"PROLETAREC' JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE C IT ATELJE PROLETAREC Official Organ Yugo»lav Federation, S. P. - - darilo Jugoslovanske Socialistične Zveze —_ GLASILO — PROSVETNE MATICE J. & Z. iT* — NO. 1604. •u« Hite, »n. C, 1907, at th« PMI attlaa al ChiM* IN.. aMv tU k* * Cntm rf Har«a 3. 1171 CHICAGO, ILL. 8. JUNIJA (June 8), 1938. Published Weekly at 2301 S. Lswndsle Ave. LETO—VOL. XXXIII. SVOBODA GOVORA IN ZBOROVANJA LE NA PAPIRJU BOJI ZA UNIČENJE DELAVSKIH AKCIJ POOSTRENI NA VSEH KONCIH IN KRAJIH Sodniki zmerom na strani posedujocih slojev, kar je naravno... OBRAVNAVA V LONDONU, KY. — FAŠISTIČNE METODE ZA RAZBIJANJE UNIJ MEHIŠKA REPUBLIKA SE NE PODA čitateljem tega lista je Har-lan v Kentuckyju dobro znan. To je najbolj reakcionarna in-dustrialna "kempa" v Zed. državah. Reakcionarna zato, ker so se delavci (premogarji) v Harlanu že leta in leta borili S9 swje človeške pravice in bili v vsaki bitki zadušeni v krvi. Zvezna vlada uvedla preiskavo V Harlanu ni veljalo življenje premogarja niti penija, ako je pristopil v unijo. Zločinov nad njimi so družbe povzročile toliko, da je morala — NORMAN THOM VS hočeš nočeš — na podlagi Wagnerjeve postave poseči vmes zvezna vlada. Kaj bo dosegla? Zelo malo. Kajti Če hočejo delavci izboljšati svoj položaj, si ga bodo morali sami v Harlanu kot kjerkoli drugje. Fašistične metode v "cvetju" Harlan ni edini kraj, kjer je fašizem do kraja adoptiran. Skoro v vsakem industrialnem konfliktu je napad na delavce tolikšen, da se je čuditi — delavcem . .. Le čemu poverjajo politično moč zmerom le svojim sovražnikom ... Thomas za svobodo govora v New Jerseyju Harlan ima svoj sloves, toda javnost upošteva, da je to juž-njaški kraj, kjer svoboda še ni bila nikoli upoštevana. Vse nekaj drugega je država New Jersey, ker velja za demokratično trdnjavo. Župan mesta Jersey City je podpredsednik demokratske stranke. Mesto Newark v isti državi je prav Pridite na piknik ki se vrši v korist // l 'Proletarca v nedeljo 12. junija pri Keglu v Willow Springsu. tako v demokratičnem pasu. Toda baš tu je bil Norman Thomas, kolikor nam znano, prvič tepen in obmetan z gnilimi jajci. Ženo so mu v New Jerseyju pretepli že na par prejšnjih njegovih shodih. Izrabljanje "patriotizma" Na shodu v Ne\varku so Tho-masu nagajali najbolj ".patrioti" v uniformah. Bilo jih je baje par sto, ki so imeli na glavah kape članov Ameriške legije. Thomas je bil izžviž-gan, njegov glas je zadušila godba na pihala, toda je javnosti vzlic temu dokazal, da se je pripravljen boriti za svobodo govora v kakršnih koli okolščinah. Napadi na stavkarje Postavljajo se najrajše s "kapami ameriške legije. Tako je bilo tudi v tem slučaju. To fašistično potezo so označili z napisi "Americanism". Seveda je to goljufija, kajti ne gre se za "amerikanizem" pač pa proti "rdečkarjem". Vsakdo, ki je razredno zaveden, je komunist. Vsakdo je nepatriotičen. Mi gremo vzlic vsemu dalje. JSZ in naše celotno gibanje mora naprej. Kanadčani ustanavljajo svojo podporno organizacijo V naselbini Kirkland Lake v provinci Ontario so Slovenci ustanovili leta 1933 podporno društvo, katerega začetne črke so S. K. P. D. V petih letih je imelo $10,534.75 dohodkov in $5,571.14 stroškov. V tem času je izplačalo 142 bolniških nakaznic, 9 operacij, 7 porodnih nagrad in 5 posmrtnin. Društvo je "brezpolitično", kakor poroča njegov tajnik G. Medosh v Glasu Naroda z dne 2. junija. Pravi, da je dobilo /poslovno pravico v vsi Kanadi in da sprejema člane neglede na narodnost. Zdaj so na površju Slovenci. Ako bo društvo postalo gmotno močna u-stanova, je možno, da ipride s čai*oma na vrh kaka druga na- Lasaro Carden.a, predsednik republik« Mehiko, na levi na tej sliki, je i.vriit a pomočjo drša\u«f« »bore najdrznejši čin ▼ .gotovini svoje 1 c J -k. A . ^ drsava, ko je proglasil oljna polja aa kolektivno posest. Odme* j« bile "re- FederaClJO SNPJ V Penni volucija", ki so jo financirale ameriške in angleške oljne drtaibe. Cardenas .n k,*: 1 ~ ' _ _ jo j. s pomočjo mehiške,, delavstva .lahka -dušil. 20 b0l P1™1 tdSlStlCni -j varnosti v starem kraju Od predsednika federacije SNPJ v zapadni Pennsylvaniji, A. čipčiča, smo iprejeli dopis, v katerem federacija apelira na vse druge slovenske organizacije, kako podvzeti skupno akcijo v pomoč staremu kraju (Sloveniji), da se jo otme nred fašistično nevarnostjo, ki ji preti iz severa in juga. Do- Tekma za kontrolo nad municiisko industrijo ŠKODO VE TOVARNE IN GEOGRAFIČNA LEGA ČEHOSLOVAŠKE REPUBLIKE TEMEUNI VZROK HITLERJEVIH TEŽENJ Pretvez zmerom dovolj Milan Hod#a je nedavno iz- škem, ki bi mu ojačile njegov ipoložaj v vsakem oziru. S pri- javil, da so Nemci na čehoslo- dobitvijo čehoslovaške bi po-vaškem svobodnejši gospodar-1 stal Hitlerjev tretji rajh in- Z DELAVSKE FRONTE Visoke podpore nezaposlenim Mariborska "Delavska Politika" piše: Na zagrebškem kongresu URSSJ-a so povedali Skandinavski delegati strokovnih organizacij, da so podpore za nezaposlene tam večje kakor pri nas dnine najbolje plačanih delavcev. V nordijskih deželah sodelujejo svobodne strokovne delavske organizacije tudi pri sklepanju trgovinskih pogodb z drugimi državami, kar deželam le koristi. Razmere tam so sicer nekoliko drugačne, toda boljše in dobre so pa postale le zaradi njih aktivnega sodelovanja. Naša javnost seveda tega ne razume. Nelogični Poljaki Na Češkem je kakih 90,000 Poljakov. Vlada v Varšavi zahteva zanje avtonomijo. Na Poljskem je kakih 7,000,000 Ukrajincev. Kdor izmed njih se bori za avtonomijo, ga za-pro. Morrison prerokuje konec CIO Frank MorrUon, tajnik A-meriške delavske federacije, pravi, da je napredovala že na 3,570,000 članov, dočim bo pc njegovem mnenju CIO kmalu propadla. Najbrže hvali dan pred večerom. Zakon o mezdi mora biti enoten Eksekutiva AFL se je izjavila za odobritev zakona, ki določa minimalne mezde in maksimalni delavnik, pod pogojem, da bo veljaven v vseh Zed. državah. LaFollettova stranka V polemiki o novi stranki vvisconsinskega govemerja Ph. I^aFolletta sta se izrazila (proti nji — vsled pomanjkljivosti njenega programa, obe vodilni socialistični frakciji v tej deželi. Konvencija L. P. v lllinoisu Illinoiska delavska stranka bo imela svojo konvencijo ta mesec. "Revolucija" v Mehiki zadušena "Revolucija, ki so jo v Mehiki na nagloma pod vzele angleške in ameriške oljne družbe, je bila zlahka zadušena, ker je vse ljudstvo z vlado. Veliko spominsko slavje Dne 30. maja se je vršilo v Chicagu spominsko slavje za žrtvami, ki so pred letom padle v jeklarski stavki v South Chicagu. Udeležilo se ga je kakih 15 do 17 tisoč oseb. Napredek unij Iz poročil o konvencijah unij ki so se vršile v tem letu, je razvidno, da so vse napredovale, neglede. ali pripadajo k CIO ali k AFL. Wm. Green vesel nove "zmage" Predsednik A. F. of L., Wm. Green, je bil nedavno že drugič Mjako vesel".. Prvič, ker je ne nava >a še nikakega nabila lista CIO .pri zadnjih pri-1a™pak le predl°* za marnih volitvah v Pennsylva- skupn1° ^>nferenco, m pa na- niji poražena. Toda dobila je men konfe.r?^e' P?™ Je b» presenetljivo veliko glasov, ™'pWAn1 pn Naprej u . Ker je kar bi bilo Greenu lahko mig- bl1 t**1*" * objavo V8.e™ a o" ljaj, da je CIO politično veliko venskimA ]i*}°m' *a P™>bčuje- . .. . , mn v izčrnkii. Naslov pred«^d- jacja organizacija Kasor pa .. . * ' . t..1 Z? A P {)f j nika A. čipčiča je Library, Pa. Druga Greenova vzradosti- kj^,^ w t tev je bil poraz, ki ga je doži- ^oneiom v pomoč Španiji vel predsednik unije tiskarjev Norvežki delavci so zbrali I pridobi s tem tudi Škodovo Charles P. Howard. Bil je po- 900,000 kron v pomoč lojalisti- municijsko industrijo. Dalje novno kandidat, toda na re- čni Španiji. (vse druge industrije na če- ferendumu je bil izvoljen nje- ______ sko, kulturno in politično, kot pa Nemci v Nemčiji. To je resnica. Vzlic temu se Hitler pri-duša, kako hudo mu je za njegove "zasužnjene" brate. Mala, toda bogata dežela Hitlerju kajpada ni za "svobodo" Nemcev na češkem. Njegov cilj je osvoboditi čeho-slovaško republiko in je prepričan, da ga bo dosegel. Kajti Čehoslovaška je most, ki ga Hitler absolutno rabi, ako hoče nadaljevati s svojo ekspanzijo v centralni Evropi in proti vzhodu. To je vzrok, čemu so Francija, Anglija in Rusija pripravljene braniti čehoslovaško. Ne le, da je to dežela pri- dustrialno jačji kot sta Anglija in Francija skupaj. Nobena velesila ne bi imela tako spretno zasnovane in tako iz-borne municijske industrije, kakor Nemčija, ako zasede čehoslovaško. Delavstvo za obrambo Čehoslovaške čehoslovaška, dasi majhna po površini, je torej ogromne važnosti za ves svet. Pod Hitlerjem bi ojačala nemški militarizem kot bi ga ne moglo ničesar drugega. Krupove in škodove municijske tovarne— oboje na tem polju najboljše na svetu, bi pognale Hitlerjev imperializem kvišku kot nagla vročina živo srebro v toplome- dnega naroda, ampak je tudi; ru. Hitlerju torej ni za "osvo-ena najbogatejših na svetu. boditev" sudetskih Nemcev, ker so itak svobodni, ampak njemu je za škodove tovarne Evangelij topov V Nemčiji trdijo, da so topovi boljši nego maslo, čehoslovaška ima v izobilju masla • in — topov, škodove municijske tovarne so bile ponos celo starokopitne Avstro-O.grske Ako si Hitler vzame češko, in ipa za mast na Ogrsko ter potem dalje na BaJkan. Ener- gičnosti Čehov se je zahvaliti, da se je Hitlerjev manever za enkrat ponesrečil. Zavedno delavstvo vsepovsod želi, da čehoslovaška ostane samostojna in svobodna. Ako pade, bo slabo ne samo za Evropo, ampak za ves svet. r^mreifc nekaj o odklonitvi ruskih ztt^fpz unij iz strokovne internacionale da on je za CIO, zato se je Green zaklel, da mora iz odbora tiskarske unije (International Typographical Union). Howard je bil poražen z malo večino. Green pravi, da še par takih porazov, kot jih je OIO bil deležen v primarnih volitvah v Penni in v uniji tiskarjev, pa bo izginil z zemljevida. Kajpada, veseli se prezgodaj. Bilo bi pametnejše organizirati milijone neorganiziranih, kot pa prilivati olje na ogenj razdora. Zmaga v Porto Ricu Pristaniški delavci v San Ju-anu, Porto Rico, so stavkali šest tednov, predno so družbe ugodile njihovi zahtevi za zvišanje mezde. Prej so prejemali po 32c na uro. Plače so jim zvišane le pol milijona dolarjev na leto. Za delo čez čas bodo prejemali 65c na uro. Sma trajo, da ie že to velika zmaga, cij V Proletarcu smo v eni prejšnjih števil komentirali odklonitev aplikacije unij o sovjetski Rusiji za pristop v strokovno internacionalo (v mednarodno zvezo strokovnih unij). '"Delavska Politika" v Mariboru je o tem mnogo poročala. Med drugim piše v depeši iz Osla z dne 16. maja 1938: Od 17. do 21. je zasedal v Oslu na Norveškem širši odbor Mednarodne strokovne zveze. Seja je obravnavala kot najvažnejše vprašanje: sprejem ruskih strokovnih organizacij v Mednarodno strokovno zvezo. Kakor znano, so se ruske strokovne organizacije izrekle za priključitev, pod pogojem, ako se vodstvo internacionale preuredi tako, da bo en predsedniški namestnik -postavljen po predlogu ruskih organiza- Unija avtnih delavcev napreduje vzlic krizi Okoli tega predloga se je zadnje mesece vodila velika diskusija. Pred zgodovina. VII. mednarodni strokovni kongres 1. 1936. v Londonu je v stik z deželnimi centralami v stik z deželnimi centhalami strokovnih organizacij v Ameriki, Avstraliji, Novi Zelandiji, na Daljnem vzhodu, v U. S. S. R. in vsemi ostalimi interna-cionali priključenimi deželnimi centralami ter začne razgo-govore v pravcu vzpostavitve strokovne enotnosti, za katero se je internacionala prizadevala že tudi dotlje. Mednarodna strokovna zveza je poskusila, da pride do pogajanj z ruskimi strokovnimi organizacijami kmalu 'po vojni. L. 1923. je bil izvršni odbor internacionale pooblaščen, da se pogaja z Rusi na osnovi statutov in programa Mednarodne strokovne zveze. Razgovori niso uspeli, kot trdi poročilo internacionale za leto 1934-35, ker ni bilo mogoče ločiti vprašanja mednarodne enotnosti od čisto političnih prizadevanj. Kakšno je stališče posameznih deželnih central? Te težave so se pokazale tudi sedaj. Mednarodna strokovna zveza je hotela vedeti za mnenje njej priključenih deželnih strokovnih central. Vsi odgovori se sučejo v dveh »pravcih: Ali so pogoji, ki jih stavijo ruske strokovne organizacije (glede predsedstva) sprejemljivi (ker segajo preko statuta), in ali je pri ruskih organizacijah izpolnjen pogoj, da so svobodne, t. j. neodvisne od režima v državi. Izmed vseh prispelih odgovorov se posebno španska strokovna zveza izreka brez omejitve za sprejem ruskih orga- (Nadaljevanje na 5. strani.) Pod vodstvom CIO se je najbolj razvila unija avtnih delavcev (United Automobile VVoikers of America). V drugi polovici prošlega leta je imela blizu milijon dolarjev :lchodkov. V kampanjski sklad CIO je prispevala nad $80,-000. Ta unija je edina v OIO, ki je resnično napredovala. Ima kakih 5000 lokalov in nad četrt milijona članov. Avtna industrija je ena naj- večjih v Zed. državah. I^ani in predlanskem so jo oglašali, da vodi ona pot v novo blagostanje. V resnici so to kupčijsko manijo ustvarili agenti. Prodali so nič koliko avtov, a potem, ker jih ljudje niso mogli plačati, so jih tirjali nazaj. Toda unija avtnih delavcev vzlic temu napreduje. Ima že kakih 400,000 članov, nevklju-čivši one, ki jih je dobila pri Fordu. Lani je unija avtnih delav- cev potrošila za plače blizu četrt milijona dolarjev. Za kampanje CIO je prispevala $80,-000. Upton Sinclairju je dala tantijem za njegovo brošuro blizu $8,000. Predsednik Homer Martin je prejel na plačah in za izdatke blizu pet ti-toč dolarjev. Organizaciji brezposelnih (VVorkers Alliance) je prispevala sedem tisoč dolarjev. Pomagala je mnogo tudi v političnih kampanjah. Poseb- no v Michiganu, kjer ima unija avtnih delavcev glavno trdnjavo. To je izmed novih prva veli-ka masna unija, ki se je uveljavila v zadnjih par letih. Nadeja se, da bo v letu ali dveh postala največja izmed vseh j unij v tej deželi. Ker je avtna industrija o-1 gromna, je možno, da dobi u-1 ni j a avtnih delavcev v prihod-1 njih par letih v svoje vrste res | par milijonov članov. 'NOVA CIVILIZACIJA' "Tisoč ubitih v Kantonu na Kitajskem. — 800 ubitih v Valcnciji in Barceloni." Tako »e glase poročila dan za dnem. Tri "lačne" velesile, ki uganjajo ta grozodejstva nad civilnim prebivalrtvom, pravijo, da se bore za ohranitev civilizacije. V resnici je to, kar počno, barbarizem brez primere. Brutalnosti, ki jih uganjajo v Španiji in na Kitajskem, so največji zločin nad civilizacijo, kar jih pozna modema zgodovina. -aic PROLETAREC L|ST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO, Izdaja Jugoslovani k* Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, II). DfKTATOR, 1(1 NE POTREBUJE POLICIJSKE PROJEKCIJE GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v ZeU»njen:h dri*vah za celo leto f3.00} ta pol leta f 1.75, . t iVtrt I,-ta $1.00. Inozemstvo: aa celo leto $3.50; sa pol lata 12.00. Vil rokopisi in ojrlau morajo biti v naftem uradu najposneje do pondeljk . ilki tcko^yyi t a tj na. PROLETA^Ep Published every Wedne day by the Jugoshv Workmen's Publi.shipg Co., Inc. Establlshed 1906. 3 ^ 1 ' Bditor.................................................................... Frank ZatU. Pusjness Manager .................................. < harles Pogorelec. Asat. Editor and A.sst. Puiine&s Manager........Jo»eph Drasler SUBSCRLPTION RATES: United States: One Vear $3.60; 8ix Montha $1.71; Three M«nths $1.00. Foreign Countries, One Vear $3.50; Six Month« $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave. Telephone: ROCKWELL 2&64 CH|CAGO, 114- Z nami ni ničesar narobe Delavsko gibanje med ameriškimi Slovenci je proporčno jačje kot med katerim koli drugim narodom v tej deželi. Stara prislovica je, da je med slovenskimi de'avci težje dobiti skebo kakor med Američani, Nemci, Hrvati itd. In prav tako znano je, da so naši ljudje agitatorji, ki se ne ponujajo v nikakršno službe v unijah. Delajo zanje brez odškodnipe. V soc. stranki smo v povojni dobi storili več kot vse druge fetjeracjje skupaj. Drugih danes sploh ni — kar ni nam — ampak drugim narodnostim v sramoto, čemu sploh treba krize v tako bogati deželi, kuako v (Jelavskem gibanju po\ Imamo glasilo, imamo prv mo knjigarno, imamo svoj "kam drvimo". Mi delamo za pokret, in ker delamo, ne moramo nikamor drveti. Ko jc potoval Mussolini v Nemčijo, jo bila v njo-govo varstvo naobilisirana ogromna armada, skoro vojak tik vojaka ob vsi progi, po katori so jo vosll. Enako, ko j« iel Hitler v Italijo. Toda Joief Stalin potujo po Rusiji bres izrazitega policijskega spremstva. Gornja slika dokasujo, da so giblje varnejio, kot prej omenja- Demokracija in socializem razred pristaja na politične kompromise z delavskim razredom in ta sporazum je odvisen od volje in moči obeh. Vpraša-nje pa je, kateri kompromis Je res kompromis. Ako ima kapitalizem za seboj tudi vso vojaško in tpolicijgko oblast, potem o kakem kompromisu ni govora, Kajti v tem slučaju je vsa oblast dejansko v rokah "gornjih desottisočev," Zanimivo'posebno za današnji lis je pisateljevo razglabljanje o demokraciji in nasilnosti.' Premnogi so zmotnega mišljenja, da demokracija ne sme uporabiti nasilnih sredstev proti nasprotnikom. Ta zmota se je razširila radi tega, ker se nestroneži preradi razburjajo, zakaj vendar že ni ta ali ona demokratična država "udari-ia", kakor da je "udarjanje'" vedno na mestu in modrost vseh modrosti. Rosenberg pravi: Kakor vsako politično gibanje je tudi demokracija uporabljala najrazličnejša sredstva za uresničenje svojih ciljev. Zgodovina francoske demokra- . .. . . cije je od leta 1789. do 1871. nes socialna demokracija in 4e-ldobesedno B krvjo pifiana Dc_ lavsko banje močna ravno v\mokrjiti Amerike so vojevali takih deže ah, ki jim prtmtiu- najvcčJo državljansko vojno •a fašistična diktatorja. Toda Rusi so mojstri ne samo v atentatih, am pak tudi v obrambi pred atentati. Bilo bi *kcd», če bi kdo Stalina smrtno sadel. Zato ga pro- j tektirajo, toda ne • tolikšnim pompom, kakor sta projektirana Mussolini in Hitler. Dr. Paulich dobil novo promovironje Dentist dr. Frank Paulich jo zdaj ne samo deittist nego tudi zdravnik za bolezni na čeljustih. To tH^emovtranje je dobi i 8. junija na univerzi Loyola, kjer je nadaljeval s študijami, Njegov novi titel, ki ga je dobil od predsednika univerzo na Upcljavi graduantov, je " M aster of pental Surgery". pr. Paulich ordinira na 2^5 1 52nd 9t., Ciceri.fr "Queen Mary" Ogromni moderni parnik "Queen Mary'\ last družbe Cunard White Star, je v treh letih prevozil samo v svojem tretjem razredu 38,000 potnikov. Tretji razred je najcenejši, a vzlic temu nudi na tem pamiku potnikom ves potrebni komfort. V III. razredu je prevozila kak tisoč potnikov več kot v dražjem kabinskem razredu in lani vsega skupaj 5000 potnikov več kakor leto poprej. (Iz "Vzajemne Svobode") kuje merodajne socialistične in i marksistične tradk-ije. Marx isam bi se ne žalostil nad tem, vseh časov, da so utrdili demokratično državno obliko. Demokrati Švice so i pred 1. 1847. Nedavno je pod tem našlo- med razrednimi nasprotji. Li- saj je vedno smatral živo, go- );>rodr)j in ^ uveljavili z brez- Genja proti zamorcem dovine na berlinski univerzi. Pisatelj obravnava demokra-'posebna oblika meščanske de- demokracije zaključuje cijo in njeno razmerje do so- mokracije v prekomorskih de- tel j: cializma oziroma marksizma v želah, kjer najdejo beli prise- "Demokratična država v no-dobi po veliki francoski revolu- ljenci ogromne pokrajine za vi dobi je torej država, v kateri vsaki posamezni deželi in v do-"jločeni dobi uporabljala nasilne ali nenasilne metode." Končno pravi avtor te zanimive knjige, da ne moremo go- V Chicagu so zalotili nekega črnca, kj je ubil kakih žensk, potem ko jih je posilil. Živina v človeški podobi pravično, ko je časopisje o njegovih izpovedih venomer poro- njajoče se stališče prve, socia- kolonialne demokracije so Zed. njene veljavne ipisane ali tradi-čftlo, da je črnec. Kadarkoli ima opravka z drugimi sjičnimi etične rn komunistične inter- države ameriške do 1890. 1. in clcnalne ustave. Temveč gre za zločinci, nikoli ne poudarja, "belopoltnei je to In to storil." nacionale do nje, pove pa tudi Kanada do svetovne vojne. to, kako državne naprave tudi Zamorcem je kajpada hudo. Kajti pet belopoltnih žensk v raznih krajih dežele, je zver, ki ni ni komur v ponos in nihče je ne more zagovarjati. A črnci vzlic temu upravičeno vprašujejo: "Zakaj zmerom navesti v časopisih pleme in ga poudarjati samo kadar je zločinec naše polti?" gorila", kiti ubije kar mnogo svojih misli, s katerimi Različnost med posameznimi v resnici poslujejo, kakšno je se vedno ne strinjamo. Vseka- tipi demokracije se je v novej- medsebojno zadržanje razre-kor pa je zbral Rosenberg ši dobi zelo povečala. Starim dov in kdo ima v danem trent- mnogo gradiva, ki daje veliko demokracijam so se pridružile ku resnično moč v državi. Kla-iraz,skav*» da v sedanji krizi oblike demokracije, da se pojavijo nove, zrelejše. Knjiga se konča s to-le ugotovitvijo : "Končno uči zgodovinska Tudi "nepristna" lurška voda je pomagala ... Mariborska "Delavska Politika da kaj. Pred nekaj Whi je prišel Shields v zadrego. Kajti CIO stoletja Doslej 80Cialistična de- je iztaknil, da so ga gospodje od Bethlehem Steel podkupili. mokradja še v nobeni državi Pozvan je bil na zagovarjanje radi poštenja, kar za tako vplivnega moža ni bilo prijetno. Ljudje pa so imeli priliko izprevi-deti, da "prijatelji reda in mira" so za "mir in red" ie ako so ^ plačani zanj. ni uresničila vseh svojih idea- česki vladni blok je iztrebil iz mi družbenimi silami se nepre-države habsburške tradicije, si stano spreminja, čeprav osta-ustvaril zanesljivo armado rn nej0 ustavni paragrafi isti. Ta-uipravo, izvedel agrarno refor-]ko je u«tava Zed. držav ameri-mo in zagotovil strokovne pra- ^kjh j3ta kakor ob njihovi usta-ce industrijskih delavcev. Ka- novitvi, dočim se je življenje pitallstična privatna lastnina je temeljito spremenilo, ostala. Toda kapitalisti niso bi- Države, v katerih vlada soli v stanju, da bi prevzeli poli- cia!na demokracija, je še neka-tiftno vod^vo in tako v svoj ko |ahko ugotoviti. Mnogo te- Ali je Rusija v zvezi s Kitajsko? Ni. Enostavno iz razloga, ker je Kitajska vzlic svoji ogromnosti prešibka, da se bi jo katerakoli država hotela za zaveznico. Ko se jc jc lotila Japonska, jo je zapustita vsa liga narodov. A vzlic temu se brani. Pomagajo ji Zed. države, Anglija In Francija. Največ pa Rusija. Vest o zvezi med Rusijcr- Prva je takozvana socialna prid spremeniti kompromis, na katerem sloni čehoslovaška dr-Meščanska demokracija je žava. Češki demokratični vla-je prav tako za to, da odloča-din blok si je prizadeval pri-jo ljudske množice, vendar tegniti tudi demokratične sile brani neokrnjeno privatno last- iz manjšinskih narodov države, nino. Meščanska demokracija Doslej je vedno pokazal nepri- žje pa je pri drugih oblikah meščanske demokracije, ki vse slone na kompromisu med kapitalom in delom, med boga- Chicago. — Tu je 6. junija umrl Math Skrinar, bivši član kluba št. 1 JSZ in dolgoletni naročnik Proletarca. "Podlegel je raku. Bil je član društva Narodni Vitezi SNPJ. Njegova seproga mu je odločila cerkven pogreb. Pokojnik je bil med vojno v ameriški armadi, pred tem pa največ v kovinskih rudnikih po zapadu. Rojen je bil v Senožetih pri Kamniku. "Proletarec" je izgubil z njim zvestega naročnika in stvom in revščino. Rosenberg klub št. 1 iskren«ga prijatelja. pravi, da je v vsaki meščansko- demokratični državi kapitali- Vojne pesmi, kakor pijanske je osvojila vso oblast že v mno- merno premoč nasproti vsem stična privatna lastnina mero- pesmi, trezni ljudje redkokdaj gih državah. Ta demokracija v fašističnim tendencam. Komu- djna. Vendar kapitalistični pojejo. — "A. G." sebi ni enotna, temveč nastopa v štirih različnih oblikah: nisfi, ki so prva leta čehoslovaško republike močno pobijali socialna kompromisna načela Japonska armada na Kitajskem ima velike težave demokracija (ne v pomenu nove države, so se radi fašisti-stranke), ki tudi varuje privat-jčne nevarnosti prav tako pri- Uspeh in Kitajsko pa ni mogla biti resnična, ker bi to popienilo vojno med sovjetsko Unijo in Japonsko. Mnogi časopisi v Ameriki , . , , f so priobčili "zvezo" med Rusijo in Kitajsko z naslovi preko no lastnino, vendar hoče oblast (bližali vladni koaliciji. Usp< cele strani. Naslednji dan, ali pa dva dni pozneje, so jo zani- delovnih množic v državi, ki čchoslovaške dfftnokracije je v j kali z malim naslovom v petih vrsticah. Taka je svoboda tiska. na-i nastopa proti fevdalni in tem, da je stare, toda žKIjen- Kdor hoče, jo lahko izrablja in laže v njenem imenu. "Prijatelja se spozna v nesreči" kapitalistični gornji plasti. |ske politične misli presadila v Druge tri oblike meščanske sedanjost: To je zveza raznih demokracije odklanjajo v na- družbenih sil v .slogu socialne sprotju s socialno in socialisti-demokracije iz 1. 1848." čno demokracijo razredni boj Med otoke socialne demokra- Izlet Jugoslovanov v stari kraj i Pod vodstvom M. S. Ekoro-vicha odpotuje dne 15. junija s parnikom Aquitania, Cunard White Star linije, velika skupina Slovencev. Mr. Ekorovich naznanja, da bo imela v Ljubljani in v Beogradu sijajen sprejem. V Beogradu bodo člani te skuipine tri dni gostje mestne občine, „ Drugo skupino potnikov bo vodil Jacob Zupan. Odpotuje na istem parniku istejra dne. in streme po sporazumu ali ne- cije v srednji Evrcipi prišteva kem izravnanjiu med kapitalisti pisatelj tudi Dunaj v letih 1918 . Dokler čehoslovaška ni bila v nikaki nevarnosti, jo je pustila Poljska v miru, Rumunija in Jugoslavija pa sta ji zagotavljali prijateljstvo, ki ga ne more ničesar razmajati. Maj, ko ji je (prijateljstvo resnično potrebno, sta se ohladili napram nji obe drugi članici male antante, ker ae bojita za svojo kožo, al( pa ker prijateljstvo morda ni bilo iskreno, čehoslovaška je v zavezništvu s sovjetsko Unijo. Toda Rusija ji mor«' Ha pomoč v slučaju vojne samo prek ) Poljske, ali pa Rumunije. Francoski diplomati so poljsko in rumunsko ko ustvariti sredstva za izena- napredka množic in občinske-vlado vprašali, da-li bi Rusiji pustile kako pomoč čehoslovaški čenje nasprotij med podjetniki ga načrtnega gospodarstva, kaj in delovnim ljudstvom. Ta kompromis hočejo doseči bodisi na imperialističen bodisi na liberalen način. do 1934, ko je podlegel Doll-fussovim topovom. . "Vendar kažejo," pravi Rosenberg, "odlična dela socialistične občine Imperialistična demokracija Dunaj na vseh področjih aoci-hoče z veliko imperialna politi- alnega skrbstva, kulturnega Liberalna demokracija preko svojih mej. Poročajo, da je Poljska odgovorila, da bo in delavci. Značilna za to poli Rusom zabranila pot ipreko Poljske z oboroženo silo, in enako tiko je Velika Britanija, se je glasil odjrovor iz Bukarešte. Ako hoče torej Rusija držati pogodbo, mora iti naj prvo v vojno s Poljsko in Rumunijo, pre-dno bi mogla doseči napadeno čehoslovaško in ji priskočiti v bran, če ne bi bila v tem času čehoslovaška že premagana. vse more napraviti po ljudskih množicah nošena demokracija, (ne čeprav stisnjena v ozke spone mislite pri tem na liberalce v protidemokratične majhne dr-"slovenskem" pomenu bese- žave." Nadalje opisuje A. Rosen- de!) pa hoče nasprotno ravno Kajti Poljska ima eno najboljših armad v Evropi in jt skupno odpraviti vsako nasilno politi- berg močno demokratično vi a-z nemško armado mogočna vouna sila. Bodočnost neodvisnosti ko in z mirom in svobodno kon- do v Mehiki, Novi Zelandiji, kurenco, z gaspodarskim, za- Avstraliji, ojačanje demokraci- čehoslovaške je torej vsled teh neugodnih okolščin jako v temi, posebno ker se tudi na pomoč Francije in Anglije ne more družnim in prosvetnim napred-'je v Ameriki in pravi pri tem: dosti zanašati. kom ljudi najti tudi kompromis "Značilno je, da sta danda- Vojna nt igrača niti s Kitajci. Japonci so to iskusili t polni meri. Gornje je rlika ko japonski vojaki odnuiajn t hojisč* svoje mrttre in ranjene tovariše. Sprememba mora priti La Salle, 111.—V našem mestu so delavske razmere resnično slabe. V tovarni Westclox, kjer je delalo do tri tisoč ljudi, je bilo veliko odslovljenih. Tisti, ki so še zaposleni, delajo največ le tri dni po 6 in pol ur3 na dan. V drugih tovarnah ni nič boljše. Ne vem, doklej bo to šlo. Izprememba bo morala priti. Ne vemo pa, kakšna bo. Poročevalec. Piknik v korist zavaroval-ninskega sklada policije K*r je policijska služba jako nevarna, se policaji ne morejo poljubno zavarovati. Večina zavarovalnic in podpornih organizacij jih sploh no forejme. Vsled tega vzdržujejo svojo organizacijo, kateri jim nudi razne zavarovalnine. V Chicagu na primer ima visoke dohodke ne s^rno od članarine. ampak tudi *od piknika, na katerem pradvajajo razne atletike igre. Vstopnice, ki so po dolarju, prodajajo skozi več mesecev po vsem mestu. Policaji obiščejo z njimi vsa trgovska in druga podvze-tja. gostilne in urade, in od vseh teh pričakujejo, da kupi ne manj kot pet vstopnic. Tako jim ta vsakoletna prireditev donaša ogromen prebitek. Vršila se bo 3., 4. in 10. julija v Wringley in v fo-minskey parku. KLUB ŠT. 1 JSZ vas vabi na PIKNIK v Willow Spri Igral bo Gorškov orkester in pevske točke predvajal kvartet - oba iz Springfielda tri "tTm;« rrlmU Ves prebitek gre v korist •|»Ktill lT llU I OBILO ZABAVE V slučaju slabega vremena bo zabava v Slov. del. ecnlru, 2301 So. Lawndale Ave. ANGELO CERKVENIK: V VERIGAH (Nadaljevanje) Stopal je mimo častniškega gbora. Obstal je trenutek, da bi ipogledal svoje prijatelje — toda nikdo ni prenesel njegovega pogleda. Vsi so sklonili glave k tlom. Tudi divizionar. Zasmilili so se mu. "Reveži," je šepnil. Tedaj je vendar stopil pre-denj divizionar in ga vprašal: •"Ali veste, kaj se ima danes zgoditi?" "Gospod, vprašujete očivi-dno, ker ste v zadregi." "Obsodbo so vam prečitali že danes zjutraj?" "So." Pristopil je k Thamu Čokat mož in mu je odstrigel zvezdo na levi in na desni strani ovrat-nika, kajti Tham je bil tudi degradiran. Tham se je nasmehnil in pogledal vprašujoče 2.75. (Poslal Anton Jankovich.) Strabane, Pa. Po 25c: Tony Šumnik, Joe Samsa, John Zigman, Jacob Pavčki, Tony Lesnikar, Joe Zupančič, Frank Pogorečnik, Joseph ftuštaršid, Frank Samsa, Justin Martinčič, John Lajevec, Tony Strajner, Marko Te-kavec, Joe Sekinc, Ignac Tomšič, Andrew Poseda; Frank Mikec lOc, skupaj $4.10. (Poslal Jacob Pavčič.) No. Chicago, lil. Mary Spacapan $1.00. Nokomia, lil. Antonia Rak 50c. Bridgeport, O., Klub it. 11 JSZ $5; Joseph Snoy $1, skupaj $0.00. (Poslal Joseph Snoy.) Detroit, Mich. Katie Stimac $1.00. Jofm«town, P«. Andrew Vidrich $2.70. Chicago, III. John Rayer 50c; Anton Zaitz 20c skupaj 70c. Little Fail«, N. Y. Elizabeth Pe-nich 50c. Srfan. Pa. Lovrenc Kavčič $2.20. Cicaro, III. Frank Florjancich $1. Skupaj v tem izkazu $22.95, prejšnji izkar. $180.24, skupaj $209.10. Grmičevje, ki smo ga posadili lani okrog Slovenskega delavskega centra, se je letos jako razraslo. Sploh je ves nas kraj mnogo mikavnejši kakor lani. Kajti pred letom smo šele sadili in dovajali zemljo — trok za trokom. Potem je treba gnojiti, zalivati in nadomeščati uvenelo ra-stlinje z novim. Izredno veliko je nam pomagal pri Izboljšavanju cvetličnih gred štajerski Slovenec Michael Reading. On je upo-sljen v vrtnaskem podvzetju po 12 ur dnevno 7 dni v tednu, vrh tega ima sam zelo prostran vrt, vzlic temu si je dobil dovolj časa, da je nekaj dopol-dnevov delal tudi na vrtu SDC. Lani ravno tako. Mike je veščak v raznih obr-tih. Na iprimer, on je dober kuhar in pek. A se je končno posvetil svoji sedanji stroki. Med vojno je bil nekaj časa vojni ujetnik v Rusiji, nato se je pridružil jugoslovanskim prostovoljcem in postal kuhar v štabu srbskih oficirjev v Sibiriji. Ko se je po končani vojni vračal iz Vladivostoka skozi Seat-tle domov, smo ga v Chicagu pridržali, da je ostal v Zed. državah. Pokojni Jože Zavert-nik in Albin Skubic sta največ delala na tem. Njegovo pravo ime je Ratovšnik. Ker se je tu kmalu udomačil in uvidel, da Američani s težavo izgovarjajo njegovo ime, si je pri dobavi državljanskih papirjev spremenil priimok v Rpading. Toliko, da predstavimo našega glavnega vrtnarja. ljava cevi stala nekaj dolarjev, katerih, žal, zdaj nimamo. A stvar bo vendarle vrtu | jako prlstojala in ob enem služila ptičem, katerih na našem centru iprecej tabori, seveda največ vrabci. John Težak, Luka Groser. Mrs. Groser, Rok Božični k in Lucas Groser ml. istotako mnogo pomagajo, da se drži prostor v snažnem stanju in je mikaven ne le za nas ampak nam tudi v ponos, ker se nihče sosedov ne more spodtikati obenj, kot so se od kraja, češ, "Balkanei so se naselili tu in bodo vse zanemarili". Nasprotno, izvršili smo v krizi toliko izboljšav v tem poslopju in na trati okrog, kot jih niti češki biznismani v dobrih ča-j sih niso mogli! Ne le, da so posestvo zanemarili nego ga tudi bankrotirali in tako smo ga prekupili po zmerni ceni mi in doslej še dokaj iposrečeno zmagujemo vse obveznosti, ki niso majhne. Imena, ki jih tu navajam, kajpada niso edina, ki so vredna opombe. Slovenski delavski center je zadružno podjetje, v katerem je včlanjenih več sto ljudi. Vsakdo pomaga, ali pa je pomagal v vsakem slu-;čaju po svojih močeh, da napredujemo. Pioneer SNPJ je vprašalo, ako bi moglo dobiti en večer za svoje balincarske tekme. Morda je še kdo, ki nima delnice Slovenskega delavskega centra. Dohodke rabi in ako mu morete pomagati, nas bo veselilo. Ni potrebno plačati vso vsoto naenkrat. Lahko na obroke. Delnice so po $25. Z vsakim takim podvzetjem kot je naše, je mnogo dela, skrbi in STROŠKOV. Noben 'posamezen član nima koristi. Oni, ki so aktivni, imajo kajpada še stroške vrh dela. Ampak družabnost je nam vse in v Centru je vsakdo dobro do-šel. — Tajnik. Tajniške pasle bo skozi naslednje mesece vršil član di-rektorija Frank Sodnik. Sedanji tajnik Frank Zaitz vtem času namreč ne bo v Chicagu. Mrs/ Kernc iz Oglesb.vja, IU., je pred tedni dala Antonu Udoviču v I^aSallu par vrtnic, češ, ko že greš v Chicago, oddaj jih v Centru, tam bodo gotovo lepo rasle. In zares so se krasno razbohotile. Mike Schifrer je bil pred nekaj tedni pri nas in dejal, da ima nerabljen mal vodomet za ptičje kopeli, ako ga hočemo. Vzeli smo ga in John Sprohar ga je "usadil". Vodo bomo nosili vanj v loncih, ker bi nape- Frank Barbič se včasi pritožuje, da se ljudje vse preveč zanimajo za balincanje in'premalo za delavsko gibanje. A-mericani na iprimer bolj za baseball kot za kaj drugega. In tako dalje. Tudi v Centru balincamo. Frank Aleš, predsednik Družabnega kluba Slovenski center, je s par pomočniki nedavno pridjal k prejšnjima še eno "gredo" za bali nca rje. Pravijo, da bodo v poletju ob večerih, vse tri "bi-zi". Je verjetno, Tudi društvo Hitlerjev namestnik bolj in bolj v ospredju M Društvom in Klubom 5 j Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v "PROLETARCU" IZ KANSASA Pisati o vremenu je zelo nerodna stvar. Namreč, danes pisem o preobilnem deževju, ki namaka našo "suho de-želo" dan na dan, kot da se nam o-beta "gmaj potop". Toda, ko dobite čitatelji list v roke, bodo lahko že lepi suhi dnevi. "Kaj se mu sanja ali kaj" se bo kateri obregnil ob dopis. Vladni kmetski urad že par mesecev napoveduje drugo največjo pšenično žetev v zgodovini Amerike. In zato je pšenica padla na trgu v nekaj mesecih od 95 centov bušelj na 55 centov. Torej skoro za polovico. Niso pa taka padle cene kruhu in drugim testeninam. V Kansasu se obeta ogromni pridelek pšenice in cenijo ga na 200 milijonov bušljev. Toda farmarji niso nič kaj veseli tako "obilnega božjega blagoslova", ker vedo, da bodo špekulanti nagnali cene ipšenici še nižje, dokler ne dobe kontrolo nad večino pridelka. Potem Pa seveda prično navijati cene navzgor, kar je že stara igra. Farmarji upajo, da jim bo federalna vlada priskočila na IX)moč z obljubljenimi 300 milijoni dolarji, da se vzdrže cene na trgu "v zadostni" višini. Nenavadno hudo deževje, nalivi, toča. viharji in povod-nji zadnjo polovico maja, posebno v vzhodnem in srednjem Kansasu, so pa zelo znižali "strah" pred velikim pšenič-nim pridelkom. Tukaj v vzhodnem delu Kansasa je v mesecu maju padlo nad 12 palcev dežja, kar je daleč nad norma lo. Farmarji jamrajo; "treba je okopavati koruzo, toda polje zgleda kot močvirje in koruzo bo prerastel plevel". "Vsak stan ima svoje križe in težave", je nas že učitelj učil v šoli, in farmarski jih gotovo nima najmanj. Toda, prav gotovo bomo že v par mesecih peli vse drugačno pe- sem. Namreč o suši in žgoči vročini ki pali naše kansaške planjave. Res čudno in zelo nemodro je "ustvarjen" ta "ipuklasti" svet. — A. Shular. Prispevki za španske borce XIX. IZKAZ C la vala »d, O. Dr. št. 53 SNPJ $3. Brookljrn, N. Y. Dr. St. 140 SNPJ $3; po 50c: Frank Kovacich, Frank Gostich, Mux Peahel; po 25c: Alojzija Hren, Matija Ljuba, Joseph Stajdohar, Frank Voje in Anthony Omerzu, skupaj $5.75. (Poslal An-thony Omerzu.) Jero, W. Va. Dr. at. 174 SSPZ $2; po 25c: Jernej Franetič, Grejror Rubcich,- Anton Zupačni in Frank Pellan, skupaj $3.00. (Poslal Frank Pellan.) Naw VVaterford, B. C., N. S. Canada. Po 50c: Sebasty Fastner, Fr. Povh, Frank Juvanc, Frank Obracoy, Milan J. Begovich, Blaz Bmky, John Rački, John Majnarich; Geo. Kezele 30c; po *25c: Frank Rupnik, Anton Mattoch, Andrew Slezak, John Sabo, D. J. Jamison, John Dornig Jr., Jo"hn Ragan, Juraj Rusnak, Andy Kish in Emil Kraliček; Ani Drobesh 15c; Paul Fergli lOc, skupaj $7.15. (Poslal Milan J. Bejfovich.) Helper, Utah. Dr. št. 689 SNPJ $2; po 50c: John Krizman, August Penoza in Edvvard Rebol; Joe Ches-nik 25c, skupaj $3.75. (Poslal Anton Taskar.) Sprinffield, III. Dr. št. 47 SiNPJ $5.00. Chicago, III. Dr. št. 39 SNPJ $3; nabrano med člani na seji $2.55, skupaj $5.55. (Poslal John Potokar.) Cicaro, 111. Dr. št. 449 SNPJ $2. Livinston, III. Dr. št. 96 SNPJ $5. Powar Point, O. Dr. št. 181 SSPZ $3.00. Skupaj v tem izkazu $43.20, prejšnji izkaz $2,014.62, skupaj $2,057.-82. Še nekaj o odklonitvi ruskih unij iz strokovno internacionale (Nadaljevanje s 1. strani.) nizacij, pod pogoji, ki so jih stavili Rusi. Strokovne organizacije vseh ostalih dežel odklanjajo ruske pogoje in sicer: Anglija, Belgija, švedska, Finska, Zedinje-ne države Severne Amerike, Švica, Kanada, Madžarska, Poljska in Holandska; kot deloma sprejemljive smatra ruske pogoje: Francija in čeho-slovaška, z delno omejitvijo sta za sprejem: Norveška in Mehika. Švica, Združene države in Madžarska pravijo celo, da bi v slučaju sprejema Rusov izstopile iz initernacionale. V odklonilnih izjavah se navaja, da ruske organizacije niso neodvisne od režima v državi, nadalje, da je napačno stremeti samo za formalno in mehanično enotnostjo. Organizacija, ki ne bi imela za podlago enotnega gledanja na cilje in metode ter se ne bi skladala s skupnimi cflji mednarodnega sodelovanja, ne bi služila enotnosti. Ko sa je Mussoliniju tardel Italo Balbo prenevaren tekmec, ga ja poslal v Afriko ca komandanta italijanske kolonije Libije. Hitler p.« je drugače ustvarjen. Dopušča, da ga bolj in bolj taaenčuje nacijski feldmarial Herman VVilhelm Coering. Oba delata sicer »kupno, toda mnerj« iurna-listov tujesemskih listov je, da je Goering (na deani na gornji sliki> velike jačja osebnost nego Hitler. Tudi v provokativnih govorih je ostrejsi nego sedanji nemški firer. Goaring se na tej sliki rokuje s Hitlerjevim diktator* jem Avstrije, Arthur-Sejraa-lnquartom. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU ?3.01 S Lavvndale Ave., Chicago . • KRITIKUJOČA MNENJA. POROČILA IN RAZPRAVE • • Vprašanje pridružen ja J. S. Z- k soc. stranki končana za* deva V tej številki sta o vprašanju, navedeno v gornjem na-r lovu, dva dopisa. Eksekutiva JSZ je sklenila, da kar se nje tiče, ostanemo zvesti socialistični stranki... Vsled tega odpa dejo v bodoče vti polemični dopisi, nanašajoči te na priporočila za ločitev. Razprava o od socialističnega gibanja, njih se lahko prične, ako po-Kdor misli, da to gibanje la-itrebno, pred prihodnjim red-hko eksistira brez stranke, sejnim zborom. Ako bi z njo zdaj prokleto moti. nadaljevali, bi v vsakem slu- Ko sem prečital omenjeni u- čaju več škodovala kakor ko-vodnik, sem zaman iskal, kje ristila... Stališče eksekutive je je priobčen tako zvani inicia- navedeno v zapisniku, tivni predlog johnsto\vnskega kluba, ali pa vsaj poročilo o njihovem sklepu. Bilo ni ne prvega ne drugega, članek je bil Časovno torej popolnoma zgrešen; poleg tega pa tudi eksekutiva JSZ ni o akciji john-stovvnskih sodrugov še nič razpravljala. Če je johnstownski klub za- KAM DRVIMO? Chicago, 111.—Ne morem se vzdržati, da ne bi komentiral uredniškega članka v zadnji številki Proletarca. Kot lojalen član zveze in stranke, se s tendencami članka nikakor ne morem strinjati, ker ga smatram kvarnega tako našemu pokretu kot socialističnemu gibanju na splošno. S tako ideologijo se ne čisti ne pojmov, še manj pa kaže pot delavstvu iz političnega kaosa; ustvarja se le malodušnost, se večjo kon-fuzijo, diskreditira lastno gibanje in odganja simpatičarje efektivno širil socializem med rokoval, da se bodo moji argu-j svojo skupino, v našem slučaju med slovenskim delavstvom menti urehiiičili, in uresničuje- | jo se do pičice. Torej ako je doma na So. Lawndale Ave., ^a konferenci "Napreja" v ljudem: Iz sklada Jugoslovan-upoštevajte predlog john- ■ CTollInvvoodu je bilo navzočih skega republičanskega zdru-stovvnskega kluba. Žrtvovali OHeb jako trdi "Naprej", ženja se ni porabilo za nakup smo preveč, da bi zdaj to dvo- k{ ob en€m pojasnuje, da je in za vzdržavanje Slovenskega je pustili v nemar zaradi zu- vsak naročnik ob enem lastnik delavskega centra niti ene-nanjih okoJščin, |jsta jn upravičen udeležiti se ga centa! In se ga tudi ne bo. SFD, pri kateri sem zdaj,jseje in odločevati na nji. Teh Torej, če že hočete napadati, ima v svojih vrstah člane, ki so olieb je baje prtfi0 iz štirih napadajte pošteno! socialisti in gradili zgodovino a|j petih držav. Collinwood ★ socialističnega gibanja v tej sam bi jih lahko pOMlfti *to in Thomas M. Duncan, tajnik deželi. Mladina, ki je prihru- ve6 Zanimivo je tudi, da ured- wisconsinskega governerja, je mela k nam vsled krize — ko- niki in upraVniki "Napreja" i bil obsojen, ker je z avtom liko jo je še v stranki, in kdo njč ne jedo, nikjer ne spe, in ubil človeka. Na sodišču ao koliko UHlavii tudi pri omembi1 izmed nje se je vsposobil za zato nimaj0 nikakih stroškov, Duncanu dokazali, da je bi4 g-u-de Proletarca. Oziroma ka- dočim imajo čikaški kar po pijan. On je eden izmed naj- kor ^ vzame. Poročila sem či-$3,000 plače na leto. Brrrr. sposobnejših progresivnih po- b^'o mi je jasno, kot vsa- si želi — pokoja. Priznam tudi, da je takih klubov v stranki vse preveč. Toda ljudje, ki si žele pokoja, ne bodo širili socializma med nami, še manj pa na splošno. Socialistično gibanje je odvisno bolj kot katero drugo gibanje od aktivnosti posameznih sodrugov in ključi! iniciatiriiti predlog za seveda klubov itd. Kolikor bo-odstop zveze od stranke, ima mo vanj — v stranko ali zvezo seveda to pravico; ako pa je — vložili svojih kolektivnih le navaden sklep kot izraz njih energij in sredstev, toliko bo-sentimenta. je pa nekaj dru- mo mogli pokazati. Ne več in gega. Naj bo že, prvo ali dru- ne manj. Socializem ne bo pri-go, se mi vidi, da med john- šel sam od sebe, marveč kot stovvnskimi sodrugi vlada še Posledica boja in Žrtvovanja, več "kaosa" kakor ga je med Glede drugega vprašanja je ameriškim sodrugi v Pennsyl- situacija v Pennsylvaniji john-vaniji. Zdi se mi tudi. da ta stovvnskim sodrugom mogoče akcija izvira posredno ali ne- boij poznana kot meni. Kot se posredno tudi iz pennsylvan- j€ sodrug Zam pred nekaj te-ske politike, v kateri se je pre- dni izrazil, ima stranka okrog prostemu razredno zavednemu 6oo članov v Penni; v tej šte-delavcu, ki hrepeni po hitrih i vilki so uključeni tudi naši klu-"zmagah", res težko orienti- bj mislim, okrog sto članov, rati. Delavska nestrankarska Vem tudi, da nekateri angle-liga s svojo laii-delavsko poli- ški klubi in posamezni sodrugi v tej deželi, vara le samega I vam za ohranitev "Proletar- i sebe; in če je voditelj, vara ca", in za ohranitev njegovega -cbenem tudi druge delavce, kar je še večje zlo. Ni potrebno, da je človek posebno "kun-šten" socialist, da ne bi sprevidel, da je izolacijski socializem vse prej kot socializem. Sigurno je daleč proč od Mar-ksovih naukov in socialistične ideologije. Ne mislim, da je socialist le tisti, ki je v stranki. Toda najbolj elementarno dejstvo je, da ne morete imeti socialističnega gibanja brez stranke, ne stranke brez članstva—aktivnega članstva—in ne socializma brez revolucionarnega socialističnega gibanja. Tudi priznavam etično upravičenost do odstopa iz stranke, bodisi posamezniku ali pa sekciji, radi načelnih ali načelnotaktičnih diferenc. Toda tak odstop je povsem nekaj drugega kakor pa odstop iz golega oportuni-zma, ki je lahko oblečen tudi v — izolacijski "socializem" JSZ ni bila zgrajena in o-hranjena na kakšni izolacijski ideologiji; naši "ajzenponar-ji" so bili vse prej kakor pa kakšni izolacionisti ali narodni socialisti. Res jim je bilo predvojno socialistično gibanje v Ameriki, ki je bilo militantno in revolucionarno, v veliko pobudo in ponos — v večjo pobudo kakor nam je današnje. Toda takrat niso pljuvali vanj od vseh strani, od znotraj in od zunaj, kakor se godi z našo stranko že več let in je sploh KOMENTARJI •ie prične ob 10. dop. Akofova farma je na zelo lepem kraju tik prenovljene ceste. Dalje je tik električne železnice. Izstopite pfi predoru, oziroma postaji št. 43, Barton Line, pa ste na kraju. Naše konference so važne. S. Garden poroča, da jih tudi v Clevelandu žele bolj pogosto. V nedeljo 19. junija bomo morali razmotrivati o marsičem. Mislim, da se ne motim, ako rečem, čimvečkrat se vršt taka zborovanja, boljše je za naše gibanje. Pri čitanju zapisnika cleve-landske konference sem se ne- graditelja? Torej čemu je bilo tisto nepotrebno napadanje na nas, ki smo bili stranki zvesti, dočim so skušali na vso moč ugajati trockistom, o katerih zdaj tudi militanti vedo, da so si jo hoteli osvojiti? Pred nami je vojna nevarnost. Hitlerjeva politika je taka, da bo Nemčija primorana zanetiti klanje, če ne prej vsaj leta 1941, ker do takrat bo tretji rajh končal z oboroževanjem. Nemčija pod Hitlerjem hoče nadvlado nad svetom, kakor jo je hotela kajzerjeva Nemčija. Hitlerjev rajh je hankrotiran, toda vojno lahko vzlic temu izzove. Izgnal je z odgovornih mest Žide in socialiste in jih prosekutira — a življenskega standarda ni mo gel izboljšati, pač pa ga je poslabšal. Vojne slovenskim socialistom niso novost. Imeli smo veliko boja zaradi nje v zadnjem vojnem meteiu. Novi se nam čudno, da še ni popolnoma b,jža Zed države bodo vanj razpadla. Toda namesto da bijnpet zapietene — po mojem jo po svojih močeh pomagali mnenju na Htrani utih deže1 graditi in sodelovati z amen- kot zadnjič> to j6f Anglije, škimi sodrugi, da jo zopej: po- Francije in Rusije. Možno je, stavimo na noge in usposobimo dft bodo Zed držaye zahteva. tiko j« ie marsikomu -^jvrše zelo konstruktivno socia- » ^^^^ £ cem človek ^mora Si ^^ kfuZv^ Ldrt ^ malodušnost med sabo in " že utrjen socialist z dobro me- gov je premalo. Vem tudi, da zgodovinske perspektive, j SQ kljub Vsemu "kaosu" in "sa- Pumf. — J. P. ★ Joseph Presterl je vam morda še znan izza afere "dokumenta sramote". On je zdaj podpredsednik naprejevcev. Obilo sreče, Jože! — J. P. Pod naslovom "bodoče naloge" je 51 naročnikov pitts-burškega tednika kajpada soglasno sprejelo resolucijo za "demokracijo, mir in svobo- litikov v državi. Svoječaano je bil socialist in v ponos sociali- kemu, ki kdaj agitira za delavske liste. Težave so. Zato rtični stranki v Milwaukeeju. ,Me pridružujem onim, ki pravi-Možno je, da so mu zadali «o-jj0f da jih naj skupno delimo dni udarec zaradi njegovega ; s Cankarjevim Glasnikom. Saj prepričanja. Kajti, če se še j gta g| Prosvetna matica in Can-spominjate, sta že dva sloven-1 karjeva ustanova po svojih na- ska duhovnika bila v slični nezgodi. Oba sta povozila in ubila človeka. Vpliv cerkve pa je njima koristil toliko, da sta bila oproščena. I>aFollette se za svojega tajnika ni potego- do", ki jo je za slične sestanke 1 val. To bo slabo v \Visconsinu komunistom priredil tajnik komunistične stranke Kari Brovv-der. za tiste duhovnike in vse dru ge, ki bodo aretirani zaradi e-nakega zločina, kot ga je za-vršil Thomas M. Duncan. njaštvu" nabrali okrog devet tiso6 podpisov za postavitev socialistične liste pri prihod-ga stalno bombardirajo s pi-|njih volitvah. Koliko je pri ^'^ek^ nad"ameriške so-in apeli za finančno po- tem delu ^deloval johnstown- Branko. Sodrugi. če bomo tako na- da ga ne omajajo vetrovi Johnstownski klub je menda storil svoj zaključek, ker no bo ' "------- smi m apeli moč iz državne organizacije m pa, ker je gibanje v Pennsyl-vaniji v velikem kaosu. Glede prvega naj rečem to, da ka.er. socialistični klub noče bit. "stalno bombardiran s pisnv. in apeli, je to le znamenje, da jemo nadaljujemo s pljuvanjem v lastno skledo. Namesto da bi se oklenili njenega aktivistič-nega programa in smernic, pa iščemo njene slabosti in se postavljamo s svojim superiornim kor jih zahteva Anglija; toda dejstvo je, da so te štiri velesile zdaj skupaj, kakor so skupaj Nemčija, Italija in Japonska. In ako nastopijo Zed. države, Francija in Anglija enotno z Rusijo, bo zasijalo nad "Protifašisti nimamo in ne bomo imeli kake svoje posebne organizacije .. ." Geo., čemu se kregaš z resnico? Mar ne veš, da prav tak "antifaši-zem" podžiga fašistične akcije? Povej po pravici: "Mi imamo organizacije, ki pa so le za nas, za jazbece jih pa ni. Saj se puste vleči za nos kolikor nam ljubo in drago." Tako bi naj zapisal, pa bi resnica ne bila postavljena na glavo. Zakaj se je zmotil in napisal v isti številki, da se je vršila "nacionalna konferenca komunistov"? RAZNOTEROSTI Konferenčniki v ColHnwoodu so jugoslovanskemu poslaniku Fotiču v VVashington sporočili, da ni prav, ker se Jugoslavija tem ski klub, mi ni znano, upam pa, da se ni samo jezil na ak-. nrez^o- fivne »odruge, Čeprav so pod j*™''-* vi ženi kritikam kakor »mo vsi. daj dan. ko DOCELA POKOPANA DINASTIJA Bivša avstro-ogrska cesari ca Žita (Cita) je danes ena izmed najbolj razočaranih žensk Vem tudi, da so "staro gardo''| v Pennsylvaniji skušali pridobiti za postavitev skupne liste, toda je bila njih propozicija odklonjena. In če pravilno razumem u-redniški članek, so se john-. stownski sodrugi najbolj razjezili nad "nepraktičnimi", "sanjaškimi" in "kaotičnimi" sodrugi, oziroma "otroci", ker so šli na sodišče, da si s sodni j-ko akcijo pribore pravico do svoje liste. Ugovor je menda radi stroškov. Mogoče ne spadam med "praktične" socialiste, toda vem, ako se bom mučil in trosil denar, da bom nabral dovolj podpisov na no-minacijsko peticijo, se bom poslužil tudi kapitalističnega sodišča, ako me kdo hoče osle-pariti do liste in glasovnice. In sleparstvo so storili esel-pisti (Socialist Labor Party). ki ob vsakih volitvah vstanejo bi širil socializem celo mo med nami". Anton Garden. svetom lepše solnce. Da-li ima- odtuj"ie demokratičnim dria- 'vam Franciji, Angliji in Rusiji. "Čudne reii se gode," je rele, da~javno vmarsičem! kf1 v 2 P. ?1. Statim Vr »VAE — 12DJ klto-jclra ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO; ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ■■■■■■■■■■■■■■■■■(■■■■■■■a * Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, w Ciceru in Berw.vnu. I Parkvit'** Laiiiulrv ( o. ■ • f FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, laftnika ■ Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno ^ Telefoni: CANAL 7172 7173 1727-1731 W. 2lat Street ■ ■ o ■ CHICAGO, ILL. B l ■■■■■■■ I iz zapisnika seje odborov jsz II DNE 6. MAJA 1938. Predseduje Juško Oven. — spevo- in druge igr Zapisnik prejšnje seje sprejet j nekaj sem že preje kot čitan. Navzoči na tej seji (v prepisu, ali pa zaa Frank AleNh, I). J. Lotrich, Jo- bodoče sezone bo k Ako Oven, Frank Zaitz, Anton ba naš arhiv oskrbeti j Garden, Justin Zaje, Vinko mogoče več dramskimi in dru-Ločniškar, Angela Zaitz, Louis j gimi deli. Beniger, Joseph Drasler in Za literaturo bom v kratkem tajnik Charles Pogorelec. j pisal v Maribor, ako bo Can-Odsotni, Frank Udovich,! karjeva družba kaj primeme-John Hujan in člani srbske £ia izdala za bodočo je«en. aekcije' L ,Tifk in ,ilcralur-: tajski|,kih- razmer in zaradi pritFska Poročilo tajnika: Poleg obi- {\hiAJe ves razprodan. Poradi na delavski tisk priila Lfriska čajnega dela v naših uradih !slab,h razmer to leto nismo tiskarna v finančno stisko, a Uniji. — Aleš govori o pitU-jnil predlagati eksekutivi JSZ, I energije in vsote za aktivnosti burskem slovenskem listu in o|da naj podvzamd .potrebne ko- med nami," pravi Vidrah načinih reklame, ki jo vodijo rake, da postane JSZ samo- "sem prepričan, da si bomo zanj, Smatra, da je potrebno stojna organizacija in vr£i so- znali ohraniti ugled in disii- in hcuu rlu jfiin /1 h il /•{» iAi.i. Jnl/. ___ j l_i» kajti potrebno je, da imamo odrejeno stališče. Poverjeni »Ivo JRZ. Nadzorni odbor poroča o računih pove r jen ištva JRZ. Sprejeto na znanje. Dalje tajnik poroča, da je vsled sedanjih gospodar- smo podvzeli znova kampanjo v prid španskih laja listov. Na društva raznih jednot in zvez smo poslali preko tisoč pisem prejeli toliko naročji kot lan- njena uprava zagotavlja. da sko leto, vsled tega je bilo tr- je posojilo JRZ v nji vzlic te-ba število naročenih izti.ov mil varno. -- *nižati' kar pomeni tu- ' Nadomestne volitve. — Taj- in vsaj dvakrat toliko nabiral-jdl znižanje tiskovnih stroškov. nik cha, Pogorelec poroča. nih pol. Upati je, pri zbiranju i z 0*lasi Pa 8mo klJub temu- da se P. Bernik ne smatra več podpore za španske bojevnike, j da nekateri sodrugi niso upra za ^.]una zveze in 8 tem odpa_ na najooljše uspehe. Organizi- vi nudili to,iko kooperacije kot de tudi kot dlan pro«vetneg« ranje te kampanje nas do da-'bi bi,° treba' Prekosili lansko ^seka. Na njegovi mesto iz-nes stane $42.78, katere je za- VHOt° za Dobili smo jih ložila JSZ iz svoje blagajne, jza $899.00. Nabrane vsote so sproti iz-! Korespondenca: Vukovo pi-kazane v Proletarcu. j *mo tflede sprejeto na V Prosvetnem odboru je znanie-zdaj eno mesto definitivno iz- Prosvetna malica: Frank praznjeno. V tem odboru je Zaitz Predlaga, da se naj gle- bil Peter Bernik. Na pismo mi de nabaVG knJfc (,brne Pr°-|enake cilje. — Garden izvaja, je odgovoril telefonično, da se svetni odsek na c?nkarjevo da je najvažnejše vprašanje ravna v smislu pravil. Smatra družbo v *tarem kraju, p tem pred nami razVoj unij CIO. — da on ni več član že od okto-,naj l)oro£a taJnik PosfOrelec. F Zaitz predlaga. da naj JSZ bra meseca prošlega leta. Za ko hitro dobi P°trehne podat- po;jje eksekutivi AFL protest vzrok, da je pustil klub, in kaj- ke. in P°£°je- Sprejeto. Dalje pJ()ti njenemu razdvojevalne-pada, tudi mesto v prosvetnem taJnik ( Pogorelec poroda r., mu vpadu na unjj0 premo odboru, je navajal, da ko je! sredstvih, ki jih imamo na raz- jev l MW. Sprejeto. našim narodom. danes morala zavzemati. Tak- Vzrok temu našemu predlo-j ino je mnenje našega član-gu je. ker je nam s tranko ka- stva v kjubu št. 5, kolikor nas klina je posebno še v Pennsyl- je še." vaniji, razdeljena na štiri! Johnny Rak piše obširno v frakcije, težavno sodelovati, i enakem smislu. Meni, da je S. Ni ena ni imela svoje liste pri P. v Pennsylvaniji mrtva, in ne primarnih volitvah. Državni smatra, da je drugod kaj pri-#w,lwk" -----da na boljšem, ker so -mili- voljena soglasno Mary Oven. Delavrko gibanje. — Aleš govori o homatijah v delav-skem gibanju in predlaga, da naj JSZ izda letak o solidarnosti, ki bi pripomogel k skupnemu delu nas vseh, ki smo za »gar- bil še klubov tajnik, da je sto ril kar največ je mogel za polago v ta namen. Scc. rtranka. — Anton Gar- Konec seje. volilni odbor je sprejel listo kandidatov, katere mu je predložila s potrebnimi peticijami Soc. Labor Party. Ko jo prišli zastopniki ?oc. stranke s svojo listo zadnji dan, je bila odklonjena, ker volilni zakon ne dovoljuje dve listi oziroma strank enega imena. Ker se je zdela zastopnikom soc. stranke SLP lista sumljiva, so vložili proti nji sodnijski ugovor, da se jo ovrže. Sodišče je ugovoru deloma ustreglo in dovolilo, da pride stvar na obravnavo. Stranka zdaj apelira na klube in posamezne člane za finančno pomoč, ker računa, da jo bo ta sodnijska procedura stala več sto dolarjev. Blagajna pa je prazna. To je en slučaj, s kakršnimi ne moremo soglašati. Ako je v resnici nameravala nominirati svoje kandidate, čemu čakati do zadnjega dneva? Saj je bilo časa dovolj! Rad! teh in tanti" pač dabro izvršili svoje delo. Pravi, da se mnogim članom zdi članarina previsoka in znižati se je bi moglo le ako bi jo plačevali samo zvezi. Ni pa mnenja, da nam bi nižja članarina pripomogla dobiti novih članov, kajti samo nizka članarina jih ne bi privabila. Vzlic temu J. Kak priporoča esksekutivi, da naj vpraša soc. stranko za znižanje članarine našim članom, ako ostanemo v nji. Poročilo tajnika IAMOI* < OIIM IC Editor: Mitzi Oven Outdoor Meeting Man his brother muat not »lay, Th« Falcons held outdoor mevtinu I SUncIm* thua with heavy heart, June 4. The stUndancs wa« larjc« | W« neem to faintly, faintly hp but many of uur members w»*re ab- * sent. , Next week will be our last mee,-ini< for thv summer. We will remime our ineetirijcs again in the fall. Next week our corner wil| bi* extraordinary for each member will contribute »omethinif. on hesr A gho*tly »rmy nowhere start; But coming ever near and near. The roll of muffled drum is heard, The tramp, tram|» of tire 1 feet; An Army from another world, Murching, Marching in defeat. They're cominj closer ever stili, j As phantorm in the nijrht; Ali membera desiring pietures of i Marching, Murchinjf on unril the Falcons taken in Clarendon Hill< The world will do the right. bring 25? for the small pietures and 1 50c for the large. i Theae men tire doad a neore of year», And yet there souIa live on and on The Dead M.rci, On Upon this duy each yt*ar we turn, Our th< Jifhts to France and Pray,| That some day soon the world will: Icarn T'i i though their loved opea shed no tears Nor raourning garment never don. Friendship! Mitzi Oven. vprašanjem rajše počaka do prihodnjega zbora, ki se bo vr-Povprečno število članov v šil enkrat drugo leto. JSZ v zadnjih petih mesecih, I Garden graja za to razpo-to je, od 1. jan. do 'M. majn loženje (malodušnost) vodil-1938 je bilo 428. Vseh več ali ne sodruge, posebno urednika, manj aktivnih klubov imamo Ako se bo to nadaljevalo, pri-danes 27, de čas, ko bomo kar avtomi- Nazadovanje v naši zvezi je tično odpadli, ako bo zveza v glavnem posledica nazado- nazadovala. Izjavlja, da ima-vanja stranke same, kajti v mo v Penni še vedno mnogo slednji se je zadnja leta izvr-l dobrih sodrugov, ki delujejo iniciativa iti na splošno glas> mladina od samostojne zveze vanje vseeno. Zato naj ekse-1 ničesar pričakovati in se ne bi kutiva sklopa v tem smislu in zanimala zanjo, klubu št. 5 odgovori, da pred- V. LočnHkar priporoča da loga ne odobri, ob enem pa naj se počaka do drugega zbo-nanj apelira, da naj s tem ra, ko bo položaj z ozirom na klub in pokret, toda njegovega den poroča o konvenciji soc., SEJA DNE 3 JUNIJA 1938' omenjeni seji po dolgi razpra •»ličnih sitnosti je naš klub na KI° ze!o ma,° organizato vi soglasno fiprejel pre dela se ni upoštevalo in v mnogih slučajih celo omalovaževalo in pa tudi ker ne mara, da njegovo službo pri SNPJ. Pri-|pal. Chas. Pogorelec ni uteg-1 f'ouis> Beniger, Joseph Drasler, j Nato pravljen pa je še pomagati pri nil iti. Vprašal je sodruga Fr. M«ry Oven, ('has. Pogorelec j Andrew prepisu iger in vlog, toda član Alesha, ki je bil kandidat za in Mirko Ciganič. Za predsed-, Raka iz ričnega dela. Drugi vzrok je sedanja kriza. Zdi se mi, da je "bila strankina eksekutiva, kot članstvo samo, zainteresirano v razne druge probleme, i samo ne v problem kako zgra- prečita tajnik pismi s. j d iti močne strankine postojan- kakor v dairin razmerah najbolje morejo. iPravi, da je tudi on za združenje obeh socialističnih skupin (militantov in stare garde). Oven izvaja, da je položaj težaven, kajti delavske sile so razcepljene povsod in na vsa- kluba noče biti več. To so v jedru vzroki, ki mi jih je na vedel zakaj je pustil klub. Johnstovvna. Prvi pra- delegata, toda so ga obvestili ™ka izvoljen Vinko Ločniškar. vi, da soglaša z dopisom s. Jos. šele zadnji moment, da se kon- Zapisnik prejšnje seje sprejet j Snoyja, kajti čemu ne bi rajše vencije lahko udeleži kot na-i kot predložen. V Prosvetnem odboru staimestnik- Rekel Je. da se na ta- pismo j0hnstownskega kluba poleg tajnika zdaj le Louisiko obvestilo ni mogel odzvati Vidricha in Johnny ke sirom dežele. Razume se, i kem polju, toda s časoma se da ima ta stagnacija slab vpliv i na nase klube. Od vsega '?o-četka je veljalo dejstvo, da agitirali za Proletarca in naše kadar je bila stranka agilna klube, namesto da smo bom-i in jaka v članstvu, pe bilo več bardirani s pismi in apeli iz i aktivnosti tudi v naših klubih. Beniger in Joseph Drasler, in če ne bo mogoče dobiti koga, ki bi bil pri volji sprejeti izpraznjeno mesto, bo moral zadostovati ta odbor. Prosvetna matica: Ker je dramska sezona domalega zaključena, ni bilo v Prosvetni matici toliko živahnosti kot o-bičajno. Na razpolago smo bili od zadnje seje z našim arhivom le sledečim organizacijam: Federaciji SNPJ, Ročk Springs, Wyo.; dr. št. 3 SSPZ, Depue. 111.; dr. še. 88 SNPJ, Moon Run, Pa. in klubu št. 1 JSZ, Chicago. Koncem marca sem s. Ivanu Vuku poslal $75.00 za razne radi drugih poslov. Tako je ~.P^1'1?"® ,pi" raz.nih strankinih in drugih u- Naobratno so pa strankine ne-bila J delegat Alesh članarina stranki za naše čla-j^-i' dne maJa 1^38 skle- mudili. "Ako posvetimo naše' le j še poročilo, toda dejstva so uiu#iu jiua™*. jt v <*«• auniiiiii in iiiuKiu u- r^aooraino so pa sirannine ne* ISZ na tej konvenciji brez jsmo k,uba 5 JSZ, John- radov. Vidrich izraža bojazen, aktivnosti in medselK)ini boji ata. Utown |>a., ki se glasi: da smo priliko za ohranitev slabo uplivali tudi na JSZ. So- ?sh vpraša, ako ostane Klub še. 5 JSZ je na svoji našega pokreta morda ie za- drugi, rad bi vam podal vese- ne enaka kot prej. Garden odgovarja. da je ista kot doslej. Kcnfercnce. — Predlagano in sprejeto, da se naj v imenu eksekutive JSZ udeleži cleve-lanske konference Prosvetne matice in klubov JSZ Anton Garden. Razprava o raznih zadevah. Joško Oven govori o polemi- j Spring-fieldčanov, s svojim or kah, ki po njegovem mnenju kestrom in pevskim kvartetom, pokretu niso koristne, pred- pride na Keglov vrt v Willow V nedeljo "Proletarčev dan v Willow Springsu 'dejstva, in je boljše da jim gledamo trezno v obraz in situacijo resno presojamo. Izredne znamke za zadnjo 'strankino konvencijo-je pla-! čalo 207 naših članov in članic, kar smatram za dober rekord lojalnosti našega članstva napram stranki. Skupna bo* v se razčistilo, kakor se je v raznih prejšnjih medsebojnih bojih. stranko jasnejši in bomo lahko o tem toliko laglje razpravljali. F. Zaitz pravi, da maloduš-nosti ni on kriv. Ako ne bi naši sodrugi delali za pokret, bi se z njim zgodilo isto kot se je s federacijami drugih narodov, ki so tu veliko številnejše zastopani kakor Slovenci. Ne bi imeli glasila in drugih ustanov, če se bi ravnali po vzgledu onih, ki so nas prihajali učiti, kako naj delamo, namesto da bi sami gradili svojo stranko. Garden pravi, da soglaša s protipredlogom s. Pogorelca. zato svojega umakne. Pogo-relčev predlog nato sprejet. Izpopolnitev odbora Aleš predlaga v smislu taj-nikovega poročila, da se na Hujanovo mesto pozove R. Bo- Chas. Pogorelec protipred-14M"ika-* Sprejeto. Garden poroča o konferenci P. M. in JSZ v Clevelandu. katero je opisal tudi v Proletarcu. Razprava o taktiki laga, da eksekutiva apel john-Stownskega kluba odkloni v smislu pravil. Klub se naj iz našega urada o tem obvesti in se mu priporoči, da naj nada- ljuje š svojim delom za naše! Sproženo je bilo ponovno gibanje in socializem kakor je vprašanje zadnjih primarnih delal že leta in leta. Angela 1 volitev v Penni. Nekateri so- Zaitz podpira protipredlog. Aleš izvaja, da podpira Gardnov predlog, ker je zad drugi so o politični taktiki CIO in komunistov "ovorili kritično, drugi obratno. Aleš pravi, vsem ne članki, katerih tendenca ni prijateljska sovjetski NIKAKEGA UGIBANJA GLEDE TEGA! Oglejte si vseh šest električnih refrigeratorjev predno si izberete ri,' m v _ t.... T- , , . . .siva napram suaum. vAuj/.m SS ;J« r -fh,->ta za prodane izredne let h najbiže najstarejsi član znamke je znašala $59.25 in nase zveze in podpornik Pro- bH vsa lana stra„kinemu letaca, in vabljeni so na pik- ura(|u okrotr noldn* Prinoli.ll . K. iT r ^ in ^^ ^ P«moč španskim lojali- okrog poldne. Pnpeljali se bo- telji Pro etarca v Chicagu. Ci- * a i - \ u- Hn TrJ.of ^ t « ' n.. J?*. stom smo od 1. maja, ko so bi-cio skozi Joliet. in mimo Le- ceru, Pu manu, So. Ch cagu. Springsu prihodnjo nedeljo že IZBERITE SI OD TEH SEST VODILNIH IZDELKOV: Frigidaire — General Electric — Kelvinator Norge — Stewart Warner — VVestinghouse • Ogilejtc si jih po vrstil Pri merjajte obliko, vredno.)!, cene! Potem si izberite model, ki je najbolj pripraven za vaše potrebe. Tu imate zadovoljiv način, da si izberete svoj elektroni refrigerator... Oglejte si nove 1938 modele teh re terih vodilnih izdelkov, ki so zdaj na raz-stavi v električnih prodajalnah Commonwealth Edison družbe, v soseščinah in "down-townu'\ Tu lahko zbirate, kakor vam srce želi . .. napravite sami svojo primerjavo... da boste našli TISTI električni refrigerator, ki bo najbolje odgovarjal potrebam VAŠEGA doma. MALO NAPLAČILO — Proo^Unok v pripravnih mo <.'tfnih zneskih * vašim računom za elektriko. • , V coavtc nah in ▼ "down-townu" električnih prodajalnah C0MM0NVVEALTH EDISON C0MPANY monta naravnost na piknik, ki No. Chicagu, Lyonsu, Berwy-bo — kot omenjeno, »prihod- nu, Jolietu, Milwaukeeju in njo nedeljo 12. junija. Mimo Heglovega vrta vozijo regularni avtobusi iz Jolieta in iz Chicasre. TL-te, ki imajo svoje avte, prosimo, da povabijo s sabo prijatelje in nam s tem pomagajo k večji udeležbi. I z pred Ivanškove gostilne na Cermak Rd. in VVood St. odpelje bus ob 12. opoldne in c;b 2. pop., in izpred Slov. del. centra ob 12:30 in 2:15 pop. V Ciceru se ustavi in pobere potnike na Cermak Rd. in Au-stin Rlvd. in sicer ob 1T in 2:45 popoldne, voznina tja je 25c in istotoliko nazaj. V paviljonu bo igral plesal-' cčm orkester J. Gorska ml. iz illinoiskega glavnega mesta. Ako bi ga culi naši fantje in (dekleta v Bridgeportu, ne bi j vabili samo Barbičeve ampak tudi Gorškove godce. Med nami bodo ob tej priliki prvič igrali. la iposlana pisma društvom, pa do danes nabrali $334.68, od te vsote je že odposlanega od* West Allisu. Kajpada, tudi La boru Trade Union Relief for Sallcani in od povsod drugod g in $150.oo, ostala vsota bo so nam gosti dobrodošli. 1 nji zbor JSZ vendar sklenil, da ie Prav, ker so njihovi kan-da ostanemo v soc. stranki. To- didati s Kenned.vjem na čelu rej čemu sploh prihajati s tem PrcPadli. Justin Zaje je na-na dan in še celo v tisk pre- cVratno mnenja, da če soc. dno je bila stvar na seji! Isto strank« ne more efektivno po-poudarja s. Garden. ev volilni boj, ali naj delav- Pogorelec pravi, da je za ci vs,ed tega drže roke kri-svobodo izražanja tudi onih, s žem- Tega ne bodo storili, katerimi ne soglaša in to stali- kaJtj nek.ie hočejo izraziti svo-šče bi moral imeti vsakdo, ki Ja mnenja in oddati svoje gla-pravi, da je za demokracijo. sove- V klubu št. 5 niso novinci. V Ko Je bil dnevni red ekseku-agitaciji za Proletarca, Majski jtive s tem izčrpan, Je sledila Glas, Am. druž. koledar, za kratka seja upravnega odbora poslana v kratkem. Izpraznitev v nadz. odboru Angleški odsek kluba št. 1 bo vodil tombolo. Sodrugi in sodružicc so nabrali že precej Js,ov- »ekclje JSZ: V tem od-daril, bodisi med seboj in v tr-fboru Ie bil (,o zdaj s. John IIu-govinah. Kdor more, je pro ,an* Kor mu Vs,ed njegove nošen, da prispeva. Balincanja ve ol,rtl ni mogoče prihajati bo v izobilju, f.oloh računamo ina se-ie in vršiti odbomiške na družbo, v kakršni se človek danosti, je to mesto odložil, vzlic krizi in vsemu drugemu r',a*om pravil zavzame nje-»skuPno 8 komunisti agitiral za hudemu lahko razvedri. — i ffovo mesto s. Rok Božičnik, ki 'sv«jo ykinino kandidatav na i Prebitek, kakor veste, je na- za Hujanom prejel naj- demokratskem tiketu. F. Zaitz i men jen v tiskovni sklad "Pro- vttje število glasov in se ga bo|°menja, da so agitirali zanj ) v tem smislu obvestilo. |tudi mnogi bivši člani sociali-[ Prosvetna matica: V tem htične stranke obeh frakcij. JSZ, soc. stranko store mnogi člani njihovega kluba in somišljeniki več kot-marsikdo izmed nas. Agitirajo v John-stovvnu in okoliških naselbinah že leta in leta, in to je več, kot pa samo govoriti, kot se je enkrat izrazil s. Podboy. Garien govori o volilni kampanji pri zadnjih primarnih volitvah v Pa., v kateri je CIO Proletarca. MILLER'S CAFE 5205 St. Clair Ave., Cleveland, O. Fino pivo, vino in žganje. Vsak petek ribja večerja, oh sobotah ko-koSja. — Fina postrežba. Dobra g-odba. letarca". Ako člani JSZ,- naročniki Proletarca in drugi pri- jatelji delavskega gibanja sto- oddelku naših ustanov ni bilo Proletarec je zastopal staro re vsaki nekoliko agitacije, pa M zadnje seje kakih posebnih sccialistiono stalisče da n:ma bo udeležba obilna, za dobre aktivnosti. Dramska sezona je j delavstvo s tako taktiko kaj postrežbo gostom, za nudenje končana in s tem tudi zahteve Pridobiti. za igre itd. Zdaj posvečamo Justin Zaje izvaja, da bi bili naše pozornosti večinoma pre- mnogi naši člani v gibanju CIO pisovanju iger in vlog, ki so se [ la^ko "bolj aktivni in to uni-zitdnje čase obrabile. K lino jam in soc. stranki v korist. Je j razvedrila itrl. pa bo skrbel odbor kluba št. 1 ter člani in članice kluba. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 I)aily At 3724 W. 26th Street Tel. Cra w ford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4 :.10 -fi:00 p. m. I)aily Tel. Canal 1100 Wi'(lnesday Hnd Sunday by appointments only Rezidence Tel.t Crawford 8410 If no aniwer—Call Au»tin 5700 Vstopnina je nizka samo druMv0f ki je od roj,e (ll t V Springfieldu so svoječa- 25c> v«aka vstopnica ima ^-|sej sno imeli tudi dober slovenski | pevski zbor. V krizi in pa vsled bojev med dvema unijama premogarjev je razpadel. Imajo pa še zmerom irboren kvar- ... tl .„ . . , . .,e vprašalo za poslužb) ri.ialno številko. Tri iEmed teli dramakeRa arhiva> Je bilo ^ bodo dvignjene in imetniki so ^ j^SPZ De Pue III. upravičeni do nagrade v goto vini, ne da bi jih kaj stalo. Treba je le, da so navzoči in tet, ki bo prepeval merfpotoma da °ddajo vstopnice. in nato na našem pikniku. Pravijo, da nas obiščejo tudi VVaukegančani, med njimi Tone Žagar, ki se pripravlja ta mesec na od potovanje v stali kraj. Ob tej priliki *e poslovi tudi od čikaških prijateljev. Ako se pripeti, da bo vreme neugodno, to je, ako bo deže Razprava o prei it. 5 JSZ proti odstopu iz stranke. Ako ra ■■■■■■■ ■ ■ ■ ■ m računamo na sodelovanje m'a' ! DADCT|||PIP o COM ■ dine, moramo vedeti, da nima ■ DAnt I IHl/IU Of OUIV " POGREBNI ZAVOD " Tel. 1475 ■ idlogu kluba I SZ PRISTOPAJTE K \\ m Anton Garden predlaga, da se pismo kluba št. 5 JSZ polo-i\ n« ni iio f odkioni). Ale^hl! : SLOVENSKI NARODNI « valo, bo zabava V i ti n-imei, pedpir«. Zaitz je V prllot pf rd-popoldne in zvečer v Sloven- loga, toda ne v taki obliki, ker skem delavskem centru. lT,pa- ni v ^milu nravil. Pravila nam- reč določajo (XII. člen, stran 1f>), da mora klub predložiti iniciativne predloge najprvo mo pa, da nam bo vreme naklonjeno ^ bolj kakor lani na kajti možno je, da tam izbru-1 Proletarčevem pikniku pri h ne vojna, in zadene barko Stežinarju. Lilo je do dveh po- j ok?ekutivi. Ako jih ta odobri, torpedovka, pa ga nazaj "več poldne. Nato smo šli vzlic te-j gredo takoj na razpravo in po ne bo". mu na piknik, ki se je vkljub določenem roku na splošno Prišli bodo — to se razume vremenskim neprilikam razvif vrlasovanje. Ako ne, ima kitih i— stari naši .prijatelji Pro le- v prijetno zabavo. Tudi letos pravico iskati podpiranja |tarča, kot je na primer Martin nas ne bo ostrašila vsaka plo- predloga v drugih klubih in če l Potokar v Lyonsu, morda tudi, ha. — Odbor. i dobi dovolj podpor, mora taka PODPORNI JEDNOTI f NAROČITE SI DNEVNIK 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. 5 0 .f ; »»»»»»»»» IMIOSVKT Vii | ;. i u\n;s Sitne za relo leto $6.00, pot leta $3.00 Tstinavljajte no-a druStva. \ Denet ^lanov(ic) je treba *a novo drufitvo. Naslov za lint in xa tajništvo je: ; 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. jji :: * RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndale Ave. ;; Chicago, III. Tel. Crawfnrd I3S2 Pristna in okunna domala jedila Cene smem«. Potlreiba lojna. A A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers OFFICIAL ORGAN OV Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMOmVKALTH NO. 1604. Publi»h«d W««kljr al 230! S«. Lawn4«U Af«. CHICAGO, ILL., June 8, 1938. VOL. XXXIII PROLETAREC PICNIC ANNUAL "GET-TOGETHER" OF PROLETARECS READERS, SUPPORTERS AND FRIENDS BON V0YAGE! F«i!in-» on June 15, editor of Proletarec, Fr. Zoitr., and hit vvife will | s pen d two nionthi in Eu rope. Kditor i Zi«itz IntenJs to visit ali our Ku.*op«-■ n writen and contribitor< to our publication*—Proletarec, The Fam ily Almanac and May Herald.. A number of other important matter* coiuerning our Federation and our publicationa will be investigated by editor Zaitz while on hU trip. In the meantime, the editorial Captain of the Men of Death just Another Column Arrangements are being made for what we expect to be a "Grand Picnic" well-attended and well-enjoyed by ail who attend, Sunday, June 12th at Kegel's Grove, Willow Spring«. It is being sponsored by Branch No. 1, JSF, for the purpose of raising funds for our publication, Proh-tarv;-. Our pa- w",k wlU li per is not self-sustaining nor do vve receive subsidies from any. £ I^^t^hT U° a^re^ where. For tnis reason Branch No. 1 and other JSF Branche* i Contrtt>utor to our Almanac, May throughout th«e country conduct picnics and other money- Herald and the English page of pro-rasing affairs each summer for our »publication. In this manner Starec. He at one time edited Ena- we are able to get by during the summer months, our lean k°^7Xwiah editor Zaitz and hi. months. wife a very pleasant voyage, '»nd to One point on which we want to assure you is that ample Ivan, Wekome! And may your «uy transportation arrangements have been made, so you needn't; with us be a pleasant one. . worry about transportation either to the picnic grOtinds or return. The first bus vvill leave from Ivansek's at 22nd and Wood St., at 12 o'clock; and at 12:30 from the Slovene Labor Center, 2301 So. Lawndale Ave. There will also be one stop in Cicero at Cermad Rd. and Austin Blvd., at 1 o'clock. CONVALESCING The second bus will leave from Wood St. and 22nd St. at tion. Our aincere vvishes for a speedy recovery to the editor of "Search-light" Donald J. Lotrich, who is re-covering from an appendicitis opera- 2 P. M., from the Slovene Labor Center at 2:45; and from Cer-mak Rd. and Austin Blvd. at 2:45. The fare is 25c one way. Kegel's Grove is one of the best picnic spots vvithin a short driving distance from the city. It is big enough to accomodate a large crowd with plenty of parking space, ballina grounds, | etc., and with the weather man flooding it ali with sunshine. j there isn't any plače where you can spend a more enjoyable and ipleasant afternoon. Among the out-of-towners will be a busload of our comrades coming from Springfield, 111., along with Johnny Gor-shek's Orchestra. Also we are looking ahead to seeing a number of our comrades and friends from South Chicago, Cicero and other sections of the city. Proletarec is your paper, fighting your battles. Throughout ali the years of its existence, it has been championing in^"1™ ^fare.' Don ij at the France« VVillard Hos-pital. Your English H*altlijr, HealtKf ul, Salubriou«. VVboletom«, Salutary — "Healthy" apolies only to living things; "health ful" to that vvhich is conducive to health. Persons are "hea!thy"; climate« are "healthful." Salubrious" is a bookish *ynonym for "healthful." " VVholesome" applies to that which is good for one, whether phy-sically or morally. That is 4*salutary" which promote* welfare, especially By VValter Clarke, M. D,, Executive Director, The Američan Social Hygiene Association A great phyaicia n once called, large number of deaths directly or syphllia the "Great Killer, Captain indirectly caused by ayphilb» of other of the Men of Death." Everyone viul ord*n»- It ia really one of the Hurt, Harm—Should not be con-fused. One may be "hurt" without "harm" being done. When a child is spanked, the punishment undoubted-ly "hurts," but fevv persons would argue that any "harm" is done *hould know enough about this dia-ease to avoid catching it. Anyone who already has it should know how to avoid its disastrous effects. Tho various City Department* of Health are now engaged in a great fight against syphilis. Every citizen can help by learning the truth and telling others abput thia killing disea *e. Syphilis ia believod to have been introduced into Eutope at the end peraon of the 15th century. The sailora of Columbua probably brought it back to Spain with them from the Weat Indies. They passed the disease on to other people and they to othera, until it spread over ali Europe and Ahia. The Europeans who settled in America brought it with them to this country. Syphilis spread* from a person who has the disease to a person vvho does not have it. In the spread from one person to another, there must be close contact of the person as in sex intercourse or kissing. Frequently a principal cauaea of death. Syphilis can also be charged with a large l>art of blindneas, some deafnesa, many deformities and much prolong-ed invalkJism. During the first 4 or R years the diseaae ia most catching. If a person who has a chancre or syphilis rash or ulcers of the mou*h has close contact with another person, xthe germs of syphilis are very likely to apread from the diseaaed peraon to the well By IVAN J0NTEZ Fortunately, it is easy to kili the germ of syphilia. The ppirochete cannot stand drying or heat or eold ao that there is not very much dan-ger from cups, spoons, forks and knives. Ordinary aoap and water, and most antiaeptica are effective. During the VVorld War the method used to prevent soldiera from being infected after contact with an in-fectioua peraon, wa<« to order *oap and hot water and calomel ointment 33'/* to be applied immediately. Perhaps it looks a bit funny be-cause every time this column ap-pears it has a different heading but I just couldn't help it. I liked "Mid-night Heactiona" but it could be applied only to a certain kind of writ-ing and it also had a tendency of making an impreaaion that 1 was using my old bean only at night. And on top of that I was beginning to get too vvell acquainted with in* aomnia. So to save myself from sleeplessnesa, I have decided to drop that title and reserve night« for sleep. But it aeems that my friend, the editor, didn't like my nevv title, (That'a How It Look's To Me) so he changed it to "It seems to me". Not a bad title, one might say. No, not at aH. It aounds al) right. But the trouble with it ia that a vvell known American columniat vvrites under the riame heading. And ] do not want to make an impreaaion that I vvanted to compete vvith Heywood Broun, who e column I often enjoy, or to bring his wrath upon me! Besidea I can stili get out of my head a few title.s of my own. So here I am with a brand new one and determined to atick to it at least until romething Phy.jif anything mor« drcadful than thia. I entreat you, let me go away from here!" -Y«a, thia ia hell. There can be no worae hell than thia. Did you not know it? Did you not know that thea« men and women whom you are fri^vtaning with the pietur« of a hell h«reaft«r—-did you not know that th«y are in hell right here, before they di«?" one designated as hazardous by the children's bureau of the department of labor. It contains no differentials to please southerners. Last year the senate passed a wage-hour bili providing for a five-man board to administer wages and hours in inter- Htate industrv These tvvo bills may now go to a conference down on th« eold and filthy floor— nuu Vi.. »a ^^ aonafp tn havP the differences »nd then talk to th«m about a hell committee of the house and the senate, to have tne tniierence. ^ ^ mita theTnr ironed out. After that, the altered bili approved by the con- no,„ an5Wered the priettf ^ ference committee would go back to each house to be voted upon. At the moment some disagreement exists regarding this procedure. . , . . There is some chance that a bili may be passed at this session. On the other hand, the anxiety of members to go back home and fix their political fences may prevent aetion The best way to get it passed is for the local constituents to let the members know that one good way to fix their fences would be to pass the bili at this session. Southern senators threaten to talk the bili to death. The passage of the bili by the lower house is a triumph* for the unity of labor on this one question. VVhen the bili seem-| ed to be bottled up in committee, both the AFL and the CIO got busy. The Florida senatorial primary heliped to change sentiment in the house. The bili was satisfactory to the AFL. It vvas not entirely satisfactory to the CIO, but the latter pitehed in and did most of the lobbying to get the bili out of committee. This shovvs what labor can accomplish when it is united.—^The New Milwaukee Leader. The Priest and the Devil By FEODOR DOSTOYEVSKY ' Metlo, you littl« fat fatharl" th« you many mor« plac«s." Th« d«ril devil aaid to the pn«at "What mada f«1« of ***** *n* dr*** you li« ao to thoa« poor miaUd p«o- him off to a farm. Th«r« h« aeea pl«? What to rtu res of Hell did you workmen threah.ng the gram. on members of the Ciiic**o paper Guild, composed of vvorking newspapermen and women. When the Guild fought to open negotiations for better vvorking con-ditions last summer, the Hearat man-agement began a drive of mass firings at the Chicago plant. More than 330 employes have been fired since last July. Of this number 43 have been diseharged since April 20. Many of the 330 diseharged persons were aetive Guild leaders. The firings have led to the filing of cases ag.iinst the tvvo Chicago Hearat ncw3papers with the National Labor kehtions Board. In filing the cases thcy charged the Hearst manage-ment with violation of the Wagner j *aid this about Adamič: gradually damaging the heart, brain, spinal cord, eyea, bones, liver or any part of the body. At last the infected per»on's health faila, and going to a doetor, he learns that tho cause is syphilis. Sometime* it ia too late to save aight, mind or life. The vietim become« blind. insane, paralyzed, crippled, ill, and finally dies of .syphilis. Most of the deaths caused by syphilis are due to dam-age of the large blood vessels and heart, or the brain and spinal cord. It i. b*ii,Ted th.t about 5% of .111 MAN AND D0NKEY people have syphilis. It is one of the j five most prevalent of infectious db- sa(j but true, the life of man is eases. Syphilia is the cause of about | much vvorse than that of the donkev llr/r of ali insanity and disease" In who does not reason. The unreaaon- even Adamič himaelf should be glad that at leaat one man pointed*out some of the wea.k pointa of his nevv work. It might do him aome good. « I believe Adamič likes to write about Slovenes. But the trouble vvith him ia that he never took his time to find out enough about us to en-able him to present an accurate pic-ture of us, both, thoae living be-tvveen the rivers Soča, Sava, Kolpa and Drava, and Slovene Američana. He seems to be always in sueh a hurry. He take* a few glances at a thing, listens to a few people, and already he is vrriting about it! Etbin Kriatan, who ccrtain!y knows his on-ions about vvriting and literature, I^abor Relations aet through intimi-dation of employes and duserimina-tion against Guild members. m*amty addition, there are about 15ri of deaths from "heart trouble" and a IDLE MEN, IDLE FACT0RIES—WH0 GAINS? The dust and heat are inaufferable. Th« ov«rs«er carries a knout, and un-m«rcifully beata anyone who falla to the ground overcome by hard toll or depiet? Don't you know they are al ready auff«ring th« torturea of h«ll in th«ir earthly lirea? Doa't you know that you and th« authoritiei of the Stat« ar« my fe-presentativ«« nunger.« on «arth? It it you that make them N«xt th« pri«at is taken to th« auff«r th« paina of h«ll vvith wKich buta wh«r« these same workera live you threaten th«m. Don't you know with th«ir famili«a—dirty, eold, thia? Well, then, com« with m«P' smoky, ill-smelling hol«a. Th« d«vil The d«vil grabbed the pri«at by grina. He point« out th« pov«rty and the collar, lifted him high in th« air, and carri«d him to a factory, to an iron foundry. H« saw th« vrorfcmen there running and hurrying to and fro, and toiling in the acorching heat. V«ry aoon th« thick, h«avy air and th« heat ar« too much for th« pri«at. With tears in hia «y«t, h« pleada vvith the devil: "Let m« got Ut m« leave thia hell!" "Oh, my dear friend, I muat ahow hardshipa vvhich ar« at home h«r«. "Well, ian't thia enough?" h« aaka. And it s«ema aa if «v«n h«, th« davil, piti«« th« p«opl«. Th« pioua aervant orf God can hard1y bear it. With uplifted handa h« bega: "Lat me go away from her«. Yea, Y«a! Thia ia hell on eartht" "Well, then, you aee atill promiae them another torment them, torture them "I like him. He has something in him, he is a keen obaerver and a capable writer. But, he ia vvriting too fast, in fact much too fast for hia ovvn good. Grea* vvriters always took their time before they parted vvith their manuacripts. Some vvorkcd on a aingle work for as long as ten yeara or more. They knevv that in literature one cannot produce some-' thing good, aomuthing of laating value, in a hurry. But Adamič ia producing books like a high-speed machine! Why? Because his publish-crs want to cash in on him vvhile he ia popular vvith the American read-ing public. That'a why I belive it wa» rather unfortunate for him vvhen two of hia books in succession became best sellera. If he only had the aea^e to rebel and teli the publish-era that he is not a vvorker at the conveyor and that he vvants to take his time ..." Another friend of mine has a different objeetion to Adamič, as fol-lows: "Beginning vvith the "Native'a Return," he jus' kept on repeating how he forgot aH about Slovenia and Slovenes, including the language, and became inatead a very, very good American indeed . . . On me, it makes an imprestdon as if he weren't ao certain about it himaelf and so ia trying hard to convince his ovvn self — and others, of course — that he really ia a very GOOD American ... Why, is that auch an important piece of news vvhen an immigrant falU in love vvith hia adopted country and becomea a good citizen of it? It has happenuat liv-"What vvould you do, Goofus, if j ing at home off their parents and you were running n circus and the getting by as best they can. It'a any-monkeys got out of their cages?" thing but a pleasant pietur?, thi« "I'd get a monkey vvreneh and j plight of the youngster«. Finding them diacontented vvith life, it would seem that persuading He that reveLs in a well-chosen them into working for a change library has innumerable dishe«, and from the aystem vvhich has bret to teli me ho.w much. One Way Well, it vvould be if vve got to them vvith our message but the trouble is vve leave that vvork to others and others teach them aubjects that are quite apart from Socialism. A*, the recent JSF Conference in Milvvaukee during the discussion on Youth, one very important point vvas mentioned. A point that generally fails to get due consideration. That is, the lack of enlightenment and education in vvorking class philo-?x>phy in the home. Among our members there are any number of casea vvhere the children in the family are reactionary to Socialism, vvhereas, the parents are very aetive in our movement. This ia a cause for re-gret on the part of the parenta many time*, but they find themselves in a poaition vvhich they are unable to do anything about either becaua« they have neglecttsl it vvhen the chiUlren vvere younger, or because of the ideas and opinions the childrea acouire vvhen they get into our schools vvhere Socialism is either completly ahunned tfr p1w delt with as poiaon. - We should keep thi« in mind vvhile teochintr vvorking clas* philosophy to youth: It must bogin earlv before the chikPs head is filled vvith ideas which the reactionarv gjoups are feedinjf it at every opportunit.v. It must begin in the home. The first respoasi-bility rest s with the parents. And it fhould begin with youth groups *uch as the Re