatf Iftrod- velja ▼ M«bl(uU
na *hb  daatavljea:                «           v npravnflStva pfejeman:
edo lete aaprej   •   .   .   .   K 24—     cclo leto naprtj   •  ,   .   •  K 22*—
pol leta        m       •   •   «   •    • 12-—      pol leta        „        •   «   •   -    • II*—
cetrt leta     .       •   *   •   .   .   *—      četrt leta     ,      •  •  •   .   •   5*50
«• ncNc    m       *'  ••••*—      n* mesec    m      I .  •  ;   •   lw
Doptsf na} se frtnkirajo. Rokopisi §• e* vražja 9r**nmni Hantn aliM iL • £* prffltfju lcraj teUiOB M. ML
Me urađno gorio.
Dunaj, 21. decembra. (Kor. ux.) Uradno i>e razvilaša:
VZHODNO   BO.JISČE.
Armadna skupina jjcneral-
feldmaršala   von    M a c k e n-sena.
V gorovju vzhodne Vlaške \ečje artiljerijsko delovanje.
Armadna   fronta    general-obersta nadvoj. Jožefa.
Tudj včerai fo se skuhali Rusi polastiti tunel«ke£a onorišča nrf M2-sticanestiju. Pet nas'fokov. soremlia-nih od močnega artilicrijskega osnja, se je razbilo ob žilavem vztrajanjti hrabrega črnovojniškegn orožniške-ga polka pri izbornom soddovanju naše artiljerije.
Armadna    fronta     general-
feldma ršala      princa    Leo-
pol da   Bavarske? a.
Pri c. in kr. četah je potekel dan mirno.
ITALIJANSKO FN  ILGOVZHODNO BOJISCM.
Nlčesar poraembnega.
Namestnik  načelnika  f.eneralnega štaba pl. Hofer. fml.
He urgđno porodio.
BeroUn, 21. decembra. (Kor. ur.) Wdffov urad poroča: \eliki glavni stan:
ZAPADNO   BO.HŠCE.
Armadna   skupina   presto-lonaslednika Ruprehta Bavarske k a.
Severno od Arrasa smo vrgli angleške oddelke. ki so po moenem ognju vdrll v naše natsprednje jarke, s protisiinkoin ve.i. Na obeh bregovih Somine je podpira! jasen razgled boi-no delovanje artilteriie, ki se .ie v po-samnih odsekih stopnjevalo do vc-Hke sile. Zapadno od VHIers - Car-bonnefa so vdrli gardni grenadlrji  in
vzhođno - pruski tnusketirH v so-vražne pozicije, moćno razdejaoe od učifikovitega ognja, ter so se vrnili po razdrtju nekaterih kritii s 4 častnl-ki in 26 mozmi kot vjetimi in eno strojno puško na povelje v lastne črtc.
V  številnih bojili v zraku in vsled obrambnega ognja je izgubi! sovrai-nik v pokrajini ob Sommi 6 letal.
rronta   nemškega    presto-
1 o n a 5 I c d n i k a.
Pri vecJTdel slahornem artifferi]-sk^m ogniu nohene-:a infn^eriKkega deiovanja večiega obsega Na fronti ob Aisni smo zavrnili vec franeoskih patrulj.
VZHODNO BOJI^Cn.
Armadna fronta general-feldmaršala      princa      I c-
rpniJa  Ravarske1:.!
iMed Dvinsko«! m Narošk'ni |e-ZOro.n se ie topovski ogenj od C isa do Č2sa moćno ojacil. Napadi ruskih cdiJelkov severo - vzhodno od Gdu-ŠiCkov in severno od TrisvjatsVcia jezera so se i velikim! izgubaml po-nesrečifi.
V  Ioku Sfohoda severno od He-liT.'ma SO noskuslli    Rusi zamsn iztr-ga:i nem^kemu domobranstvu tla. k] ^u l\h oreti par dne vi priklopili Iasn2 lezlcjji.
Armadna   skupina   gene-ral^bersta   nadvoj. Jožefa.
$t?rikra*ni nifkl n?»va! prf .Me-strca lestitu ns vzhod. brea:u Zlr "* Bistrice se je zlomil na odporni t I avstro - ocr^kih hefs^onov. B°lj nro-t\ :!!?■! <no sovn»žn?ka pognali nazaj 17. nekaterih postojank.
Armadna    skupina    gFm. v     Mackensena.
Na Velikem Vlaškem se je v zorniju artifjer'isk? oeen! ojačil. A-nn-ća v Dobruižf je vrsrla sovražnika iz neka-erih po-'icij zadnfih čet.
MAKr:DO\SKO BOf^t%F.
Nemški fovci so držaf? rft'no v/tredno od PsraJnva ob IoVii Ć/*.c, za h"!fero se *c vršilo mno2o bojev, proti moćnim ruskim napadom.
Prvi generalni  kvartlrni moister v. Ludenđorff.
h l P8fil80t0fll.
Cauirjava lastnorotna  pisma o tpramombi mlnlstrstv«.
Ljubi grof Clam - Martini:!
Imenujem Vas za Svoie<?a iv-strfjskega   ministrskega    predsed-nika. |            Dunaj. 20. decembra  1916.
Karei m. p. C 1 a m - M a r t i n i c m. p.
Ljubi grof Clam - Martinicf
Ođobruje Vaše predloge. Vam poverjam vodstvo Svojega polje-dclskega ministrstva ter imenujem tajne^a svetnika dr. Josipa Maria Biirenreitherja za Svojega ministra, tajnega svetnika Reneral-obersta Friderika barona Oeorgija zopet za Svojega ministra za domobranstvo, tajne^a svetnika dr. Zdenka harona Forsterja za Svojega zelezniškega ministra, tajnega Svetnika dr Maksa barona Hussa-reka zopet fa Svojega ministra za na"k in bosroćastje. tajnegra svetnika Otokarja barona Trnko zopet za Svojega rrinNtra za javna dela, tajnega svetnik.i 1r Aleksandra v. ^pirzmulleria za Svojega finanč-nega ministra. t?jnepa svetnika dr. Mihaela Bobrzynskega zopet zt Svojega ministra, tajnega svetnika flrrzma barona Nandla za Svojega ministra notranjiii zađev, tajneca svetnika dr. Josipa barona Schen-ka za Svojega justičnega ministra in dr. Karla .Urbana za Svojega trgovinskega ministra.
Dunaj, 20  decembra 191/6.
Karei m. p. Clam - M a r t i n i c m. p.
Slede Iastnoročna pisma posam-nim ministrom.
Ljubi dr   v. Spitzmuller!
Na Vašo prošnjo Vas milostno odvežem naročila, sestaviti nov kabinet in Vam sporočam. da sem imcnoval grofa Clam - Martinica za Svojega avstrijskesra min istr-sk^2"a  predsednika.
Punaj, 20. decembra 1916.
Karei m. p. Clam- M a r t i n i c m. p.
Ljubi dr. von Koerber!
Sklenil sem milostno ugoditi Vaši prošnji za oprostitev od službe Svojega avstrijskega ministr-skega predsednika ter Vam izre-kam za Vaše izborno službovan)e za Mene in državo v tej službi ka-kor tuđi poprej opetovano na vo-dilnih mestih rajnei?a Veličanstva cesarja in kralja Franca Jožefa v zvestobi in požrtvovalnosti Svoje popolno priznanje in Svojo posebno zahvalo ter Vam podeljujem kot znak Svoje trajne milosti, bri-Ijante k Velikemu križu Svojega reda sv. štefana.
Dunaj, 20. decembra 1916.
Karei m. p.
K o r b e r m. p.
•
Cesarjevo lastnoročno pismo oprošča od službe justičnega ministra na njegovo prošnjo dr. von Klei-na. generalobersta barona v. Oeor-gia od službe ministra za domobran-Stvo. barona von Hussareka od službe ministra za nauk in bogočast-je. barona Trnke od službe ministra za javna dela. barona Schwartzenaua Od Službe ministra notranjih zadev. dr. Bfjbrzvnskega od službe ministra, dr. Stibrala od službe trgovin-skejra ministra. Mareka od službe fi-nančnega ministra, generalrnaieFja Schaibleja od službe železniškega ministra in grofa Clam - Martinica od sli^be roljedclskega ministra, ter poziv!ja barona Sdnvnrtzenauva za vse življenje v gosnosko zbornico, podeljaje Marelru dostojanstvo taj-nega svetnfka in si prdržuje pri gfe-neralmajoriu SchaiMeju njega zo-petno uporabo v vojaškem poveljni-škem mestu. Dr. Kleinn in dr. Stibra-lu se izreka cesarjeva zahvala in popolno priznanje cesarja.
Program nove vlade.
Uradni komentar k imenovanju nove vlade pravi:
V resnem času so bili sedanji vladi izročeni posli. Prevzela iih je s čistom velfke odgovornosti, ki jo mora nositi. Vzpostavitev popolnih ustavnih razm^r, ustvari tev potrebnih pred-pogojev za to, izravnan je p o t o v za parlament, b o visoki   cilj   vlade.
Zasledujoč to pot. bo predložila po naročilu Njegovoga Veličanstva cesarja z dne 23. novembra 1916 glede v členu VIII. državnih osnovnih zakonov z dne 21. decembra 1367 z«t poslovanje v vladni in izvršilni oblasti predviđenih' priseg svoje na izpoi-« nitev te določhe mereče predloge.
Med prvimi nalogami vlatle se nahaja sklep pogodbe med ohema državama m o n a r -> h i j e glede njih gospodarskega raz-* merja ter pripravljanje o ž j i h gr o-» spodarskih odnosajev na-pram Nemčiji. Parlameniu se bodo predložile te zdru-i žene zadeve ter trgovinske pogodbe, ki naj se sklenejo z drugimi državami, svoj čas v odobrenje.
Politična in gospodarska konsolidacija AvstriH je, strni tev sil vseh v državi ž i v e č i h narodov, r e-Š i t e v v e 1 i k i h socijalnih nalog, ki so vsled vojne pri dobile na pomenu, iz-< popolnitev ljudske vzgo^ je v smeri splošne izobrazbe, nravstvene utN ditve doraščajoče mladi-* ne in utrditve državljana s k e g a m i š I j e n j a. v s I e d v o j« ne potrebna nova uredN tev državu ega gospodar-* sjva, I e č e n j e ran vojno l~e r zopetna zgradba raz<< dejanega in vse pol no drugih vsta.iajočih nujnih vprašanj stavijo do vlade in parlamenta v bodoeno-sti  največje  zahteve.
Nepozabljeni naj bodo na^ za obrainbo domovine boreći se vojaki, za katere bijejo v Avstriji vsa srca in za katerih invalide in zaostale skr-beti smatra vlada za svojo sveto dolžnost.
Lastnoročno pismo Nj. rajnega \reličar?stva z dne 4. novembra t. L o bodočem razmerju Galicije v organizmu države bo služilo vladi za vodilo njenega deiovanja.
Vlada se bo oprijela teh nalog brez odloga, vporabljajoč obso-ječe predpriprave. Vlada upa, da jo bo duh javnosti, očiščen vsled izku-šenj vojne, v tem prizadevanju pod-piral indaboparlamentvza-vesti svojega ustavnega namena pomagal pri izvrši t v i teh nalog.
LISTEK.
Zopet doma.
L u i g i  Calco.
(Konec.)
Tedaj pa opomni glavnikar Gu-stelj Dagarin na ves glas. ker se pri nas govori sploh samo glasno: »AH ni to Babitonfarjevega Pitra Fren-cek?c
Kar streslo me je, ko sem slišal to vpraianje. Spomnil sem se namreč takoj svojega pok. očeta Petra Boga-taja, ki se je pri tem vprašanju gotovo obmil v svojem hladnem grobu. Moj oče je bil namreč pošten in mi-ren mož in to največ po zaslugi moje pokojne mamice, ki je ljubila mir čez, vse. Hudobni Ijudje so vrsled tega na-deli naši hiši ime »Babitonf« (= Bab-v. tolmun). Seveda nišo tega priimka dajali mojim starišem in hiši v obraz. Pač pa za hrbtom in pridno. Posebno so se odlikovali otročaji. ki so me v raladih letih poznali samo kot »Babitonfarjevega Pitra Frencka«. Po teh kratkih pojasnilih t\ bo pač umljivo, ela me prvi pozdrav mojih Ijubih ro-Jakov ni raz\^eseFil do dna moje duše.
Posrledi zbranfh možakarjev so *« po Dagariflovcm   vprašanju   šc
enkrat oštro premotrili. Ko so spoznali, da ima Oustelj Dajrarin prav. priCeli so me vabiti k svoji mizi. čes sai se vsi poznamo. Fn res sem vse poznah Ražen £lavni"Varja Daffnrina so še sedeli pri mizi mesar Matej Kašman. kovač Gašper Pok om. krojač Anton Kalan, mizar Andrej Mohar in se par drugih veljakov.
Čcprav me Darrarin kot predgo-vomiV svojih in mn!f!i roj^kov s svojim domačim vpra53njem ni ravnr> srravil v veselie. vzn?^] sem vff ero v srrenko jabolko in nriseđe! k r:iliovi mizi.
Tedaj se ie pa vsula na me ćela rwod**nj vpi7vt?i vprp^ani. ^Injf roia-ki Oajrarin, Kašman. Pokorn, Kalan. Mr.har m ost^li 7pceTi so se kosati mej seboj, kdo me bo več iznrašal.
Naj ti navedem ie nekaj pri-merov:
»No. Frencek, koliko pa zaslužiš na dan. na teden, na mesec. na leto? Koliko pa plačuješ stanarine, koliko sob imaš, koliko nadstronij? \\. ima^ kaj vrta. zelnika? Ali hodiš trsaki dan k ma^f ali morebit? samo ob riC-deljah? Arf ieš vsaki dan meso, ali samo ob nedeljah in praznikih? Ali se postiš vse petke in druže zapove-dane posrne drti? Ali zjutraj zgoda] vstajaš? Ali navijaš svojo u^o rju-traj. opoldne ali zvečer? Koliko pfa-čuješ davka? Ali kaj s'epariš zra-ven? Ali si že dolgo oženien? Koliko si priženil? kasno balo Je imela Tvoja
haba? (Mimogrede naj o^enrm. da je t<'im haba domač izraz z<3 /enoV Ali dobro kuha in pere? Ali se drži pridno doma ali rm mo*ebii'* leta okrog svojih sosed in vj^ce ljudi sKczi zobe? Ali jo večkrat "»^etepeš? Afi itd.t itd.«
Tako so d^žcvala najraz^čnejša vn*&šanf"a na me i'cbci > uro Mojega sti;ca Blaža pa Je *>d n'.V^ćcr ni i Jo »n ni bilo. da bi me b I resil \z kreinp-Ijev mojih preljunih rnjak^v. (>bnpno sem vpiral svoie ih\ v erostiini^k^ vrsta in obupno sem oJ^rovarial na vsa vpra^anja. Ns spoinir!.1ani se več, kaj in kako. toda moji ljubi roiaki so z vprašanj? vrtali v ine n r-rsz re-hanja.
Lahko si predstavila? moje src-ne muke, ki sem »ih tedaj prestat. Blajrroval sem Tantm.i in vse druge zgodovinke trpine, »:c^ st> bile nji'io-ve muke in no!e-3fne proti mojim na-ravnost rajsko veselje.
Začel sem zaeno dvomiti o res-ničnosti našega pregovora: »Vsaku reč ima svoj konec. sveder pa ttU; premolil sem v svojem nezbranem duhu vse kozje in druge molitvice, kar mi jih je ostalo v glavi izza mojih otročjih let. Toda moja gorjupi kupa je bila kot brez dna.
Mej vsemi svojimi "oiifci se Je najbolj ođlikoval Dagarinov (lustelj. Morda se je hotc! maščevati nad menoj in vsemi mojimi sovrstniki iz otroških let, ker smo včasih vpili za
njim: Gusti, ki so te spusti?« On je prvi zadal rano mojemu srcu s svojim. »Ali ni to Babitonfarjevega Pitra Frencek?« On je bil tuđi oni mož. ki je odnesel krono, si spletel najlepšo lavoriko z naslednjim pozivom:
»Veš, Frencek. ne bom ravno rekel. da si se izgti#il in izpridih Samo toliko pa že lahko rečem, da si na svoj dom precei ali pa celopopolnoma pozahil. To moraš pa popraviti. Kot dober prijatelj ti bom tuđi povedal, kako to lahko storiš. Vidiš, kar si ti od doma, smo ustanovili pri nas pogrebno društvo. Bilo je to pred kaki-mi devetimi leti. Vsi, kar nas tukaj se-di. smo elani. Član je tale Matič^k, tale Oašper, tale Tone, tale Andrej, tale Tine. tale France. tale Karei. Vsi smo člani, samo ti narn delaš sk^zo. To pa ni lepo! Ce imaš Ie še kolićkaj srca za naše mesto in trg, .no~aš pri-stopiti k našemu društvu kot član. Le kar obljubi mi, da pristonIŠ. Po-tem pa še nekaj. Cez dva ineseca slavimo desetletnico našega društva. Pa nimamo še zastave. Nablramo sl-cer pridno za njo. Nabrali rmo v petih letih tuđi za njo že celih 4 fh 93 krajcarjev alf skoro deset K, kar se sliši lepše in tuđi več. Vidiš m oć tebe bi bilo lepo., če bi odrinil par de-setakov za našo zastavo. Smo! bos pri razvftji zabiti žebelj v zastavo. Saj zraven boš tako prišeh Te kar danes povabimo. NI res^prijatejji?c
Tedaj Je bila pa polna moja mera: potrpljenja, kozarec vina pa k srečt prazen. Skočil sem pokoncu, zagra-bfl svoj klobuk in ne da bi rekel bev ali mev ali kako drugo besedo. švig-nil proti vratom in skozi vrata ter pozabivši svojega dobrega strica, rodno mesto in trg, rodno hišo in sploh vse, iidaril kar peš na kolodvor. Le-tam sem se pa s prvim vlakom odpeljal proti beli Ljubljani in od tod s prvim, ne vem več. ali z mešanim ali tovomim vlakom nazaj z Trst.
Ne bom ti popisoval, kako začuđeno me je doma pri povratku pogledala moja ženica. Le toliko ti rečem, da sem si s prvo besedo in odločno prepovedal vsako povprasevanje po mojem potovanju in mofi najožji do-movini.
Moj prijatelj Fran Bogataj, po domače Babitonfarjev. ie ves poten inzmučen končal svojo povest. Dolgo časa je na to molčal in ffiolče zvrnfl par kozarcev crnine, končno pa zdi-hu|e vprašal:
»Ali ni upravičen mol sklep, da ne grem najmanj đvajset let vef domov?«
Ko sem prijatelju - trpinu kot olikan človek pritrdil, pila sva poten dolgo in mnogo. Domov sem se pa odpelfal še le drugi dan. Zamudll pa zaradi tega nisem nlč,
6iran 2.
•dujvcnšivj nanuli*, one 22. deccmDT« mitK
294  Stev.
Seđanji čas zahteva napora Vseh sil. Občudovanja vredna požrt-vovalnost prebivalstva, ki neomajno prenaša breme vojne, nalaga vladi dvojno doižaost v prvi vrsti m neprestano skrbeti za ljudsko p r e -brano.
Vlada se danes še noče obrniti na javnost z obširnim programom. Ona pa se ne obotavlja označiti splošno sjner, v katero hoče pravična napram vsetn narodom monarhije krenitl, zavedajoč se, d a p o -trebuje sodelovanja vseh onih, katerim ie bodočnost Avstrije pri srcu.
Privatne informacije o programu nove vlade.
V dunajskih političnih krogih se zatrjuje. da je probam novega mini-strstva zelo obsežen. Clam - Marti-nicov kabinet ima nalogo, razrešiti vsa politična in gospodarska vpraša-nia, s katerim se je pecalo že Stiirgkhovo ministrstvo in ki so med-tern se prirasla.
Predvsem pa hoće vlada obnoviti parlament ter bo z vso vnemo skušala ustvariti potrebne predpogoje, ki naj zasigurajo dr-žavnemu zboru nemoteno delova ije. Nova vlada se ne namera-va poslužiti oktroia; vsa politična vprašanja hoće marveč resiti v sporazumu s stran-kami in ustavnim potom. Njene naloge so: nagodba z OgrsHo, trgovinske pogodbe, narodno - politične reforme in reforma državno-zborskega poslovnika.
Glede nagodbe akceptira nova vlada v glavnem Stiirgkhov elaborat, hoče pa nekatera še pendarKna vprašanja (v kolikor smo informirani, gre pri tem zlasti za vprašanje kvote, op. ur.) urediti potom novih pogajanj z ogrsko vlado. To bo njena prva naloga.
Po ureditvi nagodbenega vprašanja se bodo pričela pogajanja 0 gospodarskih vprašanjih med Avstrijo in Nemčijo. Oba kompleksa naj pri-deta istocasno pred parlament, ki bo Imel vse leto 1917. priliko, se ž njima prav temeljito baviti.
Glede parlamentarnega poslovnika bo vlada na podlagi obstoječega reformatoričnega gradiva izdelala svoj nacrt ter ga predložila stran-kam. Vlada upa, da bo mogoče rudi to zadevo urediti parlamentarnim potom.
Isto velja o narodno - političnih reformah, zlasti o vprašaniu nem-škega državnega jezika. Obsežni to-zadevni materijal, ki je po većini že obdelan in po zaslugi sedanjega no-tranjega ministra barona Handla spravljen že tuđi v konkretno obliko, bo vlada porabila za podlago svojih pogajanj s strankami, ga uredila in predložila državnemu zboru.
Casoplsje o novem ministrstvu
Dosedaj nam je na razpolago le malo časoplsnih glasov o novem kabinetu :
Graški dnevnik! so zadovoljni ter vidijo v dejstvu, da sta vstopila v kabinet dva nemška politična re-prezentanta, garancijo, da novi kabinet ne bo storil ničesar, kar bi bilo nemškim interesom v kvar. »Grazei Tagblatt« hoče ćelo vedeti, da stoji tuđi novi ministrski predsednik, na-vzlic temu, xia je Čeh, na stali-šču nemskega državnega jezika in izločitve Gali-ciie.
»Neue Freie Presse« se spomi-nja pri imenu novega ministrskega predsednika zvez češkega plemstva z Riegerjem in Palackim ter bojev za češko državno pravo, katerih so se udeleževaii v odlični meri tuđi Clam - Martinici. Ti spomini so ji jako neprijetni. List pa upa, da Je novi ministrski predsednik v vojni spo-znal, česa je državi treba: gospodarske sile, energične uprave in enotno-sti. Pri vsetn pa se naj nova vlada opira na parlament.
»Arbeiter Zeitung« sodi, da predstavlja novo ministrstvo koalicijo desnice gosposke zbornice z nemškim »National-verbandom« ter ima nova vlada namen, ugoditi zahtevam »National-yerbanda, dočim zastopa grof Clam-Martinic kot vodja desnice v gospo* ski zbornici ravno nasprotje tega. Zastopnika nemško - nacijonalne misli v novem ministrstvu sta po sodbi »Arb. Zeitg-« dr. Bahrenreither !n dr. Urban. Poslednji ni hotel vsto-piti v nameravano nemško - mescan-sko ministrstvo Spitzmulier, zdaj pa je vstopil v ministrstvo Clam - Martinic in prevzel trgovinski portfelj, a le iz političnih, ne iz stvarnih vzro-kov. NaibolJ čudno se zdi »Arbeiter Zeitg.«. da je dr. Spitzmiiller prevzel finančno ministrstvo. Prej se Ie reklo, da sloni nagodba na njegovih ra-mah, bil je trgovinski minister, a zdaj je ravno to ministrstvo in svoje dete, namreč nagodbo, popustil in se
pnpelil v finančno ministrstva Na*
godbo je prevzel dr. Urban, dasi |e še ne pozna. »Arb. Zeitg.c koncu je: Politično in socijalno ima nova vlada tišti smisel, ki se je isražal dostej v poiitičnem deiovanju grofa Clam-Martinica, odgovornost za vlado pred javnostjo ima nem&ki »National-verband.
Nemški minister - kraiaa dr. Bamreitker.
Novi nemški minister - krajan dr. Josip Barnreitherje izrazita politična osebnost. Kakor trgovinski minister dr. Urban, je tuđi on rujen v Pragi in tuđi on se je politično udejstvoval dolga leta na Češkcm. Po dokončanih študijah je vstopil dr. Barnreither v državno službo, katero pa je leta 1S85. kot 401eten inož zapu stil. da se posveti politiki. Izvoljen je bil v državni zbor in je bil dolga leta član češkega deželnega zbora. Pod Thunom je postal dr Barnreither trgovinski minister in je bil po svojem odstopu pozvan v gosposko zbornico. Kot član te zbornice je ra/vil dr. Barnreither jako živahno delovanje in se je zlasti oo časa aneksijske krize sern zelo zar.Jrnal za jugoslovan-sko vprašanje. Kakor znano, ie bil dr. Biirnreither nasprotnik Aehren-thalove in Burianove politike. Takrat se je o njem opetovano govorilo, da ho postal skupni finančni minister. Pr. Barnreithe^ je mož širokega po-Htičnega obzorja in koncilijantne forme. V kabinet je poklican kot nemški minister - krajan. Upajmo. da tuđi na tem mestu ne bo zapostavlja! svojih zadob!;enih  izkušenj
Erazern baron Handel.
novi notranji minister. je. kakor se zatrjuje. odličen reformatorski talent. Želeti bi bilo. da je s tem talentom združen tuđi potreben takt in politična zmernost. Baron Handel ie bil svoj čas cesarski namestnik v Dalmaciji, odkoder je moral oditi. ker je izzval oster konflikt v dalmatin-skem deželnem zboru. Pozneie je postal baron Handel namestnik na Gorenjem - Avstrijskem. Pod grof. Stiirgkhom je vodil nekaj časa. ko je bil princ Hohenlohe bohn, notranje ministrstvo ter je pozneje ostal na čelu legislativne sekcije tega ministrstva. kjer je prpravljal razne notra-njepolitične  reforme
Nov! justičnJ minister
dr. baron S c h e n k je bil dosedaj s-natni predsednik pri upravnem so-dišču.
Ođoovor Di mirovno psiho.
Berolin, 22. decembra. (Kor. ur.) Kakor je izvedela »Vossische Zei-tung, bo odgovor četvero-zveze na mirovno ponudbo izročen v soboto.
Osnutek   odgovora na mirovno ponudbo.
Berolin, 21. decembra. (Kor. ur.) Amsterdamski dopisnik lista »Vossi-sehe Zeitung« je izvedel iz Londona, da angleska vlada izroci 19. decembra kabinetom zaveznikov osnutek odgovora za centralne države. Za-vezniki so naorošeni, da nddajo svoje izjave do 22. decembra.
BRIANDOV    GOVOR    V    FRAN-COSK1 ZBORNICI.
V franeoskem senatu je izvajal franeoski ministrski predsednik Bri-andt odgovarjajoč na govor poslanca Bćrengerja tako-le:
Ura je trajno resna. Naša dežela pa je prestala že druge težke ure. Mislite na armado v Verdunu! Vesel sem, da morem konstatirati, da so mogli Francozi po desetmesečnem naporu zapisati zmago na svoje zastave. (Pritrjevanje.) Te vojne ne gre primerjati z dmgimi vojnami. Spravila je ćele narode v medsebojni boj.
Nas nišo prebili. Pač so imele riemške vojske na Franeoskem mo-mentane uspehe. Vemo, da so te vojske strasna sila. Zmaga pa more prj-ti le kot logična posledica. Nemčija ni dosegla nikdar odločilnega uspe-ha, ker ga ni dosegla začetkom vojne. In Nemčija takega uspeha ne srne doseći. (2ivahno pritrjevanje.) Upati je mogla na ta usoeh vsled 451etnega pripravljanja. Odkar pa so doživeli neuspeh ob Marni in ob Yseri, }e za-padla Nemčija končnemu porazu (pritrjevanje), ker so zavezniki bolj napeli svoje sile. Pri tem so bile tc-žkoce neizogibne. Vlada se trudi« da se izogrne tem težkočam.
Ali moremo dvomiti o iziđu vo|-ne? Nemci so naznanili svojo zmago z ofenzivo pri Verdunu. Franco-sko-angleška ofenziva ob Sommi Jih je kruto razočarala, našim vojakom pa ie pokazala* da se bliža ura osvo-boditve naSe dežele.
Svoj čas so Italijo strahovito napadli. Toda Rusi so zamahnili in razbremenili Italijo.
To so nekateri primeri soglasne-ga deia saveznikov.     Jaz. za svojo
osebo, sem se potnidll, da to delo ie bolj poglobim.
O nemSkem mlrovnem predlogu ie izvajal:
V prvem trenotku na samo spo-ročilo listorv sem povedal v zbornici, kaj mislim o predlogu, ki ga smatram kot neokreten nianever. Moja izvajanja so odgovarjala Čustvom vseh zaveznikov. Od takrat #so padle v Italiji in Rusiji krepke besede, da pokažejo, da se ne damo voditi za nos.
Jutri borno odgovorili, kakor smo se domenilL Jasno borno povedali v odgovoru, da predloga centralnih držav ne moremo smatrati    za    resne^a.
Dovoljujem si opozoriti na pravi značaj   govora   Bethmann-Hollwega.
će bi imela Nemčija v trenutku, ko zbira zadnje rezerve svojega pre-bivalstva. ko nasilno vlači prebival-stvo Belgije in Poliske iz domovine, če bi imela NerriČija nadalje v trenutku, ko ima na v?.hodu uspehe, gotovost ^trarre, a)\ b* h?1a prišla s ta-kim predlofjom? Nikdpr! To je le past. manever, V:rik slabosti!«
Nemčija do^ivlja sedaj težke ure. V javnem trneniu je ona7iti omaho-vanje. In takrat se dvigne Nemčija pred svetom in reče: »Jaz nisem hotela te vojne, bila mi je vsiliena.« Od-Rovor ie pre! hek: Ni treba dekazo-vat;, da so se 7ave7niki do 7adn1ega trenutka trudili v^držati mir. Centralne dr^ve na so sklernle vojno. V'n'le so se v nio 7. p:ntovostio. da bodo zmaerale. Državni kaneler ^e je ćelo nrertr?riil re^i. da sr mn ni treba O7irnti na cunio nanirja. Take be-sede ne moreio i7Cfiniti.
Nemčvia bo nosila odgovornost 7a to voino. In če sedai pravi: »Zma-rali smo. rnir pnniv*amo.« tedaj ne ei'vor resnice. Pred v^^m ni zma-irola. Tud' ne čuti. da nrihaia zmasa, sicer bi diktirala m^r. Ta klic do miru je kl?c slabosti in pole? teea nre-meteno deianie. Zaman iščemo kaj posehneca v okolnost'h. pod kateri-mi co prišli na dnn ^ tem pred^oeoim. Tndi on je ^e vojni čin. Nevtralne dr-?ave se v t^rn n^s^ motne.
Zavezn'ki bodo trdno odir^en^* ndornvorti na ta manever z edinim n Irovorom. ki nv1 ere. Predio? naše debele ni zmedel. Franco^ka ie smat-mla ta manever knt ^zivanle in i*"-hv^m. da je bil n^ibpi^i od^ovor. ki <rn je V'^o mo^o^e dat:. včeraišrnn -f-ry^rr? pp Verdunu. O^rftrJ^vanie.) Hrr^ni od^^^oj- 7^ve7^Tknv bo vre-den naše deželc. (Odobravanje.)
Anglešk! glas k Uovd Georfireovema govoru.
London, 22. decembra. (Kor. n.) *Westminster Gazette« pi§e: 5o-vražnfki na] ne smatrajo IJoyd Oe-orp:eove?ra odgovora kot kategorično odkionitev, razpravljati o mirovni ponudbi, marveč kot osebni odgovor na predio^, ki fca nam je stavila Nemčiia. Sedai je stvar Nemčije,. ki je nastopila pot inicijative, da stavi predloge.
Italijanski listi o Sonninovem govoru k mirovni ponudbi.
Curin, 20. decembra. »Corriere dclla sera« izjavlja. da Scmnino si je i.ridobil zaslujre za domovino s svojim govorom, kajti pojasnil je položaj in pregnal dvome. Od miru naklonje-nega razpoloženja ostaja samo spo-min in izkušnja, da se moramo varo-vati v bodoče takega pustolovstva. »Secolo« pravi, da podobnega uspeha, kakor ie bil Sonninov, ni kmalu v zgodovini italijanskega parlamenta. Sonnino je bil s tem pregnal tuđi v Rimu zadnji čas razsirjeno mne-nje, da prevevajo ponudbo Nemčije dobri nameni. »Giornale d' Italia« proslavlja Scmnina, da je prekrižal poteze onih ljudi, ki so že v maju 1915. marsikaj poskusili. Zavezniki morejo spoznati iz Sotrntnovih izjav, da z Italijo ni mogoče nikak nečasten manever. »Avanti« o^nača Sonninov govor za lako diplomatičen, ker je izzval odobravanje vse zbornice, iz-vzemSi socijaliste. Isti, ki so upali, da Italija in ententa ne odkloni mirovne ponudbe brez diskuzije, pa tuđi oni, ki se hočejo boriti do izčrpa-nja, morejo zajemati nade \z Sormino-vega govora. Na sploh pa so bile izjave Sonninove jako skeptične.
ResofacUa Kafflansklh socOaOstOT k mirovni pouucRiL
Lflgsoo, 20. decembra. Parlamentarna skupina oficitelifcb seclia-tistov Je sklenila resoludio, ki koti-§Utira, da je Sonnino \r svojem ko-voru sprejel tezo socijalistov, da se povabila za mirovna pokajanja ne sme odkloniti a priori. Skuoina nadalje zaupa v moralični pritisk mas vseh vojuiočih se držav na svoic vlade, da za&io delovati vse sile VT4-čajočega se razuma, previdnosti in popustljivosti in da dobe premoC za skorajšnji. od vseh narodov za^elje-nl konec konflikta, ki prinaša vsem na enak način strašno trpUenje« 2a*
lost in pogin. Skupina je sklenila dalje, da ostanejo njeni čiani med dva-mesečntm odmorom parlamemarne-ga x*sedanja v Rimu v svrho skrbnt brmmbe pravic parlamenta in ljudstva napram nekaterim spletkarskim prizadevanjem in zarotam.
Hmško večerno porotilo.
Berolin, 21. decembra. (Kor. u.) \Volffov urad poroča 21. decembra z večer.
Ražen artiljerijskega ognja v posameznih odse-kih na nobeni fronti večjita bojnih Činov.
Položaj v Romuniji.
Z romunskih front prihajijo vesti o naraščajoči živahnosti boj*ic?a delovanja. V gorovju Bodza, kjer se nahaja levo Falkenhaynovo krilo, postaja artiljerijski ogenj silieisi in računati nam je, da se bodo v tem kotu, kjer se sovražnik Še trdovratrio drži, pričeli novi odločilni boji. Položaj v Dobrudži še ni povsem jasen. Medtem ko je nemško večerno pc^ro-čilo od srede javilo, da se ie sovraž-nik v severnem delu pokrajine ro-stavil znova v boj, poroča včerajsnje nemško uradno izvestje, da so združeni Bolgari in Turki vrgli ?ovraž-nika iz nekaterih pozictj zadnjih čet. To hi nomenilo. da neprijatelj svoj umik še vedno nadaljuje.
Rusko uradno do ročilo.
18.  decembra. R o m u n s k a. : - o n t a.    V pokrajini jugozapadno od Ramnicu-Sarata pohodi   izvidnih čet. V okolici kolodvora Filipesti in v okolici vaši Batogu! je iz\rršil so-vražnik napad, z ognjem pa smo ga zadržali.
Bitka ob Sommi
in boji pri Verdunu.
FRANCOSKO    URADNO POROClLO.
19.  decembra ponoći. Artiljerijski boj na desnem bregu Mose živahen, zlasti  v  okolici  Bezonvau-xa. gozda Cauriere in Chambreteya. Nobenega infanterijskega delovanja.
Be!s:f1?ko uradno  poroćilo.
19. decembra. Ves dan je bila artiljerija delavna, tekom popol-dneva v okolici Lizerna in Steen-straeta. Na ostali fronti ničesar po-sebnega.
ANGLEŠKO URADNO POROClLO.
19. decembra. Rano zjutraj smo zažgali tri mine jugozapadno od Neuvilla-St Vaasta. Sovražnik je zažgal južno od Ypresa eno mino, ki pa v naših jarkih ni napravila škode. Sovražna artiljerija je bila ponoči zlasti v okolici Eaucourta V Abla-veja delavna. Uspešno smo obstrelje-vali sovražne crte vzhodno od Fau-qi!issarta. V ostalem traja artiljerijsko delovanje.
Francoske izgube ladij.
»L* Oeuvre« poroča: Krogi fran-coskih paroplovnih podjetij cenijo izgube franeoskega trgovskega bro-dovia na 25^, dočim je Lacaze cenil te izgube samo na 2% vseh ton franeoskega trgovskega brodovia.
Tajna seja franeoskega senata.
Včeraj se je vršila prva tajna seja franeoskega senata, ki je trajala do pol 8. zvečer.
V tej triurrii seji se je senat ba-vil z interpelacijami. Skupina Cle-menceau je interpelirala 2^aradi dobave topov in municije, zaradi pomanjkanja surovin in draginie.
Danes priđe na vrsto interpelacija d* Estoumellesa glede napak, ki jih je storila vlada v vojni podmorskih čomov.
Lyonsko časopisje nriznava, da |e politično nebo v Parku tako nejasno, da kabinet lahko čez noč pade. Opozicija pa nima nadomestila za Brianda.
Voina z Rušilo.
RUSKO URADNO POROClLO.
17. decembra. Zapadna ironta.V smeri na Kovel v okolici Velikega in Malega Akorska je pri-čel sovražnik proti 3. popoldne z ofenzivo, ki smo jo s svojim ognjem zavrnfli. Ob pol 5. popoldne je obno vfl sovražnfle svoj artiljerijski ogenj ter zopet pričel z močno bojno silo z ofenzivo. Toda tuđi ta napad smo zavrnili. Ko se je stemnilo, je boj po> nehal. Sovražnik je prodiral z boj-nimi silami, ki smo jih cenili na nekako 4 bataljone. Proti 1. ponoči je izvršil sovražnik nov napad v okolici Malega Akorska.     Posrećilo se
mu je zasesti del strelskega Jarka ene naše stotnije. V noči na 17. t. m. je zapustil neki sovražni avtomobil dvakrat Mabarovce ter je obstrelje-val naše jarke. Ppskuse sovražnih izvidnih čet prekoračiti reko Bistrico v okolici Jezupola smo s svojim ognjem zadržali. V okolici Starega Lisjeca so izvršili naši izvidnikl uspešen izvidni pohod ter vjeli nekaj mož. V pokrajini jugozapadno od Valeputnc je močen sovražni ogenj sprejel izvidne čete. Postali smo dva bataljona v njih podporo, ki jih pa je sovražnik potisnil nazaj. Sovražnik je izvršil z močnimi četami protina-uad. ki smo ga z bajonetom zavrnili. Vjeli smo 50 mož. Pri zasledovanju sovražnika so vdrle naše čete y njegov strelski jarek na neki visini, kl se dviga za več vrstami ovir in žic, ler smo nato prišli tuđi na visino samo.
Sazonov v glavnem stana.
Lugano, 21. decembra. (Kor. u.) K kor poro'a »Agenzia Stefani«, je c-'notoval   Sazonov v ruski     glavni
stan.
Vojna z Italijo.
ITALUANSKO URADNO POROĆILO.
21. decembra. ZboljŠanfe vremenskih razmer je dopustilo včeraj večje delovanje artiljerije in letaL Na trentinski fronti artiljerijski dvoboj, ki je bil živahnejši v zoni Adižke doline in na visoki planoti Asiažki. Sovražna letala so poskusila polete čez naša ozemlja, ki jih je ogenj naših odbijalnih baterij povsodi zavrnil. Na julijski fronti je živahnejše delo-vala sovražna artiljerija v zoni pri Plaveh, srednja Soča, vzhodno Vrtoj-bice in na obljudena kraja Gorico in Tržič. Naše baterije so odgovarjale krepko in so zadele večkrat sovražne tabore v Komnu. Naša letala so bombardirala kolodvor v DombergU v Vipavski dolini in crte sovražnika v zaledju na Krasu. Kljiib ognju §te-vilnih sovražnih baterij so se vrnill vsi naši aparati na svoja letališča.
Mir na jugo - zapadni fronti.
Položaj neizpremenjen — n!Č no-sebnega — tako se glase poročila z jugo - zapadne fronte že nekaj časa. Seveda pa si ne smemo misliti, ako se govori o miru, da je bojno delovanje popolnoma ponehalo. Artiljerija deluje vsak dan in metala min izvršujejo svoje vsakdanje napade. Terenske in vremenske razmere stavi jo največje zahteve do braniteljeva Italijanski vjetniki in pribežniki pii-povedujejo. da se na italijanski strani vrše velike priprave za nov velik napad. Kmalu potečeta po deveti ofenzivi že dva meseca.
Avstrijska ofenziva proti Italiji.
Iz Luga na se brzoiavlja »Az Estu«: V italijanski zbornici Je kriti-koval reformni socijalist R a i m o n -d o vojaški položaj in rekel, da so došla poročila o pripravali Avstrijcev za novo ofenzivo na južnem Tirol-skem in da Avstrijci za fronto kon-centrirajo veliko armado. Radikalec A1 e s s u je tuđi izrekel svoje skrbi radi ofenzivnih priprav na strani sovražnika.
Permanentni vojni svet v Itnlljf.
Lugano, 20. decembra. Bosell! se je posvetoval včeraj več s posebnim odborom parlamentarcev glede ustanovitve permanentnega vojnega sveta. Posvetovanja se bodo nadaljevala po BoselHjevein bo-žičnem potovanju v Turin.
Venizelos oficijelno prlznan.
London, 20. decembra. Lloyd Oeorge je izjavit v parlamentu, da je ententa Venizelosovo vlado oficijelno priznala. Venizelosov poslanik v Londonu bo najbrž Gena-dios, ki je pred 14 dnevi kot poslanik atenske vlade demisijoniral.
Lugano, 22. decembra, Italijanski listi so s priznanjem Venizeloso-ve vlade jako nezadovoljni, angleško časopisje pa pozdravlja ta korak en-tente z velikim veseljem. Atensko časopisje je ogorčeno in protestira proti nadaljni blokadi, ker je Grška vse vojaške zahteve entente itak ze izpolnila.
Kakšno zadoščenle  zahteva ententa od Grške.
Berolin, 21. decembra. »Vossi-sehe Zeitung« javlja: Kakor poroča-jo iz Pariza, bo zahtevala ententa z* dogodke 1. decembra v Atennh sle-deče zadoščenje: 1. Grška artiljerija bo morala počastiti zastave aiiiran* cev s salutom; 2. *rška vlada o0 morala zopet priznati razne kontrolne instance entente; 3. plačlti 1% žrtve primerno odškodnmo in 4 pr(T glasiti amnestijo zaprtih ali pregna" nih Venizelistov.
*34.   štev.
,aUJV£is:>ivi n.-akult,   auc 22. ćwCCiHDi*   1916.
Stran 3.
Hrvatski sabor.
V seji dne 20. decembra je raspravlja! hrvatski sabor o n ujne na predlogu poslatica Radića, ki zahte-vx da naj hrvauka vlada odpokliče hrvatske zastopnike iz raznih, od ogrske vlade v Budimpešti ustanovljenih gospodarskih »centra! za deže-le krone sv. Štefana« ter naj osnuje posebne centrale z& Hrvatsko. Grof lisza pcstopa po starem principu: Vse pod kapo krone sv. Stefana. Tja je spravil sedaj tuđi hrvauko mast, brvatske čevlje. bosanske slive. Iz tega izvira za Hrvatsko velika škoda, zlasti ker je v Budimpešti vse v židovskih rokah. Na Mađžarskem je povsodi zid; žid piše tam pobožne molitvenike in časopise, on korumpira vse. 2idi so nakopičili ogromne vojne dobičke, h katerim je morala prispevati tuđi Hrvatska. Grof Tisza naj si zapomni, da je njegova naloga vladati in ne voditi ekonomijo. — Poslanec Surmin je proti nujnostL Prizna va, da so Ra diče ve navedbe v marsićem upravičene, hoče pa, da se predlog izroči odseku, ki naj zadevo preisče. — Poslanec P e r Š i ć je za nujnost Izkoriščanju Hrvatske je treba napraviti tak oj konec. Na Hrvatskem se danes vse rekvirira, na Madžarskem le deloma. Kar Ima Hrvatska dobiti, to ostane VOČinoma na papirju. Obljubijo nam 1000 vagonov krompirja, potem pa pravijo, da ni vagonov. Za izvoz na-lih ove in druge ga blaga je vagonov dovoij* — Ko so govorili Še poslanci K i š, Surmin. Peršić in Radić, je bila nujnost odklonjena.
Dne 21. decembra je razpravljal sabor o indemniteti.
Kronanje v Budimpešti.
Budimpeštanska korespondenca prinaia pol u rad ni program kronanja, ki obsega v bistvu te-le točke:
Kronanje izvrši državni zbor vspričo naroda, seveda z utesnitva-im\ provzrocenimi vsled vojnega časa in zimskega '/remena. KJjub temu bodo pri kronanju zastopani vsi sloji prebivalstva. Vsaka občina bo poslaJa tri delegate, poleg tega pa bodo ob dohodni pot' h kronanjskim sJavnostim pripuščeni Iz vsakega upravnega okraja in vsakega mesta z urejenim magistratom po 2, iz vsakega mestnega municipija po 4 ude-ležniki. Enako bodo pripuščeni za-stopniki družabnih organizacij, de-lavsrva. šolske mladine fn vojaki.
Ceremonijel kronanja Je v glavnih potezah ta-le:
E>an kronanja imata obe zbornici skupno kronanjsko sejo, k' se pri-Čne oo 6. zjutraj v poslanski zbornici. Nato odidejo elani državrega zbora v cerkev v trđnjavi Budim, kjer se vrši kronanje. Tam se zbero vsi oni, katerim so prostori v cerkvi rezervirani, nadvojvodinje, nadvojvode, dvome dame, papežev nuncij, Zbor diplotnatov, duhovniki rn dotto-janstveniki.
Kralj in kraljica se odpeljeta iz dvora ob */49. v osemvprežnem ga-!a-vozu, na obeh stranek dvorni la-kaji peš in ogrska garda na korjlh. drugi udeležniki v vozovih. Sprevod gre preko trga Szent Gvorgv, skozi nHco Szent Oyorgy, čez trg Di«z in cesto Tamok na trg Szentha"rorn«ag, pred cerkev, pred katero stoji stot-nila honvedov. Ob vhođu v cerkev svrejme vladarsko dvojico primas na Čehi duhovščme ter jirna Fzroči križ in blagoslovljeno vodo, nakar vsto-pita vladarja s spremstvom na desni ^t-ani v takozvano kapelico Loretto, kjer so pripravljene insignije m kro-na. Po razpoređbi v cerkvi vstopita kralj in kraljica skori glavna vrata ter sedefa pred sanktuarijem na pre-sto!, na obeh straneh nosilci insignij jn enajst zastavoroš.
Prične se božja služba in kronanje. Primas in od državne^a zbora iz-vol!em nadomestni palatin posadita na stopnicah glavnega cltarja kleče-čemti vladarju krortt) na glavo. Kraljica ne dobi krone, marveč se pala-tinov namestnik in primas samo do-ta&neta njene rame.
Med tem oddaja stotnija honvedov salve, katerim odgovarjajo topovi na gori Ocllćrt in zvon ovi vse-8fa mesta. Oodba svira Listovo maso »Kronanje«.
Po božji službi se vrne kraljica E lastnim ožjim spremstvom na dvor in prične se ceremonfja povzdigre v viteze zlate ostroge za take, ki so se !zkazali na bojiščih. Kralj, sedeč na trestolu, se dotakne z mečem sv. Stefana rame izvoljenesra, ki ga rx> klfčeta namMtntk»judicis curiat in minister na* kraljevern dvoru.
Po tej ceremoniji odidejo vsi namoči iz cerkve po cesti, prejrrnieni i rćtče - belo - zelenim blagom do prisežne estrade. Kralj, za njim na-mestnik vrhovnega hlevarja z golfm mečem in škof z apostolskim križem Primas in nadškof iz Kalocse, na-gmtai   palatin in nredsednlk   obeh
zbornic stopilo na estrada Krti v le~
vici, dvigajoč tri prste desnice, obr-njen proti vrhodu, pnseže kralj   m
IStiVO.
Za tem zakliče namestnik palati-na »Elicn a kiraly!« (2ivel kralj!) Zopet salve pugk in topov.
Kralj se nato vrne s spremstvom v cerkev, zunaj pt se sestavi sprevod h kraljevskemu griču.
Spredaj huzarju nato odposlan-stva municipijev, člani državnega zbora in ogrski in skupni ministri peš. nato na konjih. ogrski glasnik, enajst zastavonoš, ofrski vrhovni vratar, zastavniki z insifnijami, na-mestnik palatina. nadvojvode; za njimi kraJj, nekoliko spredaj škof z apostolskim križem, na !evi namest-nik najvišega hlevarja z golim me-čem, za kraljem najvilji dvornik naj-višji koniornik, kapitan telesne garde in generalni ađjiaant, na obeh straneh gardisti in na koncu čete ogrske telesne garde, nato v vozovu oba kraljevska koinisarja, oba varu-ha krone in duhovništvo, končno cs-kadrona huzarjev.
Na trgu Szent OyoY$ry se ustavi sprevod pred kraljevim gričem in se raznoredf. Kralj jaha na grič ter zamahne z mečem sv. Stefana na štiri dele sveta, nakar se kralj vrne na dvor.
Tim je pripnv'jena kraljevska jrostija. Krah \v kraljica imata pose-ben prostor na estradi, z njimi primam, papežev nuncij, n3ds'\*of \7 Kalocse fn pa!atinov narr.estnik. Stre-žejo jim naivišji točaj in p*jvi$ji miz-ni stresaj, oba izvofjena iz državneea zbora. Po kraljevski srostijf se umak-neta vladarja v orjem spremstvu \ notranjc prostore.
Obe zbomfef n«daTju|eta nato skunro seio ter konca ta kronanje s protokolom.
Popoldnc se vrši poklonitev na dvora.
Pred kroTranfem se vr5e že dva dnf poprej ceremonije prenosa m-s'srnli, kar ^e ronovi v obratnem redu po kronanju,
Razns aoliHfne veii.
= Aneniki veleposlanik Gerard zop«4 v BorliniL Berolln. 22. decembra, (oKr. urad.) Američki veleposlanik Oerard je prispel snoćl s svoio soprogo zopet v Berlin
~ Atentat i?a profesorja iMilju-kova? Iz Stokhofrr.a javtjajo, da je neki ruski časnikar razkril namera-van atentat na voditelja niske kadetske stranke prof. Miljukova. Ta časnikar trdi. da 5Ta je pred*ednik refikcijortame zveie nc;el. n*f Milju-kcva nmori in sicer zaradi govora, ki ga je ime! MHjrkov v dumi o po'K ličnih spletkah reakcUonarne stranke.
ICli ft BTi«# fS(.
Begunsk?« gojencem fn gojeet-kam pa zaposlovaln^m tečaju gor^-skib učiteljiJč v L?ub!jani je ^lago-volil nakloniti visnkn^astiti knezo-nadškofijski ordinarijat gorički ^edaj v Zatičini. i?00 K: nckdo, ki noče hti imenovan, a si je že strke! neprecen-Ijive zssluge za goriike ijc^nance ter gre na vse načine na roko ravnateljstvu goriSkega nčiteljišČa, 100 V^-on, In neki neiirsenovani 6 K. — Viem trem blagotnflkm dobrotmkom kliče vodstvo imenonranik točalev: Bog povrni!
Za božfcnfco beguncem. Visoko-rodni z. c. kr. deželni predsednik Henrik grof A 11 e m s je nakloni! po-srednvalnici za goriške begunce v Ljubljani znesek 100 K za božJčnico našim   sorojakom.     Presrčna   hvala!
Na?!epSe novoletno voj^TIo he-^iincem. Posredovalnici za goriške hogrunce v Ljubljani so darovali me-sto običajnih novoletnih voščil 300 K v prid goriškim heguncem i. s.: ore-blagorodn? % Affonz baron pl. VVurz-hac-h 100 K. preba^orodn?! g^spa Prar»č:ška baronfea pl. NVurrbach 7 00 K. prcb!as:orndna gnspica \Valta baronica pl. VVurzbaeh 100 K. — Ne inoremo si mfsliti lep^ega novoletne-sra vo?Čila bejruncem, kakor je to plemenito darilo. fzvršujoč prijetno naiogo, se Prvsredovafnica blag. da-rovalcem in voSčilcem najtopleje zahvaljuje m tuđi želi fz dna srca: Naj-srečnejše in najveselejše novo leto!
Božićnica vojnlikih sirot v Trstu. V torek 19. t m. je bila v dvorani občinskega gledališča božićnica voj-niških sirot. Prećsednica organizacije oskrbnic vojničkih baronfea Lncy rries-Skena je pozdravila doile goste, nakar se je izvajaia na odru spevoigra, primema prireditvi. Župnik Vatovac je govorU zbranim atro-Čičem v nemškem, italijanskem In slovenskem jeziku, tolaieč jih, da dobra srca skrbijo žanje. Nato se )• vršilo obdarovanje otrok. Bofičnica se jt nadaJjevaU v sredo in zaključi-1a v ftfirtfk.
Dnevne vesti.
—     DtiMlrt    pr#ds^lJiik    grof Attems ¥ idrUL Iz Idrije nam piiejo: Pretekli ponedeljek je obiskaJ   naie mesto     dtželni     predsednik     grof Attenis. V gradu se mu je predstavilo vse rudniško    uradniitvo in učitelj-stvo obeh rudniških ljudskih šoL Na občini so ga pozdravili Župani oko-liikih občin in cestni odbor.   Tu se mu je predstavila tuđi deputacija lo-kaine^a odbora rudarske zadruge, ki jo je vodii nai posianec Ciangl. Razložila mu je potrebe in želje našega deiavitva. Gospod poslante se je potem se dlje časa razgovarjal z njim
0  rečeh, ki te tlčejo vse ga prebivalstva in mesta Idnje. Deputaciji in po-slancu je gospod deželni predsednik obljubil, da bo storil vse,    kar je v njegovih moCeh, da se v tem hudem času zagotovi    delavstvu    pre&krba vseh živijenjfckih  potrebičin,    mestu Idriji  pa  da se dajo pokoji  razvitka in napredka. — Oospod deželni predsednik je obiskai tuđi druge    urade, sodnijo, davkarijo, gozdno    oskrbni-štvo in župnišCe    ter    je na občini sprejel njih zajivalne obiske. V realki se mu je poklonil realčni    učiteljski zbor.  V več  razredih obeh. ljudskih iol je priso^rvoval    pouku ter se je posebno zanimal za uspehe v sloven-šCini.  Popoldne si je oglecial  rudnik in njegove naprave  Vse, kar je videl v Idriji. mu je vzbudllo toliko zanimanja, da je obljubil, da zopet priđe. Njegovo ohčevanje  z  vsemi,    ki  so prišli z njim v dotiko. je bilo vljudno in prijazno. Naj bi služilo v zgled in posnemanje vsem,    ki zahteva    njih služba, da občujejo s strankami in z delavskim ljudstvom?
— Z veliko častno diplomo je bila odlikovana  gospodična    Marija  L i -
1 e k,  poitarica na  Javorniku, za  izvanredne   zasluge.  ko;e   si  je  stekla v prid vojnemu botrinstvu.
—  Družba sv. drila in Metoda ▼ Ljubljani je podpisala V. vojnega po-sojila 4<>:0 kron.
—  Pri državni žeieznlci so pre-meščeni; viiji revldent v Novem mestu Friderik Kiepach k ravnateljstvu, adjunkt na Opčini Rudolf V i -
! d i c na Bled, asistent na Bledu Karei F i e g e 1 v Kranj, asistent v Kra-nju Stanko Legat v Ljubljano, po* stajni mojster v Dinjanu Rupert R o-s t o h a r na Opčino. V pokoj sta šla Avgust J e r š e k v Gorici in Martin B r a č i č v Splitu.
—  Zn'Žanje notranje razsvetlja ▼e m po^aiiiacje    policijske ure po ffostilnab  n  kavarnah.   D u n a j,  21. decembra, (Kor. urad.) Ministerijalna naredba, ki st objavi    jutri,    nalaza političnim    okrajnim    oblastim  in  v krajih, za katere obstoje posebne državne policijske oblasti,    da znižajo notranjo razsvetijavo gostiin in točil-nic,  kavarn. gledaiisč  in  drugih  za-baviič po možnosti na polovico    ali ako bi to ne bilo umestno iz policijskih ozirov vsaj na dve tretjini do-sedanje  normalne izmero.  Glede  na prfčakovani  prihranek   luči   vsled  te naredbe, se zaeno policijska ura za gostilne in kavarne lahko podaljša in oblasti smejo za jjost^lne iz uvaževa-nja vrednih  vzrokov na sploh ali  v slučajih pod^'jsati  zaniranje do pol-noči in dovoliti jostilnam in kavar-nam, da smejo tri dni v letu hiti od-prtc da L r»r>noči. Ncsrlede na te tri dni se more tako dovoljenie priznati zJtstf hVirn knlodvornv  in  eledalii^č se nahajajočim ffostilnam. dalje srle-de na goste, ki prihajajo z noćnimi rlaki. potem  hotelom i jrostllniškim obratom  kakor    tuđi    rostilnam, kf imaio irrec^o večernf Dr>«el. in isto-tako rahaviščtm. da se prepreci ma-trrilrfna ?V^(ia reh obratov vsled za-pirania ob JI. uri.
—     Javna VuteHa knvfn'ca Oo. sro^^rsffp^^ r<9^Adr???a dn^tva zs eer"?*^^ f- Prf no«;i!ie frjtr? v sO-
č?m je na [VJfč T?»nrta. K'-"^n»cji po-s!u?e p* Vrv»^r»l'cm notu 5t. 2 koncem Plorijnnske ul'ce fn začetVom X*r]r*\e ceste in irra ra rarr^obeo nnllcpše s!nvcn^ke. hrvifske fn nem-ške knjfge. V<tr»p v knjižnico ima vs^kdo, vpfsninu jnnSa Te 10 vin. Na raznniago so popolni tiskam imenfki knji*.
—   »Ajrramer Tartlatf«, v nem-5kem jrlasitu 'zhajaioče srlasUo za hrvatske interese v Zaprebu, bo izhajar počenši z novim letom   dvakrat na dan.
—  Umrla Je vč>ra| po kratki ho-leini yospt Ana J a k ! i č, rojena K o-I a r, mat! %. Vlktorla Jakllča. c. Icr. vad. učitelja v Ljubljani.     NaSe so-žalje!
S Col« nmđ VIimtol Vedoč, da bo naš bližnji sovražnik tem hitrejle premajran, čim fzdatnej^i bo naša denama pomoč naprtm domovini. Je prehivabrvo na Colu nad Virmvo nt poziv šolske^a vodstva prijavilo t#r tadi osebno Hročilo    hneoovmnenui
vodstvu vsoto — 30.800 K na peto vojno posojilo. To vsoto Je Solsko vodstvo izročilo denamemu zavodu v Sturjah pri Ajdovlčini.
V Rad#ćah pri Zkhmem mostu je umri *ospod Fran J u v a n č i č, veieposcstnik, v visoki starosti 80 let. Bil je poštenjak stare korenine, kremenit značaj. Bodi, mu zemljica lahka! Cenicni rodbini naše iskreno soiaJje!   y -r??  /i •
Iz Maribora. V našem mestu vlada že več mesecev občutno pomanjkanje mleka, a mizerija je vedno večja. Kje vam je iskati vzrok? Zraven tega. da vlada v okolici pomanjkanje krme in da je rilo veliko število krav rekviriranih, za-dene krivda v veliki meri tuđi našo gospodo na magistratu, ki je določali* »najvišie    cene«.
Ker je stvar popolnoma zavožena, skuša sedaj naš magistrat z iaistro£-jimi odredbami vsaj otrokom *n ro!-nfkom zagotoviti dnevno neohhodno notrebno množino mleka. — NTč bolj-šc ni s s a d j e m. V mariborsk; okn-iici je bilo letos rodovitno sadim lefo, česar pa v mestu zaradi nenavadno nizkih tržnih cen nismo nič čut;li. Okoličani so namreč doma lahko za najmanj tako visoko ceno protJaii fvoje sadje, zato ga nišo pripeljal1 v mesto na trg. Mestni trgovci se seveda ne drže določenih cen. Tak > so ostale nizke cene samo na papirju v škodo širjemu mestnemu prebival-stvu.
!z St Lenarta v Slov. goricah se nam poroča: Koncem meseca junija je silovita toča obiskala našo faro, tako da marsikateri krret niti seme-na ni dobil. Da bi dobili pšenico, rž in ječrren za jesensko setev, so se posestniki iz St. Lenarta obtom svojega županstva obmili na okrajno glavarstvo v Mariboru, toJa rešitvo od okrajnega glavarstva kljub po-novnemn posredovanju županstva le ni bilo. Ker je ugodni čas za setev že potekaT, so si nekateri posestmki sami prfskrbeli seme. da bi >e izogn:!i kazni, katera jih Caka, če ostane njihovo polje neobdelano. Med njimi je b!l tuđi šentlenarški župnik Janžeko- t vfč, ki je kupil semensko pSeni.'o od svojega soseda župnika Pajtlerja pri St. Rirpertu. Oba sta še isti dan to sporočHa okraćemu giavarstvu. S tem pa sta prišla navzkriž z referen. tom prf okrajnem glavarstvu, ki je takoj napravil ovadbo na državno pravćništvo, češ, da sta imenovani župnika naFašč proč spraviU raloge pšenice. Okrajno sodilče pri St. Le-nartu pa je oba obtoženca oprostilo, ker je bil župnfk Janžekovič posta\* no zavezan, ohsejnti svoje njive \n mu je Župn'k Pajtler samo iz zadre-gc porrag'al. ko mu je^prođnl semen-gko žfto. Obdelovanje zemljiSča je sedaj splošna državljanska dolžnost, ki koristi celokunr»osti, zato ne more biti kaznfv tišti, ki b r e z sodel >vanja v to pokHcane politične oblasti iz-polnf svojo dolžnost.
»Lehrerbund« v Gradca, to je zveza celokupne^a sta;crskega nem-ske^a in slovenskera učiteljstva. izda za ieto 1917. šematlzem za štajersko ioistvo. £e leta 1913.. ko je bil izdan zadnji šematizem. se je obljubilo, da bodo Imenovani šolski kraji tuđi v slovenskem jeziku, kar bistveno po-veča praktično vrednost take pri-ročne knjige za spodnješta?ersko učiteljstvn. SoNka vodstva, ki moralo uradorpa doposlati potrebne podatke urcdnfš.vu. na* pristavijo tuđi domače slovensko ime njihovega kraja, odbornike ki jih je poslalo v zvezin odbor slovensko učiteljstvo. pa pozivamo, naj vplivajo pri uredništvu, da se ta naša zahteva letos dosledno izvede.
Iz Gradca. Izvršilne zadeve okrajnega sodišča v Gradcu - okolica se preneso z novim letom k okrajnemu sodišču v mestu, kjer se bo vodil tuđi skupni rubežni register.
»fiomiinkulus I. del« se bo na sploSno zahtevo danes, ▼ petek, dne 22. t BU le enkrat pred v a ja I, n. del Da od ftrtde 3. do petka 5. Januarja, le v »Kino Idealu«. — jutri v soboto đn# 23. in ▼ pon#dei]ek dne 2fi. t. m. za božične praznike: drugi DorrU Weixler ffflm: »Njegov otrok Iz Pr-vega zakona«, trodejanski igrokaz iz življenja mlade deklice (krasni bo* žičnl film) z nad vse priljubljeno, Dorrit We?xftr t v glavni vlosri. — V torek 26. do četrtka dne 28. t m. velikanski Luna-film: »Za mole ljube Itto ta tafc drama v 4 delih. do res-
nlčni dogodbi z dunajskega življenja z gdč. Greto Weixler (Dorrite sestra) v glavni vlogi. — Od petka 29. L ffl. pi do I. Januar Ja, samo 4 dni: iesta ameriška senzacija »Ramena izkaznica«, kulturna slika iz življenja v Rusiji v petih delih s Kla-ro Kimball-Young v glavni vlogt — Senzacija nad senzacijo. — Najboljšl od najboljega. — Ampak le v Kino Ideal.
Slabi čaši so prišli tuđi za pod-gone. Danes ponoči je prišla z Orada na neko dvorišče na Karlovski cesti kuna, da si poišče večerjo. Kot je la-zila fh iskala, se ne ve, znano je le, da so jo napadle podgane in ugonobi-le ter so jo zjutraj našli z raztrga-nim kožuhom mrtvo na dvorišču* Preje je kuna morila podgane in misi, sedaj se je pa stvar obrnila narobe. Vsekako primanjkuje tuđi tem roparicam živeža in tako so sedaj na-povedale boj svojim največjim so-vražnicam.
Mestna klavnic« v Ljubljani. V času od 3. do 10. t. m. se je zaklalo v mestni klavnici 130 volov, 4 bikif 15 krav, 733 prašičev, 240 telet, 150 koštrunov, 2 kozliča, 13 konj, vpe-Ijalo se je mesa 483 kg, zaklane živine se je vpeljalo 349 prašičev, 25 telet in 2 koštruna.
Tišti gespodje, ki so bili v četr-tek popoldne ob 4. uri pred glavno trafiko priče, ko je stražnik udaril t>o obrazu nekega mlađega gospoda, se prosijo, da javijo svoj naslov v Križevniški ulici št. 9 v IL nad-8tropju.
Dežnik je bil pozanTJen po zadnji občinski seji na hodniku pred galerijo. Dobi se na stražnici, pritličje, levo.
Novoletna voščila. Kdor želi še potom »Slov. Naroda« čestitati svojim naročnikom k novemu letu, bla-govoli naročiti tak inserat vsaj do 28. decembra, da moremo vsled veli-kega števila takih čestitk. postaviti pravočasno za številko z dne 30. decembra.
Aprovizacija.
+ Glede na to, da pade 25. de-cember   (sveti dan) na   ponedeljek,
se opo^arja. da je c. kr. urad za prehrano ljudstva za ta dan uživanje mesnih jedi! splošno dovoHl.
-f Gostilnič^HI 2n kavamarfl, po20r! Urad za ljudsko prehrano opozarja vse gostilničarje in kavar-narje. da se točno drže ministrske naredbe z dne 24. novembra 1916, št. 294 drž. zak. (§ 2), to je oddaje kave gostom v svojih lokalih in čez ulico le ob gotovih, za to določenih urah. Za kavo pa ni vzeti samo pra* ve kave. ampak tuđi napravljene iz ječmena in drugih kavinih primesi. Kdor se izdane naredbe, kl Je že v veliavi. ne bo točno držal, bo strogo % kaznovan.
Književnost.
— Alojzij Gradnfk: »Padajo& Zvezde«. Izdala in založila »Omladina«; cena vezani knjigi 3 K 50 v. Preleti smo to v publikacijo, ki jo je »Omladinac v lepi opremi izdala kot božično darilo slovenske literature. Knjiga obsega zbirko pesmi. od katerih sta dve tretjini pesmi nekdaj solnčne, zdaj od vojske trpeče Primorske, kar fini zbirki daje še pose-ben domoroden pomen. Razdelitev zbirke je: Motto. Tristfs Amor, Pisma, Araheske. Motivi iz Istre, Motivi iz Brd, 1915—1916. Knjigo toplo priporočamo.
sra§ stran
*  To so dobičkl. Tovarna za iz-delovanje mila in sveč »Flora« v Bu-dimpešti    ima    delniškega    kapitala 3,8(X).n00 kron in    je ž njim v enem letu napravila 1,146.306 kron čistega dobička.  Ni  čuda,  pri  takih    cenah mila, kakor so zdaj navadne.
*  Letalka. Gospodična Ruth Law je  25  let  stara  in  jako       elegantna Amerikanka. Ko se je naveličala vo-žarenja s kolesom in z avtomobilom, se je izučila za letalko in je zdaj dosegla —   svetoven   rekord.  Poletela je iz Chicage do Novega Jorka      in prevozila v osmih urah 50 minutah 1441  kilometrov. Rabila je že nekoliko staro dvokrilo, a vzdržala je v zraku, dasi ji je bilo silno mraz in Ji je h koncu začelo zmanjkovati goriva.      Pri prihodu v Novi Jork jo je slovesno pozdravi! generalni    major Wood s celim svojim štabom in voja-Ška godba je igrala narodno pesem na čast izredni letalki.
*  Veflkansko zvi$anje dclavsklh mdzđ. V službi američke družbe za izdelovanje   jekla,    »United   States Stee! Corporation« je okroglo 250 H-soč delavcev. Tem delavcem so zdaj zvišali mtzćt za 10 odstotkov. To jt tekom letošnjega*  leta že   tretfe rviianje plačil in znaia pri neiziifle-
Stran  4.
„sLvjVfcN^hj NAKUU-,  unc 22. decembra  mn>.
294. Stev.
nlh dclavcih na teden lest dolarjev, pri izučenih pa ie već. QIavni ni- 1 mcn po dovoijevanju tih znatnih xvt-ianj pa ni morda spomanje, da bi *• ćelavcem olajiaJo prcnaiati itak ne ( pretirano   draginio,   marveć   hoče ! podletje le prepreci«, da bi delavci ! ostali neorganizirani.  Ker organizirani delavci ne zaslužijo toliko, ka-kor   si   neorganizirani     uslužbenci jekiarske družbe, je seveca vsak po skus, jlh zaplesti v kake stavke brez-uspešen.    Z zvišanjem mezd   so   se letni izdatki jekiarske družbe povećali za 50 milijonov dolarjev na leto In znašajo zćaj letnih 200 miiijonov dolarjev. Vzlic temu uspeva družba sijajno in napravi na dan dobička blizu mUUona  dolarjev.
*   22 zob si je dala   izdretL   V
Berlinu je mlada gospa našia, da ima prevelike in grde zobe. Sla je k zo-bozdravniku in ga takorekoč prisilila, da Ji je izdrl 22 zob ter ji napra-Vi! jako lepo umetno zobovje. Toda mlada gospa je spoznala kmalu, da ji umetni zobje pri jeoi ne služijo tako, kakor so ji služili izdrti in tožiia Je zdravnika na povrnitev vsega, kar mu je plaćala in na plaćilo ooškod-Bine za izgubo naravnih zob. Toženi mdravnik se je opravičevai, da mora 25 iet -btara gospa vendar santa v^-deii, če ji lepo umetno zobovje bo-Be pristoja, kakor slabo, a naravna, ©pozarja! ]t sodišče, da ga je gospa vzlic njegovim svarilom silila, naj jl izdere 22 zob in da je končno to sto-ril, vedoč. da bi gospa sicer periska* la drugega zobozdravr\ika. i oda sodisće se ie postavilo na stalke, da je bila zdravnikova dolžnost. opo-zoriti pacijeminjo na pos*?d;ce izdrt-ja 22 zob in eventualno odkloniti iz-dretje, ter je zdravnika obsodilo na povračilo plaćanega honorarja in n* odikodnim, ki jo določijo izvedencl.
•    Pokojni   S'.ig!e*ki   kralj   Ed-ward VII-,    bratranec remik^ga ce-saria,   velja   za   prvega ćuševnega oceta seaanje svetovne vojne. Res-nica je, da je baš njegov osebni \t1»v provzročil, da je dobila anjrlžška politika novo smer. Cdvard VII. je po-ravnal nasprotje meci  Angielko    in r^ed Francijo in rr.^d AngleJko    ter Kusijo in jih združil    proti    NemČiji. Zdaj pa so genealogi dokazali, da \t bil kralj Cdward VII. le v najmanji! aneri Anglež in pravzaprav    Nemec. Med 4056 k*.p!jami njezove krvi je bila le ena prist^ angleika in to je podedova! po Margareti Tudor, ženi $kotskes:a kralja Jakoba IV. Dalje je hnel   kralj Edwtrd VII.   dve   kaplji franeoske krvi v sebi,    poćedovane l>o Mariji Stuartovi,   in   pet   kapelj škotske krvi, ki izvirajo    od    kralja Jakcba IV. in od grofa Danileva, ki se je poročH s Vrallicn Mario Tudor. Konćno Je imel kralj Edward VII. tući os^m kapci j danske fr 4040 kar-elj *em*ke krvi. Na kralju Edwardij VII. Je bilo tore] le 0419 odstotkov an-jie&kega izvora.
♦    Vojvoda,    obteže«    goijufif©.
Wllliam Montegu, vojvoda Manche-tterski je 39 let star in ni ma nič dt-narja. Sicer ima v Londonu veliko zgodovmsko palačo in štiri velikan-ske grajščine, a dohodke pobirajo njegovi upniki. Lani je moraJ vojvoda napovedati konkurz. Po anjleškl pestavi ne-srne nlhče prevzeti denar-nih obveznosti, dokler traja konkurz — in ta postava je spravila vojvodo pred sodi&če. Prodajalka preprog iz Bruslja, Rozaiija Rubens. ic ovadila vojvodo, da je kupil od nje za 900 K preprog. pa je ni plačal, nego ji za-molčal, da ]• v konkurzt-, Obravnava Je postala pikantna, ko je nastopila kot priča varićte - pevka gospodična Monekton, ki je pod prisno izpove-daia, da je vojvoda izrecno povedaJ bruseljski trgovki s preprogami, da je bankeroten. Vojvoda sam je sodi-Šče opozoril, da so v«i časopisi na dolfco in široko pisali o njegovem konkurzu. Rozaiija Rubeni pa je priznala, da se je vojvodov slu^a iz nje Morca delal. ko je pri?'a po svoj d#-nar, češ, da je vojvoda svojemu slugi dolžan toliko tisočakov. kolikor ima Rozaiija Rubens groJeT dobiti. Vs-ed pričevarja gospodične Monek-ton )• bil vojvoda oproičen.
•  »Bosoische Po«t« poroča v svojih številkah 224. do 226. o procesu, ki se je vrlll proti bivšemu bosen-skemu  deželnemu  poslancu  Vatililn Orgjiću; od okrožnega sodiSča je bil ©bsojen zaradi razžaljenja    Veličanstva in razžaljenja člana    vladarske kiše na H mesecev Ječ*. viij« todi-ščc v Sarajevu pa mu je zniialo ka-zen na 7 mesecer. Obtožba mu ie očitala, da je 4. maja 1914, ko je pred-sednik deželneja xbora naznanll po-slancem Test,    d* %% jt vladarjevo zdravje popolnoma popravilo, in to drugi poslanci to vest stoje % vzkll-kom pozdravili,   obstdel na »vojem me5.t.u, dne 28. junfja 1914 p» <U j« prišel k žalni seji deželneja zbora t svctll cbleki in da je demonstrativno ved soZalnim govorom prtdscdniko-v$b (ovoftt a potknctm %* Nttfl-
6em, ki se ie smejal, in da se ni ude-ležil sožalne in !ojalno6tne izjave. Ker se je med razpravo izkazaJo, da se poslanec Njcžii sožalne seje 2S. junija ni udeležil, je državni pravd-nik tozadevni del obtožbe proti Gr%~ jiCu umakmt. »Arbeiter Zcitunf« op<>-zarja sedaj bivšega skunnega finan-čnega ministra pl. Korberja in sed»-njega finančnega ministra princa Mohcnlohe na dejstvo, da se pri glavni razpravi proti Orgjiću nihče ni spomnil njegove poštanske imunitete.
*  Kako potule m«st. OostJničar Jakob  Baros v   Budimpešti je  naro-čil agentinji gospe Ligeti na| mu dobi kupca za  140 meterskih      siotov mas::, a kupee mora već plačsti. kakor  tnaia  najvišja c^na.  Gospa  Li-Kcti pa je stvar naznanila u radu    za zivila in ta urad ji je dal dva detektiva, da i njiju pamrvi^ ta slučaj pojasni. Detektiva sta £la h toftilničar-ju in se oglasila kot kunca njesove masti. OostiJriič.tr je zahteval, naj mu tako]  plakata   in   ker   sta   bi!a   mo2a seveda »suha«, je gospa I.igeti prhi-tela k  firmi   Matiia Perici* trr ta n doN-a  150 o<¥) kron  ni  pnvv'o.  T'r-tektiva sta in drnar dala cr«ti'n'Č2r-j»i Barosu. ki jih h končni neljal k jirekajalcu   Rotschildu.       ?^!^   ta   je vcV. kdo irra nrs\ rsrrav  rr?.st  in peljal  je  neznann   rru  detektiva    k Trmi — Mat«:a Perle^*. M jf bila dala grešne TjB:etij-vi IrO.»)on K. reve-(Joč seveda, da ilti ^^vt r.^za;. Ukazalo  se  ie,  da  je  P:t:?*s      n?ro^n agentu  R?vesu. n^j  rr.Ti   proda   rra^t dosti (1ra?je. k?sk^r z^s^a      n?'vi?ja cetra  Reves Je nai?T ▼a pro^**»o R th-schHda, ta ra zrriet B"it*s in Psros končno $rofT>o Uj?^:;. Pot'rr'f ]? r-a-nrla Rritfc«et"k*a. Revc«a ^n Paro-a, proti firmi Per-e^s pa ^e p^da-n Va-žensko ova<iho. Pre»<k^va !r ^"tr^a-la, da je nainerava-a  firma Peress ta teden zaklati 12^^ pra??5ev ter da je tuđi to rnr.s* ponujr.la ?e za ^°^
*  Borba za časop<r;e.   Antrle^o ministrstvo, ki je te    dni    od'topilo, je bilo uprav kiealno    Zastopane so bi'e v njem vse stranke in cpozlcije proti njemu spich ni    bi'o v    parla-ir.entu, a vendar je moral kraij, vladar po božji milosti, odpas-titi to ministrstvo, ker je to   znhtevala   višia volja — Javno    irine*ijc.    kaiero    je zastopal iastnik najveCjih    anglešk'.h časopisov lo^d North Cliife.   Kaj   ie casopisje, če Je v. rokah   energi^nib mož, to se "Je* prav zdaj' pokazalo na anjlefkem. Tuđi v Avstriji smo pred kratkim doživeii   živahno   polciniko povodom    prizadevanja    guvernerja durajske     »Bodenkrediiansialtc    dr. Siegharta, združiti kar mo^eće mnogo nemikih časopisov v eni vrhovni rok i. Na Nemškem imajo tri    firmt UUstein, Mosse   in   Scherl   že   vse vp!ivne!še berolirtsko irj    tuđi   dm£o časopisje v rokah in   obvladujejo   ž n;!m javno mnenje. Velike bsnk« se posebno trudijo. da spravijo kar mo-Zoče mnogo velikih listov    v   svojo oblast. Zdaj poskusa    neka)   take^a ostvariti tuđi znamenita firma Krupp v Essenn. s katero se je združilo vse polno   mofočnih    hdustritalcev     in ravno tako je na Trancoskem tovar-na za izdelovanje topov Schneider v Creuzotti   nakupila     veliki     pariški »Jouma!« in ga razširi-a ter izpnnol-nila, tako da se je Čudrwito mzštII in   izpoddrinil   rrro^o   dri!fr;h   listov. 5 tem bočejo banke    in der»ami   mo-?otci še povećati svojo že it»k jako veliko moč In poglobitl in tvrditi *vo\ vpliv na javnost tako. da M v vseh javn-h  stvarch  irreli  odiočilni   vt»Mv. Navedl! smo to, da bo ohČinttvo fpo-znalo, kako velikanskesca pomena je časepisje. Če se more razviti.
*   O franeorkih ^o?aK Ravnatelj celjske  meSčanske   Sole   se   ;c  mudil leto dnl v Parizu in je o svojih vtisih in opazovanj'-b ir.dai] prav    zanlmivo knjižico. V r.jej govori oMimo zlasti o šolstvu. Pravi, da so franeoske ?.o-le posebno fclede gojenja      nirodnt zavednosti   in  domovinsk«     ljuhexni naravno5»t ▼zorne. Največ  skrb'«  po-sveca šola učenju zRfrKlovine in. zfm-Ijcpisja r*rancije in  učenje materirte-ga jezika se jroji od prvega razrtda z neutrudno marljivostjo.     Tuiec ?e začudi, ko spozna, kako  spretno in pravilno govore  sredn}eso!ci v svojem materinem jeziku in kal'O jasno in precizno znajo izraziti vsako mi-sel. V šolah pazijo od prvefa do naj-višjega razreda z najvecjo    •neržijo na to. da se izražajo dii^iki iasno in bre?hibno pravilno.     Ce!o pri skuš-njah za doktorat ne notabi profesor nikdar pokarati kandidata, če stori kako jezikovT.o napakn. Sploh 'majo po francrAVih družinah skoro vrdno ▼ liilth tuđi slovar franeosketa jtzi-ka. doćim mislijo Nemci — kakor pf-le celjski ravnatelj — da so slorarfi Ie za pisatelje in znanstvenike.     Tz franeoskih ?ol so odnrtvHi reronauk !n podučujejo namesto njega najvaž-nejše moralne zapovedi.     BšvJil naučni minrster Charles Dapyy ie xa podučevanie morale na ifuđsVili so-lah tpisal knjigo, iz katert     navija ctllaU rmTmmttU Mkii »M«riilli «*~
staTkov. Kdai je otrok dober? Cc siori očeta tu mater srečna. — Kaj je misliti o oCeiu, ki s svojimi otroci grdo ra\Tta? Da zlorabila svojo pravico kaznovanja in veeplja otrokom mesto spoštervanja in Ijubezni le sirah. — Kaj je militi o možu, ki tepe svojo ženo? da stori strahopet-no dejanje, ker tepe osebo, ki Je sla-bejša od njega. Njegovo dejanje je grdo, ker grešl i njim proti sposto-vaniu, katero je dolžan svoji življen-•ki družici in materi njegovih otrok. — Kđ£j pokaže človek. da je zme-ren? će pije samo toliko, da uteii svojo žejo. — Kaj je misliti o pijancu? Obzalovati ga je, ker si sam nevede počasi, a Sigurno zastruplja u!o in greši proti samemu sebi. ker sarr.ega sebe ponižnje: proti svoji družini pa stori hudodelstvo. ker jo nezasluženo prikrajšuje. samo da bi zado«itil svo'i nesreCni strasti. — Zanimanje za šolstvo in sploh za vedo je tuđi med priprostim ljudstvom znatno. V Parizu je mnogo druStev. ki prirejajo knrzo v izobrazbo mladih ljudi in odraslih. Koncem tečaia dobe r*:bnlj*i obiskovalci darila. Pisate'j rn:cnirne knjižice ie prijostvoval rardeMtvi tukih daril v nulnči Troca-tirro. \>i obiskov?!ci ctotičnesa kur-za so bili ndras-? delavci. Slsvnosti pa so pr*ro«tvovaH učni minister, visoki oficirji, pr>s1»nci in zastopniki ^rv^'h k^rporacij in svirala je voja-?ka g.xina. Taka rd*ir?>a odi'čnih ljudi nri nsv»dr«i r»7.^e1!tvi daril na cVasJe iz ns'ni^j'h kromov je napravila r»a p:?atr!?a mo^očen vtis.
Im Hc*!č fn Noto !*t«x Voja^ke narodne p<?^rrj za *t»ri glasove, ve-zsno 1 K :0 v. v p!fMo 1 K ^0 v, po posti 20 , ve!. Nailepše in niioencj^e c'arHo! NaroČa se t'jdi pri izdaj^teiju: Tran  M a r o 1 t, Ljubljana.
Uprarncmi! odboru DnevnT? za-
ve*?tp 7n revno $c1*!*o mladino v IJiiMj?^: je izročil tukajsnji trjeovec <:o$V>. Terdirand Oniika znesck 100 '<mn za revne šolske otroke ljubljanske.
Ocmavinl«. di^škemu podpor-nema društvu v LjnMjan', so darovali: prrf??or Rajko Perule1-: 10 K, neimenovani 10 K, r*č. Zemijanova 6 ¥. I*erd?^an_d Orj^ka, trgevec v LinMlan!. J00 R, in Alojzij Klemerčič v Krv>vri ?4 K. — Srčna hvala! Naj bi našli obilo posnemovalcev!
Umrlf so v Uubl'ani:
Dne 17. decembra: Fercncz Pon*rmcz, pionir, v rezervni vojaški bolnici v MarijaniSču.
Dne 18. decembra: ?ime Vulić. ner.e^. v rezervni vojaSki bolnici v MarljaniSču.
Vabilo na naročbo.
Stevq#» v,. M. •kčinttr« 7lii#ao vtbini« u w mt^^. ct-jre ii. a. Rir«Nike pt. kattrla \t p^tt^lr. ktieeai Rešetu sarttćfliit. ffttimo, 4* 1« t fK&rea Uto fM«ve, da pt4f1ja.itje K are-nt'az in da dobe fse MeTfllte.
MmM iilKUU
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Tit tt* . • • B •*—   I Četrt l«tt . . . B •*-Ftl i€ta . . . „   II-—  g E» »«ee ...» 2-—
V !i*ra?iri*foi arejeman 11 mesec E t'90. s p«*iijaij*ff im 9Ht\ t ATstrijI ?efjr
?w itH . , . B *•—- I t*m leta . . B •-*§ r* teta ... p  ta-—   I Em m—c   . . „  S*it
Zi Rtatijf ?lt ktt 3f S. Za Amtrtt* !■ «n^c
đ€tt»f m Ittt li B.
W9F* Nar«ta se >%\\% i ftakim lBmm. a ftnti a€ iiofi «MiaH tt#i  narteiita. dni^aCe se a«
•liri«* ta KMitaft nartcnt. M r5kl»tr':ih iti m «iT»le vtiie itt m-
iajtfa plUfla »arttitae.
&&T Vni *e »tUiS« liL <aa ** potekli nmn ciiujrn   Mir« vsak«««. kim   jt   — Tt^AJj^ •
Pl«oti             »
idmid ii mili in
lmiH>rmo ^#l»f <»iira aat«aai
antisoptična
Melusine ustna in zobna voda
kl «tr4l 41*«*o is •alvtraa^mt« ne<* H*tae tttaio li mrt.
1 stekletiie^ % emvfttltlom B 1'2«».
Po rKj'ti se pobija naiman; 2 stekienici
Deželna lekarnt Milana levsteka
polef Princ Jote'ovefa intii!c]nct»a »^tta.
V  ft*  'tfcirvt  dtktTit« ldnrfki ta (ft čl««*
ktlallktliilafala |Ht.lt1tzc4ct. ckr.H»a«at
ttvam«   ta   »kr. »«l. hUealae  v L{a»1Uai
lC#l»rt«a ■■!■■ tm »a>bM fiau
Suma,   Hrvalo     2Z    fehruarja   liOH.
Plac po«f><^ lekamar' Prosim vfjodno. po4l|11« nit  ?or>ef tri   tleklenice   Vaie   'shorno   rttlojoče a»t<«*Fi1*at *9zl*irtm*-nTim* z«1iaa
veJt, katera it fitt>rekost)fvo itrtdarvo «op«r lohohol, iitna rflttno m od-^t*ama nepriietno tarni iz ucC Za nhranjanje tnb in osvc4tn)t uat J4 bon vsakomur kar nafhotje prtporocai.
Spo*tovani«fn W-\\o KauHnović, kr   poSte ineStar
VlZltDlCC »a* tutaraa.
J(ojcdličn€!$a
darila za božič!
Indijske, perzi ske ter crijentalske
se r-rvi^jajo mi M
v hoklu „pri Jfcalicu"
12. nadstropje.
Smo prtstm astičai komadi
IM is ^m umim
j Pevett  —  SpisaJ   BU2   Pobila.
i  Cen«   brož   1   K  6O  vin., t«x. 2 K
I   f>0 tih.. ? no^to 90 vinarjev   tcČ
: Opatsi praporll:
Zgddovinska povest. Spisa I Iv. Reraec.
Cena brož. 1  K 80 vin., vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev  vcČ.
i     Liajoof e;ši    /abavni    m    veseli    knjigi    pri poroča    najtoplejt
ftaroBna knjigama v tjubljani
::     Kajac^e^ša izbera     ::
===== umetniikih in drugih ===
razglednic
pismenega papirja
in vsch pisarniških in šolskih potrebščin
NARODNA KNJIGARNA
Sabljaru prekracta ulica žtev. 7.
pri poroča tvrdkft
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica št 9
svojo bogato salogo
za gospode in dečke
ter mične novosti                  309
: i Mm za dame in M\i,
\ 2a J5oyč in A ovo /c/o
1               klobuh§w mm tepu tsek irsf za dame ta dehhce
I              pnporeca 09 ghboko satiaai cent
I      ~~        ~                   • •
I                  ffiaiOM saiam                   Židovka ulica 3,
I Stachfg Maschke                 Dcvrm ir9'' hi;iU}ana.
294. Stev.
.ssiJUvensKi nakuu', om. 22 decembri im*.
Stran 5
izprrt sodB&L
Izpred mariborskega okrožnega so-dišča.
Dne 9. septembra t. 1. je pobeg-ml 161etni kaznjenec iz možke kaznil-nice v Mariboru Andrej 5 t i b i 1 i. doma iz Sturij pri Postojni, ki je slu-2il svojo lOmesečno kazen, v katero je bil meseca julija t. 1. obsojen od Ijubljanskega deželnega sodišča. Po-dal se je na pot čez Kozjak proti Ko roškem in je v mariborskem in ma-renberškem okraju ukradel več po-sestnikom obleke. živeža in denar-ja. KonČno ga je zasačilo orožništvo na Muti. Izdal se je za Jerneja Oar-garja. kmnlu pa se ie izkazalo. da je pobegli kaznjenec Štibilj. Zaradi tat-vine je bil znova obsojen na *est me-secev težke ječe. pooštrene s trdim ležiščem in temnicami. Po od^luženi kazni pa pride v nrisilno delavnico.
Pri Jožefu F i 1 i p i Č u. posest-rtiku v Pristavi pri Ljutomeru. so so-sedje opazili, da dobiva izredno veliko obiskov od vojakov; k njemu so prihajali vojaki z zavitki pod pa-zduho. od njega pa so Š!i brez za-vitkov. Hišna preiskava je pri njem spravila na dan nenavadno veliko število vojaŠkih erarićnih prpdmetov, ki jih je nakupil od vojakov 97. peš-polka, med drugim na nrimer S pa-rov čevljev, 4 pare škornjev, 9 odej, 22 plaščev. 26 spodnjih h!ač. 45 srajc itd. Zavoljo udeležbe tatvine je bil obsojen na 8 mesecev ječe.
Dne 9. novembra se je raznesla po mestu in okolic vest, da je neki trgovec v Koroški cesti debil slad-kor. Seveda se je takoj »nastavila* pred dotično trgovino dolga vrsta ljudi. Viničarju Jožefu V a r i c u iz Ranč, ki je prišel bolj pozno, a bi rad takoj prišel na vrsto, je stražnik svetoval. naj se nastavi za drugimi liudmi. Ta nasvct pa je Variča tako razjeziK da je stražnika udaril s palico po grlavi in ga lahko telesno po-škodoval. Za to se bo pokoril šest tednov v jeci.
Danafnj  list cbseg-i 6 strrm.
Izdajatefj in odgovorni urednik: Valentin  Kopitar.
Lastnina in  tisk  »Narodne ttskarne«.
Prevelika občutljivost vratu na-
prarn zraku je le posiedica pomanjk-ljivega krvnega obtoka. Takozvano utrjenje vratu proti vplivom mraza leži v osveženju krvnega dotoka do vseh organov vratu in gria. To utrjenje zadobimo z zunanjim vdrgava-njem in izplakovanjem grla z Feiler-jevim poživljajočim in osvežujočim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. »Elsa - fluid«. Uporaba tega boiečine hladečega in slezo razkrajaioćega domaćega sredstva je najboljša profilaksa proti prehlajenjem vratu. Predvojne cene. 12 steklenic franko posije kamorkoli za 6 K lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza trg 23\ Mr-vatsko. Pri prehlafenjih je posnešero presnavljanje tvarin ugodnega vpli-va. Pri zapeki ali zagatenju vzemite torej Fellerjeve lagodno odvajaioče rabarberske kroglice z znamko Elza-kroglice. 6 škatljic stane franko 4 K 40 vin. in je izborno domaće zdra-vilo. Kot dodatek Fellerjeva mentol-ska stogla proti migreni za 1 K in vedno sigurno učinkujoča sredstva zoper kurja očeša: Fellerjev t:iri-stovski obliž z znamko Elza a 1 in 2 K bo vedno v veliko korist,     (s)
Božično in novoletno ::     ue5«lje     ::
napravite tvojcem, ako jim naročite
IHiltoire naredne w®\.
Oie] dnevne vasti.             4240
I               Tužnim srcem naznanjam v svojct«, svojih bratov in sestre irrenu
i     vsem -oodn kom in znancem   prežalostno vest, da je naša  preljub I jena m dobra rrat», oziroma stara mati in ta&a, gospa
Ana Jaklič roj. Kolar
v Četrtek, dne 21. decembra, po kratki bolesni,  previđena s sveotajstvi mirno v Gospodu zaspala
i               Truplo nepo^abne nam matere se bo v soboto   23   t m. ob 4   uri
j      v hiši   ža osti   na   Korc5ki    Bch   tbgcsioviio   in   položilo   na   ondutnero pokopa' sču k ve'nemu poč tku
B đi ljubljeni ma eri ohranjen blag spomin! V L.U3LJANI, dne 22  decembra 1916
i
Vihtor JakSit,
424S                                                                           c. kr   vadn. ućitelj.
Naš ljubi, dobri oče, tast in đed, gospod                    |
fe po dolcem, mu^epoJnetn  tfpljenfn.   previđen s sveto-    I tai«>tvi  ?a  umira o^e   danes  ob   polu  4.   uri   popoldne,  V 80   letu svojecra življenja, nmrl
Pi greb se vrši dne 22   t. m   ob 3   uri   popoMne.
Sv.   maže   zadužnice  se   bodo   darovale  v tukajšnji farni cerkvi
EADECE pri ZID   MOSTU, dne 20  dec. 1916.
,                                Žalujoči ostali.      !
MonumentaJnc sljalTio filmsko delo
v tfub?|ani. — V božičnih dreh bo kasal ffKIHO CENTRAL* nainovejJe, velikan^ko frftnsNo dalo „Cesar Keron". — Grc Z2 monumQR&afn9 fi8msko del^i naravnosfi odlSCne lepQte, -V razvijanju velskih p?lzsfov in w posatneznih krssniti po* snetkih nadkriljjuie ta slik3 »aivetje In najboljie vseft do-secfsfiilh sfik te vrsi3. - SItoa tvartnB, po katari ja lettavljen ta film, le naravi^ost moistersko obdalana tar nudi w spretni razDoredttvi poiantezn«h d^^d'ov defansko dalo nejveijega drsmati^nega   učinka.   —    *Jpr?s:or;*ev  je   Izvrstna,   oprema
VGSfĆastna.
Fiim f,Ces2r Heron" too r.edvomno  največja pri«
vlažnost te sesije.
!    V Ljubljani bo vsdefi samo Stiri dni    ! Pozor!           Ne poiebite !           Pozor!
danes v patek In jutri v soboto ogledati si
! MIJO MAY !
v prekrasni drami
„MEGLA IN SOINCE".
K#_____         ^&_____đ ^^ ^^ S
v dežeinem gledališiu.
Se 19346.                                                                                           4344
Razglas.
Fm MfftNtai c ta fcr. ¥#|aatraaspartaiafa vadiiia M. • eataae ta mmUt^tM atfratfe ta vafaiUb nzlafav ialasaa krv tm% pralas aa ■—a|aM casll ma praart uprta.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 18. decembra 1916.                                              :
Edna posebnosf I |    likerja je
Zdravnikželodc,
j Uk Ma
I  Je posebnost ielodtaafa tfkerfa i   Iz zdraTilnJh rastUa, katart Izborne  vpllvn proti slsbostlsi ▼ ielodcu tor rmšL toga ▼ aokoal Umilni   no   U   sniel  aaalkafl.
Maznanilo.
Podpisana plinarna si dovoljuje vljudno naznaniti, da je nje upravni svet upoštcvajoč zelo zvišane cenc za pr mog in druge potrebščine pri obratovanju od 1. Januarja 1917 naprej plinu in koksu določil te-le cene:
a.) Plin zm razsvetlafvOf vsak kubični meter po.   .   .   — K 34 h,
b) Plin za kurjavo,  vsak kubčni  meter po.....— »  26 »,
c.) ICokSf će se ^a  vzame  naenkrat:
1  ;  maoj  kot  HOO kg, rsakib   100 kg po    .    I    ,    *    I    #      6 »   — »f
2 ) već kot 1000 kg. pa ma oj kot 5000 kg, vsakih 100 kg po      5 »  80 », 3) več   kot   50CO   kg   pa   manj    kot   10.000   kg,   vsakih
100 kg po................5»   60 »j
4.) ve£ kot  I0.OCO kg, vsakih  100 kg po......5 »   40 ».
Cene koksu veljaio ▼ plinarni na licu mesta. Dostavljanje na dO(Q Sli IM kolodvor se bede zaračunavalo posebej, kakor doslej.
V LJUBLJANI, dne 22. decembra 1916.
tjibljaisb pKnm.
Št. 19.033.    _______                                                                               419*
Ra^glas.
* Pobiranje pasjega davka za 1. 1917 se bode pričeio z dne 2. jannarja 1917.
Ta davek je plačati v okrožju Ijubljanskega mesta za vsaiega psa, iz-vzemši za one, ki so za varstvo osamljenih posestev neobhođno potrebni.
Lastniki psov naj si preskrbe za to ieto veljavnih pasjih mamk ujkastiejt do dne 20« lebmsr]t 1917 pri mestni blagajnici proti pUčilu
8 kron.
Z ozirom na § 14 izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka oposarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovfl koojač od 20. februarja 1917 nadalje vse one pse, ki se dobe na ulicah brez «d{avnih znamk.
Mestni magistrat IJob^anskli
dne 12. decembra 1916.
.s'                                                                                                                                             ■ x ■
Svoje častite odjematce
vljudno prosim, da se naj pri nakupu orotja in municije vsakdo izkaie s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od c* kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do oroifa tf% municije. Ne da bi se izkazai s tem dovoljenjem, ne smem prodati oroz)a ali municije, kakor tuđi ne popravljati orožja.
Za časa vojne se ceniki ne razpošiljajo.
Fran Sevčik
puškar hi trgovec z oružjem v Ljubljani.
134
Oficijelno subsferipciisko mesto:                            l «i»tao 5    amomuciisko ****** pas*iuof z* k 100
Kranjska deželna banka  '^       92kron-
>MH«iHLM^IHM^BMaBIBBH^HHIM^HHBBa      n   5 Vi% dne 1. juni ja 1922 povračljivi drtOTMKlkUĆal Uf*
spreiema še nadalje prijave na                            v tue*kih DaimsDi p° k 1000, ** k 100 oomiuaie
peto 5'IA avstrllsko vojno posolilo                 96 kpon'
■^■^"■■^"■^^■■^J^«""""™""«««!^««««««           V »vrbo   podpisovanjs vojnega posofila daje banka
po originalnih pogojih:                                    hipotekama In koatualsa posolila.
Stran 6.
»SLOVENSKI NAKOO-.   om 22. dccemDm ttfit
294. Stev.
: Km Inlt htttij! :
sUEG&rn t SoM iHd »/1.
Ob Soči.
Vtiai in   občutja   iz mojega   dnevnika. 8ptoal JUe|ll. Im,
f korist goriškim beguncem.
Oeaa  M  ▼*■., po peiti 70 vIm. Dobi se v
„Narodni knjigarni"
V LJUBLJANI PreSernova ulica St. 7.',
IOTVORITEV!
____Nova trgovina____
F. ČUDEN S*= Uubliana
■patili«« trf*vtau ilatatu, «r, irrtrolM.
^=_Fina boilžna da rila: =s
|    bi»llj«ntl    |               | *»p««t«ioe 1               |      pr« t»ni     |
|      ob««kl       |         1        utiani        |         \ Union-ure  1 |     Et«t»ft»      |                 | f «k»Hlum»«a |                 |     Omegi      h
Prazne vreče
Tsch vrst m v vsaki množini   kmpuje vedno ler plačnje oajdražje
——    trgovska tvrdka    »■
J. KuSlan, KranK Gorenjsko.
3729
Povećane slike
do naravne velikosti,   kakor tuđi
oljnate portrete na platno
izvrsuje  umetoiŠko po vsaki   fotografiji                  2491
Davorio Rovšeb
prvi fotografski in poveće valni zavod
v Pnbtfaai, Kdp5vorska tsl. 34 a.
tin 1 IHD Narodna listama.
1 li Izvrstnesa iedileega ulja u IK
si lahko naredi vsak sam iz mojega  edino pravega in najbolj priporcčljivega
Corostiee „HorsHeso mshu"
s priloženimi  doditki in z natančnim navodilom.    —    Opozarjam pa cenjeir* moje  odjemalce,   da  se   prodaja različnih vrst  mahu in drugih podobnih reci
za napravo olja. — Iz mojega
Cdnisliee „Morske^ mstiu"
Jn po mojem natančnem nivodilu napravljeno olje se ne loči nič od prave^a !
olja ter se obdrži več tednov. Na stotine priporočilnih pišem vsakemu na raz- !
^        polago. — Po pošti se pošilja najmanj  6 zavitkov.                        i
lw&m Ivan Urek, Ljubljana st. 6, Mcstnl trs 13. |
mm^■—————pm^m——■—    ■        ■■      trn                —^i^———^—     ■                        i         .       i
I   Božić 1916.
SUvnemu   obćinstTu   vijudno   nazoanjam,   da   »em   osebao   ugodno I nalrapfl veliko množino                                                                                   I
liuveios, 5lntnine, srebrnine in uri
le ▼ prvovrstnih tovarnah.                                                                              3982   I
Vsled tega prosim vetecenjene odjemalce, da si pri nakupu bo£ltaih  I
dartl ogledajo   osobito 1nil|aatne   predmete   ter se  prepričajo   o njih  I
I najboljši kakorosti.                                                                                           I
I           V nadi, da mi bo   mogočc kot strokovnjiku rsikogar   najbolje po-  I
I strehi, se najfljudoeje priporočatn                                                                   1
I                                     z Telespoštovanjem                                                       I
L U O. C E R N E, iuvelir
j ;;       LJUBLJANA, Wolfova ulica itcv. 3.       s |
Konforlstlola
isvcžSttfi«    bolida   rrtoc,   tr%.   stroke  in
vzgoiiteliica
muiik»lno   cac Vrai^na. zmc ina slo». in nemSčme trr   fraricolčme,    89   *+*%* m%t% U\m\, — Posudbe pod nitkrt ■a«4 417$^   na   upra?    »Slov.    Nar.«
o
N
©
o
N
©
ivni salon
Viktor Ba|t
im^im & fi. znm tmi puiti
Sopki,   venci   s  trakovi   in   napisi   se
izdeluieio po aalalt|Ili otua, Delo
okusno vezano. Velika zaloga krasnih
suhin vencev.
Priporoča se z odličnim spoStovanjem
Viktor Balt
Natlo? <a brzojave: Vlkt«r »»jt, ctetHčii salotu Ljubljana.
rmm ■■ mm w*                                     .   .                                              u ■■ ■■ ■■-■
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.     126
za f*?$J*a In fedilae   sobe, talose  la gosposko
sobe.   P-cproge,   zastor]l»   modrocl na vzmdi
UmmmM modrocl, otroiU voilćkl Ud.
i Specialni oddelek platna
v trgovini ^^--    S -^- IR» C   hstnica Jažviga^rc
Ljubljana, Selenburgova ulica 5
■           i         nudi %m prMoinost sa dobri in c«ni nakup:                     i
rjuh                                   %       odeinih riuh
brisalk                        ^        blaiin
prtov                    ^4*             pernat, blaiin
prtiiev               *<&                      pernic
brisalk                                              žepnih rut
Za vojake zimsko perilo.
_____________________________i
■Z.GL   deco
^d&o^

Cms 1-M.
Novo!         Novo!
Blojri] CradniR:
Padajoče ziezde.
Dobi se v kniigamah in „Omladina44, Ljubljana, predat 87.
^a   Božič !

0OU tt ffek