Zakaj? Zato!
Zakaj je, ljubo dete, troja goba tako majhena, kadar je suha, in zakaj naraste, kadar jo deneS v vodo ? Zato, ker ima vse polno luknjic v sebi, katere se stisnejo in zmanjšajo, kadar so snhe, a kadar pride voda vanje, napn6 se in razširijo. — Zakaj so napn6 vrata in okna, kadar so vlažua, in jih potlej ne morcš zapreti ? To je zato, kcr ima vsako telo, tedaj tudi vtala in okna, vse polno luknjie, ki se razširijo, kadar se les vode n&pije, in zmanjšajo, kadar se les posuši ali mokrota iz ujega otide. — Zakaj Olar posodo, v katerej razpoiilja ol ali pi?o, 9 smolo od znotraj namaže? Zato, ier ima 61 ogeljno kislino y se>ii, iii ta bi izhlapela. Posoda, sodček im» tudi luknjice t sebi Skozi te luknjice bi malo po malo iahiapela ogeljna kislina, in pivo bi bilo slabo. — Tudi naše telo ima brez Stevila takih luk-njic; a kaj izhaja skozi te luknjice? — Škodljiva vlaga, ki jo pot imenujemo. Kdor se ne nmiva in ne koplje, tacemu se potae luknjice zapr6, in pot ne more  skozi nje  iz telesa.   In kaj potlej ?   Tak Clovek Tečkrat nevaro izboli.
Ki"uh, ki je dobro izmesen in peCen, ima v sredici jamice, ki nijso nifi druzega nego laknjice. To isto Tidite tnili pri sim iu gobi. Zakaj je vidite? Zato, ker so dosti Telike. In zakaj jii ne vidite pri lesu in železu ? Zato, ker so zelo majhene. Da ima tudi les take luknjice, to ste sližali malo po-prej. Nu, je-li mogoče, da jih ima tudi šelezo, ki je tako trdo in gosto? To ae zna, da jih ima, in to vam lehko tak6j dokažem.
Ako Tzamemo votlo železno kroglo in jo z vodo napolnimo, ter potlej kolikor najbolj mogoče stisnemo, stopila bo voda t drobnih kapljicah skoji kioglo.   Zakaj ? Zato, ker je voda prišla skosi luknjice v krogli.
m
Na, da vam potem ie nekij!
K»j nataknejo mati ali ofe na oči, kadar so stari. in ne vidijo dobro fitati ne pisati ? Nataknejo očala. In potlej dobro viilijo OSitati na knjigo. Zakaj? Zato, ker se skozi 6na stekla, ki sta na oi-alih, mnogo TeSje irU vidijo. T»ko inmmo Uiiii stoUo. kigi dtobnogled imemijemo innato sl«li t ogledoranje zel6 majhenih strari. Skozi tako steklo vidimo tndi luknjice, ki je ima ies, želeso itd. Drobnogled take luknjice pOTekša, da jo popotaoma dobro vidimo.
Tako je pripoTedotal Radorančuk svojiui mlajšim tOTarišem t senci pod domačo lipo. Otroci so si rse to dobro zapimneli, iji jaz se naiifjam. do tndi Ti tega ne boste pozabili. Spomnite se gobe in njenih luknjic. tei večkret poaknSajte to stvar. A ne pozabite se z gobo tudi mnivati, da se Tam telesne luknjice ne zainaSe. Saaga je polovica zdravja, prayi naS star prigoTor. Toliko za danes, a drugič zopet kaj druzega.                                  (.Smilje