Razprave 
GDK. 304 · (497.12) (436) 
Nezgode in tveganje pri poklicnem in nepoklicnem delu v gozdu 
Accidents and Risk at Professional and Non-professional Forest Work 
Mirko MEDVED~ 
Izvleček: 
Medved. M.: Nezgode ln tveganje pri poklicnem in nepokli<':nem delu v ~ozd u. Gozdarski ves_tnik, št. 9/1998. V slovenščini 
s povzetkom v angleščini, cit. lit. 23. 
Avtor obravnava nezgode pri poklicnem in nepoklicnem delu v gozdu. Primerja podatke za vse in za smrtne ne~gode 
pri delu v gozdu med Avstrij0 in Slovenjj0 Gd leta f9SO do leta 1995. Pri p>oklicnem opravljanju dela se je pogostngst vseh 
nezgod v obeh državah precej zmanjšala, število smrtnih pa stagnira. Pri nep0klicnem opravljanju dela je v Avstriji 
z1 a njševanje nezgod manj izrazito ko! pri poklicnem. V Sloveniji, kje~ ni evi den<> o vseh nezgodah ~a ne~oklicno delo v 
gozdovih, so,znani le podatki o smrtnih nez§'0dah. ki so pri nepaklienem delu nekajkrat po!!Jostefse kot v Avstriji. Prime~alha 
ocena tveganja pri sečnji kaže, da je pri nepoklicnem delu tve.ganje tako visoko, da so uKrepi nujlllo petrebni. Med 
analizirani mi dej<:~vniki: organizacUa- tehnika- človek, je človešk i dejavni k za t ega nje naj~0membnejši. 
Ključne besede: nezgode, Elelo v gozGu, poklicne del0, ne poklicno delo, ocena tvegar:\ja, Slovenija. Aystrija. 
Abstract: 
Medved, M.: Accidents ane Risk at Professional a d Non-professional Forest W0rl<. Gozdarski vestnik, No. 9/1998.ln 
Slovene with '<1 swmmaey in English. l"it. <:JUOt. 23. 
The au thor treats accidents in forest we rk involving professional and non-professional persons. Comparative study 
comprises d.ata for Austria and Slo:venia regarding all accidents - including fatal ones - within the period from 1980 to 
1995. ln professional foFest worl<, the frequency of all aGcidents smows a mafl<ed d0wntt~rn in both countries, while the 
frequeney of fatal accidents stagnates. 1 n non-p!rofessional work in Austria. on the other hali'ld. the decreasing t[end in the 
frequency of accidents is less Aoticeable than in pfofessi_onal forest w(:)rk . Ih Slovemia, reglsters for aceidents in non-
p~ofessional work in the forests inelude only f~tal accidents. ln non-professional wer~J Slovenia' s frequency of fatal acci-
dents is severa! times highe~ than that of Austria . A cE>mparative risk assessment at felling wolik shows tlilat the risk <at 
non-pr0fessienal work is as high as t0 impose Ur!!Jent measures. Among the analyzed inOuencing faet0rs: l!>rganisatio.n, 
technolqgy and human, th~ human faetor regarding risk become the most imponant. 
Key words~ accidenlS. forest work. professi,onal work. no -professional work, evaluation of risk, Slovenia, Austria. 
1 UVOD 
INTRODUCTION 
Tveganje se pojavlja pri vsaki dejavnosti, kjer Je za dosego cilja potrebno 
premagovati nevarnosti. Tam kjer je nevarnosti več, je tudi tveganje večje 
in obratno. Tveganju se nikjer ne moremo popolnoma izogniti, zato ga 
poskušamo z različnimi ukrepi zmanjševati. Pomanjkljivo obvladovanje ne-
varnosti se odraža v nezgodah, telesnih poškodbah, zdravstvenih okvarah 
in matenafn1 škodi ter škodi v okolju. 
Večino del v gozdu uvrščamo med dela s povečano nevarnostjo oz. 
tveganjem. O tem največ povedo dolgoletne evidence nezgod, ki kot vero-
dostojen kazalec uvrščajo gozdarstvo med najbolj rizične dejavnosti. Sprem-
ljanje in analiziranje nezgod za isto panogo in za daljše časovno obdobje 
kaže. kakšni so trendi varnosti. Manj kot je nezgod pri enaki količini oprav-
ljenega dela. bolje obvladujemo nevarnosti in manj tvegano delamo 
Dela v gozdu ne opravljaJO le poklicni gozdni delavci, ampak tudi lastniki 
gozdov, njihovi svojci in znane!, ki niso poklicno usposobljeni. Za nezgode 
redno zaposlenih delavcev vodimo natančne evidence, za ostale pa, vsaj 
v Sloveniji. teh evidenc ni. Poškodbe lastnikov gozdov in ostalih, ki se 
nepoklicno ukvarjajo z delom v gozdu, se v statistiki nezgod vodijo skupaj 
z nezgodami v prostem času (dom, šola, šport, siva ekonomija). 
GozdV S6 (1998) 9 
----~ 
*Mag. M. M., dipl. inž. gozd .. 
Gozdarski mštitut Slovenije, 
Večna pot 2, 1000 ljubljana, SLO 
379 
Med \led, M .. Nezgode in tveganJe pn poklicnem in nepoklicnem delu v gozdu 
Slika 1: Pomanjkljiva oprema in 
znanje - ali je vredno tvegati? 
(Foto: M. Medved) 
Frgure 1: Lack of knowledge and 
protection means - is il worth to 
take a risk? (Photo by· M. Medved) 
Slio<a 2 Zaščitna oprema 1n uspo-
sobljenost .;:manJŠUJeta tvegan,e, a 
ga ne odpravljala. Posledica nez-
gode. zlom noge v gležnju. (Foto 
P. Kumer) 
Figure 2. Protection means and 
knowledge decrease the nsk bur 
they do not eliminale it. Conse-
quence of the accident: brok en leg. 
(Photo by: P. Kumer) 
Kako pomembna Je varnost v nekaterih državah tudi med zasebnimi 
lastniki, zgovorno pričaJo rezultati raziskave na švedskem. Na Švedskem 
kjer je nezgod tako med poklicno kot nepokficno (amatersko) usposobljenimi 
malo, so v začetku tega desetletja preučevali nezgode v zasebnih gozdovih 
z majhno posestJO (ENGSAS 1993). Rezultati raziskave so bili osnova na-
cionalnemu cilju zmanjšati nezgode med ne poklicno usposobljenimi izvajalci 
del za 50%. Stroški za tolikšno zmanjšanje nezgod so bili ocenJeni na 5,5 
mrd. SIT letno (60 milijonov DEM}. 
V gospodarstvu, predvsem pa v širši družbi, sta varnost in zdravje še 
vedno premalo poudarJena ekonomska kategorija, ki vpliva na uspešnost, 
konkurenčnost in boniteto podjetij ter vitalnost države in državljanov kot 
celote. Kljub temu, da direktiva 89/391/EEC o uvajanju ukrepov za dvig 
ravni varnosti ln zdravja delavcev pri delu prinaša sodobnejše integralno 
pojmovanje in vrednotenje varnosti, še vedno ostaja odprto vprašanje 
mehanizmov za dvig "kulture varnosti" v prostem času . 
V obdobju od teta 1985 do leta 1996, ko v Sloveniji beležimo povprečno 
1.220 nezgodnih smrti na leto, predstavljajo nezgode med rednim delom 
le 3, 1 %. Samo v kmetijstvu in gozdarstvu pa jih je bilo v t. i. "prostem času" 
najmanj dvakrat toliko. Razkorak med nizko stopnJo varnosll z visokim1 
stroški nezgod in majhnimi vlaganji v varnost za povečanje stopnje varnost\ 
je pri nas še vedno tako velik, da bi ga lahko imenovali kar prepad. Zmanj-
ševanje teh nezgod mora v nacionalni politiki "kulture varnosti'' dobiti pred-
nost pri obravnavanju. Dovolj zgovoren dokaz, da je z ustreznimi ukrepi 
možno vplivati na varnost. je uvedba novega zakona o varnosti v cestnem 
prometu, saj se je v obdobju maj - avgust 1998 število smrtnih žrtev zmanj-
šalo za 28 %glede na lansko leto. 
V Sloven rji poškodbe zunaj rednega delovnega časa (poleg bolezni) pre-
vladujejo med vzroki za Invalidnost. Nezgode pri delu in poklicne bolezni 
imajo na invalidsko upokojevanJe manjši vpliv (Statrstičru letopis 1996, s. 
170}. Odsotnost redno zaposlenih zaradi bolniških le v desetini primerov 
povzročaJO nezgode pri delu. Ostalo predstavljajo bolezni, nega, spremstva 
in seveda nezgode v prostem času. Ocenjujemo, da k velikemu število teh 
nezgod v Sloveniji poleg prometa, športa in raznih aktivnosti v domačem 
okolju veliko pnspevaJO tudi nezgode v kmetijstvu in gozdarstvu. Te pred-
postavke bomo lahko potrdrh ah ovrgli le, če bo država tudi za te poškodbe 
zunaj rednega delovnega časa uvedla metodologijo spremljanja poškodb 
po vzrokih in mestv nastanka, kar bo osnova za raziskovanje, analiziranJe 
in strokovno argumentirano preventivno ukrepanje {MEDVED 1998). 
2 METODA DELA 
2 METHOD OF WORK 
Tveganje pri delu je vzrok za nezgode. Obravnavati smo nezgode med 
poklicnim ln nepoklicnim delom v gozdarstvu. Primerjali smo podatke o 
nezgodah pri delu v slovenskih in avstrijskih gozdovih v obdobju od leta 
1980 do teta 1995, ločeno za poklicne in nepokllcne izvajalce del. Pri tem 
smo uporabili uradne podatke državne statistrke za obe državi, za Avstrijo 
iz letnih poročil za gozdarstvo (Waldbericht}, za Slovenijo pa iz podatkov 
statističnih letopiSOv. Nezgode pri nepoklicnem delu v slovenskih gozdovih 
smo ocenili s pomočjo rezultatov dosedanjih raziskav (MEDVED 1991, 
MEDVED 1998}. 
Z ustreznimi ukrepi na področju organizacije, tehnike, okolja in človeških 
virov lahko vplivamo na tveganje pri delu. Glede na dejstvo. da bodo delo-
GozdV 56 /1998) 9 
Medved, M.: Nezgode in tveganje pri poklicnem in nepoklicnem delu v gozdu 
daJalci v prihodnje dolžni pripraviti ocene tveganja za vse udeležence 
delovnega procesa, smo kot primer poskušali ovrednotiti tveganje pri secnji 
za poklicne in ne poklicne izvajalce del. Pri tem smo se zgledovali po primeru 
v 1 1leraturi (GSPAN 1998). Izhodišče za takšne analize predstavlja direktiva 
89/391/EEC, ki jo posredno vključuje tudi predlog novega zakona o varnosti 
in zdravju pri delu. Podrobno je metoda predstavljena v 4. poglavju, ker se 
neposredno navezuje na rezultate ocene tveganja. 
3 NEZGODE KOT KAZALEC TVEGANJA 
3 ACCIDENTS AS AN INDICATOR OF RISK 
Analiziranje nezgod predstavlja osnovo za odkrivanje vzrokov nastanka 
in s tem določitev ukrepov za preprečevanje oz. zmanjševanje nezgod. 
Analize za daljše časovno obdobje nam pokažejo, ali so naši ukrepi uspešni. 
Primerjave nezgod pri delu med različno usposobljenimi za opravljanje 
enakega dela so osnova za pojasnjevanje vpliva stopnje in pomena izo-
brazbe za zmanjševanje tveganja_ Primerjave med nezgodami v enakih 
panogah in različnih državah pa pokažejo, kako uspešni smo pri varovanju 
zdravja v mednarodnem merilu_ 
3.1 Osnovni podatki o nezgodah pri delu v gozdu 
3.1 Basic data about accidents at forest work 
V preglednici 1 prikazujemo osnovne podatke, ki smo jih v nadaljnjih 
poglavjih uporabili za primerjave in analize. 
3.2 Skupni obseg nezgod pri delu v gozdovih v Sloveniji in 
Avstriji 
3.2 Total amount of accidents at forest work in Slovenia and Austria 
Podatke iz preglednice 1 smo za poklicno in nepoklicno usposobljene 
združili in izračunali pogostnost pojavljanja vseh nezgod ter smrtnih nezgod 
p1·i delu v avstrijskih in slovenskih gozdovih glede na obseg proizvodnje. 
Pogostnost pojavljanja vseh nezgod smo izrazili s kazal cem "število nezgod 
1 10.000 m3", smrtne pa s kazalcem "število smrtnih nezgod Ji milijon m3". 
Pogostnost nezgod glede na obseg proizvodnje bomo v nadaljevanju na 
kratko imenovali pogostnost. Ta termin je sicer v uporabi za kazalec razmerja 
med številom poškodb in številom zaposlenih. 
A-Vse 1 All _... A-Smrtr~e 1 Falalilies • SLO-Vse 1 All 
SLO-Smrt11e 1 Falalilies ----m- F-Vse 1 All 
~ ~E 9 .,---------=-------------------.---
E o 
Co -=~==~~~~~~~~~~==~~--~~~==~~ E q s+-
o 
:: :::: 7 +----------------r-------=--->-r--r--~--::~ 
I ~ 6 ~~~-----------+----~-+----­
cc-a 
~ 8 S+---~--~~~~-~--7----------
~(\l 
6 ~ 4 +==~==~~~---:~t:::=:________:__:::::::::"~=-1-----------
~ ~ 3 k:::=a-=~:="iil;;::::-----=--;----~~~(___::__::!::=:;==:::!::~~="*---,~-~ 
c Č'1 
~ ~ 2+------------~~----~~~~----
§, ~ 1 r-----------cft--'-f!ll...-=;e;::=:=iE~·:::=fi3===1!==f;::::=;=:=~ 
~~ 0+-~-~~-~-~~-.,-------~-~~-~-~~-T-~ 
(./) 
1380 1981 1:182 'e83 1984 1985 t:l86 1987 1988 1989 1390 1991 1992 1993 1994 '995 
GozdV 56 (1998) 9 
Grafikon 1: Pogostnost nezgod 
glede na obseg proizvodnje pri de-
lu v gozdu v Sloveniji in Avstriji od 
l. 1980 do f. 1995 te( na Finskem 
od l. 1985 do l. 1995 (A-Avsttija, 
SLO-Slovenija, F-Finska) 
Graph 1: The frequncy of accidents 
at forest work in Slovenia and Aus-
tria from 1980 to 1995 and in Fin-
/and from 1985 to 1995 (A-Austria, 
SLO-Slovenia, F-Finland) 
381 
• 
AIIIWOIAdrlril SD.etlja 1 StowOnill 
~~~-
go;oclcNI """ 200 Ila ..... Slolt_and""_ .,., _  200,. 
s.- - Posel< """"" 1 OOOm' - F-- A111111;11 .,...". dos Ollf - J.OOOm' 1!1110 2.566 ID 6.~20 
11181 2 <lel Il 6,08() 
1982 2384 IS 6240 
11183 2288 17 6.680 
111&1 2061 12 6!ia1 
11186 2.CJ1J 13 6.S4S 
11118 2112t 12 &981 
11181 1.81!11 IS 6.468 
1'lN I.IIZI. s 6.5&& 
191!!1 1.71D 11 U69 
1990 11122 11 7270 
1991 16110 19 6.984 
1!1'!2 IU6 10 6185 
1993 1416 8 6.757 
1994 1.280 15 7 .230 
11j95 1 3011 ID 6.675 
P~-.. 1 Poclalkl o ~ 
n<!lQOCI pi -. v gozdu " - · 
lt(lfl poMIIl.l "A~ f\ ~
Od"""l9e0oo,...t11!15 r- 1 r>. ___ " 
<1«_..1 ,. -li - - 111> 
n.J/11 "" .. """"' - -.. 
-. 111«)10 199~ 
382 
~~ -gr>ZJicM Z<IHiliii!IOZIIIM 
do :!OO !le 
_.,....,. 
Prl•lll•ltftst, 
"'-*"-
W>ID2001111 
~ s....,. ~Ue!~ a-o s-r... "-" &~el/Ilo S!Nine Posek 
nezgod 1 OOOm' neZQOd 000m1 nolf)Od 0!1~ t OOOm 
Mm!Otr FMd· - - FIIIM- AniMII N1HIJber Fotllli- Awua~ Dl..:<~ , .. ~ oftliXI· ''" eut ol IIIJ<I· ~·· "" deni& IOOOm' - f OOOm' d8nta' 1000." 2.'T4t :iA 8.310 717 3 , 52! 1.932 16' 1 SIJ 
2.7J2 23 5.MO 730 3 1.585 2.1Q 19 1189 
2A!I4 te ~.850 803 3 1.611 2.2a!i 14 I,OOa 
2.412 17 6000 744 1 1.618 2.!91 13 1.83< 
2.J70 18 5629 732 1 1&13 2.30!1 17 1.925 
2888 IB 5081 680 o 1537 2.238 16 1.869 
H13 17 s 149 630 2 1~ 2..314 •6 1,932 
2892 21! 6292 675 • 1.&11 2.1<0 15 1.787 
3 0!3 22 8.192 6 10 o 1~70 2.112 9 1.614 
2.11113 22 6.933 527 • 1<106 2.103 15 1.7;56 
1 683 3D 844 1 439 2 1.2311 1.443 17 1205 
2.544 12 s 501\ )41 o 1 116 1.178 16 1182 
2.666 11 6064 279 o 867' 'ssa 12 1.301' 
2460 14 6 •9~ 260 1 135' 1501 15' 1253' 
2.149 15 1129 ne o eoa 11.)8 15' 1451 
1223 22 1130 187 o 882 0.073 IS' 1.2311 
;..-., "0<01)0 ' 11- O<>?.,._"""~ -Noonl)-.1 <t"lt.diN 
d>OKar.Or.ua<.Ot tMED\'ED 1996 1998, \Jilal-llmO >OMQ~ie 
11M pcgotiJ'Oitcqr~~ (\ r Ng(l(IAI eJ.Sttl1) 
Z.. Ma 19M. 199.3 '~'" \~ lmO u t~Mbnt ~ , ~f"'r uot»;&Ya1i 
~fiDČI"',:a'VIiotunnnii'I"A.lqOCIVIetlh 1981 1992 
; Pnpoc»t\lh aSioveniJOSmo z.a leb 1992,n 199J~t~~•dele:J ~r'11ev 
f·l~JU \1-f'ftvllf oi!•Mt)t'l! ~()Zio)I)VI : 40% 60 tifo 
V preueevat~em cbdobju so •meli v A-ISIJ'Iit J .S-4 ntzgocl : 1\HlOO m' 
ooseka , pn nas pa 6,63 n•zgod 1 10.000 m'. o~ 2 • ~1111 ~ Poleg·ruke 
r.~Zfil<e v .am• pcgos:nosh je za Slovenijo ~ posa~ ~-·• ugoiO'An 
~a pogostnost M1'90d s\agnrra JI"' ne ka!t: !na kov 2'mart~af"J• Obr:aino 
pa llend !fl'\al\~81\jl ne zg<» \a~e ugo<lr<l st• o za "VW>P lcat poii)Uje 
ludt ao1<ag le$NO ''""ama knrolaaJSI<a od\'1SnC.SI (R • 0.7~ 1 Po9o&'r0S1 
nezgod se JO oo ztU,.a do konca po~ oeoot1a ,.....,,Nll za 
-...l. 1:o1 ta1nro R.ltwl trond ~ariJ" tepfav t:>a,.".,..., "'1111 rn.>C~en. kate 
•..di poooscr.osl V'lm•n Mlgod ., A~tr•l Pn poja,~a"..., smMoh noz9')d' 
SlrM!nop.., veliQ nil1anfll '" oo v povprečju 2 2 kro! P<>ljOSIAIIItt iStove"tja 
559 "'"111a 2 S3 SR"oMoh nezgoa /1 m•hjon m't Tudllrend teza OCle ~v> 
prec., "..tra~tt, • ' Slnv•n•J• &o bile smrlna P<l~~oub• P<l lo lu I!HlD f'090•· 
te,se 
RelahVf'M'lrazmerte pr1 obeh vrs ta h nezgod (1 2,4 • VStl nftzgode•n 1 2.1 
sm•tr.e nezg.xle) I(J~C. d~' Slovenij i na lem pooroqu oreceiZ.lOSla,amo. 
io posebef zulubllutOČ p~ tellend, kt kaže. da s~ ra zl<ke !e po""<:uJ81D on 
sov zadnjin pebhltllh~&egte razme~e 1. 2.8 pn vSEh or,l · ) 1 on~ 
nouqodah 
Medved, M.: Nezgode in tveganje pri poklicnem in ne poklicnem delu v gozdu 
Za primerjavo smo uporabili tudi podatke o pogostnosti nezgod na 
Finskem (grafikon 1 ). Čeprav je stopnja varnosti na zavidljivi ravni, podatek 
skoraj ni primerljiv s Slovenijo in Avstrijo, saj so razlike v tehnologiji prido-
bivanja lesa bistvene (velik delež strojnega dela na Finskem}. Podatek o 
nezgodah na Finskem. z linearnim trendom v upadanju pogostnosti nezgod 
(R" = 0,95) kaže, da si kljub sorazmerno visoki stopnji varnosti stalno 
prizadevajo zmanjševati nezgode in da so pri tem vsekakor uspešni. 
3.3 Nezgode pri poklicnem delu v gozdovih 
3.3 Accidents at professional forest work 
Pri pogostnosti nezgod med poklicno usposobljenimi za delo v gozdu 
so razlike med driavama bistveno manjše. Pri vseh nezgodah, ki v obeh 
državah kažejo izrazit trend zmanjševanja in tesno korelacijsko odvisnost, 
Slovenija v povprečju ves čas zaostaja, v letu 1995 pa se skoraj izenači z 
Avstrijo. Velika nihanja so pri smrtnih nezgodah v obeh državah, še posebej 
v Sloveniji, kjer kar v šestih letih nismo imeli nobene smrtne nezgode med 
poklicni mi gozdnimi delavci. V Avstriji je bilo v celotnem obdobju 1,92 
smrtnih nezgod 1 1 milijon m3, v Sloveniji pa 1,12. V celotnem primerjalnem 
obdobju so smrtne nezgode med poklicnlmi delavci v Sloveniji manj pogoste 
(razmerje 1 : 1.7). vse nezgode pa so v povprečju pogostejše (razmerje 
1 : 0,7). 
-+- A-Vse 1 All _.,...__ A-Smnne 1 Fatalilles ---------SLO-Vse 1 All -SLO-Smrtne 1 Falalilies 
-E .; 
c; o 4.5 o~--=- ---==--.---------------­
Eo 
r9 4~---------~~~~------------
f 5' 3.5 +-----~-----------....-..._------­
-i': ~ 
~~ 3+-~----~-~~~r---r----~~-~==or~ 
~ lj 
; ~ 2.5 +----=_.....,.-----------t--~~ ......... =1:,\-----*--
~; 2~~==~-~~~~~t-t--~~\/r-~~~~~~ 
l.J o 
~ 2' i.S ~----lr-------+--41t---!--,A==,_ __ ____.",._ ___ -+--
.Š ~ 
~ ~ 1 
.d .: 0.5 +----___;;;_-~--+----'t-f------>r--r-----;.---­
<J) 
1980 1981 1982 1983 1984 1985 19B8 19B7 1988 1989 t990 1991 1992 1993 19&4 1995 
Za primerjavo navajamo podatke za nemško deželo Hessen, kjer so imeli 
v državnih gozdovih v obdobju od leta 1989 do lela 1994 naslednjo po-
gostnost nezgod 1 10.000 m3 poseka: 6.7-4,0- 7,1 -8,2-8,4- 6,2 (Jahres-
bericht 1995). V primerjavi z deželo Hessen so podatki za Slovenijo in 
Avstrijo dokaj ugodni. 
Razlike v pogostnosti nezgod med poklicno usposobljenimi v Sloveniji 
in Avstriji so majhne. vendar pri skupnem obsegu nezgod (poglavje 3.2) 
velike. Zato lahko sklepamo. da so te predvsem posledica pogostnosti 
nezgod v zasebnih gozdovih oz. prl nepoklicnem opravljanju dela v goz-
dovih. 
3.4 Nezgode pri nepoklicnem delu v gozdovih 
3.4 Accidents at non-professional forest work 
Nezgode pri nepoklicnem delu v Avstriji, tako smrtne (R2 = 0,37) kot vse 
nezgode (R2 = 0,26}. kažejo na rahlo, a neizrazito upadanje. To pomeni, da 
se rezultati ukrepov za zniževanje števila nezgod v zasebnih gozdovih 
Goz.dV 56 (1998) 9 
Grafikon 2: Pogostnost nezgod pri 
poklicnem delu v gozdu v Sloveniji 
in Avstriji od l. 1980 do l. 1995 
Graph 2: The Frequncy of acci-
dents at professional forest work in 
Slovenia and Austria from 1980 to 
1995 
383 
Medved. M.: Nezgode in tveganje pri poklicnem in nepoklicnem delu v gozdu 
Preglednica 2: Pogostnost po-
škodb pri delu v gozdu med zaseb-
nimi lastniki gozdov v Sloveniji 
Table 2: The frequency of acci-
dents at forest work between pri-
vate forest owners in Slovenia 
384 
pokažejo po precej daljšem obdobju kot pri državnih. Ta ugotovitev je 
pomembna zaradi tega, ker smo za vse nezgode v Sloveniji uporabili kon. 
stanto, saj ne razpolagamo z natančnimi podatki po letih. Pri tem verjetno 
nismo naredili velike napake, saj sistematičnega usposabljanja za nefor. 
mal no izobraževanje lastnikov gozdov še nismo imeli. Brez ustreznega izo-
braževanja in ozaveščanja pa ne moremo računati, da bi posledice nevar-
nosti- nezgode· kazale ugodnejše trende. 
Dokaz, da pri nas na tem področju ne gre na bolje, so tudi podatki 
raziskav med lastniki gozdov leta 1990 in leta 1995 (preglednica 2). Ker so 
nezgode pri delu v gozdu pri posameznikih redke, smo jih vprašali, koliko 
in kakšne poškodbe so imeli v zadnjih desetih letih. Pri obeh raziskavah se 
je izkazalo, da je pozabljanje lahko neugodna človeška lastnost. Za pet let 
nazaj so navedli enkrat več nezgod kot za obdobje 6- 10 let. To si lahko 
razložimo le s tem. da so na določene poškodbe pozabili, saj ni utemeljenih 
razlogov, da pri poškodbah ne bi veljale enakomernejše porazdelitve med 
primerjan/mi obdobji. 
NezgQ"dev Arlketiranfe/ln!f.Ull}" 1990(n=865) Ant<e:thartje//rlquil}' 19a5(n=92S) 
ebdobju $tevila @dstofekoo Stevil0 Odstotek od 
pGšl(ooovanlh vseh anl<~tiranih pGško:dovanih vseh anketiranih 
AooideJ'Its in '"Fhenumber Rerr;Bntege of The nwriber Percen16f}e of 
f)!Jrioo 1· otlnjured a/1/nqutred ei injutf3fl aJI inquiTYJd 
1§80-19~ f)l ,_ s:( - ,...., -
1985-1989 1- 105 - 12,1 67 1,~ 
1990 - 1994 - - 123 1~ •. 3 
V raziskavi leta 1990 smo ugotovili, da je imelo nezgodo v zadnjih petih 
letih 12,1 %anketiranih, v zadnji raziskavi pa je bilo takih 13,3 %. Podobno 
se v obeh raziskavah ujemajo tudi podatki za obdobje 6 do 1 O let nazaj, ko 
je pri prvem anketiranju imelo poškodbo 6,6% vprašanih in pri drugem 7,2 
%. 
V preučevanem obdobju 1980 -1995 so imeli v Avstriji 4,56 vseh nezgod 
110.000 m3 poseka, pri nas pa 11,98 nezgod /10.000 m3, oz. 2,6-krat več. 
Podobne razlike so pri smrtnih nezgodah, v Avstriji so jih imeli 3,22/1 milijon 
m3, pri nas pa je bilo 9,32 smrtnih nezgod, oz. 2,9-krat več. 
Podatek za nepoklicno delo v Sloveniji, 11,98 nezgod /10.000 m3, je za 
10 % nižji, kot smo jih za prikazovanje pogostnosti nezgod v zasebnih 
gozdovih uporabili v nekaterih prejšnjih prispevkih. Tokrat smo računali, da 
posek v celoti opravijo lastniki sami s pomočjo svojcev in znancev. Na ta 
način smo izenačili osnovne podatke za primerjavo z Avstrijo, za katero ne 
vemo, kolikšen delež proizvodnje opravijo lastniki sami. 
V povprečju je bila pogostnost nezgod med poklicno usposobljenimi v 
Sloveniji in poklicno neusposobljen imi v Avstriji (4,02: 4,56 vseh nezgod 1 
10.000 m3) precej podobna. Ta ugotovitev nas bi lahko zavedla, češ da so 
nepoklicni izvajalci del v Avstriji enako "uspešni" pri delu v gozdu kot pri 
nas poklicni delavci oz. da delo opravljajo z enako stopnjo tveganja. Pred-
postavljamo pa, da je evidentiranje predvsem lažjih nezgod pri poklicno 
ne usposobljenih (lastniki gozdov v Avstriji) manj pogosto, medtem ko je pri 
poklicno usposobljenih evidentiranje nezgod obvezno in zato vključuje tudi 
lažje nezgode. ·· 
GozdV 56 (1998) 9 
Medved, M.: Nezgode in tveganje pri poklicr.em in nepoklicnem delu v gozdu 
-o- A-Vse 1 All -tr-A-Smrtne J Fa~alilres -SLO-Vse 1 AJi -- SLO-Smrtne 1 Fatallties-
z;,_ 
<f) 
D+-~--~~--~-r--~-r--~-r--~-r--~~--r-~ 
1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 i988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 
4 OCENA TVEGANJA 
4 EVALUATION OF RISK 
Pri poskusu ocene tveganja za poklicno usposobljene in poklicno neus-
posobljene se postavlja osnovno vprašanje, ali ni tveganje za vse enako. 
Analize o pogostnosti nezgod glede na obseg proizvodnje nas navajajo na 
zaključek, da razlike so, vprašanje pa je, ali so pri samem tveganju tudi 
lako velike kot pri nezgodah. 
Oceno tveganja, ki je mera za velikost nevarnosti in škodljivosti, smo 
naredili za delovno mesto sekača z motoma žago, ki je najbolj značilno, 
delovne nezgode pa so najpogostejše. Tveganje smo ocenili tako, da smo 
določili negativne vplive na delavca pri sečnji in opredelili nevarnosti zaradi 
delovnih sredstev in predmetov dela. Pri celotni metodi izračuna smo se 
zgledovali po primeru v literaturi (GSPAN 1998). 
Tveganje (R) smo izračunali za vsak negativni vpliv posebej po enačbi : 
R =v* Š, pri tem pomeni: 
R -tveganje je mera za velikost nevarnosti in škodljivosti 
v -možnost (verjetnost), da dogodek (nezgoda, poškodba) nastane 
š -velikost nevarnosti in škodljivosti 
Vrednost v smo izračunali po enačbi : 
v= (O+ T +Z)* t /3, pri tem pomeni: 
O -možnost dogodka zaradi organizacije dela (kriterij je število izpostav-
ljenih oz. obveznost uporabe zaščitnih sredstev) 
T -možnost dogodka zaradi tehnike dela 
Z -možnost dogodka zaradi delavca 
t -trajanje izpostavljenosti negativnim vplivom in nevarnostim v delov-
niku (8 ur) 
Velikost nevarnosti in škodljivosti smo določili glede na možne posledice: 
Točk Posledice 
O, 1-0,2 nezgoda brez poškodbe 
0,3-0.4 majhna nezgoda z nepomembno poškodbo (modrica,lažja ureznina) 
0.5-0,6 večja ozdravljiva poškodba (raztrganina, zlom, opeklina l. st.) 
0,7-0,8 resna trajna poškodba (amputacija, kronično obolenje) 
0,9-1,0 trajna invalidnost, smrtna nezgoda 
GozdV 56 (1998) 9 
Grafikon 3: Pogostnost nezgod pri 
nepoklicnem delu v go2du v 
Sloveniji ln Avstriji od l. 1980 do l. 
1995 
Graph 3: The frequncy of accidents 
at non-professional forest work in 
Slovenia and Aus/ria from 1980 to 
1995 
385 
- -----=-=':.:""'=·:..:"':: Nt:p!e .,._0'1-o.,_.....,. .-.::':.c·9"l.:::du=--- - -
G,ttd6 na oom,..n qr~nana \."e:ltkosh R. Jft" pomembno~t tvegan1a 1n 
Pooyoco",.3 Orr.-~:ra 
- ....... - ;>1 pen.,. ........ __ _ 
- J.o...._,rot.vtr-':-
J('I() piiK:S ot !NOOd CfA(Or at O'Oie$--
\.IOtl'l;tr are I'VIf ... ort;of~.1lwr;dr 
-
P<>'~ebnosr ukr~v za ztnanfSaf'lJe tvfg.anJa na!.ledn,a 
R Pomen fVISJ"nja Potrebr'()al ukrepov 
1 Nepome<ntll\0 NISO~ 
2 Zmerno ,...., po111t1n 
l t.w,no l'npoti)OIIv 
• Zmerno pte,..!eno POU.bl\o 
5 Moeno pteae~no Polt~o l~kOj 
Na o~nt>Vo j)(eg.-Moc za Vl'edno•t• O. Ton Z (GSPAN 1998) 1.m0 po 
ll<'&logljo doloM "'~b 18 Celo P' Mb"o,o Zil pokJiC!IO on neool<ioa10 delo 
Motno1.1 dogodka ur.m PokUc.no d . Nepokllcno d 
0 O!'g.lf'U8C!I "'mt ~·edscl-i ~ 4 
l tetnk.a • ~ 
Z delave~ l 5 
Pn '""' l" poerebno poudanoo. da so motnosti 2a na sta Mk OO!)oo~ov (O 
T. Zl rangra..e od naJ"''"n~~· ' dO ~~<~tvočte 5 
V .v-.alizo .- ·~1jutolo nasledn~ elemente tveganfa •.'61\det \'liCI pn 
..ter pre~ raztl ~ Lost~ neva.now. pnlwlterih so t\leQa!'lfll odV1SI'o3 
o4 !r3)3nla .zpost~no61o v da\510 oo<!Ob~h 
Nev-oacleii)YQ81t1rl\JtSU mehon1ke nevarnosti podel in zdrsi, 
bc>loUe nevamo5t•. lvllp, ropot, "'brac'l" · plini klima. fizitno obremenitve. 
pa•hlčne obtemtnltve 
Nev amosu za.ractl d,_elg~d.slt:\' _ uru. udare-c tn sun ak 
llltvall'IOlillla:a<lo P'tdaleiO• deli:. pa<Se, se r-a li 1 zdr•i. zanlha r udar! 
Rez.~~~~ (Rl so • pteolecfnoC• 3 Anaftzo<&i Sl!\0 P•e\IV$em 
~ratA~ •"Mn:e rveg.r-.•. uradi keteuh l.lr1ko nastane1o nepo&ffl-rine rw>· 
$l:o4be OceM 1\.eg<lnja za dele pn seen)O Pl'l po~~enem dOlU dC•SeQa)O 
povsod r.ozor. pn lltltnoh obremonilvah. mejro~ vu)dOlO>ti IR • 3t kte< ""'""' 
~""o'"'"''· s.:> p;l pnPOrot.er.o Prr ll0$nl >a nepok~eno delO w ktt~ da je 
rno1~ lveganja p·.,sateoa(R = 4)"' ukl~pl PObilt>l\1 zara<! o Ml\na,...sem 
T~pn T ....... I01 
........;. poldlclle., ~~lir "..,_ .. -
~-",. Rrflolll-- RMiiwl 
_Wil", - -_ _".K ... ,....,.,~ 3.2 • • 1 1 1.27 __ ,""__ 
3.2 ~.1 1 1.27 
~~···-
_ .. _ 
5J) 5.0 1 1.00 
Pslllltntobla; 0/MIItve 
~M~Ms 3,0 ~.0 , . 1,33 
lftZICUI 3,2 4,1 , . 1.27 
--_, 81oo<lriclr 1,2 .. 1 177 
Pade (-lrtjal ".,..,r-._, ;n .. 1 · u1 Se--Ro llll Ro-." !.2 4 ,1 1 1.27 
C::' ... "' 2.9 J 7 1 1.27 
lA- 3,36 • 13 1 1,13 
Qor:I'IV ~ 1 \f,oolll ' . 
j 
Medved, M.: Nezgode in tveganje pri poklicnem in nepoklicnem delu v gozdu 
nevarnosti . Tveganja zaradi zdravstvenih okvar kot posledice dolgotrajne 
izpostavljenosti negativnim vplivom na delovnem mestu so pri poklicnem 
opravljanju dela bistveno vetja kot pri nepoklicnem. 
Razlika v povprečni oceni tveganja za poklicno in nepoklicno delo pri 
sečnji je relativno majhna (1 : 1 ,23). Kljub temu, da smo oceno tveganja 
priredili le za sečnjo, pa si poglejmo, kakšna so ta razmerja pri poškodbah 
Upoštevali smo povprečja za celotno analizi rano obdobje od leta 1980 do 
leta 1995. V Avstriji je razmerje v pogostnosti vseh nezgod (poklicno : 
nepoklicno delo) v razmerju 1 : 1 ,62, pri smrtnih pa v razmerju 1 : 1 ,68. V 
Sloveniji pa je pri vseh nezgodah razmerje 1 : 2,98 in pri smrtnih 1: 8,32. 
Helativna razmerja pri tveganju, čeprav le za sečnjo , in pri nezgodah kot 
posledici tveganja so v Avstriji med poklicnim in nepoklicnim delom v gozdu 
podobna. Zelo pa se razlikujejo v Sloveniji. Na žalost je razmerje največje 
ravno pri smrtnih nezgodah in nekoliko manjše pri vseh nezgodah . 
5 ZAKLJUČEK 
5 CONCLUSION 
Nezgode kot posledica tveganj pri delu v gozdu so pogoste v Avstriji , še 
bolj pa v Sloveniji . Podatki za daljše časovno obdobje (od leta 1980 do leta 
1995) kažejo. da se je z različnimi ukrepi precej zmanjšala pogostnost vseh 
nezgod pri poklicnem opravljanju dela, pogostnost smrtnih nezgod pa 
stagnira. 
V Avstriji se kaže določena stopnja napredka v varnosti dela tudi med 
nepoklicnimi izvajalci gozdnih del v zasebnih gozdovih . Čeprav je trend 
zmanjševanja pogostnosti nezgod precej manjši kot med poklicnimi , je 
gotovo rezultat prizadevanj, da bi lastnike gozdov z različnimi oblikami 
izobraževanja čim bolj usposobili za delo v gozdu. 
Povsem obratna je slika v zasebnih gozdovih v Sloveniji, kjer ni trendov 
v zmanjševanju pogostnosti nezgod pri nepoklicnem opravljanju dela, pred-
vsem pa je pogostnost nekajkrat večja kot v Avstriji. Na osnovi nekaterih 
rezultatov bi lahko sklepali , da se pogostnost nezgod povečuje. Ker nimamo 
razvitega sistema evidentiranja nezgod med nepoklicnimi izvajalci del, pa 
je to zgolj ocena. Kljub temu pa nekaj ni ocena, ampak dejstvo: v Sloveniji 
smo v preučevanem obdobju za vsakih sto tisoč kubikov pridobljenega lesa 
iz zasebnih gozdov "žrtvovali " eno človeško življenje. Tristo smrtnih žrtev v 
dvajsetih letih je za nekatere malo, za večino pa brez dvoma preveč . 
Primerjalna ocena tveganja pri sečnji je pokazala, da so pri nepoklicnem 
izvajanju del nujno potrebni ukrepi za zmanjševanje tveganja . Podrobna 
analiza metode za izračun ocene tveganja pokaže, da je izmed vseh vplivnih 
dejavnikov: organizacija -tehnika - človek slednji najpomembnejši. Tudi 
ocena tveganja za poklicne delavce kaže, da je tveganje na tisti meji, kjer 
so priporočeni ukrepi za zmanjševanje . 
Finski podatki o pogostnosti nezgod in njihovem vztrajnem zmanjševan-
ju, ki so v prispevku obravnavani bo\j kot zanimivost, so tisti, za katere na 
koncu prispevka svetujemo, da si jih še enkrat ogledate (grafikon 1 ). Celostni 
odraz finske gozdarske politike vlaganj v znanje, izobraževanje na vseh 
nivojih (formalno in neformalno) in raziskave se zrcali v drobni črti, ki je 
zelo blizu ničle . 
GozdV 56 (1998) 9 
Slika 3 Največje lveganje pri delu 
predstavljajo saflacije posledic 
ujm. (Fo1o: B. Košir} 
Figure 3: The highest risk in forest 
work are encountered during the 
restoration of the stand after 
storms. (Photo by: B. Koš1r) 
387 
Medved, M.: Nezgode in tveganje pri poklicnem in nepoklicnem delu v gozdu 
St~mmaf!y 
VIRI/ REFERENCES 
ENGSAS, J., 1993. Accidents in Small-scale Forestry.- The Swed1sh University of Agricultural Sciences, Faculty of For-
estry, Research notes No. 251, 121 p. 
HAKANSSON, S.-G., 1976. Investigation of near accidents and disturbances in h1ghly mechanized logging systems.-
Roya! College of Forestry, Garpeberg, research Notes, 104, 35 s. 
GSPAN, P., 1988. Analiza varnosti po zahtevah EU.- Delo in varnost, Ljubljana. 43, 2, s_ 59-66. 
388 GozdV 56 (1998) 9 
Medved, M.: Nezgode in tveganje pri poklicnem in nepoklicnem delu v gozdu 
KEJŽAR. V, 1994. Varstvo pri delu v gozdarstvu- stališča.- Splošno združenje gozdarstva Slovenije- Odbor za varstvo 
pri delu, Ljubljana, 10 s. (polikopija). 
KOTNIK. A., 1996. Nezgode pri delu v slovenskih zasebnih gozdovih v obdobju od leta 1981 do 1993.- Diplomska naloga. 
BF- Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 65 s. 
L 1 POG LAVŠ EK. M., 1993. N ez.gode pri de lu v družben ih gozd ov1 h SI oven ije v obd ob ju 197 5-1991 . - Zbornik gozda rs tva in 
lesarstva, Ljubljana, 41, s. 111-137. 
ujFFLER. H./ OHRNER, G., 1994. Steigerung der Arbeitsicherheit im Kleinprivatwald "Odenwaldprojekr.- Schriftenreihe 
des Bundes-ministeriums fUr Ernaehrung, Ladwirtschaft und ForstAn, Heft 437, 83 p. 
MEDVED, M., 1988. Težje nesreče pri pridobivanJu lesa v režiji gozdnih posestnikov.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 
Ljubljana, 32, s. 25-55. 
MEDVED, M., 1991. Vključevanje lastnikov gozdov v gozdno proizvodnjo.- Magistrsko delo, Biotehniška fakulteta -
gozdarstvo, Ljubljana, 179 s. 
rviEDVED, M., 1996. Nezgode pri delu v zasebnih gozdovih Slovenije in ekonomske posiAdice.-11. Mednar. konf. "Globalna 
varnost". Bled, Zbornik referatov, s. 258-262. 
MEDVED, M .. 1998. Raziskovalni pristop kot osnova za proučevanje obsega nezgod pri delu v gozdu.-111. Mednar. konf. 
"Globalna varnost", Bled. Zbornik referatov, s. 353-360. 
STADLMAN N, H., 1986. Forstunfalle - Ursachen- Folgen - Abhilfen .- Socialversucherungsanstalt der Ba uern, Wien, 40 
S. 
-. 1979. Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu.- UL SRS št. 15/79 . 
. -. 1991. Waldbericht 1990. Bundesministerium fur Land und Forstwirtschaft, Wian, 51 s. 
-. 1993. Zakon o gozdovih. UL RS št. 30/93. 
-. 1994. Pravilnik o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci gozdnih del v gozdovih. UL RS št. 35/94. 
-, 1995. Slovar slovenskega knjižnega jezika.- DZS, Ljubljana, 1714 s. 
-. 1995. Wald in Hessen- Jahresbericht 1994.- Hessisches Ministerium des lnn~r,n und fiJr Landwirtschaft, Forsten un 
Naturschutz. Wiesbaden, 172 s. 
-. 1996. Osterreicher Waldbericht 1995. Bundesministerium fur Land und Forstwirtschaft, Wien, 103 s. 
-, 1997. Finn1sh Statist1cal Yearbook of Forestry.- Finnish Forest Research Institute, Helsinki, 348 p. 
-. 1987. Small-scale Logging Operations and Machines.- The Proceedings of the Seminar. The Joint FAO/EC E/ILO Com-
mittee on Forest Working Techniques and Training on Forest Workers, Garpenberg, Sweden, 206 s. 
-·, 1997. Program razvoja gozdov.- MKGP, Gozdarska založba, Ljubljana, 57 s. 
-, 1998. Statistični letopis Republike Slovenije 1997.- Ljubljana. 
GozdV 56 (1998) 9 
Slika 4: Ozko cestišče in neustrezna ban kina- tudi primerna poklicna usposobljenost ne 
more vedno preprečiti nezgode. (Foto: P. Kumer) 
Figure 4: Narrow road Jane and incorrect roadside - even proper professional trainning 
can not a/ways prevent the accident. (Photo by: P. Kumer) 
389