Primorski dnevnik NEDELJA, 15. MAJA 2016 št. 114 (21.654) leto LXXII 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , NOVOMAT. AVTO STEKLO CENTER d.0.0. Ko steklo poči, ^ doNovomata skoči! OBRTNA CONA SERMIN SERMIN 72A, KOPER T: 00386 5 62 62 888 dežela fjk - Na 3. strani KZ kritična do predsednice Protokol Prosecco in Natura 2000 trst - Na 6. strani Med higienske vložke skrili 4,5 tone cigaret Finančna straža pridržala tihotapca gorica - Na 14. strani »Fojba pri Kornu zgolj špekulacija« Vodstvo VZPI-ANPI kritično do Lege nazionale italija - Minister Costa svari sodnike, sen. Cirinna in ministrica Boschi mu odgovarjata Posvojitve še razdvajajo trst - Amnesty International Giulio Regeni živi in bo živel v srcu vseh sovodnje Zahtevajo okrepitev TV signala SOVODNJE - V nekaterih predelih sovodenjske občine imajo precejšnje težave s sprejemom televizijskega signala. Ker je ta ponekod prešibak, občani na svojih domačih ekranih ne vidijo vseh kanalov, ki jih ponuja digitalna televizija. Zato je sovodenjski občinski svet soglasno sprejel resolucijo, s katero zveza goratih občin in uprav Uncem (Unione naziona-le comuni comunita enti montani) poziva parlamentarce, naj tudi v luči letošnjih sprememb pri plačevanju davka na posest televizorja posežejo pri družbi RAI Way ter zahtevajo postavitev novih televizijskih anten, ki bi zagotavljale izboljšanje kakovosti televizijskega signala v vseh občinah. Na 14. strani BAR OKUSNI SLADOLEDI POSLOVALNICA TOTOCALCIO DIRKA TRIS SUPERENALOTTO Igrate lahko tudi ob NEDELJAH Prosek140 Tel. 040 225286 » RIM - Po odobritvi zakona o civilnih zvezah vprašanje posvojitev partnerjevega otroka v istospolnih zvezah spet razdvaja vladno večino. V zakonu posvojitev ni predvidena, potrjuje pa se možnost, ki je že veljala doslej, da jo dopustijo sodniki v interesu otrok. Včeraj se je proti tej praksi zagnal minister za deželne zadeve s pooblastilom za družinske politike Enrico Costa (NCD), ki je sodnike posvaril, naj se poslej izognejo praksi ti. »ustvarjalnega tolmačenja« predpisov, ko preveč ši-rokogrudno dopuščajo posvojitve otrok istospolnih partnerjev. Costi je takoj odgovorila prva podpisnica zakona o civilnih zvezah, senatorka DS Monica Cirinna, ki trdi, da ni nobenega ustvarjalnega tolmačenja zakona pač pa obstajajo jasni predpisi, da se še naprej izvajajo določila prejšnjega zakona o posvojitvah, pri čemer lahko sodniki tudi v primeru istospolnih parov odločijo v interesu otrok. Na 2. strani narodni dom Možnost pridobitve prostorov TRST - Na pobudo pravno posvetovalne delavnice SKGZ si je delegacija slovenskih ustanov z rektorjem Tržaške univerze Mauriziom Fer-meglio ogledala prostore Narodnega doma v Ul. Filzi. Rektor je potrdil pripravljenost, da se izpolni 19. člen zaščitnega zakona o namembnosti Narodnega doma. Potrebno bo, da se ob podpori javnih uprav zagotovi alternativni sedež za univerzitetne oddelke, ki domujejo v ul. Filzi. Na 3. strani trst - Peta izvedba dogodka Mare Nordest Morje skozi znanost tehnologijo in šport DOBAVA IN MONTAŽA C^J^L*' Leseni podi Blindirana vhodna vrata «J Notranja vrata Okna in okvirji vrata pvc okna in okvirji GIOMA S.r.l., Ulica Remis 50 - 33050 S. Vito al Torre (UD) Tel./Faks 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it kultura - SNG V Novi Gorici sijajen konec z vilo Ondino NOVA GORICA - Sijajen zaključek sezone v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici. Repertoarna bera je bila letos kar zajetna, med vrhunce pa sodi zagotovo Ondina Jeana Gi-raudouxa, ki so jo premierno predstavili v četrtek in ki nas vrača v območje dramske igre in njene nikoli izživete vsebinske in ins-cenacijske dražljivosti. Ondina (v originalu Ondine, 1939) je v Novi Gorici doživela slovensko praizvedbo. Na 11. strani Sto let od sporazuma o Bližnjem vzhodu Na 4. strani Podelili predšolske bralne značke Na 7. strani Naši v drugih okoljih: Mačkolje in Čile Na 10. strani Videmčanka v Dolu zapeljala v jarek Na 14. strani Košarkarji Jadrana brez polfinala Na 21. strani KAMEN RAZEM • KRAŠKI KAMNOSEKI ■ r 11% POPUST NA VSE IZDELKE: SPOMENIKE, POLICE, STOPNICE, KORITA... Lokev 214- 6219 LOKEV Tel. +386 31 317 646 www.kamenrazem.si podi 9771124666007 2 Nedelja, 15. maja 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji civilne zveze - Po odobritvi zakona Cirinna NCD spet dviga politično temperaturo v vladi Minister Enrico Costa proti sodnikom in posvojitvam Sen. Monica Cirinna zavrača njegove očitke - Ministrica Boschi: Zakon naj se izvaja RIM - Že kmalu po dokončni odobritvi zakona o civilnih zvezah, ki daje tudi istospolnim parom možnost, da zakonsko uredijo svojo partnersko zvezo in koristijo večji del pravic, ki pripadajo heteroseksualnim poročenim parom, se je včeraj ponovno razplamtela polemika v vladni koaliciji v zvezi s še nerešenim vprašanjem posvojitev partnerjevega otroka. Kot znano so zaradi nesoglasij med katoliškim centrom, tako znotraj kot tudi izven Demokratske stranke, iz zakona Cirinna izločili določilo, ki je partnerjem v civilni zvezi dopuščalo posvojitev bioloških otrok drugega partnerja. V zakonu pa so izrecno potrdili možnost, da sodniki, ki morajo odločati predvsem v interesu otroka, v posameznih obravnavanih primerih to možnost posvojitve dopustijo in sodno priznajo. To je tudi že uveljavljena praksa na italijanskih sodiščih, ki so ob zamujanju zakonodajnih organov morala odločati ob upoštevanju splošnih načel ustave in pravne ureditve države. Včeraj se je proti tej praksi in torej proti možnosti posvojitve otrok zagnal minister za deželne zadeve s pooblastilom za družinske politike Enrico Costa, ki je govoril na zborovanju Foruma združenj katoliških družin. Costa, katoličan iz vrst Alfanove stranke Nove desne sredine, trdi, da so sodniki doslej o teh vprašanjih odločali v zakonski praznini, ki pa jo je odobritev zakona Cirinna zdaj zapolnila. In ker je v zakonu bilo odobreno tudi določilo, da posvojitev partnerjevega otroka oz. ti. stepchild adoption ni dovoljena, je po ministrovem mnenju stvar zaključena in ni več mogoče skozi okno vračati tega, kar je šlo skozi vrata ven. Sodnike je zato Costa posvaril, naj se poslej izognejo praksi ti. »ustvarjalnega tolmačenja« predpisov, ko preveč širokogrudno dopuščajo posvojitve otrok v zvezah istospolnih partnerjev. Costi je takoj odgovorila prva podpisnica zakona o civilnih zvezah, senatorka DS Monica Cirinna, ki je novinarjem izjavila, da ni nobenega ustvarjalnega tolmačenja zakona pač pa jasni predpisi v točki 20 vladnega maksi-amandma- ja k zakonu o partnerskih zvezah, kjer je zapisano, da se spričo opredelitve parlamenta, da se glede tega vprašanja ne uvajajo novosti, še naprej izvajajo določila prejšnjega zakona o posvojitvah. Sodniki morajo v primeru istospolnih zvez torej še naprej upoštevati črko D omenjenega zakona, pod katero je zapisano, da je »izhodišče za obravnavo posebnih primerov posvojitve zaščita mladoletnih«. Zadevo je med obiskom v Palermu včeraj komentirala tudi ministrica za reforme Maria Elena Boschi, ki sicer ni neposredno polemizirala z vladnim kolegom Costo, je pa ocenila, da je treba dobre zakone izvajati in pika. Zakon o civilnih zvezah je po njenem mnenju v vsakem oziru dober zakon. Vlada se je pred državljani obvezala, da ga sprejme in je s tem izpolnila svojo dolžnost s ciljem, da bi izboljšala življenjske razmere ljudi. Zakon naj se torej izvaja brez odvečnih polemik, je zaključila. Minister Enrico Costa ansa Pfizer želi onemogočiti uporabo svojih zdravil za smrtno kazen NEW YORK - Drugo največje farmacevtsko podjetje na svetu, ameriški Pfizer je sporočil, da bo onemogočil uporabo svojih zdravil za izvrševanje smrtnih kazni. Ameriške zvezne države so tako ostale brez zadnjega domačega vira sredstev za usmrtitev. Pfizer je sporočil, da razvija in izdeluje zdravila zato, da bi izboljšal zdravje ljudi, ne pa obratno in je odločno proti njihovi uporabi za smrtno kazen. Pfizer izdeluje sedem sredstev, ki se lahko uporabijo za mešanice, potrebne za usmrtitve, med njimi propofol, zaradi zlorabe katerega je umrl pop zvezdnik Michael Jackson. Vseh sedem sredstev bo podjetje odslej prodajalo le določenim distributerjem in posameznikom, pod izrecnim pogojem, da jih ne prodajajo državam oziroma zaporom za usmrtitve. Podobne ukrepe so doslej sprejela tudi druga ameriška farmacevtska podjetja in po državah bodo morali razmisliti o smrtni kazni. Države, kot je Teksas, se smrtni kazni ne bodo odpovedale in bodo skušale najti drugačne načine. Temu bodo potem sledile tožbe nasprotnikov smrtne kazni. Podemos in Združena levica skupaj v koaliciji na volitvah v Španiji MADRID - Levousmerjeni španski stranki Podemos in Združena levica, ki sta na lanskih parlamentarnih volitvah v Španiji osvojili skupno 71 od 350 sedežev, sta pred ponovljenimi volitvami, napovedanimi za 26. junij, oblikovali koalicijo. Kot sta sporočili, bosta na volitvah nastopili z geslom Združeni zmoremo. Stranki bosta skušali pridobiti razpršene glasove španske levice in ogroziti zmago konservativnega premierja Mariana Rajoya. Doslej so vse stranke na volitvah nastopile posamično, koalicija Podemosa in Združene levice pa je prva na španski politični sceni. Stranki pričakujeta, da bosta združeni lažje pobrale glasove, ki jih običajno dobijo socialisti (PSOE). Prve predčasne volitve v zgodovini Španije so razpisali, potem ko parlamentarne volitve 20. decembra lani niso prinesle jasnega zmagovalca - doslej vladajoča Ljudska stranka pod vodstvom premierja Rajoya je sicer dobila največ glasov, 28,7 odstotka, a premalo za samostojno vladanje. Poskus sestave vlade je potem spodletel tudi socialistom, ki so pridobili podporo liberalne stranke Ciudadanos, ne pa tudi levo usmerjenega Podemosa. Volitve v FJK samo v nedeljo, 5. junija TRST - Dežela FJK je včeraj pojasnila, da bodo upravne volitve v naši deželi kot že napovedano samo v nedeljo, 5. junija. Pojasnilo je bilo potrebno zaradi napovedi ministra za notranje zadeve Angelina Alfana, da na državni ravni razmišljajo, da bi glasovanje podaljšali še na ponedeljek. V FJK to ni mogoče, saj ni dovolj odlok uprave, ampak bi bil potreben zakonski ukrep deželnega sveta, za kar pa je prepozno. Karkoli bodo odločili na državni ravni, bo glasovanje v FJK samo v nedeljo, 5. junija, od 8. do 22. ure. V Banja Luki shodi za in proti oblastem BANJA LUKA - V Banja Luki so včeraj potekali shodi privržencev in nasprotnikov oblasti Republike srbske. Po ocenah policije se je v središču mesta zbralo najmanj 30.000 ljudi. Privrženci opozicijske Srbske demokratske stranke (SDS) so se na protestih pod sloganom »Osvobodimo srbsko« zbrali v mestnem parku in demonstrirali proti predsedniku Republike srbske Miloradu Dodiku, ki mu med drugim očitajo korupcijo. Tisti, ki podpirajo oblasti pod vodstvom Dodika so se medtem zbrali na nekaj sto metrov oddaljenem osrednjem mestnem trgu. Tam se je množici, ki je nosila fotografije ruskega predsednika Vladimirja Putina, pridružil tudi Dodik, ki so ga pozdravili z bučnim aplavzom. Hezbolah za smrt poveljnika obtožil islamske skrajneže BEJRUT - Šiitsko gibanje Hezbolah je za smrt svojega vojaškega poveljnika Mustafe Badredineja obtožilo islamske skrajneže. Badredine je umrl v četrtkovem topniškem obstreljevanju v bližini letališča v sirskem Damasku, njegovo smrt pa so potrdili v petek. Obstreljevanje naj bi izvedli pripadniki skupine takfirijev (sunitskih skrajnežev). Badredine je bil eden ob petih predstavnikov Hezbolaha, ki so bili obtoženi umora nekdanjega libanonskega premierja Rafika Haririja. Premier David Cameron ansa več pridobila, če bi pri nas imeli vlado, ki bi sprejemala dobre odločitve in imela dobre prioritete,« je na včerajšnjem zborovanju povedal Corbyn. »Prav zato moramo glasovati za obstanek, reformiranje in delovanje v okviru Evrope, saj se bo s tem izboljšalo tudi življenje v Veliki Britaniji,« je še zapisano v njegovem govoru. Na zborovanjih proti brexitu, ki so jih evroskeptiki včeraj pripravili okoli 1000, sta med drugimi nastopila tudi vodja liberalnih demokratov Tim Farron in poslanka zelenih Caroline Lucas. Izstop iz EU pa podpira nekdanji lon- Vodja laburistov Jeremy Corbyn ansa velika britanija - Pred referendumom, ki bo 23. junija Krepi se kampanja britanskih politikov v podporo in proti brexitu LONDON - Pred referendumom o obstanku Velike Britanije v Evropski uniji, ki bo 23. junija, so včeraj vodilni britanski politiki okrepili kampanjo. Tabora, ki sta sicer glede na rezultate javnomnenjskih anket popolnoma izenačena, sta za včeraj pripravila številna zborovanja v podporo in proti brexitu. »Če bomo 23. junija glasovali za brexit, bomo glasovali za morebitno recesijo, kar pa naše gospodarstvo še najmanj potrebuje,« je v nagovoru v svojem volilnem okrožju Oxfordshire dejal britanski premier David Cameron. Opozoril je tudi, da bi izstop iz EU pomenil konec sodelovanja z Evropsko investicijsko banko, ki je v zadnjih treh letih za britanske projekte prispevala 20 milijard evrov. Poudaril je še, da je pomembno, da so politiki in političarke različnih političnih prepričanj združeni v podpori obstanku v EU. Medtem vodja opozicijske delavske stranke Jeremy Corbyn, ki prav tako nasprotuje brexitu, za številne težave Velike Britanije krivi konservativno vlado in EU. »Evropska unija bi lahko donski župan Boris Johnson iz konservativne stranke, ki je tudi sam včeraj sodeloval na zborovanju na jugozahodu države. Na strani nasprotnikov je tudi nekdanji minister v konservativni vladi Owen Paterson, ki je včeraj ponovno poudaril, da glas za obstanek v EU pomeni, da bo država »kolonija superdržave EU, v kateri bo vse več integracije, britanski vpliv pa bo vse manjši«. Tiskovni predstavnik evroskeptične stranke Ukip za migracijska vprašanja Steven Wool-fe pa je skušal volivce prepričati, da je to »edina priložnost v življenju za prevzem nadzora nad državo«. Sami sebi v napoto LJUBLJANA - Kitajska si želi okrepiti trgovino, ki po morju pelje do osrčje Evrope, in je pripravljena investirati v posodobitev prometnih poti. Je Trst preblizu, da bi se kateremu od naših zdelo vredno iti tja in javno povedati, da je za "pristanišče svile" vsaj toliko kot Trst kvalificiran tudi Koper, se v Delu sprašuje Damjan Viršek. Še najbolje bi bilo, da bi v projektu sodelovala vsa severnoja-dranska pristanišča - Koper, Trst, Benetke in Reka, ki so se že pred leti povezala v združenje Napa. Njihova pomanjkljivost je očitna: v primerjavi z velikimi tekmeci ob Severnem morju se soočajo s prostorskimi omejitvami na kopnem in z blago rečeno neoptimalnimi prometnimi povezavami v prostor severno od Alp. Pristanišče Rotterdam na Nizozemskem, ki je največje v Evropi, na leto omogoči pretovor 456 milijonov ton tovora. Velik del tega posla je povezan s trgovino s Ki- tajsko. Štiri severnojadranska pristanišča pa so lani skupaj pretovorila za 112 milijonov ton tovora, to je manj kot četrtina obsega posla v Rotterdamu. Pogled na zemljevid pokaže, da ima tukaj Slovenija velik strateški potencial. A žal vse bolj kaže, da ostajamo samo pri besedi - potencial. Ob tragikomediji z gradnjo drugega tira je jasno predvsem, da država nima nikakršne predstave o tem, kaj pričakujemo od prihodnosti. Luka Koper je po mnogih kazalnikih najbolj propulzivna med štirimi iz združenja Napa, vendar ozko grlo na kopnem že duši njen razvoj. Saj res, kako je že z gradnjo drugega tira? Morebiti je najbolje, da njegovo traso še naprej prerašča gozd, ki bo po zapravljenih in-frastrukturnih in logističnih priložnostih ostal naše edino naravno bogastvo. Dokler ga ne uničita nov žled in nov napad lubadarja, sklene komentator. / Primorshi AKTUALNO Nedelja, 15. maja 2016 3 narodni dom - Pravno posvetovalna delavnica SKGZ na obisku z rektorjem Fermeglio Odpirajo se možnosti pridobitve prostorov TRST - Nadaljuje se prizadevanje pravno posvetovalne delavnice SKGZ, da bi se v udejanjila dodatna pridobitev prostorov v tržaškem Narodnem domu v Ul. Filzi, kjer v levem predelu pritličja že deluje mladinski odsek Narodne in študijske knjižnice. V tem smislu se je vodja delavnice Li-vio Semolič že večkrat soočal z rektorjem Tržaške univerze Mauriziom Fermeglio, najnovejše snidenje pa je bilo te dni v sami stavbi v Ul. Filzi, kjer je rektor organiziral ogled prostorov. Srečanja so se udeležili tudi odgovorni za prostorsko problematiko tržaške univerze prof. Giovanni Fraziano, na-čelnica fakultete za tolmače in prevajalce prof. Lorenza Rega, prof. Franco Crevatin, koordinator pravne posvetovalnice Martin Lissiach, član vodstva Glasbene Matice Igor Kocijančič in ravnateljica Narodne in študijske knjižnice Luisa Gergolet. Rektor Fermeglia je uvodoma potrdil pripravljenost, ki jo je izrazil tudi na seji paritetnega odbora, da se ugodi načelom 19. člena zaščitnega zakona in uresniči namembnost Narodnega doma v smislu omenjene norme. Istočasno pa je izpostavil potrebo, da se dobi alternativni sedež za univerzitetne oddelke, ki danes domujejo v ul. Filzi, kar je po njegovem mnenju povsem uresničljivo predvsem ob podpori javnih uprav. Fermeglia je dejal, da sam razume velik simbolni naboj, ki ga predstavlja Narodni dom za tržaške Slovence. V prvem, prehodnem obdobju pa bi lahko že prišlo v dokaj kratkem času do določenih pridobitev za Nšk, saj se prav v pritličju doma odpira možnost izpraznitve nekaterih večjih sob, ki bi lahko povsem ustrezale potrebam delovanja Narodne in študijske knjižnice. To bi bil lep dosežek, s katerim bi knjižnica lahko dodatno oplemenitila svojo dejavnost v samem mestnem središču. Nadalje so si udeleženci srečanja ogledali zadnje nadstropje, za katero je načeloma izrazila svoje zanimanje Glasbena matica, v kolikor bo seveda na razpolago in se bo seveda izkazalo za primerno za glasbeno dejavnost. Tu je sicer zadeva nekoliko bolj kompleksna, saj bo morala univerza še dodatno preveriti določene oblike porazdelitve prostorov in organizacijo dejavnosti, vsekakor pa bi lahko prišlo tudi v tem primeru do določenih ugodnih razpletov. Glavni cilj srečanja pa je bil vsekakor v tem, da je prišlo do neposred- Rektor Maurizio Fermeglia (prvi desno) med pogovorom z drugimi udeleženci ogleda prostorov Narodnega doma fotodamj@n nega soočanja in konkretnega ogleda prostorov v Narodnem domu, ki bodo lahko v kratkem na razpolago za dejavnosti slovenskih kulturnih ustanov. Spodbudna je bila predvsem informacija glede možnosti širitve dejavnosti NŠK v pritličju, prav tako pa se je izkazal kot zelo dragocen daljši pogovor med sodelujočimi na ogledu, kjer je prišla do izraza velika volja do sodelovanja in posebno sozvočje glede končne namembnosti celotne stavbe. In prav na podlagi izražene želje, da postane Narodni dom v Ul. Filzi dom Slovencev in dom vseh tržaški kultur v smislu simbola sožitja, je bila poudarjena potreba, da pride do skupnega naprezanja v odnosu do javnih uprav za dokončno rešitev tega problema. Verjamemo, je ob koncu srečanje poudaril rektor Fer-meglia, da bo to pomenilo veliko pridobitev za celotni Trst in zato je odgovornost vseh institucionalnih sogovornikov, da nam pomagajo čim prej doseči zastavljeni cilj. Ob zaključku je vodja pravno posvetovalne delavnice SKGZ Livio Se-molič izrazil prepričanje, da bomo lahko kos tej zahtevni nalogi predvsem zato, ker Trst doživlja v tem času preporod in veliki izzivi niso več breme, pač pa postajajo prava priložnost razvoja. Tudi Narodni dom v mestnem središču predstavlja prav to: priložnost razvoja za mesto Trst, je ocenil. Ameriški general Gorenc in Cerar za ohranitev enotnosti BLED - Predsednik vlade Miro Cerar in poveljnik ameriških letalskih sil v Evropi in Afriki ter letalskih sil zveze Nato Frank Gorenc sta na srečanju na Bledu poudarila, da moramo storiti vse za ohranitev enotnosti in za skupno usmerjenost proti dejanjem, ki kršijo mednarodno pravo in ogrožajo mir. Kot je izpostavil Cerar, sta z ameriškim generalom ugotovila, da je sodelovanje med Slovenijo, ZDA in zvezo Nato dobro. General Gorenc, ki je slovenskega rodu, se je Cerarju zahvalil za dobro delo, predvsem glede dela, ki ga SV opravlja v okviru vseh misij. Mateja Gravner v Mikserju TRST - V mesečniku Mikser (RAI 3 slovenski program, nocoj okrog 20.50) bomo odkrivali vrhunsko kvaliteto vina in eno od oseb, ki zanj skrbi: Matejo Gravner iz podjetja Gravner na Oslavju. V oddaji bomo izvedeli tudi, kaj pomeni, če se Giro d'Italia dotakne mirnih Nediških dolin, spoznali novost t.i. »zelenih streh« v srednjeevropskem prostoru ter uvideli, kako lahko nedeljski izlet zadobi globlje razsežnosti sprejemanja drugih. Tak je bil izlet v Marano Lagunare, ki sta ga priredila deželna islamska skupnost ter Gibanje Focolari in so se udeležili tudi nekateri begunci. Oddajo so pripravili snemalec Niki Filipovič, urednica Živa Pahor, voditeljica Vida Valenčič ter režiser Jan Leopoli. Ponovitev v četrtek, 19.maja, ob istem času. kmetijstvo - Kritičen odziv glede stališč predsednice FJK Kmečka zveza o Protokolu Prosecco in odškodninah za Natura 2000 TRST - Kmečka zveza je včeraj v sporočilu za tisk izrazila svoje začudenje v zvezi z izjavami, ki jih je po poročanju Primorskega dnevnika v sredo, 11. maja, glede Protokola za Prosecco DOC dala predsednica Dežele FJK Debora Ser-racchiani na koncu zasedanja Skupnega odbora Slovenija -Furlanija Julijska krajina. Kot smo poročali, je v odgovoru na novinarsko vprašanje predsednica Serracchianijeva takrat izjavila, da pred kratkim zapadli Protokol ni zaživel, ker naj ne bi koristil nikomur. »Če bi to pravilo veljalo, bi bilo v naši državi morje nekoristnih pobud, Pri tem tudi naša Dežela ni izjema,« ocenjuje KZ. »Predsednica pozablja,« so zapisali v izjavi »da so, po njenem mnenju nekoristen Protokol, sooblikovali in prepričano podprli najvišji predstavniki Dežele in Države, ki so bili očitno drugačnega mnenja, kar velja tudi za vinogradnike Veneta in Furlanije, ki imajo od tega veliko korist. KZ smatra, da je zato njeno stališče nespoštljivo do tržaških kmetovalcev in širše do tržaške skupnosti. Nič manj presenetljivo ni predsedničino razmišljanje o programu Natura 2000, v sklopu katerega naj bi se okoljska zaščita izvajala na osnovi legitimnih predpisov. K temu je Serracchianijeva dodala, da ne razume zahtev po odškodnini s tem v zvezi. Gospe Predsednici bi radi nakazati razloge vsled katerih je Natura 2000, v sedanji obliki, za našo skupnost nesprejemljiva: a) bila je udejanjena brez kakršnega koli sodelovanja in odobravanja prizadete skupnosti, kateri pripada teritorij tako lastniško kot zgodovinsko. S tem je bila kršena lastniška pravica in pravica soupravljanja teritorija, ki jo predvideva zaščitni zakon in že samo spoštovanje manjšinske skupnosti. b) Natura 2000, ne predvideva, poleg navedenega, nobene odškodnine za gospodarsko škodo, ki je na zajetih območjih nastala zaradi zelo omejene možnosti uporabe zemljišč v korist primarnih dejavnosti in vsled zmanjšanja njihove tržne vrednosti, ki je posledica vključitve Krasa v zavarovano območje. Zaradi navedenih težav in ovir je uporaba teritorija za skupnost, ki na njem živi in dela močno otežkočena, če že ne nemalokrat onemogočena. To pa sili avtohtono prebivalstvo v opuščanje zemlje in ostalih tradicionalnih gospodarskih dejavnosti na njej in povzroča omenjeni skupnosti zelo visoko vsestransko škodo. Ob koncu bi radi poudarili, da ne gre smatrati naše stališče do izjav predsednice kot polemično, temveč je le izraz našega prizadevanja za naš obstoj in razvoj na zemlji, na kateri smo zgodovinsko naseljeni. Prepričani smo, da naša prizadevanja niso v nasprotju z gospodarskimi, družbenimi in naravovarstvenimi interesi širše družbe, temveč so jamstvo za uravnovešen in spoštljiv odnos med dejavniki, ki so prisotni na tem edinstvenem prgišču zemlje.« . S prispevkom »petih tisocink« davka !rpef ' lahko pomagaš slovenski ustanovi, Skla I Foridazione OBRAZEC TJ0-1 j™k W S- vG : ■■ wmaii^ttts lADLTtT+VFrhM^f ----'-' —■ -g* BB3 KMEČKA AkHKlaihiiK a^kolltiii ZVEZA Letnih *pet d»&iik« davki m dofcriiet FiiKnih ClllPtF} rammlti Skladu Dw£t Sariof, ki podci^c Siipcndije lasluinlrrt In mirtj prerfttlrtirri i kurili ki in iTudinDOm. Od usarvjvHvi pr^e^ijo idpendije Sklada Sankrf rudi učeni i^ojiiiint iole v Spttni- KZ - Zeleni slswm, referenti» podjetfe z» izpoSnJevuiJe prijave dofcodknv In zbiraj pdipevfca S tlsoilnk, ViBdi, ki bodo S tlioimk nariHfllll iklad j, bo K1 priznavala popuit pri izpofnjeuuijti obrazu 7J0. Števili Dorfe Sardoč je; KOrWUíidiSI tH.rttói usn I'j:h MSI HKJJ ¿awi a ¡d.M««Ml íf 1H5 £*dtd 11 4 Nedelja, 15. maja 2016 OBLETNICA Primorski Magreb in Mašrek v vrtincu kolonializma in imperializma Na arabskem Zahodu - Magrebu, v severni Afriki, so bile pod Francozi Alžirija, kot kolonija že od 1830., Tunizija kot protektorat od 1881., Maroko in Mavrita-nija kot protektorata od 1912. oziroma 1904. Italija je Libijo iztrgala otomanske-mu, to je turškemu imperiju, in jo zasedla 1911., medtem ko je bila v Egiptu že od 1882. zakoreninjena Velika Britanija (VB), ki je nadzirala tudi Sudan. Onkraj Sueškega prekopa, na arabskem Vzhodu - Ma-šreku, pa je otomanskemu imperiju uspelo ohraniti večji del Levanta, Mezopotamije in dela arabskega polotoka, ki jih je sultan osvojil v 16. stoletju. VB je nadzorovala območja današnjega južnega Jemna, Omana, Združenih arabskih emiratov, Kuvajta in Bahreina. Zlata doba otomanskega imperija, 16. in 17. stoletje, je bila že zdavnaj mimo in evropske velesile so kot šakali krožile okoli bolehnega tekmeca. Angliji je predvsem šlo, da zaščiti svoje morske povezave z Azijo, zanjo je bil Sueški prekop ključnega pomena. Odprli so ga 1869. in večino delnic družbe, ki ga je upravljala, je imela ravno VB. Potem, ko so v Perziji 1908. odkrili nafto, jo je London imel pod svojim nadzorom in pod svojim nadzorom je hotel ohraniti tudi območja v Mezopotamiji, za katera se je upravičeno sumilo, da skrivajo ogromne zaloge črnega zlata. Francija je bila zaskrbljena nad britansko premočjo in se skušala povezati s krščanskimi skupnostmi v Siriji, da bi na takšen način prišla do naftnih vrelcev na tem območju. Za carsko Rusijo so bile izrednega pomena morske ožine, ki povezujejo Črno morje s Sredozemljem, nato pa še armensko območje v vzhodni Anatoliji. Nemčija je v tem času vložila ogromno denarja v javna turška dela in zaupala velika posojila turškemu sultanu, s temi sredstvi se je gradila tudi slavna železniška proga do Bagdada. Za evropske velesile ni torej šlo samo za hegemonijo v Evropi, ampak tudi za gospodarsko prevlado na svetovnih tržiščih in eno ključnih območij je bil arabski svet na Bližnjem vzhodu. Od tod do vojne pa je le korak: poleti 1914 se je svet znašel v vrtincu svetovne vojne - vojne kapitalističnih imperijev. Otomanski se je jeseni pridružil silam osi, Nemčiji in Avstro-Ogrski. Korespondenca MacMahon- Husein VB se je zbala, da bodo turško-nem-ške sile pritisnile proti Sueškemu prekopu in ogrozile morsko pot v Indijo, bisera njenega imperija. Britanski vojni minister, lord Horatio Kitchener, je emirju iz Meke, Al Huseinu ibn Aliju, ponudil kalifat nad islamom v zameno za arabski upor proti Turkom. V naslednjem letu je med britanskim komisarjem v Kairu, Henryjem MacMa-honom, in Huseinom stekla izmenjava pisem. V njih je VB izpostavila pogoje, pod katerimi bi po končani vojni in porazu oto-manskega imperija priznala arabsko neodvisnost. Iz pisem, ki še dolga desetletja niso prišla v javnost, zvemo, da so bili Angleži pripravljeni priznati in podpreti neodvisnost Arabcev na ozemlju, ki ga je predlagal Husein, razen na območju Mersina in Alessandrette (danes v Turčiji), nad predeli Sirije zahodno od vilajetov Damask, Homs, Hama in Halab, ker so bili narodnostno mešani, pa tudi na območju vilajeta Bagdad in Basra, pomembnega za britanske interese. Jeruzalemski sandžak, ki je obsegal večji del Palestine, se v MacMahonovih pismih ne omenja, torej po mišljenju Arabcev bi bil moral priti v sestav njihove države. V svojih pismih MacMahon ni Husei-nu pozabil povedati, da bo nova arabska vlada imela potrebo po britanski pomoči in nasvetih. Z drugimi besedami povedano, da bo to neke vrste avtonomija pod zaščito VB. Z »neodvisnostjo« je torej London mislil le na neodvisnost Arabcev od otomanskega imperija, ne pa rojstva ene ali več arabskih držav. Angleži so nato s Huseinom dosegli sporazum, meglen sicer, s katerim se je voditelj pokrajine Hedžas obvezal, da bo pripravil Arabce, ki so živeli na Arabskem ki Ji tajni sporazum sykes-picot - Ob stoletnici podpisa Uvod v zgodbo, ki se še ni končala Katja Kjuder polotoku in na območju sirskega vilajeta, da se v nekaj mesecih dvignejo proti oto-manski oblasti. Pogovori Sykes-Picot Proti koncu novembra 1915 je Velika Britanija povabila Francijo na pogovore. François Picot, bivši francoski konzul v Bei-rutu in prvi sekretar francoskega ambasadorja v Londonu, je za Francijo zahteval območje, ki je segalo od Cilicie do Sinaja in vse do Mosula, kar bi danes odgovarjalo ozemlju Sirije, Libanona, Izraela, Palestine, Jordanije, severnega Iraka in delu Turčije. Zahteve so prestrašile angleške pogajalce. Angleško vlado je na pogajanjih zastopal konservativec Mark Sykes, ki je bil osebni predstavnik britanskega vojnega ministra, Horatia Kitchenerja. London si je na vso moč prizadeval, da bi si rezerviral ozemlja, kjer se danes nahajajo Izrael, Palestina, Jordanija in večji del Iraka, nad katerimi bi VB imela neposredni nadzor in vpliv. Podpis, 16. maj 1916 S pristankom carske Rusije, ki se je potegovala za vzhodno Anatolijo je bil dogovor med VB in Francijo podpisan spo- mladi 1916. Po tem dogovoru naj bi bila po porazu otomanskega imperija Levant in Mezopotamija razdeljeni v pet con: 1. modra cona - neposredni francoski nadzor (kar je danes del Turčije, severo-zahodna Sirija in Libanon), 2. A cona - francoski vpliv (Sirija, del Turčije in območje nekdanjega Mosulskega vilajeta), 3. rdeča cona - neposredni britanski nadzor (Kuvajt, vilajeti Bagdad in Basra ter del arabskega polotoka), 4. B cona - britanski vpliv (Jordanija, Palestina, Izrael, del Iraka), 5. pikičasto obrobljena cona pod mednarodno upravo (Ako, Haifa in Jeruzalem). Že na prvi pogled tako razdeljenaga zemljevida, je jasno, da sta si VB in Francija zagotovili prehode do morij in nafto rodnih območij. Vse to v popolnem ne-priznanju arabskih narodnih teženj in obljub, ki so jih bili Angleži dali Huseinu. Še več: vse to je Arabcem ostalo prikrito. Arabci pa so verjeli v angleško obljubo in svojo držali. Arabski upor Z angleškim denarjem in pomočjo so Arabci pod vodstvom emirja Faysala, Hu-seinovega sina, junija 1916 iz Meke sprožili upor proti Turkom. Po zavzetju Aqabe, julija 1917, so se usmerili proti Damasku. Boljševiki, Balfour in Wilson Na vojnem področju je medtem prišlo do novosti: aprila 1917 so se na strani an-tantnih sil pojavile ZDA, seveda s svojimi interesi: nafto. Denar za njihovo udeležbo v vojni pa je prihajal tudi iz močnih ameriških židovskih lobijev. London se je prav dobro zavedal, da bo po porazu otomanskega imperija prišla na dan velika prevara, ki jo je skupaj s Francijo skoval na račun arabskih ljudstev, in da bo to v arabskem svetu privedlo do izbruha sovražnosti do Angležev. Vlada v Londonu se je morala zaščititi in rešitev je dobila v tem, da se v srcu Levanta ustvari močna politična in vojaška baza, ki bo zvest zaveznik VB. Tako je 2. novembra 1917 britanski minister za zunanje zadeve Balfour obljubil Židom, to je sionističnemu gibanju, da bo VB v Palestini podprla ustanovitev židovskega »narodnega doma« (National home) in poskrbela za njegovo zaščito. Za London je bil to najučinkovitejši način, kako si zagotoviti obrambo sueškega prekopa. Kmalu za tem so britanske čete osvojile Palestino in Jeruzalem in sicer 9. decembra 1917. Sporazum Sykes-Picot je Arabcem ostal tajen vse do dne, ko je po zmagi okt- obrske revolucije v Rusiji, Lenin ukazal, naj se objavijo vsi tajni sporazumi, ki so jih imperialistične države skovale na ramenih pro-letariata in zatiranih narodov. S pismom februarja 1918 je Angležem za nekaj časa uspelo prepričati Huseina, da je to samo propaganda, da je treba vojno proti Turkom nadaljevati in da z veliko naklonjenostjo gledajo na arabsko željo po osamosvojitvi. Ne smemo pozabiti, da se je to dogajalo v času, ko je 8. januarja 1918 ameriški predsednik Woodrow Wilson, pred ameriškim Kongresom, razložil vsebino svojih štirinajstih točk, v katerih je oblikoval načela za uveljavitev miru na svetu. V 12. točki je govor o samoupravi narodov v otomanskem imperiju. Tako so Angleži prepričali Hu-seina, da je nadaljeval upor proti Turkom. Arabske čete so skupaj s polkovnikom Thomas E.Lawrencem, legendarnim Law-rencem Arabskim, 1. oktobra 1918 slavnostno vkorakale v osvobojeni Damask. Na ozemlju današnjega Iraka pa so stvari šle drugače. Šiitska duhovščina, ki jo je podpiralo ljudstvo, je proti Angležem sprožila jihad v bran muslimanske države. To je evropskemu osvajalcu povzročilo nemalo težav. Ni pa preprečilo, da bi an-gloindijske čete postopoma osvojile celotno ozemlje današnjega Iraka: 1915. je padla Basra 1917. pa Bagdad. Vojna je končana Kot smo videli je znala VB na najboljši način zaigrati svoje karte in to na različnih mizah: na eni strani je Arabcem obljubljala neodvisnost, na drugi pa zagotovila Židom nov dom v Palestini. Dan zmage nad turškim sultanom ni mogel biti za Angleže brezskrben, strah, kaj bi se lahko izrodilo na območju Bližnjega vzhoda, je VB prisilil, da je ob koncu vojne zbrala 160.000 vojakov, ki so bili evropskima velesilama pripravljeni zagotoviti nadzor nad ozemljem poraženega otomaskega imperija, kot je bilo predvideno s sporazumom Sykes-Picot. Še več, britanska vojska je štiri dni po turški predaji, oktobra 1918, zasedla Mosul in od tam se ni več premaknila. Britanski vojaški režim pa se je kmalu izkazal, da ni drugačen od turškega. Narodno gibanje so tujci zatirali in domačine preganjali. Zato ni čudno, da so se Arabci in Kurdi začeli upirati novim okupatorjem, slednji pa so njihove upore enega za drugim zatrli. Tako so na primer Britanci leta 1925 spustili strupene pline nad kurdsko mesto Sulaimaniya v severnem Iraku, to je bilo prvič v zgodovini, da so bili plini odvrženi iz bojnih letal. Konference uzakonitev ropanja V Evropi so se kmalu po koncu vojne zvrstile številne konference: v Versaille-su 1919., v Londonu, San Remu in Sevresu 1920. ter v Lousanni 1923. Če je konferenca v Berlinu leta 1884 opravičila ropanje Afrike pod krinko »civilizacije«, je Versaj-ska mirovna konferenca raje zaigrala na struno »osvoboditve« in s tem legalizirala naskok na Bližnji vzhod. Vse konference so imele en sam cilj: zagotoviti zahodnim im-perialistom nadzor nad morskimi ožinami, trgovskimi potmi in nafto. Obljube, ki so bile med vojno in po njej dane Arabcem, Kurdom, Grkom in Armencem so bile popolnoma »pozabljene«, kršena so bila načela listine Društva narodov, predhodnika Organizacije združenih narodov, ustanovljenega 1920. z namenom, da se zagotovi mednarodni mir. Da bi zatrli narodna gibanja so impe-rialisti namenoma razdelili Levant in Mezopotamijo po starodavnem načelu divide et impera in tako razbili narodne, etnične in verske skupnosti, ki so tisočletja živela več ali manj v slogi, med njih pa posadili seme razkola in sovraštva. Zgodba, ki ji ni videti konca Na območju, ki ga Arabci imenujejo Mashreq, so bile meje novih držav zarisane glede na interese imperialističnih sil, na njihove prestole so tujci postavili vladarje, ki so ubogali ukaze kolonialističnih oblastnikov. Vse kar je temu sledilo in kar je danes v teku na starodavnem ozemlju Levanta in Mezopotamije so epizode iste zgodbe. Sporazum Sykes-Pico je bil samo uvod v zgodbo, ki traja še danes. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu trst - Na Pomorski postaji in nabrežju peta izvedba manifestacije Mare Nordest 2016 Promocija morja dobiva ■ I v •• v • vedno bolj cezmejni značaj Nastop reševalnih psov in vodnih skuteristov - Srečanja, razstave in nagrade - Sodelovanje šol z obeh strani meje Nastop reševalnih psov, vodnih skuterjev in de-skarjev, zbiranje vzorcev morske vode s pomočjo dijakov tržaških in koprskih šol, predavanja, predstavitev knjig, gostovanje znanih imen s področja po-tapljaštva in pomorstva: vse to je Mare Nordest 2016, manifestacija s ciljem spoznavati morje skozi znanost, tehnologijo in šport, ki od petka poteka na Pomorski postaji in tržaškem nabrežju, kjer se bo danes zaključila. Dogodek že petič prireja združenje Trieste Sommersa Diving v sodelovanju z Občino Trst in celo vrsto javnih in zasebnih partnerjev, kot so v prvi vrsti npr. Univerza v Trstu, Inštitut za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS in Miramarski morski rezervat WWF. Omenjene ustanove so, skupaj z vrsto potapljaških klubov in šol ter reševalnih ustanov, v teh dneh prisotne na Pomorski postaji s svojo opremo, napravami in informacijami. Tudi na nabrežju, kjer se je včeraj vila nepregledna vrsta ljudi, ki so čakali na obisk šolske ladje italijanske mornarice Amerigo Vespucci, je živahno, saj so popoldne nastopili vodni skuteristi, reševalni psi in atleti, ki se ukvarjajo s t.i. stand up padd-lingom, posebno vrsto deskanja, in bodo danes ob 13.30 tudi tekmovali. To bo prvo tovrstno tekmovanje, veljavno za prvo trofejo mesta Trst, tretjo etapo italijanskega pokala in za točke na lestvici tekmovanja Al-pe-Jadran. Sodelovalo bo več kot sto atletov iz Italije, Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Kdor je včeraj obiskal Pomorsko postajo, si je lahko ogledal tudi razstavo posnetkov v okviru tekmovanja v podvodnem fotografiranju. Nagrade je sinoči podelila žirija, v kateri je bil tudi znani slovenski fotograf Arne Hodalič. Vedno včeraj so podelili tudi prvo nagrado Giovanni Trinca za uspehe na področjih športa in šole, ki jo je prejel dijak zavoda Volta Enrico Fle-go. Drugače je na Pomorski postaji na ogled tudi zbirka modelov ladij združenja Aldebaran, od jutra do večera pa se vrstijo najrazličnejša srečanja. Med včerajšnjimi naj omenimo samo tisto, posvečeno reševanju v podvodnih jamskih sifonih, o čemer je govoril reševalec Duilio Cobol, in tisto, posvečeno potapljanju brez kisika, ki so se ga udeležili italijanska šampiona Patrizia Maiorca in Massimiliano Vidoni ter selektor italijanske reprezentance v tem športu Monica Barbero. Med ostalimi dogodki pa velja omeniti petkovo sre- Včeraj so na tržaškem nabrežju svoje veščine prikazali tudi vodni skuteristi fotodamj@n čanje o nadzorovani potopitvi ladij s ciljem obnavljati morski ekosistem, o čemer so govorili italijanski kon-traadmiral Francesco Chionna, hrvaški inženir Aldo Verbanac in projektna menedžerka Nicole Denise. Tudi zaradi takih gostov dobiva manifestacija Mare Nordest vedno bolj čezmejni značaj, k čemur bo pripomoglo tudi sodelovanje med italijanskim in hrvaškim Rdečim križem, katerih predstavniki bodo danes ob 14. uri na nabrežju simulirali reševanje. Čezmejnost se je pokazala tudi v sodelovanju dijakov tržaških li-cejev z italijanskim in slovenskim učnim jezikom (med temi tudi dijakov tretjega letnika znanstvenih smeri Li-ceja Franceta Prešerna) ter dijakov italijanske gimnazije Carli iz Kopra, ki so v preteklih dneh na krovu ladje inštituta OGS Ancona skupaj z raziskovalci omenjenega inštituta zbirali vzorce morske vode Tržaškega zaliva. Rezultate bodo predstavili danes ob 11.15 na Pomorski postaji, kjer bodo ob 17.15 organizatorji dogodka Mare Nordest 2016 podali obračun tridnevne manifestacije, s čimer se bo le-ta tudi zaključila. Ivan Žerjal trst - V torek Seminar o logistiki h v* • • v Turčiji Kaj vemo (oziroma ne vemo) o logistiki v Turčiji? To je naslov seminarja, ki ga prireja tržaška Pristaniška oblast v torek ob 10. uri v prostorih skladišča št. 26 v starem pristanišču. Namen pobude je poglobiti trend in perspektive logističnega sektorja v Turčiji, ki so v Italiji še malo poznane. Poznavanje dogajanja v tej državi pa je temeljnega pomena za integracijo procesov v logistiki, ki bi prispevala po eni strani k zmanjšanju stroškov in po drugi k izboljšanju storitev. Seminar bo potekal v sodelovanju s podjetjem za logistično inovacijo Elevante in oddelkom za gospodarske in statistične vede Deams na tržaški univerzi. Govorili bodo prof. Halim Yur-dakul z univerze v Istanbulu, izredni komisar Pristaniške oblasti Zeno D'Agostino, docent na tržaški univerzi Vittorio Torbianelli, Enrico Samer (družba Samer&Co Shipping), Alvi-se Del Puppo (ISL Nardi), Maurizio Codognotto (Codognotto Italia), Maurizio Cociancich (Elevante) in špediter Francesco Parisi. trst - Župan Roberto Cosolini sprejel delegacijo SKGZ »Občinska uprava vložila veliko dela v odnos s slovensko narodno skupnostjo« V preteklem mandatu je tržaška občinska uprava vložila veliko dela v odnos s slovensko narodno skupnostjo. O tem se je lahko prepričal pokrajinski odbor Slovenske kulturno-go-spodarske zveze, ki se je v petek mudil na obisku pri tržaškemu županu Robertu Cosoliniju. Delegacijo so sestavljali predsednik odbora Tomaž Ban ter odbornika Martin Lissiach in Jaruška Majovski. Srečanja se je udeležil tudi deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Slednji je omenil še zlasti pozitivne korake mandata, ki se zaključuje, in se je zahvalil županu za vse opravljeno delo, pri čemer je izpostavil pomembno nadgradnjo odnosov z Republiko Slovenijo, še zlasti z ljubljansko mestno upravo. V nadaljevanju je Tomaž Ban opisal dejavnosti pokrajinskega odbora krovne organizacije, predvsem niz srečanj Anti-fašizem danes. Ob tem je osvetlil dosežke Cosolinijevega mandata na kulturnem področju, na primer razstavo Memorabilia Franka Vecchieta v Mestnem muzeju Revoltella leta 2014, ki je nastala v sodelovanju s SKGZ. Srečanje med Cosolinijem in delegacijo SKGZ fotodamj@n Župan Cosolini je nato poudaril pomen dveh izvedb Slofesta, ki ju je na Borznem trgu priredila Zveza slovenskih kulturnih društev. V nadaljevanju je natančneje orisal občinsko politiko v odnosu do Slovenije, pri čemer gre pogled usmeriti tako v Ljubljano kot v obmejno območje, na kar opozarjajo med dru- gim dogovori o EZTS. »Po enem mandatu naj povem, da nosim trenutno dve potovalki: v eni so vsa opravljena dejanja, v drugi so pa neuresničeni nameni,« je zaključil župan Cosolini in dodal, da namerava v bodoče natančneje preučiti dinamiko uporabe slovenščine v tržaškem občinskem svetu. Nedelja, 15. maja 2016 1 3 APrimorski ~ dnevnik Volitve 2016 Lepotica Vespucci in velikanka Costa Mediterranea fotodamj@n Lauri (SEL): Ni več čas, da so katoličani v eni sami stranki Levica mora ceniti dejstvo, da se je zaključilo obdobje, ko so bile vse katoliške sile izključno v eni stranki. To je poudaril vodja svetniške skupine Svobode, ekologije in levice Giulio Lauri in dodal, da se je svet spremenil in je treba npr. glede migrantov danes izbirati med stališči Severne lige ali papeževimi. V Trstu je na eni strani ligaš Pierpaolo Roberti, na drugi župan Roberto Cosolini, čigar izbire so podprli tudi člani liste Trieste citta solidale, ki so se pred kratkim pridružili levosredin-ski koaliciji. Lauri je s tem odgovoril na stališče deželne koordinacije SEL, ki je bila kritična glede sodelovanja v koaliciji z listo Trieste citta solidale, češ da je izrazito katoliško usmerjena in nasprotuje stališčem, ki jih zagovarja SEL. Roberto Cosolini v DSI Tržaški župan in županski kandidat levosredinske koalicije Roberto Cosolini bo v torek, 17. maja, gost Društva slovenskih izobražencev. Srečanje bo ob 20.30. Menis (G5Z) zahteva večjo pozornost do kulture Županski kandidat Gibanja 5 zvezd Paolo Menis zahteva večjo pozornost do kulture. V zadnjih treh letih so se na čelu pristojnega resorja zvrstili kar trije občinski odborniki, pravi Menis, še najbolj pa je trpel muzej Revoltella, ki potrebuje specifičnega direktorja in nove naložbe. Sicer se bo Menis danes srečal z občani v Barkovljah na Trgu 11. septembra med 10. in 12. uro, medtem ko se bo jutri na Trgu Cavana ob 18.30 s poslancem G5Z Angelom Tofalom udeležil javnega srečanja o varnosti. Carini za zbiranje odpadkov od vrat do vrat za javne lokale Županski kandidat liste StartUp Trieste Fabio Carini je predlagal zbiranje odpadkov od vrat do vrat za javne lokale. Zaradi slabe organizacije so odpadki navadno več ur na pločnikih, je povedal Carini na srečanju z zvezo lastnikov javnih lokalov Fipe, ki je podprla njegov predlog. Antonella Grim se predstavi Deželna tajnica Demokratske stranke in tržaška občinska odbornica Antonella Grim bo jutri predstavila svojo kandidaturo za tržaški občinski svet. Srečanje bo na sedežu DS v Ul. XXX. oktobra št. 19 ob 11. uri. Kandidati DS za Sv. Jakob Na Šentjakobskem trgu se bodo jutri popoldne predstavili kandidati Demokratske stranke za rajonski sosvet za Sv. Jakob in za Staro mitnico. Srečanje z občani bo ob 18.30. Vidali, Deluisa in Fabris jutri na Opčinah Kandidat stranke Slovenske skupnosti na listi Demokratske stranke Maurizio Vidali ter kandidata za vzhodnokraški rajonski sosvet Marko Deluisa in Marta Fabris se bodo jutri srečali z občani na openski tržnici od 10. do 12. ure. 6 Nedelja, 15. maja 2016 OBLETNICA Primorski ki Ji trst - Na Velikem trgu pobuda v spomin na Giulia Regenija in flash mob »Resnico za Regenija, resnico za vse Egipčane« Več kot 300 ljudi se je udeležilo prireditve v spomin na Giulia Regenija, ki je bila včeraj popoldne na Velikem trgu na pobudo tržaškega liceja Petrarca - obiskoval ga je Giulio - in organizacije za zaščito človekovih pravic Amnesty International. Spomin na 28-letnega raziskovalca in novinarja, ki se je rodil v Trstu in se kmalu preselil v furlanski Fiumicello, bo ostal vedno živ v vseh, so poudarili, zahteva po resnici oziroma iskanju resnice zanj in za vse Egipčane pa ne bo nikdar usahnila, kajti pod vprašajem je svoboda vseh. Pobudo so priredili z zahtevo, da se pojasni ozadje nasilne smrti Giulia Regenija, ki je v Kairu raziskoval politično in sindikalno represijo, ki jo vojaški režim izvaja nad svobodnimi sindikalnimi organizacijami in nad politično opozicijo. Raziskovalca se je uvodoma spomnila ravnateljica liceja Petrarca Cesira Militello, nato sta nekaj spominov prispevala njegova nekdanja profesorja Adriana Sulli in Ti- Na Velikem trgu se je zbralo več kot 300 ljudi fotodamj@n ziano Vidoni. Oba sta poudarila, da je bil Giulio Regeni po eni strani »navaden« mladenič s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi tako kot mnogi drugi sovrstniki. Po drugi strani so izpostavili, da je bil dober človek, ki je bil vselej pripravljen pomagati vsem in zaljubljen v življenje. Regeni je bil sploh željan spoznavanja in sila radoveden, je dejal Vidoni, zato je tudi kmalu odšel v svet, prej v Združene države Amerike, nato v Anglijo in ne nazadnje v Egipt. Ravnateljica Cesira Militello je tudi prebrala pismo Regenijevih staršev, ki so se zahvalili liceju Petrarca, saj je bil med prvimi, ki se je zavzel za iskanje resnice glede njegovega umora. Srečanje je zaključila odgovorna za kampanjo za resnico za Giulia Regenija organizacije Amnesty International Tina Marinari, ki je med drugim poudarila, da je od Regenijevega krutega umora minilo že več kot 100 dni, resnica pa je še daleč. Sicer je bil na Velikem trgu še poseben poudarek na dejstvu, da je tako kot Regeni že izgubilo življenje ogromno ljudi, ki so se znašli v zaporu in so bili mučeni, za njimi pa se je izgubila vsaka sled. To so še zlasti izrazili v okviru flash moba, ko so tudi razgrnili velik transparent. Udeleženci so si s črno ruto zatemnili oči in z rokami za hrbtom, kot bi bili v ječi, v tišini simbolno pokazali, da so človekove pravice teptane v Egiptu in tudi drugod v svetu. (ag) trst - Finančna straža odkrila 4,5 tone cigaret sesljan - Prometna nesreča Cigarete skrili med ženske vložke Helikopter pristal na Obalni cesti Trčenje med motornima kolesoma brez hujših posledic Tržaška je še vedno zelo pomembno prehodno ozemlje za tihotapce različnega blaga, še zlasti za tihotapce cigaret. V četrtek sta se v mrežo tržaške finančne straže ujela ukrajinska tihotapca, ki sta se vozila s tovornim vozilom s slovaško registrsko tablico. V priklopniku sta skrivala 4,5 tone cigaret tuje izdelave. Dvojica se je s tovornim vozilom pripeljala iz Slovenije in nadaljevala pot na avtocestnem priključku proti Benetkam. Ustavili so ju finančni stražniki, ki so preiskali tovor. Voznik jim je najprej izročil dokumentacijo, na kateri je pisalo, da prevaža ženske higienske vložke. V priklopniku je bilo več skupaj embaliranih škatel, v katerih so bili dejansko paketi z vložki; sredi vsakega kupa škatel pa so bile skrite pretihotapljene cigarete. Oba moška so pridržali, preiskavo usklajuje državno tožilstvo v Trstu. Od leta 2014 je finančna straža zasegla že skoraj sto ton cigaret, neporavnane dajatve znašajo 15 milijonov evrov. Na Obalni cesti pri Botanjku sta včeraj pred 16. uro trčili motorni kolesi, ki sta vozili v isto smer. Kljub temu, da so bile posledice za edino poškodovanko blažje, je služba 118 na Obalno cesto napotila rešilec iz Križa, reševalno vozilo iz Tržiča ter helikopter iz Vidma (FotoDamj@n). Zaradi nesreče je bil promet oviran. Odkritje cigaret finančna straža Poslovno srečanje in posvet v Kopru Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) prireja v sodelovanju s partnerji poslovno srečanje podjetnikov iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Srečanje bo potekalo v okviru Mednarodnega podjetniškega sejma v Kopru, v petek, 27. maja, s pri-četkom ob 12. uri. Zainteresirana podjetja se lahko še prijavijo na poslovno srečanje najpozneje do torka, 17. maja, z obrazcem, ki je dostopen na spletni strani SDGZ. Pred dvostranskimi srečanji bo ob 10. uri posvet o priložnostih in pasteh pri čezmejnem poslovanju podjetij. Več informacij in spletna prijava na strani OOZ Sežana www.ooz-sezana.si. Za dodatne informacije ostaja na razpolago tajništvo SDGZ (info@sdgz.it, tel. 040-6724812/24/28). trst - Včeraj v Ul. Campi Elisi Trije ponesrečeni v verižnem trčenju Okrog 12. ure je v Ul. Campi Elisi prišlo do verižnega trčenja, v katerega so bili vpleteni štirje avtomobili. Kaže, da je voznik avtomobila znamke Peugeot z avstrijsko registrsko tablico pred prehodom za pešce nepričakovano pritisnil na zavore, avtomobili, ki so mu sledili - toyota aigo, opel astra in alfa romeo - pa očitno niso spoštovali varnostne razdalje. Rešilec službe 118 je v katinarsko bolnišnico odpeljal tri osebe z lažjimi poškodbami, mestni redarji pa so poskrbeli za urejanje prometa in umirjanje jeznih voznikov. (sas) Kamele ni, ovce pa ... Kamela Nella se še vedno ni vrnila domov na živalsko farmo pri Trebčah. Njen lastnik Igor Sartorelli pogreša tudi kakih dvajset glav drobnice, ki so izginile isto noč pred približno desetimi dnevi, ko so na farmo vdrli tatovi. Prav nepovabljenim nočnim gostom je lastnik, ki stanuje v mestu, pripisal krivdo, da so se živali (vključno s kamelo Pao-linom) naslednje jutro znašle na pokrajinski cesti, kjer so ovirale promet. Pač pa so tamkajšnje živali stalne gostje cest, ki jih obkrožajo, večkrat nanje zahajajo nenadzorovane. Tako je bralec tudi včeraj zgodaj popoldne na bližnji cesti 202 (Trbi-ški cesti), ki vodi k avtocestnemu priključku, s svojim vozilom naletel na čredo ovac, ki so se na prvi pogled same pasle ob cesti in na njej. Sartorelli je potrdil, da so to ovce z njegove farme, saj tatovi niso vseh ukradli. (af) sv. andrej Nevšečni in nadležni tigrasti komar Komarji so vse bolj pereča nadloga. Zadnje novice o virusu zika, ki ga s pikom prinaša komar vrste Aedes ae-gypti, so letos pospešile ozaveščanje o tem, kako se lahko preventivno zaščitimo pred pikom komarjev. Tržaški spe-leovivarij Erwin Pichl je v sodelovanju z naravoslovnim muzejem v prostorih speleovivarija v Ulici Reni priredil srečanje z zdravnico Isabello Abbona, posvečeno tigrastemu komarju, ki je pri nas najbolj razširjen. Komarjev je več vrst, največjo sitnost pri nas predstavlja tigrasti komar (Aedes albopictus), ki je v Furlanijo-Ju-lijsko krajino prispel leta 2000. Izvira iz jugovzhodne Azije in se razmnožuje ter živi v manjših količinah stoječe vode. K nam je prispel zaradi trgovanja s pnevmatikami, ki so idealen prostor za razmnoževanje, saj se v njih nabira voda. Komar odloži svoja jajca v vodi, nakar se približno po enem tednu oz. desetih dneh izvali nov komar, ki iz vode odleti na prosto in začne iskati hrano, torej kri. Zanimivost jajčec tigrastega komarja je, da preživijo tudi zunaj vode in pozimi, saj preživijo celo poledenitev. Tigrastega komarja prepoznamo po belih luskah na nogah ter beli lisi, ki se začne na glavi in poteka do zadka. Če ga primerjamo s komarjem vrste Culex, za naše kraje običajnim komarjem, ima tigrasti komar večje zmogljivosti za preživetje in se hitreje razmnožuje. Komar Culex je bolj občutljiv in zima je za njegova jajčeca lahko pogubna. Zdravnica je spregovorila tudi o preventivni zaščiti. Ker so za tigrastega komarja stoječe vode, četudi zelo manjh-ne količine, idealne za razmnoževanje, se moramo izogibati vodi v loncih, vazah, posodah, zalivalkah in podobnih pripomočkih, ki jih imamo doma. Ob tem ni dovolj, da jih izpraznemo, posode moramo tudi obrisati, saj se jačeca ohranijo tudi na suhem; ko jih spet zalijemo z vodo, pa rastejo naprej. V naravi ne smemo puščati smeti in pnevmatik, v katerih se lahko nabira voda, večje posode in zbiralniki vode pa morajo biti pokriti z mrežo. Če imamo na vrtu zbiralnike vode ali manjšo mlako, so lahko rešitev tudi kemijska sredstva, ki jih kupimo v lekarni in jih raztopimo v vodi. V jezerih in mlakah so dobra rešitev tudi ribice in žabe, ki jedo komarja jajčeca. Teh pravil, ki jih je postavila Občina Trst z ustrezno odredbo, se morajo vsi držati od 1. marca do 30. novembra. Tigrasti komarji so lahko prena-šalci različnih bolezni: med temi sta virus čikungunja, s katerim je bilo leta 2007 v Italiji okuženih okrog 200 ljudi, in vročica denga. V svetu trenutno najbolj odmeva virus zika, ki ga prina-šanjo komarji vrste Aedes aegypti. V Evropi trenutno tega virusa ni, je pa prisoten v Braziliji, kjer bodo letos poleti olimpijske igre, ki so lahko idealna priložnost, da se virus s turisti in drugimi potniki razširi po svetu. Virus zi-ka je nevaren zlasti za nosečnice, saj lahko okužba poškoduje plod. Nosečnicam zato absolutno odsvetujejo potovanje v Brazilijo in druge države, kjer je prisoten ta virus. (bf) / Primorshi TRŽAŠKA Nedelja, 15. maja 2016 7 opčine - Podelitev predšolskih bralnih značk Nagrajevanje malih bralcev popestrile vzgojiteljice - lutkarice Tudi malčki iz vrtcev dobivajo že vrsto let priznanja predšolske bralne značke, se pravi nagrado za trud, ki ga vlagajo v »prebiranje« slikanic. Pobuda poteka v tesnem sodelovanju z družinami, saj si otroci v vrtcu izberejo slikanice, ki jih naknadno starši otroku preberejo doma: to v prvi vrsti pozitivno vpliva na otrokov čustveni razvoj, saj je poslušanje pravljic v objemu staršev, enkratno in nenadomestljivo doživetje. Ne nazadnje poslušanje in obnavljanje pravljic spodbuja razvoj porajajoče se pismenosti, ki je temeljnega pomena za poznejše branje in pisanje. Letošnja slovesnost podeljevanja predšolske bralne značke je bila za otroke vseh šestih vrtcev Večstopenjske šole Opčine še posebej doživeta. V Prosvetnem domu na Opčinah jih je v sredo, 11. maja, pričakalo prijetno presenečenje. Nekatere vzgojiteljice so zanje z animacijo lutk uprizorile rusko pravljico Ro-kavička. Delo je nastalo v okviru letošnjega izobraževanja za vzgojiteljice, ki ga je organizirala zgoraj omenjena večstopenjska šola. Prvotno so bile predvidene samo delavnice izdelovanja lutk, saj je mentorica Raja Peric namreč svojo diplomsko nalogo napisala prav na temo lutkarstva. Med nastajanjem lutk, pa se je med udeleženkami delavnic porodila želja, da bi lutke tudi animirale. Odziv otrok na predstavi je potrdil, da je bila odločitev vzgojiteljic pravilna. Med predstavo so se zabavali in uživali, zlasti, ko je na oder stopila njihova vzgojiteljica. V predstavo so bile vključene pesmi, ki so jih otroci poznali: med ogledom pravljice so večkrat peli znane pesmice, na koncu pa glasno in bučno zaploskali. Pred slovesnim zaključkom prireditve se je vzgojiteljica Silva Perčič v imenu nastopajočih zahvalila Raji Peric, ki je med drugim poskrbela za režijo, priredbo besedila, izbor glasbe in pesmi. Izpostavila je dejstvo, da je Raja znala pri svojih kolegicah predramiti otroka, ki ga v sebi nosi vsak izmed nas, in to jih je opogumilo, da so stopile na oder. S svojim navdušenjem in zagnanostjo je dokazala, da je učenje vseživljenjsko poslanstvo. In ne samo to ... Večkrat se nam zdi naravno, da se učimo samo od starejših, tokrat pa ni bilo tako: mentorica je namreč najmlajša med kolegicami. Njen izziv so namreč sprejele bolj izkušene kolegice, tudi tiste, ki jih kmalu čaka upokojitev. V vlogi lutkaric so se preizkusile Loredana Bratoz, Marisa Dilli, Aleksandra Jurjev-čič, Magda Stančič, Nataša Škrk, Lidia Martellani, Rossana Sossi, Silva Perčič in še mentorica Raja Peric. Zahvala je šla tudi Samuelu Pericu, ki je poskrbel za tehnično plat predstave: čas si je vzel ne le za predstavo, pač Mali bralci (zgoraj) in nadebudne lutkarice fotodamj@n pa tudi za sodelovanje pri zadnjih vajah. Na koncu je napočil čas podelitve priznanj predšolske bralne značke. Ravnateljica Marina Castellani je pozdravila vse prisotne in nastopajoče ter otrokom posameznih vrtcev porazdelila priznanja. Otroci, ki zapuščajo vrtec, so po- leg priznanja dobili še lesene Ostržke, za katere je poskrbelo društvo Bralna značka. Vsak vrtec je dobil še knjižni dar, in sicer slikanico Lile Prap Kraca. Po doživetem jutru so se malčki vrnili v svoje vrtce veseli in razigrani, taki kot morajo biti srečni otroci. trst - Petkov večer v TKS Ravni oblačenja Gosta svetovalka za kulturo oblačenja Lea Pisani in etnolog Janez Bogataj Lea Pisani in Janez Bogataj na odlično obiskanem srečanju fotodamj@n V Tržaškem knjižnem središču je bila v petek protagonistka moda. O njej sta se pogovarjala etnolog Janez Bogataj in svetovalka za kulturo oblačenja Lea Pisani, ki je predstavila svojo najnovejšo knjigo Ravni oblačenja / Dress Code. V njej avtorica sistematično opisuje vseh dvanajst ravni oblačenja, ki jih človek pozna in uporablja. Publikacija je dejansko priročnik z razpredelnicami, ki vodijo bralca: ta lahko pogleda, za kakšno priložnost gre, katera raven oblačenja je in kakšna oblačila in dodatki spadajo v to raven oblačenja. Bralec lahko najde vrsto koristnih nasvetov o materialih, vzdrževanju in ustrezni velikosti oblačil. nabrezina - Jutri Ravnatelji iz Avstrije in Slovenije Jutri se bodo na Večstopenjski šoli Nabrežina mudili ravnatelji iz Avstrije in Slovenije. Gostje se bodo najprej udeležili srečanja na Nižji srednji šoli Iga Grudna v Nabrežini, kjer se bodo seznanili s prikazom stvarnosti slovenskega šolstva v Italiji, pri čemer jih bo poleg ravnatelja nabrežinske večstopenjske šole Marka Jarca in predstavnikov Občine Devin-Nabrežina pozdravil tudi vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Fur-lanijo Julijsko krajino Igor Gia-comini. Ravnatelji se bodo potem odpravili na obisk posameznih šol, v Zgoniku pa jih bodo poleg tamkajšnjih učencev pričakali tudi predstavniki občinske uprave. Spored jutrišnjega srečanja bo v popoldanskih urah obsegal tudi obisk devinskega gradu in priložnostno druženje. trst - Jutri ob 20.30 V DSI večer z Eleno Blancato Jutrišnji večer v Društvu slovenskih izobražencev bo posvečen Jakobu Ukmarju in njegovi pridigi iz leta 1931 o sožitju med narodi. Priložnost za to je dala najnovejša publikacija Elene Blancato, ki je z naslovom Pace, lavoro e pane (Mir, delo in kruh) izšla pred kratkim pri založbi Talos. Ukmarjeva pridiga je seveda že dolgo znana širši javnosti kot vzoren primer neustrašnega nastopa proti fašističnemu potujčevanju slovenskega ljudstva na Primorskem. Izzvala je dokajšen odmev še zlasti, ker je bila napisana v italijanščini in je bila torej namenjena italijanski javnosti. Pomembna je ne samo, ker si je Ukmar upal javno izreči svoja stališča v času, ko je bil fašizem na višku svoje moči, pač pa tudi, ker je dokaz njegove prodorne misli. Elena Blancato ima zaslugo, da si je pridigo vzela kot izhodišče za svojo najnovejšo knjigo, ki dopolnjuje njena dela, s katerimi sega ne samo po slovenski primorski etnografiji (nekatera so prevedena tudi v slovenščino - Ribič Krasa, Vonj po kruhu), pač pa tudi po zgodovinskih osebnostih, kot je npr. Placido Cortese, ali po krajevni zgodovini, kot je npr. zgodba o aleksandrinkah. Pogovor z avtorico bo vodil Tomaž Simčič, ki je knjigi napisal uvodno misel. Začetek ob 20.30. V Ul. Valdirivo okrogla miza o zaščitnem zakonu Petnajst let po odobritvi zaščitnega zakona oz. zakona št. 38/2001 se postavlja vprašanje »kje smo zdaj?«. V sredo z začetkom ob 17.45 bo v Ulici Valdirivo 30 (2. nadstropje), na sedežu Italijanske ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture, okrogla miza o pričakovanjih, odlikah in pomanjkljivostih zakona. Vodil jo bo Jože Pirjevec, sodelovali bodo Ful-vio Camerini, Miloš Budin, Rudi Pav-šič, Walter Bandelj, Samo Pahor in Stojan Spetič. Informacije so na voljo na elektronskem naslovu centroitalo-sloveno@libero.it ter na facebooku. Dela v Grljanu, Barkovljah, Rojanu in na Opčinah Občina Trst obvešča, da bodo od jutri do petka vsako noč med 21. in 6. uro obnavljali talno signalizacijo v Grljanu, Barkovljah, Rojanu in na Opčinah. Dela bodo potekala v Ul. Gri-gnano, na Nabrežju Massimiliano e Carlotta, v Miramarskem drevoredu (med restavracijo Marinella in Ul. Bo-veto), na Trgu 11. septembra, dalje v ulicah Grilz, Cerreto, Boveto, San Bortolo, Perarolo, na Furlanski cesti, v Ul. Aquileia, na Trgu Osoppo, v ulicah Gemona, Carmelitani, Cividale, Venzone, Toffani, Cisternone, na Rebri za Greto, v ulicah Udine (med Greto in Ul. Barbariga), Barbariga, Sara Davis, Cordaroli, na Trtu Tra i Rivi, na Trgu Roiano, v ulicah Santa Teresa, Stock, Rojano, Saltuari, Sant'Ermacora, Moremi, Villan de Bacchino, Montorsino, na Trgu Pe-tazzi ter v ulicah Ginestre, Giaggioli in Tor S. Piero. Na Opčinah bodo dela stekla v ulicah Papaveri, Fiordali-si, Santa Fosca, Sant'Isidoro, San Mauro, na Trgu San Tommaso, v ulicah Carsia, Salici, Ginepri, Vena, v Doberdobski, Proseški in Narodni ulici, na križišču, v Ul. Campo Romano, na Škavenci, v Ul. Ricreatorio, na Dunajski cesti, v Repentabrski in Bazoviški ulici ter v Ul. Alpini. Knjiga Daria Fertilia o »führerjevi duši« V Novinarskem krožku v Trstu bodo jutri ob 17.30 predstavili knjigo novinarja milanskega dnevnika Corriere della Sera Daria Fertilia L'anima del Führer (Führerjeva duša), ki je izšla pri založbi Marsilio. V njej Fertilio piše o liku avstrijskega škofa Aloisa Hudala, ki je bil po vojni s sodelovanjem Vatikana organizator bega številnih nacistov v Južno Ameriko. Ob avtorjevi prisotnosti bo o knjigi govorila novinarka in pisateljica Rosanna Turci-novich Giuricin, srečanje pa bo uvedel predsednik Novinarskega krožka Pierluigi Sabatti. Na trgu obrazi beguncev Na Trgu Republike so bili včeraj na ogled portreti beguncev, ki jih je fotograf Giulio Magnifico oktobra lani posnel v Brežicah (na sliki FotoDamj@n). Razstava, ki bo danes na ogled v gledališču Miela, sodi k prireditvi Neznanec je moj prijatelj. Prireja jo društvo TriesteIncontra, danes se bo nadaljevala v Mieli. Ob 10. uri, 15.30, 17. uri in 18.30 bodo na sporedu srečanja na temo preseljevanja. 8 Nedelja, 15. maja 2016 OBLETNICA Primorski ki Ji Včeraj dan es Danes, NEDELJA, 15. maja 2016 ZOFKA, BINKOŠTI Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.29 - Dolžina dneva 14.56 - Luna vzide ob 14.14 in zatone ob 3.13. Jutri, PONEDELJEK, 16. maja 2016 JANEZ, BINKOŠTNI PONEDELJEK VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,4 stopinje C, zračni tlak 1000,7 mb ustaljen, vlaga 85-odstotna, brezvetrje, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 14,8 stopinje C. OKLICI: Andrea Atzeni in Jasmin Lamprecht, Giuseppe Ruffino in Rosa Armenti, Nicola Graziano in Valentina Biloslavo, Paolo Gherbassi in Paola Orlando, Secondo Cenari in Nerina Ben-cich, Massimiliano Palmieri in Maura Frau, Adriano Fragiacomo in Matilde D'Angelo, Jean Hypolyte Tadjuidje Chouenkam in Rendue Nomo Fome-kong, Giovanni Agricola in Daniela Morassut, Alessandro Cecconi in Be-nedetta Falchetta, Giacomo Ricardi Di Netro in Matilde Papa, Mitja Puntar in Giulia Roseano, Stefano Pahor in Lara Cepak, Alberto Bellan in Revital Cohen. CI3 Lekarne Do nedelje, 22. maja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 -040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giu-lia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Ža-vlje - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Istrska ulica 33 - 040 638454, Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Žavlje - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Danes, 15. maja: Oširek Vardabasso 1; v ponedeljek, 16. maja: Trg Valmaura 11 - 040 812308. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predpraz-nična 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. ARISTON - 16.30, 18.45 »Florida«; 21.00 »Sole Alto«. CINEMA DEI FABBRI - 18.00 »Micro-bo & Gasolina«; 16.00, 20.00, 21.45 »Wilde Salomé«. FELLINI - 16.40 »Robinson Crusoe«; 18.10, 20.00, 22.00 »Il traditore tipo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Money Monster - L'al-tra faccia del denaro«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.15 »Al di la' delle montagne«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »La sposa bambina«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.30 »Angry Birds«; 14.30, 16.30, 18.30 »Angry Birds (sinhr.); 13.25, 15.25, 17.25 »Angry Birds« (sinhr.) 3D; 18.50 »Houston, imamo problem«; 15.50, 20.20 »Izdajalec po naši meri«; 14.00 »Kung Fu Panda 3«; 18.00 »Materinski dan«; 15.00 »Mr. Right - Morilec na belem konju«; 16.40 »Nadzor z neba«; 20.40 »Planet samskih«; 13.50 »Ragljač in Žvenko«; 16.00, 19.20, 21.15 »Sosedi 2«; 13.40, 17.00, 19.50 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna«; 18.10, 21.00 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna 3D«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.30 »Izdajalec po naši meri«. NAZIONALE - 11.00, 20.30 »Captain America: Civil War«; 11.00, 15.30 »Robinson Crusoe«; 11.00, 15.30, 17.10 »Il libro della giungla«; 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 17.00, 18.40, 20.15, 22.15 »The Boy«; 18.50, 20.40 »Truman - Un vero amico e per sem-pre«; 11.00, 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.20 »Tini - La nuova vita di Violet-ta«; 11.00, 15.45, 17.45 »Il regno di Wuba«; 22.00 »Where to invade next«. SUPER - 17.15, 19.15, 21.15 »Lo stato contro Fritz Bauer«. THE SPACE CINEMA - 15.10, 16.00, 18.05, 18.55, 20.15, 21.00, 21.50 »Cap-tain America: Civil War«; 15.05, 17.20, 19.35 »Il libro della giungla«; 15.35 »Il regno di Wuba«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«; 15.40 »Robinson Crusoe«; 17.45, 19.55, 22.05 »The Boy«; 21.45 »The Dressmaker -Il diavolo e tornato«; 15.15, 17.25, 18.10, 19.30, 21.40 »Tini - La nuova vita di Violetta«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.45, 20.30 »Captain America: Civil War«; Dvorana 2: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »Money Monster - L'altra fac-cia del denaro«; Dvorana 3: 15.15, 17.00, 19.50, 21.45 »Tini - La nuova vita di Violetta«; Dvorana 4: 15.00, 16.40 »Robinson Crusoe«; 18.15, 20.15, 22.15 »The Boy«; Dvorana 5: 15.20, 17.15, 20.00 »Pericle il nero«; 22.00 »Captain America: Civil War«. H Šolske vesti POLETNI CENTRI IN PREŠOLA v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 13 let) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. 8.00-16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it, www.dijaski.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da se nadaljujejo vpisi otrok v jasli od 1. leta dalje za š.l. 2016/17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Gin-nastica 72), od pon. do pet. 8.0016.00, tel. 040-573141, urad@dija-ski.it, www.dijaski.it. M Izleti Hrnftvo ¿dcivrnííLÉíj «^rfljfjrrr ir vabi jutri v PelerUnovo dvorana Donizetlijeva 3 M vpípí nalpnio Aktualnost misli Jakoba Ukmarp o »±itju med narodi zElenc Blanko se bo pogovarjal Toniaž Simiií Začetek ab 2Ü.30 PD ROJAN IN KROŽEK KRU.T vabita na enodnevni izlet v Ziljsko dolino v nedeljo, 12. junija. Info in vpis v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. št. 040360072, 040-826661 (g. Kobal) ali 040-417025 (g. Bole). SPDT v sodelovanju z ZSŠDI organizira od ponedeljka, 27. junija, do sobote, 2. julija, že 16. Planinsko šolo na Planini pri Jezeru. Za vse informacije in prijave je na razpolago naslov: mladinski@spdt.org. ¿i Čestitke Ü3 Obvestila U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »Captain America: Civil War«. DSMO K. FERLUGA, KD Hrvatini in KD Istrski grmič vabijo na izlet v Goriška brda v nedeljo, 22. maja. Info in prijave do 18. maja: 040-271862 (Vesna) in 349-6181290 (Zvezda). OMPZ vabi ob praznovanju Marijinega brezmadežnega Srca v soboto, 4. junija, na romarski izlet v okolico Zagreba: Marija Bistrica in dvorec Lužnica. Vpis in info na tel. št.: 347-9322123. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 15. maja, ob 13.00 odhod avtobusa s Padrič za nastop v Cerkljah (na Gorenjskem); v torek, 17. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. SKD IGO GRUDEN sklicuje redni občni zbor v torek, 17. maja, ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem; na dnevnem redu poročila o društvenem delovanju in volitve novega odbora. GLASBENA MATICA, s pokroviteljstvom Generalnega konzulata RS v Trstu, vabi na predstavitev Deželnega arhiva Glasbene matice v Furlaniji Julijski krajini, ki bo v četrtek, 19. maja, ob 18.00 v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. SDGZ vabi včlanjene obrtnike na srečanje, v sodelovanju z LAS Kras in AREA Science park, na temo priložnosti, ki jih ponuja Open Innovation System za razvoj inovativnih projektov ter možnosti finansiranja in subvencij LAS Kras. Dogodek bo v četrtek, 19. maja, ob 17. uri v Kongresnem centru AREA Science Park na Padričah. Za potrditev udeležbe: in-fo@sdgz.it, mesta so omejena. SLOVENSKI VERNIKI bodo imeli svojo slovesnost v petek, 20. maja, ob praznovanju 50-letnice Marijinega svetišča na Vejni. Zbiranje ob 17.30, nato procesija mimo oltarja Cirila in Metoda skozi sveta vrata v cerkev kjer bo sveto mašo vodil upokojeni škof Evgen Ravignani. Pri slovesnosti bo sodeloval Združeni zbor ZCPZ. Vabljeni! OBČINA DOLINA vabi v soboto, 21. maja, na večerni brezplačni vodeni izlet iz ciklusa Pomlad v dolini Glinščice 2016: »Ob mraku med flišem in apnencem«. Namenjeno družinam in otrokom starejšim od 8 let. Odhod ob 18.30 od gostilne Mario v Dragi. Trajanje 3 ure. Prijave na tel. št. 0408329231 (pon-pet 10-13), info@ri-servavalrosandra-glinscica.it. ZSKD vabi v nedeljo, 22. maja, na enodnevno delavnico, ki bo v Terski Društvo Marij Kogoj vabi na celovečerni koncert APZ Tone h v • v Tomsic Univerze v Ljubljani Dirigentka: Jerica Gregorc Bukovec danes, 15. maj, ob 20.30 v cerkvi Sv. Ivana v Trstu Draga GINA, prav kratko naj bo moje voščilo za tvoj 80. rojstni dan. Zdravja in veselja ti želi Livia Ferluga. Tudi v Ricmanjih bo gotovo danes velika fešta, ker GINA STEFANI slavi svoja prva 80. leta. Živijo Gina v zdravju in veselju, še mnogo dni ti kličemo od klape'36 vsi. Čas beži in »na grbi« leta pusti, tako boš MALJA jutri 96. leto slavila ti. Mnogo sreče, zdravja ti želimo mi. Posebno Sara in Matilda. dolini, v odkrivanju slovenskih ustanov in kulturno-naravnih točk. Izlet je namenjen mladim članom oz. odbornikom od 14 do 30 let. Podrobnejše info na info@zskd.eu ali 040-635626. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »SREČKO KOSOVEL« vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 24. maja, ob 14.00 v prvem in v sredo, 25. maja, ob 18.30 v drugem sklicanju na sedežu v Trstu - Ul. Ginnastica 72. KROŽEK KRU.T - v sklopu projekta FJK »Iz roda v rod« vabi na sprehod po tržaških ulicah v spoznavanju mestne arhitekture s turistično vodičko Eriko Bezin, v četrtek, 26. maja, zbirno mesto v pritlični veži na sedežu v Ul. Cicerone 8 ob 16. uri. Info in prijave na društvenem sedežu, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. JK ČUPA vabi vse otroke, ki bi se radi približali svetu jadranja, na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 28. maja, in v četrtek, 2. junija. Otroci in starši bodo lahko spoznali jadrnico optimist, jadralsko dejavnost kluba, trenerje in sedež. Oba dni bo zbirališče ob 14. uri na sedežu kluba v Sesljan-skem zalivu. OMPZ F. BARAGA vabi na Oratorij 2016 za otroke od 5 do 13 let, ki bo na Kontovelu v župnijskih prostorih od 4. do 17. julija. Glavna tema bo Ostržek. Vpis (do 6. junija) in info na tel. 347-9322123. ZSKD sporoča članom in mladim med 16. in 17. letom, da lahko kandidirajo za deželno prostovoljno civilno službo preko ZSKD in Arci Servizio civile FJK. Trajanje 12 mesecev oz. 360 ur. Na voljo so 3 mesta. Rok prijave: do 9. 6. 2016 do 14. ure. Info na sedežu ZSKD - Trst, Ul. San Francesco 20, II. nadstropje, tel. št.: 040635626, trst@zskd.eu, www.zskd.eu ali na Arci Servizio civile (Ul. F. Severo 31, tel. št.: 040-761683, www.ar-ciserviziocivilefvg.org). NK KRAS REPEN organizira že tradicionalni Športni kamp, namenjen dečkom in deklicam letnikov od 2004 do 2010, pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja in Občine Repentabor. Kamp bo potekal od 13. do 18. junija na Športnem igrišču v Repnu. Vpis do 10. junija. Info in prijave na društvenem sedežu 040-2171044 med 10.00-12.00 in 16.00-18.00 ali na tel. št. 339-3853924 (Emanuela), 3286238108 (Zulejka). AŠD BREG prireja poletni športni kamp. Potekal bo v dveh izmenah: od 13. do 17. junija in od 20. do 24. junija, v športnem centru S. Klabjan v Dolini. Info: 347-4334072 (Irina) ali 040-8327146 (Boris). POLETNI CENTER PIKAPOLONICA od 27. junija do 2. septembra v Bazovici za otroke od 3 do 11 let. Vpis do 16. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu v Ul. Cicerone 8 ob ponedeljkih in četrtkih, od 14.30 do 18.30 in ob sredah, od 9.00 do 13.00. Info na www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, 345-7733569. Število mest omejeno. KOMISIJA ZA ODBOJKO PRI ZSŠDI prireja v sodelovanju z vsemi odbojkarskimi društvi na Tržaškem poletni odbojkarski kamp Volley Mania. Slovenski klub vabi na predstavitev romana Svetilnik: roman v podobah, ki ga je napisal Vanja Pegan. Dogodek bo potekal v torek, 17. maja, ob 18.30 v Tržaškem knjižnem središču. Z avtorjem se bo pogovarjala dr. Vladka Tucovič. Potekal bo od 27. junija do srede 6. julija v večnamenskem športnem centru v Briščikih. Info na ZSŠDI ali pri trenerjih društev. KRU.T obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 2. do 12. julija. Info in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II.nad. - tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. SKLAD MITJA ČUK vabi od 4. do 22. julija v celodnevni poletni center (8.00-16.00) »...Nekoč v davnih časih... Once upon a time«: 3 tedni zabave in prijateljstva v svetu pravljic. Utrjevanje angleških besed in preprostih stavkov, branje in interpretacija pravljic, vodene igre in pesmice, ročna dela in risanje, prosta igra in bazen v prostorih občinskega vrtca Mario Silvestri, Naselje sv. Nazarija 73 na Proseku. Namenjen otrokom od 3 do 7 let. Mesta so omejena. Tel. št.: 040-212289 ali urad@skladmc.org. PRIMORCI BEREMO 2016 - do 11. novembra vabljeni k branju del slovenskih avtorjev. Sodelujoče knjižnice: Narodna in študijska knjižnica - Trst, Knjižnica D. Feigla - Gorica, Knjižnica P. Tomažiča in tovarišev - Opčine, Občinska knjižnica v Saležu in Knjižnica B. Pahorja na Proseku. Info v knjižnicah ali www.knjiznica.it. Loterija 14. maja 2016 Bari 57 49 30 74 3 Cagliari 34 38 35 45 73 Firence 49 13 60 78 33 Genova 32 85 3 39 37 Milan 42 71 1 17 13 Neapelj 86 70 35 33 64 Palermo 56 39 38 10 2 Rim 5 8 76 13 46 Turin 12 83 53 24 17 Benetke 19 17 37 32 1 Nazionale 85 30 46 22 63 Super Enalotto Št. 58 11 19 56 72 73 75 jolly 90 Nagradni sklad 86.123.670,19€ Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 4 dobitnik s 5 točkami 50.085,48 € 698 dobitnikov s 4 točkami 288,86 € 27.312 dobitnikov s 3 točkami 22,40 € 409.496 dobitnikov z 2 točkama 5,00 € Superstar 68 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnika s 4 točkami 28.886,00 € 92 dobitnikov s 3 točkami 2.240,00 € 1.616 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 11.021 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 22.880 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / Primorshi TRŽAŠKA Nedelja, 15. maja 2016 9 Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 22. maja. Tel. 040-229439. OSMICA »PRI KOVAČEVIH« v Coljavi pri Komnu 2A se odpre 13. do 22.5. Hišna specialiteta: div-jačinski golaž s kruhovimi cmoki. Rezervacije sprejemamo na 00386(0)31-772308, 00386(0)31-388307, 00386(0)31-451367. Vljudno vabljeni! OSMICA GIOVANNINI V TRSTU, Ul. Modiano 2, je odprta do 15.05 in od 20.05 do 5.06. Tel. 392-1359257. [TD Osmice CACOVICH IGOR je odprl osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni! ERIK IN JADRAN sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel. 040-820223. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO sta odprla Ervin in Marčelo Doljak, Samatorca 49. Tel.: 040229180. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. V REPNU PRI VOLNIKU ima odprto osmico družina Škabar. Toplo vabljeni. Tel. št. 339-4106075. V ZGONIKU je odprl osmico Stanko Milič. Tel. 040-229164. S Poslovni oglasi BAR SIRENA V BARKOVLJAH išče natakarico/ja in pomoč v kuhinji. Pokličite na 388-1628305. na Titovem trgu v Postojni v organizaciji JSKD in ZSKD. Nastopili bodo Postojnska godba 1808 (dir. Luka Lo-štrek), Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč (dir. Danjel Grizonič) ter Pihalni orkester Ilirska Bistrica (dir. Simon Tomažič). V primeru slabega vremena bo koncert v Kulturnem domu v Postojni. Koncert spada v niz dogodkov v okviru Tedna ljubiteljske kulture. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi vse mamice, nonice in sploh cele družine, posebno pa otroke, na »Veseli družinski praznik«, na katerem bodo nastopali Otroška pevska skupina Vesela pomlad (vodi Andreja Štucin Cergol), otroška igralska skupina Mali telego (tečajniki Radijskega odra) s skeči in igrico »Zlata ribica« ter ča-rodejka Karly Ann. Predstava bo v Finžgarjevem domu na Opčinah danes, 15. maja, ob 18. uri. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi danes, 15. maja, ob 20.30 v cerkev sv. Ivana na celovečerni koncert »APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani«. Vodi Jerica Gregorc Bukovec. RAZSTAVA »GLINŠČICA - BISER NAŠIH KRAJEV« Branke Sulčič je na ogled do danes, 15. maja, v gostilni nasproti cerkve, Proseška ul. 35 - Op-čine, 9.00-15.00 in 18.00-23.00. RAZSTAVA z novimi slikami Nivee Mi-slei »Ne samo baker« je na ogled v gostilni v Zgoniku do danes, 15. maja. DSI vabi na večer na temo »Aktualnost misli Jakoba Ukmarja o sožitju med narodi«. Z Eleno Blancato se bo pogovarjal Tomaž Simčič. Ponedeljek, 16. maja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani. KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na zaključno srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, v ponedeljek, 16. maja, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. sv. Frančiška 20. Info na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri Narodni in študijski knjižnici. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na zaključno prireditev Otroške plesne skupine SKD Rdeča zvezda v sodelovanju s KD Actis, ki bo v torek, 17. maja, ob 20.30 v Slovenskem stalnem gledališču. Plesalci in plesalke se bodo predstavili s spektakularnim plesnim nastopom in izvrstno koreografijo. Vabljeni! SLOVENSKI KLUB vabi na predstavitev romana Vanje Pegana Svetilnik: roman v podobah. Dogodek bo potekal v torek, 17. maja, ob 18.30 v Tržaškem knjižnem središču. Z avtorjem se bo pogovarjala dr. Vladka Tucovič. ZALOŽBI ZTT in Mladika ter TS360, Trg Oberdan 7, vabijo v sredo, 18. ma- ja, ob 10. uri na Kavo s knjigo Michelle Perrot »Ženske ali molčanja zgodovine«. O delu bosta spregovorila avtorja spremne besede v slovensko izdajo knjige Drago B. Rotar in Taja Kramberger, ki je delo tudi prevedla iz francoščine. Gosta bo predstavila Marija Juric Pahor. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo nastopalo v četrtek. 19. maja, ob 20.30 v Slivnem ter v četrtek, 26. maja, ob 20.30 v Mavhinjah. Vabljeni vsi vaščani in prijatelji veselih polk in valčkov! ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na predavanje »Sončne opekline in kožni rak« v četrtek, 19. maja, ob 17.30 v razstavno dvorano, ki jo je dala na razpolago Zadružna kraška banka, Ul. Ricreatorio 2, na Opčinah. Predavala bo derma-tologinja dr. Majda Košuta. Na razpolago bo parkirni prostor. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA »Z UL'CE« v sodelovanju s Slovenskim prosvetnim društvom Mačkolje vabi vse otroke na glasbeno-likovno delavnico »Čebelice, naše prijateljice« -v soboto, 21. maja, od 16.00 do 18.00 v prostorih Stare šole v Mačkoljah. Pobuda spada v sklop vseslovenskega Tedna ljubiteljske kulture. UČENCI IN UČITELJI OŠ A. SIRKA IZ KRIŽA vabimo na odprtje razstave, ki bo v četrtek, 26. maja, ob 19. uri na šolskem dvorišču. SKD PRIMOREC vabi na uprizoritev otroške predstave »Volk in sedem kozličkov«, v izvedbi gledališke skupine BlaBla-Teater v petek, 27. maja, ob 18.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Režija: Julija Berdon. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT (MFU) vabi v nedeljo, 29. maja, na vodeni ogled Muzeja Ca'Pesaro - Mednarodna Galerija Moderne Umetnosti, v Benetke, v spremstvu in z razlago akademskega umetnika Leonarda Calva. Občudovali bomo dela moderne umetnosti 20. stoletja (Klimt, Kandinsky, Chagall, Morandi, De chirico, Boc-cioni, De Pisis itd.) NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU je na ogled razstava Nives Vocchi »Moje kamnite hiše in jame« do 30. maja, med uradnimi urami. Vabljeni! BARČ'ČA JE ZAPLAVALA... fotografska razstava iz starih albumov o postavljanju maja, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55, je na ogled v društvenem baru n' G'rice v Boljuncu. Vabljeni. prej do novice www.primorski.eu1 H Mali oglasi DVOSOBNO STANOVANJE dam v najem v Križu. Tel.: 349-3320198. GOSPA SREDNJIH LET išče katerokoli delo, tudi kot negovalka starejših oseb. Tel. št.: 342-7438392. LJUBITELJU živali podarimo malo tigrasto mucko (Boljunec). Tel. št.: 3358478333. PRIJAZNA IN ZANESLJIVA PUNCA pomaga pri varstvu otrok. Tel. št. 3394723750. PRODAJAM STANOVANJE v Žlebeh (Nevejsko sedlo - Sella Nevea): dnevna soba, kuhinja, tri spalnice, dve kopalnici, 2 terasi in garaža. Klicati v četrtek od 10.00 do 13.00 ali v nedeljo od 12.00 do 15.00 na tel: 333-1118664. PRODAM moško kolo in motorno žago na bencin. Tel.: 040-280910 v večernih urah. STREŠNE NOSILCE za avtomobile in za kolo prodam. Cena 50,00 evrov. Tel. št.: 338-2639849. 0 Prireditve 22. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB bo danes, 15. maja, ob 16. uri POGREBNO PODJETJE J/ Q\7trenutku žahsti. vljudnost ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! t V 98. letu starosti nas je zapustil naš oče, nono in pranono Tone Kobal Žalostno vest sporočata sin Walter in hčerka Darja z družinama Žara bo izpostavljena v zgoniški cerkvi v sredo, 18. maja, od 12.00 do 13.00. Sledila bosta sv. maša in pokop. Posebna zahvala prijatelju, zdravniku dr. Igorju Guštinu. Zgonik, 15. maja 2016 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Opčine Ob smrti člana in balinarja Tonita Kobala izrekamo prizadetim svojcem občuteno sožalje vsi pri AŠK Kras t Živela radodarno in v dobroti si za vse, zdaj pa ugasnilo je tvoje preutrujeno srce Alma Regent vd. Pertot Žalujoči hčeri Magda in Sandra z Robijem, sestra Sonja in ostali sorodniki Hvaležen objem noni in pranoni Daša z Vanjo, Domen s Saro, Ivan, Florjan ter mala Leja in Taj Posebna zahvala zdravnici P. Collari in gospe Anni Gherlani. Pogreb z žaro bo v ponedeljek, 30. maja, ob 15. uri na pokopališču v Barko-vljah. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Barkovlje, 15. maja 2016 Pogrebno podjetje Alabarda Ob smrti drage mame Alme iskreno sočustvujejo z Magdo, Sandro in njunima družinama Etko in Neva Jogan z otroki Ob izgubi drage mame izrekamo Magdi in Sandri iskreno sožalje kolegice Marina, Marisa in Saša Ob izgubi drage mame izrekamo na Večstopenjski šoli Vladimirja Bartola iskreno sožalje Magdi in Sandri Pertot. Zadnji pozdrav dragi gospe Almi, vsem svojcem pa iskreno sožalje SKD Barkovlje in ŽVS Barkovlje Ob izgubi drage Alme izrekamo zborovodji Sandri in svojcem iskreno in občuteno sožalje vsi pri SKD Primorsko, Nonetovci in Dekliška VS ^ Zapustil nas je naš dragi Zvonko Kalc Žalujoči brat Miloš z Lidio, nečaki Mitja in Karin z družinama ter Dejan in ostalo sorodstvo Pogreb bo v sredo, 25. maja. Žara bo izpostavljena v proseški cerkvi od 14. do 14.30. Sledila bosta sveta maša in pokop. Prosek, 15. maja 2016 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Družina Narcisa Gaburra se zahvaljuje za iskreno sočustvovanje ob svoji boleči izgubi. Pogrebno podjetje Alabarda - Milje ZAHVALA Olga Hervat vd. Družina Vsem, ki so našo drago pospremili na zadnji poti in nam izrazili sožalje se iskreno zahvaljujemo. Svojci Zabrežec, Bazovica, 15. maja 2016 14.5.2014 Za dobroto tvojih rok, ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno let spomin nate 14.5.2016 Boris Legiša vsi svojci 10.5.2008 Nisi sam četudi si samoten so le hude sanje hip begoten. Saj živiš 10.5.2016 (M.K.) Matej Lachi - Lah Mama, tata, Ivo in vsi, ki smo te imeli radi 1 0 Nedelja, 15. maja 2016 TRŽAŠKA Primorski Slovensko stalno gledališče in UL - AGRFT MOJ DEVETSTO Avtorski projekt Patrizie Jurinčič DANES - nedelja, 15. maja, ob 16.00 v četrtek, 19. maja, ob 20.30 v petek, 20. maja, ob 20.30 v soboto, 21. maja, ob 19.00 v nedeljo, 22. maja, ob 16.00 v Mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi ponovitve se nadaljujejo do 22. maja I Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com NASI V DRUGIH OKOLJIH Agronomka sredi puščave Magda Sturman, San Pedro de Atacama (Čile) Sedaj ali nikoli več. Tako pomislijo številni po zagovoru univerzitetne diplome in se, če se le da, podajo na zasluženo daljše potovanje. Zanj se je pred 20 leti odločila tudi mačkoljanska agronomka Magda Sturman: zamikala jo je Južna Amerika. Letela je na sever Čila in se najprej ustavila v manjši vasi, San Pedro de Atacama, kjer so bili turisti še prava redkost. Po načrtih naj bi tam preživela tri dni, a ji je usoda pošteno zamešala štrene, saj je gospa Magda tam spoznala tistega, ki je potem postal njen mož. »Takrat sem bila kot belka še zanimivost, prava redkost in skozi okna so domorodci radovedno gledali za mano. Danes se je vse seveda spremenilo: vas se je razširila in turizem se je razcvetel, ogromno je hotelov, hostlov in restavracij. Posledično se je spremenila tudi družba, saj je danes 60 odstotkov prebivalstva še avtohtonega, 40 odstotkov pa je belcev od vsepovsod, saj je kraj dinamičen in nudi veliko možnosti za zaposlovanje, zlasti v turizmu, s katerim se danes ukvarja 80 odstotkov prebivalstva.« Gospo Magdo je tisti svet naposled popolnoma prevzel; po nekajletni izmenični selitvi se je po poroki in rojstvu sina Petra, ko je temu bilo pet let, odločila, da se dokončno odseli v San Pedro. Na začetku preteklega stoletja so na severu Čila živeli izključno od kmetijstva, nam pove sogovornica. Ko so pred 100 leti pri mestu Calama - 100 km od San Pedra - začeli kopati baker, pa so se ljudje iz vasi odločili za selitev v mesto, s trebuhom za kruhom, pač; za mesto so se odločili tudi v moževi družini. Z razvojem turizma pa so se številni počasi spet vrnili na podeželje in začeli graditi, saj je bila zemlja namreč takrat še dostopna z ekonomskega vidika. »Mož je zgradil hišo in ob njej še nekaj sob, ki jih dajeva v najem delavcem za daljša obdobja.« Magda pa ni zatajila svoje ljubezni - kmetijstva: v San Pedru prideluje koruzo in deteljo za krmo, mož pa redi ovce za meso. »Pred leti sem posadila tudi nekaj trt in oljk, ampak vode je malo, saj živimo sredi puščave, na nadmorski višini 2400 metrov. Vodo črpamo iz reke, ki priteka z Andov -ima pa precej mineralov in je slana, tako da težko kaj več uspeva ... « Sicer se je tudi sama približala turizmu: pred 13 leti se je izučila za turistično vodičko, saj je bila in še vedno je ta delovna figura zelo potrebna. Čilska družba jo je takoj vzljubila in sprejela medse: moževa družina jo je že dan po prvem srečanju povabila sejat koruzo (takrat je spoznala predšpanski obred zahvale zemlji - Pachamama). Domačini - atakami oz. likan antai - so dobri in prijazni, pravi; v San Pedru so navajeni na druge kulture, saj živijo tik ob Argentini in Boliviji. Turizem je s seboj prinesel dejansko invazijo belcev: gospa Magda pravi, da so se jim staroselci prilagodili, svoje identitete pa nikakor niso izgubili. Sama ima občutek, da je most med staroselci in belci: to sta še vedno dva ločena svetova, s svojimi običaji. In ko smo že pri prilagajanju, nam zaupa, da se sama še vedno težko prilagaja njihovi hrani, ki predvideva veliko mesa in juh. »Cazuela - enolončnica z mesom, koruzo, bučo in krompirjem -je kot za nas pašta: mož bi jedel samo to, meni pa ni všeč, tako da smo bili pri-morani v kompromis - en dan po mojem okusu, drugi po njegovem. Vseeno pa skušam kaj spreminjati.« V Mačkolje se je redno vračala vsaj tri mesece letno. »Navadno od decembra do marca, ko so v Čilu šolske poletne počitnice, sva se s sinom vračala sem. Najprej na obisk k staršem, ki sta bila že starejša in sta potrebovala pomoč, sedaj pa se vračam za sina.« Peter, pravi, je bil namreč vedno zelo navezan na ta prostor in po opravljenem drugem letniku višje srednje šole se je odločil, da bi študij nadaljeval v Italiji. Izbral je slovenski licej in letos ga čaka matura. »Na začetku je imel precej težav s slovenščino (z mamo se je pogovarjal v tem jeziku oz. v narečju, op. nov.) in različno metodologijo študija - v Čilu sloni namreč vse na testih in sin-tetičnosti, nekako tako kot v Ameriki.« Tako kot je bilo nekoč težko za njeno mamo sprejeti hčerkino odločitev, je danes hudo njej, ko se mora posloviti od sina, ki pa bo seveda izbral svojo pot in že načrtuje, da bo na tem koncu sveta opravil tudi univerzo. »Moj dom je danes v Čilu. Na začetku je bilo težko: zlasti ko se je bližal božič, me je redno obhajalo domotožje. V Čilu je namreč decembra poletje, tako da to zame ni bil božič in ga nisem praznovala. Zdaj pa se mi že toži po Či-lu ... « Ko je doma, pa pogreša dež. Pri njih sije vedno sonce in nebo je čisto: »Seveda se lahko komu to zdi čudovito, če pa kdo tam živi, pogreša dež in letne čase. Tukaj prevladuje puščavsko-visokogor-sko podnebje,« je potožila sogovornica in sicer dodala, da vsaj ni pretirano toplo ali pretirano mraz. Hiše so povečini iz doma narejenih zidakov, ki jih odlično izolirajo. »Zanimivo je, da je danes občutiti krizo zidakov, saj jih nihče več ne izdeluje. Če je nekoč v hiši iz zidakov živel revež, je danes obratno: zidaki so vse dražji in uporabljajo jih samo bogataši.« Življenjske razmere v Čilu so precej različne od italijanskih: velik problem predstavlja privatizacija, ki jo je uvedla Pinochetova neoliberalistična politika Če je nekoč v hiši iz zidakov živel revež, je danes ravno obratno pravzaprav diktatura, ki je moč porazdelila zasebnikom. »Velikanske razlike je občutiti v kakovosti javnega in zasebnega šolstva. Javna šola je žal manj kakovostna: učencev je veliko, učitelji pa so nezadovoljni, slabo plačani in stresirani - najbolj oškodovani pa so posledično otroci in mladi,« je pojasnila. V Čilu je šolanje obvezno do 18. leta, potem imajo mladi na voljo univerzo ali pa delovno pot. Če hočejo na univerzo, pa morajo opraviti državni izpit, ki zaobjema neko splošno znanje: gospa Magda pravi, da je kot neke vrste matura, kjer morajo dijaki odgovarjati na vprašanja iz slovnice, matematike, fizike in podobno. Rezultat tega izpita pa usmerja življenje mladega človeka: na podlagi točk, ki jih doseže na posameznem področju, mu določijo fakulteto, ne glede na njegove želje. »Če je zaključil državno šolo, ima torej veliko manj možnosti, da opravi izpit in izbere, kar želi. V Čilu je tako: dražja je šola, boljša je, zato zagotavljajo zasebne šole boljšo prihodnost.« Sicer pa nam gospa Magda pove, da se v Čilu tačas veliko demonstrira. Na vladi je socialistka Michelle Bachelet, ki je med prebivalci izgubila veliko zaupanja, ker ji ni uspelo uresničiti vseh obljub. Ljudje so razočarani, ker še ni izboljšala javnih storitev, zlasti šolstva in zdravstva. »Prihodnji predsednik bo posledično desničar, tako da bo spet vse težilo k privatizaciji. Sama sem verjela v Bacheletovo, opažam pa, da ima vojaška oblast, se pravi desnica, silno moč v svojih rokah. Desničarsko je usmerjena na primer tudi televizija, ki močno vpliva na ljudi. Polovica jih na primer žal še ocenjuje, da je diktator Pinochet naredil veliko koristnega,« je bila kritična Stur-manova. Sara Sternad / Primorski KULTURA Nedelja, 15. maja 2016 11 sng nova gorica - Premiera vrhunske domače produkcije Ondina Jeana Giraudouxa Brez utopije ljubezni in lepote NOVA GORICA - Sijajen zaključek sezone v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici. Repertoarna bera je bila letos kar zajetna, z mnogimi izvrstnimi uprizoritvami in nekaterimi manj posrečenimi izbirami, kar je za vsak teater seveda zakon, saj gre za živo strukturo, v kateri je (ali bi moralo biti) umetniško tveganje vedno na preži. Med vrhunce sodi zagotovo Ondina Jeana Giraudouxa, ki smo jo pre-mierno ugledali v četrtek in ki nas po preštevilnih oklepajih, zaznamovanih s tako imenovano postdramo, spet vrača v območje dramske igre (naivno in lažno bi bilo trditi, da gre za konservativno ali tradicionalno obliko gledališča) in njene nikoli izživete vsebinske in inscenacijske dražljivosti. Ondina (v originalu Ondine, 1939) je v Novi Gorici doživela slovensko praizvedbo kar je pravzaprav osupljivo, saj gre za eno izmed mojstrovin francoskega esejista, pisatelja in dramatika Jeana Giraudouxa, ki je bil na prvi pogled v svojem življenju dokaj kontroverzna figura, v umetniškem ustvarjanju pa subtilna, tenkočutna, estetsko dovršena in eruditsko podkovana narava. Giraudoux (18821944) je imel kot francoski diplomat številne odgovorne družbenopolitične zadolžitve, obkrožil je ves svet in s tem ošilil svoje kulturološko znanje in izobrazbo, rad se je razkazoval, pravi pariški dandy, ki se je sprehajal z monoklom in oblečen v kroje angleških kro-jačev, briljanten in priljubljen konfe-rensje, a na prvi pogled tudi dvoumen človek, med nacizmom se ni izpostavljal, sumili so ga celo kolaboracioniz-ma, saj je bil glede migrantskih tokov (kot bi rekli danes) zelo blizu Hitlerjevim idejam, po vojni pa močno rehabilitiran kot pravi patriot, ki se je zoper pošast boril »od znotraj«. Njegova smrt je še danes ovita v senco, Aragon je na primer prepričan, da ga je zastrupil gestapo. V svoji književni prefinjenosti je Giraudoux pero olupil vsakršnih natu-ralizmov, njegovi junaki so večinoma magična in dinamična eterična bitja, ki izparevajo v spominu in sanji. Ta literarni svet se skozi fikcijo prebija v realnost in obratno, tako da so meje zabrisane, hrepenenjsko zaledje zavzema prvobitno vlogo, dušeslovna obravnava ženskega in moškega pola se radikalno izostri v konico stožca s skupnim imenovalcem - ljubeznijo. Tako je v Ondini, kjer so na delu nadnaravna bitja, kot da bi spominjala na Shakespearov gozd v kresni noči, le da je tu v ospredju jezero, ki skozi gladino od-slikava »realni« svet, ali pa narobe -vodni, očem zakriti svet, je tisto pravo območje, kjer se nekaj dogaja, dogajajo se čustva, ki jih bitja ne izražajo, ker se čustva sama samoumevno naravno polaščajo bitij. Mitološka struktura torej, ki pripoveduje o vodni vili Ondini. Ta se, posvojenka ribiškega para na bregu jezera, zaljubi v viteza Hansa, ki pa je obljubljen grofici Berti, najdenki kraljeve družine. Tudi Hans Ondini vrača ljubezen, a njun odnos je pod grozečim oblakom pogoja vodnega kralja: če bo Hans Ondino prevaral, bo umrl, in Ondina ga bo pozabila. Ondina, prepričana v njuno ljubezen, pogoj sprejme. A zgodi se, da bo Hans res umrl, saj se pripravlja svatba z Berto, zato Ondina hlini prevaro s pesnikom Bertramom, češ da je ona sama prva prelomila zakon zvestobe in s tem skuša rešiti viteza, ki jo ljubi. Ondinin kralj pa laž hitro spregleda in ljubimca doleti zla usoda: Hans umre, vodna vila je obsojena na pozabo. Upam, da se da iz tega shematičnega in do kosti oglodanega zapisa dogajalnega tlorisa razumeti naslednje: ljubezen in izgorevanje zanjo je edino vredno dejanje. Za današnji čas revo- Ondina je sklenila letošnjo sezono v Novi Gorici lucionarno spoznanje, šokantna streznitev. Iskanje lepega in dobrega, brezkompromisno dajanje, utopija stalne povezanosti, predanosti, spoja dveh so stvari, na katere je sodobni zrobotizi-rani človek pozabil. Izenačil, ne, celo dvignil je službo ali družbeno, karier-no povzpetništvo nad čustvo in čas namenil izvenčustvenim zadevam. Pozabil je na utopijo lepega. Pokopal ljubezen. Režiser Janusz Kica je dobro vedel, čemu gre naproti: drznemu in v času izražanja vsakršnih družbenih alie-nacijskih sindromov tveganemu dejanju - človeka spet soočiti s samomo- Vodni, očem zakriti svet, je tisto pravo območje, kjer se nekaj dogaja, dogajajo se čustva, kijih bitja ne izražajo, ker se čustva sama samoumevno naravno polaščajo bitij rilsko pozabo na ljubezen. Kica je ohranil zaris klasične dramske gradnje, tudi posegi v tekst niso bili posejani z radikalnimi rezi, nasprotno, s filigransko natančnostjo in zvestobo pisni predlogi je vodil predstavo na treh različno izpostavljenih, a v homogeno celoto zmesenih ravneh. Prvič: raven mitološkega, nadnaravnega, pravljičnega (kajti predstava je konec koncev čisto posebne vrste pravljica o ljubezni). Drugič: raven vsebinskega, duhovnega in filozofskega kontrapunkta materialnim zablodam sodobnega časa s fabu-lativno jasnim zarisom. Tretjič: spek-takelska organizacija predstave, ki z mnogimi sugestivnimi prizori poudarja izčiščen lirizem (pri tem je imel režiser izdatno pomoč scenografa Marka Japlja in kostumografinje Bjanke Adžic Ursulov, da ne govorimo o lepem in sočnem prevodu Jake in Srečka Fišerja, ki nista zapadla skušnjavi po danes tako priročni žargonski oziroma dialek-talni obarvanosti z osrednjeslovenski-mi popačenkami, ampak sta ohranila izčiščen knjižni jezik, ki je bohotil vso svojo lepoto). Jasno, vsega tega režiser ne bi mogel izpeljati, ko ne bi s svojo zamislijo prepričal številnega igralskega ansambla. Arna Hadžialjevic je bila Ondina, ki je izražala vse doslej povedano: v svoji hrepenenjski naivnosti vodne vile sončna in lahkotna, osupljivo fokusi-rana na eno samo misel, izraženo z verovanjem v lepoto, dobroto, ljubezen, privrženost ... A tudi brezkompromisna, pripravljena na boj za ljubezen, pripravljena na žrtvovanje sebe. A tudi neulovljiva, zato nevarna, zato prevra- tniško neomajna. V svoji poželjivosti celo mučna, celo nihajoča med razpoloženjskimi legami. Muhasta. A tudi poosebljena utopija tistega, kar je človek že lep čas izgubil. Hadžialjeviceva je ves čas izostreno predstavljala tisto polovico življenja, ki se ji poenostavljeno reče ženski hrepenenjski okvir, ta pa ni nujno v konfliktnem sobivanju z drugo polovico, moškim polom, kot je dokazala razvojna pot te sodobne pravljice. Nejc Cijan Garlatti je kot vitez Hans, v katerega se Ondina hipoma zaljubi, predstavnik tistega »nad-vodnega« sveta, v katerem prevladujejo konvencije in ohlapnost, čustvena kompromisnost in površnost. Svojo ne-lahko vlogo je igralec vodil po robu privrženosti in dvoma, popolne zasvojenosti in odhodov, z nerazumevanjem, kdo Ondina je (moški pol), do odkritja, kaj vse pooseblja čudežno vodno bitje in kaj mu pomeni: pomeni mu ljubezen in s tem svobodo, kajti ujetost v popolno ljubezen je svoboda. Ta inter-pretativni lok, ki se je iz vehementne-ga postopaštva, razdražljivosti, ljubosumne poparjenosti zožil v tiho intimo končnega prizora, ko smrt in pozaba skleneta zgodbo, je bil dovršeno zao- sng/blaz erzetic krožen, kot tudi lik Berte, ki jo je Urška Taufer oblikovala zrelo premočrtno. Tauferjeva je bila kot vitezova obljubljena bodoča soproga strogo racionalna in ni izražala posebnih čustvenih muk, s čimer je bila odlična protiutež Ondini. Številno galerijo likov in tudi miniaturnih, a minuciozno oblikovanih vlog, so posredovali Matija Rupel, Helena Peršuh, Jože Hrovat, Blaž Valič, Kristijan Guček, Žiga Udir, Ana Facchini, Ivo Barišič, Radoš Bol-čina (opazen doprinos, ki je napolnil oder z diferencirano naštudirano interpretacijo kar treh likov), Marjuta Sla-mič, Medea Novak, Andrijana Boško-ska Batič in Andrej Zalesjak. Občinstvo je uprizoritev nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem. Razumljivo! Odblesk ali odsev sveta, ki smo ga gledali skozi gladino jezera, nas je navdajal s sladkogrenkim spoznanjem, da pozabljamo na utopijo, jo tlačimo in pometamo v najbolj oddaljene kotičke naše duše in misli. Ljubezen pa, to je nesporno, rešuje pred večnim molkom in mrazom. Zakaj se ji sodobni človek odpoveduje? Ondina je v tem smislu neizprosen izpraševalec in kritik. Marij Čuk ljubljana - Tudi sliki s tržaške dražbe Mušičeva dela v Narodni galeriji LJUBLJANA - V Narodni galeriji bodo 18. maja odprli zadnjo stalno razstavo po prenovi, posvečeno Zoranu Mušiču. Glavnina razstavljenih umetnin je del umetniške zbirke Ljubana, Milade in Van-de Mušič. »Za celoten Mušičev opus je značilno, kako z minimalnimi slikarskimi sredstvi doseči čim večji učinek,« je za STA poudarila vodja projekta Mateja Krapež. Slikarski, grafični in risarski mojster Zoran Mušič (1909-2005), po rodu z Go-riške,je večino svojega zrelega življenja preživel med Benetkami in Parizom. Njegova dela so bila dobro sprejeta že od začetkov. Svoje motive je ves čas navezoval na Kras in kraške prizore. Zanimanje evropske javnosti je pritegnil z upodabljanjem konjičkov, svetovno prepoznavnost pa je dosegel s ciklom Nismo poslednji. Znane so tudi njegove vedute Benetk ter starostni avtoportreti. Na razstavi v Narodni galeriji bodo razstavljena dela, ki zajemajo skorajda celotno Mušičevo ustvarjalno obdobje. Nastala so med letoma 1935 - kmalu po tem, ko je umetnik sklenil študij na zagrebški akademiji - in 1999, ko je ustvaril zadnje serije. Razstavljenih bo 62 izbranih del. Po besedah Krapeževe so dela skušali predstaviti kronološko in tematsko. Tudi zato, ker je Mušič v določenih obdobjih slikal serije, v katerih se je ponavljala motivika. »Te serije je ustvarjal v različnih tehnikah. Motive je denimo sprva razvijal na papirju med risanjem, nato je šel na olje in se vmes lotil grafike. Resnično je bil vsestranski umetnik,« je poudarila. Obiskovalca bosta ob vhodu pozdravila umetnikov avtoportret in portret njegove soproge Ide Mu-šič Cadorin. Deli je Narodna galerija decembra lani pridobila na dražbi v Trstu. Poleg njiju bo postavljeno delo Tihožitje z morskimi sadeži, s katerim so želeli v galeriji opomniti, da je Mušič določene motive slikal vse življenje. Vanda Mušič je ob razstavi zapisala, da je bila družinska zbirka »rojena iz ljubezni med bratoma in njune medsebojne navezanosti«. Zoran Mušič je bratovi družini podarjal, kar je pač imel - umetniška dela. Razstava Mušičevih del bo v Narodni galeriji za širšo javnost na ogled od 19. maja. Tega dne bo ob 11. uri predaval eden največjih poznavalcev Mušičevega dela, član Francoske akademije Jean Clair. pastirček - Revija S pravljicami tudi o tem komu zaupati Aprilski Pastirček se začne z zgodbico Anamarije Zlobec Vesela Aleluja, v kateri mali Alenki velikonočni zajček pripravi veselo presenečenje, ko se z mamo po maši vrne domov. Na naslednjih dveh pisanih straneh Walter Grudina in Paola Bertoli-ni Grudina sprašujeta male bralce, ali so zaupljivi, ali niso: otroke vabita, naj s starši razmislijo, kako se počutijo, ko zaupajo tistemu, ki jih ima rad, in nekomu, ki jih nima rad. Paola Bertolini Grudina je tudi avtorica in ilustratorka zgodbe o Luni, ki se predstavi bralcem in razloži, kako je nastala, koliko je stara in kako majhna je v primerjavi s planetom Zemlja. Na koncu čakajo otroke vprašanja in naloga, v kateri morajo Luni pomagati najti pot do Zemlje in paziti, da se ne zaletijo v druge planete našega osončja. Danila Komjanc je napisala basen Volk in jagnje, ki uči, kakšni so nasilneži in svari, naj se jih izogibamo. Mariza Pertot v rubriki, posvečeni sodelavcem in urednikom Pastirčka in njegovi 70-letnici, predstavi duhovnika Marijana Markežiča, sedanjega urednika revije, ki jo v celoti ureja že od zgodnjih 90. let. »Gospod Marijan Marke-žič je odličen organizator, pravi "božji garač" ki pomaga povsod, kjer je to potrebno. Zato mu vsi pri Pastirčku kličemo: Še na mnoga leta!«, piše v prispevku. Pesem o aprilu izpod peresa Vojana Ti-homira Arharja bralce popelje v pomladni čas, mimo trav, čez kamne, med metuljčke, ptičke in sončne dni. Osrednja pravljica je Cirkus v gozdu, avtorice Marize Pertot. Tudi to zaznamuje pomladno prebujenje. Medvedek Rjavček se zbudi iz zimskega spanja in spozna cirkuškega medvedka Kolesarja, ki se je izgubil v gozdu. Kolesar povabi v gozd še druge cirkuške živalice, ki gozdnim živalim pokažejo, kaj znajo. Te so najprej očarane nad sloni, tigri in opicami in si želijo z njimi, ko pa vidijo velike kletke, v katerih potujejo po svetu, si premislijo: raje se bodo v gozdu veselile lepote narave in svobode. V rubriki sladkarij in dobrot je tokrat Pastirček slaščičar spekel torto za svoje male in velike prijatelje, ki jih je želel najlepše razveseliti ob svojem rojstnem dnevu, ki ga je praznoval 10. aprila. Ali mu je uspelo, lahko otroci preverijo sami, saj jim Pastirček zaupa recept in jih vabi, naj se preizkusijo. Za najmlajše bralce je tudi v aprilski številki veliko iger: rešujejo lahko velikonočno in svetopisemsko križanko, uganke, ki jih sestavljajo predvsem prijazne živali-ce, po navodilih Tatjane Ban iz papirja lahko izdelajo poskočnega možiča. Na pevski vaji pa se je Pastirček odločil, da bo z otroki zapel pesmico April, ki jo je uglasbil Patrick Quaggiato, besedilo pa napisala Iris Ri-segari. Rubrika Napake in spake proč je že toliko let prisotna v Pastirčku, da je zaznamovala kar nekaj generacij osnovnošolcev. Seveda je gojenje slovenščine temeljnega pomena za učence slovenskih šol, čeprav najdemo v rubriki večkrat popolnoma poitalijančene izraze, ki jih morda redkokdo tako popačeno uporablja. Pastirček je tokrat prejel pošto štandreških osnovnošolcev z mislimi o miru, hvaležnosti, čustvih, zelenem tednu, razmišljali pa so tudi o tem, kdo in kakšni so. (bf ) 1 2 Nedelja, 15. maja 2016 ŠOLSTVO Primorski ; »VT ■ \i T t ■ ■ j n >-. , i im ■ mg* tP ,-J i t w rt" t j Mesto odkrivali učenci četrtega razrede X Učenci četrtega razreda štandreške osnovne šole Fran Erjavec smo se 8. marca odpravili na potep po Gorici. Za prijetno doživetje se zahvaljujemo umetnostnemu zgodovinarju Saši Quinziju, ki nas je pospremil po mestu in nam živo orisal njegovo preteklost. Po mestu in v stolni cerkvi smo se zabavali pri iskanju grbov, ki so nam »govorili«, tako kot nas je naučil naš vodič. Z nami je »prebral« sliko v cerkvi sv. Ignacija, ki prikazuje kugo, in nas obogatil z marsikatero informacijo na zanimiv način, da smo pozabili še na dež in mokre čevlje! Prijazna točajka Elisabeth Miklus iz bara Déjà vu v Ra- Nedelja, 15. maja 2016 1 3 1 4 Nedelja, 15. maja 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorlca@primorskl.eu sovodnje-doberdob - Občani ne vidijo vseh kanalov Zaradi slabega TV signala soglasno sprejeli resolucijo V nekaterih predelih sovo-denjske občine imajo že od nekdaj precejšnje težave s sprejemom televizijskega signala. Ker je ta ponekod prešibak, občani na svojih domačih ekranih ne vidijo vseh kanalov, ki jih ponuja digitalna televizija. Zato je sovodenjski občinski svet na zadnjem zasedanju soglasno sprejel resolucijo, s katero zveza goratih občin in uprav Uncem (Unione nazio-nale comuni comunita enti monta-ni) poziva parlamentarce, naj tudi v luči letošnjih sprememb pri plačevanju davka na posest televizorja posežejo pri družbi RAI Way ter zahtevajo postavitev novih televizijskih anten, ki bi zagotavljale izboljšanje kakovosti televizijskega signala v vseh občinah. »Problem vidljivosti nekaterih kanalov pri nas nedvomno obstaja. To zlasti velja za nekatere predele Vrha in Gabrij, včasih pa se problem pojavi tudi v drugih vaseh. Seveda bi bilo potrebno obravnavati vsak primer posamezno, saj je lahko včasih za te težave kriva napačna postavitev ali zastarelost hišne antene, ne pa oddajnik. Ne glede na to želim poudariti, da slab signal ne daje občanom možnosti, da bi bili oproščeni plačevanja davka, saj gre za davek na posest televizijskega aparata - podobno kot pri avtomobilu. Gre torej za dve ločeni zadevi,« pravi sovo-denjska županja Alenka Florenin, po kateri so med razpravo v občinskem svetu na predlog načelnika opozicije Julijana Čavdka vključili v resolucijo tudi problem hitre interne tne povezave, ki je med občani verjetno še bolj občuten. »Kratkoročnih rešitev teh problematik, ki so skupne številnim majhnim občinam, žal ni na obzorju. Cilj te resolucije vsekakor ni ukinitev omenjenega davka, ampak opozoritev pristojnih ustanov, naj preverijo vidljivost televizijskih kanalov v vseh občinah, ki se soočajo s temi težavami.« V Števerjanu, pravi županja Franka Padovan, televizijski signal ni poseben problem, resolucijo zveze Uncem pa je pred meseci sprejel do-berdobski občinski svet. Največ težav s sprejemom televizijskega signala imajo v Dolu, kjer se na televiziji pri- Televizijski oddajnik na Debeli griži bumbaca kažejo le prvi, drugi, tretji program državne mreže RAI in še kak zaseben program, tako da je ponudba odločno nepopolna. Podobne težave, pravi župan Fabio Vizintin, imajo tudi Jamljah in na Poljanah, kjer je signal močnejši, vendar ne dovolj, da bi bilo mogoče spremljati tudi vse ostale kanale. Tudi v Doberdobu pogrešajo cel kup televizijskih programov. »Zakladek« naj gre unijama Proračunski »zakladek« goriške pokrajine morata podedovati bri-ško-posoška medobčinska unija ter unija Kras-Soča-Jadran. Tako menijo člani pokrajinskega sveta, ki so soglasno sprejeli resolucijo svetnika Demokratske stranke Alessandra Zanelle. Pokrajina ima namreč okrog 7,2 milijona evrov presežka, ki še ni vezan na kakšno posebno postavko, ter preko 21 milijonov evrov, ki so namenjeni javnim delom. »Tvegamo, da bo ta denar "posrkal" deželni proračun, saj je predaja raznih pokrajinskih pristojnosti deželi v polnem teku,« pravi Zanella, po katerem je pokrajinski »zakladek« sestavljen iz sredstev, ki služijo za uresničitev raznih projektov na Goriškem. Pokrajinski svet je zato poveril predsedniku Enricu Gherg-hetti nalogo, da čim prej poseže pri deželi in predstavnikih medobčinskih zvez. Zaključek akademskega leta V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo jutri svečanost ob zaključku akademskega leta in ob 30-letnici goriške Univerze za tretje starostno obdobje. Ob 16. uri bodo odprli razstavo del, ki so nastala med ustvarjalnimi delavnicami. Ob 16.20 bo nastopil društveni zbor, ki ga vodi Vanni Fe-resin. Ob 16.30 bo pozdrav predsednika, sledili bodo nagovori gostov. Po izročitvi priznanj članom bo ob 18. uri koncert skupine I Be-nandanti. dol - Prometna nesreča brez hudih posledic Z avtomobilom v jarek 24-letna voznica je izgubila nadzor nad vozilom in zapeljala s ceste - Zdravniške pomoči ni potrebovala Izgubila je nadzor nad avtomobilom in zapeljala s ceste naravnost v jarek. Materialna škoda je precejšnja, k sreči pa se voznica - 24-letna B.S. - ni poškodovala. Nesreča se je zgodila včeraj dopoldne na državni cesti št. 55 med Devetaki in Palkiščem. Mlada Vi-demčanka se je okrog 9.30 s svojim avtomobilom znamke Fiat panda peljala v smeri proti Gorici, v desnem ovinku pa naj bi zaradi spolzkega cetišča izgubila nadzor nad vozilom in zapeljala naravnost v obcestni jarek. Na prizorišče nesreče so prišli goriški prometni policisti in gasilci, ki jih je ženska sama poklicala. Zdravniške pomoči ni potrebovala. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ^H îlrlïVÏ SMif1 tftûmï YKÉF 'J, '-I ^ E5 PA SKRSSU b Nedelja, 15. maja 2016, ob 18. uri Mladinski dramski odsek PD Štandrež Fran Milčinski BUTALCI Režija: Emil Aberšek Predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici Za rezervacije in informacije: Kulturni center Lojze Bratuž Zveza slovenske katoliške prosvete tel. 0481531445 tel. 0481538128 e - mail: inf o@centerbratuz. org e - mail: zskp_gorica@yahoo.it Prizorišče nesreče v Dolu bumbaca gorica - Kritike na račun zveze Lega nazionale Zveza VZPI-ANPI: »fojba« pri Kornu zgolj špekulacija »Prava razsežnost velikih razkritij, povezanih s "fojbo" pri Kornu, postopoma prihaja na dan,« pravi Anna Di Gianantonio, predsednica goriške sekcije VZPI-ANPI, ki je zelo kritična do zveze Lega nazionale in zlasti njenega goriškega predsednika Luce Urizia. Slednji je februarja seznanil javnost s po njegovem mnenju prelomnim odkritjem: v rimskih arhivih je skupaj z Ivanom Butti-gnonom in Lorenzom Salimbenijem našel dokument iz leta 1945, iz katerega je razbral, da se pri kraju Koren (Corno di Rosazzo) nahaja brezno, v katerega naj bi partizani vrgli med 200 in 800 trupel. Njegove izjave so dvignile veliko prahu, o razvpiti »fojbi« pa po večmesečnih raziskavah ni ne duha ne sluha. »Območje iskanja brezna se je razširilo za nekaj deset kilometrov: mrtve so sprva iskali v Rožacu, nato sta prišla na vrsto Manzano in Premariacco. Trupel ni bilo mogoče najti, čeprav gre za gosto naseljeno in kmetijsko obdelano območje. Kasneje so v Pre-mariaccu razkrili zgodbo o izginotju 60 ljudi. Izkazalo se je, da jih je bilo v resnici 42: šlo je za tri Kozake, štiri Nemce, tri pripadnike Salojske republike, devet neznanih oseb, dvajset civilistov in tri partizane. Med njimi je bil Luigino Tandura - Nibbio, prejemnik zlatega državnega odlikovanja in častni doktor Univerze v Padovi. Ti ljudje so umrli med leti 1943 in 1945, ne pa maja 1945, kot pravi Lega nazionale. Njihova imena so bila že objavljena v 80. letih prejšnjega stoletja v publikaciji inštituta za zgodovino odporniškega gibanja,« pravi Di Gianantoniova in nadaljuje: »Nobene novice torej, temveč poskus ustvarjanja razhajanj v družbi. Da gre za špekulacijo, katere cilj je bilo le prikazovanje odporništva v slabi luči, je bilo jasno že od vsega začetka, ko se je raziskovalna skupina razšla in so začeli njeni člani drug drugega obtoževati oportunizma.« Pri VZPI-ANPI menijo, da s tovrstnim »ideološkim pristopom ni mogoče prispevati k razkrivanju zgodovinske resnice«, hkrati pa se sprašujejo, zakaj je goriška občina »odpravo« v Rim finančno podprla, četudi le s skromnim prispevkom. lili m MEG PßEDSinmi ' AP PRAVLJICE ZA ODRASLE 2 -KRIZA- SoLrnipc Dc^enhiitrdt, Nitdja Šuligoj. Kflwmir Öemic, Ftobcrt Cotii .Jnln, ponedeljek 16*5, oh KULTURNI DOM UL Ura**, ¡JO (X)KICA Yriof) uroM ,■ Kulturni center Lojze Bratuž Krožek Anton Gregorčič H Sodelujejo Celjska in Goriška Mohorjeva družba ter ljubljanski Nadškofijski arhiv SREČANJA POD LIPAMI JEGLICEV DNEVNIK Dnevnik nadškofaAntona Bonaventure Jegliča (1850-1937) bo predstavila Marija Cipic Rehar z ljubljanskega nadškofijskega arhiva. Z gostjo se bo pogovarjal prof. Adrijan Pahor. V četrtek, 19. maja 2016, ob 20.30 Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica / Primorshi GORIŠKA Nedelja, 15. maja 2016 15 sovodnje - Pomladili odbor kulturnega društva Imajo predsednico Erika Figlja je po štirinajstih letih predsedovanja nasledila Alida Passon Alida Passon je nova predsednica kulturnega društva Sovodnje. Izvoljena je bila na občnem zboru, ki je potekal pred nekaj dnevi v sovodenjskem Kulturnem domu Jožef Češčut. Na predsedniškem mestu je nasledila Erika Figlja, ki je društvo vodil celih štirinajst let. Občni zbor je vodil Ladi Tomsič; svoja poročila so podali predsednik Erik Figelj, tajnica Anja Petrovčič, blagajnik Edi Pelicon, gospodar Rudi Petejan in predstavniki posameznih odsekov - pust (Luka Pisk), nordijska hoja (Patricija Cingerli), otroški zbori (Valentina Nanut). Po pozdravih gostov in ra- zrešnici so zapustile društveni odbor Karin Tommasi, Danila Petejan in Monica Maru-šič, medtem ko so se vanj vključili Alessio Martinelli, Neva Cernetti in Gaja Tomsič. Po dolgi razpravi in iskanju novih kadrov, ki bi sprejeli izziv predsedovanja društvu, se je javila Alida Passon, ki so jo vsi prisotni soglasno podprli. V društvu so zadovoljni, da so odbor dodatno pomladili, da so zbližali mlajše sile vodilnim vlogam in uvedli v skupino tudi dve mlajši dekleti - Jasmin Butkovič in Niko Tomsič, ki bosta skrbeli za povezovanje med društvom in sovodenjsko mladino. Nova društvena predsednica Alida Passon (desno) skupaj z novo podpredsednico Micaelo Passon jamlje - Zaključni nastop društva Kremenjak Same pohvale Harmonikarji (zgoraj); Zumba Kids (levo); udeleženci jameljskega večera (spodaj) bumbaca V večnamenskem središču v Jamljah je v petek kulturno društvo Kremenjak izpeljalo nastop ob zaključku sezone. Kot gost večera je zapel otroški pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana, ki ga vodi Martina Hlede. Otroci so nastopili ob spremljavi pianistke Martine Valentinčič in violinistke Emanuele Koren. Društvo Kremenjak že veliko let prireja tečaj diatonične harmonike pod mentorstvom prof. Andreja Gropajca. V letošnjem šolskem letu je tečaj obiskovalo deset gojencev, ki so skrbno in pridno vadili vsako sredo popoldne. V petek so se predstavili Nathan, Kevin, Žiga, Alex, Sebastjan, Sebastiano, Pavel in Bruno, medtem ko sta bila Mauro in Igor odsotna. V Jamljah vadijo vedno nove plese pod vodstvom Grete Lefons otroci iz skupine Zumba Kids. Letos je bilo otrok devet in so nekajkrat nastopili tudi izven domače vasi. Ob zaključku večera je prof. Gropajc čestital harmonikarjem in jim izročil diplomo, otroci iz skupine Zumba Kids so prejeli skupinsko fotografijo, seveda so bili skupaj z vsemi ostalimi nastopajočimi deležni tudi številnih pohval. gorica - 22. maja S kolesom na Nanos Tretji letošnji izlet SPDG SPDG prireja tretji kolesarski izlet MTB sezone 2016 v nedeljo, 22. maja. Predstavitev kolesarskega izleta bo v četrtek, 19. maja, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije alpinističnega kluba CAI v Ulici Rossini v Gorici. Tokrat je na vrsti Nanos, tura je zahtevna, obvezna je uporaba čelade. Zbirališče bo na parkirišču pred mejnim prehodom Rdeča hiša - Rožna dolina (na italijanski strani) v nedeljo, 22. maja, ob 7.30; informacije in prijave po tel. 3288292397 (Robert). gorica - Matilda vsemogočna Uporniški muzikal Dijaškega doma Goriški Dijaški dom Simon Gregorčič večinoma miselno povezujemo s pisanjem domačih nalog in opravljanjem šolskih obveznosti, čeprav se vsakdanje delo z 90 učenci nikakor ne zaključi pri tem. Tu so še plesne, pevske in gledališke vaje, delavnice za scenografijo in pripravo kostumo-grafije, različne enkratne dejavnosti in izleti ter mnogo drugega. Ob nizu izjemno zanimivih dejavnosti, ki spodbujajo otroško ustvarjalnost, predvsem pa nadgrajujejo rabo in poznavanje slovenskega jezika, se domače naloge napišejo kar same. Trenutno celotni Dijaški dom diha skupaj z novim muzikalom in prepričljivo koraka proti premierni uprizoritvi, ki bo v petek, 27. maja, v Kulturnem domu Gorica. Po romantičnih in komičnih uprizoritvah kot sta bili Briljantina in Vesna-This is it! so se letos podali v nekoliko bolj intenzivno in zahtevno pripravo muzi-kala Matilda vsemogočna. Letošnji muzikal je nastal po knjižni predlogi pisatelja Roalda Dahla in angleškem muzikalu iz londonskega West enda Matidla - the musical. Kdo ne pozna zgodbe o majceni deklici s čarobno močjo, ki se neustrašno upre svetu zlobnih in preračunljivih odraslih oseb. Zgodbe o deklici, ki se skupaj z ostalimi sovrstniki zavzema za tisto, kar je prav. Matildin upor je v tem primeru skrajno pozitivno naravnan proti vsem, ki stojijo za napačnimi načeli. Uporniško zgodbo male deklice, ki se za pravičnejši svet bori proti zlobni ravnateljici in družini, ki je ne more in ne zna sprejeti, so učenci Dijaškega doma sprejeli z velikim navdušenjem. Le kdo ne bi zavihtel svoje jakne, skočil na mizo in se postavil v bran za tisto, kar je prav? Muzikal, ki združuje razne oblike umetnosti in nastopanja vključuje preko 70 učencev osnovne in nižje srednje šole. Avtorsko glasbo je ravno za to priložnost priredila pevka in gledališka igralka Damjana Golavšek ter obenem tudi izvirno prevedla besedila posameznih songov, ki so jih dekleta že posnela v njenem studiu. Letošnja novost muzikala Dijaškega doma pa je, da bodo nekatere skladbe izvajali tudi v živo. S tem še dodatno nadgrajujejo dosedanje produkcije, ki so tako med mladino kot ostalimi obiskovalci požele veliko uspehov. Pod izvirno koreografijo se podpisujeta Martina Grmek in Danjela Simčič. Predstavile se bodo kar tri plesne skupine, ki v Dijaškem domu delujejo celo leto in so razdeljene glede na starost plesalcev. Za kostumo-grafijo bo poskrbela Jani Fortuna s pomočjo mlade Tine Sbarbaro, scenografija pa je bila letos zaupana La-ri Kumar. Celotna grafična podoba je v skrbnih rokah Roberta Makuca, za režijo in pripravo scenarija je poskrbela Andreja Benedetič. Ostalo izčrpno delo pa je popolnoma zaupano otrokom, ki se bodo v petek, 27. maja, ob 18. uri ponovno, kot pravi zvezdniki, predstavili na odrskih deskah goriškega Kulturnega doma. štandrež Praznik špargljev Začenja se v petek z razstavo V Štandrežu se vneto pripravljajo na Praznik špargljev, ki se začenja prihodnji teden. V petek, 20. maja, ob 20.45 bodo odprli razstavo umetniških del iz stekla in keramike Ede Mi-klus; v soboto, 21. maja, ob 17. uri bo slikarski ex-tempore za otroke vrtca in osnovne šole na temo športa, ob 20.30 bo ples z ansamblom Souvenir. V nedeljo, 22. maja, ob 19. uri bo nastop štandreškega župnijskega otroškega zbora, mešanega pevskega zbora Ciril Silič iz Vrtojbe in zbora osnovne šole Fran Erjavec iz Štandreža, sledil bo ples z ansamblom Hram. V soboto, 28. maja, ob 20.30 bo ples z ansamblom Souvenir; v nedeljo, 29. maja, ob 19. uri bo nastop folklorne skupine Santa Gorizia, sledil bodo nagrajevanje ex-temporeja, komedija prosvetnega društva Štandrež in ples z ansamblom Hram. Na voljo bogat srečelov, odlični šparglji, domače jedi in pijače. Praznik prireja prosvetno društvo Štandrež s pokroviteljstvom ZSKP. V Dijaškem domu so dijaki prvega razreda nižje srednje šole skupaj z vzgojiteljico Jano Žigon pripravili naslovnico posebne izdaje Primorskega dnevnika; stran omenja rusko mafijo, ker večina fantov iz prvega razreda nižje srednje šole nastopa v tej vlogi v muzikalu Matilda vsemogočna gorica - V Kinemaxu Briški večer Predvajali filma o vinorodni regiji in njenih vinarjih Brdom in njenim vinarjem so v četrtek posvetili filmski večer, ki je priklical v goriški Kinemax res veliko ljudi. V imenu prirediteljev - Ki-noateljeja in Hiše filma - je navzoče nagovorila Mateja Zorn, zatem so predvajali kratkim film Rivoca, ki lirično prikazuje furlansko kmečko kulturo, življenje in izročila. Sledil je filmski portret briških vinarjev Terra magica, ki ga je posnel preminuli režiser Jure Breceljnik. Film je posvečen vzponu vinogradništva v Brdih, zlasti na slovenski strani državne meje, za katero poudarjajo, da nikakor ne more razpoloviti geografskega območja, ki je kakorkoli enotno. V filmu nastopa več vinarjev, med katerimi so tudi Joško Gravner, Stanko Radikon in Robert Princic. Danes prodajajo Brici svoja vina po vsem svetu; najti jih je mogoče tudi v najboljših restavracijah v New Yorku, kjer je treba za kozarec Večer v Kinemaxu bumbaca odšteti tudi po petnajst evrov. Nekateri izmed nastopajočih vinarjev so bili prisotni v dvorani in so nagovorili navzoče, sledila je pokušina njihovih vin - zlasti rebule, avtohtone briške vrste, ki jo ljubitelji žlahtne kapljice vse bolj cenijo. 16 Nedelja, 15. maja 2016 OBLETNICA Primorski ki Ji gorica - Pod lipami so prisluhnili Nežki Figelj Izrael pod drobnogledom Nežka Figelj bumbaca Na zadnjem Srečanju pod lipami je več kot sedemdeset poslušalcev bilo deležnih podrobne učne ure o Izraelu in Iranu. V skoraj dvakrat daljšem pogovoru med zgodovinarjem in obiskovalcem Srednjega Vzhoda Renatom Podberšičem ter Nežko Figelj, ki je v Tel Avivu magistrirala iz varnostnih in diplomatskih ved, je bilo mogoče izvedeti vrsto podatkov in dogajanj v enotnem mozaiku, ki si ga sicer moramo sestavljati iz razpršenih časopisnih in televizijskih novic. Srednji Vzhod je Podberšičevo sogovornico pritegnil že kot otroka, ko je šla v Egipt na počitnice. Kasneje so jo zanimale kultura in religija, judovstvo in hebrejščina. Dva meseca je preživela v izraelskem kibbutzu. Kibbutzi so (bila) naselja iz Evrope in Severne Amerike priseljenih Judov, ki so živeli po pravilih komune brez lastnine in nekakšni socialistični praksi. Oborožitev in vojaška družbena struktura sta bili vsesplošna praksa. Tam so se ji odprla drugačna obzorja, zato se je po zaključku rednega študija vrnila na specializacijo. Izobraževanje je urejeno po šolskem sistemu ZDA. Vpis ni prost; o sprejemu odloča komisija, prisotnost na predavanjih je obvezna in odsotnosti je treba opravičiti. Je Izrael nevarna dežela? Orožje v rokah civilistov je vsakdanjost, a ni pobijanja kot v ZDA. Uveljavljena je široka demokracija; poudarjanje svobode je včasih celo moteče, morda zaradi poudarjanja razlik s sosedi. Kontrola oseb je vsiljiva le na letališčih. V dveh letih bivanja je Figljeva opazila, da je mnogo mladih, ki so zelo delavni, kritičnih do vojaških obveznosti in po opravljeni triletni (moški) ali dveletni (ženske) dolžnosti odhajajo v tujino, da se razbremenijo. Vojaška obveznost se nadaljuje do petdesetega leta starosti. Izrael je ustavno verska država, a nihče nikomur vere ne vsiljuje; 30 odstotkov je ortodoksnih Judov. Skrajne pojave je opaziti v Jeruzalemu, kjer pogosto prevladuje mistika. V 70 kilometrov oddaljenem Tel Avi-vu je povsem drugače. Veliko državljanov je Arabcev, tudi Palestincev, ki se ne želijo preseliti, ker je na palestinskem ozemlju življenje kaj klavrno. Izraelci sosedom ne popuščajo. Od leta 2011 je na pohodu desno usmerjena politika. Podpirajo jo predvsem v novih naselbinah, ki jih država gradi, da osvaja površine na škodo Palestincev. Prisvajajo si vodne izvire, rušijo jim sadovnjake, zgradili so zid... predvsem pa so najemnine nizke, mnogi ne plačujejo davkov in kljub radikalnosti ne služijo vojske. Rešitve ni še na obzorju: naselbine so že tako velike, da se prebivalci ne bodo umaknili, in vse evropske države, razen Švedske, ne priznavajo (sic!) palestinske samostojnosti. Izrael in Iran zgodovinsko nista sovražni državi. Največja judovska skupnost zunaj Izraela je na Srednjem Vzhodu prav v Iranu (60.000 ljudi). Obe državi sta nearabski. Iran je teokratska država; poleg predsednika ima duhovnega vodjo. Tudi Izrael nosi teokratske prvine v sebi: poroke so le verske in religija posega v civilno družbo. Do izraelskega zaostrovanja je prišlo po izvolitvi Clintona v ZDA. Iran je predstavljal grožnjo zaradi jedrskega programa, čeprav nima jedrskega orožja. Sedaj, po sporazumu, so ZDA, tako kaže, pustile Izrael na cedilu, saj je edina država, ki sporazuma ne priznava. Program se je začel že v času šahovske vladavine, od zaostale agrarne države je v tridesetih letih osvojil Ostržek osvojil otroke in odrasle V osrednji dvorani Kulturnega doma je bila prejšnjo soboto dvakrat na ogled lutkovna predstava z naslovom Pinocchio, ki je v gledališče privabila pravo množico malčkov in odraslih. Ostržek je s svojim neposrednim pristopom dobesedno osvojil številno občinstvo, ki ga je ob zaključku nagradilo z dolgim aplavzom. Predstavo je uprizorilo lutkovno gledališče Teatro Umbro dei Burattini iz Perugie v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom oz. s festivalom Komigo baby 2016 - Mama in očka....gremo v gledališče. atomsko tehnologijo. Sprejel je omejitev na področju atomske tehnologije, ker je pomembnejša ukinitev gospodarskih sankcij. Zaradi njih je odhajalo v tujino po 150.000 mladih na leto. Odslej je rešitev lahko le v smeri gospodarskega sodelovanja, ki naj pripelje do blagostanja. Odprta ostajajo vprašanja demokracije, ženske enakopravnosti, smrtne kazni ... Iz publike morda nikoli prej ni vrelo toliko vprašanj kot tokrat. Zakaj vsi sosedje sovražijo Izrael? Zakaj so sploh Judje zgodovinsko osovraženi? Zakaj se malo poudarja (domnevno) izraelsko atomsko oborožitev? Kako to, da si Izrael privošči s posebnimi službami posegati v tujini podobno kot ZDA? Lobiranje judovskih finančnih krogov je res tako močno, kot nekateri slutijo? Veliko teh vsebin je obremenjenih s predsodki. Kar je resnično obsodbe vredno je izraelsko postopanje do Palestincev, ki daleč presega meje mednarodno sprejetih pravil. (ar) Srečanje pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž števerjan »Po cvetju in trnju sva hodila« »Z roko v roki po cvetju in trnju sva hodila, hvaležna Bogu, da sva z zlato nitko šopek skupnih let povila.« Milka in Remigij Ciglič iz Števerjana želita, da se ta misel zapiše ob njuni zlati poroki, ki sta jo praznovala ob koncu prejšnjega tedna. »Božji previdnosti se želiva zahvaliti, da sva skupaj dočakala ta dan.« Mašo je zanju daroval g. Marijan Markežič, 50-letnico skupne življenjske poti so z njima praznovali vaščani. Še posebno sta bila vesela tistih, ki so jima pomagali in bili ob različnih priložnostih ob strani. Dan jima je olepšal tudi pevski zbor, ki je prepeval pri maši, vsi prisotni - sorodniki in prijatelji - pa so jima izrazili voščilo in lepe želje. Za to sta slavljenca prav vsakemu hvaležna. »Naj živi prijateljstvo,« poudarjata. Bilo je nepozabno, tudi vreme je z njima praznovalo in jima namenilo sončen in topel dan. Za dodatno presenečenje so poskrbeli iznajdljivi domači fantje in sosedje, ki so iz balončkov sestavili zakonski par. Zlatoporočencema naj gre tudi naše voščilo. gorica - V galeriji Kosič dela s kolonije na Sinjem vrhu Pogled od zgoraj Poleg slovenskih umetnikov so lani sodelovali še likovniki izAvstrije, Hrvaške, Islandije, Makedonije, Poljske, Srbije in Ukrajine V galeriji Kosič na začetku goriškega Raštela letos že sedmo leto zapored gostijo mednarodno likovno razstavo s prikazom del, ki so nastala na poletnem likovnem simpoziju na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Gre za potujočo razstavo, ki so jo pred Goričani lahko občudovali tudi ljubitelji tovrstne umetnosti v Sežani, v Idriji in v Radovljici. Sinji vrh oz. tamkajšnji gostinski lokal Vidmar že četrt stoletja gosti to prestižno likovno delavnico, ki za teden dni prikliče ustvarjalce iz raznih evropskih držav. Simpozij nosi pomenljiv naslov Slovenija odprta za umetnost; podnaslov lanske delavnice pa je bil Pogled od zgoraj. Junija 2015 se je na gori nad Ajdovščino zbralo dva ducata slikarjev, ki so ob skupnem poglabljanju likovne umetnosti, iskanju pretoka različnih ustvarjalnih energij ter prijetnega druženja pripravili kar lepo število slik v raznih tehnikah in dimenzijah. Poleg dvanajsterice slikarjev iz Slovenije so se vabilu organizatorjev odzvali še likovni umetniki iz Avstrije, Hrvaške, Islandije, Makedonije, Poljske, Srbije in Ukrajine. Udeležence je na odprtju razstave pozdravil lastnik galerije Andrej Kosič, ki je tudi sam priznan in uveljavljen likovni umetnik. Zahvalil se je prirediteljem, da so tudi letos izbrali goriško galerijo za razstavo slik in pri tem izrazil željo, da bi se ta naveza nadaljevala tudi v naslednjih letih. Likovno kolonijo in razstavljena dela sta podrobno opisali likovni kritičarki Cristina Feresin v italijanščini in Anamarija Stibilj Šajn v slovenščini. Omeniti gre, da je umetnostna zgodovinarka Stibilj Šajnova tudi umetniški vodja kolonije na Sinjem vrhu in prav njena zasluga je, da se ustvarjalnega tedna udeležuje toliko različnih likovnikov z raznih koncev sveta. Obe kritičarki sta se v svojih nagovorih dotaknili pomena tovrstnega likovnega izražanja, ki poleg rokovanja s čopičem in barvami krepi prijateljstvo med udeleženci simpozija, obenem pa nudi Andrej Kosič s Cristino Feresin in Anamarijo Stibilj Šajn foto vp priložnost poglobljenega razmišljanja o stanju kulture in vrednot, ki jih ta izkazuje. Čudovito okolje 1000 metrov visokega Sinjega vrha s krasnim razgledom daleč naokrog še dodatno utrjuje ustvarjalen navdih sodelujočih. Tudi na zadnji delavnici so umetnike obiskali strokovnjaki iz likovnega sveta, ki so s predavanji obogatili kar naporen slikarski delovni teden. Kot častna gosta sta sodelovala tudi znana umetnika Šarko Vrezec iz Slovenije in Serhiy Sav-čenko iz Ukrajine. Kot vselej je bil tudi za to priložnost izdan katalog z opisom vseh likovnih del in njihovih avtorjev. Na koncu je Stibilj Šajno-va napovedala, da bo konec junija Sinji vrh ponovno zaživel z novo likovno delavnico in z novimi ustvarjalci, ki se jih je tudi letos prijavilo kar lepo število. Razstava v Kosičevi galeriji bo odprta do konca maja, in sicer ob urah obratovanja spodaj ležeče trgovine s čevlji. (vip) Briški slavčki in Butalci Kulturna sezona se biža koncu tudi pri društvu Briški grič. V petek, 20. maja, ob 20. bodo na sedežu društva v Števerjanu nastopili Mali briški slavčki in se z venč-kom narodnih pesmi poslovili od letošnje sezone. Večer bo popestrila otroška gledališka skupina kulturnega društva Skala iz Gabrij z igrico Mali Butalci. Portreti buržuazije V Pokrajinskih muzejih v Gorici bo v torek, 17. maja, ob 18. uri novo srečanje iz niza ob 150-letnici smrti likovnika Jožefa Tominca. O portretiranju buržuazije bo govorila direktorica Pokrajinskih muzejev Raffaella Sgubin. Kandidatka se predstavlja V baru Al buon bicchiere v Moraru se bo danes ob 11. uri predstavila županska kandidatka Zelenih Veronica Donda. Prisotni bodo tudi kandidati za občinski svet. / Primorshi GORIŠKA Nedelja, 15. maja 2016 17 Koncert v palači Attems V palači Attems v Gorici bo danes ob 18. uri koncert, na katerem bosta nastopila violončelistka Olena Guliei in pianist Voldymyr Lavrynenko. Lani sta glasbenika zmagala tržaški natečaj »Premio trio«. Vstop bo prost. Voden ogled mesta V Gorici bo danes ob 16. uri voden ogled mesta, ki ga prirejajo s sredstvi iz sklada Pisus. Tokrat bodo odkrivali dediščino reformacije in proti-reformacije. Ogledali si bodo cerkev sv. Ignacija, luteransko cerkev in sinagogo v Ascolijevi ulici. Udeleženci se bodo zbrali na Trgu Sv. Antona. Rezervacije zbirajo na telefonski številki 320-6392571. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. ~M Gledališče U Kino 21.45 »Tini - La nuova vita di Violet-ta«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Captain America: Civil War«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«. Dvorana 3: 17.00 - 21.45 »Tini - La nuova vita di Violetta«; 20.00 »Queen - A Night in Bohemia«. Dvorana 4: 16.40 »Robinson Crusoe«; 18.15 »Queen - A Night in Bohemia«; 20.15 - 22.15 »The Boy«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.00 »La macchinazione« (iz niza Kinemax dAutore). Razstave ISKRIVI SMEH NA USTIH VSEH - Niz veseloiger ljubiteljskih odrov v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: danes, 15. maja, ob 18. uri »Butalci« (Fran Milčinski), mladinski dramski odsek PD Štandrež; informacije in rezervacije po tel. 0481-531445, info@center-bratuz.org in tel. 0481-538128, zskp_gorica@yahoo.it. Prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in ZSKP. V DESKLAH: v Kulturnem domu bo danes, 15. maja, ob 20. uri gledališka predstava »Zidarji«, igrajo Radoš Bol-čina, Robert Cotič in Zarja Pavlin. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: v ponedeljek, 16. maja, ob 20. uri »Hura, Nosfera-tu!« (Andrej E.Skubic); v sredo, 18. maja, ob 20. uri »Kdo se boji Virginie Woolf?« (Edward Albee); informacije po tel. 003865-3352247, blagaj-na@sng-ng.si. V GORICI: v Taverni al Museo je na ogled skupinska razstava »Grad75« članov Fotokluba Skupina75; do 30. junija, informacije na info@skupina75.it. V VILI CORONINI CRONBERG v Gorici na Drev. 20. septembra 14 je na ogled razstava »A tavola con i conti Coronini - Le forme e i rituali dei pasti dal Settecento al Novecento«; do 16. oktobra od srede do nedelje 10.0013.00 in 15.00-18.00; informacije po tel. 0481-533485, info@coronini.it. Danes, 15. maja, ob 17. uri bo voden ogled razstave. V GORICI: v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju bo v ponedeljek, 16. maja, ob 18. uri odprtje razstave »La Presa di Gorizia - Il centenario 19162016«, na ogled bo do 30. novembra ob ponedeljkih 9.30-11.30 in od torka do nedelje 10.00-19.00; informacije po tel. 0481-535146. V GORICI: na sedežu kulturnega združenja Prologo (Ul. Ascoli 8/1) v sklopu festivala eStoria bo v soboto, 21. maja, ob 16. uri odprtje razstave »Catene invisibili«, spregovorila bosta Alessandra Santin ter umetnik Damson; razstava bo na ogled do 27. maja 10.00-19.00 ali po dogovoru po tel. 366-2440162. V GORICI: v lokalu Sporting Club v Ul. Madonnina del Fante 15 bo v soboto, 21. maja, ob 19. uri odprtje fotografske razstave Armanda Rogantinija »Živali med Prvo svetovno vojno«, na ogled bo do 21. junija vsak dan; informacije po tel. 0481-391418. ~M Koncerti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 »Robinson Crusoe«; 17.45 - 20.45 »Captain America: Civil War«. Dvorana 2: 15.20 - 17.20 »Tini - La nuova vita di Violetta«; 20.00 - 22.00 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«. Dvorana 3: 15.50 - 17.45 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«; 19.50 - 21.45 »Tini - La nuova vita di Violetta«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.45 -20.30 »Captain America: Civil War«. Dvorana 2: 15.30 - 17.30 - 20.00 -22.00 »Money Monster - L'altra fac-cia del denaro«. Dvorana 3: 15.15 - 17.00 - 19.50 -21.45 »Tini - La nuova vita di Violet-ta«. Dvorana 4: 15.00 - 16.40 »Robinson Crusoe«; 18.15 - 20.15 - 22.15 »The Boy«. Dvorana 5: 15.20 - 17.15 - 20.00 »Pe-ricle il nero«; 22.00 »Captain America: Civil War«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.45 »Captain America: Civil War«. Dvorana 2: 17.20 »Tini - La nuova vita di Violetta«; 20.00 - 22.00 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«. Dvorana 3: 17.45 »Money Monster -L'altra faccia del denaro«; 19.50 - vključena v programe poletnih kam-pov Dijaškega doma, bosta potekala v e-Hiši v Novi Gorici; informacije in vpisovanje do zasedbe mest po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. MLADINSKI DOM vabi otroke od 6. do 14. leta na »Poletnosti 2016« z igrami, izleti, videodelavnico, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami. Program: »Šala po šoli« dnevno središče (od 13. junija do 8. julija); »Video.lab narava« letovanje v koči z videodelavnico (od 20. do 24. junija); »Zeleni izziv« pustolovsko letovanje v koči (od 24. do 29. junija); »Šola za šalo« igriva priprava na začetek pouka (od 29. avgusta do 9. septembra); »1, 2, 3: Srednja !« uvod v srednjo šolo (od 5. do 9. septembra); Informacije in vpisi do 31. maja po tel. 0481-280857 ali 366-6861441, 3316936603, mladinskidom@libero.it, www.mladinskidom.it. V MLADINSKEM DOMU je v teku vpisovanje k pošolskem pouku za l. 2016/17; informacije in vpisi do 31. maja po tel. 0481-280857 ali 3666861441, 331-6936603, mladinski-dom@libero.it, www.mladinskidom.it. S Izleti KONCERT CERKVENIH PESMI otroških, mladinskih in odraslih pevskih zborov bo potekal v petek, 10. junija, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Štan-drežu. Rok prijave je petek, 20. maja, informacije v uradu ZCPZ, tel. 048131817, corili01@gorica.191.it. Urad je odprt ob ponedeljkih in sredah 8.0018.00, ob torkih, četrtkih, petkih 8.0014.00. Prireja Združenje cerkvenih pevskih zborov. GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v torek, 17. maja, ob 18. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici pri Novi Gorici koncert nagrajencev primorskih glasbenih šol na mednarodnih tekmovanjih »Mladi glasbeni biseri«; vstop prost. ZDRUŽENJE RODOLFO LIPIZER prireja v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v torek, 24. maja, ob 20.45 koncert pianista Carla Levija Minzi-ja in simfoničnega orkestra Transil-vania iz Romunije. DOBRODELNI KONCERT skupine »Hiša« bo v soboto, 4. junija, ob 20.30 v dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini v sklopu projekta »Neodvisno življenje hendikepiranih« društva YHD; informacije po tel. 0038631551405, www.skupina-hisa.si. H Šolske vesti TEČAJ ROBOTIKE organizira Dijaški dom Gorica v sodelovanju z e-Hišo v Novi Gorici. Potekala bosta dva tečaja in sicer: za učence in učenke od 7. do 10. leta v tednu od 13. do 17. junija, za učence in učenke od 11. do 14. leta od 20. do 24. junija. Tečaja, ki sta DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v petek, 27. maja, odpeljal avtobus udeležence izleta na Goli otok ob 5. uri iz Gorice s trga Medaglie d'oro-z Goriš-čka, nato s postanki v Pevmi pri vagi, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču, v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, v Doberdobu in na avtocesti pri Devinu. Organizatorji priporočajo, naj udeleženci preverijo veljavnost dokumenta za Hrvaško. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dne-vno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka. GORIŠKA DELEGACIJA FAI prireja obisk gradu Dobrovo z ogledom razstave Zorana Mušiča v soboto, 21. maja. Zbirališče na glavnem trgu v Loč-niku ob 15.30, informacije in najave pri točkah FAI v Gorici (knjigarna Antonini na Korzu Italia) in Tržiču (knjigarna Rinascita na Drev. San Marco) ob torkih med 17. in 18. uro. »KNJIGA OB 18.03« - AVTOBUSNI IZLETI z odhodom s trga pred železniško postajo v Gorici: danes, 15. maja, »Brda in prva svetovna vojna« v spremstvu Pierluigija Lodija; v petek, 20. maja na temo publikacije, ki jo je uredil Mimmo Franzinelli »Giornale di Guerra di Benito Mussolini«; v soboto, 21. maja, arheološko potovanje v starorimsko cesarstvo: Ajdovščina, Ze-mono, Col, Ad Pirum v spremstvu Andreja Štekarja; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210, ali info@esto-ria.it od ponedeljka do petka 15.0018.00. SPDG prireja 3. kolesarski izlet MTB sezone 2016 v nedeljo, 22. maja. Predstavitev izleta bo v četrtek, 19. maja, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v Ul. Rossini. Tokrat je na vrsti Nanos, tura je zahtevna, obvezna uporaba čelade. Zbirališče na parkirišču pred mejnim prehodom Rdeče Hiše - Rožne Doline (na italijanski strani) v nedeljo, 22. maja, ob 7.30; informacije in prijave po tel. 328-8292397 (Robert). □ Obvestila tek, 27. maja 2016, ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva v Prvomajski ulici, 20 v Jamljah. MESEC ODPRTIH VRAT AŠZ DOM GORICA v mesecu maju z brezplačnimi vadbami: minibasket za letnike 2004-05-06-07 (torek in sreda 16.45 -18.30, petek 16.45-18.15), mikrobasket za letnike 2008-09 (ponedeljek in četrtek 16.30-17.30), Cheer-leading za osnovnošolke (ponedeljek in četrtek 17.30-19.00); informacije pri AŠZ Dom (David Ambrožič, tel. 0481-33288, 329-2718115, domgori-ca@gmail.com). ŠZ SOČA iz Sovodenj vabi na mesec odprtih vrat. Brezplačna vadba mini-volleya (letniki 2007-2010) bo potekala ob torkih in petkih od 15. do 16.30 (trener Rok Černe), odbojke (letniki 2002-2006) ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 18.30 (trenerka Paola Uršič); informacije pri trenerjih ali na szsoca@yahoo.it. KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 2. do 12. julija; informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2 .nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. S Poslovni oglasi ZSKD vabi v nedeljo, 22. maja, na enodnevno delavnico, ki bo v Terski dolini, v odkrivanju slovenskih ustanov in kulturno-naravnih točk. Izlet je namenjen mladim članom oziroma odbornikom od 14. do 30. leta starosti; informacije na gorica@zskd.eu, 0481531495. AŠKD KREMENJAK sklicuje občni zbor volilnega značaja v četrtek, 26. maja 2016, ob 7. uri v prvem in v pe- 0 Prireditve »SREČANJE POD LIPAMI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v četrtek, 19. maja, ob 20.30 bo predstavitev znanstvenokritične izdaje dnevnika ljubljanskega škofa Antona Bonaventure Jegliča (1850-1937). O Jegličevem dnevniku bo spregovorila Marija Čipic Rehar z ljubljanskega nadškofijskega arhiva, z gostjo se bo pogovarjal prof. Adrijan Pahor. Prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič. TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA 2016 »Prosti čas je zame« bo potekal v Novi Gorici med 16. in 26. majem na LUNG-u (Cankarjeva 8), pred stavbo občine Nova Gorica in njeni neposredni bližini ter v Goriški Knjižnici Franceta Bevka; program na http://www.lung.si/dodatki/zgiban-ka_TVU_2016.pdf. 11. FESTIVAL VRTNIC V NOVI GORICI: zbirka vrtnic burbonk na vrtu Frančiškanskega samostana na Kostanjevici je na ogled vsak dan od 9. do 17. ure (vstopnina 2 evra) do danes, 15. maja, ob 11. uri bodo potekali vodeni ogledi (ob slabem vremenu odpadejo). Razstavo fotografij Danila Kotnika z naslovom »Dišeči portreti burbonk« bodo odprli v sklopu srečanja ljubiteljev vrtnic v petek, 20. maja, ob 19. uri v pasaži centra Eda. Moški pevski zbor Provox bo v vrtu Frančiškanskega samostana na Kostanjevici nastopil v soboto, 21. ma- ja, ob 20. uri (ob slabem vremenu v dvorani Frančiškanskega samostana). Rožne nasade v mestu si bo pod strokovnim vodstvom Edija Prošta mogoče ogledati v nedeljo, 22. maja, zbirališče ob 10. uri pod arkadami stavbe občine Nova Gorica. PRAZNIK POMLADI IN VELIKI BAZAR V PARKU bosta potekala danes, 15. maja, med 10. uro in 17.30 v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici. Na programu ob 10.30 inštalacija Land Art, ob 11.30 glasba z Ginom Pipio in skupino I Cadetti, ob 14. uri otroški bazar, ob 14.30 poskusna lekcija Qi Gong z bambusovimi palicami, ob 15. uri kreativni laboratorij za družine, ob 15.30 glasba s skupino Prognosi riservata, ob 16.30 družabne igre, ob 17.30 glasba z Ginom Pipio in skupino I Trovieri; brez denarja bo potekala izmenjava predmetov, idej, čustev talentov, časa; vstop prost. PRAZNOVANJE SV. KRIŽA V KOJ-SKEM: danes, 15. maja, ob 16. uri kri-žev pot z mašo pri cerkvi Sv. Križa, sledi družabno srečanje. V DOBERDOBU bo danes, 15. maja, ob 15. uri voden ogled naravnega rezervata doberdobskega jezera v odkrivanju rastlin v mokrišču (priporočena je primerna oprema), sledila bo predstavitev zelišč in njihova uporaba; ogled je brezplačen, obvezna prijava do zasedbe mest; informacije po tel. 333-4056800 ali inforogos@gmail.com. V PODTURNU v Gorici: ob 10-letnici odprtja župnijske dvorane »Incontro-Srečanje«: danes, 15. maja, ob 20.30 bo slavnostni koncert klasične glasbe (Verdi, Bellini, Rossini, Bizet in Hof-fenbach). V četrtek, 19. maja, ob 20.30 v cerkvi Sv. Roka bo koncert vokalne skupine Note d'autore v spomin na žrtve potresa ob 40-letnici. V soboto, 21. maja, ob 20.30 bo prireditev »Il dovere del ricordo«. Danes, 15. maja, je na ogled razstava Franca Du-ga »Cosi e del tempo vissuto ...« (10.00-12.00, 15.00-18.00). ZDRUŽENJE ANTEAS IN FNP CISL prirejata v torek, 17. maja, ob 15. uri na sedežu CISL v Ul. Manzoni 5 v Gorici predavanje deželnega predstavnika združenja Adiconsum Giusep-peja De Martina o zaščiti starejših ljudi pred goljufijami; sledila bo družabnost s tombolo; informacije po tel. 0481-53321, 531666, 534516. MIROVNIŠKA MANIFESTACIJA »EURHOPE - Za Evropo brez zidov« bo potekala na Trgu Evrope - Transalpini v Gorici v soboto, 21. maja, ob 15. uri. »BESEDA, IZRAZ, MIKROFON 2016« v Mali dvorani Župnijskega doma F.B. Sedej v Števerjanu se bosta odvijali predavanji: v nedeljo, 22. maja, od 9. do 12. ure predavanje in prikaz liče-nja ter maskiranja z Irino Giormani; v soboto, 28. maja, od 15. do 18. ure predavanje o oblačenju in javnem nastopanju z Leo Pisani. Pobuda v organizaciji ZSKP Gorica in Dramske družine SKPD F.B. Sedej; informacije po tel. 345-4566365 (Ilaria Ber-gnach, samo v popoldanskih urah), dramska.druzina@sedej.org, www.se-dej.org. ZAKLJUČNA PRIREDITEV SKRD JEZERO iz Doberdoba bo v četrtek, 26. maja, ob 19. uri v društvenih prostorih. Gostje večera bodo trio harmonik Dolina, učenci flavte pri Pihalnem orkestru Kras, Slavica Radinja, ki bo predstavila lepote Japonske; na ogled bosta razstava ročnih del tečajev pletenja, kvačkanja in klekljanja ter razstava izdelkov otrok, ki so obiskovali ustvarjalni laboratorij. V NARAVOSLOVNEM IN GEOLOŠKEM MUZEJU v Ul. Brigata Avelli-no v Gorici prireja naravoslovno združenje Alvise Comel niz predavanj: v petek, 27. maja, ob 17. uri bo predavanje Enrica Feolija o ekologiji, znanstvenih zbirkah in papeževi en-cikliki »Laudato Si«; v petek, 10. junija, ob 17. uri bo srečanje posvečeno herbarijem, njihovi pripravi in vlogi, predavala bosta Dušan Černic in Liubina Debeni; v petek, 17. junija, ob 17. uri bo o gobah predaval Giorgio Fragiacomo; v petek, 24. junija, ob 17. uri bo predavanje Pierpaola Merluz-zija o naravoslovni poti ob Soči; vstop prost, informacije po tel. 0481392269, 342-8699900, associazione-naturalisti.comel@gmail.com. 0 Mali oglasi PRODAJAMO lep, rdeč, metaliziran skuter Ovetto-MBK 50 cc, letnik 1999, v odličnem stanju, lepo vzdrževan, vedno v garaži. Plačana prometna taksa za leto 2016, komaj opravljen tehnični pregled, možnost ogleda; tel. 329-8973526. Pogrebi JUTRI V KRMINU: 14.30, Laura Bon por. Drius (iz tržiške bolnišnice ob 13.50) v stolnici in na pokopališču. RADIO IN TV SPORED ZA DANES Prmariti kiJi Nedelja, 15. maja 2016 _RAI3bis_ SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 _RAJI_ 6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.30 Dnevnik 10.00 Easy Driver 10.30 A Sua immagine, vmes maša 12.20 Linea verde 14.00 L'arena 16.35 Domenica In 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.30 Serija: Una pallotto-la nel cuore _RAI2_ 6.40 Memex - La scienza raccontata dai protagonisti 7.10 Nan.: Due uomini e mezzo 7.50 Serija: Heartland 8.30 Serija: Il no-stro amico Charly 9.15 I nostri amici ani-mali 10.00 Verska oddaja 11.00 Mezzo-giorni in famiglia 13.0016.50, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspet-tano 15.30 Quelli che il calcio 16.55 Tenis (m): Internazionali d'Italia 2015, finale 21.00 Avtomobilizem: Formula 1, VN Španije, dirka 23.00 La Domenica Sportiva _RAI3_ 7.15 Film: La primula bianca (kom., '64) 8.45 12.10 Rubrike 12.00 14.00, 15.00, 18.55, 23.30 Dnevnik in vreme 12.55 Ritratti 14.30 In 1/2 ora 15.05 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2016, 9. etapa 18.10 Serija: I miste-ri di Murdoch 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa 21.45 Report 23.45 Gazebo _RAI4_ 14.00 Eurovision Song Contest 17.50 Novice 17.55 Ghost Whisperer 19.35 Medium 21.10 The Voice of Italy 2016 23.55 The Royals _RAI5_ 14.00 Wild Italy 14.50 Isole selvagge 15.45 Memo - L'agenda culturale 16.35 Gledališče: La trilogia della villeggiatura 18.10 1.00 Novice 18.15 Glasba 19.55 Kehinde Wiley, an economy of grace 20.45 Cult Book 21.20 Gange 22.10 Memo al Salone del Libro 23.00 Film: Ai confini del paradiso (dram., '07) RAI MOVIE 13.20 Moviextra 13.55 Film: La scompar-sa di Pato (krim., It., '12) 15.35 Film: 20.000 leghe sotto i mari (pust.) 17.45 Novice 17.50 Film: Loch Ness (fant.) 19.35 Film: Come la prima volta (rom.) 21.15 Film: Pomi d'ottone e manici di scopa (fant., '71, r. R. Stevenson) 23.20 Film: A distanza ravvicinata (dram., '86, i. S. Penn) RAI PREMIUM 14.20 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.25 Autoritratti 14.55 Serija: Perception 16.30 Serija: L'ispettore Sarti 17.30 Novice 17.35 Serija: Commesse 19.25 Serija: Il maresciallo Rocca 21.20 Cosi lontani cosi vicini 23.35 Serija: L'isola _RETE4_ 6.35 Media Shopping 7.05 Super Partes 8.15 Terra! 9.20 10.50 I grandi della fede 10.00 Maša 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Perry Mason 14.00 Film: La fi-nestra sul cortile (triler, '54, r. A. Hitchcock, i. G. Kelly) 16.30 Film: I giorni dell'ira (ve-stern, '67) 19.35 Dentro la notizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Maurizio Costanzo Show _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.10 Le frontiere dello spirito 9.50 Life - Lo spettacolo del-la vita 10.50 La ricetta perfetta 12.00 Me-laverde 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Domenica Live 18.45 Caduta libera! 20.40 Show: Pape-rissima Sprint 21.10 Nad.: Il segreto 23.35 X-Style _ITALIA1_ 7.00 Super Partes 8.00 Risanke in otroške serije 9.30 13.55 Motociklizem: SP Super-bike 2016 11.00 Nan.: Due uomini e 1/2 11.35 Nad.: Una mamma per amica 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 14.55 Film: Il viaggio dell'unicorno (fant.) 18.05 Flight 616 19.00 Film: The Adventurer - Il mistero dello scrigno di Mida (pust.) 21.10 Film: X-Men - L'inizio (fant., '11, i. J. Lawrence) 23.45 Emigratis _IRS_ 13.10 Film: Stanno tutti bene (dram., '90) 15.35 23.10 Live from Cannes 15.55 Film: Kundun (biogr., '97) 18.25 Note da Cannes 18.35 Film: La recluta (akc., '90, r. in i. C. Eastwood) 20.55 Film: La regola del sospetto (triler, '03, i. A. Pacino, C. Farrell) 23.35 Film: S1m0ne (fant., '02, i. A. Pacino) _LA7_ 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 L'aria che tira - Il diario 11.00 Otto e mezzo 11.35 Film: Miracolo sull'8a strada (zf, '87) 14.00 Kronika 14.20 Serija: Il commissario Cordier 16.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 Fuori Onda 21.30 Film: Una donna in carriera (kom., '88, i. H. Ford, M. Griffith) 23.45 Film: Seduzione pericolosa (triler, '89, i. A. Pacino) _LA7D_ 6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.10 I menu di Benedetta 13.05 19.20 Chef per un giorno 15.10 Non ditelo alla sposa 18.55 Dnevnik 19.00 Food Maniac 21.30 Croz-za nel Paese delle Meraviglie 23.00 Ecce-zionale Veramente TELEQUATTRO 6.40 La parola del Signore 6.55 Apriti cielo 7.00 Sveglia Trieste! 9.00 89° Adunata Nazionale Alpini Asti 19.30 23.00 Dnevnik 19.45 Qua la zampa 20.30 Dodici minuti con Cristina 20.45 Qui studio a voi stadio 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta _CIELO_ 12.45 Novice 12.50 18.55 Top Gear UK 14.00 Film: New Police Story (akc.) 16.30 Film: San Andreas Quake (zf) 18.00 Steve Austin - Sfida implacabile 21.10 Film: Diamond Dogs (akc.) _DMAX_ 8.35 Rimozione forzata 12.55 Nudi e cru-di 15.45 River Monsters 21.10 Affari a tutti i costi 22.10 Cacciatori di veleni 23.05 Caccia all'oro bianco 23.55 Jail: dietro le sbarre SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.55 23.50 Sledi 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 22.20 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenski pozdrav 14.50 Aplavzi! 15.20 Film: Medena koža (anim.) 17.20 Vikend paket 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Modna hiša Velvet 21.25 Intervju 22.50 Dok. film: Zaznamovani - Po sledeh srednjeameriških tolp SLOVENIJA2 6.15 Duhovni utrip 6.30 Avtomobilnost 6.55 Posebna ponudba 8.00 TV poroka 8.40 Igraj kolce 10.00 Žogarija 10.30 Pot na EP 2016 10.50 Kajak kanu: EP (m) 12.45 Konjeništvo: pokal narodov 14.25 Pesem Evrovizije 2016: izbor iz Stockholma 17.45 Ambienti 18.15 Zaljubljeni v življenje 19.05 Zvezdana 19.50 Žrebanje Lota 20.00 25. letnica Slovenske vojske 21.20 Nan.: George Gently 22.55 Stockholm, 12 točk! 23.50 Vikend paket _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovice 14.20 Tednik 14.50 Vrt sanj 15.35 Dok.: K2 16.05 Ek-sodus pentatevh 17.25 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 22.00, 23.50 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod-Zahod 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok.: Tomizza brez meja 21.30 Dok.: Capri 22.15 Dok.: Mister Gadget 22.20 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 22.25 Slovenski magazin 22.50 Tartini festival Piran 2005 23.20 Sredozemlje _POP TV_ 7.00 Risanke, otroške in zabavne serije 10.05 12.25 Tv prodaja 10.10 Film: Lassie - Puma, moj prijatelj (pust.) 11.40 Plesna scena 12.35 Film: Umor na peti aveniji (dram.) 14.30 Film: Sanje o ljubezni (druž.) 16.10 Bitka parov 17.40 Vrtičkanje 18.20 Polona ga žge 18.55 Novice in vreme 20.00 Znan obraz ima svoj glas 23.15 Film: O psih in mačkah (kom.) _KANAL A_ 6.5019.00 Pozor, priden pes! 7.00 Risanke in otroške serije 7.2519.30 Serija: Veliki po-kovci 7.50 Nan.: Mrhi za šankom 8.45 Magazin Lige Evropa 9.15 Magazin Lige prvakov 10.00 Serija: Snowboarderji 10.15 Tv prodaja 11.10 Film: Asterix in Obelix v Britaniji (pust.) 13.25 Film: 007 - Operacija vesolje (akc.) 15.50 Volan 16.25 Film: Ano-nimnež (dram.) 20.00 Film: Možje X - Prvi razred (fant.) 22.30 V živo iz hiše Big Brother 23.00 Film: Hipnoza (horor) PLANETTV 13.00 Peklenska kuhinja 14.50 Nan.: Nor, zmeden, normalen 15.30 Film: Tvoji, moji, najini (kom.) 17.10 Ta teden z Juretom Godlerjem 17.45 Dok.: Galileo 18.45 21.45 Danes 19.15 Vreme in šport 19.25 Debate 20.00 Film: Adrenalin (akc.) 21.50 Film: Vročina (akc.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Nedeljska maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, sledi Music box; 17.30 Z naših prireditev: koncert Akademskega orkestra iz Berlina, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Na športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.00, 13.00, 14.00, 19.00, 20.00, 20.30, 22.00 Glasba; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Os-servatorio; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 15.00 Ferry Sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 21.30 So-noricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP & OVEN 21.3.-20.4.: Zelo boste razumski. Vaša čustva in občutki ne bodo dosegljivi. Uspešni boste predvsem v miselnih opravilih. Ljubezen: partnerju ne boste dosegljivi. Odtujila se bosta drug od drugega. m^l BIK 21.4.-20.5.: Zelo boste družabni. Pomembno vam bo pozitivno pripomoči k delovanju skupine. Na delovnem mestu boste dobri v koordinaciji in organizaciji, zato bo nadrejeni pozoren na vaše delo. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Vaše upanje glede dogajanja v partnerskem odnosu se ne bo uresničilo. Skušajte zmanjšati pričakovanja. Na delu vas, obratno, čaka uspeh. Vaš trud bo končno prepoznan in nagrajen. RAK 22.6.-22.7.: Lepo presenečenje vas čaka na področju prijateljstva. V vaše življenje bo vstopila nova oseba. Zaživeli boste, razpoloženje bo boljše. Ljubezen: samski raki lahko pričakujete spremembe. y^ LEV 23.7.-23.8.: Težko se bo-(^^r ste spopadali z novimi izzivi, ki vam jih bo nalagal šef. Sodelavci vam ne bo pomagali, imeli boste občutek, da vas ne sprejmejo. To je zgolj prehodno obdobje in le plod vaših misli. DEVICA 24.8.-22.9.: V hišo za-^^ kona bo vstopilo sonce in vas navdalo z novo energijo za spopadanje z izzivi. Prevzeli boste vodstveno vlogo, kar lahko povzroči težave, če je tudi partner devica. Zdravje: dobro. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na ^ ^ področju zdravja se vam obeta sprememba na bolje. Dolgo ste iska- li dobro počutje. Pridobili boste energijo, ki je potrebna na delu, da boste končno učinkoviti z obveznostmi. Nedelja, 15. maja Rete 4, ob 14. uri VREDNO OGLEDA La finestra sul cortile ZDA 1998 Režija: Jeff Bleckner Igrajo: Christopher Reeve, Darji Hannah in Robert Forster Po istoimenski zgodbi Cor-nella Woolricha, ki je sicer leta 1954 navdahnila že Alfreda Hitchocka, je leta 1998 prepričala tudi Blecknerja, da ji posveti celovečerec. Tokratni protagonist Jason Park ni fotograf, temveč arhitekt, ki je zaradi nesreče priklenjen na invalidski voziček. Kratkočasi se z radovednim opazovanjem življenja sosedov, dokler nekega dne ravno ob pogledu skozi okno sliši tragični krik, ki prihaja iz stanovanja kiparja Jasona Thorpeja. Ob tem pa tudi opazi, da od tistega dne Jasonove žene ni več na spregled in da je njeno prisotnost nadomestila druga ženska ... DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Močno boste usmerjeni v zadovoljevanje lastnih potreb in želja, ki bodo neodvisne od ljudi okoli vas. Egoizem bo dobro del vaši samopo-dobi, manj pa prijateljskim odnosom. STRELEC 23.11.-21.12.: V družinskih krogih boste prevladovali. Čeprav boste spretni v odnosih, ne pretiravajte v manipulaciji in pazite, da ne nepravično izkoristite bližnje. V službi bo mirno obdobje. KOZOROG 22.12.-20.1.: Veliko pozornosti boste namenili karieri. Nadrejeni vam bo zaradi vneme zaupal zahtevnejše naloge. To vam bo vzelo več časa, kot pričakujete. Pazite, da ne zapostavite družine. VODNAR 21.1.-19.2.: Dobili ^ boste nov zagon. Sveža energija, s katero vas bosta navdala sonce in Mars, bo blagodejno vplivala na vašo samopodobo. V službi boste blesteli, prav tako boste uspešni v ljubezni. RIBI 20.2.-20.3.: Ta teden boste občutili vpliv sonca v samozavedanju. Poglobili se boste vase in prišli do spoznanj, po katerih že dolgo hrepenite. Zaradi finančnih težav boste morali več časa nameniti delu. Ob 12.00 bo na sporedu Koroški obzornik, najprej s poročilom o tem, da je 26.aprila minilo pet let od podpisa memoranduma in kompromisa za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem. Na novinarski konferenci v prostorih Zveze Bank v Celovcu so predstavili zasnovo bodoče strukture dvojezičnega bančnega sektorja na Koroškem. Zveza slovenskih izseljencev ima novega predsednika. V majskem Koroškem obzorniku med drugim poročajo tudi o tem, kako doživlja krajevno prebivalstvo ponovno vzpostavitev kontrole na prelazu Brenner. Gostja oddaje Istrska srečanja ob 14.10 bo Nataša Segulin, upokojena odgovorna urednica Televizije Koper Capodistria, ki je po upokojitvi odkrila novo ljubezen in strast. Njene fotografije so takoj vzbudile veliko zanimanja in odobravanja in bile na ogled celo na Dunaju in v Cankarjevem domu. V sklopu današnje oddaje Z naših prireditev bomo ob 17.30 predvajali posnetek koncerta, ki je bil preteklega 7. maja v stolni cerkvi Marije Vnebovzete v Guminu, v okviru obeležitve 40-letnice potresa v Furlaniji. / Primorshi RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 15. maja 2016 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Volilne tribune, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.35 Protestantesi-mo 8.05 Serija: Le sorelle McLeod 9.30 13.30, 17.45 Rubrike 10.30 Cronache ani-mali 11.001 fatti vostri 13.00 18.20, 20.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.05 LOL 21.15 The Voice of Italy 2016 RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.10 Viaggio nell'Italia del Giro 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Amore criminale 23.15 Il processo del lunedi RAI4 21.10 Film: Ironclad (pust.) 23.20 Film: Sword of Vengeance (akc.) _RAI5_ 13.45 Wild Italy 14.35 Isole selvagge 15.30 18.55 This is Opera 16.20 Dok. film: George Harrison - Living in the Material World 17.55 Ubiq - Origine 18.20 Novice 18.25 20.45 Passepartout 19.45 La liberta di Bernini 21.15 Gledališče: Sim Sala Music - La canzone comica 22.45 Gledališče: Pigna-secca e Pignaverde RAI MOVIE 14.00 Film: Fuori controllo (triler, '10, i. M. Gibson) 16.00 Film: Una lama nel buio (tri-ler, '82, i. M. Streep) 17.35 Novice 17.40 Film: Twin Dragons (akc., '92, i. J. Chan) 19.25 Film: Fico d'India (kom., It., '80, i. R. Pozzetto) 21.15 Film: La resa dei conti (ve-stern, '66) RETE4 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 Kviz: Colors 15.15 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.40 La vita in diretta 18.45 Kviz: L'Ere-dita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Il sistema 23.40 Petrolio 6.55 Serija: Hunter 8.55 Nad.: Bandolera 9.45 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.301 viaggi di Donnavventura 15.40 Serija: Hamburg Distretto 21 16.40 Serija: Il comandante Florent 19.35 Dentro la no-tizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta colonna CANALES 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uo-mini e donne 16.10 Amici - Day Time 16.20 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Nad.: Romanzo siciliano 12.05 17.55 Flashpoint 13.35 Star Trek Enterprise 15.15 Fairy Tail 15.35 Numbers 17.50 0.50 Novice 19.30 Ghost Whisperer 23.30 Film: Il santo (akc., '97) _ITALIA1_ 6.35 Risanke in otroške oddaje 8.15 Nad.: Settimo cielo 10.15 Serija: Dr. House - Medical Division 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsono-vi 14.30 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.45 Nan.: My Name is Earl 16.06 Nan.: Due uomini e 1/2 17.00 Nan.: Friends 18.00 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Film: La rivolta delle ex (kom., '09, i. M. McCona-ughey) 23.20 Tiki Taka _IRIS_ 13.10 Film: Lo scugnizzo (kom., It., '79) 15.05 22.55 Live from Cannes 15.30 Film: Agente 007 missione Bloody Mary (spio., '65, i. K. Clark) 17.30 Note da Cannes 17.35 Film: Scansati... a Trinita arriva Eldorado (vestern, '72) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 23.15 Film: Mr. & Mrs. Bridge (dram., '90, i. P. Newman) RAI PREMIUM 11.40 Nad.: Un posto al sole 12.35 Serija: Il commissario Nardone 13.25 Parliamone 14.10 Serija: Sulle tracce del crimine 15.15 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.20 Nad.: Cuori rubati 15.50 Serija: Provaci ancora prof 17.35 0.35 Novice 17.40 23.50 Serija: Il commissario Rex 19.25 Nad.: Capri 20.20 Nad.: Tutti pazzi per amore 21.20 Nad.: Scusate il disturbo 21.00 Film: Lebanon (dram., '09) 23.20 Film: Valzer con Bashir (voj., '08) _laz_ 6.30 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffe Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.20 Dok.: Sfera 18.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita _lazd_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 The Dr. Oz Show 7.30 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 11.20 SOS Tata 13.30 Serija: Providence 16.45 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Ancora una volta (kom., '91) 23.15 Film: Fuga dal Natale (kom., '04, i. T. Allen) TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Aktualno: Musa Tv 13.1517.55, 20.25 Oggi e 13.2017.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Trieste in di-retta 19.05 Dodici minuti con Cristina 19.20 Qua la zampa 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Il medico per te 23.30 Film: Cowboy (vestern, '58) CIELO 12.30 13.45 MasterChef Australia 13.30 Novice 14.15 Masterchef Italia 16.15 18.15 Fratelli in affari 17.15 Buying & Selling 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.15 Film: Dear John (dram., '10, i. A. Seyfried, C. Tatum) _DMAX_ 12.20 20.15 Affari a tutti i costi 12.45 18.30 Affare fatto! 13.45 Si salvi chi puo! 14.40 Gator Boys: gli acchiappalligatori 15.40 Cacciatori di gemme 16.40 Affari a quattro ruote World Tour 17.35 Gli eroi dell'asfal-to 19.25 Banco dei pugni 21.10 Big Fish Man 22.05 Mostri degli abissi 23.00 A mari estremi SLOVENIJA1 5.55 Utrip 6.10 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.15 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 10.35 10 domačih 11.10 18.25 Kviz: Taksi 11.50 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.20 Dok.: Kače 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.30 Panoptikum 14.20 Osmi dan 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 18.15 Risanke 16.25 Točka preloma 17.30 Razred zase 17.55 Novice 18.00 eR-TeVe 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.05 Pisave 23.40 Gala Wagner SLOVENIJA2 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.05 Zgodbe iz školjke 8.50 Točka 9.50 Dok.: Krištof Zupet - Slikar 10.45 Duhovni utrip 11.00 17.00 Halo TV 11.45 Dobro jutro 14.10 Polnočni klub 15.40 Ljudje in zemlja 16.30 Avtomobilnost 17.50 Kviz: Vem! 18.25 To bo moj poklic 18.55 Plavanje: EP 20.45 Nan.: Ti, jaz in oni 21.55 Nan.: Wallander 23.35 Spomini _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Vse-danes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Tartini festival Piran 2015 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 22.20 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 17.25 Istra in... 18.00 23.20 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Športna cona 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione magazin 21.00 Meridia-ni 22.15 Dok.: Mister Gadget 22.50 Sprehodi 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji _POP TV_ 6.55 Risanke in otroške serije 8.20 9.30, 11.00, 12.10 Tv prodaja 8.2515.30 Nad.: Italijanska nevesta 10.0016.55 Nan.: Komisar Rex 11.15 14.35 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.25 17.55 Moja mama kuha bolje! 13.35 Nan.: Trdoglavci 16.30 18.55, 22.30 Novice 20.00 Nad.: Usodno vino 21.00 Dan najlepših sanj 23.10 Serija: Franklin in Bash _KANAL A_ 6.55 ŠKL - Šport mladih 7.25 Volan 8.00 Serija: Nočna izmena 8.50 13.45 Risanke 9.35 12.00 Nan.: Od zaroke do poroke 10.15 11.25, 11.40 Tv prodaja 10.30 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 12.30 Serija: Odvetnik z ulice 14.15 Film: O psih in mačkah (kom.) 16.05 Serija: Mentalist 18.00 19.50 Svet 20.00 Serija: Alarm za Kobro 11 IRIS Ponedeljek, 16. maja Iris, ob 23.25 VREDNO OGLEDA Valzer con Bashir Izrael - Nemčija - Francija 2008 Režija: Ari Folman Glasba: Max Richter Neke noči v lokalu stari prijatelj režiserju Ariju Folmanu pripoveduje o ponavljajoči se nočni mori, v kateri ga preganja šestindvajset psov. Vsako noč enako število zverin. On tisto število v resnici zelo dobro pozna. Ko so izraelske enote zasedale del Libanona, so njemu, ki si ni upal streljati na ljudi, zaupali ubijanje psov, živali, ki so v temi z lajanjem napovedovale prihod vojakov. Ubil jih je točno šestindvajset. Folman se tako v avtobiografskem animiranem dokumentarcu poda v iskanje resnice o krvavem napadu na palestinska begunska taborišča v Sabri in Chatili leta 1982 in o vlogi, ki jo je tudi sam pri tem odigral. 21.00 Big Brother 22.00 Big Brother Klub 22.30 Film: Zločinec (krim.) PLANETTV 12.20 Serija: Havaji 5.0.13.20 22.10, 23.25 Bilo je nekoč 14.35 Ellen 15.35 Nad.: Esperanza 16.35 20.00 Nad.: Ena žlahtna štori-ja 17.50 Glej, kdo kuha 18.45 21.55 Danes 19.15 Vreme in šport 19.25 21.05 Da, dragi! Da, draga! RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: začnimo skupaj; 9.00 Skupaj zmoremo - Športna oddaja; 10.10 Prva izmena: Prepletanja o glasbi; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Miguel de Cervantes Saavedra: Don Kihot - 6. del, sledi Music box; 18.00 Tatjana Rojc: Rebula je Rebula - 8. del; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Volilne tribune; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 7.25 Kotiček za jeziček; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 10.00, 11.45 Pesem in pol; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Z vročega asfalta; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Pevski zbor GŠ Koper; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.05 Rubrica Sissa; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 20.00, 22.30, 23.35 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 19.30 Il giornale della sera; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V okviru tedenske rubrike Pogled skozi čas bo ob 11.15 na sporedu druga oddaja iz niza "Trst v ilegali", ki ga pripravlja zgodovinarka Dunja Nanut. V tokratni oddaji bomo lahko prisluhnili nadaljevanju pričevanja aktivistke Sonje Cunder, ki se je vključila v ilegalno delovanje že leta 1941. Obujala bo spomine na svoje delo v sklopu gospodarske komisije, pa tudi na svojo partizansko poroko pod murvo Fabianijevih v Kobdilju, kjer se je julija 1944 poročila s Stanetom Cundrom - Ankom. Sreče pa je bilo kmalu konec, saj jo je oktobra 1944 banda Collotti aretirala in zaprla v zloglasno Villo Triste. Niz oddaj Rebula je Rebula, ki je na sporedu ob ob 18.00, se nadaljuje s poglavjem, v katerem je govor o vojni. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Nedelja, 1S- maj3 2016 APrimorski r dnevnik Gasparini v Južno Korejo LJUBLJANA - Slovenski odbojkarski reprezentant Mitja Gasparini bo v naslednji sezoni igral v Južni Koreji. Tam je namreč uspešno prestal preizkušnjo in bo eden od osmih tujcev prvenstva. Korektor iz Izole je podpisal pogodbo z ekipo Incheon Korean Air Jumbus, ki naj bi mu odštela 300.000 dolarjev. Gasparini je v Južni Koreji že igral v sezoni 2012/13 (Hyundai Skywalkers). Nato je dve leti preživel pri Veroni, ekipi slovenskega selektorja Andree Gianija, letos pa je postal francoski prvak z ekipo Paris Volley. nogomet - V Sloveniji prvič po sezoni 1994/9S Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E Dragic vse bolj »vroč« MIAMI - Košarkarji Miami Heat so v četrtfinalu končnice severnoameriške lige NBA doma premagali Toronto Raptors s 103:91 ter izsilili sedmo tekmo, ki bo odločila potnika v konferenčni finale. Goran Dragic je prispeval 30 točk, kar je njegov najboljši dosežek v končnici. Miami je bil že na robu izpada, saj je imel Toronto z izidom 3:2 že prvo zaključno žogo za uvrstitev v finale vzhodne konference proti Cleveland Cavaliers. Odločilna sedma tekma bo danes ob 21.30 v Torontu. Naslov ljubljanski Olimpiji VELENJE - Nogometaši ljubljanske Olimpije so si krog pred koncem Prve lige Telekom Slovenije z golom iz najstrožje kazni Kronavetra v 90. minuti (v gosteh proti Rudarju) zagotovili naslov državnega prvaka za sezono 2015/16. Na lestvici imajo 71 točk, tri več od Maribora, ki je zmagal s 3:1 v gosteh pri Krki, in boljši izkupiček z medsebojnih tekem s štajerskim klubom. Olim-pija je bila prvak v prvih štirih sezonah po osamosvojitvi Slovenije. Pozneje pa so primat na slovenskih zelenicah prevzeli drugi, predvsem Maribor, ki je nazadnje nanizal pet zvezdic zapovrstjo, skupaj pa ima kar 13 naslovov najboljšega v državi. Štirikrat je bila prvak Gorica, dvakrat Domžale, enkrat pa Koper, ki je včeraj na pomembni tekmi v boju za obstanek premagal Gorico v gosteh z 0:1. Koper bo v zadnjem krogu (21. maja) gostil Zavrč (včeraj 1:1 s Krškim). Iz 2. SNL se je v višjo ligo prebila ekipa Radomelj. Drugo mesto, ki vodi v dodatne kvalifikacije, je domena Aluminija in ptujske Drave. V ITALIJI - V zadnjem krogu italijanske A-lige je Juventus kar s 5:0 premagal Sampdorio. Napoli je bil s 4:0 (kar trije goli in rekord Higuaina) boljši od Frosinoneja in je potrdil drugo mesto. Sassuolo je s 3:1 premagal Inter in je na pragu uvrstitve v evropsko ligo. Milan je na domačem igrišču iz- 79 točk na 84 razpoložljiv je v zadnjih 28. krogih osvojil Juventus. Paulo Dybala je dosegel 23 golov (19 v A-ligi). gubil proti Romi s 3:1 (Bacca; Salah, El Shaa-rawy, Emerson). Udinese bo sezono sklenil drevi ob 20.45 pred domačimi navijači na stadionu Friuli oziroma areni Dacia. Carpi je še v igri za obstanek, čeprav emilijsko moštvo ne bo svoje sreče kovač. Rešili bi se le, če bi premagali furlanske črno-bele in Palermo ne bi premagal že izpadle Verone. Na Friuliju bo tokrat tudi Di Natale Day. 38-letni Udinese-jev kapetan se bo namreč poslovil od svojega moštva. V Videm je prišel leta 2004 od Empolija. Današnja tekma v Vidmu pa ni povsem brezpredmetna za Udinese. Ni vseeno, če se namreč črno-beli uvrstijo na končno 17. mesto ali pa na 13. 17. pozicija bi v Pozzovo blagajno prineslo 900 tisoč evrov televizijskih pravic. Za vsako mesto proti vrhu pa bi se vsota dvignila za cifro med 200 in 300 tisoč evrov. Kot zanimivost moramo še dodati, da bo današnjo tekmo Chievo - Bologna sodil pordenonski sodnik, novinec v A-ligi, Ric-cardo Ros. Danes bodo na sporedu še (18.00): Empoli - Torino, Genoa - Atalanta, 20.45 Palermo - Verona, Lazio - Fiorentina. V ŠPANIJI - Liga se je končala z zmago Barcelone. Katalonci so z zmago v zadnjem krogu v Granadi s 3:0 za točko prehiteli Real iz Madrida. Za Barcelono je to 24. naslov prvaka. Strelec vseh treh zadetkov je bil Urugvajec Luis Suarez, ki je tako postal najboljši strelec španskega prvenstva, s 40. zadetki pa bo hkrati osvojil tudi zlati čevelj kot najučinkovitejši napadalec v Evropi. (sta, jng) Nogometaši ljubljanske Olimpije, ki jih vodi italijanski trener Rodolfo Vanoli, so se tako veselili naslova državnih prvakov, ki so ga v slovenski prestolnici pogrešali od sezone 1994/95 rtvslo.si skoki v vodo - EP Tania Cagnotto zlata tudi s 3-metrske deske LONDON - Tania Cagnotto, ki bo danes praznovala 31. rojstni dan, je na evropskem prvenstvu v skokih v vodo v Londonu segla še po 28. kolajni. Z zlato kolajno se je okitila s skokom s trimetrske deske in zdaj cilja še na zlato v sinhronem skoku (danes). Srebrna kolajna je pripadala Nizozemki Uschi Freitag, bron pa Angležinji Grace Reid. Francesca Dallape se je uvrstila na 11. mesto. DIAMANTNA LIGA - V atletski diamantni ligi v Šanghaju je v teku na 100 m zmagal Američan Gatlin s časom 9,94. V metu diska je orodje vrgla najdlje Hrvatica Sandra Perkovič (70,88 m). OLIMPIJSKE KVALIFIKACIJE - Italijanske odbojkarice so ponoči z zmago s 3:1 proti Južni Koreji začele kvalifikacije za nastop na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru. Danes ponoči so »azzurre« igrale proti Tajski. KOŠARKA - A1-liga, play-off, četrt-finale (četrta tekma): Venezia - Cremona 87:76 (3:1). Venezia se je uvrstila v polfinale. V Sloveniji, četrtfinale (druga tekma): Rogaška - Helios Suns 76:64 (1:1), Šenčur - Krka 74:81 (0:2). Krka se je uvrstila v polfinale. TRŽAČANI 8. - V predzadnjem krogu vaterpolske A1-lige je Pallanuoto Trieste (zadnjič) premagal Sori z 12:5 in si tako zagotovil končno 8. mesto na lestvici. V zadnjem krogu bo tržaška ekipa igral v Rimu proti Laziu. HOKEJ NA LEDU - SP, izidi: Norveška - Švedska 2:3, Rusija - Švica 5:1, Ka-zahstan - Latvija 1:2; Francija - Finska 1:3, Madžarska - Belorusija 5:2 (Madžari so v elitnem SP zmagali po 77 letih), Kanada -Slovaška 5:0. Rekord! Argentinski napadalec Napolija Gonzalo »Pipita« Higuain, ki je sinoči proti Frosinonu dosegel tri zadetke (skupno letos v A-ligi 36 golov) je po 66 letih podrl strelski rekord švedskega nogometaša Nordhala, ki je v sezoni 1949/50 zadel 35 golov v 37 tekmah ansa kolesarstvo - 8. etapa dirke po Italiji »Rožnati« Brambilla in italijanski trojček AREZZO - Italijan Gianluca Brambilla, kolesar Etixx-QuickStepa, je zmagovalec osme etape dirke po Italiji, dolge 186 km med Folignom in Arezzom. Z etapnim uspehom, do tega je prišel s samostojno vožnjo kakšnih 25 km, sicer pa je bil cel dan med ubežniki, je oblekel tudi roza majico vodilnega na Giru. Drugo mesto v etapi je osvojil še en ubežnik Italijan Mat-teo Montaguti iz ekipe AG2R, tretje pa še en Italijan Moreno Moser iz Cannondala, ki je prav tako večino etape bežal. Španec Alejandro Val-verde, član Movistarja, je v cilj pripeljal skupinico favoritov, bil je šesti, za Brambillo pa zaostal 1:41 minute. Brambilla, ki je bil član 13-član-ske ubežne ekipe, se je za ključni napad odločil kakšnih 25 km pred ciljem. Hitro je za seboj pustil preostale, zadaj pa so na zadnjem vzponu dneva začeli noge pretegovati tudi favoriti za končno zmago. Valverde je bil najbolj dejaven, številni poizkusi pa so zlomili Nizozemca Toma Dumoulina, ki je nosil roza majico vodilnega. Na koncu je prišel v cilj na 38. mestu z 2:51 minute zaostanka ter s sklonjeno glavo. Danes bo posamični kronometer po toskanskih vinogradih, dolg 40,5 km, start in cilj ima v Chiantiju. (sta) Tudi Red Bull hitrejši od Ferrarija BARCELONA - Svetovni prvak formule 1 Lewis Hamilton (Mercedes) bo današnjo dirko za VN Španije v Barceloni (start ob 14. uri) začel s prvega mesta. V kvalifikacijah je premagal moštvenega sotekmovalca Nemca Nica Rosberga, vodilnega v SP. Za Hamiltona je včerajšnji »pole position« že 52. v karieri. Na tretje in četrto mesto sta se uvrstila dirkača Red Bulla, Avstralec Daniel Ricciardo in Nizozemec Max Verstappen, ki je po prejšnji dirki zamenjal Daniila Kvjata. Kvalifikacije v Barceloni so se nekoliko slabše končale za oba Ferrarija, Finec Ki-mi Râikkônen je bil peti, mesto za njim pa Nemec Sebastian Vettel. Ameriški finale v Rimu RIM - V finalu turnirja v Rimu, kjer si bodo udeleženke razdelile 2,4 milijona evrov, bosta igrali Američanka Serena Williams in njena rojakinja Madison Keys. 34-letna Williamsova je brez težav ugnala Romunko Irino Begu (6:4, 6:1), trinajst let mlajša Keysova pa je bila boljša od tretje nosilke Španke Garbi-ne Muguruze.Williamsova bo v finalu naskakovala četrti naslov v Rimu in jubilejnega 70. na turnirjih WTA, njena tekmica pa je doslej osvojila le en turnir. Kauzer prvak ... le za nekaj minut LIPTOVSKY MIKULAŠ - Slovenski kajakaš Peter Kauzer je bil včeraj v Liptovskem Mikulašu za nekaj minut novi evropski prvak v slalomu na divjih vodah. Češka ekipa je nato po tekmi vložila pritožbo, naknadni ogled posnetka pa naj bi pokazal dotik tudi 12. vrat, dodatni dve kazenski sekundi, oziroma skupaj štiri, pa sta Hrastničana potisnili na četrto mesto, tik pod zmagovalni oder. Na koncu je s štirimi kazenskimi sekundami za 35 stotink sekunde zaostal za bronasto kolajno, ki jo je osvojil Nemec Hannes Aigner. Zmagal je Čeh Jiri Prskavec pred rojakom Vavrinecom Hradilekom. Brez uvrstitve na OI pa je ostal Pordenončan Daniele Molmenti, ki je pred štirimi leti v Londonu osvojil olimpijsko zlato. / Primorshi ŠPORT Nedelja, IS. maja 2016 21 košarka - Jadran KO v tretji četrtfinalni tekmi play-offa Konec sanj Ban in soigralci so naleteli na črn večer pri metu iz igre D-liga: Kontovel OK Intermek 3 S - Sokol 82:47 (21:21, 41:33, 63:44) Sokol: Peric (-, 0:1, -), Laurencic (-, -, -), Rudes 7 (1:1, 3:4, -), Ferfoglia (-, 0:4, 0:2), Doljak (-, -, 0:1), Babich 12 (-, -, 4:10), Piz-ziga 6 (-, 3:5, -), Gallocchio 4 (2:4, 13, 0:4), Hmeljak 2 (-, 1:2, -), Terčon (-, 0:2, 0:3), Ušaj 2 (-, 1:4, 0:1), Seno 14 (-, 4:5, 2:6). Trener: Vatovec. Sokol se je poslovil od letošnjega prvenstva - Marko Hmeljak pa od košarkarskih igrišč - s porazom proti In-termeku, ki je napredoval v C-ligo silver. Prva četrtina je bila zelo izenačena, nato pa je prevladala domača ekipa. Trener Vatovec je tokrat zaupal zelo mladim košarkarjem, ki sicer nastopajo v prvenstvu U18. Ti so solidno opravili svojo nalogo, izstopal pa je Rudes. Kontovel - Roraigrande 84:69 (23:15, 46:33, 60:54) Kontovel: Škerl 7 (2:2, 1:4, 1:1), Žerjal 5 (3:4, 1:2, 0:1), Tulliach, Bufon 6 (2:2, 2:11, 0:1), Gantar 12 (-, 6:10, 0:1), Starc 11 (3:5, 4:6, .), S. Regent 4 (0:2, 2:11, 0:2), Zaccaria 2 (-, 1:2, -), Devetak 5 (2:4, 0:4, 1:4), Sossi 27 (9:9, 6:15, 2:3), G. Regent 5 (3:5, 1:5, -). Trener: Švab. Košarkarji Kontovela so sezono končali z zmago pred domačim občinstvom. Tekma ni odločala več o ničemer: Kontovel je še dosegel obstanek, Roraigrande pa je že izpadla. V vrstah Kontovela sta se tokrat izkazala Niko Sossi (27 točk) in Gregor Regent (15 skokov). PROMOCIJSKA LIGA Dom Mark - Skyscrapers44:53 (12:14, 26:24, 35:40) Dom: Voncina, Sanzin, Tercic 6, M. Za-vadlav, G. Zavadlav 18, Furlan, Collen-zini 8, L. Antonello 7, M. Antonello 3, Feri 2, Visintin, Grusovin. Trener: Delli-santi. Videoposnetek tekme med Domom in moštvom Skyscrapers bi lahko predvajali, ko bi želeli ljudi oddaljiti od košarke. Igra je bila na nizki tehnični ravni, v določenih trenutkih pa sta sodnika dovoljevala pregrobo igro oz. pravo mesarsko klanje. Naposled so »ragbijsko« srečanje osvojili gostje, ki so pokazali nekaj več od nerazpoloženih domačih košarkarjev. U16: Breg Jadran danes v deželnem finalu V sredo so se začela finalna srečanja deželnega prvenstva U16. Breg Jadran Mediachem je tako v sredo kot v petek proti ekipam iz Furlanije gladko zmagal. Obe tekmi nista bili nikoli pod vprašajem, čeprav je pri Bregu manjkalo kar nekaj košarkarjev. Odločitev o končnemu zmagovalcu bo padla danes, ko se bosta pomerila Breg Jadran in Gonars. Breg Jadran Mediachem - Fiume Veneto 63:36 (19:6, 36:26, 53:31) Breg Jadran: Kalc (-, 0:1, -), Rovis 14 (-, 7:14, -), Zgur 18 (1:1, 7:12, 1:4), Cappel-lini 4 (-, 2:6, 0:1), Emili 7 (1:2, 3:10, -), Zet-tin D. 13 (2:2, 4:11, 1:3), Maver 0 (-, 0:2, 0:1), Perčič 7 (2:2, 1:6, 1:1). Breg Jadran - Zanardo 92:71 (26:10, 51:31, 72:57) Breg Jadran: Kalc 10 (-, 5:9, -), Rovis 6 (-, 3:5, -), Zgur 41 (10:13, 11:13, 3:6), Cappellini 13 (2:4, 4:6, 1:2), Emili 6 (0:3, 3:5, -), Zettin D.16 (3:4, 2:13, 3:9), Maver 0 (-, 0:1, -). Tarcento - Jadran 67:57 (16:15, 36:33, 54:42) Jadran: M. Batich 10 (2:5, 1:4, 2:6), Ban 24 (11:12, 5:10, 1:3), De Petris 11 (1:1, 3:10, 0:1), Malalan 11 (-, 4:7, 1:5), Daneu 2 (0:2, 1:3, 0:4), Kojanec nv, Ridolfi nv, Kocijančič nv, Rajčič (-, -, 0:1), Velikonja Grbac 3 (0:2, 0:2, 1:5). Trener: Mura. Izgubljene žoge: 16; pridobljene: 5; asistence: 11; skoki: 38 (27+11), SON: 24. PON: Malalan. Jadran je sklenil letošnje nastope v C-ligi gold s porazom v Čenti na tretji tekmi četrtfinalne serije play-offa. Potem ko je četa trenerja Mure srčno izsilila tretje srečanje s četrtkovo zmago v Tržiču, je morala združena ekipa, ki je nastopila brez Ridol-fija in Cettola, priznati premoč sicer odličnega Tarcenta. Kljub temu, da je moštvo iz Čente po treh minutah vodilo z 9:0, je Jadran odreagiral in povedel z edino trojko Ve-likonje Grbaca pri izidu 13:14. Pravzaprav je bil met za tri točke na začetku neizbežno orožje, potem ko so gostje zgrešili prvih sedem poskusov za dve točki. Ban in soigralci so slabo začeli tudi drugo četrtino, saj so domačim ponovno dovolili delni izid 9:0. Po mrku je prišlo do nove reakcije, tako da je Jadran poskrbel za nov preobrat. S šestimi točkami Bana in osmimi točkami Baticha je združena ekipa ponovno povedla (30:33). To je bilo tudi zadnje Jadranovo vodstvo v letošnjem prvenstvu. Za nameček se je tedaj poškodoval Rajčič, poškodbe pa so bile ena izmed odločilnih stalnic v letošnji sezoni. Domače moštvo je vsekakor z dvema zaporednima trojkama sklenilo prvi polčas z rahlo prednostjo. V tret'i četrtini se je Jadran približal na dve točki zaostanka (42:40), a sta ga takoj kaznovala trojka Vidanija in met za dve točki Muninija. Gostom se je nato zataknilo v napadu, tako da je Tarcento sklenil četrtino z najvišjim vodstvom na srečanju (54:42). Naskok je še narasel v poslednji četrtini, tako da si je moštvo iz Čente predčasno zagotovilo mesto v polfinalu play-offa. Jadranu je sicer treba priznati, da se je do zadnjega boril, skoraj nemogoče je premagati drugo silo prvenstva, ko za tri točke mečeš 5:25 (20%), iz igre le 19:61 (31%), v napadu pa računaš le na doprinos treh košarkarjev, saj je Ban dosegel 24 točk, Malalan 11, Batich pa je poskrbel za dvojni dvojček z 10 točkami in 14 skoki. (av) Borut Ban je bil tudi na včerajšnji tekmi glavno orožje Jadranovega napada fotodamj@n Vesna in Primorec KO Pri Svetem Ivanu v Trstu so ta teden odigrali kar nekaj tekem članskega turnirja Il Giulia, ki ga organizira tržaški klub San Giovanni. Primorec je po izvajanju enajstmetrovk izgubil proti ekipi SantAndrea (3:1, 1:1 po rednem delu). Primorčev strelec je bil Vascotto. Vesna pa je izgubila s 6:4 proti San Giovanniju. Za Vesno so zadeli Sammartini, Menichini, Stanich in Božičič. Vesna bo v sredo igrala proti Campanellam (20.30). Primorec pa v četrtek proti Domiu. Kraška rekreacijska liga: balinarji Krasa neodločeno Balinarji Krasa so v 2. krogu Kraške rekreacijske lige doma osvojili točko: igrali so neodločeno 6:6 proti Pli-skovici. V prihodnjem krogu bodo balinarji Krasa igrali v Kobjeglavi, v četrtek, 19. maja. Postava Krasa: Marčelo Doljak, Eli-gij Kante, Gianni Romagna, Livio Taučer, Boris MIlič, Srečko Živec, Lorenzo Breda, Elio Morganti, Anton Furlan. odbojka - Prva finalna tekma končnice moške D-lige Valu prva runda Domači šport Danes Nedelja, 15. maja 2016 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA (Play-off) - 16.00 v Štandrežu: Juventina - Costalunga; 16.00 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio - Primorec DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Repnu: Kras Repen - Futura Giovani DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 v Tolmeču: Tolmezzo - Kras Repen NAJMLAJŠI 2002 - 10.30 v Pravisdominiju: Azzanese - Kras Repen NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Juventina - Pro Cervignano; 10.30 v Ronkah: Ronchi - Sovodnje ODBOJKA UNDER 17 MOŠKI - 16.00 v Rivignanu: Stella Volley - Olympia UNDER 15 MOŠKI - 10.30 v Guminu: Bal Bensa -Coselli in Gemona - Futura Cordenons; 17.00 finale KOŠARKA UNDER 16 MOŠKI (Deželni finale) - 12.00 v Cussignaccu: Breg - Gonars Val - Coselli 3:2 (25:19, 25:17, 21:25, 19:25, 19:17) Val: Juren 17, Nanut 10, Magajne 14, M. Devetak 5, Persoglia 9, Černic 2, Zorgniotti 2, R. Devetak 1, Frandolič (L), Brandolin nv, I. Devetak nv, Faganel nv. Trener: Corva. Po pravi drami je Val v prvem finalnem srečanju premagal Coselli, tako da ga le zmaga ločuje od napredovanja v C-ligo. Domači so pred številno publiko v Štan-drežu začeli tekmo z odličnim pristopom, saj so v prvem setu takoj povedli s 25:11 in ga zlahka osvojil. V drugem nizu so domači izkoristili številne napake gostov in povedli z 2:0 v setih. Nato pa je Coselli prevzel vajeti igre v svoje roke, Val je popustil v sprejemu, tako da so gostje izenačili. V tie-brea-ku je bila igra na zelo visokem nivoju, Co-selli pa je imel zaključno žogo tako pri izidu 14:15 kot pri 15:16, naposled pa je Val ohranil mirno kri in osvojil zlata vredno zmago. Druga tekma bo v soboto, 21. maja, v Trstu, v primeru zmage bi se odboj-karji trenerja Corve veselili napredovanja v C-ligo, v katero pa najverjetneje spadata tako Coselli kot Val, glede na predstavo, ki sta jo ekipi včeraj uprizorili. (av) Sprejem za »junakinje« ŠK Kras in iskanje finančnih sredstev Zalet Kontovel: play-out! V ženski D-ligi je Roveredo s 3:2 premagal Pav Udine in krog pred koncem obsodil Zalet Kontovel na igranje play-outa za obstanek. Od treh ekip se bo rešila le najboljša. Prva tekma proti Tarcentu bo 28. maja. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Zalet Sokol - Centro Giovanile San Sergio 0:3 (12:25, 17:25, 21:25) Zalet Sokol: Cabrelli 8, Daneu 2, Kralj 5, Rauber 4, Goruppi 4, Valič 2, Barbieri (L); Moro 4, Zidarič 2. Trenerka: Žerjal. Zalet Sokol je v zadnjem krogu rednega dela prvenstva izgubil proti tržaški ekipi, ki si je tako zagotovila četrto mesto in play-off. Coselli - Zalet Sloga 0:3 (15:25, 21:25, 15:25) Zalet Sloga: Breganti 4, Kovačič 7, Legiša 12, Maver 4, Olenik 13, Racman 7, Zaccaria (L); Camassa 2, Marion 1; trenerka: Gantar. Zalet Sloga je zadnjo tekmo prvenstva odigral zelo dobro in zbrano ter gladko zmagal. Nasprotnice so se sicer predstavile v drugačnem sestavu kot na prvi tekmi, okrnjene zale-tovke pa so dokazale, da s trdno voljo do zmage lahko igrajo zelo učinkovito, za kar si zaslužijo vse pohvalo.(stc) Zalet Breg - S. Andrea 3:0 (25:8, 25:20, 25:13) Zalet Breg: Gregori 5, Grgič 9, Martin-cich 6, Pertot 15, Piccinino 10, Spangaro 7, Cerneca (L); Ciocchi, Košuta, San-cin, Spetič, Virgilio 5; trenerka: Ciocchi. Zadnja tekma rednega dela je bila samo gola formalnost za Zalet Breg, ki je gladko zmagal proti zadnjeuvrš-čeni ekipi S. Andrea. (stc) ŠK Kras si je po petih letih znova izboril mesto v najvišji namiznoteniški A1-ligi. Vodstvo zgoniškega kluba je v petek zvečer v domačem kulturno-športnem centru pripravilo svečan sprejem junakinjam letošnje sezone in trenerju Dušanu Michalki. Priznanja so prejela dekleta, ki so si za zelenimi mizami izborila napredovanje: Eva Carli, Katja in Martina Milič, Tjaša Kralj in Claudia Micolaucich. Sprva so jima čestitali predsednik ŠK Kras Igor Milič in športni vodja Sonja Milič. »Dekleta so z odliko opravile svoje delo in zdaj smo na vrsti mi. Upra- vni odbor mora nujno v dveh mesecih zagotoviti prepotrebna finančna sredstva za naslednjo sezono. Ne bo lahko, saj nam že primanjkuje časa. Že smo vzpostavili stike z nekaterimi manjšimi pokrovitelji. Treba pa bo potrkati tudi na institucionalna vrata,« je povedal predsednik Milič. Med številnimi gosti so čestitali igalkam odbornik občine Zgonik Mirko Sardoč, predsednik ZSŠDI Ivan Pe-terlin, poslanka Tamara Blažina, predstavnik deželnega CONI Delia Farma-kidis, ZKB Dragotin Danev in SKGZ Tomaž Ban. Športel o namiznem tenisu pri ŠK Kras V jutrišnji oddaji Športel na TV Koper Capodistria (začetek ob 18. uri) bo voditelj oddaje Igor Malalan gostil namiznoteniške igralke ŠK Kras Evo Carli, Katjo in Martino Mi-lič ter Sonjo Milič, ki je športni vodja. Sledili bodo prispevki košarkarjev Jadrana v Čenti ter odbojkarjev Vala v Štandrežu. Raieve kamere pa bodo spremljale nogometno tekmo Juventine v Štandrežu. Prispevek pa bo še z atletskega šolskega mitinga Bora na Kolonji. Banovi gostje Kojanec, Kneipp, Carli Ponedeljkovo jutro je na radiu Trst A namenjeno športni oddaji Skupaj zmoremo. Voditelj oddaje Evgen Ban bo intervjuval predsednika Jadrana Marka Kojanca, Jasno Kneipp (Cheerdance Millenium) in Evo Carli (ŠK Kras), 22 Nedelja, 15. maja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI _dnevnik ki Ji vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V, Ciklonsko območje se zadržuje nad vzhodno Evropo. Hladna fronta je dosegla Alpe in bo popoldne prešla naše kraje. Pred njo z jugozahodnikom k nam priteka precej vlažen zrak. Ponoči in zgodaj zjutraj bo deževalo, vmes bodo lahko še nevihte, zlasti na obali. Tekom jutra se bo delno razjasnilo. Popoldne bo spet spremenljivo in proti večeru bo oblačno, ponekod se bodo pojavljale plohe in nevihte. Zjutraj bo na obali in na vzhodnem pasu pihala okrepljena burja, popoldne pa bo oslabela. V hribih bo lahko snežilo. Danes bo dež od severozahoda postopno ponehal, delno se bo zjasnilo. Popoldne bo spremenljivo oblačno. Na Primorskem bo prehodno zapihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, na Primorskem do 13, najvišje dnevne od 12 do 15, na Primorskem do 20 stopinj C. V ponedeljek in torek bo zjutraj in dopoldne delno jasno in ponekod po kotlinah megleno. Popoldne bo spremenljivo oblačno, nastalo bo nekaj ploh. V ponedeljek in torek bo zmerno oblačno do spremenljivo vreme. Na obali bo pihala zmerna burja. Čez dan bo več spremenljivosti, pihali bodo krajevni vetrovi. Popoldne bo ponekod možna kakšna ploha ali nevihta. V sredo bo večinoma sončno, krajevne plohe bodo malo verjetne. S ¡2 Sonce vzide ob 5.33 in zatone ^g ob 20.29 □ Dolžina dneva 14.56 Luna vzide ob 14.14 in zatone ob 3.13 Leta 1969 je na današnji § dan bil višek tri- do štiridnevnega vročinskega vala, po nižinah v notranjosti se je ogrelo nad 30 °C. Najbolj vroče je bilo v Sremiču na Bizeljskem, kjer se je ogrelo do 32,9 °C, v Radečah se je živo srebro ustavilo pri 32,5 °C. Danes: ob 0.52 najnižje -13 cm, ob 5.55 najvišje 3 cm, ob 11.14 najnižje -22 cm, ob 17.56 najvišje 34 cm. Jutri: ob 1.12 najnižje -23 cm, ob 6.53 najvišje 9 cm, ob 12.07 najnižje -22 cm, ob 18.30 najvišje 39 cm. Morje je mirno, temperatura morja 14,3 stopinje C. -JO 500 m............13 1 000 m .......... 11 1500 m............8 2000 m 2500 m . 2864 m . .5 . .1 .-1 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah 7 in v gorah 8. Erdoganova hči dahnila da ISTANBUL - Hči turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, Sumeyye, se je včeraj v Istanbulu ob strogih varnostnih ukrepih poročila s Selcukom Bay-raktarjem iz družine turškega industrialca. Na poročno slavje je bilo povabljenih okoli 6000 gostov. Mediji so tudi objavili fotografijo 30-letne Sumeyye, ki ima lase pokrite z muslimansko ruto in sedi v avtomobilu, predvidenem za nevesto. Par se je po navedbah medijev zaročil marca. Sumeyye Erdogan je diplomirala na London School of Economics in bila svetovalka vladajoče stranke za zunanjo politiko v času, ko je bil njen oče turški premier. Potem ko je Erdogan leta 2014 postal predsednik države, je zapustila ta položaj, zdaj pa je podpredsednica proislamske skupine za zaščito pravic žensk. Pobegla tigra vrnili v zavetišče AMSTERDAM - Bengalska tigra, ki sta včeraj zjutraj pobegnila iz zavetišča za divje mačke na severu Nizozemske, so veterinarji in policisti po več urah na begu popoldne ujeli in ju vrnili v zavetišče. Tigra Radja in Delhi sta se zatekla v gozd blizu zavetišča v vasi Oldeberkoop, policisti in veterinarji pa so ju po več neuspešnih poskusih uspeli uspavati in ju vrniti v zavetišče. Pri nošenju živali v velikih platnenih vrečah je sodelovalo več ljudi, saj vsak tiger tehta več kot 150 kilogramov. Kako sta zveri lahko pobegnili, še ugotavljajo, a po poročanju nizozemske tiskovne agencije ANP sta se tigra najverjetneje splazila pod ograjo v zavetišču. zDa - Po spornem zakonu Severne Karoline in posegu zvezne vlade Ideološka in politična bitka o straniščih za transseksualce NEW YORK - V ZDA je pred predsedniškimi volitvami izbruhnila politična vojna zaradi javnih stranišč, katere ločnice so močno podobne tistim iz časov državljanske vojne v 19. stoletju, le da je vloga strank obrnjena. Demokratski Washington je državam naročil, naj spoštujejo pravice trans-seksualcev, republikanski jug pa se upira in vlaga tožbe. Začelo se je z zakonom Severne Karoline, ki določa, da morajo osebe uporabljati javna stranišča v skladu s spolom na njihovem rojstnem listu. Transseksualci do sprejetja zakona niso imeli težav s stranišči, saj so fiziološke potrebe opravljali v skladu s fiziologijo. Po sprejetju zakona pa je nastal problem, ki ga prej ni bilo, saj zakonodaja ženske sili, da gredo na moško stranišče in obratno. Zagovorniki zakona trdijo, da gre za obrambo ljudi pred spolnimi izprijenci, strokovnjaki in Washington pa odgovarjajo, da si izmišljajo problem, ki ne obstaja in transseksualce po nepotrebnem spravljajo v zadrego in težave oziroma silijo v kazniva dejanja. Zvezno pravosodno ministrstvo je Severno Karolino obvestilo, da je zakon v nasprotju z zvezno zakonodajo o človekovih pravicah in naročilo, naj ga popravi. Severna Karolina je odgovorila s tožbo, nakar je svojo tožbo vložilo tudi pravosodno ministrstvo. Vlada predsednika Baracka Obame trdi, da so tudi transseksualci pokriti z zakonodajo o človekovih pravicah, republikanci pravijo, da niso in svoje bodo morala povedati sodišča, na koncu najverjetneje tudi vrhovno. Ministrstvo za izobraževanje ZDA je v petek storilo korak naprej in je vsem Ponekod imajo tudi posebna stranišča za transseksualce, kjer pa te tretje možnosti ni, se pojavljajo konflikti glede izbire med moškim ali ženskim wc-jem državnim šolskim sistemom naročilo, naj omogočijo uporabo javnih stranišč glede na spolno identiteto, kar pomeni glede na dejanski spol in ne glede na to, kaj piše v rojstnem listu. Naročilo je nemudoma sprožilo ogorčenje republikanskega juga ZDA in republikanski guvernerji pravijo, da ga ne bodo upoštevali. Naročilo ni pravno zavezujoče, vendar pa šole, ki ga ne bodo upoštevale tvegajo, da ostanejo brez zvezne finančne pomoči. Podguverner Teksasa Dan Patrick je zagotovil, da bo njegova država raje izgubila milijarde dolarjev, kot pa se pustila izsiljevati. Guverner Arkansasa Asa Hutc-hinson je šolam v državi naročil, naj zavrnejo ta socialni inženiring iz Was-hingtona, guverner Mississippija Phil Bryant pa je sporočil, da gre za doslej najbolj nezaslišan primer vsiljevanja Obamove liberalne agende zveznim državam. Zagovorniki pravic transseksual-cev so nad zvezno vlado navdušeni, še najbolj pa starši takšnih otrok, ki jih je zaradi zakona Severne Karoline in podobnih, ki se pripravljajo v državah pod republikanskim vodstvom, strah za svoje otroke. Prepričani so, da so sedaj še bolj izpostavljeni nasilnim izpadom nestrpnežev. Spor podžiga bazo in ideologe na obeh straneh političnega pola in to v času pred splošnimi volitvami. Obe stranki bosta s tem skušali mobilizirati svoje volivce, v težavah pa bo po vsej verjetnosti republikanski predsedniški kandidat Donald Trump, ki je najprej dejal, da je osebno proti zakonu Severne Karoline. Sedaj že obrača ploščo in govori le še o pravicah držav, da te stvari urejajo po svoje. (sta) bosna in hercegovina - Iz bolnišnic Amputirane okončine pošiljajo domov svojcem SARAJEVO - Če v Bosni in Hercegovini dobite pošiljko, v kateri je amputirana roka ali noga vašega družinskega člana, to ni razlog za zaskrbljenost, saj tako določa zakonodaja, se je izkazalo po bizarnem primeru, ki je pretresel javnost v BiH. Zgodba je prišla v medije, potem ko je na naslov družine Vukovič v Jajcu zdravstveni tehnik prinesel paket, v katerem je bila odrezana noga, ki so jo pred tem v bolnišnici v Jajcu amputirali enemu od družinskih članov. Dostavljač je pretresenim članom družine dejal, naj okončino nekje pokopljejo, ko bo moški umrl, pa naj ga pokopljejo na istem mestu, da bodo vsi deli njegovega telesa skupaj. Direktor bolnišnice v Jajcu je pojasnil, da ravnajo v skladu z zakonodajo. Kot je dejal, bolnišnica nima zmogljivosti za shranjevanje amputiranih delov telesa niti nima lastnega krematorija, zato to prepušča družinam operiranih bolnikov. Dodal je, da je taka praksa v vseh manjših bolnišnicah v BiH. Eden od članov družine je povedal, da so ga o tem postopku iz bolnišnice obvestili, a je pozabil obvestiti ostale, ki so bili zato šokirani. Pretresen pa je tudi minister za zdravje v Federaciji BiH Vjekoslav Mandič, ki je dejal, da je za kaj takega slišal prvič in da bi morala za amputirane okončine poskrbeti bolnišnica. V Nemčiji prvi prenos virusa zika s spolnim odnosom BERLIN/SAN JUAN - V Nemčiji so zabeležili prvi primer prenosa virusa zika s spolnim odnosom, so v petek sporočili z nemškega Inštituta Robert Koch. Zbolela je ženska, ki je imela spolni odnos z moškim, ki se je z virusom okužil aprila v Portoriku. Tam so zabeležili tudi prvi primer mikrocefalije pri zarodku, ki je bila povezana z ziko. »Domnevali smo, da bo prej ali slej prišlo do prenosa,« je dejala Christina Frank z oddelka za infekcijske bolezni na enem izmed vodilnih javnih zdravstvenih inštitutov v Nemčiji. Verjetnost za prenos s spolnim odnosom je sicer v Nemčiji veliko večja od verjetnosti za prenos s pikom komarja, je dodala. Zaradi geografske lokacije in časa v letu, v katerem se je bolnica okužila, so možnost prenosa s pikom komarja izključili. Bolnica prav tako ni potovala na območja, kjer bi se lahko okužila. Na inštitutu so sicer doslej zabeležili 49 primerov bolnikov, ki so se z ziko okužili v tujini. V petek pa so odkrili prvi prenos na območju Nemčije. V Portoriku pa so zabeležili prvi primer mikrocefalije pri zarodku, povezan z ziko, je v petek potrdila tamkajšnja zdravstvena ministrica Ana Rius. Otrok se ni rodil, vendar ne vedo, ali je šlo za spontani ali sproženi splav. O virusu zika je še vedno veliko neznank. Največjo skrb predstavlja možnost, da nosečnice, ki se okužijo z ziko, rodijo otroka z mikrocefalijo. Ti otroci imajo precej manjšo glavo in možgane, kot jih imajo otroci brez bolezni. Znanstveniki so sicer že potrdili, da okužba z virusom lahko povzroči nevarno nevrološko motnjo Guil-lain-Barrejev sindrom. Pri tem sindromu imunski sistem v odzivu na bakterijsko ali virusno okužbo napade dele živčnega sistema, ki nadzirajo moč mišic. Bolezen vodi v šibkost mišic rok in nog oziroma v ohromitve. Odkrili so tudi povezavo med zi-ko in mielitisom, ki povzroča paralizo. PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 15. maja 2016 2 3 / Primorski GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Mala dvorana Danes, 15. maja, ob 16.00 / Avtorski projekt Patrizie Jurinčič po predlogi monologa Alessandra Baricca: »(Moj) Devetsto« / Ponovitve: Stalno gledališče FJK - Il Rossetti Dvorana Bartoli Danes, 15. maja ob 17.00 / Ferenc Mol-nar: »Souper« / Režija: Fausto Paravidino. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki oder V soboto, 21. maja, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Pašjon«. / Ponovitev: v soboto, 28. maja, ob 20.00 Mali oder V ponedeljek, 16. maja, ob 20.00 / Andrej E. Skubic: »Hura, Nosferatu!«. V sredo, 18. maja, ob 20.00 / Edward Albee: »Kdo se boji Virginie Woolf?« LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V ponedeljek, 16. maja ob 19.30 / Karel Valentin in Žanina Mirčevska: »Va-lentiniada«. / Ponovitev: v torek, 17. maja ob 19.30 V sredo, 18. maja, ob 19.30 / »Kralj Ubu«. / Ponovitve: v četrtek, 19. ob 17.00, v soboto, 21. in v ponedeljek, 23. maja ob 19.30 V torek, 24. maja, ob 19.30 / Johann Wolfgang Goethe: »Faust«. Mali oder V petek, 13. maja, ob 20.00 / William Shakespeare: »Macbeth«. / Ponovitve: v ponedeljek, 16. in v torek, 17. maja ob 20.00. V sredo, 18. maja, ob 20.00 / Sta-nis\\u0142aw Ignacy Witkiewicz: »Ponorela lokomotiva«. V četrtek, 19. maja, ob 20.00 / rokgre: »Tarzan« / V petek, 20. maja, ob 18.00. Levi oder V petek, 20. maja, ob 21.00 / Čakajoč Supermana: »Iskanje izgubljenega namena«. / Ponovitev: v soboto, 21. maja ob 22.30. MGL Veliki oder V pojedeljek, 9. maja, ob 19.30 / Drama / Tena Štivičic: »3 zime«. / Ponovitve: v torek, 10., ob 19.30, v sredo, 11. ob 15.30, v četrtek, 12. in 19. ob 19.30, v ponedeljek, 23. ob 18.00, v torek, 24. ob 15.30 in v sredo, 25. maja ob 19.30. V soboto, 14. maja, ob 19.30 / Drama / David Greig: »Dunsinane«. / Ponovitve: v torek, 17. maja, ob 19.30 V petek, 20. maja, ob 19.30 / Drama / Henrik Ibsen: »Peer Gynt«. V soboto, 21. maja, ob 20.00 / Komedija / George Axelrod: »Sedem let skomin«. Mala scena V četrtek, 19. maja, ob 20.00 / Komedija / Ivan Viripajev: »Iluzije«. V torek, 17. maja, ob 20.00 / Komična drama / Nejc Gazvoda: »Menjava straže«. V petek, 20. maja, ob 20.00 / Črna komedija / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. Studio V ponedeljek, 16. maja, ob 20.00 / Drama / Ingmar Bergman: »Pogovori na štiri oči«. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 15. maja, ob 16.00 / opera / »La Boheme« - Giacomu Puccini / Ponovitve: v torek, 17. maja, ob 20.30, v če- trtek, 19. maja, ob 20.30 in v soboto, 21. maja, ob 16.00. Stalno gledališče FJK - Il Rossetti Dvorana Generali V petek, 3. junija, ob 20.30 / balet / »I suoni del Danubio - Gala' dell' operetta di Budapest« / dirigent: Laszlo Maklary / Ponovitev: v soboto, 4. junija, ob 20.30. Tetris (Ul. della Rotonda3) V četrtek, 19. maja, ob 21.30 / glasba / Stray Dogg (indie folk/Americana, SRB) in Fox djset. V soboto, 21. maja, ob 21.30 / glasba / Royal Rumble (hard rock/grunge/crossover, TS) in Karburo (Seventies hard rock, TS). Knulp. V četrtek, 19. maja, ob 21.00 / glasba / Nastopajo: Gadjorom. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V sredo, 18. maja, ob 20.45 / koncert / »Münchner Symphoniker« / Dirigent: Ken David Masur / Nareh Arghama-nyan - klavir / Program: Fryderyk Chopin Concerto n. 1 op. 11 za klavir in orkester / Robert Schumann Sinfonia n. 4 op. 120. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni Center Mostovna V petek, 27. maja, ob 21.00 / metal večer / Nastopajo: Hellcrawler, Hobos in Shiv. PORTOROŽ Avditorij Glavna dvorana V soboto, 21. maja, ob 19.00 / Koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran / Dirigent: Iztok Babnik / Organizatorji: KD Mladinski pihalni orkester Piran, ZKD Piran, OI JSKD Piran. LJUBLJANA SNG Opera in balet V četrtek, 12. maja, ob 19.30 / Leoš Ja-ndček: »Katja Kabanova« opera v treh dejanjih, koprodukcija z Opera de Rennes / Ponovitve: v soboto, 14., v ponedeljek, 16., v torek, 17. in v četrtek, 19. maja, ob 19.30. V petek, 20. maja, ob 18.00 / opera / Georges Bizet: »Carmen«. / Ponovitev: v soboto, 28. maja, ob 19.30. V torek, 24. maja. ob 19.30 / balet / »Meso Srca / Kaktusi« / Ponovitve: v sredo, 25. in v četrtek, 26. maja, ob 19.30. Cankarjev dom Gallusova dvorana V četrtek, 19. maja, ob 19.30 / glasba / »Simfonični orkester RTV Slovenija« / Dirigent: Daniel Raiskin / Solist: Isang Enders - violončelo / Program: P. Vasks, R. Schumann in P. I.Čajkovski. Štihova dvorana V torek, 17. maja, ob 20.00 / koncert / Bartolomeyabittmann - Progressive strings Vienna / Cellofest Ljubljana 2016 / Matthias Bartolomey - violončelo in Klemens Bittmann - violina, mandola. Slovenska filharmonija V sredo, 18. maja, ob 19.30 / glasba / Nastopata: Torleif Thedeen - violončelo in Roland Pontinen - klavir: »Sonata treh obdobij« / Program: L. Van Beethoven in A. Schnittke, E. Grieg. Kino Šiška V torek, 17. maja, ob 20.00 / glasba / Nastopajo: Psychic Tv / Ptv3 in Aikula. V četrtek, 19. maja, ob 20.00 / glasba / Nastopajo: James Chance & Les Contortions (Zda/Fr). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. PORDENON Galerija Harr Bertoia (Korzo Vittorio Emanuele II, 60): do 12. junija je na ogled fotografska razstava Steva McCurryja »Senza Confini / Brez meja«. / Urnik: od srede do sobote, od 15.30 do 19.30 in v nedeljah od 10.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.30. _SLOVENIJA_ TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. / Na ogled je tudi stalna razstava »Podobe Krasa« / In-fo.:gradstanjel@guest.arnes.si TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Iz sveta glasbe REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO TKANINA IZ UMETNE SVILE TUJE ŽENSKO IME CINOBER, KI VSEBUJE ŠE ORGANSKE SNOVI ADRIANO CELENTANO STAROGRŠKA POKRAJINA V MALI AZIJI ČLOVEK S TELESNO OKVARO TIP RUSKEGA AVTOMOBILA AVTOR, USTVARJALEC ELEKTRIČNA MORSKA RIBA ZDRUŽENJE STRANK NEKD. JUG. TENISAÛCA LJUDJE, KI SE VDAJAJO V USODO III 1 11 'I JUNAK EVELINE UMEK, RADOVEDNI ... SLADKOVODNA RIBA ČVEKANJE, BESEDIČENJE REKA V BOLGARIJI, DESNI PRITOK DONAVE ROBERT REDFORD PREPEČENEC PRIPADNIK PASTIRSKEGA PLEMENA ITALIJANSKA PRITRDILNICA KEM. ZNAK ZA NATRIJ PREBIVALCI PRIMORSK. LETOVIŠČA EVA SRŠEN MESTO V BELGIJI NA VRHU GRIČA KOSTARIŠKI POLITIK ZVRST GLASBE OKLEPNO VOZILO BERI PRIMORSKI DNEVNIK EGIPTOVSKA KRALJICA, CEZARJEVA LJUBICA PTICA SELIVKA (KNJIŽ.) OBISK PRIZORIŠČA POČELO TAOIZMA PREBIVALKE AZ.DRŽAVE LESENO, PIŠČALI PODOBNO PIHALO ČLOVEŠKA RIBICA UDELEŽENEC SINJSKE IGRE IZRASTEK NA GLAVI KRAJ PRI BLEDU CHARLES AZNAVOUR BORIS RACE NEKD. CESTA OD RIMA DO BRINDISIJA VITAMIN B6 MARTIN EDEN ORGANSKE KEMIČNE SPOJINE PREDSEDNIK JKČUPA NAŠ MESTNI ŠPORT. KLUB VRSTA LOVSKEGA PSA NEPRIJETEN OBČUTEK ZAČETEK OTVORITVE ŠTUDENT V DI-JAŠK. DOMU OSMI JUDOVSKI MESEC IZLOČEK USTNIH ŽLEZ HOLANDSKI SLIKAR NEKDANJI NAMESTNIK MEJNEGA GROFA NAŠ PUBLICIST ŠKAMPERLE TETE, BOTRE GRAFIČNA DEJAVNOST REKA VANGLIJI ZNAČILEN JE IVERASTI MOŠKO IME EGIDIJ ZLI DUH V SLOVANSKIH PRAVLJICAH NAUK O VREDNOTAH PRIPOVEDNA PESNITEV CITROËNOV AVTOMOBIL GLASBENA HIŠA ELVISA PRESLEYA REKA V MONGOLIJI NEKDANJI ITALIJANSKI PEVEC (TONY) REKA V NEMČIJI NAŠA GLEDALIŠKA IGRALKA SARDOČ PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK BRITANSKI BAND, ... FLOYD SLOVARČEK - AAT = mesto v Belgiji, tudi Ath • IJAR = osmi mesec judovskega koledarja • ONON = reka v Mongoliji • OSTADE = holandski slikar in grafik (Adriaen van) • TAO = počelo taoizma, popolno bitje pri Lao Ceju OPTIČNI CENTRI PACCIO OCCHIALI VISION ob nakupu očal s protirefleksnim premazom podarimo okvir za dodatn par očaVza vasici za kogaržELite Ponudba velja do 31. maja 2016 A Preberite pogoje :v naših trgovinah L > i mL : I k FHrTViMSkli POMLAD - POLETJE 2016 GORICA Ulica Trieste 225/1 Tel. +39 0481 520311 ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE SESLJAN (TS) Sesljan 27/I Tel. +39 040 299516 Drž. Cesta 14 proti Trstu. ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE it5 POSTANITE FAN NASE STRANI! FACEBOOK.COM/SPACCIOCCHIALIVISION SPACCIO OCCHIALI VISION JE PRVA VERIGA TOVRSTNIH TOVARNIŠKIH TRGOVIN V ITALIJI www.spacciocchialivision.it