287
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. 1. dan t. m. je c. k. ministerstvo dnarstva v dunajskem vladnem časniku „Wien. Zeit." prav na drobno na znanje dalo deržavne dohodke in stroške preteklega leta 1859. Vsi dohodki skupaj so znesli 260 milijonov in 829.196 gold., — stroški pa 541 milijonov in 453.484 gold., po tem takem se je 280 milij. in 624.288 gold. več izdalo kakor noter vzelo. To silno primanjkavo je napravila posebno nesrečna lanska vojska na Laškem, zakaj za samo vojaštvo na suhem in na morji se je izdalo, kakor ministerska rajtenga kaže, 301 milij. gold. Tistih 541 milijonov gold., ki se jih je čez dohodke izdalo, se je dobilo s tem, kar se je skupilo za prodane železnice, kar so do-nesle še plačila narodnega, benečanskega in angležkega izposojila, kolikor so se pomnožile hipotečne dolžne pisma in dolg po menicah, in kar je dunajska banka bankovcov deržavi posodila. Al ne le, da je vojska toliko stroškov pri-zadjala in cesarstvo spravila v nenavadno dnarno stisko, je po zgubljeni Lombardii tudi zmanjšala deržavne dohodke z 14 milijonov gold. in pol. Vse druge dežele cesarstva pa so vergle 8 milijonov in 247.704 gold. več kakor predlansko leto posebno za to, ker so tudi v drugi polovici lanskega leta še vojskine priklade od zemljišnih in hišnih davkov in od pridobnine pobirali.
— Dunajski časniki so že razglasili te dni oba predloga, ki ju bote večina in manjšina edenindvajse-takov velikemu deržavnemu zboru nasvetovale. Ker sta se pa grof Sečen in Klam-Martiniz očitno oglasila, da predlog večine ni tako oznanjen bil kakor je, bomo raji počakali z razglasom obeh predlogov tako dolgo, da ju bomo slišali iz deržavnega zbora. Danes le toliko rečemo, da oba predloga sta edina v tem, da žalostni dnarni stan našega cesarstva se ne da ne z finančnimi započetbami ne s prihranili do dobrega in za stanovitno odverniti, ampak treba je, da se vladba drugače osnova kakor je dosedaj bilo. Bolj na drobno bomo tedaj o tem govorili, kadar se bojo v velikem
288
deržavnem zboru pomenki začeli,  kar je imelo že 3. t. m. biti, pa je do 5. odloženo.
—   Tudi v Jicinu na Ceskem je ministerstvo napravo srenjske ali občinske hranilnice (šparkase) dovolilo.
—   Ukaz c. kr. policijnega uiioisterstva od 15. p. m. prepoveduje prodajo G a riba I do ve podobe. Če je podoba iz ptuje dežele prišla v nase cesarstvo, se ima iz cesarstva poslati; če je pa v našem cesarstvu narejena bila, ee mora o nji po §. 22 tiskavne postave ravnati.
—   Odtod se je „Independ.tt po telegrafu novica poslala, da bode parska armada Tirolsko posedla, ako bi utegnila avstrijanska armada na Laško na vojsko iti.
—    Sliši se, da avstrijanska vlada zavoljo mogoče vojske na Laškem bo vse svoje ladije iz Sirije nazaj poklicala.
—   Sej bo nek vendar le res, da se bomo lahko po železnici iz Dunaja v Pariz in iz Pariza na Dunaj spet nazaj za 45 gold. peljali in še po 60 funtov popotne robe seboj vzeli, v Parizu se pa 6 do 8 dni mudili.
—   Koliko več se dan današnji v našem cesarstvu pisem piše kakor pred 10 leti, se vidi iz poštnih zapiskov. Leta 1850 je šlo po pošti čez 29 milijonov pisem, — lani pa čez 62 milijonov brez drugih reči, ki se po pošti pošiljajo in brez vladnih in vradnih pisem. Kakor pa se čedalje več pisem po pošti pošilja, tako pa se nasproti čedalje manj ljudi po pošti vozi, zakaj zavoij železnic se je število poštnih potnikov od 230.000 znižalo na 100.000.
Iz Tirolov, Terta letos tako lepo stoji, da že veliko let ne tako; bolezni ni letos dosti.
Ogersko. Iz Peš ta 1. sept. Te dni so stali pred sodbo Mihel Tančic, eden najbolj čislanih ljudskih pisateljev, ki je bil že enkrat zavoij prekucijnih pisanj v smert obsojen, — Štefan Rab, tudi dobroznan pisatelj, — baron Ivan Kaas in brata Hind, vsi trije študentje, in pa Ignaci Papay in Mihel Dravccki. Vsi so bili zato-ženi velike izdaje. Tančic je obsojen na 15 let v težko ječo, vsi drugi pa, ker ni dostojnih dokazov zoper njih, so bili oprosteni krivde; Papay pa je, ker ni prave pameti, nedolžen spoznan. Tančic se bo pritožil pri višji sodnii dunajski zoper to razsodbo, deržavni pravdnik pa tudi. Gospod advokat Szilagv-i je Tančica tako goreče zagovarjal, da ga je mogel predsednik opomniti, naj ne govori tako dražljivo, sicer se bode tudi on ukrivičil tistega hudodelstva, ki ga je dopernesel Tančic.
Laško. Po poslednjih novicah se menda okoli Nea-polja ne bo veliko kervi prelito, ker armada na suhem in na morji zapušča kralja tako, da Garibaldi ne bo dosti vojske imel. Od kralja samega se je slišalo, da je Neapolj zapustil in se s svojim premoženjem v Gaeto podal, ker so mu nek vsi generali razun Bosko-ta svetovali, da je ves upor zastonj. Ali je kralj že bežal ali ne, se vendar prav za gotovo ne ve, ker je telegraf med Neapoljem in Tu-rinom stergan. 1. dan t. m. je imel Garibaldi še 5 dni hoda do Neapolja; prišel je v M on te le one brez vojske; cela dežela Salerno se je spuntala zoper kralja. Stričnika njegovega grofa Svrakuškega pričakujejo v Turinu. Da bi stranka Mazzin-ova prevelike moči ne dosegla, je začela sardinska vlada Garibaldi-ta sedaj očitnejše podpirati s svojo armado; sardinska vlada pa nek dobiva skrive iz francozkih orožnic sila veliko orožja in streliva in se pripravlja za vojsko tako, kakor da bi ravnokar že kje boj imela. — Papežev vojskovodja Lamoriciere je 30. avg. oklical, da vsako mesto, ki bi se ob prihodu Garibal-dovem zoper rimsko vlado spuntalo, bo brez milosti ople-njeno (oropano). Ostanek modeneške armade, ki je svojemu vladarju zvest ostal in je dozdaj v avstrijanskem cesarstvu bival, je te dni prijadral v Jakin in se tu združil s papeževo armado.
Francozko. Iz Pariza 30. avg. Govor ministra Persigny-a v St. Etienni sedaj zvonec nosi po vseh časnikih. Minister preiskuje v tem govoru, kako stoji z mirom v Evropi, in nazadnje pravi, da Francoz je dognal svoj vojaški poklic; „sedaj bo mir in blagor Evrope se začel". — Skoda, da tem besedam nobeden ne verjame, in menda tudi minister sam ne. — Pravijo, da cesar Napoleon bo potovaje v Algier na morji z Garibaldi-tom vkup prišel.
Angftežko. Iz Londona 28. avgusta. Danes se je končal deržavni zbor. Govor kraljični med drugim pravi to-le: 55Mi v prijaznosti živimo z vsemi vladami in smo polni zaupanja, da se bo mir ohranil. Dokler se druge vlade ne vtikajo v laško vojsko, ne bo nepokoja drugod. Zbor zavoljo Savoje še ni bil; nadjamo se, da bo Švajca neu-tralna ostala. Z združeno pomočjo bomo upokojili Sirijo".
—   25. avg. Danes popoldne je pridigoval angležki pridigar dr. Cumming v cerkvi „de T Observatoire". Govoril je o vernitvi judov v Jeruzalem in si iz sv. pisma dokazati prizadeval, da se bo v sveti deželi mogel Turk judom umakniti, in to se bo zgodilo čez 7 let, to je, v letu 1867, ker to leto bo svet praznoval svoj 6000. rojstni god. Pa ne Rus, ne Francoz, ne Avstrijan — je rekel — ne bo ljudstva Gospodovega (judov) v nekdanjo njih domovino nazaj peljal, ampak Anglež na svojih brezštevilnih ladijah ga bo. — Silna muožica ljudstva je prišla poslušat dr. Cumminga, ki ga štejejo med najbolje pridigarje.
Rusovsko 29. avg. Za gotovo se pripoveduje, da se bo car Aleksander v Varšavi snidel s cesarjem av-strijanskim in vladarjem pruskim. V Varšavi se že nek pripravljajo na sprejem teh treh vladarjev. Pravijo, da cesar avstrijanski bo še pred s kraljico angležko vkup prišel ,ktera bo kmali na Nemško potovala.
Cernogora. Pravijo, ali je res ali ne, ne vemo, da se je novi knez Nikica zaročil s poldrugo leto staro hčerko rajnega kneza Danila. Sliši se tudi, da je knez vladika (škofa) černogorskega odstavil in iz dežele pregnal, zato, ker je pogreb Danilov še pred zapustil, preden so bile vse svečanosti pri kraji; konsul rusovski se je zlo potegoval za škofa, ki je nek glavar rusovske stranke v Cernogori; pa vse ni nič pomagalo. Ali je tudi to resnica ali ne?
Turško. Iz Sirije. Fuad paša ojstro kaznuje tolovaje, ki so v Damasku kristjane morili: 70 jih je dal obesti, 110 vojakov ustreliti, 3000 drugih Damasčanov, ki so se udeležili onega razsajanja, je pa vtaknil v armado. 22. avgusta je 4500 Francozov v Baru t prišlo.
—   Iz Smirne. Strašen ogenj je pokončal pri nas 2000 hiš.   Se ve, da je hiš tu veliko lesenih.