PoStnina plačana v gotovini.
Leto LXI. itev. 107.
0 UolJllant v sredo 9. mojo 1928.
ceno Din r
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemU nedelje in praznike. — Inserati do 80 peti! a 2_    Dio, do 100 vrst 2.5o Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popast po dogovora. Inaeratni davek posebej.
>Sloveoski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, ca Inozemstvo 420.— Din. *
UpravniStvO: Knaflova ulica št 5, pritličje, — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova oJlca št 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Ljubljanski občinski svet je imel včeraj zvečer zopet svojo redno sejo. Po otvoritvi je župan dr. Puc ugotovil sklepčnost ter imenoval za overovatelja zapisnika občin* skega svetnika Likozarja in dr. Jeriča.
PREDSEDSTVENA NAZNANILA.
Zupan je nato naznanil, da ie delegacija praške občine po vrnitvi v domovino poslala brzojavko, v kateri se zahvaljuje za prisrčen sprejem v Ljubljani ter zagotavlja, da ji bodo dnevi bivanja v Ljubljani ostali v trajnem spominu. Za potresne žrtve na Bolgarskem je prejel mestni magistrat od meščanov doslej 10.069 Din. Zbiranje prispevkov se nadaljuje Župan ie poročal obširno o raznih javnih delih, ki se vrše v Ljubljani in ki se imajo tekom leta Še izvršiti. O teh delih bomo še poročali.
Obč. svetnik Gustinčič ie zahteval popravo zapisnika zadnje seje obč. sveta, na kar ie župan pristal ter obenem naznanil, da je za poskušnjo uvedel stenografsko beleženje občinskih sej.
NAKUP NUŠAKOVE VOJAŠNICE V STANOVANJSKE SVRHE.
Načelnik finančnega odseka obč. svetnik Tavčar je nato poročal o nameravanem nakupu Nušakove vojašnice v stanovanjske svrhe. »Nušakova vojašnicac je last Ljubljanske kreditne banke in posestnice Ane Wahl iz Gradca. Posestvo leži na trgu Pred konjušnico h. št. 15 in ob Jermanovi ulici v Trnovskem predmestju na parceli sVl 80/1. Parcela meri 5963 kv. m. Glavno poslopje pred trgom Pred konjušnico ie enonadstropoio poslopje, ostali trakti, ki imajo podobo podkve in ki so prizidani glavnemu poslopju, so pa pritlični. V glavnem poslopju so v pritličju sedaj štiri stanovanja, dočim ostali prostori še niso popolnoma prirejeni v stanovanjske svrhe. VojašJtvu so služili za kuhinje, shrambe in skladišča. Prvo nastropje ie služilo vojaštvu za pisarne. Podstrešje je prosto. Dvoriščni trakti so pritlični z zvišenim ostrešjem in so služili vojaštvu kot hlevi, kolar-mce. kuhinje, umivalnice in skladišča. V podstrešje vodi dvoje lesenih stopnjišč in je služilo podstrešje povečini za shrambo sena, ostalo pa za spalnice. V spalnicah so leseni stropi, opaženi in ometani.
Poslopje ie v slabem stanju, vendar ga je pa mozoče prirediti za stanovanja. Po načrtu Gradbenega urada bi se dala Nuša-kova vojašnica prezldati v pritličju na 41 stanovanj po 1 sobo in 1 kuhinjo s potrebno pralnico in 1. kopalnico in v I. nadstropju na 13 stanovanji po 1 sobo in 1 kuhinjo s potrebnimi stranišči. Za drvarnice bi se moralo sezidati posebno poslopje, kakor je ono pri mestnih hišah za Bežigradom. Adaptacije bi se lahko izvršile postopoma in ob sodelovanju prizadetih strank. K nakupu Nušakove vojašnice sili občino predvsem dejstvo, da mora imeti za delo-'žirance takoj na razpolago stanovanja, oz. vsaj skladišče, kamor se naj spravi oprava brezstanovanjcev. Nušakovo* vojašnico si je na licu mesta ogledal stanovanjski odsek, m. gradbeni urad. fizikat in gospodarski urad dne 18. februarja. Komisija je priporočala nakup zgradbe. Stanovanjski odsek je potem še enkrat na svoji seji 7. marca sklenil nakup vojašnice in obenem stavil tudi razne predloge, kako bi se izvršilo adaptacijska dela iin izvedla vselitev de-ložirancev. Kreditna banka in solastnica vVahl sta prvotno zahtevali za Nušakovo rojašnico 800.000 Din.   nakar sta pozneje
popustiil na kupnini tako. da se je zadnja ponudba glasila 550.000 Din. oziroma 600.000 Din. Pripomniti je. da ie preteklo iesen Kreditna banka popravila streho Nušakove vojašnice, za kar je po nieni iziavi izdala nad 100.000 Din.
Zato predlaga, naj se pooblasti finančni odsek, da sme za mestno občino po primernih pogojih kupiti v sporazumu z županom Nušakovo voiašnico. last Ljubljanske kreditne banke in posestnice Ane VVahl.
Obč. svetnik Likar (soc.) ie nasprotoval nakupu, češ. da naj bi se raje pospešila zidava novih hiš iz 6-milijonskega posojila, namesto da se popravljajo stare hiše.
Obč. svetnik Sterk ie naglašal nujnost stanovanjske akcije ter opozarjal na bedne stanovanjske razmere, v katerih žive mnogi na Gradu ter v raznih barakah. Gre predvsem za to. da se ljudem hitro pomaga sorazmerno s finančnimi sredstvi občine. Protestiral ie lprori zavlačevanju dovolitve 6-milijonskega posojila v stanovanjske svrhe od strani nadzornih oblasti. Od takrat, ko se je sklenilo najeti to posojilo, je minulo že precej dragocenega Časa. vsled česar ie občina prisiljena, da odpo-more najpotrebnejšim na drug primeren način, ker ni mogla pravočasno pričeti z gradnjo malih stanovanjskih hišic.
Obč. svetnik dr. Lemež (kom.) se ie izjavil za nakup Nušakove vojašnice, ker je tudi mestni fizikat mnenja, da se more preurediti v stanovanja. Zanj ni glavno vprašanje stroškov, ampak to. kako se bodo stanovanja priredila. Prosi župana za pojasnilo, kako je bilo mogoče, da ie neki višji magistratni uradnik na lastno roko ponudil Lj. kreditni banki za nakup voiašnice 600.000 Din. •
Obč. svetnik dr. Bohinjec je povdarjal. da ni nobenega dvoma, da se moreio v Nušakovi vojašnici napraviti primerna stanovanja. Na to stvar pa je treba gledati tudi iz drugih vidikov n ne samo z trgovskih in bančnih. Li. kreditna banka se mora zavedati, da more edino občina odkupiti to poslopje. Zato bi bilo prav, da sprejme odkupnino v obligacijah mestne občine. Ako bo Li. kreditna banka pokazala pri pogajanjih za nakup dovoli razumevanja za potrebe ljubljanskega prebivalstva, bo prav. če ne. bomo vsaj vedeli, kdo vedri in oblači pri Lj. kreditni banki.
Obč. svetnik Likozar je nato prečital izjavo mestnega fizikata dr. Rusa v primernosti preureditve Nušakove vojašnice za stanovanja. Povdarjal ie. da se že danes zglašajo ljudje, ki žele dobiti v Nušakovi vojašnici stanovanje po nizki ceni.
Župan dr. Puc je nato odgovarjal na izvajanja obč. svetnika Likarja glede zavlačevanja gradbe hiš s 6-milijonskim posojilom. Mestni gradbeni urad ie izvršil vse tozadevne načrte. Rešiti na ie treba prej vprašanje sveta in kredita. Ni končno dovolj, da je kredit dovoljen, treba ea ie tudi dobiti. Kredita pa občina ne more tapo lahko dobiti kakor prej. ker so bančni zavodi že precei obremenjeni. Kar se tiče dr. I.emeževc trditve, da je neki višji mag. uradnik Donudil na lasttno odgovornost Li. kreditni banki kupnino 600.000 Din. izjavlja, da ta trditev ni točna, ker bi se tega noben uradnik ne upal storiti, niti sam kot župan. V poedinih momentih se ie Lj. kreditna banka izjavila pripravljeno, da sprejme kupnino v obligaciajah mestne občine. Zato ie naročil nekemu uradniku, nai zahteva od nje obvezno izjavo v tem oziru. Zahtevala se je torej obvezna oferta   od nasprotne
strani. Ker pa se ie solastnica uprla, ni prišlo do tega in občina ima proste roke.
Pri glasovanju je bil predlog finančnega odseka sprejet z vsemi glasovi proti glasovoma obeh sociajalistov Likarja in Miklošiča.
KREDITI ZA  ZGRADBO MALIH STANOVANJ.
V imenu finančnega odseka ie nato obč. svetnik Tavčar poročal o pravilniku o kreditih za zgradbo malih stanovanj. Besedilo tega pravilnika obiavliamo na drugem mestu.
Obč. svetnik Gustinčič ie zahteval, naj se pravilnik vrne odseku v predelavo, češ. predloženi načrt da baš najsiromašneišim onemogoča graditev lastnih domov.
Podžupan prof. Jarc ie predlagal resolucijo, po kateri se mestnemu magistratu naroča, naj preišče, kakšne stavbne in pri-stojbinske olajšave bi se mogle dovoliti pri grajenju malih stanovanjskih hiš, ter o tem poroča občinskemu svetu.
Obč. svetnik Pust je predlagal resolucijo, po kateri bi se smele osebe, ki bi se poslužile ugodnosti predloženega pravilnika, zaposliti pri gradnji svojih hiš. samo obrtnike, ki plačujejo v Ljubljani občin, davke.
Obč. svetnik Likar je zahteval, nai bi občina prispevala k obrestovaniu dovoljenih kreditov graditeljem lastnih domov 2 odstotka in ne samo 1 odstotek.tako da bi obrestovanie z amortizacijo znašalo največ 7 odstotkov.
Pravilnik ie bil nato z nekaterimi manjšimi izpremembami sprejet proti glasovom komunistov in socijalistov. Prav tako sta bili sprejeti predlagani resoluciji.
skem oziru. Kopališče mora biti javno dostopno. Kopalne pristojbine se določijo sporazumno z občino. Dohod s ceste do kopališča uredi >Ilirija« na lastne stroške v dogovoru z občino. >Ilirija< mora vzdrževati kopališče v trajno dobrem stanju. Svojih pravic ne more prenesti na drugo pravno osebo. Glede uporabe vode iz mestnega vodovoda mora skleniti posebno pogodbo. Po preteku najemninske dobe postane kopališče občinska last. b
KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOR. Na predlog poročevalca šolskega odseka Likozarja so bili izvoljeni kot zastopniki občine v ljubljanski krajevni šolski odbor občinski svetniki Likozar, Ambrožič, dr. Rožič, Jeglič, Likar, kot namestniki pa dr. Kropiv-nik, Potočnik, dr. Puntar, Olup in dr. Lemež.
POROČILA    PERSONALNO PRAVNEGA ODSEKA.
Na predlog poročevalca Urbančiča so bili izvoljeni kot zastopniki občine v naborno komisijo obč. svetniki Jeglič, Rutar, Mihel-dič in Dachs. Večje število oseb je bilo na to sprejetih v domovinsko zvezo.
Odklonjen je bil priziv dr. Goršiča proti odloku mestnega magistrata, ki je zavrnil njegovo prošnjo, naj ga na podlagi čl. 127 uradniškea zakona oprosti plačevanja gosta-šcine, vodarine in kanalske pristojbine. Omenjeni Člen uradniškega zakona namreč določa, da državni uslužbenci niso dolžni plačevati samoupravnih doklad. Ker pobira ob-
čana te doklade od hišnih posestnikov in ne od službenih prejemkov mestnih uslužbencev, se je priziv kot neutemeljen zavrnil.
V debati se je obč. svetnik Gustinčič izrekel proti predlogu odseka, Češ, da je sploh krivično, ker prodaja občina vodo, kakor krčmar vino in žganje.
Predlog odseka je bil sprejet proti glasovom komunistov in socijalistov.
MESTNA ZASTAVLJALNICA.
Odobren je bil nadalje predlog direktorija mestne zastavljalnice, da se v novi mestni stanovanjski hiši na Poljanski cesti prirede prostori za mestno zastavljalnico. V to svr-ho bi se povečali stavbni stroški za 400.000 Din, ki bi jih povrnila zastavljalnica z najemnino. Za prostore zastavljalnice se bodo priredili samo nameravani pritlični poslovni lokali, dosedanji prostori zastavljalnice pa se bodo predelali v stanovanja.
Izpremenila so se tudi pravila mestne zastavljalnice v tem smislu, da ima vrhovno nadzorstvo nad zavodom veliki župan, vodstvo zavoda pa tvori 6 obč. svetnikov, ki volijo načelnika in podnaČelnika.
Sledila so nato še poročila socijalno - političnega in stanovanjskega odseka, razni nujni in samostojni predlogi, odgovori župana na razna vprašanja, o čemer bomo podrobno še poročali. Seja je trajala do pol 11. zvečer. Tajna seja občinskega sveta je bila odgođena ter se bo vršila 22. t. m. ob G. popoldne.
Nevarnost katastrofalnih poplav
Sava in Drava rapidno naraščata. — Nekateri kraji so že pod vodo. — Mura je že preplavila obširna polja.
— Zagreb, 9. maja. Neprestano deževje povzroča naglo naraščanje rek in potokov. Zlasti Sava in L>rava sta začeli zadnje dni tako naglo naraščati, da grozita s kat astro* fainimi poplavami. Sava je v Zagrebu do včeraj opoldne narastla na 150 cm nad nor* malo, popoldne pa je začela rapidno nara« ščati, tako da je zvečer narastla že za dva in pol metra. Ker nasipi še od lanskih poplav niso popravljeni in so takrat nastale vrzeli le provizorično zamašene s prstjo, preti resna nevarnost, da se pri prvem več* jem navalu vode porušijo, kar bi povzro* čilo novo katastrofalno poplavo. Prebival? stvo v krajih ob Savi je zelo vznemirjeno. Ljudje so vso noč prečuli na nasipih ter s strahom opazovali stalno in naglo narašča* nje. Ker dežuje tudi v Sloveniji, ni priča* kovati, da bi Sava padla.
Pri Podsusedu pod Zagrebom je voda v poznih večernih urah prestopila bregove in se začela razlivati po okolici. Sosedna polja so bila do zjutraj že pod vodo.
— Osijek, 9. maja. Drava, ki že tri dni neprestano narašča, je dosegla včeraj tri metre nad normalo ter je pri Dolnjem Mi* holjcu prestopila bregove. Sresko poglavar* stvo je prosilo oblastni odbor za nujno po* moč, ker preti katastrofalna poplava.
— Goričane, 9. maja. Mura od 2. t. m. neprestano narašča in je v Mcdjimurju te* kom zadnih dveh dni poplavila obširna po* lja. Samo v okolici Goričan je nad 2000 ora» lov zemlje in pašnikov pod vodo. Polja so bila posejana z žitom, pšenico in koruzo in so krasno uspevala, v 24 urah pa so bile uničene vse nade. Poginilo je tudi mnogo živine, ki je bila na pašnikih. V Čardi, kjer je pašnik nekoliko višji, se je zbrrala ži* vina, ko je začela voda prodirati od vseh strani. Le z največjo težavo se je posTe* čilo rešiti del živine, dočim je mnogo konj utonilo. Najhujše so prizadete od poplav občine Draškovec, Spodnji Vidovec, Dolnja Dubrava in Legrad, in vse vasi ob meji do Čakovca. Ljudstvo je obupano.
— Zagreb, 9. maja ob 12. Tekom da* našnjega dopoldneva je Sava sicer še vedno naraščala, vendar pa ne več tako rapidno, kakor včeraj. Popoldne je znašal vodostaj 2.54 m nad normalo. Voda narašča vsako uro za 2 cm. V Zagrebu samem zaenkrat še ne preti nevarnost poplave, ker bi m o* rala Sava v tem slučaju doseči štiri metre, pač pa je Sava v nižje ležečih pokrajinah že prestopila bregove in poplavila precej obsežna polja.
Reševanje važnih komunalnih problemov
v Ljubljani
Preureditev Nušakove vojašnice v stanovanjske svrhe. — 54 novih stanovanj. — Pospeševanje privatne gradbene inicijative* — Nakup sveta za mestne stanovanjske hiše. — Kopališče «Ili-rije» v Tivoliju. — Novi prostori za mestno zastavljalnico.
NAKUP SVETA ZA MESTNE STANOVANJSKE HISE. Na predlog poročevalca fin. odseka obč. svetnika Tavčarja je bilo sklenjeno, da se prično pogajanja s Strojnimi tovarnami in livarnami za nakup sveta db Vodovodni cesti v izmeri 25.000 kv. m, ki ga ponujajo po 14 Din za kv. m. kakor tudi za nakup Keršičeve parcele ob Dunajski cesti v izmeri nad 19.000 kv. m, ki je na ponudbo po 13 Din kv. m Na tem svetu se bodo zidale nove mestne stanovanjske hiše.
V debati se je obč. svetnik Gustinčič izrekel proti nakupu tega sveta. češ. da ie preveč na periferiji in da se hoče na ta način izriniti delavstvo iz mesta ter tako zmanjšati boliševiško nevarnost Razen tega bi se morala razpisati za nakup sveta javna licitacija. (Klic: Da bi nam dražili zemljišča!)
Predlog finančnega odseka ie bil sprejet proti glasovom komunistov in socijalistov. POKOJNINSKI FOND USLUŽBENCEV CESTNE ŽELEZNICE.
V imenu finančnega odseka je poročevalec Tavčar predlagal, naj mestna občina jamči Pokojninskemu zavodu, da se bo davek 5 par na tramvajske vozne listke toliko časa pobiral in oddajal v kritje premijske rezerve za uslužbence cestne železnice, dokler ne bo krit premijski dolg v znesku 600.000 Din.
Obč. svetnik Gustinčič se je izjavil proti predlogu, češ, da bi morala dolžno pokojninsko zavarovalnino plačati družba Siemens in Halske in da bi se ta stvar morala urediti že pri nakupu cestne železnice.
Poročevalec Tavčar je izjavil, da se strinja z mnenjem, da bi se stvar morala urediti, ko se je sklepala pogodba med občino in cestno železnico. Ker se to ni zgodilo, pa ni kriv sedanji občinski svet. Treba pa je poskrbeti za uslužbence cestne železnice. Če se bo izkazalo, da bo davek na vozne listke škodoval interesom občinstva, bo pač morala občina iskati kritja drugod.
Predlog fin. odseka je bil sprejet proli glasovom komunistov in socijalistov. (Obč. svetnik Tavčar: Glasovali ste proti pokojninam cestnih uslužbencev!)
POROČILA GRADBENEGA ODSEKA.
Na predlog poročevalca gradbenega odseka inž. Rueha je nato obč. svet sklenil, da se ne ugodi prizivu Iv. Ogrina proti odloku mestnega magistrata, ki mu je odrekel naknadno stavbno dovoljenje, ker je svojo pisarno samolastno izpremenil v stanovanje. Prizivu se ne ugodi, ker ima g Ogrin itak pravico zaprositi po 3 letih za podaljšanje začasnega dovoljenja. Mesarju Jos. Škoficu se dovoli postavitev mesnice ob Verbičevi in Kopališki ulici pod pogojem, da jo postavi 12 m za stavbnimi črtami. Dovoli se naknadni kredit za napravo kamnoseških del in fasade na zgradbi Delavske zbornice. Mestni občini se izda uporabno dovoljenje za 11 hiš za topničarsko vojašnico.
KOPALIŠČE ILIRIJA.
Športno društvo >Iliriia< je zaprosilo mestno občino za dovoljenje, da bi smelo zgraditi v Tivoliju za velesejmom javno kopališče. Ker so se v javnosti pojavili ugovori, zlasti iz univerzitetnih krogov, je >Ilirijac svojo prvotno prošnjo umaknila, zaprosila pa je, naj se ji dovoli naprava kopališča na delu športnega prostora, ki ga je občina odstopila v najem Sokolu Ljubljana, in sicer na vogalu med Celovško cesto in južno železnico.
Omenjeni prostor se odstopi športnemu društvu >Ilirija<: v najem za dobo 30 let pod pogoji, da plačuje letno priznalno najemnino 10 Din 15. maja vnaprej. Občina si pridržuje enoletni odpovedni rok, pred potekom 10 let se pogodba ne more odpovedati. Občina si pridržuje pravico zahtevati izpremem-bo načrta kopališča v estetskem in bigijen-
Ljubljanska kronika v znamenju senzacij
Orgije in bakanalije v Ljubljani. — Pustolovec Bine, naslednik 12 milijonov dolarjev, v luknji. — Tatvina denarnega pisma*
— Čigavi so dolarji?
Ljubljana, 9. maja 1928.
Po Ljubljani se je zadnje čase zelo šiš-ijalo o orgijah in bakanatojah, ki se baje vrše na raznih krajih mesta. In res ie policija pred 14 dnevi razkrila gnezdo svobodne ljubezni v Kapiteljski ulici. V javnosti je to odkritje dvignilo mnogo prahu, policija pa je začela raznim zvodnicam posvečati še večjo pažnjo. Nekako pred 14 dnevi je prejela anonimno ovadbo, da se nahaja zatočišče svobodne ljubezni v Židovski stezi.
Seveda je policija takoj uvedla obširno preiskavo, ki je pokazala, da v Ljubljani ni samo eno, marveč celo več gnezd, kjer se zbirajo prijatelji svobodne ljubezni in debre kapljice. Zaenkrat je policija odkrila dve novi gnezdi svobodne ljubezni, ki sta imeli nekake poslovne zveze. Aretiranih je bilo več zvodnic in Venerinih služabnic. Preiskava Še ni zaključena. Pričakovati je senzacionalnih razkritij. Kakor čujemo, je v afero zapletenih več odličnih oseb vz boljših krogov. Podrobnosti o tem bomo še poročali, čim bo policijska preiskava zaključena.
★
30. aprila je bil v Ratežu aretiran jedva 18Ietni Albin KoŠak, rojen leta 1910 v Ro-goinicah in pristojen v Griže, srez celjski, ki pa je kljub svoji mladosti zelo pokvar-ien in pustolovec velikega kova. Košak se je učil pekovske obrti, toda pošteno delo mu ni preveč dišalo. Rajši se ie klatil po svetu, zlasti po Sloveniji fn Hrvatski, goljufal, kradel in opravljal Se razne druge nepoštene manipulacije. Fanta zasledujejo že od leta 1924 dalje, ker je svori teti Julijam" Skerjanc iz Orone pri Litiji odnesel 1300 Din in denar zapravil. Kasneje se je učil pekovske obrti, toda pustolovska žilica mu ni dala miru. Nekega lepega dne je od mojstra pobegnil. Za spomin ie vzel s seboj tudi več mojstrovih stvari. Sploh je pozneje rad zahajal k pekom v vas in na policiji imajo zebereženih celo vrsto tatvin, ki Jih je izvrši-l na Škodo svojih stanovskih tovarišev.
Zelo agi len pa je bil Bine zadnjega leta. Tako je v Trebetnem na prav pretkan način izvabil posestniku Josipu Semetu lep fotografski aparat. Ta aparat mu ie bil zelo dobrodošel za nadaljne pustolovščine. Ponaredil je razne štampiljke in se izdajal za fotografa, usJužbenega pri ljubljanskem fotografu Kuncu. Izdajal se je kot Vladimir de Costa, nastopal je povsod kot spreten fotograf, jemal od raznih strank slike in izjavil, da jih bodo v Ljubljani povečali. Seveda si je pustil na račun plačati manjše vsote. Število njegovih žrtev ie bilo zelo veliko, kajti sam prizna, da }e od decembra do svoje "»retfaciie »zaslužil« okoli 6000 Din. Da bi mu ljudie še bolj verjeli, se je izkazal tudi s potrdilom okrajnega glavarstva, ki ga je tudi sam ponaredil. Bine je pravil, da je ameriški državrjan in da podeduje ogromno premoženje 12 milijonov dolarjev, ki mu ga je zapustil oče v Clevelandu.
Orožniki, so ga prejeli in izročili sodišču v Novem mestu. Fant je pri areiaciji izjavil, da se piše Vladimir de Costa in da je iz Ljubljane in malo je manjkalo, da ni bi! izpuščen. Toda sodišče je bilo previdno in je zaprosilo ljubljansko policijo za informacije. Policija je ugotovila, da sicer
v Ljubljani biva neki Vladimir de Costa, ki pa ni identičen z aretiranim potepuhom. Zato sta se odpeljala višji nadzornik g. Ljubic in agent Ujčič v Novo mesto. Dozdevnega VJadjmirja so fotografirali in daktiloskopirali in na podlagi tega je policija dognala, da gre za prebrisanega goljufa Albina Košaka, ki je bil zasledovan radi raznih tatvin in drugih deliktov. Cim je bil Bine razkrinkan, je priznal vse svoje avanture, priznal je tudi, da je posloval kot fotograf, da je ponaredil razne listine, med drugim tudi nravstveno spričevalo in potrdilo, da je rojen v Ameriki. In na mesto da bi zapustil sodne zapore, česar se je prav veselil, je ostal zaenkrat lepo v luknji, kjer se bo pokoril za svoie grehe.
★
Ljubljanska policijska direkcija je prejela od orožniške postaje Slatina*Radenci obvestilo, da je bilo dne 2. maja na dosedaj nepojasnjen način na tamošnjem poštnem uradu ukradeno denarno pismo, v katerem je bilo 18.000 Din gotovine. V pismu je bilo 9 bankovcev po 1000 Din in 90 bankovcev pod 100 Din. Naslovljeno je bilo na pošt* no blagajno v Ptuju. lOOOdinarski bankovci imajo sledeče serije: B 46/141, I 27/414; J 54/318, K 106/799, Lj 144/178. N 49/035, O 192/767, s 102/432 in s 358/741.
Včeraj je bilo najdenih 20 dolarjev, in sicer en bankovec za 10 dolarjev in dva po pet dolarjev. Lastnik dobi svoj denar na policiji.
RUMUNSKA OPOZICIJA GROZI
— Bukarešta, 9. maja. izvršni odbor nacijo-oalne kmetske stranke je imel snočj sejo, na kateri Je razpravljal o položaju po zborovanju v Albi JoIiJi. 2 ozirom na to, da je vlada tiskovno svobodo popolnoma zadušila, bo nacijo-nalna kmetska stranka objavila v svojih listih oster protest. Če pa bi vlada ta protest zaplenila, bo stranka sama ustavila nadaljno izhajanje svojih glasil m se poslužila v borbi proti vladi druzih sredstev.
Borzna poročila
LJUBJANSKA BORZA.
Deviie: Amsterdam 22.89—22.95 (22.92), Berlin 13.58—13.61 (13.595), Bruselj 0—7.9355. BudimpeSta 9.905—9.935 (9.92), Curih 1093.5— 1096.5 (1095), Dunaj 7.98—«.01 (7.995). London 276.95—277.75 (277.35), Newyork 56.71—56.91 (56.81), Praga 168.04—168.84 (168.44). Pariz 222.65-^24.65 (223.65), Milan 298.46-300.46 (399.46).
Efekti: Investicijsko 91 den., Celjska 15S den.. Ljubljanska Kreditna 128 den.. Praštedio^a 812.5 den., Kreditni zavod 157—175, Vevče 105 den., Ruše 265—280. Kranjska industrijska 335 —335 (335), Stavbna 56 den., Sešir 105 den.
Lesni trg: Tendenca čvrsta. Zaključena sta bila 2 vazona tramov no noti kupca fco. vaz. nakl. post. do 245. Eksekutivni nakup: 1 vae. rezane hrastovine. zdrave in rezane na živ rob. 10 kom. 10X20. 2 m: 25 kS"\ 16><18. 3 m; 10 kom. 16X18. 3.5 m; 30 kom. 14X16, 2 m: fco. vae. nakl post. najkasneje tekom 10 dni, plač. takoj Po prejemu blaga v Splitu po 1600.
Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Cene so ostale nespremenjene.
ZAGREBŠKA BORZA Dunaj 7.9950, Berlin  13.5950, Italija 299.46, London 277.35, Ncwyork 56.81,   Pariz 223.65, Prasra 168.44, Curih 1095.
INOZEMSKE BORZE
— Curih. Beograd 9.131/«, London 25.32. «Newyork 618.90, Parn 20.41 »4, Milan 27.33^,
Btttia 124J2, Praca J76Q.
Strun 2.
•SCOVFNSKI  NAROD* dne 9. maja 1928.
Ste*    107
Krediti za zgradbo malih stanovanjskih hiš
akcija ljubljanske občine za zgradbo lastnih domov. — Občina jamči za poaojOa graditeljem lastnih hiš in prispeva k
obrestovanjem.
Na včerajšnji svoji redni seji je ljub* Ijanski občinski svet sprejel pravilnik o kreditih za zgradbo malih hiš, ki pomen j a brez dvoma velik korak naprej v stanovanj« ski akciji ljubljanske mestne občine. Po tem pravilniku je ljubljanska občina pri« pravljena do gotove vsote jamčiti posojila graditeljem lastnih domov, prispevati k obrestovan;u teh posojil, dati na razpolago od mestnega gradbenega urada izvršene na» črte in jim nuditi tudi druge ugodnosti. Ta pravilnik o kreditih za zgradbo malih sta« novanjskih hiš se glasi:
d. 1. Da omogoči ljubljanskim domači* tvo-m (t. j. v Ljubljano pristojnim osebam) ter radi poklica stolno v Ljubljani bivajo* čim osebam gradnjo lastnih hiš ter omili vladajočo stanovanjsko bedo, prevzame mestna občina ljubljanska jamstvo za po» sojila, ki jth nudi kak denarni zavod (kor* poracija) ali javna ustanova graditeljem stanovanjskih hiš pod pogoji, ki so na ve* deni v naslednjih členih. Celokupna jam* stvena svota ne sme presgati 5,000.000 Din.
CL 2L V čL 1. navedenim osebam poro* kuje mestna občina posojilo:
a) ako imajo že plačano in bremen pro* »to primerno stavbišce, čegar parcelacija je bila od magistrata odobrena, in najmanj četrtino lastnega, za zgradnjo potrebnega kapitala;
b) ako imajo poleg zemljišča in kapitala ie tak stalen dohodek ali toliko premoženja, da sta redno plačevanje obresti in amortizacija posojila zagotovljena.
Finančni odsek občinskega sveta odloča, ali je priznati graditelju stalnost poklica v smislu čl. 1. in ali nudi njegovo premo* fenjsko stanje dovolj sigurnosti za redno odplačevanje obresti in amort iza enih kvot. Odločitev finančnega odseka je končno* veljavna.
Prednost na kredit in jamstvo imajo oni prosilci, ki so pripravljeni zidati po odo* brenem zazidalnem načrtu mestne občine.
ČL 3. Mestna občina prevzame jamstvo samo za ona posojila, ki ne presegajo 70 % stavbne vrednosti hiše in skupne vsote 150 ttsoč dinarjev.
OL 4. Graditeljem stanovanjskih hiš nu* di mestna občina ljubljanska po možnosti Je nadaljne ugodnosti, m sicer:
a) jim preskrbi, odnosno od svojega sve* ta po primerni cent odstopi stavbišča in nudi tudi ugodnosti v smislu zakona z dne 26. aprila 1912 drž. zak. št. 86.
b) jim event. prispeva k plačevanju obresti (1 odstotek).
Čl. 5. Graditeljem stanovanjskih hiš da mestna občina na razpolago od mestnega gradbenega urada izvršene načrte za razne Upe stanovanjskih hiš, jim sestavi prora* čune ter si pridržuje pravico nadzorstva pri zfradbi.
ČL 6. Vse na podlagi tega pravilnika se* zidane stavbe vživajo desetletno oprostitev od vseh občinskih doklad na Mino najmat rino.
Cl. 7. Podrobni pogoji za odplačevanje posojila se določijo v spor« rum u z denar* nim zavodom, korporacijo ali javno ustano* vo, ki nudi kredit.
Pri tem je upoštevati: a) Posojilo se mora amortizirati najmanj z 2 %.
b) denarni zavod, korporacija ali javna ustanova, ki da kredit na razpolago, se m* tabuiira na prvem mestu na zemljišče in hi« so, za katera je bilo posojilo dovoljeno ali vsaj na drugem, še prrpilarno varnem me* stu.
c) Dolžnik mora redno v predpisanih rokih odplačevati obresti in amortfzačne
kvote.
d) Dolžnik mora zavarovati vse zgorlji* ve dele poslopja proti požaru najmanj do višine posojila.
e) Za redno izvrševanje obveznosti mora jamčiti poleg dolžnika tudi njegov za* koraki drug, ki biva ž njim v skupnem g o* spodinjstvu.
f) Vsak dolžnik mora v varnost odpla* čevanja posojila že vnaprej pristati na pred* znambo na svoje službene prejemke.
Čl. 8. Mestna občina si varuje pravico ugovora proti odtujitvi. V vsakem primeru si pridržuje predkupno pravico. Obe pra* vici se zemljiškoknjižno zagotovita.
Čl. 9. Osebe, ki se hočejo poslužiti ugod* nosti tega posojila, morajo predložiti mest* nem u magistratu:
a) prošnjo, opremljeno s tavbnim pro* gramom projektirane stavbe in situacijsko skico z zemljiško knjižnimi podatki Prošnji morajo biti priložena dokazila o dom o* vinstvu prosilca in o stalnem bivanju v Ljubljani, dalje o njegovem premoženjskem stanju in dohodkih, o številu rodbinskih članov in o premoženjskem položaju za* konskega druga, ki biva ž njim v skupnem gospodinjstvu.
b) Pismena obvezo, da sprejme prosilec zase in za svoje pravne naslednike vse v tem pravilniku predpisane pogoje in obvez* nosti.
Poletno kopališče v Ljubljani
Nov predlog glede kopališča na prostem. — Razširi naj se staro kopališče v Koleziji tako, da bo odgovarjalo svojemu namenu.
To vprašanje stopa vedno bolj v ospredje in postaja dan za dnem aktualne-je. Je pa rudi res, da mora ljubljanska občina poskrbeti za primerno in dobro kopališče svojemu prebivalstvu. Prišli so tozadevno že nekateri načrti v javnost, a vendar se do danes ni moglo nafti primernega kraja za to prepotrebno napravo. Poletno kopališče bi se dalo nailažje napraviti na priljubljenem kraju ob Grada-ščici tam, kjer stoji že okrog sto let kopališče, to je v Koleziji. Kdo ne pozna tega idiličnega kraja? Malo kopalcev je, ki se ne bi prav živo spominjali vesetih, lepiti uric, ki so jih preživljali v tem kopališču. Na vseh straneh iščemo primeren -prostor, »Koiezijo< smo pa popolnoma prezrli. Zakaj! Dosedaj se je sukalo vprašanje bodočega kopališča največ okrog Save in v zadnjem času tudi okrog Tivolija. Sava je daleč in se tam ljudska kopel ne more uredi ti, ker bi bil obisk revnejšim slojem onemogočen. Tu bi bilo umestno zgraditi na primernem kraju manjše kopališče za ljubitelje Save, ki pa so, kar je sploh znano, najbolj zadovoljni z naravno koneljo rj Savi, ker jim je ta najbolj priljubljena. Pri tem pa je še upoštevati, da je voda zelo mrzla in da bi graditev modernega kopališča na Savi bila zelo draga.
Kopališče postaviti v naš lepi park »Tivoli« pa bi brlo že glede na nasade neumestno. Poleg tega je treba računa/ti s težko dobavo vode, senčnato lego in tudi t visokimi stroški.
Proti napravi kopališča v Koleziji se navaja kot glavni argument umazana voda m pa dviganje vode potom sesalke v filter. A vsemu temu bi se dalo odnomočl. V »Slovenskem Narodu« z dne 4. t m. je izšel nov predlog, da naj bi se kopališče napravilo nad mlinom g. Vojnoviča. Nisem se podrobno zanimal, kako bi se to kopališče obneslo. Pač pa sem tako? pomislil, da Je Oradaščlca pri mlinu za 3.40 m višja, kakor Gradaščica pod mlinom. In ravno to mi je dobrodošlo, ker je v tem dan izhod, da se kopališče v Kolezrfl prav lepo da urediti brez dviganja vode z motorjem polom sesalk in da bi se dala tako doseči za to kopališče krasna voda. Moje mnenje je, da bi se to dalo izvesti prav lepo na sledeči način:
Pri jezu ob mlin u bi se ogradil čistilnik (filter) v enaki višini kakor struga Orada-ičlce. Ta čistilnik bi se napota** x gramozom in koksom v toliko, da bi bil napolnjen tako visoko, kakor je dno struge Grada-iCace. Iz čistilnika pa naj bi sla voda po ceven, ki bi se položile ob regulirani Gradaščica do Koiežrje. Daljava cevovoda bi bila približno 1200 m. Med potjo naj bi se napravfli čistilni kanali, da bi se voda za slučaj, da bd prišla še kaka nesnaga skozi čistilnik, med potjo očistila. Na koncu cevovoda pred bazeni pa nad bi se napravit sbftrasntic za očiščeno vodo. Tu naj bi se eamiiifll ie kesntčU ttter ta od tu naj bi
se potem popolnoma pitna voda iztekala v posamezne bazene.
Ker je v Koleziji že en bazen na razpolago in ker se tu potrebuje materijal za zapisanje stare struge Gradaščice, bo to tudi najcenejša izgotovitev.
Tako bi prišlo ljubljansko občinstvo v mestu samem do modernega kopališča s popolnoma pitno vodo, katera pa bi bila, -ker bi tekla po ceveh, izpostavljenih solnč-nim žarkom, tudi primerno topla. Prepričan sem, da bi to kopališče zadovoliilo kopalce vsestransko.
Kopališče naj bi se zgradilo po načrtu, katerega je lani predložila mestnemu magistratu sedanja najemnica »Kolezijec in je bil tudi že obelodanjen v Razgledu in v ilustrovanem »Slovencu«.
Umestna bi bila le še sprememba v toliko, da bi se napravil Še tretji manjši bazen približno 15X8 in 1—1?5 m globok za dame, ki se ne morejo ali nočeio kopati skupno z moškimi.
S takim kopališčem bi bilo ustreženo na vse strani in mestna občina bi imela potem mir glede tega vprašanja.
Zato priporočam, da vzameio zadevo strokovnjaki v roke in sem uverien, da ako že vnaprej ne bodo zavzemali negativnega stališča pri stvari in bodo zadevo objektivno presojali, da pridejo do zaključka, da bo najbolje in najceneje — razširieno staro kopališče v Koleziji. D,
Vsem članom Vodnikove družbe
« Vodnikova družba v Ljubljani bo izdala v letu 1928, t. j. v tretjem letu svojega obstoja, sledeče štiri nadvse zanimive, zabavne in poučne knjige: 1. Vodnikova prarika za leno 1929. Ta prinese poleg koledarske vsebine tudi celo vrsto zelo zanimivih spisov Iz gospodarstva, zdravilstva, gospodinjstva in raznih drugih vprašanj, ki nas danes najbolj zanimajo. Bogato bo okrašena tudi s slikami. — 2. Fr. Govekar: »Olga«. Povest Je zajeta Iz burnega življenja povojnih let in globoko razgrinja bolesti, rane in strasti, ki so tedaj razjedale pod pritiskom trenutnih vojnih milijonarjev vse naše javno življenje v mestih in na deželi. — 3. Iv. Matičič: »Na mrtvi straži«. Ta zgodovinska povest nam bo obudila velike spomine davnih časov ter pokazala ono dobo, v kateri so se morali naši predniki boriti za svojo svobodo ln življenje s krvoločnimi Turki. — 4. Iv. Lah: »V borb! za Jugoslavijo«. Ta veleza-nhniva knjiga bo podala cb 10-fetnici našega osvobojenja vse one velike dogodke, ki so se godili tik pred vojno in med vojno okoli nas in pri nas, dokler nam ni zasijal naš I. december 1918. Knjiga nam bo pripovedovala, kako se je pojavil beli orel nad Balkanom, kako je stopil na prestol naš kralj Peter Veliki Osvoboditelj, kako se Je mala Srbija pripravljala na svoje veliko delo, kako so se hitro vrstiM zgo-
dovinski dogodki, dokler ni izbruhnila balkanska vojna in tik nato svetovna. Pripovedovala nam bc, kako je tudi slovenkso vprašanje stopilo pred evropski svet in smo Slovenci Iskali svoje rešitve v jugosloven-stvu, tako, da smo lahko rešili sebe in svojo zemljo iz tujih rok. Knjiga bo bogato ilustrirana. Ta lepi književni dar Vodnikove družbe svojim članom naj bo v vzpodbudo vsakemu ljubitelju lepih knjig, ki še ni član Vodnikove družbe, da se naj takoj prijavi pri poverjeniku svojega kraja, odnosno naj prijavi svoje članstvo po dopisnici centralni pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani. Letna članarina znaša 20 Din. znesek, ki ga lahko pogreša vsak prijatelj in ljubitelj lepih knjig. Pristopajte v velikem številu k Vodnikovi družbi! Čim več članov bo imela družba, tem lepše bodo njene vsakoletne knjige.
Porota
Ljubljana, 9. maja. Včeraj popoldne se je vršila obravnava proti Petru Frantarju, ki je bil obdolžen hudodelstva poneverbe, ker je kot hlapec pri posestniku in tovarnarju Karla G. v Tržiču poneveril 45.257 Din. Porotniki so edino vprašanje o krivdi poneverbe soglas« no potrdili in Frantar je bil obsojen na 20 mesecev težke ječe.
PREMETENA GOLJUFICA. Danes se zagovarja pred porotniki bra* njevka Micka Strehar, rojena v Lahovčah na Gorenjskem. Obtožnica jo dolži, da je pod pretvezo, da trguje z blagom, šivalni* mi stroji in kolesi, ki jih dobiva brez čari* ne in po nizki ceni iz Italije, spravila v zmoto mnoge naivneže in jih osleparila za 64.707 Din. Streharjeva se je zagovarjala pred poroto že 1. 1921., ker je izvabila od Franceta Erzarja 18.800 Din pod pretvezo, da trguje z volnenimi jopicami. — Radi manjših goljufij je bila že večkrat kazno* vana.
Razpravi je predsedoval višji sodni svet* nik An t log a, obtoženko je zagovarjal dr. Ravnihar, votanta sta bila svetnik Strasser in okrajni sodnik Kobal, državno pravdni* stvo je zastopal dr. Fellacher. Obtoženka zanika, da bi bila kdaj kaznovana z zapo* rom, priznava pa, da je bila že v preiskavi. K razpravi je bilo povabljenih 15 prič.
Obtoženka se je zagovarjala, da si je izposojevala denar, ker so ji ljudje radi posojali, saj so dobivali pri nji blago zelo poceni. Svilo in drugo blago je dobivala iz Italije potom nekega železničarja, ki mu ni bilo treba plačevati carine. Večino svojih sleparij priznava, glede nekaterih pa pravi, da ne ve, kako je bilo. Ne ve tudi, koliko je dobila blaga iz Italije. Skoda, ki so jo utrpele razne stranke znaša sicer nad 64 tisoč dinarjev, obtožnica jo pa dolži samo poneverbe zneska 61.787 Din. Na predsed* nikovo vprašanje, je*li imela namen golju* fati, je odgovorila, da ne in da je kriva sa* mo v toliko, da si je denar izposojevala.
Priče so izpovedala večinoma proti ob* toženki, češ da jim je obetala, da vrne de* nar, pa je ostalo le pri obljubah. Ker se je zasliševanje prič zelo zavleklo, je bila ob* ravnava prekinjena in se nadaljuje ob 16.
Sport
Važni sklepi JNS
JUGOSLAVIJA SE NE UDELEŽI OLIMPIJADE V AMSTERDAMU.
JNS je na svoji snočnji seji sprejel več važnih sklepov. Med tami je gotovo najvažnejši definitivni sklep da se Jugoslavija odnosno naša nogometna reprezentanca ne udeleži olimpijade v Amsterdamu. Vzrok za to je v glavnem pomanjkanje finančnih virov. Država sama ni prispevala niti vinarja, savez pa tudi nima zadosti kapitala na razpolago. Sicer itak ni posebne škode, če ostane naša reprezentanca doma. Saj ne sodelujejo na nogometni olimpijadi niti Cehi, niti Avstrijci, svoje sodelovanje so odpovedale toidi Italija, Španska in Švedska, torej najmočnejše države v nogometu. Da zremo zavoljo Turkov in Uragvajcev na olimpijado, se res ne izplača!
JNS pa Je definitivno pristal na sodelovanje v letošnjih tekmah za srednjeevropski pokal :'n sicer na podlagi propozicij. ki so bHe v nedeljo sklenjene v Pragi. V teh tekmah Igrata Gra-djanski kot prvo kvalificirani in BSK kot drugo kvalificirani klub Jugoslavije. BSK bo moral cvenfuelno igratj izločilno tekmo z rumunskim državnim prvakom. — Savez ie tudi določil, da se prično tekme za državno prvenstvo dne 19. junija.
„Tour de Slovenje"
Vsakemu so gotovo znane svetovnozna« ne in priljubljene dirke, ki jih prirejajo v Franciji in Italiji pod imenom «Tour de France« in «Tour d* Italie», za katere vlada med občinstvom veliko zanimanje na celi progi in vseh etapah ter vedno nestrpno pričakujejo poročil, kdo je zmagal na posa* meznih etapah. Dirkačev se vedno prijavi par sto, tako da je konkurenca vedno skrai* no ostra in borba na posameznih etapah skrajno napeta.
Da tudi Slovenci ne bomo zadnji, se je odločila kolesarska sekcija ASK Primorja prirediti slično dirko po Sloveniji. Dirka bi imela dve etapi. Na binkoitno nedeljo dne 27. t. m. bi bil start v Ljubljani. Vozilo bi se oreko Novega mesta, Kostanjevice v Bre« žiee in od tam v Rogaško Slatino, kjer bi bi bil cilj prve etape in bi tam tudi preno* čili. Drugi dan zjutraj start iz Rogaške Sla« tine preko Celja, Kamnika in Kranja v Ljubljano, kjer bi bil končni in glavni cilj druge etape. Proga je zelo dolga ter napor« na in meri vsaka etapa približno 170 km, tako da bi bila cela proga dolga ca. 340 km. Vsekakor bo zahtevala od dirkačev zelo mnogo napora in vztrajnosti, čeprav se ne bo vozilo bogvekako hitro. To bi bila tudi propagandna vožnja našega kolesarstva po Sloveniji. V večjih mestih je predviden tu* di leteči cilj, in sicer za nagrado dotičnega mesta. Kdor pride v dotičnem mestu prvi «kozi cilj, dobi nagrado dotičnega mesta. Tak leteči cilj bi se skušalo napraviti v Novem mestu. Brežicah. Celju in Kranju. S tem bi se dvignilo tudi večje zanimanje v dotičnih mestih za to veliko dirko.
Za to dirko vlada že sedaj med dirkači veliko zanimanje ter je pričakovati rekord« nih prijav, ne samo iz Ljubljane, temveč tudi iz drugih krajev. — Natančen spored bomo objavili v eni prihodnjih številk.
Včeraj se je v Osijeku začela raz* prava proti dobrovoljcu in kolonistu Petru Keskinoviču, ki je pred meseci ubil dobrovoljca in kolonista Petra Kr* neta. Razprava je bila zelo zanimiva in osvetljuje žalostne razmere med kolo« ništi. V avgustu lanskega leta so našli mrtvega Petra Krneta. Bil je predsednik zemljiškega udruženja dobrovoljce v in znan kot nasilen in brutalen človek. Njegovega morilca so naSK Šele po sedmih mesecih v osebi 341etnega Petra Keskinoviča, očeta štirih otrok. Pred sodniki je izjavil da ga je ubiti Krnet napadel s sekiro, ker se je dmržil z nekim tovarišem, ki je Krneta zelo sovražil. V sdlobranu je Keskinovič pograbil sekiro in z njo udaril Krneta po glavi in ga na mestu ubil. Priče so izpovedale, da je bil Krnet zelo nasilen in je vedno pretepal in pobijal druge. Kadar ni imel drugega, je pretepal svojo ženo in otroke. Svoj položaj med seljaki si je pribonl samo s silo in ga nihče ni mogel videti- Če je komu zapretil. da ga pretepe, je to gotovo tudi storit Bil je strah in trepet vseh seljakov. Sodišče je zanimivo razpravo prekinilo, da zasliši Še občinskega logarja, ki je bil navzoč, ko je Keskinovič napadel Krneta.
★
S Cerinja poročajo o zanimivem primeru krvne osvete, ki še vedno vlada v črni gori. Še pred vojno je neki Jovan Perišić ubil svojega sorodnika Čoroviča iz Bukovice. Perišić je bil tedaj obsojen na 16 let težke ječe, med vojno so ga pa poslali na bojišče in ga pomilostaH. Gorovičevi sorodniki pa ga niso pozabili in so snovali krvno osveto. Perišić je dobro vedel, kaj ga čaka in se je vedno skrival. Čorovići so mu bili stalno za petami, Perišić se jim je pa vedno izmikal. Posebno Radoš Čo-rović. brat umorjenega Čoroviča, je bil neizprosen in se je povsod zaklinjal, da se mora osvetiti. Pred dnevi je slednji našel morilca svojega brata na samotnem kraju in ga je napadel z nožem ter ga na mestu zaklal. Nato se je sam javil sodišču.
Pred dnevi se je odigral v Jankovem Selištu pri Generalskem Stolu strašen zločin. Nedavno je nenadoma izginila mlada vdova in njena 5 letna hči Milka. Iskala so jot zaman po vasi in okolici, dokler niso našli njunih trupel v reki Mrežnici pod Generalskim Stolom. Orožniki so takoj začeli iskati zločinca. Vdova in hčerka sta imeli na glavi veliko rano in je bito jasno, da gre za strašen zločin. Istega dne, ko sta izginili mati in hčerka, ie izginila iz vasi tudi njuna sestrična Mara Be-fiič. Zato je bila takoj osumljena, da je ona zločinka, ali da je vsaj zapletena v zločin. Po tridnevnem iskanju so jo orožniKi res našli v nekem gozdu blizu
Pr os ve ta
Slovenska moderna umetnost
V društvu Moderna galerija v Ljubljani se je ustanovi lposeben odbor za prireditev reprezentativne razstave slovenske moderne umetnosti na letošnjem ljubljanskem vele* sejmu. Razstava se bo imenovala «Sloven« ska moderna umetnost 1918—1928» in bo imela namen pokazati, v koliko se je po« vojna umetnost ustalila doma in koliko ima zveza s sodobnimi tujimi umetniškimi prizadevanji in koliko je našla odmeva v tujini. Zasnova razstave je sledeča:
ODDELKI: L PROPAGANDNI: 1. ka« talogi razstav doma in v inozemstvu; 2. pla* kati razstav; 3. kritike z ilustracijami, do« mače in inozemske; 4. kritike z ilustraci* jami v revijah; 5. Revije z ilustracijami del; 6. razglednice del.
II. DEKORATIVNI: 1. knjižna oprema (ilustracije, vinjete, ex libris, uporabna gra* fika), reklame, letaki; 2. dekorativne slike in plastike; 3. dekoracije interieurov; 4. ke* ramika; 5. inscenacije; 6. kostumi, vezeni* ne, čipke; 7. diplome. (Knjige in liste naj ilustrator sam pošlje).
III. GRAFIČNI: 1. originalne radiranke, cinkopis, lesorez, linolej; 2. uporabna grafi« ka (etikete, reklamni lističi, ceniki, kolki, vabila itd.); 3. plakete in medalje. (Vsi gra* fični listi morajo biti ali v okvirjih pod ste* klom, ali v passepartoujih ali sicer primer« no opremljeni za razstavo).
IV. FOTOGRAFIJE: 1. izvršenih cerk* venih del; 2. spomenikov in drugih posa* meznih javnih del; 3. fotografije razstav grup in posameznikov. (Fotografski posnet* ki naj bodo primerno veliki in jasni, po možnosti povečani, kartonirani, uokvirjeni pod steklom.)
V. KIPARSKA IN SLIKARSKA RAZ« STAVA: 1. kipi, 2. slike (olje, tempara, pa* setl. akvarel), 3. risbe.
Razstavljena bodo dela iz dobe 1918— 1928, tako da bo vsak posamezni razstav« Ijalec tudi razvojno pravilno označen. Poleg starejših del naj bodo razstavljena tudi dela poslednjega časa, od teh po možnosti taka. ki še niso bila na velesejmu razstav« Ijena. Posebno dobrodošli so umetniški osnutki za javne spomenike in slične, ki ni* so bili izvršeni
Namen razstave je torej dvojen: propa* gandni in čisto umetnostni. Zato vabi pod? pisani odbor vse p. n. umetnike, ki so za« interesiram na tej razstavi, da priglasijo vse, za razstavo namenjene predmete do 15. maja t. 1. tajniku Moderne Galerije g. T. Seliškarju, Ljubljana, Levčeva ulica 9.
— SK Ilirija. Sklicujem kratko sejo predsedstva 5K Ilirije za danes (v sredo) točno ob 18. v ravnateljstvu velesejma. Važno I — Predsednik.
— Službeno Iz LUP. Seja uprav, odbora se vrši v četrtek dne 10. maja ob 20. uri v dam-skem salonu kavarne Emona. — Tajnica.
Generalskega Stola in jo aretirali. Po dolgem zasliševanju je Mara priznala, da je umorila Ano in njeno hčerko Milico in sicer iz ljubosumnosti, ker se je bala, da bi ji mlada vdova prevzela nekega mladeniča, v katerega je bila silno zaljubljena. V koliko je ta Marina izpoved resnična, bo ugotovilo sodišče s preiskavo v Ogulinu, kamor so orožniki osumljeno Maro odvedli.
¥
Iz Karlovca so pripeljali v Zagreb neko starko, ki je preživela večji del svojega življenja v zaporih. Pred sodnim stolom se je morala zagovarjati zaradi nekega manjšega delikta in je bila obsojena samo na 8 dni zapoTa. To jo je tako vzradostBo, da je hotela poljubiti sodniku roko. Sam sodnik je bil zadovoljen, kajti pred seboj je imel 73-letno starko, ki je svečano obljubila, da je zadnjič v zaporu, ker je čas, da postane pametna. Starka Marija Jag-njič je čudna ženska, za kamero je i-melo življenje smisel samo v zaporu, kakor da bi bil cilj njenega dejanja in neha-nja zapor. Prvič je bila obsojena leta 1875. zaradi prevare in je odsedela 10-mesečno ječo. Bilo ji je tedaj 20 let. Naslednje leto je bila obsojena na 6 mesecev zaradi tatvine, nato na 2 leti in po prestani kazni zopet na 2 leti ječe. L. 1914. so jo vtaknili zopet za 10 mesecev v zapor. Do tega časa je pa bila v zaporu najmanj 30krat po 14, 10, 8 in 3 dni. Imela je opravka z vsemi sodišči na Hrvatskem in s tribunalom na Reki, ki jo je leta 1908. obsodilo na 2 leti ječe. Od leta 1914. naprej se je izgubil sled za famozno starko in včeraj je stopila zopet pred sodnika v Zagrebu. Tožilo jo je državno pravdništvo, ker je živela pod napačnim imenom od 1. 1916. in se je potikala po Hrvatskem. Ko je čula milo obsodbo je vzkliknila: Samo 8 dni. V Karlovcu so toliko o meni napisali, da sem mislila, da dobim najmanje « štrik ».
★
Iz Subotice poročajo, da je pred dnevi vdova Ivana Bašić naznanila svojega sina kot očetomorilca. Na policiji je izjavila, da je njen sin umoril pred mesecem starega Bašiča. Na to prijavo je policija aretirala mladega Bašiča in dva njegova tovariša. Pri za-sliševnaju so pa vsi trije odločno zanikali krivdo. Po nalogu drž. pravdnika je bilo truplo umrlega Bašiča izkopano. Posebna zdravniško-sodna komisija je pa dognala, da Bašic ni bil umorjen, temveč je umrl čisto naravne smrti. Državni pravdnik je nato izpustil vse tri obdolžence. Materina obdolžitev je vzbudila v Subotici veliko senzacijo, tem bolj, ker je obdolženi edini sin vdove Bašič. Policija sedaj preiskuje, kaj je mater pripravilo, da je obdolžila sina strašnega zločina.
Skrajni rok, do katerega morajo biti pred« meti vročeni na velesejem, je 22. maj. Za objekte, ki bi dospeli po tem roku, ne more* mo jamčiti, da bodo uvrščeni v razstavo. Stroške transporta po železnici do Ljublja. ne plača razstavljalec sam, povratne pa ve« lesejem. Od cene prodanih umetnin odpade 10 odstotkov na velesejem in 5 odstotkov na društvo Moderna Galerija.
Razstava je brez jurvja. Odbor si pri* držuje le pravice, da z ozirom na razpo* ložljiv prostor število doposlanih del poedi. nih razstavljalcev primerno zniža. Žal je Čas do razstave zelo kratek, ker nam je sejmska uprava šele te dni stavila razstav« ni paviljon na razpolago.
*
Golouhova »Kriz?« v drami. Dne 12. t. m.
ob 8. uri zvečer bod/ delavski diletanti kulturnega društva »Svobode« ponovili izvirno slovensko socialno dramo »Krizo*. Delo Je spisal bivši tržaški delavec Rudolf Golouh. Drama poda'!* sliko povojne gospodarske krize m težkega socialnega položaja slovenskega delavstva. Pri uprizoritvi sodeluje nad 80 ljudi. FOjub temu, da so igralci delavci in delavke. Jim Je kritika priznala nadpovprečno dovršenost, ki jo Je zmožen diletantski oder. Režijo vodi Bratko Kreft. Kljub temu. da Je sedanja oblast igro s cenzuro nekoliko okrnila, ni vsebinsko izgubila svoje vrednosti. Predprođaja vstopnic v Prosvetnem odseka Delavske zbornice v Gradišču 2.
Zbor donslrih kozakov uživa v vsej Evropi zelo velik sloves. Je to moški zbor, ki šteje 35 izvrstno trvežbanih pevcev, ki imajo vsi izredni glasovni material. Zbor izvaja celo vrsto ruskih cerkvenih in umetnih zborov, v prvi vrsti pa kozaške narodne pesmi in plese. Povsod, kjer Je zbor do sedaj koncertlral, so bile koncertne dvorane popolnoma razprodane in namesto enega koncerta se jih Je navadno moralo izvršiti po več. Predprodaja vstopnic za ta koncert od Četrtka dalje v Matični knjigarni.
železnica
KOLEDAR.
Danes: Sre-da, 9. maja 192$: katoličani: Gregor; pravoslavni: 26. marca, Prvioica.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Drama: Sestrična Iz Variave. Ljudska predstava.
Opera: Dekle z zlatega zapada, premijera. Kino Matica: Noč ljubavi. Kino Ideal: Grad strahov.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg in KuraH, Gospo-svetska cesta.
Pomagajte Bolgarom1.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Smrt nasilnika. — Krvna osveta v Črni gori. — Mater in hčerko umorila. — Starka, ki je živela v zaporih. — Mati obdolžila
sina ocetomora*
Stev r07
•SUOVENSKI NAROD* dne 9. maja 1928.
Strto 3.
Dnevne vesti.
— Univerza v Ljubljani. Slovenci hoćemo imeti svoj lastni znanstveni forum. Zavedamo se, da znamo samostojno misliti. Vsa naša Inteligenca, ki je skupno s sinovi drugih narodov študirala po tujih univerzah, dokler nismo imeli še lastne univerze, se je morala prepričati, da s svojimi duševnimi sirarni z njimi prav lahko tekmuje. Zato je čisto logično in za naš narod edino častna posledica, da imamo svojo najvišjo šolo na svojih tleh! Pristopajte k društvu za nabiranje Narodnega univerzitefcnega zaklada! Članarina je urejena takole: podporni člani plačajo letno Din 20; redni člani letno Din 50. oziroma juridične osebe Din 100 na leto; dobrotniki so onj, ki plačajo na leto Din 500 ali enkrat vsaj Dfn 5000; ustanovniki Dlačajo na leto Din 1000 ali enkrat vsaj Din 10.000; pokrovitelji pa plačajo na leto Din 5000 ali enkrat vsaj Din 50.000. Naslov: LJubljana, Univerza Poštni ček. račun št. 12.368.
— Jugoslovensko odlikovanje slovaškega mesta. Poročali smo že, da se ie vršila v nedeljo v slovaškem mestu Trenčin prijetna svečanost v zvezi z odlikovanjem mesta z redom Sv. Save III. stopnje, s katerim je odlikoval kralj Aleksander v znak priznanja za zgraditev mavzoleja, v katerm počivajo zemski ostanki 300 ju-goslovenskih vojakov. Svečanosti so se udeležile velike množice prebivalcev Tren-čina in drugih slovaških mest. Po oficijel-nem pozdravu jugoslovenske delegacije in gostov na trenčinskem kolodvoru se je vršila svečanost na magistratu, kier je naš poslanik Lazarevič izročil zastopniku mesta odlikovanje. Po izročitvi odlikovanja so odšli zastopniki obeh držav na pokopališče, kjer so počastili spomin jugoslo-venskih vojakov. Grobnico sta blagoslovila pravoslavni škof Pavlik in inspektor Ju-goslovenskih vojaških grobov protojerej Cvrčanin. Naš poslanik Lazarevič Je imel na pokopališču ganljiv govor, v katerem je omenil, da je na Češkoslovaškem 17.000 jugoslovcnskih vojaških grobov. Leta 1917. in 1918. se je govorilo o koridorju med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Zemljepisnega koridorja nismo dobili, zato pa imamo kulturni in duševni koridor. Zupan Reihel je prevzel grobnico v oskrbo mesta in izjavil, da bo mestna občina skrbela za grobove jugoslovenskih vojakov s tako ljubeznijo, kakor skrbi Jugoslavija za češkoslovaške v Kragujevcu.
— Razpisane službe. Na srednjih šolah mariborske oblasti so razpisana službena mesta dnevničarjev služiteljev in sicer na državni gimnaziji v Mariboru eno, na državni realki v Mariboru pa dve. Prošnje je treba vložiti do štetega 5. Junija pri velikem županu mariborske oblasti. — Pri okrajnem sodišču v Kamniku se odda mesto sodnega sluge. Prošnje je treba vložiti do 10. junija pri predsedstvu dež. sodišča v Ljubliani.
— Razid dnršcev. Politično društvo Okrajna delavska zveza za laški okraj v Trbovljah in Streljačka družina v Trbovljah sta se po sklepu zborov prostovoljno razšli.
_ Iz »Uradnega lista«.   »Uradni list«
it. 45 z dne 9. tm. objavlja novi stanovanjski zakon in uredbo o farmacevtskem oddelku na filozofski fakulteti zagrebške univerze.
— Proti novemu zakonu o osnovnih šolah.  Sekcija  Jugoslovenskega učiteljskega
diuštva v Beogradu je sklicala konfernco svojih članov, da protestira proti zloglasnemu Členu 91. novega zakona o osnovnih Šolah, ki določa, da se lahko učiteljice po-roče samo z učitelji, sicer izgube službo.
— Dražba lovov. 24. tm. ob 9. se bo vršila pri sreskem poglavarju za Mubljansko okolico dražba lova občine št. JoŠta nad Vrhniko. 20 tm. ob 10. pa dražba lova občine Sv. Danijel pri Prevaljah in sicer v občinski pisarni.
— Živalske kužne bolezni v Hubljanskl oblasti. Od 23. do 29. a-prtra Je bflo v ljubljanski oblasti 31 slučajev svinjske kuge, 6 svinjske rdečice, 5 perutninske kolere, 1 garij in 1 čebelne gnrlobe.
— Nalezljive bolezni v mariborski oblast!. Od 15. do 21. aprila je bilo v mariborski oblasti 7 slučajev davice. 14 dušljivega kašlja, 15 tifuznlh bolezni. 67 škrlatlnke, 93 ošpic, 4 šena, in 1 krčevite odrevenelosti.
— Razpust društva. Slovensko čebelarsko društvo pri Sv. Lovrencu na dravskem polju je bilo razpuščeno, ker nima pogojev za pravni obstoj.
— Iz življenja Slovencev v Ameriki. V Newyorku je v zavodu za neozdravljive no dotei in mučni bolezni umrla Fanl Štrukelj. — V kraju Colorado Sprfngs je v starosti 44 let preminula ga. Josiptea Darson. Pokojna je bila rodom Primorka. Zapustila je moža in štiri otroke. — Snebovgariu Je nedavno preminul najstarejši slovenski naseljenec Anton Starič. V Ameriko je prišel pred 40 leti. Pokojni je dosege! visoko starost 76 let. Podom je bil rr. Radne vasi na Dolenjskem. — 1. aprila le v kraju MI1-waukee umrl v starosti 40 let Fran Poličič, v maju pa Fran Hren. Pokojni je bil star 51 let In doma iz vasi Kokarje na Štajerskem. V Ameriki je bival 23 let. Istotam le Izvršil samomor Slovenec Fran Golob. Star je bil 50 let. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znana
— Mednarodni kongres gluhonemih v Pragi. Meseca Jurija se vrši v Pragi med-naiodni kongres gluhonemih, katerega se udeleži okrog 5000 gluhonem cev.
— Državna šola za sestre pomočnice v Zagrebu je razpisala natečaj za VIII. tečaj, ki se prične 1. septembra. Šola za sestre r>omočnice je ustanova za izobrazbo civilnih sester za zdravstveno odgojno in preventivno delo med ljudstvom bodisi v zvezi z zdravstvenimi zavodi po mestih, ali pa z zdravstvenimi ustanovami na kmetih. Šola traja dve leti in je razdeljena v dva dela. V prvem letu se poučuje praksa ob bolniški postelji, v drugem pa prak-
sa v socijalno - higijenskih ustanovah. Učenke stanujejo v internatu in le izjemoma se lahko dovoli, da nekatere posečajo šolo kot eksternistke. Za popolno oskrbo m šolanje plačajo interne učenke po 700 Din mesečno. Siromašne učenke plačujejo 350 Din. Prošnje je treba vložiti pri ravna tel-jstvu Šole najkasneje do 1. julija.
— Vzoren čuvar vojaških grobov. Beograjska »Politika« poroča, da je minitsr-stvo ver imenovalo za pomočnika čuvarja naših vojaških grobov na Češkoslovaškem veleposestnika in trgovca z vinom Perku-ta Mož že nastopa kot rx)moČTiik g. Cvrčanin a na Češkoslovaškem in se udeležuje oficijelno vseh jugoslovensko - češkoslovaških prireditev. To imenovanje je vzbudilo med Jugosloveni v Pragi veliko ogorčenje, ker je znano, da niti g. Cvrčanin nima na Češkoslovaškem kaj delati kajti mesto čuvarja vojaških grobov ie slično onemu našega poslanika v Moskvi. Člani naše kolonije v Pragi so mislili, da mora biti Perkut zelo pobožen mož. sicer bi mu ministrstvo ver ne poverilo tako častnega mesta. Toda češkoslovaški fisti so vzornega čuvarja voiaških grobov razkrinkali Perkut je Ml namreč v Pragi zaprt radi tihotapstva špirita, ker je oškodoval Češkoslovaško državo za 631.000 Kč. In ta tihotapec je zdaj oficijelni zastopnik našega ministrstva ver.
— Državni upokojenci drugje In pri nas. V vseh nasledstvenih državah imajo vlade več socijalnega Čuvstva do svojih uslužbencev kakor naša vlada. Izboljšali so plače aktivnim m vpokoienim dosluž* nim nameščencem. Zaostanka v plačah in pokojninah v teh državah sploh ne poznajo. Zato smo od srca hvaležni narodnemu poslancu dr. Kramerju, da v bodoče upokojenci ne bomo več čakali mesece aH celo leto na pokojnino Škoda, da Je g- poslanec obolel. Nedvomno bi bil skuša! doseči upokojencem neomeiene polovične vozovnice v vlakih. V C. S. R. uživajo državni upokojenci na železnici take udono-sti, kakršne aktivni uslužbenci. V Avstriji pa plačajo upokojenci pri podaljšanju legitimacije za IIT. razr. 5.20, za TT. razr. 9.20 in za I. razr. 12.20 šilingov. Pri novi legi-maciji pa za vsak razred 1 do 2 šiling več. Plača se v kolkih, ki se nalepijo v legitimacije. Nešteto Je upokojencev v na S? državi, ki bi radi plačali avstriiskim pristojbinam primerne zneske za neomejeno polovično vožnjo. To W državni blagajni precej neso in upokojencem bi se ustreglo — Državni upokojenci.
— Francija se udeleži letošnjega ljubljanskega velesejma od 2—11. junija v posebni francoski skupini. Del razstavnega blaga je že na poti, drugi del pa bo odposlan iz Pariza v prihodnjih dneh. Udeležba Francije bo zelo popolna in bo pokazala skoro vse proizvode, ki pridejo v poštev za jugoslovanski uvoz. V kratkem bomo objavili izvlečke iz člankov in komunikejev francoskega časopisla glede te udeležbe, ki so zelo pomembni in bogati donos k zgodovkni razvoja gospodarskih zvez med Francijo in našo državo. Razstav-Ijalcev bo 42.
— Razstavni prostor za razstavijalce VIII. mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani, ki se vrši od 2.—11. junija Je popolnoma zaseden. Na razpolago je samo še nepokrit prostor na prostem in 20 m2 v tekstilnem in usnjarskem paviljonu.
— Vreme. Aprii menda še nikoli ni imel tako dorgega repa kakor letos. Kmalu bo prva polovica maja za nami. a vreme je še vedno aprilsko. Danes zjutraj ie kazalo, da se bo zboljšalo. toda barometer Je pričal, da lepega vremena še ni pričakovati Kazal ie namreč 746 rrnn. Temperatura Je znašata 10 stopinf. Včeraj le deževalo v Ljubljani. Mariboru. Zagrebu, Spfitu m Dubrovniku, oblačno so imeli v Beogradu. Sarajevu in Skoplju. Največ dežia Je bilo v Ljubljani. Temperatura Je povsod nekn-Tiko poskočila. V Splitu in Dubrovniku s^ imeli včeraj 20 stopinj, v Beogradu in Sarajevu 19, v Skoplju 18, v Liunliani. Mn-riboru in Zagrebu 15 stopinj. Morie je bf« zelo nemirno, ker je pihal močan jug
— Pri naduhi In boleznih srca. pri bolečinah v pljučih in prsih, skrofulozi in ra-hi+isu, povečanju ščitnih žlez in tvoritvi golše je odvod v črevo z rabo prirodne grenčice »Franz - Josef« bistveno domače zdravilo. Kliniki svetovnega slovesa so videli, da so se pri Jetičnih prvi čas se pojavljajoča zagatenja umaknila z rabo vode Franz-Josef, ne da bi se pojavila neprijetna driska. Dobiva se v lekarnah, drogerija h in špecerijskih trgovinah. 26-T
— Planina pri Rakeku: V nedelio, dne 13. maja L 1. vprizori pri nas v Vilharje-vem domu dramatični odsek U. V. J. iz Ljubliane, igro »Zenitev«, burko v 3 dejanjih. Predprodaja vstopnic pri g. Ribaricu. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne.
— Smrt Slovenca v Osojeskem jezeru. Pred dnevi Je ribaril na Osojskem jezeru strojevodja Janez Krejči. rodom Slovenec U Beljaka. Dva posestnika, ki sta na obrežju sekala drva, sta opazila, da je čaln prazen. Iskala sta pogrešanega Krcj-čija i:i končno sta našla njegovo truplo v vodi.
(feme/Tmon
Čuvajte svojo lepoto kakor čuvate svoje zdravje. Vase lice je občutljiva mojstrovina,  ki Je ne smete zanemarjati.
CREME SIMON
sestavljena po preizkušenih obrazcih, odstrani s bodEe sleherni nedo-statek hi ohranja lepoto, meh-kost in votjnost ter brani, da bi se tvorile suhe.
Pider & milo Simon Pariz
Iz Ljubljane
najboljše, najtrajne&e zato najcenejše!
— V domovinsko zvezo mesta LJubljane
so bili na včerajšnji seji ljubljanskega ob' činskega sveta sprejeti proti plačilu takse: Ana \Vessner, Cecilija Kokalj, Fran Mi* klavčič z ženo in dvema otrokoma; po desetletnem bivanju v Ljubljani so bili spre« jeti v domovinsko zvezo: Mina Ambrožič, Ivan Avsec z ženo in 4 otroci, Anton Can» kar z ženo in 1 otrokom, Antonija Cerar. Fran Cimerman z ženo in 2 otrokoma. Jo* sip črnagoj z ženo in 1 otrokom, Rudolf Dimnik z ženo in 3 otroci. Elizabeta Habie roj. Vagaja, Ivan Hojak, Alojzij Janežič z ženo in 3 otroci, Franc Japelj z ženo in 1 otrokom, Anton Jeršc, Terezija Judec, An* ton Jugovic, Jakob Kavčič z ženo in 2 otro« koma, Josipina Koprivceva roj. Vovk, Pav» Ifl Kovač i č, Ivana Kram ar jeva roj. Breza, dr. Karel Kuhelj Marija Lah, Ivan Martine s 3 otroci, Ana Veserko, Franc Mrak z že* no, Pavla Novak, Frančiška Osolnik s si* nom, Neža Perko roj. Drenik, Marija Pe* 'ernel s sinom, Marija Pod jed roj. Ažman, Rudolf Ramor z ženo in 1 otrokom. Marja* na Rozman, Franc Sajovic, Ignacij Sajovic z ženo m hčerko, Berta Salokar roj. Kova« čič, Emilija Sedlak, Štefanija Sevšek, Avgust Skaberne, Milan Skabernc z ženo in enim otrokom, Ana Skubic, Ivana Škerjanc, AJoj* ziia si ligo jeva roj. Zaje, Marija Starman, i o j. Burger, dr. Albin Smole z ženo in 2 otrokoma, Brigita šolar, roj. Bohinc, Tere* zija Zavašnik, Cecilija Zle, Ivan Sajovic, Josip Vidmar. — V domovinsko zvezo je zagotovljen sprejem pod pogojem prido* bitve našega državljanstva: Mariji Volk, Marku Messner, Ani Vrhovčevi, Marici Zaj» cevi, Marjeti Angelinovi, Alojziju Rijavcu, Vladimirju Debenjaku, Katarini Vilhar, Jo* žefu Vadnjal z ženo in 1 otrokom; spre* jem v domovinsko zvezo, ker ne bivajo de* set let v občini, je bil odklonjen: Mariji Anzelc, roj. Suštersič, Ivani Blatnik. Ama* liji Budita roj. Pacher, Alojziju Cesenj, Maksu Čop, Ani Dolinar, Martinu Grobol* šek. Ivanu Hribar, Francu Jerina, Ignaciju Kajzer, Antonu Kete, Antonu Koblar, An* tonu Kosec, Antonu Kozina, Ivanu Kramar, Ivani Hodnik roj. Likozar, Antoniji KraSo* vec, Viktorju Kuštrin, Francu Leslcovic. Francu Logar, Francu Marenče, Lovrencu Plesnik, Miroslavu Peruzzi, Stanislavu Pe* ruzzi, Matevžu Pettauer, Mariji Pilkovi, Frančiški Pleterskv, Valentinu Pogačar, Ivanu Potočnik, Josipu Rihtersič, Franu Ro* žanec, Frančiški Šenčur, Antonu Sitar, Ani Salijevi. Ivanu Sekula. Nikolaja Škerjanc. Mariji Škofic, Mariji Špunt, Valentinu Ve* rovšek, Ivanu Zalar, Antonu Eržen. Od* k Ion jena je bila pTošnja za zagotovila spre? jema v domovinsko zvezo mesta Ljubljana proti taksi Ani Pipan.
— Nova kopališče v LJubljani. Na vče-rajšnii seji občinskega sveta ie bila med dičnim sprejeta tudi prošnja SK Ilirije za zgraditev letnega kopališča v Tivoliju. Kopališče se ne zgradi za ljubljanskim ve-eseimom. kakor Je bilo prvotno določeno, rarveč na letnem telovadišču Sokola v r;voliiu in bo vsem dostopno. Kakor ču-" mo,   se prične kopališče graditi    že v
»krajšem času in bo že koncem junija v prvi polici iuliia dograjeno.
—Ij Telefonske centrala ▼ juttieni palači \a priključena telefonski centrali na pošt: s številkami 23—20, 23—40, 26—10 in 26—70 in je med uradnimi arami (ob delavnikih od S 8. do 14 ure, ob praznikih od 8. do 12 ure in ob nedeljah od 9. do 12 ure) potom teb številk možen spoj z vsemi sodnimi, državno pravdni šk i mi in jetniškimi oddelki, ki imajo hišne telefone. laven uradnih ur, ko hišna centrala ne obratuje, je pa spoj mogoč samo s predsednikom višjega deželnega sodišča s Stev. 23—20, z višjim državnim pravdnikom s štev. 26*—70, z državnim pravdpravdništvom s itev. 26—10 in z jet-nišnico s štev. 23—40. Izven uradnih ur to-raj ni mogoče dobiti zveze z ostalimi, zgolj potom hišne centrale zvezanimi telefoni v justični palači.
—I] Francoska predavanja, V četrtek, 10. maja ob 18. uri bo v zbornična dvorani na univerzi predaval g. Guerlin du Guer, profesor na univerzi v Lillu, o severno francoskih industrijskih krailh. Predavanje se bo vršilo s skioptičnimi slikami. — V petek 11. maja ob 18. uri bo v zbornični dvorani na univerzi predaval jr. Robert Redslob, profesor mednarodnega prava na univerzi v Strasbourgu, o francoski revoluciji hi človeških pravicah. — V soboto 12. maja bo ob 11. predaval v balkonski dvorani na univerzi g. Robert Redslob o Društvu narodov. Predavanje se bo vršilo pod pokroviteljstvo akademskega društva za društvo narodov. — Isti dan ob 18. uri bo predaval v zbornični dvorani na univerzi g. Robert Redslob o AlzaciJI. Predavanje bodo spremljale skioptične slike
—   Zadruga   hotelirjev, gostilničarjev, kavamarjev, izknhov in tfltoriltOT V LJubljani ima XXXVI!. redm obCrrf zbor v ponedeljek M. tm. ob 15. v gostilniških prostorih g. F. Kavčiča na Pri vozu.
—Ij Občni zbor I. mestne moške podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani se vrši dne 24. maja (v četrtek) t L ob 6. uri zvečer v družbeni Disarni v Narodnem domu. 388-n
—Ij Anketa Zveze stavbnih zadrug. V četrtek dne 10. tm. se vrši ob 18. uri v mestni posvetovalnici v Ljubljani anketa o gradbeni akciji občin in oblasti ter zadruge. K tej anketi se vabijo vse stavbne zadruge, vsi merodajni faktorji in vsi oni, ki se interesirajo za gradbeno akcijo zadrug.
—(J Predavanje OUZD o orvi pomoči! Okrožni urad za zavarovanje delavcev priredi v nedeljo dne 13. maja 1928 ob 10. uri v veliki dvorani uradovega poslopja na Miklošičevi cesti štev. 20 predavanje o prvi pomoči. Isti dan popoldne pa se vršijo praktične vaje o dajanju prve pomoči Ker ie dolžno vsako večje podjetje, da razpolaga z izvežbaniml močmi v dajanju prve pomoči in ker ie to tudi v interesu posameznih delavcev, pričakuje urad, da bodo na navedenem predavanlu zastopana vsa večja podjetja iz Ljubljane in okolice. Od pravilne pomoči ie pogostokrat odvisna nadaljna usoda ponesrečenega člana. Cim pravilnejša je prva pomoč, tem manjše so posledice nezgode, seveda s tem v zvezi tudi izdatki za ponesrečenca. Vse to pride pa na drugi strani do izraza v višini Prispevkov, ki danes vsled stalno množe-črh se nezjrod. ne zadostujejo za kritje vseh obveznosti.
—II Oviranje prometa. Pišejo nam: Progovna sekcija ljubljanske žel. direkcije barva na Dunajski cesti pri železniškem orelazu zatvornice že dva dni, kar zelo ovira promet. Danes ziutral bi se bvla skoro pripetila nesreča. Pred zatvornicaml se ■e zbralo več voznikov, med katere je za-vczil kolesar, ki se je v zadnjem hipu izognil vozu. sicer bi bila nesreča neizogibna. Priporočali bi progovni sekciji, da opravi barvanje med zgodnjimi Tutranjhni urami, ko še ni tako velikecra prometa.
—lj   Mladinska  akademija  društva skrb ra mladino, ki je bila radi generalke Her man Celjski prestavljena, se vrši nepreklicno v nedeljo 13. t. m. ob 3. uri popoldan v dramskem gledališču. Cene znatno znižane Predprodaja vstopnic v trgovini Turk, Pre trnova ulica 48. 389-n
—Ij Pod pokroviteljstvom Nj. veličanstva kraljice Marije se vrši v soboto, dne 12. t m. v ljubljanskem opernem gledališču v pro slavo Materinskega dne  Akademija,  ki jo priredi slovenski del Narodnega ženskega Saveza. Pri Akademiji sodelujejo iz prijaznosti: govornica, pevci solisti, mešani zbor ljubljanskega  učiteljišča,  orkester  I. deške meščanske šole na Prulah, dekliška zbora I dekliške osnovne in II. dekliške meščanske šole ter učenke dekl. osnovne šole na liceju l alegorijo. Mladino in roditelje opozarjamo na to dobrodelno prireditev.
—lj li mestnega središča TM. Člane(ice) vseh ljubljanskih abstinentskih kol opozarjamo na izlet, ki se bo vršil v nedeljo dne 13. t. m. na sv. Katarino. Zbirališče pred kavarno Europo ob  VAS  uro zjutraj. Tajnik
Otro&ke obleke, predpasnike od 30 Din dalje. Največja zaloga, češko blago, dunajski Izdelki. KRISTOFIC-BUCAR. Stari trg.
— Fotoaparate kupite najboljše pri FR P. ZAJEC, optik. Ljubljana. Stari trg 9. 53T
13. maja vsi na veselica k Županovi jami.
Umetno oplojene kokoši
Zdravniku newyorške bolnice »Flo-wer Hospiital« dr. VV. Dieffenbachu se ie posrečilo s pomočjo X-žarkov oploditi kurja jaca tako, da se izl-ežejo samo iarice. 3 teta je delal poizkuse in končno je dosegel presenetljiv uspeh. Ameriški učenjaki pravijo, da je Dieffen-bacbovo znanstveno delo izredne važnosti, ker kaže pot k spoznanju največje skrivnosti — postanku življenja.
Dieffenbachovi poizkusi so tudi velikega praktičnega pomena, ker se bo dalo umetnim potom pridobivati boljša jajca. Zanimivo je. da se izležejo iz jajc, ki jih obseva dr. Dieffenbach z X-žar.kL oiščanci brez kril. Če pa imajo krita, so drugače deformirana in tudi po fizičnih lastnostih se razlikujejo od normalnih piščancev. S pomočjo X-žarkov izleženi Dišča<nci so brez izjeme poha-b-Ijeni. Toda glavni namen je dosežen, kajti ko ja-rice dorastejo, nosijo jajca, kakor normalne kokoši.
Bakerjeva vzrok nesrečnega zakona
Pred civiinim sodiščem v Brnu se je vršila te dni zanimiva obravnava v zadevi tožbe, ki jo je vložila žena nekega plačilnega natakaTja, od katerega se je hotela ločiti. Ria se je poročila z natakarjem pred trem.1 leti in mož je bil ves Čas zvest, marljiv in skromen. Svojo ženo je imet zelo rad in nikoli ni za-hrepenel po drugi ženski. Naenkrat se je pa pojavita Bakerjeva, ki je zmešate ptečHnerrru glavo. Uboga Ria je našla v žepih moževe suknje fotografije zamorske plesalke, na katerih je bila Bakerjeva večinoma naga. Nesrečna žena je morala sKšati iz moževih ust nepresta-*i očitke, da ni temperamentna in da naj si vzame za zgled Bakerjevo, ki 'ma ženskih čarov v izobilj«. In ko je Bakerjeva nastopila na Dunaju, je mož pobraJ Sla in kopita in odpotoval tja. da bi mogel na lastne oči občudovati zapeljivo in temperamentno plesalko.
Žena bi bila morda oprostira možu vrtoglavost, da rri po povratku z Dunaja primerjaj njene postave z drugimi in da ni zahteval, da mora biti žena telesno prav tafco razvita in privlačna, kakor Bakerjeva. Zeni so začele moževe muhe presedati in vložila je tožbo na ločitev zakona. Mož je takoj pristal
na ločitev in sodišče je zakon ločilo. Moža je obsodilo, da bo morai plačevati ženi afimente. Pred sodiščem je mož izjavil, da se ne more ogreti za nobeno belo ženo, odkar je videl v filmu Bakerjevo. Zlasti mu ne ugaja njegova žena, ki nima nobenega temperamenta.
Po osmih letih priznani zločini
V januarju 1. 1922. je bila umorjena v Pragi Madžarka Marija Bahasz, rodom iz StovaŠke. Odpotovati je hotela v Ameriko in stanovala je v rzseljeni-ških barakah v predmestju. Morilec jo je zadavil in položil btizu predora na tračnice tako, da jo je vlak povozil. Orožniki so kmalu izsledtH morilca v osebi 221ernega Josefa Anroša, ki je bil obsojen na smrt, pozneje pa pomiloščen na dosmrtno ječo. Že 1. 1920. je bil na Slovaškem umorjen gozdar Bgr, njegova žena, sinček in pomočnik. Morilec je trupla sežgal, da bi zabrisal sledove groznega zločina. Oblasti so zaman napele vse sile, da bi krvoločnega morilca izsledile.
Šele v ječi je Antoš priznal, da je umoril tudi gozdarja, njegovo ženo, sinčka in pomočnika. Obenem je priznal še dva roparska umora na Slovaškem. Izdal je tudi svoje pajdaše, ki bodo v kratkem aretirani. Preiskava je dognala, da je služil Antoš v madžarski boljševiški armadi hi ropal deloma na Madžarskem, deloma na Slovaškem. Pri njegovi ljubici so našli več ukradenih dragocenosti in denarja. Zanimivo je, da roparskega morilca ne bodo mogli ponovno obsoditi, ker je že radi umora Marije Balasz obsojen na smrt in pomiloščen na dosmrtno ječo.
Knez Krapotkin ubit
V soboto je bil v Nizzi ubit ruski emigrant knez Krapotkin, ki je nekoč v ruskem javnem življenju igral odlično vlogo. Bil je član slovite aristokratske rodbine in nečak znanega vodje anarhistov Krapotkina. Med svetovno vojno je bil Častnik na ruski fronti, pozneje se je pa pridružil generalu Vran-glu. Po razsuto Vranglove armade je odšel Krapotkin v Nizzo, kjer je ostal brez vsakih sredstev in moral se je lotiti dela, da se je preživljal. Zaposlili so ga kot elektrotehnika v nekem filmskem ateljeju. Mož pa je moralno popolnoma propadel in vdal se je alkn-holu. Cele noči se je klatil po raznih beznicah in zabaviščih dvomljive kvalitete. Če je bil pijan, je bil zelo vsilijv in tečen in često so ga iz lokala postavili pod kap.
Tudi v soboto ga je doletela slična usoda. Čim se je napil, so ga vrgli iz lokala. Na cesti pa Krapotkin ni miroval, marveč je psoval in nadlegoval pasante. Končno se je spri s tremi svojimi rojaki, ki so prišli mimo. Izzival jih je toliko časa, da so ga pošteno pretepli in je končno nezavesten obležal. Prepeljali so ga v bolnico, a je že med prevozom podlegel poškodbam. Zdravniki so pa mnenja, da poškodbe niso bile pravi vzrok Krapotkinove smrti, marveč da je nastala krvavitev v možganih, ki je povzročila takojšnjo smrt. Vsi trije Rusa so bil iaretirani.
Odmev praškega procesa v Olomucu
V Olomucu se je te dni pripetil zanimiv dogodek, ki je v neposredni zvezi s senzacajonalnim praškim procesom proti Mihalku in njegovim sokrivcem. V Olomucu stanuje bivša Mihalkova žena, gledališka igralka Zdenka Be-gruc-Pogrebac. Igralka se je ločila od svojega moža tik. preden se je ta zaro-Čfl z Margito Vdrosmartv. V igralkinem stanovanju sta se te dni pojavila dva neznanca, ki sta se izdajaia za policijska agenta in izjavila, da morata preiskati stanovanje. Neznanca sta bila zelo elegantno oblečena in sta s svojim smelim nastopom igralki takoj imponi-raila. Zaklenila sta vrata in zahtevala od igralke, da jima izroči vse listine in pisma, nanašajoča se na njenega bivšega moža Mihalka. Dve uri sta stikala po predalih, nato sta pa odšla, ne da bi kaj naSla ali vzela.
Po odhodu je igralka vprašala na policiji, če je agenta res poslala policijska direkcija. Odgovorili so ji da policija o vsem tem ni imela pojma. Policija je prepričana, da gre za Mihalkove prijatelje, ki so skušali zabrisati morebitne sledove, ki bi lahko neugodno vplivali na izid porotne obravnave.
Lukatete - ničvreden preparat
V Nemčiji, pa tudi v inozemstvu, je zadnja leta vzbudila veliko senzacijo ogromna reklama za pomlajvalno sredstvo, znano pod imenom Lukatete. Seveda se javnost za novo pomlajevalno sredstvo, ki je bilo baje sestavljeno iz nekega indijskega zelišča, zelo zanimala in nežni spol se je kar puKl zanj. Priznani izvedenci in zdravniki so pa opetovano izjavili, da je Lukatete sredstvo, s katerim hoče izdelovalec obo-gateti.
Toda izdelovalec pomdajevalnega sredstva, tvorničar fiiller v Hannovru, je znal javnosti sugerirati, da je njegovo sredstvo res prvovrstno in da imenitno učinkuje. O tem je prepričal tudi oblasti, ki so ga kljub opetovanim opominom tolerirale. Te dni pa bi se moral Hitler zagovarjati pred sodiščem radi karambola, kd ga je imel z avtomobilom. Toda k razpravi ga ni bik). Tla v Nemčiji so mu namreč postara prevroča in odnesel je pete. Baje jo je popihal v Anglijo. Oblasti so njegovo tvornico začasno zaprle.
Stran 4.
tSCOVENSKI   NAROD« dne 9. maja 1928.
Štev. 107
G. VV. APDleton.
Skrivnost stare vojvodin je
Rouiajl
— Vaša ekscetenca je torej slišala o teh žalostnih dogodkih?
— Ne, ie odgovorila vojvodinja. Slišala se*m. o a je stara vojvodinja tu, podrobnosti mi pa niso znane. Kaj se je zgodilo?
— Zc dva dni je tega, kar so jo na povelje vojvode Vittorija privedli sem. Vojvoda Jo >e izsledil menda v Londonu, -kjer je živela zelo skromno. Sirota je prišla ob raznim in tudi spomin ji ie opešal. In tako je prišla v roke ljudem, ki so ji ukradli vse, celo obleko. Božja previdnost je pa hotela, da je vojvoda slučajno zvedel za njeno bridko usodo. Iztrgal jo je tiranom iz rok in jo poslal nazaj v Rim. Njena usoda je res tragična.
Z vojvodinjo sva se ogorčeno spo-giedala.
— To ie res žalostna usoda, je dejala vojvodinja. Rada bi vedela, kdo je vam pravil, da so siroto okradli in da jo je vojvoda rešil.
Starec je začudeno pogledal.
— Signor Sarviati. je odgovoril.
— Kdo pa je ta signor Salviati?
— Prijatelj vojvode Vittorija, njegov tajnik, če se ne motim. On je bil tisti, ki je pripeljal vojvodinjo Eleno z angleško strežnico v Rim.
Vojvodinja me je začudeno pogledala in dejala v angleščini, da bi Bene-detto ne razumel:
— Bože moj! Angleška strežnica! Ali ste že kdaj ^slišali o taki podlosti? Kaj na i storiva?
— Takoj je treba poklicati strežnico, sem odgovri'1.
— Vojvodinja se je ozrla na Bene-detta, ki je stal ves prestrašen pred njo in zrl nemo pred se.
— V katerem deki palače je nastanjena vojvodinja? — je vprašala.
— V krilu nad Tibe.ro. v katerem je stanovala prej vaša ekscelenca.
— Veseli me, da sem končno zvedela, kam so jo vtaknili. Zdaj pa pojdite po angleško strežnico in recite ji, da bi rad angleški zdravnik in vojvodinja Marija d i Frangipani takoj govorila z nro v važni zadevi. Privedite jo sem, Benederto.
Stari sluga se je molče priklonil in odšel iz sobe.
XXVIII.
Čim sva ostala sama, sva začela vsa ogorčena razmišljati, kaj storiti. Zdaj je bilo jasno, da je morala prevzeti vodstvo vojvodinja. Jaz sem pa pomislil, kako mi je poslala usoda energično pomočnico, kajti sam bi lahko še tako trkal na vrata mračne palače, pa bi se ne odprla. Ena misel je vznemirjala mene in njo. Kako bo mogel Benedebto poklicati strežnico, ko pa nima o angleščini niti pojma.
Na to vprašanje sva dobila odgovor takoj, ko se je Benedetto vrnil v spremstvu priletne dame, ki je bila na videz poštena, toda poteze na njenem obrazu so pričale, da nima čiste vesti. To >e bil tip žene, s katero bi človek ne imel rad opraviti, ki pa je bila kljub temu poštena.
Oblečena je bila tako, kakor so oblečene vse angleške strežnice. Ko je stopila v sobo, se ji je na obrazu po-zmalo, da vo je najin poset presenerS-
Voj vod inja ji je primaknila stol in me seznanila z njo. Povedala ji ie, da je z vojvodo Frangipanom v sorodu in da sem jaz Iečil staro vojvodmjo, pred-no je na zagoneten način izginila. Brez ovinkov ji je povedala, da so jo na brutalen način ugrabili in odvedli v neko zapuščeno hišo londonskega predmestja.
— Zdaj bi pa rada zvedela vse podrobnosti njene usode. Hvaležna vam bom, če mi poveste, kako so pripeljali siroto v Rim in jo zaprli v palačo, v kateri je dolga leta vladala kot gospodinja. Vedeti hočem Čisto resnico. Prepričana sem, da ne boste ničesar prikrivali. To bo v vašem interesu, kajti resnica pride tudi brez vas prej ali slej na dan.
Strežnica, ki je začudeno poslušala vojvodinjo, je brez pomisleka odgovorila:
— V kolikor sem zapletena v to zadevo, je odgovor zelo enostaven. Skrivati nimaim kaj. Po pokliou sem strežnica in lani sem bila zaposlena na neki londonski privatni kliniki za duševno bolne. Ker se pa s šef-zdravnikom nisva razumela, sem iskala drugo službo. Slučajno sem čitala v »Titnesiu oglas, v katerem se išče izkušena strežnica, vajena streči umobolnim, da bi spremljala neko halucinacijam podvrženo damo na potovanju. Posledica je bila, da sem se drugi dan sestala v hotelu z gospodom, ki se mi je predstavil kot vojvoda Frangipani in mi sporočil, da ie niegova sestra pred leti izginila iz Italije in da jo je po dolgem iskanju našel v siromašnem londonskem predmestju. Dejal mi ie. da se je siroti ta čas omračil um in da so jo brezvestni zločinci okradli.
— To je deloma res, — je pritrdila vojvodinja.
— Vojvoda mi je tudi povedal, da ima njegova sestra fiksno idejo. Češ. da jo že več let pregania in da jo ie pregnal v na.ksiromašnejše londonsko predmestje.
— Tudi to je res sem posegel v pogovor.
— Kaj sem torej mogla storiti? Verjela sem mu vse, kar mi je povedal o svoji nesrečni sestri. Njegovo pripovedovanje se mi je zdelo tem bolj verjetno, ker je izjavil, da hoče sestro odpeljati v svojo palačo v Rim, kjer bo zanjo skrbel. Priznati morate, da nisem mogla dvomiti o resničnosti njegovih trditev.
— Zares, — je dejala vojvodinja, — v tem primeru ste ravnali prav.
— Potem sem bila predstavljena nekemu g. Salviatiju, o katerem je vojvoda dejal, da je njegov tajnik. Odpeljati bi se moral z istim vlakom z nami v Rim.
— Je ta gospod zdaj tu? sem vprašal.
Dom državnih nameščencev v Ljubljani
Poziv vsem državnim nameščencem in njihovim prijateljem.
Beda državnega namešćenstva v Slove« niji narašča od leta do leta. Plače so pre» nizke, življenske potrebščine, zlasti stanovanja in obleka pa neprimerno draga. Od države, svojega delodajalca, v doglednem
času ne moremo pričakovati popolne sana« cije tega obupnega stanja; zato je skrajni čas, da po čvrsti organizaciji a samopomoč* jo skušamo olajšati svoj bedni položaj.
V ta namen nam je nujno in neobhodno potrebno v središču Slovenije lastno ognji* šče, v katerem se naj osredotoči organizacijsko delo samopomoči vsega slovenskega državnega nameščenstva.
Reorganizovana «Zveza državnih name« ščencev za Slovenijo* v Ljubljani, Id bo kmalu imela v svojem okrilju 10.000 orga* nizovanih nameščencev, je vprašanju last* nega doma takoj posvetila največjo pažnjo. Sedaj bo predpriprave končane, stavb išče v ored&ču Ljubljane v Gajevi ulici (za pa* lačo Ljubljanske kreditne banke) nakupljeno, osnovni načrti za zgradbo izdelani. Tre* ba je torej pristopiti k financiranju projekta.
V bodočem domu državnih nameščencev so predvideni sledeči prostori: osrednja kuhinja, obednice za uradniško menzo, pi* same za strokovne in gospodarske organi« zacije, mala sejna dvorana, družinska sta* novanja, prenočišča za izvenljubljanske nameščence ter — last not least — konvikt za srednješolske in visokošolske dijake.
Že sama navedba tega gradbenega programa nas odvezuje dolžnosti, da bi po* drobnejo utemeljevali važnost in koristi projekta za slovensko državno nameščen* stvo. Program tudi jasno kaže, da ne gre za luksuzno reprezentančno palačo, nego za zdravo gospodarsko podjetje, ki obeta v kratkem času postati aktivno.
Navzlic zagotovljeni rentabilnosti pa se ni mogoče lotiti zgradbe z notranjo opravo vred samo s pomočjo obrestnega posojila, ki ga more dobiti in plodonosno uporabljati le tisti, ki ima nekaj svojega premoženja ali vsaj razpolaga z večjo, začasno brezob* restno glavnico. Zato misli podpisana orga* ni zaci j a, da bo mogoče uresničiti naš lepi projekt iz sledečih finančnih virov:
Darila (prostovljni prispevki, loterije, prireditve, razne podpore).
Deleži, ki se do gospodarske aktivnosti podjetja ne obrestujejo.
Posoilo po kolikor mogoče nizki obrest* ni meri.
Zveza državnih nameščencev si je v svesti, da se obrača na slovensko državno nameščenstvo in na njegove prijatelje v skrajno neugodnem trenutku občutne go* spodarske depresije; vendar se ji zdi potre* ba uradniške samopomoči tako silna, tako nujna, da se ne more odreči takojšnji ini* cijativi.
V nadi, da se bo stanovski zavednosti državnih nameščencev in uvidevnosti njihovih prijateljev vendarle posrečilo z da* rili in deleži zbrati temeljno glavnico, s katero se more potem najeti obrestno poso* jilo, je Zveza prevzela nalogo, da zbira da* rila in plačila na deleže do časa, v katerem bo mogoče zanesljivo presoditi, ali se da projekt izvesti ali ne.
Med prijatelje državnih nameščencev štejemo privatno nameščenstvo, pripadnike svobodnih poklicev, ki imajo stike z držav* nimi nameščenci, tiste pripadnike pridobit*
nih slojev, ki so vendar že spoznali, da je obstoj solventnega in neoporečnega državnega nameščenstva v eminentnem interesu države in narodnega gospodarstva in kon* čno vse državljane v kraljevini in sirom sveta, ki nočejo, da bi slovensko državno nameščenstvo ob ogroženi zapadni meji naše  države  materijalno  in   moralno pro*
padlo.
Zveza si je zamislila nabiralno akcijo t ako* le:
Darila. Prostovoljni prispevki se bodo sproti nalagali pri uradniški kreditni zadrugi ^Hranilni in posojilni konzorcij» v Ljub* ljami, kjer bodo lahko služili za kratkoroč* na posojila državnim nameščencem. Ako bi se projekt vsled slabega odziva ne mo* gel uresničiti, bo Zveza na zahtevo vrnila darila brez obresti. Ako se pa izkaže, da je projekt izvedljiv, se darila izročijo gospodarski zadrugi cDom državnih name« ščencev v Ljubljani*? ki se bo v ta namen ustanovila, in postanejo s tem nepreklicna.
Deleži. Vsakdo ne more darovati, lahko pa morda posodi. Vplačila na deleže se bodo nalagala kakor darila in so popolnoma neobvezna. Ako bi projekt propadel, bo Zveza brez vsake zahteve vrnila plačila brez obresti, v nasprotnem slučaju pa jih izroči novi gospodarski zadrugi, ki bo šele stopila v stik s posamezenimi deležniki radi formalnega pristopa. Kdor odkloni pristop, dobi povrnjen delež brez obresti. Ves rizi* ko in vsa žrtev deležnikov je torej začasno le v tem, da do gospodarske aktivnosti doma ne prejmejo od vplačil obresti, oziroma dividende.
Darila in deleže je vplačevati v poljub* nih dinarskih zneskih (brez par) na račun št. 11.321; ljubljanske poštne hranilnice; to se lahko opravi pri vsakem poštnem uradu, na zahtevo pa pošlje Zveza svoje položni* ce. Pri vsakem plačilu je treba označiti, ali gre za darilo ali za prispevek na deleže. Do ustanovitve gradbene zadruge bodo državni nameščenci imeli pravico zahtevati pri <*Hranilnem in posojilnem konzorciju* po* sojilo do višine vplačanega darila ali deleža po znižani obrestni meri.
Darovalci in deležniki bodo imeli pred* nost pri uživanju doma (stanovanja, preno* čišča, konvikt). Vsa nadaljna pojasnila da* je drage volje podpisana Zveza.
Nadejamo se, da bo našel ta naš poziv pri državnih nameščencih popolno razume* vanje in da bodo podprli započeto akcijo tudi vsi tisti pridobitni krogi, ki so nam najbližji. Torej na delo! Dvakrat da, kdor hitro da!
Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani, dne 4. maja 1928.
Sredstva za rehabilitacijo upravnika Kregarja
Glede na članek pod gornjim naslovom v včerajšnjem »Slovenskem Narodu», v ka» terem se navaja moje ime v zvezi s član* kom v «Morgenblattu» iz Beograda o gleda* Iiškem škandalu, izjav;am, da nimam s tem člankom nobene zveze, kar se bo izkazalo tudi na sodišču.
Ljubljana, 8. maja 1928. OTON  G. dopisnik «rNovosti»,
«MorgenbIatta» in «Vremena».
Hitite, ker je le še malo časa na sporedu naš divno lepi, očarljivi velefilm
NOČ LJUBAVI
V glavni vlogi nedosegljivi ljubavni par
VILMA BANKT
in
RONALD COLMAN
Pri tem filmu Vam zajamčimo nedosegljiv užitek!
Predstave ob: 4, ^8, in 9. Tel. 2124.    Elitni Matica.
Ljudski kino v Ljubljani
Najnovejša ustanova Zveze kulturnih društev. — Najlenš? filmi ob nafnižii vstoonini.
Za časa sezonske zarvoritve In Dočitnic v kinu Ideal Drireja Zveza kulturnih društev v teh prostorih kino-predstave za nai-širšo našo iavnost z visoko stoDnio da-znižanih cenah. Na sDoredu bodo reorize največjih in najboljših svetovnih filmov, v katerih israjo znani filmski umetniki vseh narodov. Namen akciie ie seznaniti nai-širšo našo iavnost z visokv stopnio današnjega filma in ii clede na malenkostno vstopnino 3 in 5 Din za sedež omogočiti ogled vseh teh filmov, katerih marsikdo ni oosetil zaradi višjih kinematozrafskih cen.
Ljudski kino bo v svoiem SDoredu zelo izbirčen in bo stavil na Drosram od vsega dobrega le naiboliše. vele-dela s svetovnimi filmskimi zvezdami, kakor n. Dr. Charles Chaplin. Doujrlas Fairbanks. Erril Janninjis. Conrad Veidt. Možuhin itd. Za mladino in deco bo ooskrhlieno tedensko z mladinskimi filmi in baikami. ki bodo ob gotovih dneh samo Drl DODoldanskih predstavah na sporedu. Predvajali se bodo nadalje velefilmi posneti po znamenitih romanih svetovnih Disateljev Skratka: Liud-ski kino bo ustanova, ki bo služila, kakor že ime samo oove. naisiršim krosom našega prebivalstva
Zveza kulturnih društev bo kot oriredi-teljica teh ljudskih predstav po možnosti vselej ustrezala željam občinsrva tudi v zadevi repertoarja, zato ii bodo vsakršni nasveti od strani publike dobrodošli, na drugi strani pa ie pričakovati, da bo publika akcijo ZKD podpirala s simpatijami in predstave posečala v največjem številu. Cene sedežev bodo 3 in 5 Din za osebo: le na čisto rezerviranih mestih bo znašala vstopnina 8 Din za sedež. Zaenkrat ie stavila ZKD na spored dnevno oo 2 predstavi, in sicer ob doI S. ooooldne in ob 9. zvečer. Ker se bo program naglo menja! (vsak film bo na sporedu predvidoma le dva dni), ie v interesu publike, da poseti program že prvi dan predvajanja. Ljudski kino zaradi skrajno nizke vstopnine ne bo razpolagal z veliko reklamo, temveč bo objavljal vsakokratni spored v dnevnem časopisiu. in sicer v »Slov. Narodu« ood »Beležnico« in v »Jutru« v stalni rubriki Fntosrafiie bodo razstavljene v vseh izložbenih oknih kina Ideal.
Nadejati se ie. da bo ta najnovejša ak* cija ZKD vzbudila simpatije najširših krogov občinstva in da bo publika z zvestim posečanjem predstav akcijo kar naiboli podpirala.
Darujte za spomenik
Zimsko suknjo
črno, ugodno prodam. Ponudbe pod >Sukirja 917« na upravo »Slov. Naroda«.
Dolga pota    brez utrujenosti
;met nima tako udobnih prometnih sredstev kakor nesčan. Čestokrat mora hoditi ure in ure   peš iz enega kraja do drugega. Za utrujeno ielo so
Palma-kavčukaste pete prava dobrota
PALMA pete so trpežnejše od najboijSe kože, cc*
nejše ter delajo hojo elastično, ki šoiti čevlje in telo.
Ženski in otroški čevlji postanejo po PALMA* kavčukastih petah elegantni, a zato nimate nikakih
nepotrebnih stroškov.
išče službe v Jugoslaviji. B. A., Wien l., Opern-ring 1, IV/51.
G. Flux, Gosposka 4-1.
strokovna posredovalnica bolsjsib služb, čez 35 let obstoječa, priporoča in posreduje samo botlSe osebje vsake vrste ta to Id izven
Ljubljane. Priložite znamkel 888
Preklic zaradi zapravljivosti
Podpisani Vinko Zgajnar, mestni šofer, sasilec LJubljana, Mestni dom, izjavljam, da nisem plačndk za dolgove, katere deta moja žena Frančiška Žgajnar, ker se vršijo njeni nakupi brez potrebe in čez mero. Svarim tore} vsakega trgovca hi obrtnika, da moji ženi o« da ničesar na up, ker dobi od mene vso plačo, s katero moramo izhajati. Dolgov, katere naredi moja žena brez mojega dovoljenja, ne bom plačeval. — Ljubtjana, dne 9. maja  1928- — V. Zgajnar. 921
Razno pohištvo
malo rabljeno, ceno prodam, lovska  50. Bezlaj.
Ce-914
Hišo
s 3 stanovanji in lokalom takoj kupim v Ljubljani. Posredovalci izključeni. Dopisi na upravo »SI. Naroda« pod »Prometni kraj 919«.
Uradnik
zmožen knjigovodstva in vsega pisarniškega dela, s dveletno prakso, želi premeniti sedanje mesto. Dopise na upravo lista pod »Juni — 899«.
Opremljeno sobo
zračno, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, išče samostojna gospa ga takoj v cen truma mesta. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda pod »Lepa soba 897«.
Več poslovnih lokalov
to velika odprta inpa se odda na
prometnem prostoru v Spod. Šiški.
Ponudbe pod »Obrtni lokali 889« na upravaStvo. 889
Stanovanje
1—2 sob, kuhinje in pritiklin išče miren uradniški zakonski par (3 osebe) v novi ali stari hiši. Plača event. za pol leta v naprej. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Sobo stanovanje 909«.
Flobert-puške
Lovske puške, browninge, pištole za strašen}« psov, samokrese* to-pice, zaloga lovski ki ribtSdb potrebščin ter ometa mi ogenj.
F- K- Kaiser, puškar, Ljubljana.
šelenburgova ulica it. 6.
da vam minejo bolezni i
Bolezni želodca in čreves, telesno zaprtje, glavobol, pritisk krvi v glavo, nervoznost, pomanjkanje spanja zlata žila in slab tek nastanejo zaradi slabe prebave
Urejujte si prebavo s preizkušenim eliksir jem «FL GOL», da premine bolezen.
«FIGOL» eliksir urejuje prebavo in vam vrača zdravje.
«FIGOL» se dobiva po vseh lekarnah, izdeluje ga pa in razpotja s postnim povzetjem z navodilom vred LEKARNA DR- SEMELIC DUBOVNIK 2
Izvirni zaboj ček • 3 steklenicami, omotom in pošt« nino Din 105.—, z 8 stckl. 245 Dm, 1 stekl. pa 40 Din.
Številne  zahvalnice o uspešnem delovanju »Figola«
dospevajo dnevno.
i I
imžane cene   «   Cene znižane
11
žepnih robcev, rokavic, nogavic flor in volnenih, triko perila za dame in gospode. Srajce, ovratnike, kravate, dišeča mila« — Kompletne potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in tapetnike. — Vezenine in čipke
on Josip Peteline. Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika (ob vodi). Oglejte si zalogo in se boste prepričali!
Naznanilo
920
Podpisani vljudno naznanjam, da otvorim dne 12. maja 1928 na Celovški cesti 72 V hiši g. Kosmatina pri «Zvezdi» nasproti kavarne
podružnico mesarske in prekaievalske obrti
Imel bom vedno \ zalogi sveže, vsakovrstne v mojo stroko spadajoče izdelke, kakor: klobaslce, različne salame, hrenovke, kranjske klobase, šunko itd., ter vedno sveže meso pitane živine. Moje dolgoletno strokovno znanje jamči za točno in ceneno postrežbo, ter se cenjenemu občinstvu najtopleje priporočam.
FRAN GOLOB« mesar in prekajevalec
SPODNJA ŠIŠKA.
Mag. št. ad. 20.813/28
RAZPIS
915
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo ključavničarskih,   steklarskih,   slikarskih, pleskarskih in pečar skih del, napravo par te eto v, okenskih za štorov in izvršitev lesenega dekorativnega stropa v dvorani
za novo palačo Delavske zbornice na Miklošičevi cesli v Ljubljani.
Vsi potrebni razpisni pripomočki in podatki se dobe počenši z 9. majem 1928 med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II.
Ponudbe je vložiti najkasneje do 19. maja 1928 do 11. ure dopoldne v imenovanem uiadu.
Mestni magistrat ljubljanski, dne 5 maja 1928
Urejuje: Josip Zupančič — Ze *N«rodno tiskamo*; Fran Jezerfcfc. — Za opravo lo insert trd dol Usta; Otoo Chriatot « Vil t Ljubljani
71