Posamezna Številka 1*20 K. Poštnina plačana v gotovini. S|BV- M- V LJuMlaDl,»petek dne 21 junija I92L Leto XLIX. ar»x«**«,,rHjxc*' »offi* »SLOVENEC« velja po polti aa ti a strani Jugoslavije la t Iijabljant: n oelo leto naprej. K 240-— aa pol leta „ .. „ 120-_ sa četrt leta „ .. m BO-— Sa en mesec „ .. „ 20-— Sa Inosemstvo oelolelno K B Sobotna izdafa: s ta oeio leto ..... £ 40 — sa inosemstvo.....55 — 1 I 1 1 iM Inšeratl: Enostolpna potltvrsta (59 mm Široka ln 3 mm vlsokn ali nje prostor) sa enkrat . . , po K Odposlana Itd. .. po K 9 — Pri večjem nartTOa popnsi ■afaanjSl oglas 9 9/9 mm K »i khaja vsak dan Izvzemil ponedeljka ln dneva po tirni« siki ob 5. ud sjntraj. W Uredništvo jo v Kopitarjevi nlto< itev. 6/m. Rokopisi 8e ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Oredn. telei. itv. 50 npravn. itv. 328. Političen iist n slovenski narod ■ »pravs |ev Kopitarjevi ui.6, — Bačitn poštne hran. lfnblja^sko St. 630 sa naročnino ln št 349 sa oglase, avstr. In čeiko 24.797, ogr. 28,511, bosn.-liero, 7563. Avtonomija pokopana. Ko pišemo te vrstice, je bržkone v Belgradu že padla odločitev o osmem oddelku vladnega ustavnega načrta. Osmi oddelek govori o' samoupravni oblasti. Zadnje dni se je veliko pisalo, kakor da bi vladne stranke kolebale v svojem strogem centralističnem stanovišču in kakor da bi hotele dati vendarle male koncesije avto-nomizmu. Ali iz vsega pisanja se je razvi-delo, da vladne stranke in njihovo časopisje še do danes, ko se završuje prva doba ustavnega dela, ni prodrlo v jedro vprašanja, kaj hočejo v naši državi avtonomi-atične stranke. Razprava se je zadnje dni vodila le o tem, da-li naj imajo samoupravne edinice maksimalno 700.000 ali večje število prebivalcev, tako da se je vse veliko vprašanje, ali centralizem ali decentralizem, naposled strnilo v vprašanje o š t e v i 1 u prebivalstva samoupravnih oblasti. Da-li in v koliko se je treba pri razdelitvi države v samoupravne edinice ozirati na zgodovinski razvoj, na kulturno stanje, na gospodarske interese, na dolgotrajno življenje pod enoistim zakonodajstvom, na plemenske posebnosti, o vsem tem se v vladnih krogih ni razmišljalo in se na vse to ni prav nič oziralo. Nasprotno, ti vidiki so se namenoma prezirali in omalovaževali, v ospredje se je porinila surova številka. Četudi je velikost samoupravnih oblasti in načelo, po katerem se formirajo, prevelike važnosti za življenjsko moč novih edinic in za zadovoljnost v državi, vendar moramo z žalostjo konstatirati, da je de-mokratsko-samostojna plitkost popolnoma pozabila na vsebino avtonomnega vprašanja. Avtonomija daje pokrajini del zakonodajstva in široko svobodo samouprave, a vladni ustavni načrt ne dovoljuje tudi svojim takoimenovanim samoupravnim edinicam niti zakonodajstva niti široke samo up ra-v e. Kadar govorijo demokratje, samostojneži, narodni socialci in socialdemokratje, da so za avtonomijo, varajo ljudstvo, kajti njihovi ustavni načrti ne vsebujejo nikak-šne avtonomije, ampak le delegacijo nekaterih malovažnih samoupravnih nalog, ki jim jih milostno dopušča centralna uprava. In pristaši omenjenih strank so v politični izobrazbi dovolj zaostali, da sanjajo vendar-le o neki majhni avtonomijici, dočim jim centrala s predlagano samoupravo dejansko priznava le vlogo poštnih potov, davčnih iztirjevalcev in brezbajonet-nih orožnikov. Velik greh bodo storili demokratje in samostojneži ob asistenci nejasnega stališča narodnih socialcev in socialdemokratov, ako razkosa,jo Slovenijo v dva ali tri dele, a še večji in neodpustljiv je njihov greh, da v svoji borniranosti in svojem reakcionarstvu niso razumevali, kaj je jedro avtonomije, in da niti novo-ustvarjenim delom razkosane Slovenije niso znali pridobiti avtonomije, to je del zakonodaje in samouprave. Napredni duh časa zahteva, da se ljudstvu v največjem obsegu omogoči sodelovanje v zakonodaji in samoupravi, da se mu na široko odpirajo vrata v skupščini, kjer se odloča o njegovem življenju. Demokratska in samostojna reakcija pa zapira ljudem ta vrata, dovoljuje jim le bel-grajsko skupščino, ki nc bo imela ne vpogleda ne časa za posamezne potrebe oso-bito od Belgrada bolj oddaljenih delov remije. Ako bi nam ustavotvorna skupščina omogočila tudi nerazdeljeno Slovenijo, avtonomije vendar le ne dobimo! kajti duševna olitkost združene demokrat-sko-samostojne-narodnosocialne in social-demokraške koalicije nam jo je že pokopala. V boj za revizijo ustave, v nov boj za avtonomijo in ljudsko pravo! Češki parlament v krizi. Praga, 23. junija. (Izv.) V parlamentarnem odseku petorice je prišlo do težkih diferenc, tako da je vsak sporazum skoro izključen. Cc parlament ne bo reši! finančnih in prehranjevalnih predlog, bo raz-puščtn. Pred odločitvijo. »V imenu srfsstva!« - Plove kupčije z muslimani. - Odgoditev konstituante m dva meseca, - Slovenija razdeljena Belgrad, 23. (Izv.) V sredo je imel zemljoradniški klub svojo sejo, na kateri se je razpravljalo o končnem stališču, ld naj ga zavzame klub napram ustavi. Seja je bila zelo burna. Danes dopoldne in popoldne se je seja nadaljevala. Del zemljoradnikov je bil za to, da sc v imenu S r b s t v a glasuje za ustavo, večina je pa bila proti temu, ker vlada ni izpolnila zahtev kluba. Sklenilo se je, da imajo člani glede glasovanja o ustavi slobodne roke. Večina članov bo glasovala proti ustavi, Belgrad, 23. junija. (Izv.) Pogajanja z muslimani iz Južne Srbije niso uspela. Muslimani nočejo v ničemer ^opustiti. Vladni klubi bodo še enkrat razpravljali o muslimanskih zahtevah, ker nujno rabijo njihove glasove za ustavo. Belgrad, 23. junija. (Izv.) Danes dopoldne bi se imela vršiti seja ustavnega odbora. Ker so pa imeli vladni klubi svoje razprave, se seja ni mogla vršiti. Na popol- danski seji konstituante se je nadaljevala razprava o 8. oddelku ustave. Jutri bo glasovanje o tem oddelku. Belgrad, 23. junija. (Izv.) Ko bo sprejeta ustava, bo konstituanta odgodena na dva meseca. , Belgrad, 23. junija. Dopisnik >Novo-stk doznava, da bodo dosedanje pokrajinske vlade po proglašenju ustave in statu demisionis izvedle likvidacijo dosedanjega sistema in prenesle svoj delokrog na oblasti. Vseh oblasti v naši državi bo dvajset ,od katerih bo imela vsaka sedem ali osem-stotisoč prebivalicev. Mesta, ki imajo več kot 100.000 prebivalcev, bodo tvorila posebno oblast. V Zagrebu bo dvoje oblastnih uprav, za mesto Zagreb in za zagrebško oblast. Vsa Hrvatska bo razdeljena v štiri oblasti: zagrebško, osješko, karlovško in sremsko. Srbija bo razdeljena na osem, Slovenija na dve oblasti, Črna gora pa bo oblast zase. Sfi»M Gorica, 23. junija. Iz Sela pri Bresto-vici poročajo zopet o podobnem slučaju, kot se je zgodil v Cerknem. Tu pa ni povzročila zmedo zastava, ampak nekaj tra-verz, ki jih je bil neki revež nabral in zvlekel domov, da jih proda, ker se mu je tudi kupec ponudil. Ko so se pa s kupcem pripeljali neki mladeniči in zahtevali še od drugih vaščanov traverze zastonj, so se vaščani razjezili in napodili »pobe« z ročnimi granatami. Potem pa se je vršilo isto, ali vsaj podobno kot v Cerknem. Cela vrsta vtomobilov in cela vrsta strojnih pušk je delalo red in mir, a sovražnika ni bilo. Nato so vdrli v hiše, vse razmetali, moške pa povezali in odpeljali v ječo. — Samo eno: Čemu pošiljajo prvo civilno oblečene smrkovce v vas in ne orožnikov, če je kaj. Če take »pobe« napodijo, je čisto pravilno. Oblast pa naše ljudstvo že zna spoštovati. Washington, 23. junija. Častnik irske republike je izjavil, da obstoja dve leti reden promet med Irsko in Zedinjenimi državami, ki ga vzdržujejo podmorniki irske republike pod njeno zastavo. Tudi Deva-lera je pripravljen za tako vožnjo. Pariz, 22. junija. »Sundav Evening Telegram • poroča, da angleška vlada pripravlja novo vojaško akcijo zoper irske revolucionarje. Mnogoštevilne čete, obstoječe tudi iz artilerije in pionirjev, so dobile nalog, da so pripravljene še ta teden oditi na Irsko. V pristaniščih so pripravljene transportne ladje. Pža&SscfS Ka štajerskem preklican. Gradec, 23. jun. Na današnji seji štajerskega deželnega zbora je bil dr. Rinte-len ponovno izvoljen za štajerskega deželnega glavarja. Krščanski socialci so dobili tudi prvega namestnika deželnega glavarja, za katerega je bil izvoljen dr. Ahrer. Nato se je na seji še razpravljalo o sklepu deželnega zbora z dne 21 maja glede glasovanja za priključitev Štajerske k Nemčiji, Pred glasovanjem so socialno-demokratič-ni poslanci zapustili dvorano. Nato je bil v poimenskem glasovanju sprejet reasuma-rični predlog, nakar je bila seja zaključena. v ZeSeinlžarska stavka v JsiSliski Beneiill. Rim, 23. junija. Stavka železničarjev se je razširila tudi na provinciji Julijska Benečija in Padova. zavezniškega sveta. Pariz, 21. junija. Prihodnja seja vrh. sveta zaveznikov se vrši v prvi polovici julija, najbrže 10. Na dnevnem redu so tri vprašanja. Najprej se bo disku tiral odgovor Grčije na demaršo zaveznikov glede evakuacije Male Azije in eventualni diplomatični koraki, ki bi se naj podvzeli v Angori. Potem se bo prerešetalo poročilo mednarodne zavezniške komisije v Zgornji Šleziji glede definitivno razmejitve. Vprašanje odprave ali vzdrževanja ta-kozvanih sankcij nasproti Nemčiji se je izrecno rezerviralo. Lord Curzon je namreč zato, da se sankcije odpravijo, 13riand pa stoji na stališču, da se francoske čete odpokličejo iz Porenja šele, ko bodo podani tudi dokazi zato, da je Nemčija resnično voljna izpolniti vse svoje obveznosti. la sprava med Btfemcl In Berlin, 23. junija. Kakor poroča »Vor-warls«, so včeraj dospeli semkaj zastopniki amsterdamskega vodstva strokovnih organizacij, med katerimi sta bila tudi Fi-men in Jouhaux. Fimen in Jouhaux sta izjavila sotrudniku lista nastopno: Delegacija internacionale strokovnih organizacij, ki se je vrnila iz Gorenje Šlezije, je mnenja, da se mora ondotni položaj razjasniti v zmislu spravne politike med Nemci in Poljaki in da izvaja politika, ki jo priporočajo različne politične in vojaške osebnosti in ki pomeni zatiranje, psihološko učinkovanje, ki bo povod velikim nevarnostim v bodočnosti. V Gorenji šleziji bodo delavci tisti faktor, ki bo lahko tej politiki napravil konec s svojo spravljivosijo in treznostjo ter ne bo dopustil, da bi militaristični elementi v Gorenji šleziji prišli do veljave in gospodstva. Pogajanja m«d Cehi In Mažsri. Praga, 23. junija. (Izv.) Zunanji minister dr. Beneš je imel danes prvi razgovor z mažarskima ministroma Banffyjem in Te-lekyjcm. Namen razgovorov je, da se odstranijo nasprotstva pri pogajanjih, ki se imajo vršiti v Budimpešti. Glavne točke razgovorov so trgovska, prometna, juridi-čno-politična in financielna vprašanja. ČeS-k! korczutatl. Praga, 23. jun. (Izv.) Vprašanje ustanovitve češkoslovaškega generalnega konzulata na Dunaju bo v kratkem rešeno. Za cneralnega konzula bo najbrže imenovan Henrik štark. Praga, 23. junija. (Izv.) Češkoslovaški generalni konzulat v Madridu bo s 1. avgustom opuščen, Orientalsko vprašanje. Lord Curzon in Briand sta se na konferenci v Parizu sporazumela, da naj Anglija in Francija skupaj z Italijo napravita v Atenah diplomatični korak, da se pre-prečl krvava rešitev grško-turškega konflikta, ki bi bil za Grčijo po vsej priliki usoden. Dočim je lord Curzon predlagal, naj se napravi skupni politični korak v Atenah in Angori, je Briand predlagal pritisk samo na Grčijo in je zmagal. Na podlagi tega sklepa so poslaniki imenovanih držav dne 20. t. m. v Atenah grški vladi predlagali, »naj grško politiko v Ori-entu prepuste popolnoma zaveznikom, po-verjujoč jim nalogo, da dosežejo sporazum s turškimi nacionalisti.« V čem pa naj bi ta sporazum obstojal, še ni jasno. Sicer sta Curzon in Briand sprejela predlog grofa Sforze, naj se v Smirni ustanovi mednarodna uprava pod visoko suvereniteto sultana, nista ae pa mogla sporazumeti glede Trakije. Briand je namreč pripravljen priznati Turčiji Tra-kijo do črte Enos-Midia, lord Curzon pa se s tem ne more sprijazniti, ker se boji, da ne bi poizkus staviti trakijsko vprašanje zopet na dnevni red, privedel do zapletlja-jev med balkanskimi državami. Vendar se misli, da bo tudi Anglija privolila v delno revizijo trakijskegn vprašanja, s katerim bi se imela baviti veleposlaniška konferenca. Upajo, da Grčija, ki jo je Anglija zapustila, zavezniške predloge sprejme, kar pa se tiče kemalistov, se ne ve, kam merijo. Na eni strani je angorska vlada izdala proglas na turški narod, v katerem obljublja osvobojenje vseh musulmanov od Carigrada do Indije, na drugi strani pa se njen odposlanec, Bekir Sami beg nahaja na potu iz Rima v Pariz, da vodi pogajanja z zavezniki. Kar se tiče vojaških priprav, ae ruske pomožne čete nahajajo že v Angori in so pripravljene, da odkorakajo na fronto. Grški generalni štab je vsled tega ofen-rivo odgodil, ker je dobil zanesljiva poročila, da razpolagajo kemalisti z veliko večjimi silami nego Grki Grška armada je demoralizirana in kralja Konstantina so vonizelistični polki v Smirni izžvižgali. Tudi kreške čete so se uprle in se niso hotele vkrcati. Kraljevske čete so upor zadušile in ustrelile 4 kolovodje puntarjev. Proroštvo Napoleona, da čez 100 let zavlada nad svetom ali Anglija ali Rusija, se uresničuje v prilog Anglije. Nemčija kot zunanjepolitičen faktor ne igra več nobene vloge, Francija je popolnoma navezana na Anglijo, če noče, da Anglija v danem trenutku začne zopet favorizirati Nemčijo, Japonska je danes čisto izolirana, Rusijo je boljševiški režim temeljito razdejal in dokler se okrepi, bodo pretekla še leta in leta. .Angleška dežela-mati se tc dni posvetuje na državni konferenci s svojimi do-minijoni, kako uravnati svojo zunanjo politiko, Angleški dominijoni streme za tem, dn tudi v zunanjepolitičnem oairu postanejo popolnoma enakopraven faktor s »Foreign Office«, angleškim zunanjim uradom, in nekateri Optimisti gredo celo tako daleč, da predvidevajo posebno vojno mornarico tako v Avstraliji kakor v Kanadi in Indiji. Avstralska mornarica bi nadzorovala Tihi, kanadska severni Atlantski, indska pa Indski okean. Ker med Japonsko in Združenimi državami Severne Amerike vlada veliko na-sprotstvo, se angleška javnost nagibljc k temu, da bi sc zveza z Japonsko ne obnovila, pač pa naj sc sklene aliansa z Združenimi državami. Predvsem naj se upoštevajo interesi Kitajske. Angleška vlada sicer sama dobro uvideva, da zveza z Japonsko državi ne prinaša več posebnih ugodnosti, vendar pa je preveč previdna, da bi zvezo popolnoma prekinila; kar tiče Amerike, pa je zaenkrat mnenja, da je boljše poglobiti prijateljske zveze nego skleniti formalno zvezo, ker se ji to zdi še prezgodaj. Kar se samih dominijonov tiče. se bo konferenca bavila s položajem v Egiptu ia Indiji, da se obe deželi bolj organično žvečila z britanskimi interesi in se bo vprašanje čim večje avtonomije Indije gotovo pretresalo. Vr.ž no je tudi turško vprašanje, ki do-ir.inijone indircktno zadeva. Anglija hoče pozicijo kernalistov v Orientu oslabiti s 1 :in, or snuje »neodvisno« arabsko državo pod vodstvom znanega emirja Fejsala, kar pa ni všeč Franciji, ki bi rada še dalje v Siriji igrala vl.-dajočo vlogo. Pojavil se je v ?.v rt kompenzirati Francijo s koncesijami v z^ornješiezijskem vprašanju. Stvar je v teku. Alijanse s Francijo pa Anglija ne bo tkienila, da nc da Franciji preveč sigurnosti in jo tako ohrani v vednem strahu pred Nemčijo. Kakor se vidi, izborna politika. OŠS1® stavka {eSHH ban&itfh wradniNov. Pratfa, 23. junija. (Izv.) Ker zveza čeških bank ni ugodila zahtevam svojih uradnikov, je uradništvo na včerajšnjem zborovanju sklenilo od danes ob 8. uri pričeti generalno stavko v vseh čeških bankah in mcer izprva v Pragi, Brnu in Bratislavi, prihodnje dni pa po celi državi. Nemški nančni uradniki so se izjavili za solidarne. fedsi d©siEVsHe Bratislava, 23. junija. (Izv.) Zvezna donavska komisija je določila za svoj sedež Bratislavo. Jugoslavija je predlagala Belgrad, pa s svojim predlogom ni prodrla. Po^ska. Varšava, 20. junija 1921. Oficielno je vladna kriza premagana, S vendar se je še bati novih komplikacij. Glavno vprašanje, imenovanje zunanjega ministra, je sicer rešila na arečen način politična spretnost ministrskega predsednika Witosa; razun krščanske demokracije, ki je radi imenovanja Skirmunta odpoklicala iz vlade svojega zastopnika, so malone vse stranke in njihovo časopisje sprejele ta rezultat ne sicer z navdušenjem, pač pa z zadovoljstvom. Priznava se predvsem osebna sposobnost novega ministra, ki velja kot dovršen diplomat in mož brez strankarskih strasti. Največja težkoča izvira iz krize finančnega ministrstva. Dr. Sterzkowski noče dovoliti 12 milijard za agrarno reformo, kakor zahtevajo »ludowci«, ampak le 4 milijarde; namerava odstopiti ter vztraja pri tem kljub posredovanju ministrskega predsednika. Zadnja odločba še ni padla, a v parlamentarnih krogih se širi prepričanje, da dr."Steczkowski nikakor ne bo hotel ostati v funkciji. Naslednikom smatrajo bančnega ravnatelja dr. Michalskega, Le-ta namerava predlagati razdelbo delokroga in osnovanje dveh ministrstev po laškem vzoru: finančnega — za valutne in posojilne zadeve — ter budžetnega, ki bi ga on prevzel. Poljski poslanik v Parizu grof Zamoj-ski je predal poslaniškemu zboru izjavo, ki zahteva osvoboditev gornješlezijskih Poljakov, odvedenih v Kotbus. Poverjeniki mednarodne zveze sindikatov pod predsedstvom Fimena so se podali iz Nizozemske v Gornjo Šlezijo, da preiščejo položaj na mestu. Titus Filipowicz, bivši državni podtaj-nik v zunanjem ministrstvu, je sprejet kot poljski poslanik in polnomočni minister v Moskvi, Poljska vlada je ugodila prošnji ruske in rumunske vlade, da se vrše v Varšavi rusko-rumunska pogajanja. Polllline novic®. 4- Bunjevci odobravajo taktiko Jug. kluba. V nedeljo, 19. t. m. se je vršilo veliko zborovanje zaupnikov »Bunjevske-šokaške« stranke v Subotici. Govorili so poslanci dr. Sudarevič, Blaško Rojič in dr. Stipan Vojinič-Tunič. Zborovalci so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri izražajo Jugoslov. klubu popolno zaupanje in protestirajo proti nasilnemu režimu, ki ga uvaja demokratsko-radikalna vlada. -f Načrt zakona o »redu in radu«. — Pod tem naslovom je priobčilo včerajšnje »Jutro« notico, v kateri se silno huduje na nas, ker smo priobčili vsebino zadnje »Obznane«. Objava vsebine policajdemokrat-ske »obznane« slovenskim policajdemo-kratom očigledno ni všeč in mora jim biti pač neprijetno, da odgovornost za take ne-moderne skoke pada nanje kot sonosilce današnje državne oblasti in sedanjega režima. Ker pa ne morejo najti niti ene točke v celi naredbi, katero bi lahko zagovarjali z mirno vestjo kot res moderno in umestno, zato so posegli po starem orožju: Klerikalci hujskajo! (Po tej logiki ni obsodbe vreden tisti, ki je karkoli zakrivil, ampak državni pravdnik, ki krivdo kon-štatira in s konštatiranjem krivde »huj-ska«!!) In še eno orožje imajo, pa tudi to je skrhano: »Mi smo besedilo slabo prevedli.« — Mogoče, toda na to smo opozorili že sami izrečno, ko smo zapisali (glej »Slovenca« od 22. junija): »Tako se glasi naše telefonsko poročilo. Mogoče je v njem kašna mala besedna pomota, ampak bistveno bo že resnično, ker so poročali tudi že drugi listi o vsebini prilično isto,« Da se pri telefonskih poročilih prav lahko vrine kaka pomota, to ve vsak, kdor pozna stanje našega telefonskega omrežja. A tudi sicer od nas objavljeno besedilo na-redbe ni tako hudo napačno, kakor hoče to javnosti dokazati »Jutro«, Mi smo primerjali naše besedilo z onim, ki je objavljeno v »Beogradskem Dnevniku« od 21, junija in smo ugotovili sledeče razlike: L Izpustili smo točko, ki »prepoveduje vsako propagiranje komunističnih idej«; 2. kot točko f) smo mi objavili, da je prepovedana »vsaka manifestacija proti državo- in ustavotvornim organom«; v originalu pa se glasi »svaka fa'ruba manifestacija protiv državnih ustavnih organa« (z ozirom na besedilo »Beogradskega Dnevnika« je tudi »Jutrov« »pravilni« tekst nepravilen, ki govori o »grubim manifestacijama protiv državnih ustavotvornih organa«, kar je tudi brez smisla; »ustavni« organi so nekaj drugega kot »ustavotvorni«); 3. mi smo dalje prevedli, da so prepovedana vsa de-la, n a p e r j e n a proti narodni obrani, dočim pravi original, »ki bi slabila narodno obrano«, kar menda ni tako huda pregreha glede bistva vsebine prevoda; 4. v točki i) se je urinila napaka, da je prepovedano izdavanje stanovanja v gornje (= »prevratne«) svrhe, »če ga lastnik uporablja«; pravilno se mora glasiti, »če je gospodarju znana zloupotreba«, pa te pravočasno ne naznani oblasti; 5. v našem besedilu je izostala končna splošna določba na koncu prvega dela, ki se glasi: »Vsi ti zločini se kaznujejo s težko ječo do 20 let in z globo od 1000 do 100.000 dinarjev in z zaplembo inkriminiranih predmetov. V blažjih slučajih se težka ječa lahko zameni z zaporom.« — V drugem odstavku pod II. se mora glasiti prva točka popolno: Udeleženci zabranjenih manifestacij (in ne samo: udeleženci) se kaznujejo z zaporom itd., kar tudi ni prehuda bistvena napaka. — V odstavku o delavskih organizacijah pa se glasi zadnji ■•k h -rr " 1&K. Fran Radešček: Preko Hlbar^ fDalie.) Zvijačen nečrt. Tu smo se torej sestali in se dogovarjali skrivnostno med seboj kako bi uka-nili budno oko pristaniških oblasti. Bili smo slikar Gerbič, mehanik Franc Zdešar, Lovšin iz Ljubljane in moja malenkost. Načrt, ki smo ga skovali, je bil, da pridemo neopaženi mimo straže na hrib in po njegovem hrbtu do steze, ki vodi k ad-miralijatu ter po njej v pristanišče, kjer se vrši vkrcavanje. Vse dohode v dotični del pristanišča j« vojaštvo s kordonom zaprlo in pustilo naprej le tiste, ki so sc izkazali službujočemu častniku, da imajo na potnem listu odobrenje za vkrcavanje. Vsak je hotel vedeti, kateri so tisti, ki se jim je izpolnila želja, da odpotujejo iz — Albanije. Zato se jc nabralo izza kordona polno ljudi tako, da so se odpotujoči le s težavo pre-rili skozi. Ta okolnost je nam štirim izborno služila ; le mesečina nam je nagajala, IzvrSitev ukrepov. Med dvema skladiščema jc bfla edino pristopna pot v hrib. Gerbič in jaz sva bila v vojaški obleki. Če bi nas strn?* v l*la, kam gremo, bi midve , ua gremo v taborišče alarmske čete, ki je na vrhu hriba pazila na prihod avstrijskih letal, — spat. Toda straža se še zmenila ni za nas. Tako se je srečno začel naš romantični podvig. Tik pod vrhom se ustavimo. Treba je bilo določiti in razde'iti si uloge. Vodnk je bil Gerbič. Nikdo ne sme ziniti besedice. Naprej gre Gerbič, pet korakov za njim jaz, potem pa. v isti razdalji ZdeŠar in Lovšin. Plezali smo po vseh štirih in le tu in tam se je dvignila roka vodnika, kar je pomenjalo, da se je treba pritajiti. Romantično nočno potovanje. Noč je bila kakor v bajki. Polna luna je v vsem svojem sijaju odsevala v mirni morski gladini. V pristanišču je vrvelo kakor v panju. Skromen pomol je oživel in prve barke so že prenašale potnike na krov ponosnega parnika. Treba se je bilo podvizati. Strmo skalnato reber, po kateri smo plezali, je pokrivajo kamenje in po dežju izpran gramoz. Tu in tam je sameval kakšen grmič brinja ali osata in po šop uvele trave. Zato smo morali paziti, da ne izprožimo kakšen kamen navzdol v pristanišče, kar bi vzbudilo pozornost pri-staniščne straže, ki bi nas v mesečini lahko zapazila in uničila celo podjetje in naše — sanje. Ni čudno torej, da je nas vsak kotrljajoči se kamenček razburil ker smo morali v tem »lučaju popolnon mirno ležati včasih po več minut. del pravilno: »Organizacija ima pravico pritožbe v roku treh dni pri »prvostepe-nom sudu«. Če sodišče sklep ovrže, ima oblast (ne organizacija, kakor je to pomotoma telefonski poročevalec javil) pravico pritožbe na kasacijsko sodišče.« — O tretjem delu naredbe (glede razbojn&iva) pravi »Jutro«, da je naše besedilo »ten-denciozno, kot da bi se s temi iztrebljalo seljaštvo«. Kako »tendenciozno« je naše besedilo, naj dokaže primera z besedilom »Beograd. Dnevnika«, ki slove v originalu: »U selima, gde se pojave odmetnici, načelnik okruga ima prava, da naredi ušora-vanje sela, tako da ne bude nigde grupe manje od 10 kuča.Sve pojate i staje izvan sela imaju se razrušiti (ta stavek v našem besedilu manjka — ali je mogoče zato »tendencijomo«?). Ove se mere mogu ne preduzeti, ako selo preda odmetnika. Ra-seljavanje porodica. Zatim raseljavanje po-bočne rodbine i mogučih jagaka. Raseljavanje i rušenje sela.« — Prevod naj objavi »Jutro« z našim besedilom vred, da bo javnost videla sama, čegavo poročilo je »deloma hote izkrivljeno«. — Naj končamo z besedami, prosto po »Jutru«: Demokrati vedo prav dobro, zakai tako čvrsto molče o obznani, zato jim je dobrodošlo vsako sredstvo, da mistificirajo javnost. + »Ml smo siti«. — Pod tem naslovom piše Krsta Cievaric v »Beogradskem Dnevniku«, med drugim: »Kot opoziciona-lec mislim, da je treba vlado pustiti, naj proglasi svojo ustavo: če ta ustava ne bo za nič, bodo padle vladne stranke, kar bo velika korist za državo, za njen napredek in demokracijo.« — Ali ni to imenitna agitacija, da bi tudi opozicija ustavo sprejela 5 -f »Vojaške vaje rezervnih častnikov«. Belgrajska »Epoha« od 22. t. m. piše o tem predmetu: »Dandanes, ko živi zelo malo ljudi tu v Šumadiji in tam preko Drine, Save in Donave, ki ljubijo novo kraljevino, je zelo nevarno ustvarjati sovraštvo proti tej državi tudi pri onih, ki so jo stvo-rili in ki jo bodo morali jutri braniti. Danes ne morete prepričati niti enega srbskega častnika, da mu je po 7 letni vojni potrebna orožna vaja oziroma da so take vaje potrebne zaradi pomanjkanja aktivnih oficirjev, ko vsi vedo, da preko tisoč izborno kvalificiranih oficirjev ni bilo sprejetih v aktiviteto. Niti enega srbijan-skega oficirja ne morete prepričati, da je ukaz o šesttedenskih orožnih vajah zakonit in da je to kršenje zakona diktrirala kaka potreba.---Najnovejši nezakoniti ukaz o vojaških vajah bo izzval opra-« vičeno revolto in mržnjo proti novi državi, proti vojni službi pri vsakem rezervnem častniku, ki se je boril pod srbsko zastavo v prošlih vojskah, če se sedaj znova kliče na vaje.« — O cilju tega ukaza pa pravi: »Če mislijo, da bodo zaprli v kasarne, tako kot preteklo leto, vse politične nasprotnike sedanje vlade, potem moramo ta pritisk najodločneje obsojati.« — Mi se bi prav nič ne čudili, če bi brali lepega dne v »Jutru« ali kakem sličnem glasilu slovenske inteligence, da je »Epoha« klerikalen organ in njen glavni urednik dr. Korošec... + Naša vojna odškodnina. Finančni minister dr. Kumanudi in prometni minister dr. Jankovič sta se 22. t. m. vrnila iz Pariza, kamor sta bila poslana kot izredna vladna odposlanca, da se končno reši vprašanje srbske odškodnine. Dr. Kumanudi je izjavil sotrudniku »Politike«, da je bil v ponedeljek zvečer podpisan sporazum med našima odposlancama in med zastopniki Velike Britanije in Francije. S tem sporazumom, s katerim se je nadomestila prejšnja pogodba med Loucheurjem in Miloradom Draškovičem, je priznana naS državi pravica, da dobi 0.5% odškodnine, katero bosta Francija in Anglija dobili od Nemčije. Ostanek 0.51%, kolikor bi nam imele zavezniške države še plačati po prejšnjem sporazumu, se bo odračunal kot naše odplačilo za naše vojne dolgove. (Koliko pa znašajo ti dolgovi? Op, ur.) Razen tega se je določilo, da bomo najprej dobili 5% odškodnine, katero morajo plačati zaveznikom Avstrija, Mažarska in Bol^-rija, od drugega dela plačila te odškodnine pa nam je priznana pravica na 15%. Kakor je znano, mora Nemčija plačati Franciji in Angliji v juliju 12 milijard, konec novembra pa 38 milijard zlatih mark v bonih. Potemtakem bo torej naša država kot odškodnino dobila do konec leta 250 milijo, nov zlatih mark iz odškodnine, ki jo bt> morala plačati Nemčija, in 43 milijonom zlatih dinarjejv od Bolgarske, katero vsote nam mora plačati že do 1. julija. Od vsote ki nam pripada na podlagi razlike od 0.51%, se bo odpisalo 70% od posojila, najetega na Francoskem, 30% pa od posojila na Angleškem. Potem se je dosegel sporazum, da nam morajo Nemci za 60 milijonov zlatih mark dobaviti železniškega materiala, ker niso pravočasno poslali živine. Končno se je s Francijo in Anglijo dosegel sporazum, da se glede izplačila odškodnine priznajo Srbiji vse one ugodnosti, ki so se priznale Italiji. — Kar se tiče posojila, je g. dr. Kumanudi izjavil, da je dobil precej ugodne pogoje v Parizu od Morganove banke. + Gornješlczijsko vprašanje Se vedno nerešeno. Na svoji konferenci v Parizu se lord Curzon in Briand glede gornješle-zijskega vprašanja nista sporazumela. Do-čim stoji Anglija na stališču, da je industrijsko ozemlje nedeljiva enota, ki ima pripasti Nemčiji, se Briand slejkoprej zavzema za to, da se to ozemlje po rezultatu plebiscita razdeli med Poljsko in Nemčijo. Curzon in Briand sta sklenila, da se med-zavezniški komisiji v Zgornji Šleziji pošljejo nove instrukcije, da naj se sporazume glede razmejitve, ako pa bi zastopniki velesil v komisiji ne mogli priti do soglasnega sklepa, se odpošljejo novi eksperti, da se stvar definitivno uredi. Ob enem se bodo podvzeli energični koraki tako v Berlinu kakor v Varšavi, da se bodo sklepi komisije spoštovali. Ta rešitev je seveda zgolj platoniona. Isla višjega šolskega sveta dne 23. junija 192L, - ' lajaz ,3/, Na dopoldanski seji se je obravnavajo, oziroma sklenilo sledeče: Najprej so poročali višji šolslti nadzorniki o tekočin, predsedstveno rešenih zadevah. Med drugim se je omenjalo, da se spričevala osemrazredne ljudske šole ne morejo priznati za enakovredna spričevalom meščanske šole. — Ludoviku Primožiču se je podelila služba strokovnega učitelja na I. mestni deški meščanski šoli v Ljubljani. Izključilo se je nekaj učencev srednjih šol. — Glede glasben, pouka na učiteljiščih se je določilo: a) na moškem učiteljišču bo obvezno petje 2 uri na teden in goslanje tudi 2 uri na teden; orglanje bo neobvezen predmet; b) na ženskem učiteljišču sta obvezna predmeta petje (2 uri) in gosli ali pa glasovir (tudi 2 uri). Učenkam je dano na prosto izbiro, da si izvolijo pouk na enem izmed obeh godal. Za glasovir se bo napravil poseben načrt, Učiteljiščni-ki, ki so gojenci glasbenega konservatorija. v Ljubljani, so oproščeni glasbenega pouk« na učiteljišču in se jim vštejejo na konser-vatoriju dobljeni redi. Vendar morajo de Na poizvedovanju. Končno je vodnik dvignil kapo: znamenje, da je na stezi in da moramo ostali počakati, dokler se on ne vrne iz pozve-dovanja, V tem pa jo nekdo maha po stezi navzdol, — naj ga cucek odnesel Gerbič se potuhne za neki grm, mi ostali pa polegnemo. Ni nas opazil. Ko je odšel, nas vodnik pokliče k sebi. Sedč na gramozu smo se šepetaje sporazumeli gledč naclaljnih ukrepov, Gerbič je odšel po stezi navzdol pogledat kako so straže razvrščene, Lovšin je plezal k nekemu skladišču, čigar streha je bila naslonjena na hrib, da ob njem razvidi položaj za prehod v pristanišče, Zdešar pa je ostal na mestu ob stezi, da se ob povratku zopet vsi na tem mestu sesta-nemo in dogovorimo glodč poti. Name pa je pala vloga najti pot v pristanišče ob obali z morske strani. Plezal sem torej oprezno navsdol v nasprotno smer od pristanišča naravnost k morju. Ko bi bil ob dnevni svetlobi bolje pregledal teren, bi nikdar ne bil poskušal podajati se v nevarnost, ki mi je pretila. V nevarnem položaju. Vsled strmine sem plezal po trebuhu in z nogami naprej. V takem položaju seveda nisem mogel paziti kaj je izza mene. Naenkrat mi zmanjka tal izpod nog! Le ( teža gornjega telesa, s katerim sem ob-i ležal na robu prepada, je zadržala, da nisem zclrčal v — morje. Kamenje se je ru-Silo. izpod mene. udarialo ob skale v morju in štrbunkalo v vodo. Položaj je bi! skrajno obupen. Padajoče kamenje mi je odmevajo po vseh udih in mrzel pot mi je stopil na čelo. Z uporabo vseh svojih moči, ki so s s podeseterile spričo nevarnosti, sem iztegnil obe roki naprej in v mrzličnem strahu sem z desnico zgrabil za edini šop suhe trave pred menoj. Gramoz in suha prst se je kotrljala mimo mene v prepad. S prsti levice pa sem se zaril med kamenje in prst ter dvignil koleno desne noge na rob prepada. Rešen. K. sreči je icoieno dobro cbtičaflo v opori, trava pa se je že pulila. Naslonjen na levico in na koleno desne noge sem spravil vso težo telesa preko roba prepada in leva noga ji je sdedila. Bil sem izven neposredne nevarnosti! Še hip napora in že sem sedel izza brinovega grma. Tu sem se končno oddahnil in zahvalil Bog* na čudežni rešitvi. Po poznejši ugotovitvi sem visel na robu navpične skalnate »teae dobrih deset metrov visoko. Takoj izpod stene je pljuskalo globoko morje in spiralo posamezne skaie, ki so Štrlele a vode. Ob skalovju obtolčeno i-uplo bi morje prepustno ribam m povef o število neznanih grobov v Albaniji. Moji tovariši bi me ne iskali, ker bi mislili, da sem od-pctoval, kakor sc jc zgodilo s Zdešarjem, o katerem sem šele po letzvedel, da se je iste ? ukrcal in src >ol v Italijo. (Dalje.). gfev, 14 f. SLOVENEC, dac 24. funlfa 1921. SfraB 9 mature dovršiti vse štiri razrede nižjega oddelka na konservatoriju. — Za meščanske šole se je sklenilo, da se odstranijo iz zavoda učenci, ki do Božiča ne pokažejo toliko znanja, da bi mogli s pridom slediti pouku. Sprejemali se bodo na meščansko šolo učenci petega šolskega leta, če imajo v vedenju, pridnosti, jezikovnem znanju m računstvu vsaj red 2, v drugih predmetih pa vsaj toliko redov 1, kolikor 3, tako da je povprečni red teh predmetov 2. — V šolskem letu 1921/22 se vpelje v vse razrede tako štetje, da se bodo številke izgovarjale v tistem redu, v katerem se pišejo. N pr. sto šestdeset pet tisoč tri sto osemdeset štiri — 155.384. Pri štetju od 10 do 20 ostane vse pri starem: sedemnajst itd. Razne težave nastanejo pri novem štetju pri vlomkih. Kako naj se n. pr. izgovarja 18/T8? Nasvetoval se je tale izgovor: petnajst po sedemdeset šest; drugim bolj ugaja: petnajst s sedemdeset šest. — Sestavili so se predlogi za odajo nekaterih mest telovadnih učiteljev in za službo v«s-roučitelja na državnem ženskem učitelji-vili so se predlogi za oddajo nekaterih na učiteljišču dva veroučna profesorja, ki bota poučevala tudi na obeh vadnicah. — Poverjeništvu za uk in bogočastje se predlaga, naj se upelje na srednjih šolah plesni pouk, ki naj bo del telovadbe in naj ga poučujejo telovadni učitelji. Pouk naj ne bo obvezen, ampak samo za tiste, ki si ga žele. Poskrbi naj se, da se telovadni učitelji za ta pouk usposobijo. G. referent je bil mnenja, da je plesni pouk za dijake sploh nepotreben. Ker pa tacega pouka ni mogoče zabraniti in se pri plesnih vajah izven šole gode raZne nerodnosti, je dobro, da sc ta pouk prenese v šolsko telovadnico. Pri razpravi se je splošno slišalo mnenje, da se morajo dijaški plesi (plesni venčni) omejiti ali tudi popolnoma zabraniti. Posebno se je obsojalo dejstvo, da se prirejajo plesi že za otroke ljudskih šol in to pozno v noč. Po neki naredbi deželne vlade je dijakom prepovedano, udeleževati se javnih plesov. (Dalje.) razstava na gorenji šoli. Obrtniki in prijatelji izobrazbe vabljeni. Italijanske vojaške vaje. Te dni se vršijo v vipavski dolini topniške strelne vaje italijanskega vojaštva. Italijani se torej pridno pripravljajo na vojno, ko so si vzeli že sedaj za svoj cilj čevensko pogorje — za topniško strelno vaje. — Vpisovanje na državni dvorazred-ni trgovski šoli v Ljubljani se vrši dne 5. in 0. julija, vsakokrat od 8. do 12. uro dopoldne. V I. deški letnik se bodo sprejemali samo učenci iz pripravljalnega razreda in tisti, ki so bili lansko leto odklonjeni ,ako se izkažejo z boljšim izpričeva-lom. — VI. dekliški letnik se bo sprejelo 40 učenk. Predvsem pridejo v poštev tiste, ki so dovršile z najmanj povoljnim uspehom IV. razred srednje šole, IV. razred liceja ali nastavni razred meščanske šole. Za te ni nobenega sprejemnega izpita. — Ako bo še prostor na razpolago, se bodo vpoštevale najboljše priglašenke iz III. razreda meščanske šole in VIII. razreda ljudske šole, ki pa morajo napraviti sprejemni izpit, ki se bo vršil dne 8. julija ob 8. uri zjutraj. Pripravljalnega razreda ne bo niti za dečke niti za deklice. Da ne bo nastala nepotrebna gneča, se naznanja, da se bo pri vpisovanju le zaznamovala vsaka priglašenka, po zaključnem vpisovanju se bo pa odločilo, katera je sprejeta in katera se prepusti k sprejemnemu izpitu. Odločitev bo objavljena dne 7. julija na raz-glasni deski. Zato je vseeno, če pride kdo na vrsto prvi ali zadnji. K vpisovanju je treba prinesti zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in 30 kron. Sprejemajo se tudi pismeni priglasi. — Ravnateljstvo. — Mengeš. »Kdor Slovan — ta Sokol k Tako se jo glasil pozdravni napis — Sokolom v čast. Aha, sem si mislil, nov monopol v Jugoslaviji 1 Menda je g. Žerjav izposloval Sokolom patent na nov monopol. Zdaj bo treba parlament takoj razpustiti, vlado odstaviti — kajti večina poslancev in ministrov ni pri Sokolih — to- novi ca. — »Kako centralisti cenijo ljudsko premoženje?« — Pod tem zaglavjem je prinesel »Avtonomist« in po tem listu tudi »Slovenec« jako zanimive številke glede cenitve nepremičnin, ki so bile last bivše vojvodine Kranjske. Sinočnji »Narod« prinaša nekak popravek ali pojasnilo o celi zadevi, čigar vsebina je ta, da so številke, katere je objavil »Avtonomist«, ozi- ,-jtoma za njim »Slovenec«, točne ln da so bile sestavljene na podlagi računskih zaključkov za I. 1918! — Toliko na meritorna izvajanja »Narodovega« pojasnila. Kar se pa tiče opazke »Narodove«, da se je »Slovenec« sramoval prevzeti avtorstvo tega »nizkotnega natolcevanja« (proti g. dr. Trillerju) in je vsled tega poslal v ogenj »Avtonomista«, bodi »Narodu« povedano, da ni imelo ne uredništvo »Slovenca«, niti strankino tajništvo SLS tozadevnih številk o kranjski deželni imovini na razpolago in naj se obrnejo gosnodje le direktno na g. Prepeluha kot lastnika »Avtonomista« z vprašanjem, kje je te podatke dobil. Kolikor g. Prepeluha poznamo, ne bo ostal dolžan primernega odgovora. — Dijaški Orel v Ljubljani priredi dne 26. junija v Rudniku pri Ljubljani javno telovadbo, spojeno z vrtno veselico. Nastopijo člani, članice, naraščaj s prostimi vajami, člani na orodju. Bratski odseki in vsi drugi naši prijatelji, pridite polnošte-vilno. —> Iz politične službe. Okrajni glavar dr. I. Ogrin je premeščen v Kočevje. — Dvorni svetnik vitez Laschan je vpokojen. — Univerzitetna vest. Za rektorja bel-grajske univerze je izvoljen za dobo 3 let profesor dr. Bogdan Gavrilovic. Dr. Leopold Lenard, bivši urednik »Straže«, je sprejet v državno službo kot Slan presbirojevega uredništva v Belgradu. Podružnica Jug. Matice v Mariboru mu je pred njegovim odhodom iz Maribora priredila v sredo zvečer poslovilni večer v restavraciji Narodnega doma. —- Predavanja na belgrajski univerzi se oficielno zaključijo 30. t. m., dočim so se dejansko zaključila že v prvih dneh junija. Vpis za prihodnje šol. leto 1921-22 se prične 25. septembra in traja do incl. 30. sept. 1921. Za vpis je potrebno matu-ritetno izpričevalo (stari index), in dve fotografiji za legitimacijo. Kdaj se prično predavanja, še ni znano, a težko, da pred novembrom. Toliko zainteresiranim na znanje 1 — »Vzajemnost«. Gg. duhovniki, člani »Vzajemnosti«, naroče lahko manufaktur-no blago v pisarni »Katoliške Lige«, Poljanski nasip 10. Tam so na razpolago tudi vzorci. Približno ceno naročenega je treba plačati naprej. Cena bo nekako 30 odstotkov nižja kot v manufakturnih prodajal- .nah. Vzorcev ni mogoče razpošiljati na ogled. Naročeno blago bo na razpolago do konca julija in je treba za ta rok naročiti najpozneje do 30. t m. — »Vzajemnost«. — Razstava na obrtni nadaljevalni Soli t D. M. t Polja. V nedeljo 26. L m. u vrši lj Krekova prosveta. Zveza uradnic ln trg. nast. priredi v nedeljo, dne 26. t. m. popoldne izlet na Orle. Zbirališče ob 1. uri pri Dolenjskem mostu. Vabljene vse članice in prijatelji društva. — Odbor. lj Na Vidov dan dne 28. t. m. bo imel univ. prof. Nikola Radojčič v veliki univ, dvorani (dež. dvorec) ob 11. uri dopoldne predavanje o Kosovskem boju. Gostje dobrodošli. lj Dr. BrejPere in dr. KornšeeTe hiše v Ljubljani, Belgrajska »Pravda« prinaša na našo notieo o '✓rešeni stanovanjski krizi«, v kateri smo povedali, da pride Pašič stanovat na Bled v Windischgratzovo vilo, kot odgovor sledečo (od slovenskih demokratov inspirirano?) »duhovitost«: »Če se že govori o stanovanjski krizi, moremo vprašati pobožnega »Slovenea« za kratko pojasnilo, namreč: Koliko hiš ima dr. Brejc? Koliko od teh hiš si je pridobil za časa vojske? Koliko sob ima stanovanje g. dr. Brejca? Komu in pod kakimi pogoji je dal g. dr. Brejc svoje hiše v najem, ki jih ima samo v Ljubljani več, kakor se jih da prešteti na prstih obeh rok? In ali ima nekaj od tega tudi Korošec?« — V Ljubljani ve vsak otrok, da stanuje dr. Breje v toliko sobah, kolikor mu jih dovoljuje stanovanjski urad pod vrhovnim vodstvom g. Ribnikarja v tuji hiši. Korošee ima pa v Mariboru menda 2 sobci v semenišču. — Belgrajski demokratje si pač ne morejo misliti, da so na svetu se drugačni ljudje, kakor so njihovi voditelji. lj Zgubil se je g. Joško Bitenc, upravitelj in sodno postavljeni kurator društva *Kasino«. Kdor bi ga našel, naj ga gotovo pripelje danes popoldne do 4. ure v malo dvorano Narodnega doma, ker bi se sicer ne mogel vršiti občni zbor društva »Kazino«, ki je za to uro sklican, lj Zlobno poročanje »Jutra«. Krasno napredovanje Orlovskih organizacij, ki postajajo vsak dan močnejše, je liberalcem trn v peti. Neprestano rujejo v svojem časopisju proti njim in se pri tem v pomanjkanju stvarnih dokazov, koslnžujejo »Pon-deljkovega« tona. Da vidijo naši čitatelji, kakšnih sredstev se poslužujejo, prinaša- ®9ja3kli vsstnlk. Rnzora< se vtš! v po« nedeljek ob 7. uri popoldre v čitalnici Jugoslov. tiskarn*. Obligatno je za vee člane, za višji in za nižji oddelek. Pridite gotovo v»i, ker je zadnje! Orlovski vestnik. Kamiišt« »rUrsU ekrof.je prliedi teJaJ za br. vaditelje naraščaja n« dan sv. Petra .dne 29. junija ob pol 2. uri popoldne v Društvenem domu v Domihlah, na kar opozarjamo vso odseke, posebno pa novoustanovljene. Seja »kroints« »Tet« ljubljanskega orlovskega o kres,* se vrši danes, v petok ob 8. uri zveč« v Orlovski pisarni. Navzočnost vseh predsednikom in načelnikov nujna. Orlovski tabor v Ptuju. Vsi odseki in krožki, ki so sprejeli od pripravi ialnega odbora za orlovski tabor v Ptuju štastistične pole, naj iste izpol-nijo ;n takoj vrnejo nn gornji odbor, v kolikor »0 to do sedaj ie ni zgodilo. — Pripravljalni odbor. rej niso Slovani 1 To pa vendar ne gre, da bi vladali v Jugoslaviji ne-Slovanil — Popoldne so Sokoli pokazali, v čem da pravzaprav obstoja sokolsko slovanstvo. I mo notico, ki je izšla v glasilu bankirjev, Priredili so obhod: telovadci bosi in samo v »Jutru« z dne 23. t. m.: »Tekma v pla-v hlačah — brez srajci Kako smo se sme- | katiranju med Mateličem in Orli. Gorenj- jali, ko so po nasutem kamenju »udrihali ob tlak!« Nazadnje jih je pa dež pre močil! Mengšani so prestrašeni hitro spravili zastave, ki so jih imeli razobešene radi birme in obiska škofa — ter gledali te »nositelje morale in kulture«. — Prostovoljno gasilno društvo v Dolskem, postaja Laze — je moralo vsled skrajno slabega vremena 19. t. m. svojo vrtno veselico s srečolovom preložiti na nedeljo 26. t. m. ob 3. uri popoldne. Slav-nost z govorom in petjem se vrši na vrtu gosp. Fr. Zupančiča v Kamenci. Za srečo-lov je pripravljenih mnogo lepih drago- ski Orli prirede v nedeljo svojo božjo pot v Kranj, da bi pa prišli na cenejši račun, so danes pralepili s svojimi plakati vse reklamne deske ljubljanskega reklamnega podjetja Matelič, Tvrdka je proti takemu postopanju protestirala, toda ker ni pomagalo, so njeni uslužbenci preložili orlovske plakate s plačanimi plakati. Kdo bo odnesel prvenstveno nagrado v tekmi Orli proti Mateliču, do zaključka lista še nismo mogli izvedeti.«; — Resnica pa je sledeča: Orlovska zveza je poverila tvrdko Franc Parkelj s plakatiranjem lepakov za Gorenjski tabor, ki se bo vršil dna 3. julija. cenih dobitkov. Ker je ves čisti dobiček Plakater jih je nalepil na plakatne deske ..............■ tvrdke Parkelj in s dovoljenjem vodstva frančiškanskega samostana tudi na vrtnih vratih samostana. Plakatcrji tvrdke Mate lič pa so nalepili na plakate Orlovske zveze druge lepake, na kar je tvrdka Parkelj ponovno nalepila Orlovske plakate na izrecno njej dovoljenem prostoru. Na čigavo iniciativo so uslužbenci Matoličeve tvrdke prelepili Orlovske plakate, bi morda znalo »Jutro« bolj točno poročati kakor je v zgoraj navedeni notici. namenjen izključno le za nakup novih vodnih cevi, zato vabi odbor prav lepo k obilni udeležbi, zlasti še, ker ima radi preložitve veselice društvo veliko škodo. — Iz Kranjske gore, 22. junija. Slana; ob 8. uri zjutraj 4-6® R. Sneg do 1900 m višine nad morjem. m lj Danes ob 4, uri vsi v Narodni donsj — Boj za kazino. Danes popoldne ob 4. uri se vrši v mali dvorani Narodnega doma nadaljevanje občnega zbora društva »Ka zino«, na katerem se naj odloči, v čegave roke in upravo naj preide milijonsko društveno premoženje. Ljubljanska »haute volee«, po domače frakarija, se trudi na vse kriplje in uporablja vsa dopustna in nedopustna sredstva, da se sama vgnezdi Socialni Brezupen položaj anSportne zvezec, varodni dom, od 3. do S. ure popoldne. Obenem ,e pnložtti K 40,— kot odškodnino za uporaba smuči. Kdor v določenem času smuči ne vrne, ima plačati eelotno vrednost smuči. ŠVICARSKO ŽIADRUiŽNISTO V LETU 1920. Svicn se odlikuj« po svojsm zelo razvitem ia izborno organiziranem zadružništvu in s ponosom lahko trdi, da ima najbolj razvito zadružništvo od vseh držav v Evropi. Koncem 1 1920 je imota 11.209 zadruj Jako da prida na 310 prebivalcev ena zadruga. V zadnjem desetletju (1910—19201 se je število zadrug zvišalo za 4368, torej piira»telj 04 odstotkov v desetletju. Ta prirastek gre na račun raznih oblik zadrug, ki pospešujejo kmetijstvo, med temi poseb. no mlekarske in sirnrske zadruge. Koncem let« 1920 je bilo v Švici 2029 mlekarskih iu sirarskih zadrug, 1-103 živinorejskih zadrug, 908 kmetijskih nabavnih zadrug, 255 raf.ijzenovk, 234 kmetijskih strojnih zadrug tor S!V! raznih kmet. zadrug (vnov-čevalnih, melioracijskih in pašniškib). Zadrug, ki služIjo v prespeh kmetijstva, ja torej skupno 5774 Fo največ kmelij»kim evrham služijo tudi vodovodne zadruge, 421 po številu kakor tudi «u družno elektrarno (289) in vzajemne zavarovalni«, ee, organizirane kot zadruge, ki jih je 801. Lahka bo torej ceni število zadrug v kmetijsk- svrhe nad 7000, t. j. nad 82 odstotkov celokupnega števila zadrug. Manj razvito je obrtno zadružništvo. Ni ra»i vilo niti številnih oblik kot n. pr. kmetijsko za« družništvo, niti se tako razširilo. Najštevilnejše s« še obrtniške kreditne zadruge, ki jih je bilo kon-eem leta 1920 22f. Iz tega pa je razvidno, da se srednji obrtniški stnn veliko jrcmalo poslužuj« ugodnosti, ki jih nudi kreditno zadružništvo. Po« leg kreditnih so tudi maloštevilne zadruge drugiK oblik, ki jih r-nujejo po največ mali obrtniki, kof n. pr. zadruge za skupni nakup surovin, orodja in strojev, za skupno razpečevanje obrt. izdelka* (skladiščne zadruge). Skupno število vseh obrfc zadrug koncem leta 1920 je. bilo 334 (proti 700fl kmetijskim). V veliko večji meri zna ceniti prednosti ns dm^e in se jih poslužuje švicarski delavec, nameščenec in mali uradnik. Najbolj zastopano pri tem je konsumno in stanovanjsko zadružništvo, ki so .je v zadnjem desetletju znatno pomnožilo. Kon-sumnih zadrug je bilo koncem leta 1920 R82, stavbenih in stanovanjskih 183, drugih konsumontskih »Bdrng 140, skupaj torej 1185. Kar so pa tiče števil* članov, je bilo v teh 1185 zadrugah brez dnvo, m» več članov nego v 7000 kmetijskih zadrugah« Saj je bilo n. pr. >eta 1919. v 476 konsumnih zadrugah nad 350.000 članov. Posebno obrača nase pozornost silna rast stavbnih in stanovanjskih zadrug kakor v pretek1, lem letu, v katerem je bilo na novo ustanovljenih 71 takih zadrug. Je pač stanovanjska beda tudi vf Švici in najširši krogi si pomagajo iz te bede u' zadružnim slavbarstvom. BORZA. Dunuj, 25. junija. (Izv.) Devize: Pešif« 871, Berlin 980, Italija 3400, London 2567, Ne\vyork 681. Pariz 5500. Praga 035, Zilrich 11500, BukareŠt 1087.(50, Sofija 800, Zagreb 487, Varšava 44.50. Čarih, 25. junija. (Izv.) Devize: Pešt« 255, Berlin 855, Italija 2920, London 2220, New-i Vork 591, Frriz 4785, Praga 8.10, Dunaj 1.10, Bu-karešt 930, Zagreb 4. Varšava 0.37. JUgrcb, 23. junija. (Izv.) Devize: Pešta 58.50, Berlin 207.75, Italija 727-727.75, London" 549—550, Ne tv vork kabel 145.50—146. Ne\vyorK ček 145—113.50, Pariz 11.60—11.85, Praga 200 do 200.75, Dunaj 21.88-21.40, ZUrich 24.60, Napoleoni 465—486. — Valute: Lire 720, dolarji 140.59 do 141.50, čsl. K 208. romunski leji J24—227. g Francoska paronlovba na Adriji. Franeosfc« parobrodno društvo '.'Les alfreurs rennisc iz Pariza je vpeljalo redno paroplovbo na Adriji me4 Trstom. Reko, Splitom in Kotorom na eni strani ter Antft-erpnom, Mavrom. Bordeauzora in AhHrom na drugi strani. g Ceško-avstrijsk« trgovska pogodba. Med češkoslovaško republiko in Avstrijo se je sklenila posebna trgovska pogodba z veljavnostjo od L junija 1921. g Svoboden nromet t devizami in valutami na M&i&rskftm. Na Mažarskem nameravajo vp<* Ijati popolnoma svoboden promet » devizami i« valutami, tako kakor v prometu z inozemstroim g Slovenska trgovska drnlba v Gradcu. SI* | venei v bradeu so osnovali posebno trgov, družba I pod imenom >Kondor«, ki bo pospeševala trgov!« i no z .Jugoslavijo, ! g Češkoslovaški keks «a naš« moko. In Bra> i tulaTe poročajo, da Je naša država »klonila * , ikoslovaško republiko komponzacijako pogodb* na podlagi kater« bomo dobili za našo moln •• vagonov koksa iz oetrnvskih premogovnikov. (Za dvakratno obiavo v tedna se rnčuna 8 kron.) ATELIJE za ČRKOSLIKARSTVO. Pristou Filip, »Hotel Malič«. BARVNI TRAKOVI, ČRNILA. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 3 FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6. IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. ■T, Novotny, Opekarska cesta 26. JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, L Ljubi), javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.) KLEPARJI Koro T„ Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. Priporočalo se sledeče domače tvrdke: KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo. KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Oiup Josip, Pod Trančo. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 MODNI SALONI G5tzl Marija, Židovska ul. 8 in 7. PISALNI STROJI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 RAZMN02EV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 SPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. fieL 366.) Uher F- & A., Selenburgova ulica 4. (Tel. 117.) Ranzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9. STAVBENA PODJETJA Bren Pavel, mestni stavbenik, Novo mesto—Gradac. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleivveisova cesta 15. 2uran Martin, Mestni trg 12. TAPETNIŠKA DELAVNICA: Jagcr Franjo, Komenskega ul. 12 (Rokodelski dom). TOVARNA FURNIRJA, žaga in trgovina z lesom, Podrečje, p. Domžale. TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN. Miknš L, Mestni trg 15. TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO černe Lud., Woliova ulica 3. Pakiž Ivan. Stari trg št. 20. (Za dvakratno obiavo v tedna s« računa S kron.) TELOVADNE POTREBŠČINE. Kunovar Ivan, Stari trg 10. TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati« Valvazorjev trg St. 7. Šušnik Alojzij, 7«io?ka cesta "t. ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV: Cihlar Jos., Dunajska c. 67. ZALOGA POHIŠTVA. F. Faidirfa sin. Sv. Petra cefta 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naSa ljubljena soproga, ozir. mati in stara mati, gospa mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v petek, dne 24. junija ob 4. uri popoldne Iz hiše žalosti, Trnovski pristan 24, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 23. junija 1921. Žalujoče rodbine: Bizjak-David in ElerSek. vešča slovenskega in nem-škega jezika, sprejme za čas poCitnic v katoliški družini na Hrvaškem mesto domaČe vzgojiteljice in je lahko tudi pomoč gospodinji pri kuhanju. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2226. Deklica zdrava, močna ln vajena vsakega dela, poštenih starišev, želi vstopiti kot nfiniiba v kako trgovino z mešanim lltblSnU blagom, kjer bi imela vso oskrbo v hiši. — Cenjene ponudbe se prosi pod »Učenka 2231« na upravo »Slovenca«. Proda se msa z lepim velikim vrtom in hlevom, pripravna za vsako obrt, ob glavni cesti, 10 min. oddaljena od postaje. Več sc izve v gostilni Likon Kadeče, Zid. most. Eiefclromonlerie LTivsR peljavah, sprejme mestno poglavarstvo Banjaluka v Bosni. — Ponudbe z zahtevo plače na poglavarstvo. 2236 Naprodaj je dobro ohranjen še malo -blieni KOSHSl SlfOj S^San Miheičič valjčni mlin Studa pri Domžalah, 2C0S Proda se nova cnallia CllJlA orehov kompletna o|JUIIlu dUuU, masiven | les. Ogleda se v Rožni ulici Stev 5. E^nl samo bel, mandalon in koks (pre-ritiUi peličar) kupim ali zamenjam za rdečega ali druge vrste ln doplačam eno krono pri kilogramu. Sprejmem vsako, tudi najmanjšo množino. Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. Šivilja za obleko in perilo išče dela. Naslov pove uprava .Slovenca pod« St. 2233. Hlapec h konjem priden, pošten in zanesljiv se sprejme takoj pri Ivan N. Adamič Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 31. 2500 iuc. sukanca znamke »VIGOGNA* št. 24, 30, 36 beli in St. 30, 36, 50 črni se proda najvišjemu ponudniku. Proda se tudi v 2 ali 3 množinah. — Ponudbe na upravo lista pod Sukanec 22^3. .... orodje za Kovaško o&rl. 'oizve se pri Jož. Krištofu. Št. Vid pri Zatičnl. Naprodaj !e vse >c Na dobro domačo Hrano in stanovanje se sprejme gospodična. — Naslov pove uprava .Slovenca* pod Stev. 2218. planino dobro ohranjen se proda. Naslov pove uprava lista pod št. 2224. lOOO kron nagrade tistemu, ki preskrbi v Ljubliani ali na periferiji mirni stranki brez otrok stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami. Ponudbe pod »D&irna stranka 2219. na upravo lista. Dr. Fran Papel, odvetnik v Ljubljani, naznanja potrtim srcem, da je njegova nepopisno ljubljena soproga, ozir. mati, gospa Matilda Papež * Treo danes ob 10. uri dopoldne, po mučni bolezni, previdena z zakramenti za umirajoče, v večni počitek zaspala. Pogreb se vrši iz bolnice Elizabetinum na Poljanski ccsti v soboto dne 25. junij? ob 2. uri popoldne na pokopališče k Sv. Kržu. Sv. maše zaaušnice se bodo brale v več cerkvah. Dnhftivn še popolnoma novo iz oreho-rUllIuilU vega lesa se radi selitve za polovično ceno proda. — Poizve se pri upravi »Slovenca* pod št. 2239. „Union" večje število se prtda po ugodni ceni ■:od notranjo vrednostjo. Samo plsmeie ponudbe pod,Union' na upravo tega lista. Ljubljana, dne 23. junija 1921. Pran Papež sin. Dr. Fran Papei soprog. Marija Treo roj. Pape2 Emilija Jurman roj. Papci hčeri. Proda se iz tukajšnje kleti: 1200 litrov rizlinga 12'4 močan, 17 letnik za v boltilke, 1600 kg kakao, 600 vreč )d kave in riža. Pismena vprašanja pod »Zelo poceni 21« upravi lista. V ponedeljek 27. t. m. ob 9 uri dopoldan se bodo prosSoJale razne ZRHVRLK. Vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje in sočustvujejo z nami ob izgubi nepozabnega soproga in predobrega očeta, gospoJa Valentina Mraka vsem, ki so ga v tako mnogobrojnem številu spremili na njegovi zadnji poti, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. Posebej pa bodi izrečena zahvala načelstvu gostilniCarske in sodavičarske zadruge v Ljubljani, ter nje članom, pokojnikovim prijateljem in stanovskim tovarišem za pomoč in naklonjenost med boleznijo in ob smrti, odposlanstvu ljubljanskega Sokola za udeležilo pri pogrebu, dalje si. pevskima društvoma .Ljubljanski Zvon" in .Slavec" za ganljivi žalostinki ob krsti pokojnikovi. Vsem naša najiskrenejša zahvala. Njega pa, katerega smo tako vroče ljubili, ki leži v prezgodnjem hladnem grobu: Ohranite v blagem spominu. V Ljubljani, dne 22. junija 1921. Globoko žalujoča soproga Antonija Mrak z otroci. kakor pis. mize, pulti, registrator, stoli obešalnik, blagajna št. 3. peč in drugo pri družbi »Sad«, Ljubljana, Beethovnova ulica Stev. 10. la. splitski Portland cement I j se dobi pri tvrdki — Mihael Omahen, ViSnjagora v vsaki množini po najniž) konkurenčni ceni. Takojšnja dobava, sveže blago, dobavno na razne postaje franco. Ravnokar In z najnovejšim materialom opremljena tiskarna Anton Rodč Celje, Raziagova ulica 12 Izdeluje vsakovrstne tiskovine ze urade, voJeSke oblasti, notarje, trgovce in obrtnike, druStva In zasebnike. -- Tiska knjige, broiare in časopise. --UmotnIJke tiskovino In barvotlska vsoti vrst. -- Postrežba strogo solidna ln po konkurenčnih cenah. -- ProraCunl In vzorci črk brezplačno n« razpolago. --Lastna knjigoveznica Izvršuj« ves v knJIgoveSko stroko spadajoča dela. Lastna Izdelovalnka »ampifjk is kavčuka. Barva vsakovrstno blago. Tovarna JOS. REICH Mana, NMI gasit (. Poinfflti: šiHmn ul. t pesmice in srajce. PODRUŽNICE; MARIBOR NOVO MESTO Kemično čisti obleke. Svetlolika ovratnike, za- Gosposka ul. 38. Glavni trg. KOČEVJE Stev. 39. izvršnje naliočneje ta po zmernih cenofi BALKAN" Deiniio limita za msdoarodse transporte ORIENT _ _ fii 9» druSba z o. z. preje Srata Eberl in Jančar & Co '4ubij ana, Miklošičeva c. 4. nasproti hotela „Union". Lastni izdelki oljnatih barv, Hrnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih io rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje. kraste, lišaje odstron uje pri človeku in živalih NaftoSmazilo, ki je brez dulic in ne maže perila. 1 lonček za 1 esebo po pošti 15 kron pri TaNKOCI, lekarna Ljubliana, Slovanija. SPED3C1JSKA ?VR£>KA Ctmrd sprejema in izvrSnje vsa v to stroko spadajoča naročila po dopo-sianlh modelih ali strokovnih risbah lepo točno po najnlžj h cenah. na RAKEKU izvršuje najhitreje vso v to stroko spadajoče posle, tudi ocarin{cn|e. Angleška parobrodna dražba. Odprava potnf.kov I., II. In III. razreda preko Trsta, Reke in Cherbaurtja v KEV-Y0RK. Sprejema naroČila za prostore na pamlkih ta Grčijo, Anglijo ln Ameriko — tor obratno za Jugoslavijo. Natančna pojasnila daje: Caaarfl Line, Damjana, Kolodvorska »lica si. 26. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Snrajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. Stritarjeva ulica št. 2. Delniška glavnica K 50,000.000. Rezerve K 45,000.000. Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Proda]?« srečke razredne loterije. Čekovni račun številka 10.509. — Brzojavni naslov'- Baska, Ljubljana. — Telefon štev. 261 in 4i3. Izdaja konzorcij >Slov«uca<, Odgovorni urednik Mika«! Mtrikoc« v Ljubljani Jugoslovanska tiskarna f Ljubljani.