Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna štev. 1 Din
TEDNIK ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN POLITIKO
IZHA]A VSAKO NEDELJO. — Rokopisi se ne vračajo. Naročnina: znaša letno 36 Din, polletno )8 Din, za inozemstvo tetno 72 Din.		UREDNISTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskar-na v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon jštev. 76. — Štev. rač. poštne hran. 12.549	Cena oglasov na ogiasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din, — Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 25% dražji — Pri večkratnem oglaševanju popust.	
X. K.STO	MURSKA SOBOTA, 16. marc« 1941.			ŠTEV. 11.
Politični pregled
Domaii dogodkir
Na razne vznemirljive vesti»
ki so zadnje čase krožiie pri nas sta dala izjavo novinarjem pred-sednik vlade Dragiša Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. Ma-ček, v kateri sta povdarila sle-deče: Odločujoči činiteiji v državi budno proučujejo in pravilno oce-njujejo vse dogodke. Pri odio-čanju teh dogodkov vedno upo-števajo najvišje interese države in naroda, to je neodvisnost in nedotakljivost naših mej.
Nemški posianik na našem dvoru von Heeren je pretekli te-den prvič po sporazumu, uradno obiskal Zagreb in hrvatsko poli-tično vodstvo. Po ogledu in raz-govorih v Zagrebu se je odpe-Ijal v Kupinec, kjer je obiskal podpredsednika naše vlade dr. Mačka.
Giavna zadružna zveza si je
te dni izvolila novo vodstvo. Na-mesto umrlega predsednika dr. Antona Korošca je bil za pred-sednika izvoljen predsednik vla-de Dragiša Cvetkovič, za prvega podpredsednika pa slovenski mi-nister dr. Fran Kulovec.
Vodiini nemški politični kro-gi v Beriinu so vzadnjemčasu večkrat naglasili, da so diploma-tični odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo tako odlični, da ne morejo biti boljši.
K zadnjim dogodkom, ki so se odigrali v naši neposredni bli-žini pripominjajo na vseh važnih in odgovornih mestih le to, naj ostanemo mirni in složni, kajtile tako bomo ostali nepremagljivi in vedno pripravljeni, braniti se proti vsakomur, ki bi skušal kršiti naše naravne pravice do svobodnega življenja v neodvisni državi. Pred-vsem pa je treba ohraniti mirno kri. Sedanja vojska je tudi živčna vojska in z njo se včasih več iz-vojuje kafcor z orožjem.
Naša iadja „Durmitor", ki
je bila na Indijskem oceanu ustav-ljena od neke oborožene ladje, nato pa prepeljana vnekoprista-nišče v Ital. Somalijo, so sedaj osvobodili Angleži. Vsi člani po-sadke so ždravi.
Uredbo o popisu vseh zaiog
pšenice pripravljajo, kakor pra-vijo poročila iz Beograda, v mi-nistrstvu za prehrano. Imenovana uredba, ki bo v bodoče prepre-čila nedopustne manipulacije s pšenico, je baje v načelu že odo-brena in je treba izdeiati le še tehnična določila za popis pše-ničnih zalog.
210 miiijonov dinarjev do-hodkov in enako vsoto izdatkov predvideva novi proračun dunav-ske banovine, o katerem bo 17. t. m. začel razpravljati banovinski svet.
Štrigova in še nekateri kraji, ki imajo večino hrvatskega pre-bivalstva, bodo odstopljeni bano-vini Hrvatski, Sloveniji pa bosta pripojeni občini Čabar in Osil-nica. 0 tem šta se sporazumela predsednik JRZ v Sloveniji mi-nister dr. Kulovec in hrvatski ban dr. Subašič.
Itaiijansko časopisje še ni-koli ni pisalo o Jugoslaviji toliko kot sedaj. Skoraj cele strani ča-sopisov so posvečene staiišču Ju-goslavije k zadnjim dogodkom na Balkanu. Vsi članki pa se strinjajo v tem, da je politika Jugoslavije uspešna in koristna.
Iz zameistva:
Na aibanski fronti ni bilo večjih dogodkov. Niti Grki, niti Italijani se niso premaknili s svo-jih položajev. Udejstvovalo se je le letalstvo ter je prišlo do več-jih letalskih bitk. 0 dosežensh us-pehih pri tem pg se poročila iz obeh taborov nasprotujejo.
Nemška, kakor tudi angleš-ka letala so izvedla svoje obi-čajne b&mbne polete na sovraž-nikovO ozemlje ter rušili mesta, predvsem pa industrijske naprave. Hudo so v preteklem tednu tr-pela nemško mesto Dflsseldorf ter francoska pristanišča, v katerih se pripravljajo Nemci na naoad na Anglijo in angleško mesto Cardiff, ki je bilo dvakrat bombardirano.
V Afriki so francoske čete, ki se bojujejo na strani Angležev, zasedli oaze (zelenice) Kufra, kjer so ujeli nad 1000 Italijanov. V Abesiniji so aoesinski četniki na-predovali zopet daleč v notranjost dežele. V Somaliji, ki je dvakrat večja od naše države, pa so An-
gleži stvarno dobili vso deželo pod svojo oblast. Stevilo italijan-skih ujetnikov neprestano narašča.
Angleži poročajo, da sodo-sedaj ujeli v Libiji 140.000, v Somaliji 16.000 italijanshih voja-kov. Grki so ujeli v Albaniji 20.000, svobodne francoske čete pa v Kufri 1000 italijanskih vojakov.
Francoske izgube znašajo v 45 dneh, kolikor se je borila proti Nemcem dokler se ni udala sle-deče: 100.000 vojakov je bilo ubitih, od katerih pa so našli sa-mo 70.000 trupel. Ranjenih je bi-lo 1,200.000 vojakov, ujetih pa 1,500.000. Pri tem nisovračuna-ne žrtve med civilnim prebival-stvom, ki so tudi visoke. Všteti tudi niso vojaki, ki so padli iz-ven Francije.
Nemci so po izdelanem načrtu zasedli vso Bolgarijo v treh dneh in so sedaj na grški in turški meji. Zasedba se je izvršila brez in-cidenta.
Moskovska viada je izjavila, da se ne strinja s sedanjo bol-garsko politiko, ki je dovolila vkorakanje nemških čet. Smatra tudi, da položaj, ki je s tem na-stal, ne vodi k okrepitvi miru na Balkanu, temveč k razširjenju voj-nega področja in zapletu Bolga-rije v vojno. Sovjetska vlada je tokrat prvič opredelila svoje sta-lišče glede Balkana, obenem pa je Turčiji dala z njo proste roke glede odpora proti novi bolgar-ski politiki.
Nemški državni kancelar Hitler je posial turškemu držav-nemu predsedniku posebno po-slanico, v kateri je baje ponudil Turčiji sklenitev pakta o nena-padanju.
Angleški zunanji minister in šef angleškega generalnega štaba sta bila v Atenah. Njuni pogovori z grškimi državniki so potekli v znamenju tesnega sodelovanja med Veliko Britanijo in Grčijo.
V Ameriki se bliža zaključku razprava o Rooseveltovem zako-nu v senatu, ki predvideva sko-raj neomejeno pomoč Angliji. Po-učeni krogi trdijo, da bo zakon tudi v senatu sprejet z veliko večino.
Število žrtev letalskih napadov na Anglijo znaša v mesecu febru-arju 789 mrtvih ter 1663 ranjenih.
Staliiie Jugoslaviie
Naš zun. min. je dal izjavo nekemu švicarskemu listu v kateri pravi:
„Glavni in moglo bi se reči tudi edini cilj naše zunanje poli-tične aktivnosti je, da ohranimo mir in ojačimo varnost z dr-žavami, ki so miroljubne proti nam.
Naše politično geslo je: Razu-mevanje in sodelovanje. Razume-vanje težkoč, ki jih imajo države v vojni, njihovih potreb in nji-hove občutljivosti, zato jim sku-šamo ob vsaki priliki predočiti položaj naše države, čije edini cilj je, odvrniti vojno od naših mej. Sodelovanje z vsemi silami, a Še posebej z onimi, ki so naše sosede, da bi se obvaroval jugo-vzhod pred novim razširjenjem vojne. Pojačanje gospodarskega sodelovanja, ki je bilo oškodo-vano z vojnim stanjem v Evropi in sodelovanje, ki bi pripravljalo pot pomirjenju v Evropi, to je edina rešitev našega kontinenta in njegove tisočletne civilizacije. Edino v znaku iskrenega in po-zitivnega sodelovanja, bo mogla Evropa postaviti temelje novega reda, ki bo mogel odstraniti za-starele predsodke in umetnepre-graje, ^fhioralne in materijalne, vsled katerih danes vsi trpimo. Naša skrb, da očuvamo mir in varnost, pa ni posledica kakšne-ga strahu, ampak globokega pre-pričanja, da se naša država mora v svojem in v imenu vseh Evrope boriti do kraja za odstranitev vseh nesoglasij v balkansko-po-dunavskem delu in da tu ojačamo izglede za mir. Mi od nikogar ničesar nočemo, ampak hočemo edinole zavarovati našo politično varnost in narodno neodvisnost. Vse pogodbe, ki smo jih podpi-saii zadnja leta, so navdahnjene z željo po boljem in organizira-nem miru na balkansko-podonav-skem prostoru. Naši napori v tem pravcu niso rodili vedno zaželjenih rezultatov. Kljub temu ne bomo zmanjšali teh naših naporov, sedaj ko se kopičijo oblaki. Narobe. To je dolžnost, ki jo imamo do našega na-roda inki nassili,dapodvojimona-pore za ohranitev miru. Ko vršimo to delo, pa na ta način tudi izpolnju-jemo svojo obveznost do Evrope."
Občni zhoFi Zvcze poljedelsliiii delavcev
Zadnji mesec so se vršili po vseh občinah, kjer so ustanovlje-ne podružnice Zveze poljedelskih delavcev, socijalni tečaji in občni zbori. Prvi zbor je bil v Peča-rovcih, kjer je bilo 450 zboro-valcev, nato pa so bili skoro vsak drugi dan v kakem kraju. Pove-čini so bili prostori pretesni, da bi mogli sprejeti vse, ki so se zborovanja nameravali udeležiti in jih je mnogo moralo oditi domov. Na nekaterih zborovanjih je bilo precej živahno, ker so delavci glasno izražali svoje nezadovoij-stvo, da ne smejo na sezonsko delo v inozemstvo. Seveda so de-lavci izprevideli težave, ki jih ne-motenemu odhodu na sezonsko delo stavija sedanji čas in so se po dobljenih informacijah s stra-ni govornikov mirno pogovorili. Na vseh zborovanjih je vodil dnevni red domači predsednik društva poljedelskih delavcev. Šef vborze dela g. Kerec je govoril o socijalni zakonodaji v naši državi in o pravicah ter dolžnostih de-lavcev. Povdaril je pomen in uspe-he ZPD, ki je delavcem že mno-go priborila in v marsičem izbolj-šala njihov položaj. Priboriti hoče tudi poljedelskim delavcem zava-rovanje za slučaj bolezni in ne-
zgode ter starostno zavarovanje, pa tudi minimalne plače kakor jih imajo delavci drugih strok. Opo-minjal je delavce, naj se ne dajo zavesti od nobenih agitatorjev z nobene strani, ampak naj zaupajo svoji organizaciji in državnim ob-lastem. Posebno naj ne nasedajo vabam komunistov in naj današ-nje težave kljub žrtvam voljno prenašajo, ker temu niso krivi niti krajevni činitelji, niti država, ampak vojna v Evropi.
O organizaciji ZPD je govoril g. Franc Novak in dajal razna pojasnila. Ponekod je bil navzoč tudi sreski načelnik g. dr. Brati-na, ki je dal zborovalcem razna pojasnila in jih vzpodbujal, da ostanejo mirni in prevdarni ter zaupajo modremu vodstvu naše države, ki je obvarovalo naše ljud-stvo najhujše nesreče, vojne.
Ponosni bodimo, da smo dr-žavljani države, ki uživa posebno danes ugled in spoštovanje naj-mogočnejših držav. Vsaka vojna pa zahteva žrtev tudi od vojsku-jočih držav.
Po predavanjih so bili povsod občni zbori društev, na katerih so bila podana poročila o delo-vanju in soglasno izvoljene prejš-nje društvene uprave.
Povišanje poštnih pristojbin
Od 1. aprila naprej za pisma 2 din
Poštni minister je podpisal odlok, ki vsebuje spremembo obstoječih pred-pisov z naslednjimi poitnimi tarifaml: 1. takse za navadna pisma: a) mest-ni promet za pisma do 20 gr. 150 din, čez 20 gr je taksa ista kakor v medmestnem prometu; b) taksa za medmestni promet za pisma do 20 gr 2 din, za pisma nad 20 50 gr 3 din, za pisma 50—250 gr 4 din, za pistna 250 —500 gr6din, za pisma 500—1000 gr 12 din, za pisma 1000 do 2000 gr 18 din. 2. Zaprte dopi-snice: a) v mestnem prometu 150 din, b) v medmestnem prometu 2 din. 3. Taksa za knjižne oglase : za vsak primer do 10 gr 0 10 din, čez 10 gr za vsakih novih 100 gr ali pa dalje 0 50 din. 4. Takse za vročitev na poiti in dostava na dom za male pa-kete: za vsak mali paket, ki se vroSi na poiti 7 din, na stanovanju pa 10 din. Te takse bo prejemnik plačevai v znamkah na poiiljkah. 5. Takse za priporočena pisma: notranji promet za mestna in medmestna 5 din ; med-narodni promet za Grčijo, Romunijo in Turčijo 5 din, za vse ostale drža-ve 6 din. 6. Takse za povratna pisma pri predaji na poito za mestni in medmestni promet 5 din, za medna-rodni promet za Grčijo, Romunijo in Turčijo 5 din, za ostale države 5 50 din; po predaji poiiljke za mestni promet 6.50 din, medmestni 7 din. 7. Takse za spremembo naslova v notranjem prometu mestni in med-mestni 7 din. 8. Takse za izplačeva-
nje pooblastil (duplikat položnice) podaljianju roka za izplačilo položni-ce mestni in medmestni promet 7 din, mednarodni za vse države 8 dia. 9. Takse za duplikate in duplikatne spremembe samo v notranjem prometu 7 din. Ta taksa se bo izplačevala v vseh primerih ; kdor poiiljko izgubi plača 7 din. 10. Takse za čuvanje polnomočij: za vsako polnomočje za dobo 15 dni 5 din, za daljii čas 10 din. 11. Predplačila za poitne predale in torbe s ključem je plačati mesečno 20 din, za poitni predal s ključem mesečno 30 din. 12. Takse za poslov-ne papirje v notranjem prometu za 10 gr 2 din, preko 10 do 250 gr 2 50 din, preko 250 do 500 gr 3 din, 500 do 1000 gr 4 50 din, 1000 do 2000 gr 7-50 din. 13. Takse za obračuna-vanje carinskih dajatev: za vsak ob-račun carinske dajatve za pisane po-ložnice dinar, za vsak obračun dajatve za pakete 2 din.
Povišanje velja od 1. aprila.
Telico ie preplačal
neki posestnik iz Gradišča na sejmu v Beltincih. Plačal je zanjo skoro po 10 din za kg žive teže, ker je prodajalec trdil, da je te-lica breja. Pozneje se je izkazalo nasprotno in zdaj bi kupec rad dobil nazaj razliko v cenah, ki znaša skoro 1000 din.
Enodnevni težai
za pridelovanje zelenjadi
v Murski Soboti se vrši v soboto, 15. marca v Prosvetnem domu poleg katoliške cerkve. Dopoldne so predavanja s početkom vsaj točno ob pol 9 uri, da lahko pri-dejo gospodinje po odpravi otrok v šolo. Popoldne ob pol 2 uri bodo pa praktične demonstracije v mestni vrtnariji, nato pa tudi za one, ki bodo želeli, demon-stracije in ogled naprav nakme-tijski šoli v Rakičanu. Predaval bo tudi inž. Ciril Jegiič referent za vrtnarstvo pri kr. banski upravi, ki je izdal tudi praktično knjižico „Pridelujmo več dobre zelenjadi".
Tečaj je zlasti primeren za go-spodinje in dekleta iz M. Sobote in okoliških vasi, ki goje zele-njad ter dobe pridne tečajnice tudi nekaj prvovrstnega semena brezplačno m po par skupaj tudi to priročno knjižico. Je za fante tudi primerno.
Poplave
Tudi letošnja spomlad ni pri-zanesla z običajnimi poplavami naši krajini. Voda je presto-pila bregove potokov in jarkov in se razlila na obestrani. Najhujše so bili prizadeti polanski, černe-lavski in soboški okoliš. V Polani je voda preplavila cesto, ki vodi v vas, v Cernelavcih pa je segla preko pašnikov skoro do glavne ceste. V Soboti je Ledava pre-plavila del fazanerije in zemljišče ob Šiftarjevem mlinu. Pogoste po-plave nas vsako leto boij opomi-njajo, da bo treba resno misliti na reguIacijoLedaveindrugih potokov
Modepne Post.
za
dobite najceneje pri
N e m e c j., M Sobota.
Izpred sodiSia
Nezvest hlapec. Kuzma Franc iz Gederovcev je bil v službi pri neki posestnici v bližini nemške Radgone. Ko je bila gospodinja odsotna od doma, je Kuzma upo-rabil ugodno priliko ter ji je iz-maknil 100 RM in nekaj blaga za moško obleko in je s svojim ple-nom pobegnil na svoj dom v našo državo. Dejanje pa je prišlo kmaiu na dan in soboško okrožno so-dišče je obsodilo Kuzmo na 4 mesece strogega zapora.
Drzen tat. Flegar Marko se je že često zagovarjal radi tatvi-ne in je bil tudi često obsojen. Vendar ga pa to ni izučilo. Na sejmu na Stari gori je izmaknil iz žepa Rakuša Marije 200 Din iz žepa Lajh Julijane pa 40 Din. Dejanje se je odkrilo in Flegar je bil obsojen na 6 mesecev stro-gega zapora in na izgubo častnih pravic za dobo 2 let.
5HA35KI HlltO WUH5HH 50B0TP
PREDVAJA
v četrtek, dne 13. III. 1941 ob 2030 uri v petek, dne 14. III. 1941 ob 20-30 uri v soboto, dne 15 III 1941 ob 17*30 uri in ob 20-30 uri v nedeljo, dne 16 III. 1941 (sniiane cene) Operela	ob dl-15 url
tiior Fal »»VIKI Hsbos 6yula
Ljubavna romanca o hčerki opozijonalca, veleposestnika, Hadhšzi, polna dlvnih plesov,
ognjevitlh pesmi in humorja......
Dodatek: Kulturni film In iala.
V nedeijo, dne 16. III. 1941 ob 15 15 uri
ob 17-30 uri in ob 20-30 uri v ponedeljek, dne 17. III. 1941 ob 17 30 uri
in ob 20-30 uri v torek, dne 18. III. 1941 ob 20 30 uri v sredo, dne 19. III. 1941 (znllane cene) VELSNLM	ob 1115 uri
„Lavina liubezni"
Karla Ruat	LUIS TRENKER
Film, kl je poln prekrasnih naravnih posnet-kov In velikih sportnih dogodkov je posnet po zgodbi: „Liebesbriefe aus d«m Engadia" Dodatek: Kulturni fllm.
V sredo, dne 19. III. 1941 ob 1515 uri
ob 17-30 uri in ob 20 30 url v četrtek, dne 20. III. 1941 ob 17-30 url Vesell fllm	in ob 2030 uri
..Flopentinsbi hlobuk"
Herti Kirchner	Helns RUhnaan
Film o ženinu, ki se mu mudi, mudi ... Dodatek: Kulturni film.
Po slabi tovariiiii rada glava boli . . .
pravi slovenski pregovor. To je ugotovil, kakor nam poročajo iz neke obmejne vasi na Goričkem, tudi neki tamošnji trgovec. Prišel je z,nabito listnico v Soboto in je v družbi z nekim Sobočancem obredel precej gostiln. Povsodje bil velikodušen plačnik. V neki gostiini je plačal s stotakom, zdaj pa se mu zdi, da je ostanek za-pitka spravil v žep Sobočanec. Ko sta oblezla še obe kavarni, sta šla proti domu. Trgovec je šel spat v neko gostilno, Sobo-čanec pa domov, kamor je od-peljal tudi trgovčevo kolo. Na-slednji dan je trgovec ugotovil, da ima v listnici 1500 din manj denarja. Seveda Ieži zdaj ta de-nar na vesti Sobočanca in preis-kava bo dognala, koliko je na tem resnice. Zabeležiti pa mora-mo, da je to zdaj že ponovni slučaj, da bogat podeželan popiva po soboških gostilnah in potem ugotovi primanjkljaj v svoji list-nici. Aii si niso taki denarniki sami krivi, da jim skopni denar pri romanjih iz gostilne v gostil-no in nazadnje sami ne vedo, koliko so zapravili in kje. Seve-da je potem kriv spremljevalec, da mu je on odnesel denar. Pre-vidnost je mati modrosti. Čim manj denarja vzameš zvečer s seboj na krokarijo, tem manj ga boš zapravil.
PRODA SE
po ugodni ceni kuhinjska
kredenca in predsobna stena z
brušenim ovalnim ogledalom.
Ogleda se lahko pri mizarju
DOMACE VESTI
—	Po nalogu gospoda mi-nistra vojske In mornarice pri-redi Pododbor Udruženja rezerv-nih oficirjev in bojevnikov Kralje-vine Jugoslavije, dne 13. III. 1941. (četrtek) ob 20 uri v trgovski šoli v Murski Soboti predavanje. Pre-dava višji aktivni oficir našeVoj-ske. Udeležba je za vserezervne oficirje obvezna in bo vsak izo-stanek opravičiti. Začetek točno ob 20. uri. — Odbor.
—	Umrl je v Lendavi Ke-resturi Kalman, brat g. Keresturija, vp. župnika v Bakovcih. Pokojni je bil star 80 let in bil do zad-njega časa še čil in zdrav. Po tridnevni bolezni se je preselil iz doline solz v boljše in lepšeživ-Ijenje v večnem blajženstvu. G. župnikuinsorodnikom našesožalje!
Hlinom in trgovcem le prepovedano prodaia-ti rieno moko brez Kart
Referat za kontrolo cen pri banski upravi razglaša: Ker se sme prodajati po banovi naredbi, s katero se uvajajo nakaznice za kruh in moko, v dravski banovi-ni ržene moke le na nakaznice, je mlinom in trgovcem prepove-dano prodajati rženo moko v dravski banovini v prosti prodaji. — Mlini in trgovci na veliko, prijavljajo Banovinskemu prehra-njevalnema uradu vsako količino ržene moke, ki jo nabavijo ali proizvedejo in postopajo pri pro-daji te moke po navodilih Bano-vinskega prehranjevalnega urada.
Sprajme se sluZkln|a
ki zna knhati. Naslov se polzve v Prek-marski tiskarni v M. Soboti.
PREDNO Sl KUPITE
kolo, radio aparat, šivalni stroj oglejte si našo veliko zalogo.
NIZKE CENE!
Finh Leopoldina, M. Soboto j
—	Knjižnica Delavske zbor-nice je odprta vsako sredo od 5 do 7 ure zvečer ter ob nede-ijah od 9 do 11 ure dopoldne. Knjige si lahko izposodi vsakdo. Knjižnica se nahaja v M. Soboti v prostorih ZZD (hotel Dobrai, stara kavarna).
—	Če gospodinja ne loči kurjega perja od gosjega, se ji lahko pripeti, da jo kak podjeten podeželan potegne. Tako je te dni prinesel neki kmet iz soboške-okolice naprodaj perje, za kate-rega je trdil, da je gosje in racje. Zahteval je za kg samo 75 din, kar je pač mnogo pod ceno, saj je gosje perje že davno doseglo ceno precej nad 100 din. Gospo-dinja ga je kupila 5 kg, pozneje pa je videla, da jo je prodajalec potegnil, ker ji je prodal kurje perje, ki je vredno samo 30 din kg. Ogoljufana je bila za 225 din.
—	Lutkov oder Sok. društva priredi v nedeljo 16. t m. ob 3. uri popoldne igro M. Sumenjaka „Čarobna igla". Igra, ki je zelo lepo zamišljena, bo gotovo na-vdušila vaše malčke. Med odmo-ri bosta skrbela za kratek čas Miško in Cilika. Otroci, pa tudi starši vljudno vabljeni!
—	Tihotapstvo saharina in morfija se je razpaslo v Med-murju. Sredi Mure so graničarji zapazili tihotapski čoln. Po pred-pisanih svarilnih klicih so streljaii in ranili Vida Škodo v nogo. Ranjenca so prepeljali v soboško bolnišnico.
Izvoz jajc v Svico
Ravnateljstvo za zunanjo trgo-vino je sporazumno s Svetom za zunanjo trgovino sklenilo, da do-voii izvoz jajc iz Jugoslavije v Švico le tedaj, če izvozniki izvozijo enako količino tudi v Nemčijo V Švici so namreč cene jajc tako ugodne, da so izvoz-niki hoteli lzvažati samo v Švico. Ker pa bi bilo tako onemogočeno realiziranje kontingenta, za kate-rega smo se obvezali Nemčiji, je ravnateljstvo za zunanjo trgovino izdalo gornji ukrep.
Trgovinska poga-iania z Madžarsko
Trgovinska pogajanja z Ma-džarsko se bodo začele 17. t. m. v Beogradu. Dosedanji trgovinski sporazum z Madžarsko poteče koncem mesca.
Četrtitm-Bosancev umre za tuberkulozo
Iz poročila banskega načelnika za socialno politiko in narodno zdravje v Sarajevu na banskem zasedanju vrbavskebanovine po-snemamo, da je jetika največja sovražnica bosanskega življa. Od skupnega števila smrtnih prime-rov v tej banovini odpade ena četrtina na jetične bolnike, kar je vsekakor porazna ugotovitev. Za-to je potrebno posvetiti higieni in zdravstvenemu skrbstvu bosan-skih vasi več pažnje. Za pobija-nje tuberkuloze je treba zgraditi več novih zdravstvenih ustanov.
Srdita borba z nevarnim cerkvenim vlomilcem
V Subotici je vlomil 40 letni nepoboljšljivi cerkveni tat in vlo-milec Ignac Terpej v dve cerkvi. Pri zadnjem zločinu so ga za-sačili, obvestili orožnike in cerkev obkolili. Ko je Terpej videl, da je ujet, je pričei streljati s samo-kresom. Pri tem je nekega orož-niškega narednika hudo ranil. Končno se je po ogorčenemboju vdal in se pustil ukleniti. Priznal je 10 cerkvenih ropov v Vojvo-dini. Terpej je šele lani prišel iz mitroviške kaznilnice, kjer je od-služil večletno ječo.
Ćevljarskega pomoCnika
poslovodjo za podružnico sprejme takoi KlSiLAK KAROL, Rogaševci.
RADIOAPARATI
z dvoletnim lamstvom
Kolesa OIAMANT
in ostale znamke
ŠIVALNI STROJI
od Din 2.500-—
najcenejše
pn
| PISALNI STROJI URANIA
NEMEC JANEZ, M. Sobota.
Strokovno polnenje akumulatorjev.
V tujino se smejo poii-Ijati le paketi do 1 kg
v vrednosti do 50 din. Tudi v takih paketih pa ni dovoljeno brez posebnega dovoljenja deviznega ravnateljstva izvažati fižol, olje, sladkor, milo, usnje in usnjene izdelke, kovine, zlato, srebro in žlahtne kovine sploh, kovinske izdelke, kavo, čaj, čokolado, po-per, gumi in gumijaste izdelke.
Ounajski pomladanski velesejem je odprt
Odprt je dunajski pomladanski velesejem. Odprl ga je namestnik Reicha Baldur von Schirach. Po-seben govor je imel pri temtudi dr. Ley. Otvoritvenih svečanosti so se udeležili tudi številni gostje s Podonavja in Balkana.
CEHTHflL HIHO, DITTBICH
iiiiiiHiiniiiiMiHHHitiHininimiimnirmhiimiinmmiiHiiiiiiiiiii
PREDVAJA: w sobolof 15. marca ob V»9 uri zvečer w nedalfo, 16. marc. ob »/A 6. in */29 uri v pon.cl.IJek, 17. marca ob y29uri zvečer KOMEDIJA
UUBIN TE (lch liebe dich)
Zgodba o lepi deklici, ki jo je predrzen mtadenič ugrabii. Ker ga pa ljubi h.če zbe-žati, kar se ji komaj posreči po čudovito komičnih zapletljajih. Končno se spet za vedno vrne k njemu V gl. vlogah: Viktor
d. Kowa in Luise Uiirich. Dodatek: NajnoveJSi FOXOV in GOU-MONT BRITISH iurnal.
Vsako nedeijo ob 11 uri 15 min. L3UDSRI PREĐSTAVA. Znižane cenei
Pride s Velefilm „DIVJI CVETU Tolnay Klari, Gozon Gyula
Prl nakupu 12 vstopnic (Mok) — cna sa des.t vstopnlc. —
Ufpele filmike matineje Turins Kluba
V nedeljo je priredil Jugoslo-vanski Turing Klub, podružnica v Mariboru dve matineji, ki sta sijajno uspeli.l
Predvajanih je biio pet kulturno-propagandnih fiimov, ki jih je stavila na razpolago Kr. banska uprava Dravske banovine, in si-cer: filmski žurnal „Trgatev na Doienjskem", — „Durmitor", ,,Iz življenja kozorogov", „Bloke — zibeljka slovenskega smučarstva", „Zimski časi očaka Triglava", skakalne tekme v Planici 1936 — ki je bil ravno v nedeljo aktu-alen z ozirom na Ietošnjo prire-ditev, ki je končala z senzacijo-nalnimi uspehi. Zadnji je bil pred-vajan prvi del velikega „Pohor-skega filma", ki je bil posnet preteklo jesen po nalogu Kr. banske uprave Dravske banovine od našega priznanega strokov-njaka Metoda Badjura. Ta film spada gotovo med najbolje uspele ter je želja vse naše javnosti, da se ta film, ki tako nazorno pokazuje vse kulturne, gospodar-ske in turistične vrednote našega lepega Pohorja še letos konča.
Po pozdravnih besedah pred-sednika Turing kluba ravnatelja g. Josipa Loos-a je imel referent za tujski promet pri Kr. banski upravi Dravske banovine g. Joško Sotler uvodno predavanje o po-menu filma ter o stanju produk-cije kulturno-propagandnih filmov Slovenije.
Kakor ob priliki večerne prire-ditve v petek, sta bili obe mati-neji izredno dobro obiskani, po-sebno po naši srednješolski mla-dini. Občinstvo ni štedilo z o-dobravanjem ter je prireditelju lahko čestitati k tej hvalevredni inicijativi.
Turing klub namerava v naj-krajšem času predvajati tudi vse ostale domače turistične filme, predvsem iz primorskega, srb-skega in bosanskega področja.
Želeti bi bilo, da bi se ti lepi filmi predvajali tudi v drugih me-stih naše domovine.

Halo!	Halo!
Štednja je vedno umestna a najbolj danes, zato zamenjajte Vaš stari aparat, kateri Vam porabi preveč toka.
Naš najnovejši baterijski aparat z žarnicami serije D 1.5 V.
Vam prihrani 50% na anodi in 75% na kurilni bateriii. Polnjenje akumulatorja odpade.
Zahtevaite opis in ponudbo i
Hadfo aparotl vsih najboljSih znamh v uelihi izbirl vedno na zologi.
Hali mesečni obroki! tt. ŠTIVAN ERNEST, M. SOBOTA Tei.«. 39
lx Gornie Radgone
—	Nov fotograf. £V poslov-nem lokalu Jurša Alojza na Spod-njem grisu se je naselil nov fotograf g. Bračko Franc ix Sla-tine Radencev ter otvorii tukaj svojo podružnico.
—	Razpisanaslužba cestar-ja. Za banovinsko cesto Police-Ščavnica - Očeslavci - Okoslavci -Dragotinci okraj Gornja Radgona je razpisana siužba cestarja ter je tozadevne prošnje viožiti pri okrajnem cestnem odboru v Lju-tomeru do 25. marca t. 1.
—	Iz delovanja Sokolskega društva. Uprava obmejnega so-kolskega društva Gor. Radgona je na svoji zadnji seji z dne 5. marca t. 1. razpravljala o delov-nem programu. Oddelki pridno telovadijo ter se pripravljajo za dve predvideni prireditvi in sicer v aprilu in maju, ko bo akade-mija na prostem pri sokolskem domu. Tudi sokolska običajna Petrovna tombola bo letos v istem obsegu na Petrovo dne 29. junija. Br. Savez je obljubil gmot-no pomoč za dograditev društve-nega doma. Z gradbo in dovršit-vijo doma bi našlo zaposlitev številno delavstvo tukajšnjega o-koliša skozi letošnjo dalavno se-zono.
SLUŽBENE OBJAVE
ZDRUŽBE TRGOVCEV
V MURSKI SOBOTI
Vabilo
na XX. redno glavno skupičino Zdru-žetija trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti, ki bo v pondeljek, dne 31. marca 1941 ob pol 10. uri predpoldne v dvorani „Grajskega kina" v Murski Soboti.
Dnevni red:
1.) Otvoritev zborovanja, imenova-nje zapisnikarja in 2 overovateljev;
2 ) Pozdrav predsednika;
3.)	Odobritev zapisnika zadnje skupščine;
4.)	PoroSiia: a) predsedniško, b) tajniiko, c) blagajniško, nadalje poro-čila šolskega vodstva dvorazredne tr-govske iole in ioiskega vodstva stro-kovno nadaljevalne iole;
5) Poročilo nadzornega odbora in predlog za razreinico;
6.)	Proračun za ieto 1941;
7.)	Samostojni predlogi uprave zdruienja trgovcev;
8)	Samostojai predlogi članov in sekcij;
9)	Zaključek skupičine.
Pojasnlla k dnevnemu redu: Zapis-
nik zadoje glavne skupščine se ne bo čital, ker je bil objavljen v „Murski Krajini" v itev. 19-32 1940. leta. Ra-čunski zakijuček in proračun za Ieto 1941 bo objavljen v prostorih zdru-ženja. Takisto bodo v prostorih zdru-ženja objavljeni vsi sklepi, ki jih bo ta skupičina sprejela in to v rokib, ki jih določa zakon.
Samostojni predlogt: Samostojni prediogi članov in sekcij morajo biti predloženi upravi združenja najkasne-je do 27. marca t. 1. 12. ure. Predlo« žiti jih smejo samo tisti člani, ki so poravnali svoje članske obveznosti do konca leta 1940, sicer bodo zavrnjeni. (Slednje ne velja za člane, ki so pri-dobili članstvo v letu 1941.)
Udeležba: Skupiči'ne se smejo ude-ležiti samo člani imetniki obrtnih po-obrtnih pooblastil. Udeležba naskup-ičini po pooblaščencih nt dovoljena, razen v primerih kjer tvorijo članstvo javne trgovske družbe. (Čl. 14/1 pra-vil ). Za vse člane je udeležba na skupičini obvezna. Izostanki morajo biti s tehtnimi opravičili plsmeno jav-Ijeni upravi združenja sicer se pred-piiejo deaarne globe. (Za člane izven M. Sobote 20.— din, za člane iz M. Sobote pa 50.— din).
Sklepčnost skupsčine: Skupičina je sklepčna ob določeni uri, če je pri-sotna vsaj ena tretjina od skupnega itevila članov, sicer se vrii eno uro kasneje na istem mestu in istim dnev-nim redom druga skupščina, ki sklepa veljavno ob vsakem itevilu navzočih.
Na skupičinl se bo razpravljalo samo o vpraianjih, ki so postavljeni na dnevni red.
SOKOL
Pri četrtem kolu se je odigrala ena do sedaj najlepših partij sokolskega iahovskega turnirja. Je^to partija Kerč-mara E.: Gjergjeka L. Ves potek par-tije, ki je trajal cele tri in pol ure, je pokazal, da sta si nasprotnika skoraj popolnoma enaka in je zato tudi upra-vičen remis za katerega sta se spora-zumela. Nadalje je premagal v lepi igri Šumenjak S. Gabrijelčiča. Intihar pa je izgubil zopet v pruski igri proti Cisarju. Po presenetljivem preobratu med partijo pa je izgubil tudi Koren proti Heiserju.
Stanje po četrtem kolu je torej na-slednje: Čisar in Gjergjek 3 točke, Koren in Kerčmar 2 in pol točki, Šu-menjak in Heiser 2 točki, Intihar pa eno točko.	D. Z. N.
Cestno vprašanje v Prekmurju
Slabo staoje cestnega omrežja je eno najbolj perečih vpraianj Sloven-ske Krajine. Ceste so pač vzdržale skromni predvojni promet z vozovi in vprežno živino, nikakor pa ne morejo kljubovati naraičajočemu avtomobil-skemu prometu. Zgrajene so brez trd-ne kamenite osnove in so preveč od-visne od vremensklh prilik. Cestišče je iz pol metra debele plasti drobne-ga prodca, ki ga dež in pa talna vo-da ponekod tako zrahljata, da je vož-nja po cesti nemogoča. Vozila orjejo globoke brazde in se pogrezajo do osi v razmehčano cestišče. Tako se je n. pr. pred tednom v Šolski ulici v Murski Soboti vdrl tovorni avto v cesto tako globoko, da so morali raz-ložiti ves tovor in ga z drugim avto-mobilom potegniti iz blata.
Podobno je bilo na cesti iz Bogo-jine v Dobrovnik, koder obratuje vsak dan poitni avtobus. Med Strehovci in Filovci je talna voda, ki sega v dežju tik do roba ceste, tako razmehčala cestišče, da je avtobus moral ustaviti obratovanje in že 20 dni ne vozi. Cesta bo iele prehodna, ko jo boie-po vreme popolnoma izsušilo. Vsa sreča za ceste je tudi dejstvo, da v Prekmurju pade na leto komaj 609 do 800 mm padavin.
Dve prometni cesti s križiščem v Murski Soboti vežeta Prekmurje. Eaa vodi iz Dolnje Lendave čez Dobrov-nik, Bogojino in Mursko Soboto v Cankovo in Rogaievce, druga pa gre iz Dolnje Lendave čez Črensovce in Mursko Soboto v Gornjo Lendavo. Pred sedmimi leti je pričel obratovati na prvi progt poitni avtobus, po ve-likih proinjah in moledovanjih je bila nato odobrena druga zveza Sobote z Dolnjo Lendavo čez črensovce, lani pa je biia odprta proga Sobota—Gor-nja Lendava. Tako je Prekmurje z že-lezniško progo Ljutomer—Hodoi po-vezano v prometu v treh transverza-lah s križiičem v Murski Soboti.
Žal se avtobusni promet v Prek-murju ne more razviti tako kakor bi bilo želeti. Avtobusne proge so le prepogosto prekinjene zaradi slabega stanja cest ali pa pomanjkljivih vozil. Število potnikov se veča vsako ieto, dohodki se dvigajo na zavidljive vso-te, za izboljšanje prometa pa se na pravi malo ali pa nič. Človek se pri-me za glavo, ko vidi majhne avtobu-se, natlačene do zadnjega kotička, ki vozijo vsak dan po isti progi in ne morejo sprejeti pod streho vseh pot-nikov, ki bi radi potovali. Zaslužeic se ponuja kar sam od sebe in zaseb nik bi na prekmurskih avtobusnih pro-gah ustvaril čuda v zadovoljstvo pot-nikov in v korist svoje biagajne. Tre ba je samo pogiedati razpredelnico o razvoju prometa:
Število potnikov Dohodki
L.	1934	11.049	157.180 din
L.	1935	13.182	181.489 din
L.	1936	14.857	205.911 din
L.	1937	20 972	272 731 din
L.	1938	24 813	316.654 din
L.	1939	37.301	437 007 din
L.	1940	46.793	531.947 din
Statistika nam zgovorno pokaže, da se je samo v lanskem letu promet dvignil za skoro 10.000 potnikov, do-hodki pa za malo maaj kot 100.000 din. Po iestih letih pa beležijo prek-murske avtobusne proge itirikraten promet.
Da tudi letos avtobusni promet ne bo zaostajal za lanskim, nam potrjuje že statistlka za januar. V prvem letoi-njem mesecu je bilo namreS na vseh progah 8264 potnikov, ki so plačali za voznino 85.864 din. Na progi Murska Sobota—Rogaievci je promet najživahnejii. Tu je bilo v ja-nuarju 2285 potnikov v obeh smereh, kar znaia skoro 80 vsak dan. In na tej progi obratuje majhen avtobus s 23 sedeži I Na vsak način bi bilo po-trebnejie večje vozilo, kl bi zadostilo vsaj sedanjim potrebam.
Za izboljšanje cest v Prekmurju tudi za bodočnost ni posebnih izgle-dov. Proračun soboškega cestnega od-bora ne dosega niti polnega milijona. Za nova cestna dela je v njem pred-videna samo gradnja mosta čez Le-davo v Polani za 300.000 din. Zgra-jenih bo še več manjših propustov na cestah za 100.000 din. V šalovcih se bo nadaljevalo delo pri preložitvi ceste in gradnji novega mosta. Ta dela so obsežena že v lanskem proračunu in znašajo nad 900000 din. Če bi biio dovolj kredita, bi prišel ie letos v poštev most v'Dolnji Slaveči, ki bi stal 226.000 din.
Za gramoz je v novem proračunu določena skromna vsota 265.000 din. Svojčas je pa postavka znaiala pol milijona in tudi danes bi za najnuj-nejie oskrbovanje cest potrebovali vsaj toliko. če bi bil gramoz pri rokah, bi še nekako šlo, toda v Prekmurju ga ni in treba ga je dovažati od daieč. Prevozni stroški pa so preveliki, da bi mogli iz dolofene postavke nape-Ijati na ceste dovolj gramoza. Bojimo se, da bodo spričo skromnega posi-panja prihodnje leto ceste še slabše in da bo ob slabem vremenu nemo-teno promet še za daljšo dobo ogrožen.
Vsega upoštevanja je zato vredeo predlog, ki ga je na zasedanju ban-skega sveta stavil soboški župan g. Ferdinand Hartner, da se znižajo že-lezniške pristojbine za prevoz gramo-za v Prekmurje. Samo na ta način bi lahko prekmurske ceste priile do do-brega gramoza, s katerim bi v par le-tih utrdiii cestišče in izboljšali pro-metne razmere, ki danes neprestano opozarjajo k nujni odpomoči.
Proda se SENO
20-30 q pri HORVAT JANEZU, ralatilni-čarju v Murski Soboti.
Cenl. naročnike
našega lista, ki še niso porav-nali naročnine, ponovno prosimo, da naj to store čim prej, da s tem omogočijo redno izhajanje lista. NaroČnina se plača v knjigarni Hahn Izidorja v M. Soboti.
Za tiskarao je odgovoren Hahn Izidor v M. Soboti.
Izdajatelj Hahn Izidor v Mnrski Soboti.
Urednik: Nemec Jaaez, odvetaiški priprarnik v M. Soboti.