-YEAK
__Cen« lista
xxvn. j, i««)
PROSVETA
glasilo slovenske narodne podporne jednote ■
Chicago, III., četrtek, 22. marca (March 22), 1934.
11
KomentvJ1
it Je povedano!
ameriškega
J; je ogromna. Skupna f privatni in javni last-K ji narede tločinci -f ¿ije tatvine, ropi, po-J. jn skupni stroški . pobijanje zločinov uj» sodišča, obravnavo, «oje kaznjencev etc. — ( približno trinajst mtlt-¿•rjev letno.
£ milijard (13,000 miri letno! Ko je Roosevelt ^ da bo "New Deal" stal
, milijard dolarjev ob kontnega leta 1936, je var-di - one, ki vedno vpi-i mora vlada varčevati — b ledena groza. Toda zdi i trinajst milijard dolarjev (y jih požro zločini, niko-t vznemirja. To je nekaj jlMfa!
¿indevetdeset odstotkov filoiinov je zaradi denarja. L na svetu ni toliko denar-tfinov kakor v Ameriki. Uhko se reče, da je v A-B milijon ali dva milijona ki neprenehoma tuhtajo, bi brž — "by hook or f - prišli do denarja. Po-ili nepošteno, to se ne samo da je nakana u-
ga dneva, da ne bi prišla kakšna sveža korupcija rindlarija večje obsežnosti, i ¿asopisje komentira; rodi napadi in vpadf so že vsakdanji, da jih listi eno-o registrirajo kakor poro-vremenu.
•mimo najnovejši čikaški i avti. V Chicagu stane na leto, če hočeš zavaro-pordov avtomobil, ki je . sto dolarjev, proti tatvi-Milwaokeeju stane enako »vanje 95 centov. Zakaj mrovanje v Chicagu tako io? Zato, ker je tu največ n avtov, okrog 50,000 na Najnovejše odkritje je, da tatvin v ogromnem številu i ni. Organizacija slepar-kateri so pravkar prišli na j« redno prijavljala "ta-i avtov" zavarovalnim družin kolektala ogromne tiso-a avte, ki niso bili nikdar feni. Zato so družbe zvi-premijo zavarovanja. Druž-kobile ogoljufane, kajti od-t80 ^Plačila na rame polj 'Judi, ki plačujejo pre-
^parsko organizacijo, ki to M. bodo zdaj razbili — !* kma|u Pojavi druga. Na * kriminalcev-je prijetih » M» m kaznovanih, a zdi 84 na vsakega prideta dva »- zvitejia in drznejša. ^tniki škripljejo z zobmi glisti sklepajo roke nad Noitjo I j udi.
Jo «nešiio! Tisočletja mo-" PndiK in maščevalne ju-zločinov na lastnini ,edno več! Razumljivo -J med, tam so čmrlji, pa j* * tako odganjajo in p*
rti t * in n^brt i®
» vsak dan poudariti: do-družba ekonom-2?"lX,ra,na » Privatno it, ^ Mko časa bo im-
Cv» .V*romno armado
"»rja brez dela na vrhu W^* nepostavno ^ denarja brez del. U* t7nd^ntalno, v luči
IC	in ropi
Mri A

••tno trinajst
v vodo!
J*. pretafau muni-
M lobfat«
Resolucija se-** »reiskavo a j^ih Idbistov
K.......
Hil .
* v
Kir H
H|
sk-
H Li. Profitarstvt
rk])*x j* biU «o-
"j«*ke|
M
I zadev«.
r*"K»luciji PO-
TM ODSEK RESETA BOSSOV-ske unije
Trik velebiznis« m ni posrečil
Lewis n modifikacijo predloga proti kompanijskim unijam. $650 "plače" na uro
Washington. — (FP) — Senatni delavski odsek je pričel z zaslišavanjem o Wagnerjevem zakonskem načrtu proti kompa-nijskim unijam kljub manevrom in protestom legije ameriških "openšaparjev".
Ko je senator Wagner predložil osnutek pred par tedni, so se "openšaparji" zedinili na strategijo zavlačevanja. Kongresni-ke in senatorje so bombardirali z apeli, naj počakajo z uvaževa-njem predloga. Ker s to potezo niso uspeli in je senatni delavski odsek odredil zaslišanje, so bankirji, tovarnarji, veletrgovci in izdajatelji časopisov spremenili apele v grožnje in pričeli stra šiti deželo in zvezne zakonoda jalce • peklom, če bo sprejet ta osnutek.
Tarča napadov je Ameriška delavska federacija, "ki hoče dik tirati ameriškim industrijam in s silo tirati delavce v unije" Slednje samo zato, ker hoče njih asesment, njih dolarje, katere ji nočejo plačevati prostovoljno, to je se prostovoljno organizira ti. "To je nova tiranija", je gr mel v radio lastnik čikaških Daily News. "Unije so potrebne in dobre, ampak morajo biti prostovoljne."
Predsednik Iron and Steel Instituta, organizacije jeklarskega trusta, pa zahtevft vladno preiskavo o plačah delavskih voditeljev. Po izjavi slovitega odvetnika Franka P. Walsha prejema predsednik tega jeklarskega instituta |650 "plače" na uro. Walsh je rekel, da temu predlogu nasprotujejo prav tisti industrijalci, ki so pobijali še vsak poskus za izboljšanje delavskega položaja, uključivši zakonodaje proti otroškemu delu in izkoriščanju.
Lewis, predsednik rudarske u-nije UMW, je argumentiral za modifikacijo določb glede sestave delavskega odbora. Ta naj sestoji iz enakega števila zastopnikov delodajalcev in delavstva. Osnutek določa tri zastopnike "javnosti", ki bi bili odločujoča sila.
"To bi bilo le potrata časa. Namesto, da bi zastopniki delavstva prepričevali "javne" zastopnike, se naj direktno pogajajo z zastopniki delodajalcev za izravnavo spornih vprašanj. Sploh sedanja določba reducira zastopnike dela vat va in delodajalcev na stopnjo svetovalcev, namesto da bi bili odgovorni člani".
Lewis je insistiral, naj imajo delavci pravico pridružiti se kakršnikoli delavski uniji, ne glede če je pridružena delavski federaciji ali ne. V žigosanju kom panijskih unij je rekel, da n« ve niti za en slučaj, kjer je bila med družbo in njeno unijo sklenjena pogodba, nanašajoča se na delovne ure in plače.
Da jeklarski delavci nimajo močne organizacij«, je nadaljeval Iiewis, je vzrok to, ker imajo korporacije svoje "unije" in odslove vsakega delavca, "če je le na sumu, da se želi pridružiti pravi uniji".
Pri tem je prišla na dnevni red tudi U. 8. Steel korporacija, o kateri je Lewis rekel, d« je bila na robu bankrota pred NRA, s prihodom "new deala" pa je v drugi polovici lansk«ga leta profit irais 50 milijonov dolarjev. Senator Borah je k temu dostavil, da je U. 8. Steel pobarala teh 50 milijonov z dvignje-njem cen. Po njegovem mnenju ni med Rooseveltovo in Hoover-jevo administracijo ndbene razlike kolikor se tiče odnošajev do jeklarskega trusta. Svobodne roke ima zdaj kot jih je imel prej in se g« vlada n« upa niti pobotati.
jt spadal rsu of postais provided for t» seeOoa 110t, Ast ef Oct. 8. 1017, authorised — Jim 14. mil
Subscription $6.00 Yearly
fcTEV.—NUMBER 58
Chicago. — Senatni pod odsek ki se nahaja v Chicagu in preiskuje "visoko ceno likvidiranjs bankrotnih podjetij", je te dn< razgalil, kako so odvetniške fir me v službi sodnih oskrbnikov (receiverjev) požrle le v dveh primerih konkurza vsoto $2,4t6, 000 v plačah. Ta dva primera se tičeta bankrotirane ulično-želez niške družbe Chicago Railways Co.. ki obratuje na zapadni in severni strani mesta, in železniške družbe Chicago, Milwaukee & St Paul.
Ena sama odvetniška firma kateri načeluje John W. Davis predsedniški kandidat demokratske stranke v letu 1924 ir katera ima svoj glavni sedež v New Yorku, je dobila $250,000
Hitlerjevski izgredi izbruhnili v Jugoslaviji
Fašistični študentje dovske begune iz Sarajevu
Sarajevo, Jugoslavija, 21. mar
ca.—^Sinoči so tu izbruhnili an-tisemitski in hitlerjevski izgredi. Povod za zbruh jc bil koncert v sarajevski dvorani, ki ga „e priredil židovski pevski zbor, se-stoječ večinoma iz begunov iz Nemčije.
Komaj se je koncert začel, so začeli dijaki kričati: "Dol s pro-pagandisti komunizma!" Na o-der so začeli leteti klopotci in v dvorani je nastala rabuka. Koncert je bil razbit in prestrašeno občinstvo je zbežalo iz dvorane Izgredi so se nadaljevali na u< lici pred dvorano, kjer so dijaki psovali Žide in komuniste in vpi li: "Živio Hitler!"
Policija je aretirala dvanajst nemirnežev. Nacijska propaganda na univerzah v Jugoslaviji je zelo velika.
Advokatski rahtirjl ob korita koakirzov
Samo dva konkurza v Chicagu sta prinesla dva in pol milijona v "plačah"
Četrt« izdaja Pure Food in Drugs zakona
Washin*gton. — Zakonski o-snutek za izboljšanje Pure Food and Drugs zakona je izšel že v četrti izdaji. Tovarnarji patentnih medicin, kozmetike in pre-zerviranih jestvin pridobe nekaj z vsako izdajo. Četrta izdaja je le senca originalnega Tugwel-lovega osnutka, za kar skrbi senator Copeland, radijski duhoven Fleischmann Yeast Co. in prodajalec drugih - ničvrednih "remed-ur".
Fašistično sodišče v Italiji deli stroge kazni
Rim, 21. mares. — Posebno fašistično sodišče za zaščito države je včeraj obsodilo dva Italijana na 30 let ječe in enega na 18 let. Obtoženi so bili, da so hoteli ubiti Mussolinija in da so v zadnjem juniju povzročili bombno eksplozijo v papeškl ka-tedrsli sv. Petrs.
tragikomedija z izvajanjem klavske točke
Nogavičarski podjetnik Harri-man pozvan na — zagovor. Weiru s« ne bo skrivil Im. Pri Bud d Mfg. Co. bodo nove volitve
30 delavcev ubitih v kamnolomu r Jugoslaviji
Bel grad, 21. marca. — Silen plaz zemlje in k«menja, ki se je včeraj odtrgal v kamnolomu pri Banjici v okolici Prištine ob al-banski meji, je zasul 30 do 60 delavcev. Vzelo »ki dv« dni prodno bo mogoče odkopatl zasute delavce.
John P. Frey, načelnik kovinarskega departmenta AUF, je rekel, da je U zakonski osnutek najvažnejši delsvski predlog sedanje generacije. Izjema j« mogoče le zakon proti injunkcijam
v delavskih sporih. On je rekel, d« je bil njegov ur»d po prihodu NRA poplavljen • pritožbami vsled kršitve delavske točke industrijskega zakona in radi od-puščanjs unionizmu naklonjenih delavcev. Velika večina teh pri-WM) je še tteroštnik.
Washington. — (FP) — Komedija z izvajanjem famozne delavske točke industrijskega zakona ni brez tragične strani. Vlada ne ve kaj naj stori. Z ene strani ji grozi "united fronta" vslebiznisa, ki zahteva: roke proč od enforsiranja te točke, na dfugi pa vstaja s strani delavstva val nezadovoljnosti in za-molklega bobnenja, ki se zna iz chniti v največjem industrial-ntm boju.
Situacija prihaja do točke, ko vlada ne <bo mogla več dohro i-grati svoje dvoobrazne politike in uganjati tragfkomedije. Morala bo enforsirati to točko ali pa odprto pokazati, da je vse skupaj velika farsa.
Delavstvo je do sedaj uspešno vlekla za nos. Pitala ga je z obljubami in raznimi manevri Niti v enem slučaju ni udarila po velikih "čizlerjih", ampak s svojimi manevri pripomogla do poraza delavcev povsod, kjer je prišlo do kritičnega momenta v boju za pravico do organizacije,
Najnovejša cvetka iz vrta "novih dealerjev", vsaj pa med najnovejšimi, j* "akcija" v zvezi i večmesečno starko pleteni-narjev pri Harriman Hosiery Co. v Harrimanu, Tenn. Stav-karji so se zadnji teden obrnili direktno na predsednika Roose velta in ga vprašali: "Mar naj stradamo, dokler sodišče ne odloči v tej zadevi?"
Bela hiša jhn je obljubila "akcijo" v 24 do 36 urah. Ko po 48 urah ni bilo nobenega glasu niti znamenja o kakšni "akciji", so stavkarji ponovno vprašal Belo hišo, kaj je s stvarjo. Dobili so odgovor, da je bil lastnik tovarne Harriman pozvan v Washington na zagovor, ''kjer njo ra dokazati, zakaj naj mu vladu ne vzame plavega orla". To je do zdaj vsa "akcija".
Prav za prav ne vsa: stav-karjem je bila odvzeta tudi podpora, ki so jo prejemali od zvezne relifne administracije. Vzel jo je okrajni relifni odbor, čigar članica je tudi soproga nekega tovarniškega bossa. Depu-tacija je v Wsshingtonu skušala dobiti tudi zagotovilo, da bo stavkarjem podpora vzpostavlje-na. Na drugi strani jih tepe tudi okrajna oblast in je bilo že 150 stavkarjev aretiranih radi kršenja injunkcije, ki so pod kavcijo $30,000.
Justični department, ki ims menda tudi to zad«*vo v rokah, je te dni naznanil, da jeklarskega magnata Weira ne bo prose-kutiral, ampak le vzel proti družbi injunkcijo, "če potrebno". Slednje se mogoče zgodi, če delavski odbor določi nove volitve pri Welrton Steel kompaniji.
Nove volitve Je Johnson obljubil delavcem pri Budd Mfg. kompaniji, pri katerih bo glaso-vslo tudi 800 stavkarjev, ki so bili odslovljeni. To bodo že tretje volitve. Prve Je odredila družba na svojo pest oziroms kom-(«snijsks unljs. DruJre je odredil complisrtce board ali odbor za pritožbe, vodila p« jih Je kom-panijska unija. Zdaj še ni gotovo, če se bodo tudi tretje volitve vršile v tovarni in pod nadzorstvom bos so v.
Za Izvajanje časnikarskega pravilnik« Je bil imenovan car vseh openš«p«rdkih c«rjev Her-vey J. Kelly, načelnik «ntiunij-ake sekcij« American Newspaper Publisher«' «soci«clJe. K*l-lyjevo dHo v preteklosti Je bilo, d« Je tJskarnsm v slučaju stavke preskrbel skd*. N« čeki "rode suthoritlea", ki izv«j«jo pravilnike, Je stotina Kellyjev. 1 "New deal" i lelezno rokavico!
Avtna stavka odgodena na pritisk Roosevelta
Stalin al dobil oiaa oboi* noga daaajskoga socialista
Mati, ki je poskusila s samomorom, je ostala pri šlvljmju in
bo sama vzgajala sin«
Dun«j, 21. marca.—Josef Stalin, vodja komunistične stranke v Rusiji, bi bil rad dobil štiriletnega sinčka Georga Weissla, dunajskega socialista, ki je bil prvi obešen po civilni vojni v Avstriji zadnji mesec. Stalin, ki nima otrok, bi bil rad dečka po-sinovil, ko j« slišal, da je Weiss-lova vdova pred nekaj dnevi izvršil« s«momor. Njegova želja se pa ni izpolnila.
Ko so sovjetski diplomstje na Dunaju izpraševali po dečku, so našli Weisslovo vdovo še šivo. Plin, s katerim se je hotela zadušiti, je ni do kraja usmrtil in zdravniki so ji ohranili ivljenje. Ko je mati slišala, kaj želi vrhovni vodja boljševlkov, je odkimala z glavo in rekla: "Zdaj ne bom več iskala smrti. Živela bom za sina in vzgojil« ga bom za zvestega socialista, kakrften je bil njegov oče".
Predno je Georg Weissel umrl na vešalih, katera mu je postavil katofiški diktator Dollfuss, je izrekel željo, da bi njegov sin nadaljeval njegov boj. Umrl je z vzklikom: "Živela socialna demokracij«!"
Vdova je bila tako obupana po justičnsm umoru svojega mota, da je pred nekaj dnivi poskusi 1« s samomorom in pustil« Je 11 stek * nspisom: "Pokop«Jte me poleg Georg«. Jaz ne morem žl veti brez njega in hočem biti t nJim". _
Volika socialistična zmaga v Arfoatiai
Glavno mesto republike, Buenos Aires, pod socialistično kontrolo
Buenos Aires, Arg., 21. mar-
c«. — Dokončano štetje glasov, 3ddanih pri občinskih in kongresnih volitvah v Argentini dne 4. marca, je potrdilo prva poročila o veliki socialistični zmagi. Občinska uprava v mestu Bue-nos Airesu je prešla v roke socialistične stranke.
■ M	1 .
Železniška katastrofa v Rusiji; 33 ubitih
Moskva, 21. marca. — ftele danes Je bila objsvljen« vest, d« jo tyila pred devetimi dnevi velika železnlšk« nesreč« v T«vstu-lu v Uralih, pri kati-rl je bilo 33 oseb ubitih In 68 ranjenih. Železničarji v nesrečnem vlaku so bili aretirani, kolikor Je o-stalo živih.
Naval ns "butlegsrne" v Chkagu
Chicsgo. — Ze m ksj dni Je v teku policijski n«val na gostilne in privatne hiše, ki so na sumu, d« se tamkaj prodaja opojna P'* j«č« brez licence in davka. Vsa pijač«, ki nima davčnega kolka n« posodi, Je zaplenjen« In Ustnik je podvržen denarni in zapor nI kazni.	.
Hov Jet i udarili lene delavce
Moskva, 21. m«rc«.~ Nov« odredba sovjetske vlade določ«. da delavec, ki ne izvril predplaane kvote svojega d<'!a. bodisi v ks-kovosti sli količini, mu bo odtr-ga na rwzda, če se dok«še, d« Je s«m kriv svoje poč«*nostl In z»-nikmosti. Ce je le delom« sam kriv, mu bo mezda prikrajšana za eno tretjino.
Hitlerjev« weklr« nepreetann aeft« glave
Brriln, 21. m«rc«. V Koe-ingsburgu sta bila včeraj dv« fcomi^nisU obglav I jena i H/tožena sta bil«, d« sta ubil« n«rjj. slug« "šturm«r.s ' v juliju 1
Voditelji «vtne orgenizaclje prišteli n« konferenco v Beli hiši. Administrator Johnson v novi kaši. Obljubil je avtnim baronom separaten sestanek, Roose vel t pa menda hoče Imeti skupno konferenco vseh pri-zadetih
Washington, D. C., 21. marca.
— Splošna stavka v avtnlh tovarnah Amerike je bila sinoči odgodena za nedoločen čas na akcijo predsednika Roosevelta. Stavka bi se imela začeti danes zjutraj. Roosevelt je včeraj popoldne poslal brzojavni apel na WillUma Collins«, voditelj« unije «vtnih delavcev, naj organizacija odgodi štrajk in pošlje svoje zastopnike v Washington; predsednik je sugestiral, naj zastopniki delavcev pridejo v Četrtek v Belo hišo. William Green, predsednik Ameriške del«vske federacije, je tudi brzojavno apeliral na Collinsa, naj unija ugodi Rooseveltu in odloži stavko.
Collins je predložil «pol centralnemu odboru unije, ki je v onem momentu zboroval v Pon-tiacu, Mich., in odbor je sklenil, da ustreže želji Roosevelta In pristane na konferenco v Bell hiši. Takoj so bili krajevni voditelji po vseh mestih brzojsvno obveščeni, naj delavci ostanejo v sredo na delu in počakajo nadaljnjih odlokov.
Istočasno je Roosevelt povabil avtne barone n« sestanek v Bell hiši. Sestanek se vrši Jutri. Avtni msgnatjo so se odzvali, toda, ko so izvedeli, da isti dan pridejo na sestanek tudi zastopniki avtne unije, so se začeli puntati, češ, da oni nc bodo sedeli skupsj z voditelji unije. Izgovarjali so se, d« Jim Je Johnson obljubil sep«r«ten sestanek z Koo-seveltom, dočim bodo unljskl voditelji govorili s predsednikom naslednji dan.
Johnson se je n«to Izgovoril, da on ni vedel, kakšne načrte I-,rs predsednik; bil Je pod vtisom, da bosts obe sporni stranki ločeno konferlrall z RooNevel-tom. Vprašanje skupne ali ločene konference Je #e f temi.
Detroit, Mich., 21. marca. — Centralni odbor orgsnisaclje iivtnlh delavcev, ki šteje 50 modt, jc sinoči soglasno sklenil, da se stavka odloži za dan sli dv«. Predno so odborniki odgl«sovsll z« t« sklep, so burno deb«tir«ll; mnenje večine Je bilo, d« se st«v-ka ne sme odlagati predolgo, če «vtne družlie pokažejo, d« Jim nJ z« pravično rešitev spornega vprašanja.
Odborniki zastopajo unije vseh večjih avtnlh tovarn v Mlchlga-nu (Hudson Motor v Detroitu, Fisher Body v Flintu, Pontlacu In Lsnslngu, Bulck Motor v Flintu etc.) razen Forda.
Iz Clevelanda, O., Je priŠl« vest, d« Je sinoči 7000 del«vcev v t«mk«JŠnJlh avtnlh tovarnah odglaaovalo za štrajk.
KevolU proti radikalnemu pastorju
Coffeyville. K«ns. — H pridi-gsmi proti kompsnijskim unijam Je rev. Joseph D. lioyd, pastor Prve Kristusove cerkve, povzroči! pravi vihar v Um me-stscu oljne industrije, ki Je razdeljeno v dv« tabora.
Ker mu družiš- niso mogle zavezati Jezika a pritiskom na cer kvene krofe, »o zdaj zagrozile, d« preselijo refin«rlje drugam. K svojimi prldigsmi Je p«ator porazil kompsnijske unije in si nskop«! Jezo oljnih družb in blz-nltkih interesov.
Organi/Iran je krojačev n« za-padu
Hsn Francisco. — Po dolgih letih nt» krojači v lanski oblačilni industriji «"pet utrdili u-nijo in prisilili podjetnik* v dveh brsnžsh n« podpis kolek« ttvn* pogodb*

FRO«.? ET*
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
MiMLO IN LASTNINA »UtVPfM»
HAMovMK roonmum ,
|UM*Im: M M^'»"' ta b»4. MM M *U. |1M m MW tou ; M flM	«'»■
Ofci-
MMHTUM rsiMi («T «»• U»lto4 Cim CkUa«*l M4 Cm< tftwr *n4 Cl—ro fi M r*
tmmtrUm
NMW m «aa. h*' ** • PK08VETA_
WI4* »•. La •■»•I*
a or TUB KO>mutkd ri
!•••».	J
m»i, 4* »a» i* • L|ll"nn — juutafci *••••»«• *» iKa»»4aa«*». «a ••
•M JU» IX —_	-
Domač drobiž
Član umrl
Euclld, 0. — Tu je umrl Joe Vučlč, »tar 43 let in rojen v Palestine, 0. Podlegel je jetiki. Bil j« ¿lan društva At. 460 SNPJ in tapuiča ženo, Atiri otroke in atarie. Vdova in otroci ao val ¿lani SNPJ.
&e eden nov grob
Crafton, Pa.—Umrl je Frank Smole j. Mtar 60 let in doma U Kranjske Gore na Gorenjskem. Zapušča ženo, dva ainova in dve hčeri, v stari domovini pa štiri aeatre. Bil je ¿lan društva it. 166 SNPJ.
Samomor
Pittaburgh. — Pred kratkim ae je tu usmrtil 30-letni Hrvat Viktor Belac. lzpll je strupeno kialino in umrl v strašnih mukah. Ker je bil član katoliške župnije, je iupnik d<A>il zdravniško izjavo, da ae Je fantu zmetalo in ni vedel kaj dela. Na podlagi te izjave ao fanta pokopali a katoliškimi obredi.
Plama na polti
Chicago. — Pismo na glavni, h t ari čikaški pošti imata: Muk-aim Milanovič, 913, Rose Sajovic 918. Za pilimo je treba vprašati pri oknu "Advertised", vhod iz Adama ulice, in povedati številko, ki je navedena poleg imena.
Jtklarika dražba te m
Glasovi iz naselbin
knjtr
Delavake razmere ia prire j mene in da stvar ie ni zamu-ditev	jena, ne pozabljena; naša vzvi-
. vUetroit, Mich. — Zadnje čase'šena ideja ae ie lahko uresniči, je ¿a«opis je polno vesti o avtni I le če hočemo. Kot vse izgleda, situaciji in preteči stavki. Glede| se pa bomo morali bolj strniti m notranjih tadev avtnih felav- spoznati za skupno delo, če ho-
■Ml podali
Delavakl odbor odredil voHtve
pri Republle Hteei to. v Ala-
baml
Washington.—(FP) — Kljub naznanilu Republic Steel kompanija, v katerem pravi, "da je naše »tališče altčno kakor stališče jeklarske industrije na aplošno in bomo pod vzeli vse legalne korake, ki so potrebni za ohranitev kompanijske unijo", je delavakl odbor odredil volitve v njeni jeklarni v Thoman Furnace, Alabama Družba je odklonil priinati devet zuatop-pikov jeklarske unije.
Delavski odbor pa ni je uinil roke, ko no rudurji te driru* zaprosili, naj odredi »lične /oll-tve pri rudniku ie leant) rult v Kaimondu. Odbor pravi, < ^ nima avtoritete, ker Ae ni v ga-I javi pravilnik ta induati»,. letne rude, družba pit ni jMalpi-nala pre<laednikovegu dogovora. Pokrajinskemu odboru je auge-atiral, naj on poakuAa z volitvami.
Oblačino tvrdko A. Roth Co. v Chicagu je delavaki odbor it-r»*xil Jtialičncmu department u in pritožbenemu odboru NRA, ker noče priznati unije. Pri tej drut-bi je bila stavka zadnjo jesen in ae »por Ae vedno v lete. 1)©. lavski <wH»or Je odredil priznanje International I.adie* Garment W\»rher» unije In tovarniške volitve. čeprav ae Je družba odloč-no uprla.
l>t»»le\an>e aaraAča. pravi Per klsmt«
Washington. D. C. — Miss Frances Perkins, tajnica depart-me nt» sa delo, porta*», da je število upoalenih delavcev v industrijah naraslo ta 34.1,000 od 15 januarja do 15 februarja t i in »kupna vsota izplačanih tedenskih m<jd Ja v Istem čaau narasla ta 12 m III Jonov dolarjev. Naj fe<vJ| poraatek up»»«levanja Je v avtomobilski InduatrlJI. Perkln-»ova priznava, da ae njeno pomnilo ne nanaA« na \«e industrije
cev, vedo delavci sami najbolj kako in kaj. Ce bi časopisje poročalo resnico o razmerah v avtni industriji, bi se marsikdo zgražal nad nečloveškim pri j a-njaštvom, ki je upeljano v vaeb av{nih tovarnah.
Za mesec marec so napovedali, da bodo izdelali 81 tisoč avtov namo v Fordovih tovarnah, in to z veliko manjšim številom delavcev ko prej, ko so producirali okrog 60 do 70 tisoč avtov v istem času. To pač dokazuje, da cvete priganjaski sistem ko nikdar prej, poleg tega pa ao seveda stalne tehnične izboljšave na produkcijski liniji in pri vseh ostalih izdelavah raznih avtnih pritiklin. Celotna produkcija je tako sistematično zmehanizirana, da človek nikakor ne bi mogel verjeti, ako ne bi sam videl. Sploh si ne more predata ati, da je kaj takega mogofc. Pa to ne velja samo za j*Vdovt tovarne, kjer je v v«-fli vi U'to zvana "fordizacija" (njegov sistem najpopolnejše pjv*'ikcije brez ozira na delavčevo trpljenje), ampak ta sistem se je razpregel po vsej avto i industriji.
, Marsikdo bo rekel, zakaj se avtni delavci ne organizirajo. Tudi pri tem so bili storjeni poskusi, pri katerih pa so v tej krizi razne potežkoče. Mnogo avtnih delavcev je bilo od dve do tfi leta brez dela in zaslužka, pa •o težko pričakovali dneva, da bodo poklicani nazaj na delo. Ker so vse avtne tovarne podpisale avtni pravilnik NRA (razen Forda), so takoj razpisali volitve za kompanijske unije in postavili svoje kandidate. Delavskih unij in kandidatov sploh ni bilo. Kdor se je drznil agiti-rati za unijo A. F. L., je bil nemudoma odalovljen. S takimi diktatorskimi metodami so preprečili vsako organiziranje delavstva. Resnica pa je, da se je gotovo število zavednega delavstva, kljub pretečim grožnjam od strani delodajalcev, skrivaj organiziralo, daai je bilo to ite-vilo precejvimajhno.
Na prvih straneh mestnega časopisja smo čitali, da je Ford zvišal delavcem plače na $5 dnevno. Da pa se ne bi kdo preveč ogreval za to vabljivo mezdo, naj bo povedano, kdor dela pri Fordu na produkcijski liniji po osem ur na dan, da tistih pet copakov prokleto težko zasluži. To dobro vedo delavci, ki so u-poaleni pri Fordu. Vsled tega nikomur ne svetujem, da bi prišel v Detroit za delom. Saj je tukaj še vedno okrog 200 tisoč delavcev brez dela! Tudi pod CWA niao zaposlili niti polovice teh delavoev! No, sedaj pa Ae ostale odšla vi ja jo, vsuk teden no osem tisoč. Nihče ne ve, kaj «<» bo ukrenilo v bodoče glede brezposelnih delavcev.
Kar se nas Slovencev tiče, namreč nas, ki smo prekoračili 50. leto starosti, se nam nič doli- ...4 ».? obeta, kajti v tovarnah ¿tlijo nikogar, ki je čez 45 '.t ¿¡Ur. Kdor dobi delo, je ja-¡ko trogo in natančno preiskan j po idravniku, kakor v stari Av-sulji naborniki ta vojaštvo. U tega si bo lahko vsak sam ustvaril sliko rasničnih razmer, ki vladajo danea v Datroitu.
Sedaj je v teku močno gibanje ta splošno stavko avtnih delav-cev. Kako se bo izteklo, je težko povedati.
Situacija na našem društvenem polju se je malo itboljAala, pusebno pri društvo it. 121 in drugih jednotinih druitvih. Pa-»ivnost je pracej padla in bolniška liata ja tudi precej nižja. Ia tega e j »oditi, da smo to črno in d< !jnt> k It«» kollkortoliko ie prt* tali. Društvo 121 nima veliki tfule na članstvu, ker je v »dro ; omagalo svojim članom I ia •» blagajne t aaeamentom. j da je člane ohranilo društvu in Jarfnoti.
'blede SNI) pošto j i še vad-1 no močno mnenj* ua m gre g' delom, naprej, i<aa! foatavimo ki bo v resn«! koristil našemu narodu v 1J» % t u Upa-«j« tudi p>a(oJi, da * ' apfW»
čemo idejo uresničiti.
Dne 6. marca je SJ4.D. najel trgovino poleg svojega zemljišča, kjer bo obratoval svoj lokal za shajališče in seje klubov, zborov in društev po zelo oizki peni. Za nadaljne informacije se obrnite na tajnika M. llrbasa. Zemljišče bo lepo uravnano za igrišče — balincanje, baaeball itd. To nam bo dalo malo več življenja.
Da pokrijemo vsaj delno naše stroške, se je gospodinjski odsek S.N.D. odločil, da priredi domačo zabavo v soboto, dne 24. marca, na 242 Victor ave. Ženske so mi povedale na uho, da imajo za to prireditev pripravljenega nekaj novega. Uljudno vabijo vse rojake in rojakinje iz De-troita in okolice. Posebno rojaki z westsida so vabljenj, kajti radi njih je bila naia veselica prestavljena. Ne pozabite, da roka roko umije, obe pa obraz.
Na svidenje 24. marca!,
Anton Jurca (121).
Ravoaoje a "fornerji" v Can idi
Naw Waterford, C. B., Canada. — 2e dalj časa sem nameraval, da sporočim v 'Prosveti, da smo se vsi inozemci ("fornerji") v distriktu Cape Breton, Nova Scotia, združili v novi organizaciji "The Organization of the Naturalized Canadian Citia.ns of Cape Breton, N. S."
Kdo nas je v to akcijo prisilil? Odgovor: uradniki U. M. W. of A. tega distrikta. Zakaj? Tu bom opisal kako se je zače lo.
V	Prosveti št. 200 1. 1. sem poročal, da je tukajšnja kompanija svoje premogovnike začela stalnejše obratovati in da je bilo veliko delavcev nanovo upo-slenih, med temi tudi dosti "for-nerjev", ki so bili leta 1932 od-slovljeni.
V	Prosveti št. 223, dne 14. novembra 1933, sem zopet poročal, kako so domačini na unij-skih sejah začeli protestirati proti kompaniji, ker je uposlila precejšnje število "fornerjev", ker je na drugi strani še mnogo domačinov brez dela. Protesti so se potem že spremenili v grožnje proti kompaniji, naj preneha uposlevati "fornerje", da najprej morajo biti vsi domačini zaposleni. Sam minister za rudaratvo je moral priti sem, ¡da je zadevo rešil.
Kmalu nato pa so na unijskih sejah zopet začeli "kikati" in sklepati nove načrte, s tem uspehom, da so res kompanijo prisilili, da je morala začeii "fornerje'* odelavljati po K in 6 na te den, ki so prej bili nanovo v de-
lo sprejeti. Na programu so imeli: vsak teden toliko in toliko jih mora biti pdstavljenih in na njih mesta mora kompanija
tega in tega domačina sprejeti Odstavljeni so bili tudi taki, z državljanskimi papirji, torej na-turalizirani državljani.
Tako postopanje od strani u-radnikov U. M. W. in njih prijateljev/je vendar odprlo oči vsem "fornerjem" in vsi ao bili složni, da je zadnji čas, da se jim pokaže, da "fornerji" ne spijo.
Za začetek nas je bilo samo par, dva Slovenca, en Oger, en Italijan, en Nemec in en Francoz. Pogovorili smo se o naii situaciji, da je treba takoj nekaj ukreniti. Sklenili smo, da vsak obvesti svoje zivance in jih povabi na sejo. Na prvo sejo je prišlo okrog 50 mož. Ker nas je bilo še premalo, smo sklenili, da vsak izmed navzočih gre med tednom na agitacijo za prihodnjo sejo.
Na naslednjo sejo, dne 10. dec., je prišlo okrog 150 mož, dvorana je bila nabita. J. Schraga je navzočim pojasnil situacijo, da je zadnji čas, da ae vsi združimo v eni organizaciji in se branimo, predno nas vse odslovijo. Slišale so se različne pritožbe. Sklenjeno je bilo, da se vsak, ki hoče pristopiti v or ganizacijo, lastnoročno podpiše. In podpisali so se tudi vsi oni, ki z U.M.W. sploh nimajo nič opraviti, kot obrtniki in trgovci. *
Ker je poročevalec tukajšnjega lista poročal o naši akciji javnosti, je prišla ta novica tudi vsem U.M.W. na uho, ali pa so sami brali. Rezultat je bil: od tùitef/a tedna ni bil nobeden "forner" več odslovi j en in tudi nobene besede glede tega se na unijskih sejah več ne sliši.
Na naslednji seji, dne 17. decembra, je «bila sprejeta zadevna resolucija.
Omenjena organizacija je tudi za to, da bomo pri vseh prihodnjih volitvah, kakršne že bodo, vsi glasovali za tistega, ki bp upošteval naše zadeve, enake pravice z domačini.
Dosedaj je 358 mož in žen vpisanih v tej organizaciji, ki so skoro vseh evropskih narodnosti, razen angleške.
Ker sem tajnik omenjene or ganizacije, mi je poslovanje dobro znano. Izvršili smo tudi že par drugih važnih zadev in načrtu imamo še več stvari, da se rešijo, kar bom še pozneje poročal.
Ce bi uradniki UMW poslovali po pravilih, bi ne bilo nobene diskriminacije in nobene ne prilike. Povedati bi morali vaem skupaj, da smo po pravi lih vsi bratje, da ni razlike. Mesto tega pa so ravno oni največ prepira povzročili. Za plačo imajo sedaj to, da so vsi "fornerji" pristopili v novo unijo.
Pred kratxim je Nova Scotia Coal Co. napovedala svojim de lavcem, da ne more drugače svo-
je tri premogovnike obratovati naprej, ako delavci oe sprejmejo 25% redukcije. Ako tega ne storijo, da bo ves obrat ustavila. In majnarji — 1300 mož — so zaštraifcali. Predaednik in podpredsednik distrikta sta se podala v dotično naselbino ($tel-larton), da rešita zadevo z o-menjeno kompanijo. Ko sta dospela do dvorane, kjer bi se imela vršiti seja, je bik» tam že par sto štrajkarjev. Ptedno je seja začela, so oba zagrabili in ju nagnali nazaj na postajo. Podpredsednik je želel vzeti svoj kovčag, pa mu niso pustili. Rekli ao mu, da bodo kovčeg poslali po pošti. Ce bi ne bilo po* lici je takoj na mestu, bi se jima slabo godilo. Povedali so jima, da se ne dajo prodati in da bor do zadevo že sami rešili. Dosedaj so še vsi na štrajku.
Herman Drobaach (068).
Zabava goapodinjakega odseka
Springfield, HI. — Gospodinj, ski klub Slovenskega narodnega doma priredi bunco party v prid svoji blagajni v soboto, dne 24. marca, priČetek ob 8. zvečer. Vstopnina je 25c. Serviral se bo prost prigrizek vsem, ki se bodo udeležili tgre. Na razpolago imamo tudi več lepih daril. V spodnjih prostorih se bo tudi serviral prigricek in pa dobra pijača. Za spodnje prostore ni nobene vstopnine. Uljudno ste vabljeni vsi od blizu in daleč. Na svidenje v soboto!
Antonia Church, predsednica.
Vabilo na Ovnov shod Cleveland, O.—Soc. klub št. 28 priredi v soboto, dne 24. marca, javen shod v Slovenski delavsk dvorani na Prince ave. in E. lOOth st. Shod se prične ob 8. zvečer. Nastopil bo naš znani govornik s. Joiko Oven iz Chicaga. Uljudpo vabimo vse okoliške rojake in rojakinje, da pridejo velikem številu na ta shod. Seznanite se z dejstvi, ki so potrebni vsakemu delavcu, da jih ve. Sedanje razmere zahtevajo, da smo aktivni v naših naprednih vrstah. Zato pa je potrebno, da posečamo take shode. Vsi na shod v soboto!
Pub. odsek.
\
Večerinka v SDD
Detroit, Mich.—Slovenski delavski dom priredi večerinko v počast vsem Pepcam in Pepetom v soboto, dne 24. marca, v SDD na So. Livernois. Za ples bo i gral naš znani muzikant Peter Kocjan. Ker bo Vstopnina prosta se pričakuje velika udeležba, dobrim in okusnim prigrizkom vam bodo postregle Pepce, z dobro pijačo pa Pepeti. S tem pa ni rečeno, da bodo na tej zabav, samo Jožeti in Jožice. Vsakdo je dobrodošel in vsakemu se bo dobro godilo na naši zabavi. Vabljeni so tudi vsi slovenski trgovci in gostilničarji.
Na veselo svidenje na veče rinki!	Član odbora.
IMavka v NemčiU oheail« .roje Atirt otr.Ac in «eW. da aide narijnkemu lerortzmu. Slika je bila utihotapljeaa it Nemčije.
Važni datumi v Waukeganu
Waukegan, III.—Na večer 24 marca priredi tukajšnja čitalnica, odaek Slovenskega doma predavanje o pomenu Čitalnice z ozirom na delavske probleme Predaval bo Frank Zaitz, ured nik Proletarca. Po predavanju se razvije prosta Zabava. Udele ženci bodo postreženi z dobrim prigrizkom in pijačo. Pričetek predavanja ob 8. zvečer. Vstopnina 26c.
Uljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz obeh naselbin, da s< udeležijo v velikem številu. Za mata vstopnino, ki jo boste pla čali, boste deložni dobrega razvedrila In pouka. S takimi pri redbami ne mislimo delati kakšnega finančnega uspeha, pač pa nam gre ta izobrazbo.
Na velikonočno nedeljo prire di naš mladinski odsek lokalne kooperative zanimivo Igro in veselico v SNI). Igra bo angleška Ta odsek je bil ustanovljen šele pred petimi meaeci, pa že šteje preko r>0 članov in članic, v sta-rosti od 14 let in naprej. Gledati moramo, da se U mladina ohrani pri tem odaek u ter da se njene vrste pomnože. Ideja je dobra ln h vredna naše podpore, podpore vseh zavednih delavcev. Zadružništvo moramo širiti, ker je nam v korist Zato pa napolnimo dvorano dne 1. aprila, na dan prireditve, ki jo aranžira zadruž-niAka mladina.
Klub št. 46 jsz bo praznoval letošnji Pni maj dne 28. aprila zvečer v SNI). Uprizorjena bo
Četrtek, 22.
enodejanka "Nova i^m ff». ki jo j, alj" Wt, urednik ProZl gramu bodo primer* cue in govori ter točk. Naš klub je 8u feto Prirejal pnom^
ve Ker pa je bila L redoma slaba udeležb.
*e prireditve za nekaj; stili Letos jo obnovi v velikem številu d» raza svoji zavesti!
Mahnich
Vabil« na sho4
North Chicago, m. _ to, 24. marca, ob 7*30 Slovenskem narodnom Deseti cesti v veliki dv vrši shod, ki ga priredita ers" za ljudsko ekkti North Chicaga in Wau2
Na tem shodu bo tl H. Thompson, tajnik 1| Ownership lige. Slc-encj veake, pridite vsi in tudi ljudi druge naroda to je v korist vsem. Mr. son bo podal vse p^dro javnih napravah, katei Združenih državah ckroi soč. On ima izkušn;e. f s? boate, kako velike k to za vas. Agitirajte vi polnite dvorano do zj,dn tička, ker s tem pri^onu Šim zastopnikom in onii delujejo pri tem, do zal
cilja. Oglašali bom j tu< ki. •
V informacijo Slovei večim po drugih nagibi teri se za to zanimaj 1981 se je v Združenih porabilo 28,415,000,000 lektrike, za katero so j $1^63,000,000. Novi st ducirajo elektriko za pol centa kvvh. Kdo ji gromni dobiček in komi Mati
Kegljiška tekma in 1 Milwaukee, Wis.-Z tukaj bolj slabo. Kot iz CWA kmalu pobrala Si pita, delavce pa pustila lu. Nekateri teh delavt bili poklicani nazaj v ostali, ki še delajo, da več toliko, bodo pa šli n niée". In kaj potem? M kar so naredili naši love cu lova.'Ostali so doma bavali na različne niči ljalci so kegljali, sedaj 1 ža pomlad in ribolov b modi.
Pevski zbor Zvon je 1 store pri svojem pre Franku Mattezu, kjer 1 šila kegljiška bitka kar zaporedoma, dne 24. in ca. Prostor se nahaja ni St. in W. National. Zn bodo deležni lepih dobil to pa vabimo vse, ki ae bavajo, da pridejo na U Na svidenje-na keglji Frank Bends,
Vprašanje HrviU Detroit. Mich. - Cit Prosveti vest, kako kato naj kliče Hrvate. Vest so Hrvatje zavrgli svoj neodvisne Hrvstske. brate Hrvate in brate i ki so pošteni ljudje. M vatskih delavcev in lo danes za neodvisno drža lavako vlado na čelu. trpijo iste muke pod 1 režimom v Jugoslaviji vatje.
Naj bo povedano, di mamo ničesar opraviti« ju ne v BudapcAti. N« šče je v Jugoslaviji in 1 grebu. Nas Hrvate zs* opoziciji dr. Juro Kssj^ nevi, Švica. On daj« ** vprašanja najboljša F ali pa B. Kaušič v C* Aleja <*J"
Železničarji pripravi)««
ti pr«f»
Dallas, Tex. ne morejo oferstovstij Izrožite jo nam in jo tovali sami." pravijo m> ji 8tephenville.	'
Texas proge. To F «J vor na odlok dw#*. ^ ha t obratovanj«'»1 ' proge, kar je privolil» t državna trgovinska k
To mislijo rwne if»T men pogaj.J" \ ščena prog» n^r» 72 ®»
ničarji bi obrstmsn
troke.	' „jji
irtf
22. «ARTA.
PROSVETA
Jugoslavije
asm	te
rt.viskll.Trt.
•''ï? lier«'
H V 2?	Andra
Mi P^tl napadel seda-^	ministra Ra-
* I zaraTp^odb z ino-
^ezniških g;*®
j, bo utrpela država s vm ^ 800 milijonov dinar-
iS« Staničevem so pisali in ni dvoma, da gw » vo afero, ki utegne postati
E*U> staviskijevska
¡¡T* bodo preiskali vse m bo dalo nič več popra-
L prometni minister Stanič Loj v uvodu svojega govora Cl, da bo govoril o zadevi, važna v finančnem in poljem pogledu. Gre namreč zA pdbe. ki so bile sklenjene ¡¿e graditve železniških prog Bitij i, pri katerih je angaži-18 naša država, da v teku 12 izplača nad 2 milijardi di-rjev. Žal ni mogel govoriti o » poprej, ker ni imel podrob-p gradiva in ko bi se dalo bj vplivati, da bi se to v.pra-ije rešilo povoljno. Edina pra-u rešitev bi bila, da bi ae te plbe kratkomalo vse odklo-e, uničile. V svojem govoru m dokazal, kakšno Škodo so pravile te pogodbe državni pjni. Popraviti se ne bo dar nič. le enega zadnjih sklepov iko še ovržemo. Štiri velike pogodbe so bile «njene v imenu države za raditev 7 prog, od teh vse v »ji razen ene. Vse te pogod-, kjer gre za milijarde, narod skupščini niso bile znane!
Pogodbe protiustavne
Vse te pogodbe so v naspro-11 ustavo in zakoni! Država je namreč s temi pogodbam vezala, da bo izplačala ne sa-i svoje menice, marveč tudi flice, ki sta jih izstavili do-»gka in moravska banovina. |od'w, sklenjene v letih 1929 1931 so po večini podpisane od prometnega ministra Radi-jeviča! To pa je nezakonito, uradi tega je prometni mini-tr skušal uzakoniti pogodbe knadno. To je storil v zadnjem pu s posebnim amandmajem, katerem je navajal le številke fodSi. ne pa vsebino, tako da ¡rodna skupščina takrat (la-| «ploh ni vedela, kaj predstavijo te pogodbe in kakšna ško-
*o za državo! ^___
Govornik je dokazal, da so vse Pogodbe v veliko škodo dr-»nih interesov. Glede cen, ki " služijo za osnovo, so te po ** naravnost nemogoče. Ne-Wne so Številke, ki sem jih »hiral v teh pogodbah. Cene pogodbah so za enaka de «natno višja kakor pred peti-1 Hi. pa čeprav je iz statisti 1 Pr'*netnega ministrstva sa-razvidno, da so padle mez-}<» takrat do danes za naj-m JI! Posebno neverjet-M'»ka je tista, ki predpisuje nekaterih del šele čez
7<m*' ?'re8ti ,,a	od
LTT" /a denar, ki ga bomo J?	izplačali ino-
Ujetju in za kate p dela
m,uUbk
dovršena šele -o «ami z domačimi ^ gradil, vse te proge do
Util»
jn jih tudi poplačali.! ^ 1 v* značaja niso, ker ne
c t 1 njimi niti
^ v dnu vol Iz pogodb je ^ fino, da moramo pla ^ vnaprej, tako da Vf>rT>". zakaj smo mo-I"*!Jetnike v tujino. 'i domačimi podjet-' vse te proge ceneje "rihranill bi si » tem ^>0.000 Din (onem ' ^ ves denar bi o-'"►matrali bi domače-:'r,tvu ih zaposlili do-V'« In* 2 boljšimi " ,r P» jim jih zdaj * * družbi, ki je na-M ¡Ujetja in delavce f*»aj je hi Is skle-' * tujo družbo? r*	Nobenih
«Ku <« j njih in še
najmanj 8(00 milijonov izgube zaradi visokih cen.
Te pogodbe so škodovale tudi ugledu naše države. Človek ima vtis, da so bile te pogodbe enostavno predložene v podpis in da ni bilo na naši strani nobenega človeka in nobene instance, ki bi pazila, v kakšno in čigavo korist so te pogodbe. Kršena je bila ustava, okrajen u-gled države, oškodovano domače gospodarstvo, oškodovana državna blagajna, pozabljeni zakoni.
V zaključju avojega jgovora zahteva Stanič, da se te pogodbe popravijo, kolikor se sploh še da—kajti pogodbe so podpisane —in poziva skupščino, senat in vlado, naj storita vse, da se take metode enkrat za vselej odpravijo. Teh pogodb razveljaviti ni mogoče, ker so od lanskega aprila dalje zakoni.. Lahko pa bi jih bilo preprečiti pred 1. aprilom 1933, ko so stale te pogodbe še izven zakona.
Tako je Ibivši prometni minister obtožil sedanjega prometnega ministra.	.
Vea javnost v državi je prisluhnila. Prisluhnila je, ko se je začel širiti po Franciji in vsej Evropi smrad Staviskega afere, in prisluhnila je zdaj, ko vse kaže, da gre za enako umazano zadevo tudi pri nas. Poslanec Stanič ni trdil, da se je s pogodbami kdo osebno okoristil, dokazal pa je, da so te pogodbe v škodo državi in edino v korist inozemskega podjetja, da je o-škodovana domača industrija* domače delavstvo in ugled tfrža/ ve. Gre za pogodbe za milijarde, pa se ni našel nihče, ki bi te pogodbe prekontroliral ter ugotovil, 'kolikšno šl«>do predstavljajo za nas.
Kakšne važnosti je Staničev govor, dokazuje že dejstvo, da se je takoj za njim oglasil k besedi vladni predsednik UzunoviČ, ki je naglašal, da je treba slišati še drugo plat zvona, da lahko presodimo, kolikšna je krivda in Se sploh je. Ker pa je prometni minister nujno zadržan, bo odgovoril na te očitke po podrobni debati. Že po tem naglem odgovoru zastopnika in predstavnika vlade je videti, da pripisujejo tej obtožbi veliko važnost. Ali bodo Staničeve trditve ovr-žene, ali pa bo od te afere zasmrdelo tako zelo, da bo marsikaterim uglednim ljudem nerodno.
800 milijonov dinarjev! S tem denarjem bi bil rešen marsikateri problem.
V državi imamo stotisoče >reaposelnih učiteljev, v državi imamo tisoče vojnih invalidov, ki se jim podpore trgajo, v državi imamo tisoče državnih u-pokojencev, ki ne prejemajo pokojnine v redu, v naši državi i-mamo naj sramotne jše mezde v Evropi — toda pri pogodbah tujimi podjetji se ne gleda na "borih" 800 milijonov niti s tro hico tiste pokornosti, s katero tirajo vsakega brezposelnega delavca kot zločinca pred sodi šče in v ječo, Če vzame 10 Din tujega denarja.
Ukrasti 10 Din je zločin, o-škodovati državo za 800 milijonov, to je brezpomembno deja nje, to je umetnost. Ciganska ljubezen in maščevanje Dva ciganska roda imamo na Slovenskem: rod JJudorovIčev in Brajdičev, ki taborijo v novo-meški okolici, od koder hodijo na potovanja po Sloveniji in kamor se spet vračajo. Pred tremi let pa sta se HudoroviČevemu rodu
pridružila dva necigana: 34 letni Rudolf Janežič iz Trbovelj in 40 letni Miha Petrovič iz Brinja na Hrvaškem. Petrovič je v svoji vasi pustil ženo in otroke in si izbral za ženo ciganko Marijo ter odšel z njo po svetu. Pociganil se je popolnoma. Ciganka Marija je imela ie dve hčeri, 25 letno Angelo in 20 letno Marijo. Z Angelo je iivel Janežič, z Marijo pa Kari Hudorovič. Vsa ta dru-žiua je živela seveda skupaj in so se nekaj časa razumeli. Kmalu pa je Petrovič začel laziti tudi za mlado Angelo, ker je bila njegova ciganska žena Marija že bolj priletna. To pa je rodilo ljubosumnost in Janežič in Hudorovič Kari sta sklenila, da se maščujeta. Družina se je razbila, začeli so se gledati po strani. Petrovič se je hotel maščevati s tem, da je cigane očrnil pri nekaterih posestnikih, češ, naj pazijo, ker kradejo. S tem pa se je Petrovič zameril vsem ciganom in moral je z Ženo Marijo od drugih proč. Postavila sta si svoj šotor ter taborila vedno ločeno od drugih. V noči od 29. na 80, avgusta sta prenočevala blizu vasi pri cerkvi. Zjutraj pa nenadoma zagledata, da se bližata šotoru Janežič z Angelo in Kari Hudorovič z Marijo. Bila «ta oborožena s karabinko oz. z lovsko puško. Ker nista našla Petroviča, sta počakala, 4e5, ubiti ga morava, pa čeprav dobiva po 20 let zapora. Okrog 2 popoldne se je Petrovič vrnil v šotor, Janežič je trikrat ustrelil s karabinko vanj ter ga ubil. Janežič in Hudorovič sta zbežala. Sele lani novembra so orožniki v Do-brničah prijeli JanežiČa, ga izročili sodišču, ki ga je zdaj obsodilo na 10 l£t in 3 mesece robi-je. Tako se je končala ta ciganska tragedija. Verjetno je, da ni Janežič ubijal iz osebnega maščevanja, marveč se je ravnal po nepisanih, a strogih ciganskih postavaj, ki kaznujejo s smrtjo vsakogar, ki se jim izneveri ter ovaja cigane.
Opozicionalci ostanejo konfi-nirani in zaprti.—V proračunski debati je neki poslanec k opo-zicionalnega narodnega 'kluba o-menil v svojem govoru tudi, naj bi vlada za velikonočne praznike izpustila iz 'konflnacije oziroma iz zaporov vse punktaše, dr. Korošca, dr. Mačka, dr. NatlaČa-na itd., češ, da je zvedel iz njih krogov, da tiste punktacije sploh niso njih delo ter*o ponarejene. Naslednji dan je poslanec istega kluba dr. Stažič dejal, da je dr. Maček zaprt samo zato, da bi se vlada laže pogajala z njim za vstop v vlado in sodelovanje s sedanjim režimom. Ljudi, kakršni so Ljuba Davidovič, Aca Stanojevič, dr. Korošec in drugi, ne gre smatrati za škodljivce, saj so »nani patrioti.
Zatem «e Je oglasil k besedi vladni predsednik Nikola UzunoviČ ter ob »plošni pozornosti skupščine—pa tudi vse javnosti, ki je naslednji dan brala ta govor—odgovoril na te izjave. Dejal je med drugim: "Nekateri se zavzemajo za to, naj Korošca izpustimo iz pregnanstva in dr. Mačku odpustimo nadaljnjo kazen zaradi velikonočnih praznikov. Tisti, ki to govore, pravijo, da punktuacije niso delo teh are-tirancev, nimajo pa nikakih pooblastil od Korošca ali Mačka, da govore o tem. Že to je dovolj, da njih zahteve in predloge odbi jemo. Poudarjam, da dbstoje v naši državi zakoni in kdor ae proti njim pregreši, Je kaznovan In čeprav smo pred velikonoč nimi prazniki, ostane zakon za kon. Kdor je kriv, bo sedel v za poru, pa čeprav je božič ali ve lika noč. Ce pa so punktacije ponarejene, naj povedo to priza-ieti sami, pa bomo lahko priši do pogajanj."
Pismo iz Olmlaria
Peruškova razstava. Trajala je osem dni, a obiskalo jo je komaj sto oseb in kupljenih je bilo petnajst slik, daai ao bile cene smešno nizke! Nasvet u metniku: naj gre med tejee!
Preteklo nedeljo je bila zaključena osem dni trajajoča ra« stava del našega umetnika Pe ruška v bivših prostorih fograf-skega ateljeja Bukovpik v Slovenskem narodnem domu. Rojaki v naši naselbini so imeli redko priložnost, da si nabavijo dela našega umetnika po smešno nizkih cenah, vendar Jih je bilo silno malo, ki so to prilož nost izrabili. Izmed okrog devetdeset razstavljenih slik jih je bilo namreč prodanih $amo petnajst in še te ne vse roja kom. Sicer pa, saj niti poset ni bil dober: vseh osem dni je obiskalo razstavo jedva dobrih sto naših ljudi, kar pač ne pomeni, da se kdovekako zanimajo za umetnost.
Cene iPeruškovim delom so bi le to pot, kot že rečeno, ailno nizke; v nekaterih slučajih niso pokrile niti umetnikovih lastnih stroškov. Toda Perušku ni šlo za prof it; on je le šelel, da bi šla njegova dela med naše ljudi in da bi dobil zanje vsaj toliko, kolikor je imel stroškov z materi alom, da bi si lahko nabavil novega materiala, brez katerega ne more ustvarjati novih del. Vzlic temu — fiaako.
Kako je Perušek to pot oddajal svoja dela, najbolje pove zgodba o prodaji velike oljnate slike "Ljubljana ponoči". Nekemu starejšemu rojaku se je ta zlika jako dopadla in rad bi jo bil vzel, a je imel, po svojem lastnem zatrdilu, samo "par dolarjev" denarja. Perušek mu je svetoval, naj vzame kako manjšo sliko, a rojak je želel dobiti baš omenjeno sliko. Nakar Je Perušek po kratkem premisleku dejal, da rojak lahko vzame, samo i okvirja, na katerem je bila napeta, jo bo vzel, kajti okvir sam ga je stal več kot dva dolarja. In tako je rojak dobil za par dolarjev veliko in lepo sliko, umetnik pa se je je eno stavno iznebil.	I
Izmed prodanih slik je bil najdražji oljnati portret avtor ja "Hlapca Jernerja in njegove pravice", katerega je dobil klub št. 27 JSZ za — 25 dolarjev. (Čestitke, sodrugi, imenitno ste izbrali!) Vzlic temu, namreč vzlic smešno nizkim cenam, pa je Šlo med naše ljudi samo dva najst slik in obiskovalcev je bi lo tekom osmih dni jedva dobrih sto! Ali je k temu potre ben kak komentar?
Kar se tiče lokalnih dnevni kov z ozirom na Peruškovo razr stavo, smo tudi videli, da nista imela posebnega zanimanja in razumevanja zanjo; sicer sta Jo oba napovedala in Enakoprav nost je istočasno priporočila našim ljudem, naj posežejo po Pe ruškovih delih, toda to je tudi bilo vse. Ves čas razstave nismo videli v lokalnima dnevnikoma niti črke o razstavi, kakor da so Pe ruško ve razstave nekaj tako vsakdanjega in brez^ pomembnega, da se ne S|>lača pisariti o njih! (Uredniki A. D. je niti pogledat niso prišli, do-čim je urednik E. storil vsip to.)
Razumevanje za «tvar pa Je pokazal direktor i j Slovenskega narodnega doma, ki Je dal umetniku razstavne prostore breir plačno na razpolago, kar je gotovo hvalevredno, posebno če pomislimo, da se razstava drugače sploh ne bi bila mogla vršiti, ker bi umetnik ne zmogel stroškov najemnine.
Ko takole premišljujem o tej stvari, namreč o minuli Peru-¿kovi razstavi, me ima, da bi umetniku dal tale nasvet:
Nikar več ne razstavljaj svojih del med nami. Se res ne splača. Tiato malo, kar je nas, ki se za Tvojo umetnost zanimamo ter jo vpoštevamo, lahko včasih povabiš na tvoj dom, da bomo tam uživali ob pogledu na Tvoje umotvor«. Cemu prirejati razstave med nami, ko niti obiskovalcev ni toliko, da bi jih bilo vredno omenjati? Cemu razstavljati svoja dela med nami, če ni med nami niti razumevanja za Tvojo umetnost? Kadar razstaviš svoja dela mod Američani, torej med "tujci" kakor pravijo naši rodoljubi, tedaj ne manjka obiskovalcev, ki Tvoja dela ne le gledajo, temvrt tudi razumejo in vpoštevajo. Toda med nami? Ah, Perušek, z nami je velika iigubal
| V zvezi s 'Peruškovo razstavo je tudi tole: neki Član kluba št. 27 je prišel v razstavni prostor tik pred zaključltvijo razstave (njegovega imena se baš zdajle ne morem spomniti, sicer pa bi ga ie iz usmiljenja zamolčal) ter na nelep način sačel Izzivati in žaliti Peruška. Žaljive o^air ke omenjenega sodruga 4o umet nika zelo užalile in le malo je manjkalo, da ni izgubil 6blastl nad seboj ter vrgel ialjlvca skozi vrata (česar bi mu jaz prav nič ne zameril). Prizadeti so-drug naj si zapomni to, da so take reči nedopustne In nevred ne pravega socialista in du s ta kimi dejanji človek ne ^iskre-ditlra le sebe, temveč tufll svoje sodrugel In naj ne pozabi, da je bil (Perušek vedno prijatelj Izkoriščanega delavstva' ter je storil na svoj način zanj več, mnogo več, kakor bo prizadeti član kluba št. 27 kdaj mogel storiti, tudi če bi živel še sto leti
Ivan Joniet-Podgorttatt, K*
GLASOVI IZ NASELBIN

r «.

is
H kongresa vseiwljsk« ko
Moakvi. Taj.ik ttUMa
Strašen čin verskega blazneža
Akron, O. — Dne 15. marca se je tukaj odigrala pretresljiv» tragedija, ko je Howard Gros* v svoji verski blaznosti avojegu edinega tri leta starega sinčku izvabil v klet in živega vrgel v fumes. Ko je stara mati, ki J< bila na drugem nadstropju hiše, slišala dečkovo ječanje, je hite la v klet. Na stopnicah Je sre Čala svojega sina morilca In gr vprušala, kje je sinček In kaj s« je,zgodilo z njim. On ji je od govoril, da je Bog odločil nje govega sina, da odreši svet In da je on izvršil' njegov ukaz. Deček je naslednji dan v gro» nih mukah umrl. Bolje bl bilo, da bi ga stara mati pustila u mreti takoj, a ga Je vsega ožga nega potegnila iz furnesa,
Grossa so kmalu |r> tem stra šnem činu aretirali. Policij» ga je vprašala, zakaj Js to storil, pa je spet odgovoril, da mu Je Bog tako »apovedel. da bo » žrtvovanjem svojega sina odrešil svet. Listi so poročil, da Je bil Gross prejšnji teden v avtnl nezgodi, kar je bilo vzrok, du se mu je «imračll um In zdravnl ki so pronašli, da morilec ni pri »•meti.
žalostno, da pridsjo taki gro« ni zločini po navodilu Jioga! OrosK Je bil član luteranska cer kve.
Martin Klari! (170).
Itan, s koledar*!»! svetniki?
IN ne v Kork, O. — Včasl stm rekli, da sv. Matija led razbija »e ga ne dobi, ga pa narodi. U to* ga je dobil dovolj in tudi na-rodil, živo srebro, pa Je kazak pod ničlo. Nadejali smo se to plitjšegs vremena, |M» je bilo tu» di ob sv. Gregorju «Ivo srebrc pod ničlo. Dne 1«. marca zjutraj smo imeli 5 mraz*. In to ravno na dan sv. Jožefa. K vragu s temi svftnikl! H«daj W morali še sv. Jurija čakati, da bc toplo, »»em si mislil,
Frank Taučar j« pisal v U| lestniku Družinskega koledarja o preuredbl koledarja. nI pa I** vdal nič, kaj ruij bi nar«*dJI! t iimii svetniki, ki predstavljaj* razn«* \mi*d* Hidv. Ali bi se jih pridržalo,, da se bl še na prej ljudje motili? Pravim, dr n«, ampak naj »e jih vrt* ven Njih imena naj •« nadomastlj* z »meni delavskih revolucionar
iev In mi»M<'V.
Nare žlemberger
jI
Žtbziitoirfltmtm mi-dnom gibanju
Zahtevajo vzpostavitev starih mezd. Stokanje o bankrotu železnic je le blufanje; veliko prof it a rat vo in Isguba plač
Washington. — (FP) — Eno uro po otvoritvi konference 1500 zastopnikov železničarjev, ki so bili pozvani v Washington, da ukrepajo o zahtevi železnic za 15 S' redukcijo in o Rooseveltovi propoziciji, naj plače ostanejo do prihodnjega leta kot so, so zastopniki železnic že umaknili svojo zahtevo in naznanili, da so pripravljeni nadaljevati s sedanjo mesdno aranžno do 80. aprila 1935.
Svoje stališče vam bomo naznanili po premoru konference," so dogovorili zastopniki železničarjev. In res so ga navedli: Zavrgli so nele predsednikovo sugestijo, naj nadaljujejo s sedanjimi plačami do prihodnjega leta, nego so želesnicam dali protizahtevo za takojšnjo vzpostavitev starih plač. Navedli so tudi vzroke in objavili zanimivo statistiko o velikanskem padcu zaslužka In o zvišanju "plač" kapitalu.
Samo lansko leto so železničar j i izgubili na plačah nad poldrugo milijardo v primeri i 1929, Istočasno pa so lastniki bondov prejeli 34 milijonov več obresti ko 1929.
Leta 1920 so železničarji prejeli skupaj dve milijardi 941 milijonov v plačah, lansko leto pa le eno milijardo 404 milijone. Obresti od bondov so 1929 znašale 499 milijonov, lansko leto pa 688 milijonov.
V tej krizi Je nad 500,000 železničarjev izgubilo delo, v povojni dobi nad en milijon, Tisoče lokomotiv in vagonov Je počivalo in ie počiva; tovarne za popravljanje opreme obratujejo le delno in v mnogih krajih so sabite; v postaje in proge labitl kapital je le delno "aktiven", 6a-prav ne po svoji krivdi. Lastniki delnic In bondov pa kljub temu vlečejo obresti In dividends, kakor če bl bil kapitan "zaposlen" stoodstotno.
Z železničarji je drugače. Čeprav so Izgubili zaslužek ne po Ustni krivdi in niti po krivdi teleznic, ampak vsled džungelskega kapitalističnega "roda", oni v brezdelju nimajo nobenega zaslužka. Plačilne nakasnlco ni od nikoder. Za lastnike bondov so redne obresti, pravijo Železničarji v odgovoru.
Niti ni govora o "visokih" plačah. Železničarji navajajo konkretne številke o konkretnih slučajih. Delno je uposlenih okrog 400,000 delavcev, stalno okrog 000,000. Pri Southern it-letnici so progovn! dtlavci v zadnjem februarju zasluiili $5.40 na teden. $10.80 so zaslužili le tisti, ki »o delali ves čas. Pri Atlantic Coast Line so zasluiili $1.70 na dan, pri Mi-chigan Central $8.28 na teden.
Uta 1932 je 140,000 ielezni-farjev zaslužilo po $50 na ma-tec, nadaljnjih 120,000 je prejelo od 950 do $75 mesečno. 72% vseh delavcev Je prejelo manj ko $125 na mesec in le 7% železničarjev Je zaslužilo $175 ali več na mesec.
Uprave železnic mnogo govo* pjjo o —• bankrotu in deficitu. Hi I no so v revščini. Železničarji pa v odgovoru pravijo, da Jo vse «kupaj le blufsnje, do česar si železnice pomagajo s svojimi ra-čunskimi sistemi. Železničarji pravijo, da so leta 1932 železni-ce faktlčno napravila 328 milijonov proflta, ne pa 180 milijonov deficita. Untkl "deficit" v znesku 14 milijonov so železničarji spremenili v 474 milijonski prebitek.
Železničarji so prišli do teh številk na Isti način kakor so se železnice Iznebil« "odvlšnlh" delavcev — neproduktivnemu kapitalu so odrvkll pravico do obresti In dlvldend in prisodili "plače" lo produkt!vn«mu kapitalu. Zase pa zahtevajo vzpostavitev starih plač — istih "plač" kakor jih prejema neproduktivni kapital S produk-tlvnlm vred ves čas krit«.
Ali «U ie naročili Proavoto aH Hladilniki list svojemu prijete-lin ali »orodnihm v domovin«? To je edini dar trajne vredneml, ki ga mm maJ d« nar lahko pošIJ* te tvojce» v
PK0S.VKTA
I.BONHABD FIANB
KARL IN ANA
Prevadal MILE KLOP&0
"Na, poglej!" je* zaklical znova razveseljen in
)>okazal.
"O tem m ta se fanUJina že ponoči v postelji pogovarjala." Vrela je dojenčka n» dojko, ki J« bila izredno mlada, bela, ne velika in prepre-žena z nebesno modrimi žilicami.
Ključavničar je bil vtaknil roke v hlačne žepe ter z v ho pozornostjo opazoval sesajoča usU, pohlepno požiranje avojega sina. Čez.nekaj dni pride mož na dopuat. V sobici se je oglasil ameh sestre, ki je še «meram atala naga na poatelji in z Anino pomočjo in ocenjujočimi pogledi pomerjala kratko srajčko, ki «i jo je bila zjutraj sešila.
Tudi nogavico je obula atoje. Od neznatne nožice do kolena je bila dekliška noga vitka in vzorno lepa. Nad podvezo, ki ae je zažela v me-ho, se je pričenjala žena: telo ae je širilo, ne samo v stran, poHtajalo valovito polno in mehko koža temna in tu pa Um hrapava.
Preveza hlačk, okrašenih z bogatim strojnim vezenjem, se je zaiela globoko v pas, ki se je takoj nad njim pričenjal ozki, nad vse nežni, ne-doživljeni hrbet otroka.
Ana ji je dala modro pikčasto pralno obleko v roke. Tudi ko so roke in glava izginile v obleki, ni prijateljica prenehala pripovedovati, kaj vse a« je od njunega zadnjega svidenja pripetilo v tej veliki hiši s tremi dvorišči.
Najprej so se pojavili razkrečeni, kratki prsti a kratkimi, širokimi nohti in potem krepka, zelo ozka glavica, obraz, barvno docela enakomerno ubran kot topel žlahtni les, in lepe oči. Obrvi in obokane trepalnice so bile precej temnejše od dišeče svetlih las. V licih je imela kotanjici, ki sta se v napeti gladini pojavljali in izginjali in spet pojavljali v zmerom živahni ljubkosti, kakor so pač hotela njena mala usta.
Toda in kakor je bila dolga, se je spustila, prevrnila vznak ter izrabila v navalu svoje ve-selostl odboj žimnice za četrtinskl obrat, tako da je položila glavo v naročje Ane, ki je molče s svojimi dlanmi objela Ijubkoat teh lic.
Iz nekega pritličnega stanovanja je iznenada planilo kričanje, kričalo na vse grlo, treščilo na prosto v zidove, kjer ga je akustika ozkega dvorišča vrgla čez Četrto nadstropje kvišku, proti nebu. Se nekaj hipov trajajoče besnenje. Nato se je oglasil vreščeč ženski glas.
"Na, zdaj jo spet pretepa." Marija je planila pokonci. "Vsak dan se prepirata, narazen pa vendarle ne marata iti."
Tudi ta, ki je bila zdaj tepena, je živela z drugim, dočim je bil njen mož v vojni. Mnogo je bilo takih žen. In skrivnosti ni bilo. Marija je lahko po cele ure pripovedaia, koliko sovraštva in betjj*, bolezni, krivde in uaode, pa tudi ganljive skrbnosti in žrtvovanja je skrival ta hišni blok v sebi.
Pri meni bi bilo natanko isto: vzame* nekoga, ker pač moža ni ali pa ga ni več tu. Vsak dan se dogaja, je premišljala Ana.
Kari je stal v drugem nadstropju za zaprtim oknom, nepremičen kot jetnik, ki se uči čakanja.
"In če razbije tvoj mož vse na drobne koščke, ko ne vrne in zagleda vse to med nama?" je vprašal v sosedni sobi ključavničar.
V dvoriščnem kotu so ne zbirali ljudje: napol goli otroci, škrofulozni in bledi, ženske v cunjah, goloroki moški. Upadli obrazi. Od lakote ortlMl>elega starca, ki mu je bilo postalo slabo, so prinesli na zrak.
Natanko h rod l dvorišča je ntal močan, mlad delavec v izpadni stoji strelca z lokom; zgornje telo je usločil malodane v polkrog vznak. U»k, palico iz ploščatega jekla, poldrugi meter
četrtek. 22. MA4
dolgo in akoroda ravno, če ni bila napeta, je napel s vso avojo močjo v polkrog: Dolga stre-lica iz poniklane, kot trst tanke jeklene cevi je zažvižgala kvišku, navpično navzgor v lobodo solnčneg* neba, ae lesketaje in počasi zavrtela okrog tebe ter sasršela spet navzdol v mračno tesnobo dvorišča: v močnih, nemirnih rokah nevaren strel, ki bi v cforatnem letu utegnil tudi strelca samega težko raniti.
Ustrelil je še enkrat in še enkrat. Vsi so strmeli navzgor, stisnjeni v kot: siva, mrka skupina. Tudi oslabeli starec je strmel kvišku. | Kolesarski zvonec Je poklical Elfi na okno. "Gospa Ana ima obisk. Tam spodaj stoji . . . Si dobro jedla T "To pač, repo." "Tako tako, repico!"
Kmalu nato sta se pobarvani in držeč se za roke guncaH po cesti, po kateri je bil pred tedni pripotoval Kari. Obe sta imeli zelo dolge, kot palica tanke, koščene noge in v laseh kričeče zelene pentlje: dve pastaričici.
Tudi Marija je pogledala dol. Kari je stal še zmerom nepremično ob oknu.
Kdo pa je U. ki te je prišel obiskat? . . . Povej no: kdor*
Anino molčanje je bilo priznanje. Pri tem je bila vsa vznemirjena in resna. Tako je odšla Iz sobice.
Nekdo je Um, ko pride dol. Ne nekdo, ki ti je vseeno. Ura, kakršna je bila tisU prvega jutra, vendar zbliža. Zelo zbliža. Veže. Nekdo je v sobi, ko vstopi vanjo. To je vendar zelo dobro. Ne Uko . . . Uko pospravljeno In prazno kakor poprej . . . AH njen mož zdaj prav za prav še živi? Saj vendar trenda je njen mož. In to s Ukim glasom, da mu inalo-dane moraš verjeti. Tega ga mora torej odvaditi, te neumnosti. Prepričati ga mora. Pre-lentala ga bo.
A kaj, če še živi, njen mož? Kaj potem? Saj res, če še živi? . . . Potem je bilo vendar vse to nemogoče. Popolnoma nemogoče! Saj vendar ne moreš kar Uko meni nič tebi nič od svojega moža k drugemu. Tako preprosto to res ni . . . Saj ji je treba samo za njegove oči pomisliti, kako gleda. (Na njegovo veliko, zvesto dlan. Ah, in zaupanje, ki ga je lahko imela do njega! Da, tako na varnem je bila pri njem. To je bilo res. Na varnem, brezpogojno na varnem je bila. "Lahko bi šla na sprehod, če vam je do tega."
"Prav," je rekel Kari zategnjeno in pogledal po aebi navzdol.
Lahko bi vzeli kakšen bel ovratnik mojega
M '»H >
■ 1M *
síxr11 v°mt Me - »- --v«, „.p* «N ^
ustreljeni
I tov, ki 80 vodila do njih. Tisočletna doba je že skoro izbrisala sledove nekdanje moči in slave rimskega imperija in rimskih I patricijev, ki so nekdaj gospodovali na tej zemlji. Le bistro loko opazovalca spozna, da je | morala biti U pokrajina nekdaj ' važna v vojaškem in obrambnem oziru.
moža, če hočete."
"Ničesar ne maram, prav ničesar!"
Samo mene. Samo mene hoče od njega.
"Saj pravite, da še živi. In vendar me hočete za ženo!"
"Tudi to bi bilo vseeno," je dejal z mrkim pogledom. In nenadoma, brez prehoda in s U-kim glasom, da je slišala Iz njega, da je že med njeno odsotnostjo mislil na to in sklenil, da ji pove: "Prodajalec, ki nama je takrat tako hvalil zavese, je imel popolnoma majhne, črne brke — takole majhne —, in na čelu je imel dva izpuščaja, če hočeš vedeti. Na to sem te takrat celo opozoril."
Silno vzgibanje nestrpnosti jo je spreletelo.
"Odkod vam vse to, ne vem. Huda sem na vas . . . .Grdo je, kar počenjate. Grdo I"
Njegov obraz je odrevenel v tako obupni nemoči, kakršno more občutiti le človek, ki ga je zadela najtežja krivica.
(Dali« prihodnji« )
Predno stopiva v čoln oglej va si malo podolgovato planoto tik pod Dolenjo vasjo, preko katere \odi glavna gozdna pot obširne kmetijske in grajske gozdove. Temu prostoru pravijo "Tržišče". Nič posebnega se opazovalcu ne nudi na prvi pogled. In vendar, ko so pred leti kopali in razširjali pot, so izkopali nekaj dragocenih sUrinskih relikvij bojnega orožja, prstene vrče in druge stvari, o katerih so znanstveniki izjavili, da so rim-Ijanskega izvora. Ugotovili so, da je bilo tu rimljansko pokopališče. Možnost je, da se nahaja v tem malem hribčku še mnogo stvari, ki bi zanimale arheologa
Pod spretnim vodstvom mladega čolnarja drsi čoln po vodni gladini. Kmalu dospemo pred veliko in čudovito odprtino, katero pokriva veliko skalovje. V [njo se steka potok Cerkniščica, ki pa je v primeri z veliko odprtino te vodoravne, pod goro segajoče jame, le mali curek vode Odprtina je nekaj čevljev višji od jezerske gladine, zato ta jama požira vodo le, kadar je je-zero zalito nad svojo normalo. in kadar se to dogaja, so navadno zaliti Planinski log, Ljubljanica in Ljubljansko barje. Ta odprtina je Velika Karlovica, ki v vodoravni legi v notranjosti meri več sto metrov dolžine in precejšne širine. Velika je ta ko, da se poleti več sto glav ži vine, ki ae pase tam okrog, v vročini opoldanskih ur skrije v nje in hladi.
Preiskava notranjščine je dognala, da so v njej velikanski vo-dopadi in neizmerno globoki tol muni, iz katerih se preliva voda iz enega v drugega. Beli kapnik kraae visoke skalnate oboke in le žuborenje vode kali mir v tem čarobnem in tajinstvenem pod-
Zdravilu mtfoA* Dr. CartoM
Nov zdravilni sistem francoskega podeželskega zdravnika
Andrew Vidrirh (Johnstown):
Ctrkaliko jazero in , okoli**
Ko
višine
<lo avoje h Hvojimi
(Nadaljevanje.) je jezero zalito , morajo vaščani velikimi čolni prevažati živino, up regí». \ oftove in razno |n»ljako orodje čez vode. Čudovito je to, da je domača živina navajena na take prevoze. Lepo in mirno stoji v čolnu, dani ni privezana, in izstopa na obrežju zaponedo ma. kakor da bi imela človeško pamet Zanimivo je tudi to, da ao ne vai vafc*ani še pred nedol gimi leti pisali Mulec. Razlikovali no ae le po domačih imenih, Iz «Vaar lahko sklepamo, da so ne ženili le v domači vaai ves čas ««I počet ka tega naseliAča. Vsekakor je morala ta vaa nasuti v Časih, ko no ne naši predniki morali potikati |M> raznih skrivališčih. zlasti v turških čaaih, is česar je i točneje na«Ulo stalno bivališče Ker Je \a» v zelo akrl-tem kraju, jeVlovek ne opati, dokler ne pride le tik do nje.
Po raznih legendah in |m» ljudski pripovedi v davnih čaaih tega jezera nI bilo na tem prostoru, pač pa ae )• nahajalo na mnogo višjem mestu, v bližini vaai Metle nad Blokami, ki ga z«<jdo% I na omenja .p«*i imenom "l*cum Meiulum" tod tu baje ime Metle). Koliko jt resnice
. alL l lil -1ií*lriÉ*|||||> •
na tem. je težko reči, vsekakor pa Je verjetno, ker podzemske izdolbine kažejo, da si je voda v dolgih tisočletjih polagoma izvrtala pot v nižino. Tudi v tem, ker je jezerska ravan pokrita z zemljo do 15 in tudi več metrov na debelo ln je brez vsakega kamenja, je nekaj dokaza, ftele v globinah požiralnikov je opaziti skalovje. Ljudska pravljica se še vedno vzdržuje, da je nekdaj na jezerskem prostoru rastlo košato hrastovo drevje. Izkopnine debelega in kot kamen težkega hrastovega lena to potrjujejo. Nekaj Otočanov in Jezerce v se celo ponaša, da imajo napravljene razne kadi in druge posode ii takega lesa, ki no že stoletja sUre in ki nikdar ne strohne. V kateri dobi se je U voda preselila t višje planote na niš Jo, tega ne more nihče natančno povedati.
Cerkniško jezero je presihajoče: voda izgine in ae nepričakovano zo|>et pojavi, kar Je pravi čudež vseh kraških jam. ki so še dandanes uganka rasnim preiskovalcem. Po večini učne voda upadati v mesecu maju ali v juniju, toda ne vsako leto. Veliki požiralnik! kot Vodonoa. KrUt, Retje. Kotel, Ponikva. Le-v išče. Zadnji kraj, Velika in Ma-la Kar lov rta ter nešteto drugih začno pniiratl neznansko mno-lino vode In v nfkaj tednih lah-o kuaiš visoko jeaersko travo
k rtv ido" po široki jfMrtki pla
njtvl. Na stotine voz jo nako-l^'^..^^?^ *****
se. Ne čudi se. ako si se še pred ^/^	J<T
tremi .tedni s čolnom vozil po	* ZZZ* in da cDel°
, * ni, , « * , . tt I Prekaša čudovitosti znane Po-trt. «Irl In več motrov „labokl ,t„j„.l,e jame. Voda. ki ,e
vodi n« tatom me.tu kot «Id.- kdov. kolikih „trm i h „.£vlh ne« koali travo. Lahko m *wdl. pwUk4 v nelnano notr„^
d. naatadnjl dan. ko hoiei Iti « prld, prvli „a ,v.tlo v tako,vi' voiom po to jeaerako »eno, da _i 7„..,,,■ . , ,, . , , . "
ta to plavalo po Jt V	S^Utrio^
U* .vojo kojentao n. of£
vodi kilometrov dalei P» 50 metrov vl-oke" kamnite "tone
«T . --,	v te-f J*mi j* ** *«*daj naUnčen
Kadar jezero presihuje, je ri-,obris nekdajne zevške žage kier bolov včasi tako obilen, da pre- so rezali les, katerega so spušča osUja rib. zlasti v panorih, ka- li v globino in zrezanejra nosili mor sledijo upadajoči vodi. na svojih hrbtih zopet na povr Mnogokrat niso niti potrebne'šlno. •
Na francoskem narašča v zadnjih letih čedalje bolj zanimanje za zdravilne metode podeželskega zdravnika dr. Paula Car-tona. Svoje diagnoze vrši U zdravnik sicer po običajnih metodah vseučiliške medicine, toda razne simptone bolezni smatra za obrambne ukrepe organizma proti škodljivostim napačnih življenjskih načinov in bolezni za krinko splošnih motenj, ki imajo svoj postanek v različnih ne-uglašenostih življenjske sile, v ki je človek že pri svojem rojstvu dobi določeno množino za pot skozi življenje iz gradnje in o-blike prsnice, oblike polmesecev na nohtih, iz življenjske črte na dlani, določenih telesnih razmerij, duševnega vedenja, celo pisave itd. ♦
Zdravljenje se nanaša manj proti posameznim bolezenskim pojavom, kolikor na telo, v njegovi celoti. Obsega v bistvu: pravilno prehrano, pravilno razdelitev dela, gibanja in počitka, odvedbo strupenih snovi iz telesa in individualno prilagoditev poedinih pripomočkov na potrebe ih navade bolnikove.
V splošnem pripada torej dr. Cartón tisti struji v medicini, ki zagovarja "naravne zdravilne načine", vendar se v mnogočem razlikuje od dosedanjih njenih metod. Prehrana ima po njegovem ne samo pomen dovajate-ljice energij, temveč tudi pomen dražila in v pravem trenutku zdravila. Kot zdravilo je smatrati predvsem surovo hrano, ki mu pa ne velja za edino zveličavno in jo po potrebi zamenja za druge dietne oblike. Rad priporoča kot dodatke k hrani nalahko z glivicami zavreta in fermentira-na živila, kakor domači slad, kislo mleko itd. Preobilica hrane ni možna samo po mesu in maščobah, temveč tudi po sladkorju ki ga označuje dr. CCarton za močno dražilo. lato velja za mineralne «oli, zato ne priporoča dušene zelenjave, temveč (prekuhano, pri čemer naj se voda pozneje odlije, ker vsebuje preveč mineralnih soli. Surovega sadja n paradižnikov v večjih množi-
nah ne priporoča posebno mm osebam in otrokom preveč okisajo. Kuhinj.^ dražilo, toda v množinah g na dan običajno ne ško Vodo priporoča posebno ki umivanja vsega teles« in s suhim odrgnjenjem i cu. Temperatura, eas itd. i čijo z vbo skrbjo indiva Obsevanje z umetnimi sv elektriziranje zavrača. > vrača pa zaščitnega in \ nega cepljenj, dokler se štvo z naravnim življenj« bo Uko okrepilo, da mu t umetnih dražil in zdravil več treba. Veliko važnost v duševno vzgojo bolnik», govo navajanje k optini i td., pri čemer pa zavradi da in njegove šole, še pn sebno pa Couejeve metode.
Dokaz
"Zdajle telefonira šef s ženo."
"Kako veš? Saj še usti pri!"
"Narobe! Ali ne vidii venomer odpira usta, pa n zine!"
OJACA ŽIVCE, POMAG/ BOLJŠE ZDRAVJE
NUOA.TONB oja<«j« tivc*. i.bolja iaSH. etimullra k normalnemu delo^ baena oceane, aaaotovlje mirno iptui WJi» «drevje.
NUOA-TONE aa uporabi j« udnj*
«I U leto aa je ickasal ta v4ih» oalabellm la bolehnlm muikim |, * Na poaaMto poakualtl NUGA-TONl I •• »	lekarnah. P«|te. d« MS
NUOA-TONE. kar dru*. idrarll* m
warn. tmjzmnzzzLM
w\\f.s i)e\n
aftice
Hr.—l.l« a. M. to l:M f. I Tal. Harrlaea «tli
Ceaalatantly Low Prid«
3?f»y S TAT K S I
j Opponlfa Davi« Štor*. M IHS
SLOVENSKA NARODNA PORNA JEDNOTA izdaja tvoje publikacij« posebno list Proeveta za h» ter potrebno agitacij« društev lm članstva in za p gando svojih idej. Nil ne za propagando druftt pomih organizacij. Vilki ganizacija ima običaja« glasilo. Torej agitatoritai š in naznanila drugih p organizacij in njih drult* ae ne pošiljajo listu Pros«
TISKARNA S.N.P.
inUBJBMA VSA
mmže, ampak ae ribe lahko pobira kar s roko. Spominjam se, ko sem vjel sulca, ki je tehUl 12 kilogramov. Mnogi ribiči so vjell tudi še večje, kar Je dokaz. da te ribe ne doselejo v «*nem ali v dveh letih Uke velikosti. ampak da se selijo z vodo pod sem!jo, nakar Jih iata so-pet Izbruha, kadar začne zopet prihajati na površje.
Ker ava prišla na obisk, ko j« jezerska planota zaliU do svoje normale. bova potrebovala čoln, da si Ogledava čarobno krasoto tihega in strmega Javorniškega obrežja, katero j« na gosto poraščeno « vitkimi in visokimi
V tej jami, ki je sedaj lastni-na planinskega kneza VVindisch-graetza, je mala brv preko stru ge in s peskom posuta steza ki vodi tik ob vodi daleč pod zemljo. odkoder se pride zopet na svetlo. Ta svetloba prihaja visoko od zgoraj, skozi kupoli po-dobno odprtino, na desni pa v nahaja zopet krasen podzemnki raj. okinčan s kapniki, ki odne-vajo v luči v čudovitih, tisočerih barvah. V to jamo se je smelo le s posebnim grajskim dovoljenjem. drugače je bila zaprta s težkimi vrati.
drugače Je bila zaprta s težkimi vrati.
tiskarsko obrt
Tiska vabila ga veselic« (n shode, vizitnic«, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hr aJovalketn, češkem, nemškem, angleškem jeziku ifl
vodstvo tiskarne apelira NA CLJ 8. n. p. j„ da tiskovine NAROTA v svoji tiskarni
▼*a »ojaaaila «alt eešstro Uftkaraa anljaka Ma prea trat«
1 U U " izgublja ltnd rl^Unr Tu ^ "k:ÍV,UÜ Ur°' ,KKl Vt,iko skalnato steno človeških bivališč in strmih p*
na dan (Dalje priuodaj* )
I steno v Akorijg.
PRINTER
M&749 8*.
Ar—-