Telefon št. 74.
Ponamna številka 10'h.
t« poitl prejemaš: n
eelo leto naprej26 K — h pol leta » 18 » — » četrt» > 6 » 50» ■eseo » 2 »20»
V npravnlitvu prejemal:
za
eelo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » aetrt » » 6 „ — » ■eseo » 1.70»
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naroinlno In instfratJ sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it. 9
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je ▼ Semenskih ulicah it. 2,1., 17.
Izhaja vsak d«n,izvzemii nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 228.
V Ljubljani, v sobot«, 3. oktobra 1903.
Letnik XXXI.
Dr. Sušteršič za bedno prebivalstvo.
(Govor dr. Šustpiršiča v seji kranjskega deželnega zbou;a.' dne 2. oktobra 1903.)
Visoka zbornica! V zadnji seji visokega zbora vložili smo katoliško-narodni poslanci nujni predlog obstoječ iz dveh toček. Prva točka veli, da se deželnemu odboru dovoli za leto 1903. izvanredni kredit v znesku 100.000 K za razdelitev med bedno prebivalstvo Kranjske dežele, prebivalstvo, ki se nahaja v bedi vsled znanih elementarnih katastrof.
Druga točka gre na to, da se c. kr. osrednja vlada pozivlje, da dovoli prizadetemu prebivalstvu izdatno državno podporo in osobito v ta namen odkaže primeren del izvanrednega kredita, dovoljenega s cesarsko naredbo z dne 10. septembra 1903., drž. zak. št. 186.
Dovoljujem si nujnost tega predloga v sledečem utemeljevati.
Kakor druga leta, je tudi letošnje leto kranjska dežela v mnogih delih bila žrtev elementarnih katastrof, ali reči moram, da so te elementarne katastrofe ravno letošnje leto bile mnogo hujše od drugih let in osobito velja to o požarih. Gospoda moja, mi moramo daleč listati nazaj v kroniki naše kranjske dežele, da bi našli eno leto, v katerem bi požari napravili toliko ogromno škodo, kakor ravno letošnje leto. Posnel sem iz tozadevnih aktov deželnega odbora podatke, ki kažejo, kako žalosten je položaj v tem pogledu, kako upoštevano, gospoda moja, samo tiste požare, pri katerih znaša škoda 50.000 K ali več, potem pridemo do sledečih podatkov:
Požar v Vačah, škodna svota . 420.000 K Požar v Predgradu v Črnomaljskem okraju, škoda . , . 240.000 K Požar v Martinjaku pri Cerknici,
škoda......... 125.000 K
Požar v Podtabru, š»)da . . 60.000 K Požar v Dobračevi..... 50.000 K
Znašajo, gospoda moja, te škode same že 895.000 K.
Ako uvažujemo nadalje tiste požarne katastrofe, pri katerih znaša škoda 10.000 K ali več, vidimo sledeče podatke: Predlog v Krškem okraju, škoda 30.000 K Drnovce v občini Cerklje pri
Krškem, škoda...... 25 000 K
Prilipa pri Čatežu, škoda . . . 24.500 K Gornje Skopice pri Cerkljah, Krški
okraj, škoda...... 23.000 K
Cikava, občina Trebelno, škoda 14.000 K
Loka pri Kočevju ...... 16.000 K
L-epno pri Košani ...... 14.500 K
Ako tem škodam priračunimo poprej izkazano škodno svoto velikih požarnih katastrof, pridemo do svote 1,041 950 kron. K temu pridejo še izolirani požari s skupno škodno svoto 92.920 K, tako da pridemo ob roki aktov deželnega odbora do skupne škodne svote po požarih v znesku 1,184,870 K.
Gospoda moja, to je ogromna svota, katera gotovo zahteva tudi izredno pomoč. Seveda se bo takoj reklo: Ja, zakaj se pa ljudje niso dobro zavarovali? Pred vsem moram konitatirati, da je zavarovalna svota, ki stoji nasproti tej škodni svoti, razmeroma zelo nizka, ali natančno je nisem mogel dognati, in radi tega ne imenujem nobene številke, saj bo — ako se moj predlog sprejme — stvar finančnega odseka, vse številke natančne dognati Toliko pa se lahko konšta-tira, da je zavarovalna evota, katero bo po-gorelci prejelš, razmerno jako majhna. Nekateri sploh niso bili zavarovani, drugi so bili slabo zavarovani, tretjim pa se je pač gGdilo, kaker ee navadno pogorelcem godi, namreč, da je bilo njegovo poslopje takrat, ko je agent prišel zavarovati, strašansko ve liko vredno, potem pa, ko je revež pogorel, se je naenkrat konštatiralo, da to res ni, in da je poelopje vredno kvečjemu tretjino ali petinko tega., na kar je bilo zavarovano po pozivu dotičnega agenta, in za kar je tudi on plačeval dotično svojo ravarovalnino. Jaz mislim torej, da okolnost, da zavarovalna 3 svota, katero so prejeli pogorelci, ne daje povoda, da bi se jim odtekla izdatna pomoč iz javnih sredstev.
Gospod deželni predsednik je v saji dne 22. septembra t. I. tudi povdarjal te požarne nesreče, ni pa izvajal tiste konse-kvence, katero sem jaz od njega pričakoval pri tej priliki, namreč, da je treba iz državnih in deželnih sredet9V izdatne pomoči, temveč je samo omenjal, da dajejo ti grozni požari letošnjega leta povod deželnemu zboru, misliti na ureditev zavarovanja proti ognju.
Toda, gospoda moja, deželni zbor v tem pogledu ničesar storiti ne mere, dekler državni zbor ne vetvari zakona, po katerem se uveljavijo sledeča načela:
Prvo načelo: da se zavarovanje proti ognju podeželi ali podržavi — večinoma prevladajo mnenje za podeželjenje; drugič, da se deželnim zavarovalnicam prizna monopol za zavarovanje in tretjič, da je zavarovanje obligatorno.
Vseh teh stvari, skupaj gospoda moja, je treba, ako se hoče zavarovanje resno prevstrojiti, ne enega samega teh načel pa
ne more uveljaviti deželni zbor, ampak samo driavni zbor, in, gospoda moja, državni zbor se je tudi že 1. 1896. pečal s to zadevo; bil je vložen jako dober in ume sten predlog grofa Wurmbrandta in državni zbor se je tudi že pečal s poročilom zavarovalnega odseka o tem predlogu. Odsek je bil predložil državnemu zboru načrt tozadevnega zakona, ki je uveljavljal vsa ta tri načela.
Ali kaj se je zgodilo ? Zastopnik vlade je vstal in z vso silo ta predlog pobijal! Zato pa se moram čuditi, da stoji zastopnik c. kr. deželne vlade na Kranjskem na popolnoma drugem stališču, čuditi osobito, ako pomislim, da je bil takrat zastopnik vlade v državnem zboru sedanji ministrski predsednik dr. pl. Korber. (Veselost na levi) Torej jaz ne vem, kako si gospod deželni predsednik to stvar misli, ali toliko je gotovo : če bomo pri zeleni mizi sedeli in ugibali o tem predlogu, s tem revežem ne bomo pomagali. Mi moramo sedaj pomagati, revščina je tukaj, nujna pomoč je potrebna. Kdor tega ne priznava, povabim ga, da gre na kolodvor gledat, kadar gredo naši ljudje v Ameriko. Tam se bo prepričal, kakšna revščina vlada v deželi kranjski.
Friznavam, dežela nima sredstev, da bi sama izpeljala tako pomožno akcijo, kakršna je v tem slučaju potrebna. Ali, gospoda moja, dežela mora vsaj storiti, kar je v njeni moči, in na drugi strani pa zopet mora državna vlada iz državnih sredstev priskočiti na pomoč.
Požari saveda, visoka zbornica, niso edine elementarne nezgode, ki bo nas zadele v tem letu. Razun požarov so bile tudi druge uime v približno enakem obsegu, kakor druga leta: toča, povodenj itd. bkratka, ako vse to uvažujemo, škoda je izredno velika in zato je potrebna izredna pomoč in treba je te pomoči nujno.
Pomoč, katero je deželni odbor dosedaj dal, je naravnost malenkostna, bagatelna. Gospoda moja, kaj pa porečete, ako konšta-tujeca, da je deželni odbor iz deželnih sredstev pogorelcem v Vačah, kjer znaša, kakor sem poprej omenil, škoda 420.000 K, od-kazal podporo 4000 K ? In ravno tako malo je dovolil pogorelcem v Predgradu, kjer je škoda znašala 240.000 K! Torej, to ni, gospoda moja, nobena resna pomoč. Vendar deželni odbor, priznavam, morebiti ni imel pravice več dovoliti, ker ni imel kredita zato. Zaradi tega ravno je prva točka mojega nujnega predloga, da se glede na izredne razmere letošnjega leta dovoli deželnemu odboru tudi izreden kredit v znesku 100.000 K.
Drugi faktor, kateri tudi mora priskočiti na pomoč, je pa država. Gospoda moja, za državno vlado je kranjska dežela vedno zadnja. Z nami se dela, kakor da bi naša dežela ne imela enakih pravic v naši državi, kakor druge dežele. Kratkomalo, mi smo pastorka med kronovinami avstrijskimi. Ne vem zakaj, ali, (gMgijSSa moja, čudno je to, in jaz prosim ^Spoda deželnega predsednika, naj nataflfcno posluša, kaj bom sedaj rekel.
Kadarkoli mi državni poslanci prosimo in urgiramo na Dunaju podpore za našo deželo, vedno in vedno, ali vsaj mnogokrat, vsakako večinoma slišimo odgovor: Da, po-ročila deželne vlade so drugačna in na podlagi teh poročil deželne vlade ne moremo več dovoliti! Kakšna bo bila ta poročila deželne vlade, tega ne vemo, ampak sklicujejo se vedno nanje na Dunaju. Zalibog ne čitamo teh poročil, ker so tajna, in zato nismo v položaju, kontrolirati, ali je vse res ali ne, kar v ministrstvih trdijo. Ali povdar-jam, vedno in vedno se na Dunaju v ministrstvih sklicujejo na našo ljubeznjivo ekscelenco barona Heina, da je on tako poročal, da absolutno ni treba večje podpore. (Klici na levi: Čujte! Cujte!) Vsaki mojih kolegov v državnem zboru mora isto potrditi. Gospoda moja, jaz bi poznal gospoda deželnega predsednika, da naj odgovori v tem oziru in naj pojasni stvar, kakršna je v rednici.
Vsekako vidimo iz tega, da se ne moremo popolnoma zanašhti na vlado in zaradi tega je prav, da deželni zbor neposredno povzdigne svoj glas napram osrednji vladi: Beda je tukaj, osrednja vlada ima dolžnost pomagati. (Poslanec dr. Brejc: Saj se tudi drugim deželam dajejo podpore.)
Gospoda moja, za to zahtevo imamo baš sedaj poseben vzrok, ker je bilo s cesarsko naredbo z dne 10. sept 1903 dovoljenih osrednji vladi 15 milijonov kron v ta namen, da jih porabi bodisi kot nevračljive podpore, da se razdeli to svoto, bodisi kot brezobrestna posojila. Torej gospoda moja 15,000.000 K, petnajst milijonov kron ima vlada na razpolago in ta svota se bode še celo povišala, ali kranjska dežela pa skoro čisto nič ne občuti, da se gori na Dunaju denar deli.
Stopil sem k g. minist. predsedniku in kot poslanec pete skupine zahteval v imenu cele kranjske dežele, da vendar od teh 15 mil. kron odkaže primerno svoto za kranjsko deželo. Gospod ministerski predsednik je bil jako prijazen, kakor je to že sploh njegova navada, in zadnjič mi je tudi povedal, koliko je bilo od teh 15 mil. kron odkazanih za kranjsko deželo. Od 15 milijonov je bilo
LISTEK.
Oj, ti klerikalci.
Sitnosti, katere delajo ti preklicani „kle-rikalci", so naravnost grozne. Mesto, da bi se liberalci lepo veselili svojega življenja, mesto, da bi sedeli pri mizi, ki jo je „rahla dotika" pokrila zanje, sedeli in vživali v miru, pa jih »klerikalci« pojajo, jih begajo in jim nečuveno nagajajo!
Na primer volilne reforme ni bilo čisto nič treba. Ali se dosedaj morda ni volilo na Kranjskem? Naj kdo to taji, ako more. Ali se niso volili pravi možje ? Jedenajst Nemcev in devet pristašev narodno-napredne stranke, ti so se zvezali, ali kakor trdijo liberalci, samo rahlo doteknili, in stvar je v redu, liberalci so zadovoljni.
Ali je pa zadovoljno tudi ljudstvo? Od vseh strani pošiljajo občine peticije, v katerih odločno zahtevajo spremembe volivnega reda. Libcralci pa strmeči gledajo te pojave samostojnega mišljenja našega naroda. Ne morejo jih umeti. Saj jim je našo ljudstvo le „nerazsodna masa", »živinsko
poneumnjeno«, masa »analfabetov«, o njegovih duševnih silah sodijo liberalci, kakor se je čulo že pred nekaj dnevi iz ust govornika pri sokolski slavnosti, da „tudi možgani niso premočni, ker je še vedno preveč Slovencev, ki mislijo, da so vse potrebno dosegli, ako se nad svojo in rad svojega rodu revščino tolažijo z dobrotami večnega življenja.« Tudi o značaju našega ljudstva imajo liberalci svejo posebno sodbo. Na isti slavnosti izrekel se jo stavek: »A tudi značaji niso prekrepki, in že od nekdaj se je tako imenovani slovenski hrast prav rad majal tako pred tronom, pa še veliko glo-bokeje pred oltarjem". Tako majanje se torej liberalcem kar nič ne dopada, ker je narodu slovesno očitajo. Seveda, majanje pred Nemci, to, kmet, je pa nekaj čisto druzega. Da, nekaj druzega. In to ljudstvo, o katerem izrekajo take sodbe liberalci, to je vstalo, krepko in odločno zahteva svoje pravice. Sodba liberalcev je torej gotova, da so vse te peticijo le delo »klerikalcev«, da ljudstvo ne razume toh peticij.
Torej boj »klerikalcem«, boj duhovnom, boj do noža ! Tudi v leposlovje zanesli so ta boj, kateri včasih rodi čudne prikazni.
Zadnjič brali smo v liberalnem leposlovnem listu pesem, katera je nekako čutena po znani nemški „Bin ich jiingstvevvichen —
I lin zum Pfarrer g'kchlichen". Pesem hoče ganljivo opeti bolečine in sladkost ljubezni in obenem ožigosati njene sovražnike, ki so seveda katoliški duhovni. Zatorej pričenja pesem : „Kam naj grem odveze prosit, — kam naj grem se pokorit ? — Ali lahko me odvežeš — grehov, pater jezuit?" Potem razlaga pesem sveto pismo, seveda po svoje: „Ah, uganka nerazrešna! — ,Ljubite se med seboj !l — Tebi pa se zdi"pregrešna — ta zapoved — Bože moj !" Lajte ga, bralci pesmi, črnuha grdega, ki tako sovraži po liberalno tolmačeno zapoved ljubezni, — Bože moj ! Tega vsklica pa mi ne pišemo sem zaradi rime, ker te v listku ni Ireba, pri pesmi je seveda stvar drugačna. Potem se v treh kiticah proslavlja ljubezen, opeva nje slast in nje bol. Na ta način dosegla jo pesem lepo dolžino petih kitic. Toda pesem ima vso potrebne lastnosti, da postane lahko daljša. Samo prvo kitico treba spremeniti. Saj niso samo jezuiti po liberalnem nauku taki grozni sovragi ljubezni, marveč vsi menihi in duhoyni. Torej bi se prva kitica lahko
primerno spremenila, ostale pa zopet lepo po vrsti zapisale in pesem bi rastla neizmerno :
Kam naj grem odveze prosit, — kam, ubogi jaz zemljan ? — Ali lahko me odvežeš — greha, pater frančiškan Iv Slede ostale 4 kitice, potem pride : »Kam naj grem odveze prosit, — grem po spovedni naj list i — Ali lahko me odvežeš, — grehov, oj redemptorist ?« Slede ostale 4 kitice, potem : »Kam naj grem odveze prosit, — saj sem vendar ves skesan ? — Ali lahko me odvežeš —■ grehov, pater cistercijan ?« Slede ostale 4 kitice, potem: »Kam naj grem odveze prosit, — grešni jaz Adamov sin? — Ali lahko me odvežeš — grehov, pater ka-pucin?« In tako naprej. Treba potem samo še pesem primerno uglasbiti, in izpolnila bi najdaljše »zasedanje« v gostilnici popolnoma primerno. Pivci bi se še bolj ogrevali proti »klerikalcem«, a obenem bi si kratili prijetno čas.
Ko bi liberalci ne bili na peticijo sploh jezni, izrazili bi tu željo, da so te vrstice smatrajo kot peticija proti pesniškim umotvorom take vrste. Tako si pa ne upamo.
odkatanih 40 tisoč kron za pogorelce na Kranjskem! (Klici na levi: „skandal! Vsaj to nič ni!)
Ja, gospoda moja, to se ne more za resno vzeti in jaz sem gospodu ministerske-mu predsedniku takoj odgovoril, da se kranjska dežela s tem ne more zadovoljiti, da se bo morala ta podpora izdatno povišati. Tudi sem ga opozoril na nujni predlog, ki je bil že vložen v deželnem zboru, in sem ga prosil, da naj se ozira na ta predlog, kar je tudi s prijaznim obrazom obljubil. Ali bo kaj storil, bomo potem videli.
Gospoda moja, jaz sem slikal razmere, kakršne so, in mislim da tega ne bo nihče prerekal, da razmere v deželi tako ležč, da ne bo nihče tajil, da je beda velika, da je potreba nujna, in zaradi tega, visoki zbor, predlagam, da blagovolite pritrditi nujnosti mojega predloga. (Živahno odobravanje in ploskanje na levi.)
Nujnost predloga je bila sprejeta.
Za pravice ljudstva.
(Govor poslanca dr ŠusterSičav seji kranjskega deželnega zbora dne 22. septembra,)
Visoka zbornica! Kakor pričetkom zad njega zasedanja, tako smo tudi danes katoliško-narodni poslanci vložili nujni predlog zaradi spremembe deželnega reda in deželno zborskega volivnega reda za vojvudino Kranjsko, vendar je med obema predlogoma bistven razloček. Med tem ko se je v lanskem našem predlogu jasno pointirala splošna in enaka volivna pravica, te pointe v današnjem našem predlogu ne najdete. Četudi je ta predlog sestavljen tako, da ne nasprotuje temu našemu načelnemu stališču — kajti to moramo danes povdarjati, kakor VBikdar, da katoliško narodna stranka stoji in c stane na stališču splošne in enake vo livne pravice in vidi le v uresničenju te UBtavne forme uresničenje resnične ljudske svobode in pravice ljudstva, za katero se hoče katoliško-narodna stranka do zadnjega bojevati — (Živahno odobravanje na levi.) — smo si vendar bili vsvesti, da se splošna in enaka volivna pravica v današnjih razmerah da doseči le preko izvanr<?dnih dogodkov, katerih ne moremo kot sigurno pc stavko stavljati v svoj račun.
Ne da se tajiti, da sedanji izvanredno kritični položaj v naši državi, kakor državi onstran Litve) kritični položaj cele monarhije, nekako sili na izhod v smeri ustavnih sprememb, katere, kakor se skoraj vidi, so neizogibne tukaj in onstran Litve, in te UBtavne spremembe se zopet ne morejo izvršiti po misem prepričanju drugače, kakor le v »meri razširjenja ljudske svobode
To so, gospoda moja, kakor sem že povdarjal, izvanredni dogodljaji, katerih ne moremo s sigurnostjo stavljati v svoj račun, pa prepričanje imamo, da bomo potem takih izvanrednih dogodljajev prišli do splošne in in enake volilne pravice, četudi mogoče šele v daljni prihodnosti.
Povdarjam, splošna in enaka volilna pravica to je naš ideal, to je ideal ljudstva — smelo rečem — v celi avstrijski državi!
Toda preko idealov, po katerih stremimo, nikakor ne zabijamo dnevnih potreb in dnevnih zahtev realne politike in te dnevne potrebe in zahteve sedanjosti, te so nas do-vedle do tega, da smo danes vložili bistveno drugačen predlog, kakor lansko leto.
Gospoda moja — obračam se tedaj do častitih nam sovražnih strank — vi ste, kakor veste — ne izdajam s tem nobenih tajnosti — tekom zadnjega leta sami pri-
Farizeji in herodjani.
('Jesensko razmotrivanje štajerskega samotarca.)
»Učenik, vemo, da si resniSen in pot Božjo učiš po resnici, in da ti ni mar za nikogar, ker ne gledaš na veljavo', ljudij.« To krasno poročilo o našem Zveličarju nahajamo pri dveh svetih evangelistih zapisano. Vsak človek bi mislil, da so to povsem resnično spričalo Kristusu Gospodu dali njegovi učenci in prijatelji. A temu ni tako. Dali so mu ga njegovi zakleti sovražniki — farizeji 1 Kako je bilo to mogoče ? Kako ? Tako, kakor sta se veliki petek Poncij Pilat in Herold sprijaznila, da bi Kristusa Gospoda pogubila, ravno tako so se bili fari-seji zjedinili s svojimi političnimi nasprotniki, s herodjani, da bi le Gospoda vjeli v besedi, a ne samo v besedi vjeli, ampak da bi ga mogli zatožiti, da bi ga mogli spraviti s potu ali umoriti.
Trpljenje Kristusovo se v njegovi sv. cerkvi še vedno ponavlja nad njegovimi učenci, ker se cerkvi ne manjka ne tarize-jev-hinavcev, ne herodjanov • grozovitežev. Naši »liberalci«, ki so se koncem minolega stoletja izcimili na slovenski zemlji, kakor ljulika na evangeljski njivi, napadajo sv. cerkev in njene zveste služabnike zdaj po
znali, da stojite na stališču, da se deželno zborski volilni red mora spremeniti in sicer tako spremeniti, da se da pot v deželno zbornico tudi tistim slojem, ki so doslej bili iz nje izključeni. Postavili ste se na to načelno stališče in o tem Vašem stališču smo bili mi obveščeni. Naša dolžnost je, kot reprezentantov velike večine ljudstva na Kranjskem, da mi ta glas, katerega smo čuli od Vaše strani, poslušamo in da ne gremo na dnevni red preko tega glasu, in to, gospoda moja, je vzrok, da smo sestavili tak predlog, za katerega tudi Vi lahko glasujete, ker ne nasprotuje stališču, katerega ste Vi izven te zbornice tekom zadnjega leta zavzemali.
Gospoda moja, ta glas, katerega smo čuli, bil je nek glas spravljivosti in mi ga dobrohotno sprejmemo in lojalno ponudimo roke za skupno delovanje v svrho reforme volilnega reda v blagor našemu ljudstvu!
Na| se torej, častita gospoda, voli odsek, kakor mi predlagamo; v odseku je potem prilika za pogajanja, za katera smo pripravljeni, in v odseku je prilika, da konečno pridemo ustavnim potom do resnične reformo deželnega reda in deželnozborskega volilnega reda, do reforme, ki je neobhodno potrebna, do reforme, katero narod v deželi od nas pričakuje.
Mi vemo, gospoda moja, da ti zbornica, kakršna je po svoji štrukturi, v svojej večini ne prizna splošne in enake volilne pravice ia zato se za sedaj zadovoljujemo samo s splošno volilno pravico, kot prvo etapo, ki neizogibno mora voditi tudi do enake volilne pravice, Ssdaj, častita gospoda, je stvar v Vaših rokah, v rok«h go spodov od nasprotnih strsnk! Od Vas je odvisno, da se danes sprejme nujnost predloga, da se sklene volitev odseka, da se na tis'.em mestu, ki je edino kompetenten, pride do sporazumljenja, seveda do takega spora-zumljenja, kakršno je mogoče z dobro vestjo zagovarjati pred veliko večino prebivalstva v deželi. Mi vsi vemo, da je od tega sporazumljenja edino odvisna normalna delavnost deželnega zbora, in ako je gospod de želni glaver kakor tudi gospod deželni predsednik, ako sta oba ta dva funkcijonarja pov darjala, da je redno delovanje deželnega zbora potrebno — dobro, mi smo pripravljeni, to normalno delovanje amogočiti, mi smo pripravljeni stopiti na pot pozitivnega, mirnega dela, mi smo pripravljeni spremeniti se vsik hip v regularno opozicijo, ampak en pogoj mora biti — z vso silo narod v deželi to od nas zahteva — in ta pogoj je: poštena volilna reforma mora biti. osi-gurana. Danes prvič smo zbrani v t krasni palači. Ta palača se ie zidala z ljudskim denarjem, zidana je od ljudskih žuljev. Jaz mislim, da lepše svojega delovanja ne moremo pričeti, kakor da na strežaj odpremo ljudstvu vrata do te dvorane, da tisti dobe tušem pristop, ki morajo dosedaj še zunaj stati. Ako ta čin storimo, bo to tudi najlepši plod Božjega blagoslova in s tem skle pam. (Burno odobravanje na levi in na galeriji.)
Nedeljski počitek-
London.
L. Ena glavnih verskih in socialni zahtev je nedeljski počitek. Neverjetno mnogo ugovorov se stavi proti tej tako priprosti in človeški naravi tako primerni zahtevi. Pri nas se vedno trdi, da je nemogoče izvesti nedeljski počitek v obrtu in trgovini, da bi s tem zlasti promet preveč trpel itd. Vendar imamo javno vzglede,
vzgledu silnih herodjanov, zdaj po uzoreu petuhnjenih farizejev. Io gospodje »liberalci« v srcu »zjedinjene (?) Slovenije« ljubijo bolj kveder in bat, ker se bojijo, da ne bi se kje volkovom v ovčji obliki dlaka spremenila v volno. Zato ti novodobni Julijani neprenehoma hujBkajo krdelce svojih zveBtib oprod, da ne nehajo tuliti in beBneti. Ko je pa one dni eden teh tulcev poskusil bleke-tati, da bi več brezbrižnih ovca privabil v svoj brlog, so ga ljubljanski liberalci takoj za klerikalca ali za »črnega« razglasili ter ni veliko manjkalo, pa bi ga bili dali v ve liko »pano«. Je pač prav imel bv. Frančišek Salezij, ko je trdil, da volk požre ovco, bo-diši bela, bodisi črna. Liberalcu katoliški duhovnik, bodisi mašnik ali škof, nikdar ne bo vstregel, ako svojo dolžnost vestno spol* nuje. Zdaj mu je pregoreč, zdaj premlačen, zdaj prestrog, zdaj prepopustljiv, zdaj pre-samostalen, zdaj preodvisen, kratko za malo, prav jim nikoli ne more storiti.
Nekemu škofu so liberalci celo očitali, zakaj da opravljajo sv. misijone gg. misijonarje, a ne domači dušni pastirje? Čudno prašanje! Če se povsodi zahtevajo le strokovnjaki, bo mar pri sv. misijonih veljalo drugo pravila? Ne bode-li za svete misijone ravna gg. misijonarji najpripravnejši
da se da izvesti najpopolnejši nedeljski počitek ob največjem in najživahnejšem prometu.
Gotovo"ni mesta na svetu, kjer bi bilo več trgovine v vseh oblikah, kakor je London. I a vendar je tu nedeljski počitek izveden tako dosledno, kakor sedaj nikjer na evropskem kontinentu.
V	Londonu se trgovine, pisarne in banke zapro redno v soboto ob eni uri popoldne in ostanejo neprenehoma zaprte do ponedeljka zjutraj. Ob pol dveh popoldne v soboto niti denarja nisem mogel zmenjati več v Londonu. »Sklep tedna in računa!« je bil kratki odgovor. Trgovski bančni uslužbenci imajo torej dva-i n š t i r i d e s e t u r n i nedeljski počitek. Odprte ostanejo samo prodajalnice za jedila; mesarji prodajajo do sobote opolnoči. Sobotni trg je zato jako zanimiv. V stranskih uloah, kjer imajo mesarji svoje prodajalnice, se ob svitu bakelj postno v noč trži in kupuje. Vse, kar potrebuje Anglež v nedeljo, si kupi v soboto.
V	nedeljo se Anglež popolnoma oprosti vseh opravkov. Nedelja je samo za cerkev in za počitek. Mnogo vlakov v nedeljo ne vozi; tudi tramvajev občuje manj. Ves promet je omejen kar najbolj mogoče.
V	sobe to popoldne proti šesti in sedmi uri je videti v Londonu vse polno ljudi, ki letijo s culicami na kolodvore. To so ne deljski izletniki. Anglež ne potuje v nedeljo. Londonec gre na izlet v soboto popoldne in pride v ponedeljek zjutraj nazaj. London ima v nedeljo dopoldne vse drugačno lice, kakor med tednom. Tudi na glavnih ulicah, kjer se gibljejo med tednom neštevilni vozovi in kjer letajo ljudje v največji naglici za svojimi opravki, je v nedeljo dopoludne vse mirno. Malokoga srečaš na ulici; sem-tertje vozi kak omnibua. Tovornega voza ne vidiš nobenega. Ljudje, ki jih srečaš, so vsi črno oblečeni; večinoma nosijo cilindre, kar pa ne spada nujno k nedeljskemu počitku. Vse je doma ali pa v cerkvah. Okoli poldne prihajajo na dan ter se razdele ve činoma po velikanskih parkih, katerih ima London več, kakor katerokoli drugo mesto. Tu se smejo obnašati čisto svobodno. Vsak lahko leže na trato, se prekucuje ali dela karkoli. Večinoma ima vsak pri sebi list ali knjigo. Sredi mesta se po parkih paBejo črede ovac; Jobn Buli se vleže med nje, ako mu bolje ne ugaja veslati po jezeru ali ribariti. Športov z vriščem pa Anglež ne uganja v nedeljo.
Po postavi so v nedeljo zaprte vse gostilne. A ta postava se ne izvršuje več v popolni Btrogosti. Dopoludne so zaprte brez izjeme vse gost lne Popoludne se pa začne tuintam odpirati kaka luknja. Proti večeru, ko je čas glavnega obeda, se odpro restavracije. Glavno pravilo je, da Anglež v nedeljo ne gre v nobeno gostilno. Tudi tujci, ki jedo s cer po restavracijah, v nedeljo obedujejo navadno v stanovanju v privatnem krogu.
Vse hiše so celo nedeljo zaklenjene. Tudi hoteli so v nedeljo zaprti. Kdor hoče vun ali noter, mora pozvoniti, da mu odklenejo. Celo nedeljo ne vidiš enih odprtih vrat v mestu.
Doslej so morala biti zaprta v nedeljo vsa javna poslopja, tudi muzeji in zbirke. Zdaj so dovolili izjemo, da morajo biti muzeji odprti v nedeljo popoludne brezplačno, najbrž zaradi tujcev in zato, da bi ljudi odvračali od gostilne, Dopoludne je pa vse zaprto.
možje? Pa taki so že bili naši liberalci, ko so še „v jajnki skakali", kakor nam sledeča, resnično dogodba pričuje. Utegne biti ravno 30 let od tega, kar sta se zdravnik liberalen in umirovljen župnik med seboj razgovarjala, tako-le:
„Kaj niste vi pravi dušni pastirji, vpraša zdravnik župnika, zakaj pa vedno kličete jezuite v deželo?" »Tako? Kaj niste vi naši pravi zdravniki vpraša župnik zdravnika, zakaj pa kličete profesorje iz Gradca le sem, ko ste vendar že trije v tem trgu?" »A, to je pa nekaj drugega", zavrne zdravnik! „Prosim, povejte mi, kaj je to drugega?" pristavi župnik. „Saj veste, da v mestu so posebni zdravniki ;za notranje, posebni za vnanje bolezni. Eden se peča le z otroci, drugi |le z bolnimi ženskami. V mestu so posebni zdravniki za oči, posebni za ušesa, posebni za zobe, posebni za živce, posebni za možgane. Tem je lahko, se spol-niti do strokovnjakov, mi na deželi bi se pa morali v vseh teh panogah odlikovati. To pa ni mogoče. Zato v posebnih slučajih pokličemo kakega profesorja z vseučilišča na pomoč".
„Ali velja vsaki profesor za vsako bolezen?" „Kaj pa mislite! Ko bi mi poklicali profesorja za živce k bolniku, ki si je
~ Ko. bi kdo zahteval pri nas tako strog nedeljski počitek, bi liberalci tarnali, kakor bi bil konec sveta in bi šla v nič vsa svoboda, kupčija in vsakteri napredek, a v res-, niči si je treba samo čas prav razdeliti. Anglež pri vsakem delu in pri vseh naročilih in pošiljatvah misli na nedeljo. Zato pa nedelja ne zadržuje prometa, ampak ga urejuje. Ker mora Anglež vsako soboto imeti svoj redni tedenski sklep, zato med tednom bolj premišljeno dela.
Gotovo se imajo Angleži v prvi vrsti nedelji zahvalili, da je njihov socialni razvoj mnogo mirnejši in treznejši, kakor v drugih deželah. Ti »klerikalci« so najbolj prebrisani trgovci in najbogatejši ljudje.
Položaj na Ogrskem.
Liberalna stranka se posvetuje o svojem vojaškem programu v katerem zahteva, da se večina učnih predmetov v vojaških vzgo-jevališ.lih uči v madjarščini, pri vojaških sodiščih naj ne samo zagovornik, ampak Midi obtoženec lahko govori v madjarščini. Število madjarskih auditorjev naj se tako po-množi, da ne bo treba pri tem tolmačev. Razsodba se tudi v bodoče proglasi v nemškem jeziku. Pri vojaških znamenjih in pečatih naj pride do izraza madjarska državna ideja. Madjarske častnike naj se iz Avstrije prestavi na Ogrsko. Nemški službeni in poveljni jezik ostane. Radikalnejša struja v stranki zahteva obširnejših koncesij, zato se stranka še ni zedinila.
Danes ima ogrska držav, zbornica sejo. Khuen ni prišel v zbornico. Liberalna stranka je predlagala, naj ne bo toliko časa sej, da se sestavi novo ministrstvo ter je izjavila, da je odredba vojnega ministra o tretjelet-nikih izdana na poBtavni podlagi.
V budimpeštanski vojašnici notranjega mesta so našli veliko število anarhiatiških lepakov, ki so naperjeni proti dinastiji. Kako je ta veleizdajska agitacija zašla med vojaštvo še niso zasledili.
Italijanski načrti.
Po svojem povratku iz Levico v Italijo podal se je, kakor smo poročali, general Ricciotti Giribaldi v Videm, da bi se vdeležil tamkajšnjega iredentskega kongresa. Zalo smo radovedni, kako da bodo njegova mnenja vsprejeta, katera so večini Italijanov in vsem iredentom popolno nasprotna. General je svoja mnenja z ozirom na pravico Italijanov na Trideat in TrBt in z ozirom na balkansko vprašanje že pogosto označil. Te dni pa je povedal ideje, katere se nikakor ne skladajo c njegovimi prejšnjimi idejami. Povedal je namreč sledeče: Ako Hrvatje sami skušajo pridobiti svojo samostojnost ali avtonomijo pod žezlom avstrijskega cesarja, moramo njih težnje odobravati in jih še celo podpirati. Italija ne sme niti blovanov niti Avstrije imeti za sovražnika; njena skrb mora le biti, da ne pride Rusija do egejskega in Nemčija do adrijanskega morja. Rusi in Nemci bi pri svojem prodiranju proti jugu in vzhodu svojo reakcijonarno metodo, namreč vlado meča in biča,1 semkaj zanesli; radi tega mora Italija tisočkrat rajše videti, da se Avatrija ohrani in še celo podpira tvori-tev slovanske zveze na Balkanu. Avstrija in zveza na Balkanu bi bile dve trdnjavi proti prodiranju Rubov in Nemcev. General Ricciotti Garibaldi veruje konečno, da bi se morala Italija, da dobi Trst in Trident, opirati ne samo na Hrvate, ampak se tudi ž njimi zvezati.
Dalje v prilogi I.
zlomil rebra in noge, bi se brž čas ne do-teknil bolnika. Pogledal bile naše možgane, če so še normalne, pa bi šel! Za vsako bolezen je treba poklicati dotičnega strokovnjaka!"
»Kaj menite, da za nas župnike zadostuje, če le kateri zna pridigovati in izpovedovati. O ne! On mora znati, še otroke v šoli dobro poučavati, on mora znati cerkvene račune pravilno sestavljati, mora poznati cerkveno in zakonsko pravo, kakor spreten jezuit mora poznati postave o vojaščini, o zdravstvu (saniteti) o stavbah, o vodi, o gozdih, o zemljemerstvu, o zemljiški knjigi; kratko in malo: župnik bi moral biti: odvetnik, notar, geometer, inženir, prav dostikrat še ranocelnik in zdravnik za vse bolezni. Ali je potem napačno,'če se za svete misijone pokličejo misijonarji?" „Bi znali prav imeti, gospod župnik!" „Ne dvomim, da imam res prav!" — Žal, da takih po-učljivih ali dovzetnih liberalcev, ki si dajo kaj dopovedati, je bore malo, ker večina izmed njih še toliko ni zavzeta za resnico, kakor je bil nekdaj Pilat, ki je vsaj vprašal po njej.
I. Priloga 238. štev. ..Slovenca" dn6 3. oktobra 1903.
Enciklika, hi jo podtikajo papežu Piju X.
Pred dnevi bo priobčili nekateri rimski liberalni Časniki »encifelikt« Pija X., ki je prišla baje iz velikanske tiskarne, a ni imela običajnega in vsžrega pristav k a, da se obrača na nedškefe in fckcfe. »ki eo združeni z rin-Bkim prestolom«. »Enciklika« je prinesla n nogo mest iz bv. pisna in je bila s« stavljena teko, da raj bi iz nje spoznali prognm r.ovega papeža. Nekateri katoliški listi vita ] i j i pravijo, da je to podtikanje šala, ki ima jrciestanUki izvir. »Oseervate re Romano« pa ima celo stvar za bolj resro in pr&vi, da je to ponarejanje poskus, rov< mu papežu dajati svete in pcdtkati gotova mnenja. Obrača Ee z tBtrimi besedami preti tikemu početju in zslsljučuje tozadevni člarek: »Kdorkoli je rezsdnje provzrečitelj tega ka-ker resrfmmga teko tudi neumnega pora-rejenja, raj ve, da bo to vedno ostalo jasno zremenje spoi-tcvErija, ki ga pri takih po stavah, katere zimenjavajo prostost s ssmo-pašnestjo, skazujeno mnrestnihu KriBtUBO^ vemu, da se ponarejujeio celo tako vzvišeni akti ra nevreden način«. Liberalno laSko časopisje ima dopadajenje, da slavi Pija X. v neumni radi, da bo zapustil papež sta-ližče svojih prednikov. Ne bo »rajalo dolgo, in liberalno čeBopisje bo Pija X. ravno tako zasmehovalo kakor Pija IX., katerega je v prvih letih vladarja kovalo v zvezde, pozneje pa metalo z blatom.
Ruskega carja Ibodo izžvižgali?
Dan prihoda ruskega carja v Rim se približuje. V skrbeh so radi tega ministrski predsednik, provincijalni prefekti in pred vsem policijski direktorji: boje se social stov da ne bi izžvižgali ruskega carja. In proti žvižganju policija nima nobene moči; ako aretira enega, ki bi žvižgal, bi bila vsekako prisiljena, da ga izpusti. Več kot tisoč jih pa aretirati ne more, ker več policajev ni. A v tem slučaju bi policija ne opravljala druzega, kot lovila žvižgače Poslanec Ferri pa je mobiliziral od 6—10 000 žvižgačev, in tem Be pridružijo gotovo še drugi, ki niso naročeni, ki bodo žvižgali kar za »špas«. Če torej obvelja Ferri-jeva grožnj8, ne bo mogla policija prav mč pomagati. Pač lep bo to dokaz nove laške gostoljubnosti!
Radi demonstraoij proti ruskemu carju so v sccijalistifni str?nki 3 struje : 1. naj bi se carju žvižgalo, 2. napraviti mu kako skupno demonstracijo, 3. odtegniti se vsemu. Za demonstiacije proti carju se je prijavilo sedaj 7 sccijalnih poslancev in 6 republikancev. Sklenili eo, naj se izda r,a narod mani-iest in rej se prirejajo povsod zborovanja, na katerih naj se razlaga ljudstvu o razmerah v Rusiji.
To 60 vam socijaliBti! Na vsem božjem svelu so raztrešeni »iegnikoli», ki morajo iz Italije, da ne umrjejo lakote in kradejo domačinom kruh. Posvetijo naj raje svoje delovanje blagru delavcev v Italiji, ko so ven-der v Rusiji še take razmere, proti katerim oglašati se so najmanj poklicani ravno Lahi, Ruskemu narodu ni treba še iskati kruha za rusko mejo, pač pa so Lahi prisiljeni iskati ga v Rusiji, bar pa nameravajo povrniti Ru siji z demonstracijami proti carju. Kam jih niso že privedli židje!
Kritičen finančni položaj na Angleškem.
Na Angleškem se ne spominjajo, da bi bili v tako slabem finančnem položaju, v kakoršnem so te dni, kar jim pbvzroča veliko skrbi. Jasno je, da Anglija sedaj še le čuti nasledke vojne v Afriki in čuti jih toliko britkejše, kolibe r več je upala, da se jej finance izboljšajo, kakor hitro bo skle nien z Buri mir. A sovražnosti v Južni Afriki niso prenehale vzlic sklenjenemu miru in tako vidimo sedaj bogato Anglijo v ve liki finančni st sili.
Zaroka ruskega prestolonaslednika.
Iz zanesljivih krogov ruskega dvora se poroča, da se bode tuski prestolonaslednik Mihael Aleksandrovič zaročil z vojvodinjo Cecilijo Meklenburg-Š v e r i n , hčerio umrlega vojvode Meklen kurg in vdovljene vojvodinje Anastasije Mi hajlovne. Vojvodinja Cecilija je seatrična prestolonaslednika. Poroka naj bi bila v marcu 1904. Prestolonaslednik je v 25. letu, njegova bodoča zaročenka pa v 17. letu. Tudi stari oče vojvodinje Cecilije, katerega je zadela pred kratuim kap, se misli vdele-žiti poroke, ako se mu zdravje zboljša. Za zaroko je že vse pripravljeno.
\l brzojavk.
Praga. »Čas« poroča, da je dr. He-rold radi tega odložil svoj državno-zborski mandat, ker so ga »Narodni Listi« radi njegovega stališča napram zadevi vojaških no vincev 26. sept. ostro napadli.
Praga. Klub mladočeških deželnih poslancev je sklenil pozvati dežel, maršala, da predle g pesi. Ilerclda, naj te izvoli
komisija, ki naj sestavi načrt za državno-pravno adreso na cesarja na dnevni red prihodnje seje,
R i m. Pij X. oetane v Vatikanu. »Voce della verits« dementira vesti nekaterih listov, ki so poročali, da papež namerava obiskati MontecFSsino.
W a s h i n g i o n. Reuterjeva pisarna javlja: Državni departemer.t je prejel obve stilo, da je princ Č i n g trdno odlcčen odreči sve)je pritrjenje vsakemu pegoju ki bi ga Rusija ponudila za podaljšanje roka za izpražnjerje Mandžurije. Kitaj oitaja pri tem, da Rusija, ki je obljubila zapustiti Mandlu rijo do 8 oktobra, tudi izpolni svojo obljubo, ne da bi stavila katere si bedi druge zahteve.
Belgrad. Radikalci bodo stavili v skupščini predlog, naj se dijete znižajo od 15 na 10 dinariev.
Haag Razsodišče, določeno za raz sodbo v venezuelskem spornem vprašanju, je imelo danes zopet sejo. Predsednik, luski pravosodni minister Muravjev, je poudarjal pomen razsodišča, na katerem se prvikrat vdeleJujejo večina narodov stare Fvrope, in v katerem naj se stori kraj Btrahotam vojne s pravico, ki jemečneja, nego sila gromečih topov. Na to se je začela debata o tem, v katerem jeziku naj so vrši razprava. Odločitev o tem prde jutri.
Line. Socialni dimolratje kandidirajo na meBto umrlega dr. Kerna za mandat pete skupine We i g u n y j a , nemška ljud ska strarka pa kandielira strankarskega tajnika S c h o g 1 a.
London. »Dai!y Mail« poroča: Japonske či te so zapustile Dari na e toku Kin-schin in odšle ra Korejo. Pričaku.e se, da se bodo v nekolikih dneh še več vojaštva odpeljalo. Pesadka v Techusima je dobila še dva oddelka mornarice, katera sta bila preje cb obeli Koreje. Iz zanesljivih virov v Hongkongu se poroča, da so kineški delai ci v pristanu Port Arthur napravili priprav za 50 000 ruskih vojakov, kateri so nflnenjeni na Korejo.
Dunaj. Rumenski kraljevski par je dr šel na Dunaj in se nastanil v hotelu „Krantz".
Belgrad. Dane s bode skupščina vo lila predsedstvo. Vspeh volitev naznanijo potem kralju, kateri bode naložil generalu Grniču nalogo, r.aj sestavi nov kabinet. Ker so osebe kabineta že določene, bode kralj morebiti že v nedeljo otvoril skupščino s prestolnim govorom.
Cerkveni letopis.
Družba vednega češčenja za krško škofijo
je priredila fetos 25. razstavo cerkvenih oblačil, ki so je obnesla prav dobro in lepo. Iz letnega poročila, katero objavlja za diužbo neumorno delujoči predsednih, č. gosp. dr. Alojzij Cigoj, povzamemo, da je družba letos obdarovala vkup 53 cerkva in kapelic. Razdeli se: 5 vešpernih plašiev, 16 maSnih plaščev, 1 nebo, več naramnih vel, koreteljnov, obhajilnih burz, plaščev za ci borij, oblek za ministranta, oltarnih blazin, in več tucatov purifikatorijev, pal itd. Obla Čila se izdelujejo strogo po cerkvonih predpisih. in sicer v samostanu v K a z e z a h (Harbach). To je treba posebej naglašati, ker se dostikrat kupujejo oblačila, ki so sicer po ceni, a niso napravljena po cerkven h predpisih. Tistim cerkvam ki same kupujejo cerkvena oblačila, družbeno predstojništvo rado pomaga, ki je v zvezi z najboljšimi in zanesljivimi tvrdkami. Skupna vrednost razdeljenih oblačil znaša 2146 Ki Družbeniki so donašali vkup 1556 K. Primanjkljaj 490 K se je pokril deloma z doneski cerkva v skup nem znesku 225 K, deloma iz rezerv, fonda in deloma tudi po brezplačnem delu visoko-rodnh gospej.
Jeseniške novice.
m Veselica s petjem in Igro v korist sv. Cirila in Metoda se je prtteklo nedeljo obnesla prav dobro. Prostori kat. del. društva so bili zopet veliko premajhni, ker je bila vdeležba naravnost ogromna. Vse, kar se na Jesenicah čuti slovensko, je prihitelo ta večer v Katoliški dom, da položi dar domu na altar. Častno je bila zastopana tudi naša inteligenca. Iz Ljubljane je prišel prvomestnik družbe, veleč, monsgr. Tomo Zupan, ki je v zbranih besedah navduševal Jeseničane za narodno delo. Tudi nekaj mir nih, treznomislečih Nemcev smo opazili med vdeleženci.
## Otroški vrtec so otvori, kakor ie bilo že raznanjeno, na dan bv. Terezije, 15. t. m. Stariši, ki nameravate vpisati otroke v vrtec družbe bv. Cirila in Metoda, zglasito jih v tukajšnji župnijski pisarni. Sprejemali se bodo brezplačno otroci od izpolnjenega 4. do 6. leta.
** Podružnica sv. Cirila in Metoda v Jesenicah šteje dosedaj 40 rednih udov, za Jesenice še premalo. Slovenski stariši, pristopajte k podružnici, saj ji s tem
pomagate v veliki nalogi, ohraniti mladini vero in narodnost.
** Slovenska planinska koča v
Golici se ima postaviti do 15. avgusta prihodnjega leta. Delo je prevzel podjetnik in veletržec Jakob Janša na Dovjem za 8900 Kron.
** Poskušani roparski napad. Na
cesti iz Jesenic k sv. križu (Rovta) je bil napaden Luka Bizjak. Napadalei so slutili, da ima pri sebi večjo svoto denarja. Ker so pa napadenemu znane vse steze, je skočil iz ceste v jarek in roparjem vbežal. Prinesel je doma zdravo kožo in denar, le strah ga je malo ..prejel". Napadalce bo »Slov. Narod" seveda fitel med klerikalce.
** Stepli so se, pa ne v klerikalni, marveč v najbolj mokraški gostilni na Savi, predvčerašnjim zvečer tako hudo, da so enega bojevnika nesli iz bojišča v — bolnišnico. „Slov. Narod" o tem še ni nič poročal.
Davica se je pritepla med naše otroke. Dosedaj je zahtevala še le dve žrtvi; pravijo, da je s tem zadovoljna in jo je že odkurila naprej.
^ « Umrl je nagle smrti Mirko A n t o -nič, stavbeni polir pri železn. podjetništvu, v starosti 43 let. Zapustil je vdovo s 4 nedoraslimi otroci. Umrli je bil po narodnosti koroški Nemec, pa bil je miren, blag značaj, tudi pri delavcih priljubljen.
** Pozni cvet Na vrtu Luke Javor-ski na Savi že tri tedne lepo cveto mlada jablana.
novice,
v Ljubi jani, 3. oktobra.
Kranjski deželni zbor ima svojo sejo prihodnji torek ob 10. uri dopoludne. Iz Kranjskega deželnega zbora.
Ustavni odsek bo imel svojo sejo v ponedeljek ob 3. uri popoludne. — V včerajšnje poročili ste so urinili dve večji tiskovni pomoti. Med nujnimi predlogi katoliško narodnih poslancev naj se pravile ma čita pri predlegu na korist krošnjarjev, da se raj krešnjarji oproete od deželnih, občinskih in okrajnih doklad na pridobnino, kijomorajo plačevati od cbrti. DJje bo predlagali ureditev stenogrefičnega zaveda, ne etnogr* fičnega, kakor je bilo pomota stavljeno.
Zveza „Narodovcev" z Nemci se kaže tudi v »Trgovskem in obrtnem društvu za Kranjsko", katero proglaša „Sloven. Narod" za del organizecije naredno - napredne stranke. To društvo je naperjeno proti zadružniki slovenski organizaciji in je doslej delovalo le z denuncijacijami, katerim so sledile blamaže ter s tem, da je ob!astva nad legovalo z nezmiselnimi vlogami. Nsm to društvece ne more nič škodovati, ozrli smo se pa na to društvo le radi tega, ker nam je bil občni zbor tega društva živa priča, kako ozko so zvezani „Narodovci« z Nemci. Revizorjema tega »narodno naprednega" društva sta izvoljena Nemca Elbert, šef tvrdke Kastner in Cantoni. S takimi možmi hočejo »Narodovci" menda braniti interese slovenskega trgovca! Čestitamo! Ako se slovensko ljudstvo upira takim svojim »rešiteljem" in sega po samopomoči ni prav nič čudnega. Resnično slovenski trgovci pa naj si ta najnovejši narodnonapredni škandal dobro zapomnijo!
Da, ljudstvo govori! To liberalcem ni prav, in to resnico bi najrajši prikrili in vtajili. Splošna volivna pravica! Ta ljudska parola jih grozno boli, ker čutijo, da bodo potem imeli še manj veljave kakor doslej. Občina Podgora v Dobrepoljah je imela občinsko sejo dne 20. sept. ob 8. uri zjutraj ter je sklenila peticijo za splošno in enako volivno pra-vTc o poleg drugih reči. Sedaj pa pride kak nedolžen liberalček in piše »Narodu«, da ni bilo seje, da je župan zlorabil svojo oblast, menda tako, kakor sam zlorabi in trdi, da ne g"eTv o r i ljudstvo. Je že tako v Dcbre poljeh; kadar govori ali piše eden ali dva liberalca, takrat govori „ 1 j u d b t v o" , ako pa ljudstvo nekaj zahteva — potem seveda — ni nič.
Nekaj o goriškem in kranjskem deželnem odboru. »Gorica« piše: »Edinest« je prinesla v minulem tednu notico, v kateri se buduje nad avtokratom Pajerjem, ki je dal objaviti v uradnem listu „Osservalore>" i zglas o deželnih štipendijah le v italijan
skem jeziku. List poživlja slovenske deželne poslance, da storijo proti takemu glavarje vemu postopanju svojo dolžnost. Zdi se ji, da sedita tudi dVa slov. deželna odbornika v dež. odboru, katerima tudi polaga to zadevo na srce. — Vse lepo in dobro! Vjemamo se povsem z „EJinosljo", da je treba ču/ati nad narodno jednakopravnostjo ter jo zahtevati povsod, v malem in velikem, Vendar bi jo spravili brez dvoma v zadrego, ako bi jo prosili, naj nam naznani sredstva, s katerimi bi sloven. poslanci prišli do smotra. Zakaj ne odstranijo uzorni hrvaški poslanci v I-tri in zakaj ne uzorni slov. zastopniki v mestnem zastopu tržaškem grde krivice in nečuvena nasilstvu, ki Be gode S ovanom tu in tam ? Italijani imajo pač povsod večino ter jo zlorabljajo proti Slovanom. Tudi v dež. zboru kakor tudi v dežel, odboru goriškem imajo Italijani večino. Dokler so bili goriški Slovenci jedini, branili bo be v skrajnem slučaju z abstinenco; toda — žal! — jedinost je izginila in v isti meri se je tudi zmanjšal rešpekt pred Slovenci. Priznavamo, da ima »Edinost« dobre namene; a ona ima tudi svoje posebne simpatije. Le tako jo tolmačiti dejstvo, da je prezirala od leta 1894 naprej krivico, katero sedaj graja, dokler bo sedeli v dež. odboru drugi odborniki — med njimi tudi dr. H. T u m a. „Oaaervatore" je prinašal leto za letom razpis štipendij le v italijanskem jeziku; a »Elinosti« ni tedaj to ženiralo. In vendar bi ee bilo dalo laže odstraniti zlo t -daj, predno so je vkoreninilo, nego sedaj, ko je že vkoreninjeno. Za „Edi-nostjo" pricapljala je — kakor umljivo — »Soča« ter pobrala kamen z namenom, da bi ga vrgla na goriško »kavče«, ki so krivi vseh nesreč v deželi. »Nizdol gre z našimi pravicami«, p ša ista „Soča", ki ima še jedini smoter vzdržavati prepir med nami ter zavirati vsako vspešno delovanje v deželi; ista »Soča«, katera je ponosno prezirala malenkosti v „Osservatoru", dokler je sedel njen privrženec na deželnoodborniškem st )lu. Z» imenovanima listoma prišepal je tudi »Slovenski Narod« od torka ter zasolil par gorkih goriškima slov. dež. odbornikoma. Pri tem pa igra jako klaverno vlogo; vidi se mu, da bo mu goriške razmere popolnoma neznane. Sicer pa priznavamo radi, da mu gre le za to, da bi nekoliko očrnil »klerikalna« goriška odbornika; za stvar mu ni nič mari. Kako tudi? Saj molči o razmerah v kranjskem deželnem odboru, od koder prihajajo na Blovenske vloge »klerikalnih« goriških odbornikov odgovori in drugi spisi le v nemškem jeziku! Medice, cura te ipsum!
Poroka. Jutri, dne 4. okt. ob 5. uri popoludne bo v cerkvi sv. Marka v Zagrebu poročen g I v a n S t o ž i r , kr. namestnik držav, pravdnika v Petrinji, sin dobro znanega Slovenca gosp. Ivana Stožir, profesorja v pokoju. Nevesta njegove je gdčna Barica pl. Pisačič, hčerka graščaka v Zlataru. Bilo srečno!
—	Umrla je v samostanu 5. 4. šolskih sester dne 2. oktobra sestra M. Kupertine Fabian rojena v Žužem-bergu na Kranjskem dne 7. septembra 1867.
—	V Kočevju je bilo na raznih krajih vlomljeno in pokradenih mnogo jedil. Menda je pri delu zloglasni tat P a v 1 i 6.
Boj dr. Brejca za pravice sloven« skega jezika pri koroških sodiščih je očividno jako neljubo celovškim nemškonaoijo-nalnim odvetnikom, ki so proti gospodu dr. Brejcu sklenili pravcati bojkot. Oblagajo ga z izredno velikim številom ex cffo-zagovor-ništvom ter so sklenili, da noben ne sprejmo od dr. Brejca substituoije. Ko je dr. Brejc te dni prosil celovško odvetniško abornico, raj ga odveie cd nekega ex cflo - zagovor-vorništva, ker mora kot deželni poslanec kranjski iti v Ljubljano k seji dež. zbora, je celovška odvetniška zbornica odgovorila, da ni v položaju, ga od tega odvezati. Dr. Brejc je nato iskal substituta, katerega jo hotel plačati iz svojega žepa. Dolgo časa ni mogel dobiti subttituta. Končno se je mej vsemi celovškimi odvetniki našel en poštenjak, ki je brezplačr o prevzel substitucijo. O stališču colovške odvetniško zbornice šo ni izrečena zadnja beseda. — Dr. Suster-
šič se je brcojavno pritožil pri ministrskem predsedniku.
Desetletnioa »Slovenskega plan. društva«. V soboto, dne 10. t. m. priredi »Slov. planin, društvo« v »Narod. Domu« v »Sokolovi dvorani" veliko planinsko veselico s sledečim vsporedom: 1. Pozdravi; 2 Godba; 3. Petje, sodeluje iz prijaznosti si. pevsko društvo »Merkur«; 4. bi ijivi prizori. Začetek veselici ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 60 vin. V n e -del j o, 11. t. m. ob 9. uri zborovanje osrednjega odbora in podružničnih odborov. Ob 11. uri slavnostni občni zbor v mali dvorani. Ob 1 uri popoldne skupni obed, ki stane za osebo 3 krone brez pijače. Z» iz borno pijačo je poskrbelo društvo samo. Za skupni obed se je po dopisnici priglasiti »S.ov. plan. društvu" najkasneje do 7. oktobra zvečer.
—	Poročili bo se: G. Ivan Pacak, c. kr. stavbeni pristav z gdč. Henrieto P e -rina. — G. Anton Kocmur, c. kr. postni uradnik z gospo Amalijo C erar, vdovelo Lavrenčič.
—	Nagla smrt. Iz Bohinjske Bistrice pišejo: V sredo je umrl nenadoma Ignacij P a 1 o v i č , doma iz Čepovana, delavec v predoru. V ponedeljek je prišel k njemu njegov brat, da še on dobi delo. V torek sta šla zvečer skupaj v predor, odkoder sta sa v sredo zjutraj zdrava vrnila. Po kosilu se vležets oba na eno posteljo, da se odpo-čijeta. Med spanjem se je zdelo Janezu, da sliši neko ječanje {oleg sebe. Kako se pa šele prestraši, ko se zbudi. Svojega brata, katerega je videl še pred dvema urama zdravega, najde poleg sebe v pcstelji mrtvega. Ignacij je bil priden in pošten delavec. Bog nas varuj nagle smrti!
—	Učiteljske vesti. Absolvirani učiteljski kandidat g. Ivan Čepon je imenovan za provizoričnega učitelja v Rakitno, učitelj, kandidatinja gdč. Ana V i ž i n pa k Sv. Trojici, okraj Logatec.
—	Na iolah na Kranjskem prihodnji ponedeljek ne bo šolskega pouka, ker bo šolska mladina slavila god presvet. cesarja.
—	Vinski semenj v Krškem Da
se pospeši vinska kupčija z novim vinom, priredi krška občina takoj po sv. Martinu, in sicer v soboto, nedeljo in eventuvalno še v ponedeljek dne 14., 15. in 16. novembra 1.1. javni vinski semenj na prostoru za živinske semnje v Krškem.
—	K stavki v Trbovljah nam pišejo : Rudar|i trboveljske premogokopske družbe so stopili v štrajk, ker se iim ni dalo 3 krone stalne dnevne plače. Kar so dosedaj nekateri z delavci delali, je bilo res grdo. Ob velikanskem dobičku, kakor ga ima omenjena družba, bi lahko pač bolje plačevala delavce!
—	Tatovi na Kočevskem V noči na 30. septembra t. 1. so v Kočevju vlomili dosedaj neznani storilci v klet najemnika gostilne Mihaela Jordana in mu odnesli več svinjskega mesa, sala, žganja in okoli trideset steklenic muškatelca. Tudi v prodajal-nico trgovca Franca Činkelna so poskušali vlomiti, da se jim ni posrečilo. Najbrže so bili pregnani. Nadalje so tatovi v isti noči se priplazili skozi odprto okno v kuhinjo Ambroža Svarolna in mu ukradli en mlin za kavo mleti, dvoje škarij, eno krtačo, dva glavnika, eno zaklano gos in okoli pet litrov vina. Dosedaj tatovom še niso prišli na sled.
—	Is Smartna pri Litiji se poroča:
V	ponedeljek je dospela na grad Vagen-šperk vojvodinja Meklenburška. V torek se je odpeljala v grad Hasberg pri Planini. —
V	vasi Šmartno je zastopanih 19 različnih obrtov, društev pa inoamo 8. — Mladeniška Marijina družba Be udeleži z zastavo po de-putaciji 14 mladeničev blagoslovljenja »Kam niškega Doma" v Kamniku.
—	Štrajk v Trbovljah. Stanje strajka ie neizpremenjeno. Število štrajkovcev znaša 2086. Mir se ni kalil.
—	Občinski sastop je raspuščen v Fiumicellu od namestniStva v Trstu in vodi posle namestnifiki koncipist. Vzrok temu je, ker se klerikalna stranka ni hotela vdeležiti sej in tudi ne volitve župana. V desetih tednih bodo morale biti dovršene nove volitve.
—	Is Pulja nam poročajo: Ze več dni je od tega, ko je iiginil iz vojne ladije »Babenberg« moršfiak Unger z Dunaja. Danes zjutraj «o ga našli utopljenega.
—	V Opatiji vrgel se je v morje 50 letni krojač Gerek, oče štirih mladih otrok. Vzrok: lakota
—	Na Reki je stroga disciplinarna preiskava od Btrani ministrstva na državni višji dekliški šoli. Vodstvo je za sedaj pre vzel ravnateli dri. gimnazije.
—	V Trst 80 priplule naslednje vojne ladije: »Habsburg", „Arpad", „Szige tvar", »Magnet", »Aspern", „Karl VI.". Poveljnik jim je kontreadmiral Kneissler. Či
tatelje opozarjamo na naša notico v št. 213. „blovenca" z naslovom: »Avstrijska eskadra pripravljena na odhod". Toliko v popolnilo brzojavne vesti o fskadri
—	Pomoč Koroški. Ministrstvo no tranj h zadev jezi po povodnji ponesrečene Kcr> šc3 razp;stlo splošno javno nabiranje milodarov po Nižji Avstriji, Tirolski, Sta-jaiski, Kranjski, Primorski in Bukovini.
—	Domovinska pravioa finančnih straž. Ministrstvo je odločilo, da imajo finančni stražniki domovinsko pravico tam, kjer so v službi.
V Italiji? Slovenskemu » R a p e n -t a b r u « so Itajijani nadeli ime » C a s t e 1 R u p i n a «.
—	Hrvatske novioe. Subjektivno postopanje proti opozicijonal-n e m u listu. Včeraj je stal pred preiskovalnem sodnikom odgovornik urednik „Obzora" radi treh konfisciranih artikeljev. Zdi se, da bo pri vseh konfiskacijah upošteval tudi subjektivni moment. — Odlikovan brivec. Pred kratkim je bila na Dunaju brivna konkurenca, pri kateri je dobil brivski pomočnik Novak prvo nagrado. Kot pomočnik dobiva Novak zdaj mesečno 300 kron. — Grozen vihar s točo in gromom je divjal v krajih Mika-novce, Semeljci, Vrpolje in Andrijevci. Uničil je vse po poljih in vinogradih. Najstarejši ljudje v onih krajih ne pomnijo takega viharja. — Hrvatski napisi v Dubrovniku. Poštno poslopje v Dubrovniku je dobilo nov napis, pri katerejem je hrvaščina na prvem mestu. — Uboj se je izvršil v Županiji. Posestnik Marko Bušic se je vračal zvečer nekoliko pijan domov. Zjutraj so ga dobili ubitega na potu blizu njegovega doma. Iz vsega se sklepa, da Bušica ubil njegov sorodnik Andrija Bušid, ki je z ubitim živel v sovraštvu. — Za povečanje tržaške lukeje pre-računjenih 90 milijonov kron. Začeti bi že morali z delom, ali politični dogodki so za-prečili, da še ni prišla ta osnova v parlamentu do zaključka. — Vinska trgatev v D a 1 m a c i j i se je pričela; obeta bili prav dobra. — T a t o v i so ušli skozi dimnik v prodajalno. Zlatarja Marina Relu-lovich-a v Reki ter mu odnesli blaga za 12.000 kron. — Glagovničanipred s o d n i j o. Glavna razprava proti Gla-govčani je bila včeraj dovršena. Obsodba se razglasi še le v tores. Obtožence je zagovarjal dr. Dezenčin, govoril je svoj ob-rambici govor skoraj celo popoldne. — Nikola Ilakovac, profesor vinko-vaške gimnazije je 1. oktobra umrl v 46. letu svoje dobe. — Učiteljsko društvo za mesto Zagreb in okolico ima 8. oktobra v Zagrebu svoj jesenski sestanek. —
—	Slovenci na Dunaju. Društvo „Zvezda" na Dunaju. Vabilo k zabavnemu večeru, ki bode v nedeljo 4. oktobra leta 1903 na Dunaju v dvorani „Zum Regens-burgerhof", I,. Sonnenfelsgasse 2. Začetek ob šestih zvečer. Opomnja: neudje plačajo za društvene svrhe po 40 vinarjev za vsak zabavni večer. Prihodnji zabavni večeri društva „Zvezde" bodo 1. novembra, 6. decembra 1903,3. januarja, 7. februarja, 6. marca, 10. aprila in 1. majnika 1904 v omenjeni dvorani. Društveni izleti bodo ob nedeljah: 5. junija, 3. julija in 7. avgusta 1904.
—	Letošnja vinska letina na Kranjskem. Pišejo nam : Kakor sedaj kaže, bo ista kvantitativno slabša od lanske, kvalitativno pa, vsled sedanjega prav ugodnega vremena, mm go boljša, kajti po Dolenjskem ima grozdje že sedaj mnogo več sladkorja in dosledno manj kisline kot pretečeno leto za časa trgatve. Po Vipavskem je trgatev večinoma že kcnčana, po Dolenjskem se pa prične preti polovici t. m. Vipavsko grosdje je dobro dozorelo, vina bodo toraj precej močna in stanovitna, kajti boljše vrste so imele čez 20% sladkorja. — Da se vinogradniki čim prej iznebijo svojega s trudom napravljenega vinskega pridelka, so sklenili vinogradniki v Ravneh, Ardru, sv. Lovrencu i dr. v krškem okraju, oddajati svoja vina, vkljub boljši kvaliteti, ceneje od pretepenega leta. Cena bode od 26-32 h liter. Želeti bi bilo toraj, da se cenj. vinski trgovci in gostilničarji pravočasno z domačim dobrim pridelkom založe.
—	Otrok sgorel Tri let staremu sinu posestnika Antona Zupančiča iz Dačje vasi se je vnela na psšt obleka. Dobil je take opekline, da je v par urah umrl.
—	Nesreča. Posestnik Jožef Vidrih s Slapa se je peljal s svojim triletnim bratom iz vinograda. V Mančah je Vidrih stopil v neko gostilno, bratec njegov pa se je igral z vajeti. Nakrat so konji potegnili naprej in triletni deček je tako nesrečno padel raz voza, da je mrtev obležal.
—	Reka bo svesana s Donavo ? Na zborovanju v Manuhejmu razgovarjali so se, ali bi ne kazalo napraviti kanal med Karlovnem in Rsko, po katerem kanalu bi prišla Rika v zvezo po vodi z Donavo in sicer po rekah Sivo in Kulpo, a med Kulpo in Donavo bi bil zopet potreben kanal.
—	Javna predavanja o tuberkulozi
in druzih nalezljivih boleznih, o razkuževanju
in prvi pomoči pri nezgodah imel bode okrožni zlravnik dr. Tomo Z a r n i k v risarski dvorani novega šolskega poslopja v Toplioah pri Zagorju ob Sivi od 8.-9. ure zjutraj pričemši z 18 oktobrom vsako nedeljo. Zsjlas tev za odraščene 11. oktobra ob 8. uri ziutraj v Soli.
—	Vijolioe. Danes smo dobili iz Preske šopek lepo dišečih vijolic, ki bo vzcvetele na župnikovem vrtu na Preski.
—	Is koroškega dež zbora. Dr. Lemisch, ud deželnega odbora, je porošal v včerašnji seji o razvitju deželnega hipoteš-kega zavoda v letu 1902. Dovoljeno je bilo 220 posojil v znesku 1,503.000 K. Od začetka obstoja zavoda je bilo dovoljenih posojil 11,686.000 K. V Reifeizenovkah se nahaja gotovina 238 776 K 53 v. Konečni račun potrebščine kaže preostanek 334 K 53 v. Konečni račun potrebščine kaže preostanek 334 K 79 v. V predlogu za leto 1903 se kaže potreba 37.700 K, pokritje 38,442 K, torej preostanek 742 K.
Ljubljanske novice.
Jutri v Kamnik 1 Z» ugodno vožnjo jutri v Kamnik je vse preskrhlieno, tudi za one, ki se še niso oglasili. Ž deti je, da bi bila ob tako važni siavnosti šrevilna udeležba in da se jutri prijetnemu izletu v priiazni Kamnik pridruži vsak, kdor le more. Cma vožnji za tja in nazaj je 1 K 40 v. O lhod z državnega kolodvora v Si3ki ob lU na 8. uro zjutraj.
Hrvatska deputacija, ki se udeleži jutrišnje siavnosti v Kamniku, sa je pripeljala danes ob 1/iG uri zvečer v Ljubljano. Na kolodvoru jo je pozdravil odbor »Slovenske kršč. socialne zveze". Zvečer ob l/«8. uri je prijateljski sestanek v »Kat. Domu*. Gostje dobro došli!
Delavci pozor! Dilavsko tajništvo slov. kršč. soc. zveze posluje od 1. okt. t. 1. na-dalie od do '/»8. ure zvečer ob delavnikih v zvezinih prostorih »Katoliški Dom«, I. nadstropje. Pojasnila se dado v vseh delavstva se tisočih zadevah in sicer brezplačno. — Odbor slov. kršč. socialne zveze.
Zanimiva rokoborba bo jutri zvečer v gostilni »pri dobri kapljici« na sv. Jakoba trgu. Rokohoril se bo g. Stjepan Š t r e n j y z gosp. Fran Petričem, rokoborcem iz M*ribora.
V delavskih hišah »Kranjske hrnnilnice" bodo jutri slovesno praznovali 15ietnico obstanka teh hiš. O >n, ki 15 let stanujejo v hišah bodo imeli nadalje brezplačno stanovanje.
Are'irali so deklo Marijo KorŽe, ki je kradla pri svojem gospodarju gosp. Prax mareriu.
Tat v vojaški bolnici, binitetni vojak Matija Germovšek, 22 let star, rojea v Lost niču pri B.-ezicih in tukaj pristojen je včeraj zjutraj v vojaški bolnišnici vkradel četo-vodji Ignaciju Puilnu iz omare na hodniku, črn mehak klobuk, črn suknjič in črne hlače in je pobegnil iz bolnišnice.
Meteorolopični mesečni pregled. Minoli mesac kimavec je bil s prva in proti koncu zelo suh iu topel, a vmes hladen in moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v CMsijevih stopinjah: ob sedmih zjutraj 10 1°, ob dveh popoludne 20 3°, ob devetih zvečer 14'3°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 14 9°, za 01° nad normalom — Opazovanja na tlakomeru dado 738 6 mm kot srednji zračni tlak, za 2 6 mm nad normalom. — Mokrih dni je bilo 8, padlo je pa 1249 mm dežja. — Med vetrovi je prevladoval severovzhodni.
Najnovejša flrma Blizu čevljarskega mostu je obešena rudeča firma s tem le se-cesijonističnim napisom: »A. C—gero, bru-sar, M—utti iz Solingen jekla«; na drugi pa: »M—utti — stallware«. »Ales dajs und slovenis; kdo je to srifto namalal«, pa res ne vemo, to pa rečemo, da »zbruSena« nil Vila gospe Hermine del Cottove je dograjena in so postavili že strešnik nanjo.
Na trgovski hiši Feliksa Urbanca sna-žijo zdaj notranje prostore in zunanje Btene ter se obenem izvršujejo na nji še razna po-dobarska dela. Ča človek opazuje ta težki nakit na nji in tisti nepotrebni luksus, se neboto mora — smehljati.
V nove prostore v Koafflmh ulicah Be 1. novemnrom preseli »Narodna tiskarna«. TiBkarniško poslopje je že do-gotovljeno.
Pavliča še niso dobili. Tatinski ta junak se je umaknil za nekaj časa iz Ljubljane. Morda se pa posreči na deželi žen-darmeriji, da ga zasači kje. Fant obrajta najbolj šunko pa buteljke, kadi pa le — cigarete.
Izgubljeno, Na poti od frančiškanske cerkve po Sv. Petra cesti do hiše št 77 je izgubil včeraj hlapec Jernej Cijhen, stanujoč v Šelenburgovih ulicah št. 1, nikelnaato uro s kratko srebrno verižico.
Izseljenci Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora 8 izseljencev v Ameriko.
Stenografični kurz otvori z 15. oktobrom slovensko trgovsko društvo »Merkur", če se bo zanj oglasilo zadostno število obiskoval-
cev. Prijaviti se je usjmeno na današnjem sestanku ali pa pismeno zanesljivo do 8. t. m.
Nagloma umrl je včeraj umirovljeni finančni svetnik g. dr. Ivan S i e b e r.
Umrla je včeraj popoldne v Sp. Šiški gospa Rozalija Smole, prodajalka moke, zapustivša več nepreskrbljenih otročičev.
GrerniJ trgovcev je imel včeraj izven-redni občni zbor, katerega se je vdeleiilo samo 10 trgovcev. Predsednik g. Bttrger je v svojem nagovoru povdarjal, da gremij nima vspeha, ker sedi v raznih drugih za-stopih premalo trgovcev. Povedal je, da se je sedaj vendar poarečilo dobiti uSno moč za pouk slovenske korespondence v gremi-jalni šoli, kateri so določene tri ure na teden. Nato so se samo v nemščini prebrala nova pravib. V novih pravilih ostane veljavna tudi sedanja doba odpovedi sufcbe. Proti oJborovemu predlogu, da bodi član gremija vsak protokolirani trgovec, ki do-s-že cenzus 100 kron, oglasil se je k be-sidi trgoveo g. Perdan, ki je predlagal, da bodi cenzus 90 K, kar je bilo tudi sprejeto. Tako bo vender mnogim slov. trgovcem omogočen pristop h gremiju. G. Lassnik je izrazil pritožbe proti postopanju z vajenci, katere imajo nekateri trgovci za hiapce. Občni zbor je predložena nova pravila z neznatnimi premembami odobril. Računski zaključek za leto 1902. je bil brez ugovora odobren ter se je predstojništvu soglasno podelil absolutorij. Premoženje gremijalnega šolskega z»kUda znašalo je koncem lanskega leta 56 614 K 99 vinar. Poleg gremijalnega sklada 2013 K 90 v., ki je bil narasel vsled tega, ker se je po starih pravilih premoženje šolskega zaklada moralo obrestovati s 5%, dočim je — kakor znano — obrestna mera že več let znatno nitja, se je vsled sklepa občnega zbora odpisal. Ker je bil s tem dnevni red izcrpl|en, zaklju&il je predsednik po več-urnem zborovanju občni zbor.
Še enkrat „Narodni Dom". Pišejo nam: »Narod« je nedavno vpil, di so »Narodni Dom« zgradili liberalci! Zgralli so ga. da, pa tako, da je škandil! Tje za zid I Tu v središču Slovencev, v Ljubljani, mora stati »Narodni D >m« v kotu, skoro na šišenskem svetu, vCelju, v zagrizenem netnšlonacijonalnem Cal|u pa stoji v — mestu! In kakor je vse konfaznost pri liberalcih, taka je tudi ta zgradba. Ati — plačali je niso liberalci, nego ia »Nar. Dom« je nabral slovenski narol po daželi od 1. 1882 do 1893 nad 80.000 gld., druga revne tisočake so še le zmašili skup ljubljanski liberalni kričači. S tistimi par delnicami se pa tudi ne repenčite, in pazite raje, di Nemci v odboru večine ne dobe, saj so nekatere v čisto nemških rokah. Tako be-raško zapušSen kakor »Narodni Dom« ni niti nemški »Kazino«, pa, seve: Tu se zbira vse v prijateljskem krogu kar nemško govori in čuti, v »Narodnem Domu« pa sa ujeda le par patentiranih frakarjev, drugače hi pa st*ašilo notri, kakor v kakem zakletem gradu, da bi še pajki s svojimi zadavljenimi muhami ven bežali. Liberalni fra-karji so narod vrgli is te sfušane zgradbe, drugi bodo — pa vas! Zapomnite si to. Preveč se pa nikar ne bahajte, dokler »Narodnega Doma« ne plačate, kajti gospodje okolu >M e s t n e hranilnice« delajo silno kisle obraze, da so toliko posodili na to zgradbo in sa upravičeno boje, da iz s e -k v e s t r a . pod katerega so d tli poslopje, ne pride tudi kaj druzega in da konečno ne zapoje boben. Taki ljudie naj molče o »Katoliškem Domu«, za katerega nismo nabirali mej narodom, in katerega bi tudi lahko obdržali, ako bi ga stavbenik ne sezidal tako, da bi se vsak za tako poslooje zahvalili
Katera galerija je lepša? Obiskovalci dež. zbora in ob enem obč. sveta izrekli so nam soglasno sodbo, da je galerija v mestni dvorani lepša nego pa ona v deželnozborski dvorani. Tej sodbi se i mi pridružujemo, in pristavimo le, da seje pri deželnem dvorcu še več druzih stavbnih »kozlov vstrelilo«, io na samo pri galerijah!
Kako sb obnašajo nemški podjetniki v Ljubljani. Speditor Ranzinger berači po mestu posebno pri slovenskih strankah, da se mu poveri dovažanje. Res mu je šlo nekaj narodnih trgovcev na lim ter so svojim dosedanjim slovenskim voznikom odpovedali vožnje, na ljubo Ranzingerju, kij pri vsaki priliki svojo nemštvo rad javno pokaže. Kedaj se budo slovenski trgovci pričeli zavedati svoje narodne dolžnosti? — F. Schmitt, trgovec z galanterijskim blagom na glavnem trgu ima samo nemške zagrizene nastavljence, ki slovenske kupujoče odjemalce le nemško pozdravljajo, ter hočejo šiloma ž njimi govoriti nemško. Tako predrzni so toraj že postali naši nemšku-tarski kramarji! Prihodnjič več drugih še!
Pri padcu zlomila nogo. Irana Bolčina, 28 let stara, kuharica pri Jebačinu na Rimski cesti št. 7 je danes ob 7. uri zjutraj na dvoriš u pri peku Antonu Smerketu na Rimski cesti št. 5 spodrsnila in tako ne-
i
Dalje v prilogi II.
II. Priloga -228. štev. »Slovenca" dn6 3. oktobra 1903.
srečno padle, de Bi je desno nogo pod ko lenom zlomila. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Ljubljanski tatovi na delu. V »Narodni kavarni" je neki uzmovič odnesel toplomer bi je visel na vratib. — Včeraj zvečer med 7. in -6 uro priplazil Be je tat v stanovanje stotnikove žene Marije Markovi d na Dunajski cesti štev. 60 in jej ukradel 1 črno, 1 novo, sivo in '1 staro, rujavo krilo. — Pleskarju Karolu Pimerju na Dunajski cesti št. 28 je bil danes ponoči vkraden puran.
Novice iz Amerike.
;§ Abrahamov grob. Predsednik či-kaškega vseučilišča Harper je dobil od turške vlade dovoljenie, da sme izkopavati v starem Babilonu. S tem izkopavanjem naj bi se pričelo še to jesen. Amerikanski preiskovalci, kateri so prevzeli izkopavanje v vasi Tel fbrahim, upajo odkriti ostanke svetišča Baala in Abrahamov grob.
§ i Študije o učinku tobaka na člo-veiko telo dela ameriški zdravnik Harvay Viley v Washingtonu. Zdravnik si je izbral 12 moških ofleb od 20 do 25. leta razne rasti in raznega zdravja ter bočn na njih na državne stroške delati poskuse. Te osebe morajo vsak dan pokaditi določeno množino posameznih vrst amerikanskega tobaka. Nato pazljivo premeri zdravnik njih telesno toploto, ukus in delovanje mišic. To bo po navijal celih šest mesecev in upa. da se konečno reši vprašanje, je Ii vživanje tobaka človeškemu telesu škodljivo ali ne.
§ Roparski napad Osem predrznih roparjev je napadlo mestece Valley Springs, S. D., spodilo vse prebivalce v hiše in nato oropalo tamošnjo banko.
§ Spomenik Kinleyu Pol milijona dolarjev je že zbranih za spomenik umorjenemu predsedniku M*c Kinleyju v Cin-tonu, O.
■§ Uamrčenje s elektriko. Iz New-Yorka poročajo: Brata Van Wormer, ki sta pred dvema letoma umorila svojega strica, sta bila z elektriko usmrčena.
.§ Junaški časnikarci John F. Bass, poročevalec „New-York-Heralda", je prišel v Solnu s soprogo in hčerjo, ki sti tudi časnikarci. Spremljal ga je dragoman amerikanskega konzula, ko je šel v Solunu k generalnemu governerju Hasan Fehni Paši in ga prosil, naj mu da potni list za se, za soprogo in za hčer in vojaško spremstvo na potovanju po Macedoniji. Paša mu je vse dovolil. Ko pa je Amerikanski poročevalec videl, da se potni list glasi: »Potni list za družino Base, tri osebe", vrnil ga je, povdar-jajoč, da rabi 3 potne liste, ker v Skoplju se ločijo vsi trije in pojdejo vsak po drugi črti po Macedoniji, ker bo vsak izmed njih delat na lasten račun. Paša je na to opozoril, da bi bilo to zelo nevarno, da sta gospa in hčer!lepi in da turški vojaki niso preveč obzirni. „Moja hči in m©ja žena se nebojita ničesar" —rekel je Bass. ,;,Všpanj-sko-amerikanski vojski, kakor tudi na Kitajskem, sledili sta vojni v moški obleki in prestali srečno vse nevarnosti". Na to mu je dal paša 3 polne liste.
§ Slovenci v.Ameriki. VClevelandu c o ustanovili Slovenci slovensko katoliško izobraževalno društvo »Triglav". — Iz Bes-seEaer, Pa, poročajo : Tu se je pripetila žalostna nesreča. Nekateri naši rojaki eo se ga zopet enkrat preveč nasrkali, a to bi še ne bilo največje zlo, če bi bili mirni šli domov in iskali v postelji odpočitka in trezne pameti. A šli so in se f/ozili z železnico. In zadela je dvojico v pijanosti zla nesreča : naš rojak Jožef K i r h i n je bil smrtno ranjen in Franc T r a n k o pa na meatu usmrčen. — Pišejo iz Eveletha, Minn., da je zasulo v tamošnjem rudokopu »Adains mine", rov štev. 4, rojaka Martina Grudna in Franca Prelesnika, Pm je ostal na mestu mrtev, drugega so rešili in se nahaja hudo poškodovan v bolnišnici. — Pri kmetijski razstavi na Hough-tonu je dobil naš rojak g. Franc J u t r a š iz Lauriuma za različno razstavljeno domačo perutnino štiri prva in tri druga darila.
Vstaja na Balkanu.
Pogajanja med Bolgarijo in Turčijo so se takorekoč vstavila. V Bolgariji niso zadovoljni s sestavo mešane komisije. Polovico komisije bi morali zavzemati Bolgari, in te bolgarske člane bi moral imenovati eksarh. Sedanje bolgarske člane v komisijo pa bo imenoval sultan sam. Bolgari so proti temu protestirali.
Bolgarski časopis »Dnevnik« poroča, da se vstaja v severni Makedoniji bolj in bolj širi in se bliža bolgarski meji. V političnih krogih se boje, da ne bi prišlo med Bolgarijo in Turčijo do hudega konflikta.
Napitnici cesarja Franca Jožefa in carja Nikolaja sta napravila v carigrajskih političnih krogih velik vtis. Posebno jih je zadovoljilo zagotovilo, da se ohrani »mir«.
Konzularna poročila iz Skoplje pravijo, da se je v L u k o v o vršil boj med
vstaši in vojaki. Padlo je 30 vstašev in dva vojaka, 11 vojakov pa je težko ranjenih.
Iz Soluna poročajo turški brzojavi, da so v Nevrokov došle bolgarske vstaške čete in na mnogih krajih pretrgale telegrafično zvezo. 1 urški vojaki bo pregnali vstaške čete in» nekaj vstašev ubili.
Tudi iz Ueskuba poročajo, da b* je vršil boj med vstaši in vojaki v K o č a n i; v tem boju je padlo okolu 100 ustašev.
V	gorovju Lošan, okrožje Ohrida, je bil tudi boj, v katerem je neki padel vstaški poveljnik Petrov Vasil.
Turčija je poslancev izročila spomenico, v kateri pravi, da se redne turške čete niso vdeležiln zadnjih silovitostij.
V	Carigradu pričakujejo nemško šolsko ladijo »Moltke«. A oblasti niso nič kaj za dovoljne, da bi ji dovolile dohod skozi Bar-danele. Zdi se, da so se razmere med Nemčijo in Turčijo poslabšale.
Belgijska vlada je turški naznanila, da se žendarmerijski Častniki, ki eo namenjeni v Makedonijo, najpreje pripeljejo v Carigrad.
Turčija je do sedaj mobilizirala 815 redifbataljonov prvega in druzega razreda, temu je še pridružila mustafto bataljone in črno vojsko. V grško turški vojski 1. 1897 je Turčija mobilizirala le 208 redifbataljonov.
Člani notranje organizacije bo baje prišli po poročilih Ililmi paše, ki jih ta pošilja Bultanu, do prepričanja, da je sultan sam zaukazal vojakom, da vničijo kristjanske vasi in kristjane masakrirajo.
General Zoučev in G a r d j k o v , ustaški poveljnik v južni Makedoniji, sta izjavila, da vstaši zahtevajo za Makedonije tako izjemno stališče, kakor ga ima Kreta. Vstaši zahtevajo sledeče: 1. Krščanskega guvernerja evropske narodnosti; 2. evropsko kontrolno komisijo; 3. da se odpokličejo in odstranijo iz Makedonije torški uradniki.; 4. da se ustanovi popolna avtonomija z ena kimi pravicami za vse Makedonce, naj bodo te ali one rase in 5 da se makedonski dohodki porabijo za deželo, da se popravijo ceste in da se ustanovi nov sistem za javno poučevanje.
Laški konzul v Solunu, Milazzo je dejal, kakor omenja „[nfornueija", da se nahajajo turške čete v kritičnem stanju. Turčija nima nobenega sredstva več, da bi zadušila UBtajo in samo zato skuša, da bi se z Bolgarijo sporazumela. Vse zmage nad. vstaši so samo turške bajke. V resnici se vstaši lahko radujejo mnogih uspehov, član centralnega ustaškega komiteja v Solili je poročil v Rim, da stoji v Bolgariji 20.000 vstašev pripravljenih, da vsak čaB lahko prekoračijo mejo. Član komiteja pravi dalje, da se ustaši niso prav nič ozirali na turško bolgarska pogajanja, marveč da bodo boj nadaljevali, če se tudi Bolgarija zveže b Turčijo.
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Bicikel prodal. Ferdo Drenik iz Ljubljane je kupil pri tvrdki Jax proti plačilu v obrokih kolo za 316 kron, vendar si je prodajalec pridržal pogodoma do popolnega poplačila lastninsko pravico. Drenik je plačal prvi obrok 20 kron, potem pa je kolo prodal v Kranju za 100 kron, kakor pravi, iz potrebe, ker je bil brez službe in je denar potreboval. Sodišče ga je obsodilo na šest tednov. — Goljufivi mešetar. Janez Gregorec, vinski mešetar vBuzetu, je prevzel za kmeta Giovana Bugljevaca iz Vrha, okraj Pinguente, od Franca Pečnika izročeni mu denar za kupljeno vino v znesku 381 kron in ga za se porabil. Izgovarja se, da je nekega dne meseca junija, ko je šel peš iz Mengša v Ljubljano, na prostem prenočil in da mu je neznan tat ukradel ves denar. Ta lažnjivi zagovor se mu pa ni posrečil in sodni dvor ga je obsodil na šest mesecev ječe. — Mlada goljufica. Alojzija Mokerl, dninarica na Pristavi, je šele 15 let stara, a vendar ima dober jeziček, katerega je znala rabiti v svojo korist. Kakor sama priznava, je letos na Bledu osle-pariia več strank pod različnimi pretvezami za različno blago, vredno okoli 330 kron. Nadalje pravi, da je to storila, ker jo oče zelo trdo drži, in da se mu je hotela prikupiti, češ, da ona tudi koristi hiši. Doma je lagala, da je te reči prislužila, ali pa, da jih je dala kaka gospa. Dobila je 2 mes. ječe.— Siloviti tast. Vdovec Janez Konič, dninar naJavorniku, je sosebno tedaj, kadar je pijan, silovite narave. Konič zelo sovraži svojega zeta in svojo hčer; prvemu je že večkrat grozil, da ga bo presekal, vendar ga zet ni hotel ovaditi. Zvečer 12. avgUBta pa je pridrl s sekiro v spalno Bobo svojega zeta, razbijal po durih in kričal, da bo presekal zeta in hčer. Ko je dobil 29. avgusta vsled orožniške ovadbe o tej zadevi sodno povabilo k zaslišanju, je grozil opetovano svojemu zetu, da mu bo tako naredil, da bo nad njim trava rasla. Sodni dvor da je obsodil v Smesečno težko ječo. — Stavka
delavcev pri bohinjski železnici. Delavci pri železniškem predoru v Hrušici so stavkali zaradi preslabe plače. Vodja in glava vsega tega gibanja je bil zidar Giovani Devalario, doma iz Belune; nagovarjal je namreč delavce, naj vstavijo delo in orožnike naženo s kamnom, in nagovar-ral jih je tudi, naj tir v predoru calože z deskami, kar bi bilo lahko provzročilo veliko nesrečo v predoru delujočim ljudem. Sodišče je Devalario spoznalo krivim in ga obsodilo na 1 leto težke ječe.
Tožba proti župniku Novaku. Kakor se nam poroča, ie imel zaradi nemirov v Glogovnici in Križu vstaje in hujskanja obtoženi hrvatski župnik Novak izvrsten govor. Rekel je, da je v resnici prišla žendar-merija in pripovedovala, da ima nalogo prijeti župnika. Če to ni res, potem je pa žen-dartnerija kriva, da je to govoričenje razburilo ljudstvo. Res se je pripeljala žendarme-rija v koleselju pred župnišče, a je morala zbežati pred razburjenim ljudstvom. On sam da ni veroval tej govorici, ker ni vedel nobenega vzroka, zakaj da naj ga primejo in ker njega kot duhovnika varuje posebna postava. Ko je zapazil razburjeno ljudstvo, je poslal učitelja Gasparovica v Krič, naj vpraša okrajno oblastvo za vzrok nameravanega prijetja. Nato je prišel okrajni načelnik Trnski sam v Glogovnico in župnik ga je obvestil o nepravilnem delovanju žendarmerije, katero je bilo vzrok ljudskega razburjenja. Možje eo vdrli v župnišče in psovali okrajnega načel nika zaradi njegovega službenega delovanja, tako, da ga je moral župnik pred razbur-jenci spraviti v drugo sobo. Toda množica je bila neoborožena in ni rabila nikake sile« Ii strahu pred razburjeno množico je dal Trnski pismeno potrdilo, da hoče vsem pritožbam vstreči. Tudi je obljubil vse v Križu prijete kmete izpustiti, toda Kukuljevic je poslal namesto prijetih, ob 2. uri ponoči Se-kulicj z nalogo, župnika prijeti. Zajedno je prišlo tudi 10 častnikov s 200 pešci. Ko pa je označil Trnski župnikovo vedenje kot pravilno, se je Sekulic oddalil. Kaj se je 1. maja v Križu zgodilo, zatoženec ni mogel povedati, resnica pa je, da se je le z njegovo pomočjo vzdržal mir in red v Glogovnioi. Dranitelj dr. Derencinje častital za-tožencu.
Kazenska rasprava proti Emilu ,,Štricelnu kateri je bil tožen po § 128 kaz. zakona, se je danes po zaslišanju zdravniških prič na predlog državnega pravnika Dr. Regina preložila. Nedvomno pride ta kazenski slučaj pred porotno sodbo.
Književnost in umetnost.
* Slovensko gledališče. Danes se vrši v svečanostno razsvetljenem gledališču slavnostna predstava v proslavo cesarjevega godu ter se uprizori znamenita, literarno in dramatično velezanimiva študija iz življenja » Z o s i a « (»Karikature«). KiBi-elewski je najuglednejši poljski moderni dramatik in njegova drama „ Z o s i a " je dosegla po vseh poljskih in ruskih gledališčih največji uspeh, v »Nar. divadlu« pa je stalno na repertoirju. Igra je zelo težka in zahteva spretnih igralcev. Glavni vlogi Zosije in Antona igrata gdč. Rakova in g. Con-s k y , večje naloge pa imajo tudi g. g. Lier, Verovšek, Kreisova, Danilova in Nučič. Sodeluje ves dramski ensemble. Pri tej igri Bodeluje tudi orkester. Pred predstavo se svira himna. — Ooera je pripravila veliko Verdijevo opero »O t e 11 o". Zaradi izkušenj z orkestrom se je premijera odgodila na prih teden.
M usica saera.
V nedelje 4. oktobra na god presve-tega cesarja Fanca Josipa I. pontifikalna maša v stolni cerkvi ob 10. uri (Praznik presvetega rožnega venca): Inštrumentalno mašo v čast presvetega Srca Jezusovega zložil Ignac Mitterer; graduale „Propter ve-ritatem" in po ofertoriju „Ave Maria" zl. Anton Foerster.
Razne stvari. Najnovejše od rasnih strani.
Na smrt je obsodilo vojaško sodišče laškega orožnika Caminiti-ja, ker je ustrelil svojega poveljnika v Sirakuzi. Ca-miniti je še o pravem času pobegnil. Za to so pribili razsodbo na vrata stanovanja, kjer stanujejo morilčevi sorodniki. — Na sodniji se je hotel umoriti. Na sod-niji v Neapolju dobil je Gaito 3 leta zapora radi tatvine. K6 je bila proglašena razsodba, potegnil je zatoženec britev in si prerezal vrat. Umirajočega prenesli so v bolnišnico. — Vročekrvni časnikarji. Rimski list „Giornale d'Italia" je priobčeval boljše informacije od lista „Tribuna", kar pa uredniku poslednjega lista Relcredi-ju ni bilo posebno všeč. Včeraj je srečal v Rimu pred
neko kavarno urednika Bergaminija. Od besed prišlo je do klofut. Navzoči so ju ločila, a sedaj bo med njima dvoboj, da bo „čast rešena". — Zvonik se hoče porušiti v Borsea pri Rovigo v Italiji. Komisija je ukazala zapreti cerkev in prepovedala zvo-njenje. — Umorjen od električnega toka. 60 letni Ravelli delal je v delavnici cementa v Bresci v Italiji in se dotaknil žice električne razsvetljave v delavnici.
V	trenutku bil je mrtev. Tudi drugi delavec, ki je hotel priskočiti ponesrečenemu na pomoč, bil je skoro ob življenje. — Mati umorila lastnega otroka.
V	Pavijo pripeljali so iz Milana 34 1. Battoli po železnici s bvoJo 51etno hčerko Alojzijo. Namenjena je bila v Genovo, kjer bi se bila pridružila soprogu na poti v Ameriko. Bottoli si je najela v gostilni sebo. Ko je hotel zjutraj gostilničar opozoriti jo, da pojde kmalu vlak, zavohal je mcČ3n duh po oglju. Odprli so s silo vrata. Mati je ležala v nezavesti na postelji, pri njej pa ie h žal mrtev otrok. Oglje je prinesla s seboj. Ko je prišla k sebi, povedala je, da se je hotela zadušiti, ker ni čutila v sebi moči, da bi bila prestala tako dolgo pot, a z možem da ne živi v dobrih razmerah. Zahtevala je od gostilničarja naj jej da britev. Zagrabila je za nož in si hotela prerezati žile. Spravili so jo v ječo. — Zakonska sta se vmorila v Torinu radi uboštva s karbolno kislino. Stara sta bila 69 let. — Neprevidnosti Kmet Cantoni v Parmi pustil je pri postelji nabasano dvocevko. Cantoni ima 3 otroke od 6—3 let. Prišli so v sobo, večji je prijel za puško, pomeril je v 51etnega brata, sprožil in ga smrtno ranil. — Čuden novorojenec. V Benetkah porodila je žena otroka z dvemi prsi in 3 nogami; srednja noga imela je tri stopala. — Smrt v gora h. ototnik Abzier šel je v Niči na goro, kjer ga je zalotil sneg. V prepadu našli so ga mrtvega. — Glavo odrezal je v Kataniji čevljar Guidi iz ljubosumnosti svoji ženi, ko je spala. — Papežev brat poštar Sarto bo zapustil svojo službo in bo postal vpravni uradnik v Vatikanu. — D e-fravdant morilec. V Eperres na Ogrskem je ustrelil blaarajnik Viktor Kiss mestnega načelnika dr. Fr. Stefany, ki ga je povabil v svoj urad na odgovor radi defravda-cije. Nato je Kiss tudi samega sebe vstrelit. — Stavka stavcev v Temešvaru je prenehala. Listi zopet izhajajo. — Stavka železničarjev na severnih italijanskih železnicah je končana. Stavkujoči so popolnoma podlegli. — Lakote umrla sta v Londonu dva Nemca, neki Aleks. S c h \v a r z in neki T i e f e n b a o h e r.
Nekaj za industrljce. V Rimu bo v novembru in decembru razstava obrtij pod pokroviteljstvom ministra za poljedelstvo, trgovine in obrti. Prevažovanje blaga prevzema francoska tvrdka »Olfice international des Expositions" in Bicer za 110 mark. V vabilih pravi med drugim: »Bodite popolnoma prepričani, da bomo Vaše interese kolikor mogoče dobro zastopali in jury pregovorili, da Vam pripozna dostojno darilo. Vrhu tega pa Vam dotičnih 110 mark ni treba preje plačati, ko imate potrdilo, da ste dobili odlikovanje". V Rimu se more torej odlikovanje za 110 mark kupiti. „Frankfurt. Ztg." se samo čudi, da še celo ministri podpirajo take razstave, kjer se more odlikovanje z denarjem kupiti. Čas je že, da se takim sleparijam naredi konec!
Kako delujejo soc. demokratje za svoje časopise. »Arbeit. Zeitung« poroča: Glavni soc. dem. časopis »Vorvviirts« ima okolu 78.500 naročnikov, kolikor jih nimajo niti prvi politični časopisi v Nemčiji. Tudi drugi listi so zelo razširjeni. »Leipziger Volkazeitung* ima 30.000, „Hamburger Echo« pa 37.000 naročnikov. Toda tudi listi manjših mest so zelo razširjeni- »Pfiilzische Post« v Ludvigshaferu. si je pridobila v enem letu več kakor 4000, »Siiehsisches Volksblatt« v Zwickau pa 2250 naročnikov. Brealavski časopis se ie zvišal za 5400 in lrankobrod-ski za 4000 naročnikov. Pa pomislili moramo, da ima sedaj že skoro vsako mesto svoj soc. dem. list. — Katoličani, naj vam bodo v vzgled te številke ter tudi vi tako krepko podpirajte časopise svoje stranke!
Dinamtni patroni v ognju. V torek se je pripetila Dbovu pri Aratu eksplozija dinamita, vsled katere je 5 otrok takoj umrlo, deset oseb je pa težko ranjenih. Posestnik Andrej Belle je v prejšnem tednu začel spravljati koruzo s polja in se je v torek popoludne napotil z delavci in delavkami na polje. Na običajno veselico je povabil gospodar tudi cigansko godbo. Nekoliko vstran od razveseljujočih se, so pekli otroci kuruzo. Gregor Trusekan je pripovedoval na skrivnem svojim tovarišem, da je njegov oče, kateri je bil delavec v kamenolomu, prinesel domov veliko dinamita. Ti so pregovorili Trusekana, da je vkradel očetu dinamitne patrone, katere so potem vrgli v ogenj. Skoro potem se je zgodila eksplozija in pokrila vso okolico z gostim dimom. Otroke, ki so stali okoli ognja, je dinamitna sila
raztrgala na koscc. Izmed delavcev, kateri so stali 50 do 60 korakov, je bilo 10 težko ranjenih. Pri nekaterih ranjenih ni upanja, da okrevajo.
Polioijski ief ia Petrograda. I z Petrograda se poroča: Državni policijski šef, pravi državni ivetnik Subatov v Petrogradu je bil nenadoma odstavljen in pregnan v Tambov Veliki zločini v službi so vzrok te kazni. Pokazalo se je namreč, da je sodeloval pri večih nemirih, med drugimi tudi pred nedavnim v Odesi. Med vjetimi razgrajači sta bila tudi dta agenta Subatova. Njegovo delovanje se je že dolgo opazovalo. Pred kratkim je zapovedal Subatov enemu svojih uradnikov, naj skrbi, da vzbruhnejo kmalu kje nemiri. Ker se je uradnik temu povelju zoperstavil, mu je zagrozil Subatov, da ga ne bo trpel dolgo vrč v svoji službi. Dotični uradnik je to seveda naznanil takoj na me-rodajno mesto in Subatov je moral takoj v spremstvu orožnikov odpotovati v Tambov. Sodnijske preiskave se iz gotovih vzrokov opuste.
Kje so najmanjii voli ? Na velikem predindijskem polutoku žive voli, katerih velikost ne znaša več kakor 75 centimetrov. Vendar pa imajo te živali izvanredno vstrij-nost, io urni in močni. Porabljajo jih za prevažanje majhnih dvokolesnib voz. Ti vo-lički zamorejo milje daleč neprenehoma le teti in prehodijo v 24 urah 100 angleških milj, ne da bi pili ali jedli.
Čuden pogoj v oporoki. Na Francoskem v mestecu Raincy je umrl pred dnevi bankir Mozel in zapustil občini veliko svoto denarja toda le pod tem pogojem, da njegovo truplo slovesno 3 ure daleč pe-Ijajo na izprehod. In to se je tudi zgodilo. Z godbo in zastavami so peljali truplo tri ure daleč v veliko zabavo otrokom in radovednežem, in zdaj zamore občina mirno vži-vati zapuščino.
V mariborsko bogoslovje so bili sprejeti sledeče gg. abiturijenti: Bratanič Rojko iz Luč, Bukovšek Anton iz Loč, Furman Franc iz Konjic, Jurhar Martin iz Reke, Kodrič Janez iz Studenic, Kramberger Martin iz Št. Lenarta v Slov. gor., Kristo-vič Miha iz Sv. Marko niže Ptuja, Lupša Ivan iz Ljutomera, Lovrec Franc iz Svetega Tomaža pri Vel. Nedeljo, Ratej Fric iz Konjic, Sagaj Marko iz Ljutomera, Šeško Konrad iz Št. Vida pri Planini, Tomažič Martin iz Dedonec in Vedečnik Janez iz Konjic.
Častnim občanom je imenovala občina L a h o n c i častitega gospoda F r a n-čišeka Štuhec, kapelana pri Svetem Tomažu blizu Ormoža.
Oporoka prekanjenega skopuha. Na Dunaju je umrl v Viljeminski bolnišnici 61 letni izvošček Jakob Schiessler, ki je bil v celem svojem življenju varčen in o katerem se je mislilo, da nima prav nič premoženja. Pa ob njegovi smrti se je pokazala, da je umrli sapustil 30000 kron. Pred smrtjo je naredil oporoko, pri koji je bil nivsoč dr. Š. "VVertheimer, in sicer tako, da se 30.000 kron razdeli med njegova nezakonska brata, ki sta bajtarja v Zulbu pri Zniinu, a le s tem pogojem, da dasta za maše v Zulbu 400 kron, na Dunaju pa mu napravita lasten orrob za 200 kron. Sohiessler je umrl, dr. Wertheimerja pa ni bilo na Dunaju a brata ■ta takoj po smrti dospela na Dunaj in sklenila , da umrlemu ne napravita lastnega groba, ker je bil tako varčen. O tem so takoj telegrafično obvestili doktorja, na kar je ta odgovoril, da se mu mora napraviti lasten grob, on sam (dr. Wertheimer) je porok za to. Pa telegram je došel na vodstvo bolnišnice eno uro prepozno, ko je bil že Sohiess-ler pokopan v navadni vrsti. A zdaj je stopila sodnija ns noge in rekla da ne izplača bratoma dedščine, ker niso izpolnjeni vsi pogoji. Nič druzega torej ni kazalo, kakor dobiti dovoljenje, da smejo izkopati mrtveca in ga položiti v lasten grob. Pa so zopet tež-koče: Občina Dunaj kot politična oblast ni dovolila iz zdravstvenih ozirov, da mrtveca izkopljejo. Pritožila sta se brata na višjo instanco; namestništvo in riunistrstvo pa je dovolilo izkopanje, toda proti temu je občina vložila pritožbo — in brata morata čakati, kako bo reklo upravno sodišče.
Škandal na poiti. Poroča se iz Lizbone 22. t. m.: Že nekoliko časa izginevajo najdragocenejše stvari v skladišču pošte, ne da bi bilo mogoče pri še tako strogi paz-nosti, tatove zaslediti. Še-Ie sedaj se je zapazilo, da so uradniki sosedne pisarne, katera pripada finančnemu ministrstvu in kjer se je pobirala colnina, naredili luknjo skozi steno ter jo prekrili z neko idiko. Od tam torej, bržkone s pomočjo enega pomočnika v poštni pisarni, so kradli najdragocenejše stvari, ne da bi obudili sum. Pričakujejo dolge sodne obravnave in odpustitve mnogih uradnikov.
Vinski muzej Vinotržci v Curihu so sklenili zgraditi vinBki muzej. Ta naj bi bil objednem historičen, umeten in učeniašk. Imel bode tudi knjižnico, v kateri se bodo zbirale knjige nanašajoče se na vinogradar-stvo, pripravljanje vina in na vino samo. Razven tega naj bi bil muzej zbirka gravur, fotografij in ilustracij vseh vrst, katere se
nanašajo na te reči, in konečno naj bi našle v muzeju svoje pribežališče vse stvari, stare in moderne, katere služijo pripravljanju in ohranjanju vina. V jednnm oddelku, naj bi bili vzorci najimenitnejših Švicarskih vin in najrodovitnejših vinskih let potomoem ohranjeni.
Koliko se je pridelalo žito? »Bul-letin des Malica« poroča, d * ne je letos pridelalo na vsem svetu 1 021 200.000 hektolitrov žita. proti 1.045,700.000 lanskega leta, torej 24 500 000 hektolitrov manj od lani. One dežele, katere izvažajo žito, mogle bi ga oddati 175^600000 hektolitrov, druge dežele pa bi ga potrebovale 168,500.000 hektolitrov.
Na Cmi gori bodo imeli letos izven-redno bogato letino olja, bogatejšo celo nego I. 1901, ki je bil« tudi izvenredna. Omenimo naj ob tej priliki, da mora črnogorski minister knezu, kadar je le ta poslednji v tujini, vsak dan poročati, kako je vreme, kako kaže ta ali druga setev, kako trava itd., kar vse zanima skrbnega gospodarja.
Z zrakoplovom črez Atlantski oeean nameravajo iti trije francoski profesorji, geograf Reclus, profesor Berget in zrakoplovec Capassa. Velikost zrakoplova bo znašala 13.000 m*. S seboj vzamejo tudi padalnik in rešilni čoln. Odpluti mislijo z otoka Teneriffa, in sicer meseca maja. Ako jim bode sreča mila, pridejo v 4 ali 5 dneh na 5000 km. oddaljeni otok Trinidad.
Milijonar za iolstvo. Nekdajni predsednik jeklenega trusta Mr. Charles Schwab je sklenil, da daruje vse svoje premoženje vzgojevalnim namenom, posebno tehničnim šolam. Tehniki v Pittsburgu je že daroval milijon dolarjev, 8 do 10 milijonov je obljubil drugim zavodom.
Visok zdravniški honorar. Dr. Adolf Lorenc na Dunaju, kateri je zopet v Ameriki, operiral je 191etnega sina dr. Adolfa Buscb-a, bogatega Amerikanca. Za to dobi 160 000 mark. Mladi Busoh dosedaj ni mogel hoditi.
Prebivalstvo Ogrske se vedno manjša. Tako je bilo letos 37.000 manj rojenih kakor lani; pomrlo pa jih je 4800 več.
Tovarna zlata. V Ameriki Aimdalje bolj skušajo delati umetno zlate. Že pred sedmimi leti se je ustanovila v Ne\v Yorku »Argentaurum Society, Limited«, katera je nameravala delati zlato iz srebra. Sedaj se poroča iz Filadelfije, da je tamkaj ustanovil Rudolf Hunter tovarno, katera bo naredila vsak dan za 10.000 dolarjev zlata. Dvanajst bogatašev je za to podjetje dalo svoje kapi-tale in za eno leto se bode podietje začelo. Seveda morajo to delati brez patenta, ker tako daleč še nismo prišli, da bi se tudi za izdelovanje, umetnega zlata dajali patenti. Ker Be mora to. vršiti na skrivnem, zato ne bo v tej tovarni nobenih delavcev, ampak podjetniki bodo sami izvrševali vse delo. — Cela teorija sloni, kakor se »Chem. Ztg.» norčuje, na »Eletronen teoriji«. Toda časi se izpreminjajo! V prejšnjih stoletjih so bili knezi irtve alhemije, v sedanjih Časih pa bo bogataši tako srečni.
Branje slabih romanov je zopet provjročilo zlo v,mladih glavah. Kakor poroča »Volkszeitungu, sta vbežala v Veddingu stsnujočim premožnim starišem dva dečka. Jeden njiju, Ivan Kaumann, se je preje is-razil, da gresta v Italijo in da hočeta vstopiti med roparje. In res sta pobrala svoj prihranjeni denar, jeden je ukradel celo is blagajnice svoje matere 300 mark, in z nekoliko jtarimi puškami in nekolikim jedilom oborožena sta mlada puBtolovoa brez sledu izginila. Sedaj ju je popolnoma raztrgana v Gustrovu prijel neki stražnik in ju odposlal v Berolin. , Dva druga ubežnika, kakor se poroča iz Memel, so prijeli na ruski meji. V Bajohren je prišel te dni neki 161etni deček v spremstvu 141etne deklice. Ker sta vprašala sa mejo, vzbudila sta pri orožnikih pozornost. Ko ju je neki uradnik vprašal, kdo da sta in kam da potujeta, sta rekla, da sta otroka nekega potovalca v Stettinu in potujeta k sorodnikom na Rusko. Nasve-tovalo se jima je, naj prenočujeta na kolodvoru, kar sta tudi storila. Drugi orožnik pa ni hotel Verjeti njiju izpovedi, zaradi tega ju je drugega dne natančneje izpraševal in kmalu se je pokazalo, da sta dva ubežnika iz Berolina in (la sta njiju prve izpovedbe napačne. Ko sta bila zaslišana, sta priznala, da sta otroka višjega uradnika iz Berolina in da sta vbežala zaradi prestroge vzgoje. To sta samogla tem lažje storiti, ker je bil oče pri njunem odpotovanju na službenem potovanju, mati pa na neki kliniki. S seboj sta vzela 140 mark, od katerih sta za nakupovanje in vožnjo do Bajohren porabila 80 mark. Deiek je imel mej drugim tudi revolver'in saVojček patronov s seboj. Obla-stva bo takoj brzojavila na stariše, kateri so dsli potrebna navodila, in potem sta se vrnila vbežnika domov, spremljana od oblastvenega paznika.
Služabnik umoril gospodarja. Ka
kor poročajo sarajevski listi je bil po vsej Hercegovini in Bosni zelo zoani športnik in krotilec konj Gjulaga Bagdadi na svojem posestvu v Samacu od svojega služabnika umorjen. Posameznosti o umoru še niso
znane. Gjulaga Bagdadi, mohamedaneo * evropsko oliko, si je pridobil za konjerejo velikih zaslug; pri vseh ilidskih dirkah je tekmoval in si pri teb večkrat pridobil prvo darilo.
Vzgoja gospodinj na AngMkom
Neka ravnokar izisla knjiga kaže, da imajo angleške oblasti namen, s poučevanjem različnih gospodinjskih del, ločeno od poučevanja pranja in kuhanja, fie samo rešiti služniško vprašanj«, ampak tudi delavstvu preskrbeti boljših gospodinj. Gledati so mora pred vsem na to, da se ženska mladina navija na varčnost v gospodinjstvu, in jo tudii nekoliko ljubko in'spretno storiti, da bi za-mogli soprogu1 in drugim družbinskim udom življenje delati prijetno. &ato so se naredili posebni kurci, v katerih naj bi so mlade-deklice poučevale v pokrivanju miz pri različnih pojedinah, daljo v pripravljanju čaja in kave, kakor tudi v pripravljanju ukusnega, maslenega kruha, Ker deklice drugih držav ie same od sebe razumejo, to se na Angleškem popolnoma zanemarjav Kakor kažejo vspehi, katero- je dosegla kuhinjska šoli, se zamore od novih naredb pričakovati z gotovostjo najboljše.
Nova indijanska nevarnost Profesor vseučilišča v Čikagi v Ameriki jo mnenja, da so Amerikanci v nevarnosti, da postanejo Indijanoi: Napravil je razne poskuse v Pennsylvaniji in se prepričal,, da se v četrtem ali petem rodu naselnikov že kažejo indijski znaki': črni lasje in črne oči, kakor tudi tamna koža. Istotake nevarnosti se boji dr. Ghaml&rs Mitchel, tainik soolo-gične družbe v New-Yorkui Zaradi tega' vlada med Angleži velika panika. Najlažje uide tej nevarnosti oni, ki se izsolh.
Proste sla&be. Pri okrajni sodniji v Slovenjgradcu je razpisana služba sodnij-skega sluge Prošnje se pošljejo na okrožno sodnijo v Celje do 31. oktobra.. — Služba uradnega sluge se odda pri okrajni sodniji v Ptuju in je dbtične prošnje poslati okrožni sodniji v Mariboru do 30. oktobra.
Loterijska vraie. Znani italijanski pisatelj je spisal knjigo zoper loterijo. Kritika ga je hvalila in mu prorokovala, da b» imela knjiga dober moraličen vpliv. In res vpliv ni izostal, kajti kmolu potom je dobil pisatelj sledeče pismo: »Čistiti gospod !' fiz hvaležnosti do od mene brane knjige proti loteriji' primem za pero in Vam naznanim svojo srečo. Vaš spis šteje 8$ strani. 4& listov in je bil izdan 27. marca. Stavil sem številke 88, 44 in 27 ter zadel terno pri zadnjem vlečenju. O, da bi vsi pisatelji vedno tako koristne knjige pisili!« ....
Znamenite rokopis* si je pridobili vseučilišna knjižnica v Phil&delpbiji. Dobila je namreč pismi znamenitega francoskega učenjaka Benjamina Fieeilina. Mted drugimi se nahaja tudi pismo Robespievra iz leta 1781., v katerem mu ta naznanja, kako je pred sodnijo branil strelovod, katerega vporaba je bila na Francoskem dolgo časa prepovedani. Pozneje š& le so Frineozi spoznali korist strelovoda ia ga razširili po celem svetu
Kraljic* in predsednica. Kikor se poroča, bodo pri dosedanje vsprajemne obrede o priliki dohodu tujih vladarjev v Pariš nekoliko izpremeaili. Ko je* obiskal ruski car Pariz, vsedel se- je namred predsednik republike na zadnji sedež voza, s katerim je šel po TUBkegi sara in cariajo na kolodvor. Sedaj pa bode sedel predsednik poleg kralji Viktor Emamuela in njegova soproga bode v drugem vozu kratkočasila kraljico Heleno. Tudi prii vseh koacertib in drugih zabavah, bo predsednikova soproga na strani laške kraljice in bo tako prvič igrala vlogo — kraljice.
Deklico oropal. Ii Duhca se poroča: Pred par dnevi so našli sprehajalci pod mestnim zidom hčer posestnika Kshna. Ko se je deklica, vračala domov, jo je napadla neka neznana oseba, zamašila ji Usta, zvezala ji roke in noge, pobrala ji ves denar v znesku 6000 kron ter jo pustila ležati. Storile« do sedaj še niBO zasledili.
Carjev obisk v Vatikanu. Ruski «ar je sklenil, da obišče svetega očeta v Vatikanu. Cir pride v svoji slavnostni obleki v Vatikan; spremljali ga bodo kozaki. Vsprejet bo ravno tako slavnostno, kakor nemški cesar Viljem.
Iz življenja sv. očeta. Kardinal Mo-cenni je oskrbnik papeževih posestev in je dobil povelje, izplačati rimskim revežem 100.000 lir. Kardinal je proBil za avdijenco in je dokazoval, di je ta svota previsoka. »Ali ne zaupate, eminenca, na božjo previd noBt?« je vprašal papež. »Zaupam,« odgovori kardinal, »in vendar trdim, da je ta svota previsoka za vatikanske finance,« »Eminenca,« je zažugal papež, »ako bodete še nekaj časa ugovarjali, bom namesto sto tisoč lir zapisal 150000.« Nato je kardinal odšel. — Papež Pij X je tudi odpravil oni običaj, da mora papež le Bam pri mizi sedeti, kadar je, in da je to posebno odlikovanje, ako sme ta čas biti navzoča ta ali ona osebi. — Ravno tako ni prijatelj prenosnega trona in hodi najraje peš; poljubo-vati opanke na nogi ne dovoli posvetnim osebam, ^elo so se čudili v Vatikanu, da je
poklical papež arhitekta Mannucijv da na-
Sravi načrt zi popravo palače latorinske.
Fekiteri so bili mnenja, da hoče papež to palačo izbrati za poletje za stanovanje, ali eelo vilo Castel-Gandolf, ki mu jo prepušča garancijska postava lafna.
Dar >v. očeta nemlkemu ~ioosrjn
Kakor poroči »Germani*" je mročil sveti oče prelstu dr. Vilpertu, naj izroči svojo izvrstno knjigo o katakombah nemškemu* cesarju Viljemu kot papežev dar. Misliise tudi, da bo obenem izročil prelat cesarju kako papeževo pismo, katero bi se nanašalo na darilo.
Društva.
(Zabavo) priredi »K. S. izobraževalno društvo« Marijinih otrok v Dekanih'v dvorani kons. društva dne 4. octobra ob 4. uri popoldne. Vspored: »Vesela Družba«, poje zbor M. Družbe. »Lurftka Pastirica« igroka* o petih dejanjih igra 30 deklio »Gospodov dan«, poje zbor M. Družbe. »Ali smem Slovenka biti« živa podoba igra 9 deklio družbe Marijine. »Pri zibeli« poje zbor Mar. Družbe.
(Narodno vinsko t r g »-t e v. v Mariboru) priredi bralno in» pevsko društvo „Maribor" v nedeljo, dnor4v vinotoka 1903 v „Narodnem domu". Vspored: 1. Prihod viničaric, viničarjev, župana, občinskega odbora, bričev in čuvajev. 2: Petje in tamburanje. 3. Prosta zabava* konfeti, šaljiva pošta in druge različne zabave; Začetek točno ob 3. uri popoldne. Wtopnina 29 kr.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) je gospod Ivan Jeba čin, tovarnar in trgovec v Ljubljani, zopet vročili 200 kron. Povodom kupčije s kovino primesjo (oikorijo) je dosedaj druiba prejela 4400 kron. Ko objavljamo to brez vsake gmotne škode posameznih rodoljubov darovano svoto, prosimo prepotrebni ■ slovenski šolski družbi še večje podpore za uporabo tega izbornega domačega bligi.
Darovi Peslanl našemo nrodnlitvn:
Župni urid Slavinaje poslal za pogorelce na V a č a h. 20' K in v Po d g r a d u 20 K.r
2 u p n i urad v Š t. J.U r j u pri Kranju je poslal 10 kron za pogorelce v Podgradu in lO K zaKo-r o š c e.
Bog plačaj!
Telefonska in brzojavne poročila*
Kamnik, 3v sept. Danes, t soboto mesto v zastavah in slavolokih. Zvečer s e r e o a d a.
Trst, 3. oktobra.,?fredentovci iz Trsta in Trentina s«*- pisali Košuta pismo v katerem nazivajo „boj proti vojaški oblasti Habstaur^anov plemenit boj za civilizacij«* ki ima simpatije vseh, ki so pc4 jarmom tiranov." „Mi" — nadaljujejo,v pismu — »želimo Vam zmage, ker bo ta zmaga tudi nam tlačenim Italijanom v Avstriji pričetek nove dobe, da tako končno skupno moremo praznovati zmago proti skupnim sovražnikom."
Dunaj, 3. okti. Avstrijski drž. zbor bo sklican sredi novembra.
Miirzsteg, 3. okt. Dvorni lovi so bili danes končani-. Cesarja sta bila na lovu med četrt na 8. do Četrt na 9. uro. Podrobni pogovori med Goluchowskim in Lambsdorffona, ki so se vršili včeraj, so imeli za zaključek popolno soglasje v politični situaciji.
Miirzsteg, 3. okt. Avstrijski in ruski car sta se opoludne iz lovskega gradu odpeljala proti Neubergu, odkoder sta se ob pol 2. uri popoludne odpeljala proti Meidlingu.
Gradec, 3. okt. V današnjj, seji štajarskega deželnega zbora so slovenski poslanci utemeljevali predlog, naj se dovoli podporo po toči poškodovanim prebivalcem okrajev Št. Lenart v Slovenskih Goricah in Maribor.
Budimpešta, 3. okt. Današnja izredna seja drž. zbora, katera je bila sklicana vsled zahteve neodvisne stranke, je bila jako burna. K seji ni prišel noben član vlade. Poslanec Toth je izjavil, da hoče interpelirati finančnega ministra. Klici: »Ministra ni tu! Minister je pobegnil! Dajmo ga s silo sem pripeljati! Vseh sedem švabskih ministrov je pobegnilo!" Poslanec Toth je izjavil, da je hotel le vprašati, ako je minister tudi za tekoči mesec dobil kaj plače.
Petrograd, 3. oktobra. V Mohile so bili velikanski p r o t i ž i -dovski izgredi. Židje so dobili svarilo, da se nekaj proti njim pripravlja. Radi tega niso šli danes v sinagogo, ampak so se zabarikadirali v svoje hiše. Kmetje iz okolice so udrli v mesto. Prišlo je do obupnega boja med kmeti in Židi. V boju je bilo ubitih nad 300 Židov in 100 kmetov. Mnogo je na obeh straneh ranjencev. Policija je bila brez moči.
Pariz, 3. oktobra. Sem so došla poročila, da se je na Koreji izkrcalo 25.000 Japoncev. Konflikt z Rusijo je jako verojeten.
Rim, 3. oktnbra. „Voce della Ve-rita" pravi, da je edina rešitev Avstrije decentralizacija, spremenitev ustave in ustanovitev federativne države, v kateri naj bi bilo toliko držav, kolikor je narodov, pod skupnim vladarjem avstrijskim cesarjem.
Meteorologldno porodilo.
Vilina nad morjem 306.2 m, tradnji sramni tlak 736-0 ma
Cu .pa-
■OTUjl
Stenj« barometra.
T.mp.-ratura
- P0 Calalja
V.tr.rt.
N.bo
S** « -
21 9. iveČ
o| 7. ijutr. | 2. popol.
"734-9| 16-8
735-1 I 734-5
143
20-7
sr. zah | del, jasno
sl. asvzh. | sl. jjzah.
dež del. jasno
44
Srednja včerajšnja temperatura 16 0', normale 12 6*.
Dunajska borza
dnč 2. oktobra
Skopni državni dolg v notah.....100-
Skopni državni dolg v »rebru..... 99 95
Avitrijska zlata renU 4% .....119 50
Avitrijska kronska renta 4£.....100
Avstrijika inv. renta 3'/» *.....»1 30
Ogrska zlata renta 4%.......118 05
Ogrska kronska renta 4£......9810
Ogrska inv. renta 31/**..............88 90
Avstro-ogrske bančne delnica.....15-70
Kreditne delnice .........	647-50
London vista....................239 3 i
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. *	117-32 Vi
20 mark............23-48
20 frankov...........19-01'/,
Italijanski bankovci........9610
C. kr. cekini...........1134
Žitne cene
dnč 2. oktobra 1903.
(Termin.)
Na Imdimpeitanskl borzi:
Plenica sa oktober......K
, „ april .......
Ri za oktober.......»
» > april........»
Oves za oktober......>
n . april........
Koruza za avgust......>
> > september.....>
, „ maj 1904 .....»
(Efektiv).
Dunajski trg.
Plenica banaSka.......K
Rž južne železnice .......
RK ...•■«...«•*
Ječmen , > .......
ob Tisi........
Koruza ogrska........
Cinkvant..........
Oves srednji.........
Fižol...........
756
7-72 6 20 6-45 538 6-65
6'28
7-60 7-60 6-40 6 40 610 6 60 790 5.75 6 25
do 7-57
7-73 621 646 5.37 6-65
529
do 8-15 . 8-» 6-60 . 740 » 7-20 . 6-75 * 8-25 a 6-95 » 1150
1302
1-1 Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja ob bolezni, kakor tudi pri pogrebu mojega nepo-zabljivega soproga gospoda,
Gustava Polačka
finančne straže nadkomisarja v pokoju
za mnoge krasne darovane vence, kakor tudi za častno spremstvo predragega pokojnika k zadnjemu počitku se čutim dolžno izreči vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo.
»Katoliška bukvama"
v Ljubljani
priporoča:
Življenje Jezusa Kristusa
francoski spisal O. Dldon, poslovenil P. Bohinjec), izdal dr. Anton Jeglič, knez in žkof ljubljanski.
uištita
Prvi zvezek, stran 1 do 372, broS. 1	K 50 h,
elegant. v platno vezan 2	» 50 »
Drugi zvezek, stran 373 do 820, broš 1	» 50 „ elegant v platno vezan 2 » 50 »
Tretji zvezek: stran 821 do 1049, broS. 1	» 20 a
elegant. v platno vezan 2	» 20 »
To krasno knjigo priporočamo zlasti bolj
omikanim Slovencem.
Prva kranjska industrija za marmor, granit in sijanlt na parno silo.
l
Felix Toman
umetni kamnoseški mojster
Ljubljana, Resljeva cesta 30
Največja zaloga nadrobnih spomenikov od -marmora. obeliski in piramide od črnega švedskega granita in labradorja lastnega izdelka.
Prevzame v izvršitev kompletne druiblnske rakve, vsakovrstna stavbena In cerkvena umetna kamnoseška dela, kipov in podob. Plošče za pohištvo v bogati zalogi. Polaganje tlaka in hodnikov od porfirja in granita. 1305 6-1
NairtI In proračuni na r.atiteranje brezplačna.
Zahvala in priporočilo.
Vsem svojim častitim naročnikom se najiskrc-neje zahvaljujem za doslej izkazano mi zaupanje ter se vsem, osobito pa prečastiti duhovščini ter gg. bogoslovcem, najtopleje priporočam v čevljarski Obrt spadajoča dela. Zagotavljajoč solidno, trpežno in ceno delo bi^ježim, odličnim spoštovanjem
AVGUST flVATE,
čevljarski mojster
Sv. Petra cesta 32, poleg delavnice pokojnega g. Hrvata. 1303 3-1
različne vrste so za prodati pri Ivan Buggenlg, sodarju, cesta na Rudolfovo železnico št. 5 in Bleiweisova cesta št. 42 v Ljubljani.	1306 3-1
1307 3—1
8?	Med. dr. Jos. Traub-a želodčni prašek
M Gastricin
zdravniško poskušen in potrjen.
Na tisoče ljudi se mora zarad raznih bolezni v želodcu in črevah držati stroge zmernosti v jedi in pijači, kar jim greni življenje. Kdor rabi dr. Jos. Trauba želodčni prašek Gastricin, njemu taka dijeta kmalu postane brezpotrebna. Bolniki, kateri se želč utrditi po obilnejši rabi hrane, to po Gastricinu popolnoma dosežejo. Gastricin takoj pokaže učinek pri zgagi, pehanju, napenjanju, pri bolečinah v želodcu, pri krčih, bljuvanju, glavobolu usled prebavljanja; ako se pa rabi dalje časa, odstranja tudi zastarane bolezni v želodcu in črevah, kakor nobeno drugo sredstvo. — Gastricin ni čistilo, a vendar vrejuje telesno potrebo. Več povedo prospekti. — Gg. zdravnikom pošiljamo poskušnje.
V Ljubljani je naprodaj pri M. Mardetschlager-ja lekarni pri orlu in drugje.
Glavna zaloja je v lekarni Salvator v poiunu.
Na debelo po medicinskih drožerijah.
Velika škatla 3 K, mala škatla 2 K, franko 20 in rekomand. 45 h več,
St. 11.362
1308 3—1

Podpisani deželni odbor razpisuje službo
okrožnega zdravnika
v Velikih Lai&ah z fetnb plačo 14(30 K in z letno aktivitetno doklado 200 K. —
Prosilci za to službo nanj pošljejo svoje kolkovane prošnje podpisanemu deželnemu odboru.
<Io SO. oktobra t. 1.
ter..v. njih vd°kažejo z dokazili starost, upravičenje za izvrševanje zdravniških poslov, avstrijsko državljanstvo, telesno sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
iiJtr V. 1	. >'r - * J • !
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani dne 30. septembra 1903.
!gg9^gg§gg§§§§g§g§|§§ggg>g9g,g O a.* ki	I mM
.».J®":

lastniki vinogradov na otokn Braču in t Makarskem primorju v Dalmaciji.
Prodna v steklenicah in pisarna:
Stari tr i iU 15
Priporočajo svoja črna, krvna, rudeča
Ljubljana
'i D a	r
domača
Skladišče in prodaja na debelo: Spodnja ŠI3ka,Vodnlkona cesta.
in bela izborna namizna, desertna
dalmatinska vina
dalmatinski tropinovec, dalmatinski vinski konjak in dalmatinsko
maslinovo olje po nevrjetno nizkih cenah. Pošilja se v sodih po 100, 300 in 600 litrov. Ako kdo odpošlje svojo posodo, dobi vino mnogo ccnejc.
Vzorci in ccniki zastonj in franko.	1279 20—1
Vinskim trgovcem in go= stilničarjem,
kateri prihajajo v Kanfanar po grozdje in vino, se priporoča domača gostilna s prenočiščem z domačo postrežbo in nizko ceno.
D. Zalaznik,
Kanfanar nasproti postaje.
Oprava za kavarno
z bilardom je na prodaj v gostilni pri Eomanu, Rimska cesta st. 4> 1309 3_1
prošnja.
Ker j« knjiga »Dar Blen und Min« Zuht« od
župnika Gerstunga poftla, se uljudno prosi dotiCnik, kdor jo ima, ter je ne rabi več in bi jo mogal prodati, naj blagovoli naznaniti svoj naslov in ceno npravnifitvu »Slovenca.«	1310 8—1
»SLOVENEC
mr se prodaja
odslej v naslednjih ljubljanskih
tobakarnah: Blai N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred 8kofijo|12. Doleno Helena, Južni kolodvor. Faohs H., Marija Terezije cesta 14. Kalii Alojzij, Jurčičev trg 2. Kane Albin, sv. Petra ceBta 14. Kristan Ivan. Resljeva cesta 24. Knitrln Agnesa, na Bregu 6. Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101. Saje Ant., Dunajska cesta 19. Sever Mar., Gosposke ulice 11. Sninik Josipina, Rimska cesta 24. Swatek Jos., Mestni trg 25. Tenente Rudolf, GradaSka ulica 10 Tonloh Ivana, Florijanske ulice 1. Vesel Andrej, Prešernove ulice 20. Vrhove Ivan. Sv. Petra cesta 52.
Najbolj sloveči zdravniki uporabljajo
Rogaški „Styria=vrelec"
pri
roj
kroničnem vratnim in bronhijolnim katarom
Ciril-Metodove biškote
zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodstf alni in pekarni: Ti piškoti so najboljši.
NaroČila sprejema družbin založnik 8. HSkerl, Sv. Ivan pri Trstu.
Proda se pod roko,
novo zidana hiša (v podobi vile), z lepim sadnim vrtom, ležeča ob glavAi cesti' v Št. Jurij pri Kranju, pri kateri se nahaja tudi javna vaga in je jako pripravna za vsako kupčijo.
Prodajalne pogoje daje gospa Marija Ma-renčič v Kranju.	1139 2—S
lz|lo je Knjiga
„Lur$l(i čudeži".
Francoski spisal Henrik Lasčr, poslovenil
Fr. Marto "t r ^ Dobiti je v „KatoI. Bukvami" v Ljubljani, in v prodajalni H. Ničman. Cena trdo vezani knjigi 2 K, po pošti 20 h več.
Heelnc io po ceni dobi Rdo, dokler je ^oj zaloge,
za jld. 1.50 7
elegantne modne
za gospode,
hlače
_	„ 1298 i—j
Pri naročanju iz' garantirano pristnega naznanilo dolžine sukna za jesensko in zimsko dobo ia širine čez pas. Podružnica dunajske po modernem dunajskem kroju tovarne za sukno brez robu, solidno v barvah ch. Jui-gWlrth, Krakov 2 komada za ceno 3.30 gld. po poštnem povzetju. Nepovolinot blago se zamenja ali pa povrne denar.
katoliikegft tiskovnega druitva v ljubljanj »a i 1904
z jako zanimivo in rabno vsebino, z imenikom učencev za več ko 400 šolarjev, z zapisnikom bolnikov, gospodarskim zapisnikom itd. stane v .Katoliški Bukvami" krasno vezan 2 K 30 lipo pošti pošiljan 10 h. več.
Izdeljujejo se obleke za dame po najnovejšem kroju ln nizkih cenah. ..'..V	.. 1306 3_f
Križevniške ulice 9, ///. nadstropje.
Marija Gabeis.
Krojaškega pomočnika
takoj * prejme na veliko delo
A. Pretnar, krojaški mojster na Savi pri Jesenicah
(Gorenjsko.) 1266 3-3
Mila prošnja.
Povodom strahovite letošnje katastrofe v Travniku je bila po požaru uničena tudi hiša katoliške cerkve tako, da je popolno porušena. Na istem mestu bi se moralo zgraditi novo župnišče, ker katoliški župnik stanuje v porušenej turški koči. Sredstev nima nikakih. Ako bi se hotela usmiliti koja plemenita duša, ter bi v to svrho svoj milo-dar hotela doprinesti, se prosi, da ga pošlje naravnost na katol. župni urad v Travnik, koji je za to pooblaščen z dovoljenjem pre-častitega ordinarijata štev. 796 od 18./IX. 1903. i koji bo svojedobno milodare izkazal v javnosti ter položil račun.
V Travniku, dne 25. septembra 1903. Katoliški župni urad. i28t 2-2 Stanko Salkovič,
župnik.
JH«lltrcnilc
pofnilfifv Ameriko!
162 1
za Marijine družbe,
„Vodilo" in »Najboljša mati" skup, se dobi v velikem tisku v vezavah po l1/,, 2 in 3 krone. Kdor jih vzame več skup v tej izdaji, dobi na vsakih 10 dve po vrhu. Razpošilja jih v imenu izdajatelja g. Fr. Breskvar, knjigovez v Ljubljani. Denar se pošilja založniku. — Isti knjigovez razpošilja tudi »Križev pot za M. družbe." ; 1 izvod velja 20 v., 50 izvodov 8 K in 100 izvodov skup samo 12 K. — „Vodilu", ki velja samo zase v platnu vezano 60 v., se brezplačno privezuje 20 str. debel »dodatek", ki obsega 1 sv. mašo in troje litanije. Ta dodatek se dobi zase broširan po 10 v. 100 skup za 8 K. Dokler nimamo šolskega molitvenika, mu je ta dodatek lahko malo nadomestilo. Obe zadnji knjižici sta ob kaki priliki primeren dar za družbenike ali šolarje.	1240 2
V večjem kraju na Dolenjskem sprejme se dobro izvežbani in spretni im 3-2
Pazite ii varile se ieiari U!
Zadnje čase se množe slučaji, da zdravstvena komisija odklanja sprejem izseljencev — bodisi radi oslabelosti, starosti ali bolezni sploh.
I11 ti se morajo vračati nazaj domu, seveda na svoje stroške.
Kadi tega sem, da varujem svoje rojake velikih nepotrebnih troškov in drugih neprilih, vpeljal zdravniško preiskovanje potnikov pred odhodom
JKS* iz Ljubljane.
To se bode vršilo vsak torek v moji pisarni in sicer	1297 3_x
brezplačno za stranke.
Karol Rebek
od c. kr. vlade potrjeni zastopnik Red Star Linie (črte rudeče zvezde)
Ljubljana, Kolodvorske ulice št.
od kolodvora dfuga hiša na desno roko.
špcecri5t. potniki v Ameriko!
Ponudbo sprejemajo se do 15. t. m
pod „Poštenost" potte—restante L^ubliana.
^^ Koflarski
i
učenec
se sprejme Kolodvorske ulice 28.
1229 2
Dobro ohranjena
vojaška obleka
enoletnega rac. prostovoljca
se proda za nizko ceno.
Kje pove upravništvo „Slovenoa".
1287 3—2
pr PEK,
sposoben samostojno voditi pe« kafijo, samee, dobi tako] službo
pri	1264 3-3
v Kropi.
Jia prcdej jc
PT" l^lesuir
debre ebrenjeo, cene nizl^e.
Ogledati si ga je v Skofji Loki pri jožefu Pincolič-u, cerkveniku.	1276 2-2
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 571 42 F. HITI,
r»re<l škofijo štev- 20. •ar Zunanja naročila se točno izvršujejo.
mrmram

VALENTIN GOLOB
(preje Druškovič)
Ljubljana, Mestni trg 10
priporoča svojo veliko zalogo
IV pristne pczlečenib
nadgrobnih križev
~ po najnižjih cenah.
Ceniki na zahtevo brezplačno.
1295 3-2
S poslanim gramofonom sem jako zadovoljen; torej Vas priporočam
1272 3-3
Anton Hočevar, župnik, Brezovca.
f *\ T fif*
liro k
NA	»1
Te-
še za dobro plaiilo takoj sprejmejo pri 1280 3-2 sfavblnem mojstru

***
Ljubljana, škofova palača.

<r/.VN\<
V' l\ <-v\
.\V>V-.\
im mm m
im
mm
mm 'mm
•/—.\>.V.>.V.
■nv>,/-.s.sv>
7-> •/>.< -A<
\v-/. v;T/.
' .VJ 7-i» .V. 7—v-.s> .v. l.V:-> .V. ■/'••s	V-A
naznaniti, da sem
otroril na ^tarcm trgu št. i preje Peterjevo poslopje
trgovino2 modnim in svilenim blagom ter potrebščinami ja Šivilje in l^rojače.
Skrb mi bode, postreči slavnemu občinstvu z najnovejšim in najmodernejšim blagom, po najnižjih cenah.
Uverjen, da slavno občinstvo blagohotno podpira moje novo urejeno podjetje sc priporoča odličnim spoštovanjem
1301 3-2	Ernst Sar/^.
mi mm m® mm mm
mm
mm mm
>m
IVajl>oljši
gramofoni,
H	kakor tudi
velika izbira plošč
se dobš pri
Antonu Ivancu
v Ljubljani, Žabjak štev. 12.
Veliko pohvalnih pisem od različnih krajev so vsakemu na razpolago.
J^avno^ar je itfla
UDružinsfia prati Ra
za leto igo4.
„^rujjins^a prati^a" ja leto 190U
sc dobiva v vseh trgovinah na Jfranj-ŠtajarsKem, )stri in na Goriškem.
Glavno zalogo imajo v Ljubljani tvrdke: ^uer-Jforenčan, ). Jfordi/^, Jfris per, H- Mičman in V. Petričič.
mor Služba organista in cerkvenika
se razpisuje v Dolenjem Logatcu pri cerkvi sv. Nikolaja.
Plače je nekaj nad 600 kron in prosto stanovanje z dvema sobama in kuhinjo. Oženjeni imajo prednost. 1368 6—5
Zupni urad v Logatcu,
dniS 27. septembra 1903.
* J o s i p L a v r i d,
župnik.
Cena vžigalic: 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48-— franko Ljubljana, 2% popusta.]
rt B rt
rt
<D
CL

VŽIGALICE
družbe s>v Cirila in Metoda 2aloqa pri Jv. Perdano vL|ubl|ani. j
^pmMmmS^
^—" fe vžigalice sov prid družbi sv. Cirila in Metoda v LJUBLJANI.
■o
a>
n. »
tu
3
ta
1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52' franko Ljubljana, 2% popusta.
Dobro izurjen
(ceciljanec) z dobrimi spričevali išče službe na kaki večji župniji, kjer sta dva ali več častitih gg. duhovnikov. Zmožen ie opravljati tudi tajništvo.	1271 6-3 Nas'ov povč uoravništvn »Slovenci«.
naravna
alkaBična kislin«
'	v
je
najboljša mizna in osvežu-v joča pijača, »8 22
katera je preskušana pri
kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru.
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih Prospekti zastonj in franko
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinaiui in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnlk-u v Ljubljani.
Slab tek, pomanjkljivo prebavanje, slabosti v želodov, i/tavobol U ielodca, omedlevico, zaprtje in drui/e želodčne bolesti in teikoco odpravljajo
BradyjeYekapljicezažclodec(Marija~Gcljskc)
izborno preizkušeno sredstvo. 1Vaj so zahteva izrecno ltrady)cve želodčne kapljice. Dobivajo se v lekarnah, kjer Jih pa ni, pa neposredno pri le-karj u O. nit A I) V liVNAJ, I. Metsehmarkt št. 1. Cena eno stekl. K — HO in vel steklenici K 1-40 z navodilom v porabi._1293 H—t
Angeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo
z znamko
449 104—f 6
sta najbolj koristni
tedil&i mili
HT za hišno rabo.
dobivate jih po špecerijskih ftacunahf
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno-voščenih svtfi
v Ljubljani.
Ljubitelj čaSe dobrega čaja zahteva povsodi najfinejši in najboljši čaj sveta
INDRA TEA
Melanža iz naifinejSega kitijskfga, indijskega in cej-lonskega čaja. Pristen le v izvirnih zavojih. — Glavna zali ga pri: Josip Andlk, lekarnar v Klbnlol.
__1252 2B-4
Razpisana je služba 1269 3 3
organista in cerkovnika
v Šempetru pri Novem mestu.
Poročila daje cerkveno predstojništvo.
G. PICCOLI
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmacevličnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo.
Plccolljeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin.
Plccolljeuo Železnafo vino se uporablja
primalokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polhterska steklenica 2 K.
piccolljevl sirupi Iz malin ali tama-rlnde dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30.
Zunanja naročila po pošf-nem povzetju. 708 (50-33)
P. n. odjemalci si lahko ogledajo
naš znameniti laboratorii
Predno se kateri nameni kupiti 'kolo, naj ne pozabi si ogledati ali vsaj naročiti cenik pravih
Puch koles
katerih zastocništvo ima gospod
FRANC ČUDEN
v Ljubljani.
Isti priporuca posebno kolo s prostim tekom z zavoro v zadnjem kolesu, (Freilauf mit Hinterradbremse.) Za vsako Puch kolo se jamči dve leti. V zalogi nahajajo se še razni modeli različnih tovarn od gld. 75'— dalje. Ceniki zastonj in poštnine prosto. 550 24
C. kr. konc. zasebni učni zavod za ženska ročna dela.
Impiit^ljica : e^spa Lina Mullner. Ljubljana, Bleiweissova cesta 13, pritličje.
Učni predmeti: Temeljili praktični pouk v prirezavanju in izgotavljanju oblek za dame in otroke; izdelovanje vseh vrst perila; belo, barvano in umetno vezenje Slikanje z iglo in vžiganjem.
Pričetek tečajev dne 1. oktobra.
Natančneje se poizvč vsak dan od 10.—12. ure dopoldne in od 2.-4 popjldne, kakor tudi potom prospektov.
1270 3-3
Predstojnica.
Jagerndorfske suknene izdelke
prodajam tudi na metre po tovarniški ceni in odpošiljam, dokler je kaj v zalogi, krojačem
velike cenike z vzorci zastonj in franko.
Rudolf Foukal, Jagerndorf.
1257 3-2
796 100-32
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko H00 podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenih reči
HANNS KONRAD
nra gi.2.5o tovarna za ure 1q Izvozna trgovina
z*T8ak0 Most St. 520, Ceiko.
^ pism. jam.
JMazneinile.
Slavnemu p. n. občinstvu najuljudneje naznanjam, da sem	1289 2-2
B^ prevzel
od pokojnega „Cenetovega Franceta"
gostilno in mesarijo
in da bodem stregel s pristno pijačo in dobro kuhinjo. Govedino, teletino ali svinjino bodem sekal najboljše kakovosti. Priporočam se torej k obilnemu obisku.
prancc l^rižmao,
mesar in gostilničar v Ribnici.


::::;:;;;:: s::;;;:;;;::::;;;:;: 111:::; i:: .............................................. ....
»•hnm|mwm.mh..mh..m....||unumm».
----—- ----
•M
:::: ••.a :::: :::S ::::
:::: ...» »M ....
...•
:::: ••••
:::: ...»
...»
•••ti •••s ::::
iiii
•••I
jiane^a Trdine ^branih spisov
je pravkar izšla prva knjiga:
Ijazarji m Iliri.
Pre3animiva epizoda 13 jujjno-slovansfe 3godovine.
Jfnjiga, vajina ja vsakega 30-
vednega Sl°uenca-
Cena Jf 3'—, po pošti 3'20.
Zalcžil LJcI^ujentncr
v Ljubljani.
1651 12
■••S:::::)!:::
:::: ::::
i... ••••
::::
t."
:::: »M. ::::
F ••••
b
«... • •••
S...
...
«...
«... «...
nffiffffmiffmmfffmimmfH
Stanje ¥log 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron.
flajboljša in najsigurnejša «« prilika za šf eden je! **
Preje: Gradišče št. 1,
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kongresni tt*g št. 2, I. nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutra| do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po =================
41
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K tistih —	4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. deeembra 1902: 9,501.351 ^ 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 ^ 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se »prejemajo kot gotov denar, ne da hi se ohrestovanje kaj prekinilo. -— Za nalaganje po pošti so poštno-
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnd 1. januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,
predsednik.
Odborniki:
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Anton Beleo, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančiiek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." — Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na Rudniku, — Dr. Alei Uienifinik, profesor bogoslovja v Ljubljani.
oljnate barve
S zmlete s stro i najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, I p ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja ^
po nizkih cenah	fr
| Adolf Haupimann u Ljubljani |
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
es 176 33	Elelitričiii obrat	M
»
Ilustrovani ceniki se dobe brezplačna.
Sukneno blaflo
za vsako potrebo se prodajajo v vsaki kakovosti in
največji izberi najcenejše pri
J. G^OBEliflIK-U
Pred Škofijo 1. HJUBUJRJMa. testni trg 20 Sukneni ostanki po zelo nizki eeni. Vzorei se pošiljajo na vse strani brezplačno.
Največje naj sta reje parobrodno društvo :
na svetu.
Njega parobrodje obsega
£80
vel i kanskih parni kov.
ganesjjivov^jnevi h
V—^direkfna,najhitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki
iz Hamburga v Novi York
ali pa vllaliiax.
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade pofrjeni zastopnik;
Kamburg-Amerika Lloie
Fr. Seunig v Ljubljani
L ^unajska-cesla štv.31 poleg-velike mifnice ali šrange. j
^piaa na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko,.
J&g.',, --.P^aa^S	priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini,.
jI ii	imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol,
4 f| ||	krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom
i li ||	uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in
|j ji	trpežno izvršene
I	1 I stole, naslonjače, fotelje,,
^ vrtne stole, gugalnike itd.
po kar najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano.
Največja zaloga sfolov, naslonjačev In gugalnikov k frsja.
Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih Je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko.
Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust.
| (Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani Izpadanje las in odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (61)
Vaso P e ti» i c i o-u.
v zalogi imajo tudi gg. E. Mahr in U. pl. Trnk6czy, Anton Kane v LJubljani, fl. Rant v Kranji, in lekarn« „Prl angelju" v Novem mestu.
■	Preprodajalci popust.	:
A
■ijPV
- -	42 38
Prva kranjska mizarska zadruga
M" ~ v šent Vidu nad Lijubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom
iffCSfilMlS® IIIS V lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-
marjih. — V prav obilno naročitev se
priporoča jos. Arhar, načelnik.
Vsak petek in postni dan velika izbera
svežih morskih rib
Ob vsakem dnevnem času žive postrvi in ščuke. Rastlinska maščoba kg. po 68. kr.
Bogata zaloga vin v buteljkah, šampanjca, konjaka, ruma, čaja in peciva za Čaj po najnižjih cenah
J. C. praunseiss
eksportna trgovina s specorljo, delikatesaml ln kranjskimi klobasami
z vinom ln plvotočem.	12 39 6 — 6
Domača umetalna steklarija
Avg. Agnola v Ljubljani,
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnlm steklom ali s svinoem obrobljenim belim ali barvenlm steklom,
s steklom z umetno slikarijo ^moi
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfiejšega
(8
2?
S •**
0» 4)
0) o> •§ &
o 2
«3
■K n
rt
®
•M	■ .
a	.-«*
™	rt
i	&
5	I rt
T? d
■h	-«h >
O
1
št. so/z. Spričalo,
s katerim podpisani potrjuie, da je velečislana tvrdka za stavbeno in u nefno steklarstvo AVGUST AGNOLA V LJubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.
*
O
(D
0
(0
pr
o
N
pr
0
1
Ivan Lavrenčič,
župnik in dekan
Prevzema tudi vsa stavbinska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo ^vsakovrstnega steklarskega blaga.	927 52—H
»I
I
Nove zboljšane
gramofone
z glasovno-, ročno- in varstveno omarico, zelo priljubljeno med duhovščino, po društvih in med /agjjjfv} zasebniki.
Gramofon^** avtomate
za gostilne zelo pridobitne
prodajam tudi na obroke.
Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare
Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto.
1079 60-13
T^tidclf UJeber, urar
v Ljubljani, stari trg 16.
Nič več telesnega zaprtja, ako se vživa -V*
Huss-ova pogača.
Zaloga: Dunaj, XVIII., Ladenburggasse 46.
Prospekt brezplaino. — Požiljatev poskušnjo: 12 kosov franko 3 K po povzetju. 72 52—34
Najnižje cene
i
Zalagatelj
c. kr. državnih uradnikov
Največja izbera |
Kožuhovina
mufov. koljerjev, ovratnikov, čepic
Najnovejše in najboljše
1293 10—2
Rokovice
za gospode, dame In otroke
glace, Iz srnine trico In sukna
Trgovin* za Hip, modno blago In nagrobne vence, trg 24.
Najnovejše
krasni modni klobuki
sa dame in deklice
žalili klobuki klobuki se sprejemajo tudi v moder niziranje.
Karol
Recknajel
Ljubljana.
Žamet
za bluze meter K 1'50 In višje
nijč svileni žemet fiia, sviltnoblago
v vseh barvah
Nagrobni venci In trakovi za vence. Hajnovejil
Naravni venci
Krasni In po ceni.
Trgovina s klobuki za dame. fltestnl trg 3.
■
I
J
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
t Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi liiši,
obrestuje hranilne vloge po	no 95-87
411 a odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega hranilničnega urada št. 828.406,
□Telefon štev. 57.
Najnovejše blago za i damska oblačila f
in modni barhenti se v vseh kakovostih in največji izbiri prodajajo najeenejše pri
J.
Pred Škofijo 1. IiJUBUJR^R. JVIestni trg 20. Vzorei se na zahtevanje pošiljajo franko na vse strani.
+OOOOQQOQQOOOQOOOQQQQOOQQQQQi
s*5oooo

Stanje hranilnih vlog: 17 milijonov K.
Rezervni zaklad nad 400.000 K.
g na fllesfncm trgu zraven rofovga
o	„
0	sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne X
0	in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa- 0
0	cega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje M
0	hranilnica iz sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.	0
0 Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega 0 0 zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim 0 0 premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je var- 0 O nost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to Q 0 hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in 0 0 varovanoev.	0
O 8G5T* Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in O O potom c. kr. poštne hranilnice,	771 17 0
O Posoja se na zemljiSča po 4s/4°/o n» leto. Z obrestmi vred pa	O
0 plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo	0 0 ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v
^ 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na	a
primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6 % izposojenega kapitala.	®
k »sr Posoja se tudi na menice In na vrednostne papirje
In sicer po 4'/«% do 5%.	V1
fCOOOOOOCOOOOOOCOOOOOOOOOOOO*
Delniška stavbinska družba
UNION"
77
— —v Ljubljani.
razpisuje
na podlagi dovoljenja vis. c. kr. notr. ministerstva z dne 11. julija 1903 št. 27846
javno subskripcijo 560 delnic II. emisije.
Delnice 1. emisijo v znesku 300.000 kron so oddano in v gotovini popolnoma vplačano.
Delnloa velja 500 kron, ee glasi na ime, in ima pri zborovanju vsaka po en glas Dividenda se letno izplačuje.
Namen družbe „Union" je pridobil stavbišča, graditi hiše na lastni in tuji račun, snovati hotele, restavracije in
grešni trg 19 podpiše, kjer se tudi dobi vsa potrebna pojasnila vsaki delavnik od 9—12 nad 3-
Znesek 500 kron za vsako delnico vplačati Je najkasnejo do 1. decembra 1903.
V Ljubljani, dne 3. oktobra 1903.
1296 1—9
Dr. V. Gregorič
predsednik.
Oskrbnik
za večje posesh/o
star 35 let, ki se dobro razume na živino, poljedelstvo, na lesno trgovino ter gozdno gospodarstvo, želi vstopiti v primerno službo.	1291 3-2 Pojasnila daje naše uredništvo.
Vino
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvanlh prstenih
tetii m studili opji


kot: rujavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 36 52-40
fpV~ Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
i®i		it	
II II			......;
po posredovanju preskuševalne kleti se toči
v gostilni pri „zlafi ribi"
Cviček iz kleti trojun Hočevar v Krškem, Burgundec, iz kldti gospe Ferjančič na Slapu in tudi pristni Bizeljec.
1251 8-4
W Kuhinja priznano dobra.
Freude T^czman.
Prodam ali v najem oddam
trgovino
špecerijskega blaga
na dobrem prostoru v Ljubljani radi bolehanja. Trgovina ima lep promet in se ponuia strokovnjaku gotova eksistenca.
Potrebni kapital le 2 do 3 tisoč gold. Natančneje po^ blagohotno upravništvo »Slovenca«?	1248 3
1357 55
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 18
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovnižke obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah-
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
v
za so^ne slikarje, najnovejše in najlepše vzorce, imata v veliki izberi v zalogi BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	624 17 11—2 Vnanja naročila proti povzetju.
Ljubljana V**
Spitalske ulice št. 7
uVpdno naznanja, — — (
3ta je xa ipvftio&njo
VotiJeVc\}\ iame m ieVUce, \Auxe, oVVeVe xa iecVe, VaVor moAvvo \Aago xa &ame m
£ A TgveTpvoge k.
9 9eV\V\ \%\> er\ 9 xa\og\ \n se ipnporoca \Aago\\o\uemu oV\sV\x
_VAago\

cet\e\
Hakup in prodaja y*a ko vrstnih driavnih papirjev, arefik, denarjev Ud.
Zavarovanja za (gube pri irebanjlh, pri žrebanju najmanj' fega dobitka. — Proaaeie za rtiako treb&nje. galantna izvršil«* naročil na boril.
■ UROŠU«
«»9
Monjarična delniška družba
EBCV
I., Koiliiilo 10 in 13, Dunaj, I., Strubeigassa 2.

mmm 41 B
['■Z/T Pojasnila	v vseh ffoapod&raklb in finančnih
stvareh , potem o kursnih vrednostih vseh Apekulaoljskih jnradnoBtnih papirjev in vestni naavdtl za dosego kolikor jo mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti aaloiofllfc
Slavnlo.	134 242
*B»M'i milil MIMHW!MUMIIHUi>WMWBSMBK^

Izdajatelj in odgovorni «r»dnik: Dr. Igaaolj .Žitnik
Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani