CELJE 2. SEPTEMBRA 1976 — ŠTEVILKA 35 — LETO XXX — CENA 3 DINARJI! NOVI TEDNIK GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Praznovanja se še kar nadaljujejo. Tokrat se s čestitkami pndriišujemo ob- čanom občine Šmarje. V zapisih, ki smo jih posvetili temu dogodku z veseljem ugotavljamo, da se kraji med Donačko goro in Vernikom le uspešno izvijajo iz zaostalosti. Na tretji strani imamo tri desetletja pričakovano novico — novico o začetku obnavljanja NARODNEGA DOMA, ki naj bi dobil sčasoma podobo is let pred vojno, preden so ga hitlerjanci demolirali. Vredno bi se bilo ustaviti ob piščevi pobudi, da bi kazalo ta narodnostni spomenik le hitreje, če mogoče v eni potezi rekonstruirati? V atmosferi dogodkov, ki smo jim priča onstran naše severne meje nam mora biti stavba, v kateri so se naši predniki tako uspešno upirali raznarodo- valnemu pritisku celjskega nemškutarstva, še posebej pri srcu. VAS UREDNIK Na posnetku je nova in »dozidana« osno- vna šola v Šmarju pri Jelšah. Prav je, da se ob občinskem prazniku spomnimo na številne nove šol- ske objekte v občini, ki so zrasli s pomoč- jo slovenske solidar- nosti po potresu. Z novimi svetlimi učil- nicami, kabineti in urejeno prehrano, so nedvomno največ pridobili nadobudni šolarji, ki so doslej hodili v stare šole, kjer se jim je na gla- ve kdaj pa kdaj zru- šil celo strop. Seve- da še niso rešeni vsi problemi šolstva v šmarski občini, toda lahko trdimo, da so bili v prehojenem obdobju narejeni ve- liki koraki v lepšo prihodnost mladih. Foto: D. MEDVED DOSEŽKI, SPODBUDA m JUTRI Oov/etega septembra 1944 je Kozjanski odred skupaj s Xl!l. brigado Mirka Bračiča napade! utrjeno postojanko okupatorja v Kozjem. Z zmago sta enoti uničili zadnjo in najmočnejšo postojanko na Kozjanskem. V spomin na to vojaško zmago praznuje občina Šmarje pri Jelšah 9 septembra svoi občinski praznik '.etošnje praznovanje sovpada s spre- jemom srednjeročnega plana občine, ki predstavlja pomemben korak za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj občine. Sprejeti cilji in smernice bodočega raz- voja so rezultat odločitev temeljnih nosil- cev plana, odločitev delovnih ljudi in spo- znanja, da so in bodo tako veliki in novi proizvodrvi obrati, nove šole, zdravstveni domovi, nove ceste, kot-»manjši«, a ven- dar za vsakega posameznika izredno po- ntiembni dosežki pri urejanju kolovozov, 'okalnih cest, napeljavi vodovodov, elek- trike, rezultat združevanja dela in sred- stev vseh delovnih ljudi. Ta spoznanja se bodo manifestirala, ko bomo na osnovi snnernic in ciljev plana s sporazumi za posamezna področja opredelili dogovarja- le prispevke za realizacijo ciljev {program 'zgradnje šol in vrtcev, kulturni domovi, 'Obvozna cesta Rogaška Slatina, kolektor čistilne naprave, stanovanjska izgrad- '^ja) in ko se bomo na referendumu o •Podaljšanju samoprispevka za nadaljnje Srednjeročno obdobje opredeljevali za vse tiste drobne in velike cilje v programih. ki so jih pripravile in sprejele krajevne skupnosti. Rezultati dosedanjega uspešnega reše- vanja problemov s samoprispevki in zdru- ževanjem sredstev v širšem smislu be- sede, bodo prav gotovo spodbuda za naprej. Od lanskega septembra beležimo na- slednje večje dosežke v občini: • novi obrat »Gorenja« v Rogatcu, • nova proizvodna hala v Steklarski šoli. • nadaljevanje rekonstrukcije v Ste- klarni Boris Kidrič, • dograditev in izboljšave delovnih pogojev v Korsu in • nadaljnja vlaganja v preusmerjeno kooperacijsko kmetijsko proizvodnjo (89 kmetij, 3 strojne skupnosti, 15 ha obnov- ljenih vinogradov, 15 ha obnovljenih na- sadov ribeza). Z realizacijo navedenih večjih investi- cij v preteklem obdobju je bilo v občini odprtih nekaj nad 100 novih delovnih mest v gospodarstvu, kar je sicer pod priča- kovanji, vendar kljub temu velik uspeh. V tem obdobju se je uspešno nadaljeval program stanovanjske izgradnje in sanacij po potresu. V tem obdobju je bilo v dru- žbenem sektorju zgrajenih 142 novih sta- novanj, od tega 62 stanovanj za prizadete po potresu, ostalo so solidarnostna in kadrovska stanovanja. V občini beležimo §e vedno velik stanovanjski primanjkljaj. čemur bo potrebno v bodoče posvetiti več pozornosti. Odpravljanje posledic potresa na osta- lih področjih (nadomestitve in sanacije šolskih objektov, gasilskih in kulturnih domov, gospodarskih objektov in drugih družbenih objektov) poteka po zagotovitvi stalnega dotoka sredstev z večjo inten- zivnostjo kot doslej. Tako predvidevamo, da bi po obstoječih kriterijih prejeli sred- stva in kredite vsi upravičenci do druge polovice prihodnjega leta, Na področju družbenih dejavnosti be- fežimo v tem času zlasti naslednje do- sežke: • dokončanje šole v Šmarju in Kri- stan vrhu, • nadaljevanje gradnje zdravstvenih ckjmov v Podčetrtku in Kozjem, • gradnja otroškega vrtca v Rogaški Slatini, • pričetek del za izgradnjo nove os- novne šole v Rogatcu in • nov objekt ekspoziture SDK In Ljubljanske banke v Šmarju Krajevne skupnosti posvečajo veliko pozornost reševanju perečih komunalnih problemov za kar je bilo vloženih veliko sredstev občanov in prostovoljnega dela. Ena izmed karakteristik naše gospodarsko manj razvite občine je zaostajanje v ko- munalni izgradnji v občini. To dejstvo je posebej očitno na področju cest tako re- publiških kot lokalnih, i-iepubliške ceste, katerih rekonstrukcijo financira Skupnost za ceste SRS, v tem letu razen dokonča- nja del na Srebrniku (obsoteljska cesta), predvidenih 4—5 km asfaltiranja cesta proti Virštanju, ne bodo bistveno prido- bile na sorazmerno počasnem tempu ure- janja. Temu vprašanju bodo v srednjeroč- nem obdobju usmerjena vsa naša prizade- vanja, da se sorazmerno obsežen sred- njeročni program realizira čimprej in da se za ta namen angažirajo dodatni viri sredstev (sredstva JLA, premostitve ban- ke itd.). Do občinskega praznika bo asfal- tiran odsek republiške in občinske cesta od Rogatca do šole na Donački gori, ob- činska cesta Rogaška Slatina—Stari col, urejeni ali na novo zgrajeni bodo tudi ne- kateri manjši kolovozi. Zaključujejo se de- la na 27 km dolgih glavnih vodovodnih na- peljavah v Grobelnem, Lastniču, Golobi- njeku, Ločen dolu in Vrh—Vodenovo, kar bo omogočalo tekočo pitno vodo za na- daljnjih 400 gospodinjstev. S takimi delovnimi uspehi bomo do- stojno proslavili občinski praznik, s pri- zadevanji za večjo produktivnost, boljšo proizvodnjo in samoupravno organizira- nost ter z združevanjem sredstev bomo lahko uresničili zastavljene cilje v sred- njeročnem planu, kar naj bo naloga nas vseh in želja ob praznovanju občinskega praznika. FRANC IVILAKER 2. Stran — NOVI TEDNIK Št. 35 — 2. september 1976 DVAKRAT DVA DECI PODPORO? Muhasto vreme je kot na-iašč za Icrainijanje. Člo- vek si w>ame čas, ko sreča znanca, da sede zaa mi2M3. ali postoji dlje časa na ulici. Be&eda da besedo, pogo- vor steče o — denimo »brez veze«. Pa vendar v takem pomeaiku »teko« teme, aktualne, mO'rda najaktual- nejše. Ce ni nič drugega, vzaj zavoljo tega, ker pogo- vora o temah kot so te, ne slišiš mnogokje in mnogo- kdaj. So pa včasih zanimive prav zaradi tega, ker kro- žijo, tako, med štirimi očmi. Ena teh tem teče te dni, skoraj bi ji rekU direktorska tema. »V kriai vodilnih kadrov smo, vse manj je ljudi, ki se hočejo potegovati za vodilna delovna mesta v proizvodnji. Vprašamo pa se ne, kje so razlogi. Potem pa še novinarji. Kdaj pa kdaj nasede^te posamezniku, ki se iz svojih nagibov in interesov zajema za stvar, ki v interesu širše družbe ni, je pa voda na mlin skup- nemu interesu ali prikriito celo le posamičnemu ... « Moji ugovori dosti ne zaležejo. Tudi ta ne, da gre šii^a podpora vendar stvari in ne ix>samezniku, osebi. In konec koncev, saj so v kolektivu politične organi- zacije, te zmorejo izluščiti problem tn ga usmeriti na pravo pot. »Kdo pa se danes še javno in uporno zavzema za boljše gospodarjenje. Da, kot celota že, toda ko je treba konkretno ukrepati — potem prizadevanj ni. Vsa-Mo rad prelaga bremena zavzetosti na drugega.« Dva, tri primere, ki jih je sogovornik navrgel v ix>dkrepitev menda res niso osamljeni. Človeku se zdi- jo razumljivi na »tej stc>pnji družbene zavesti«. Saj pravimo, da je bog najprej sebi brado naredil. Toda kot pravi moj znanec, gre za to, da se — ko ni mo- goče uvelja/viti »pravice«, ki je ni, ali ko gre za dol- žnost, ki se ji posameznik izogiba — podtalno ustvarja viis, da je direktor zoper samoupravljanje. In, ker poleg dO'brega tudi slab glas seže v deveto vas, se takšna nalepnica širi, tudi na raven občine. Morda smo ta vprašanja le nekolikanj zanemarili. Ob tailcih, več ali manj vsakodnevnih pripetljajih si ne vzamemo dovolj časa, da stvar razčistimo, rečemu bobu bob, da vemo pri čem smo. Pustimo sitvar tleti naprej, govorice se kopičijo, tako od ust do ust — in nepreverjen vtis je tu. Velikokrat zdrsne vtis na raven ocene, če ne za ta hip uporabljene kdaj pozneje. To seveda ni dobro, vodilni delavec se čuti osamlje- nega, >kpersona non grata«, nergač čuti, da zmaguje, vse bolj je prepričan v svoj prav, sredina pa priže^lj- kiije izliod »bitke«. Beseda teče naprej. »Julija smo dosegli proizvodnjo, ki je višja kot v pomladanskih mesecih, čeprav je ta mesec bila tretji- na delavcev na dopustu. Se pravi, da več ljudi naredi manj. Kje meniš da so razlogi? Mainj časa za klepet, manj možnosti za sestajanje iii neorganizirane sestan ke, za kavico, ljudje manj bolujejo in tako dalje.« »Kaj takega m mogoče doseči v ostalih mesecih?« sem potihoma razmišljal, ne da bi glasno pribil drugo plat medalje. Pa je kar sam nadaljeval, kot bi uganil, kam merim »Ukrepi za višjo storilnost niso popularni. Kon- kretne podpore ne dobiš, gesel o borbi za večjo sto- rilnost, da teh ne manjka.« Monolog se je stopnjeval. Znanec je našel »žrtev«, čas sva imela oba in si je privezal du.šo Pozneje sem o tem pogovoru razmišljal. Morda je njegovo razmišljanje črnogledo — no takšno pač je. Sam pravi, da talcšno mnenje ni le njegovo. Ce je le trohica resnice v t«m, da ne gre za osamljeni primer — potem se velja zamisliti nad problemom. Sicer pa ne vem zakaj o tem \'prašanju ne bi razmišljah in primemo ravnali. Stvar vsekakor zasluži podporo, pod- poro na bolje. Drugačen nauk bi bil »brez veze«. BOJAN VOLK NARODNI DOM DOBIVA PRVOTNI VIDEZ Ne, niste se zmotili v na- slovu. Praw ste prebrali, še ta teden bodo pričeli dela za obnovitev Narodnega doma v kat.erem imajo sedež celj- ska občanska skup>ščina, stu- dio Radia Celje in Likov- ni salon. Občinska skupšči- na se je odločila adaptirati notranjost prostorov v pritlič- ju zaradi funkcionalnih po- treb, zunanjost stavbe pa bo- do restavrirali. Ta naklep je že zelo star. Od tistega dne 1941. leta, ko so Nemoi ob prihodu v Celje oskrunili zu- nanjo podobo Narodnega do- ma in mu seveda tuda v nje- govih prostorih z naiStanitvi- jo politične organizacije »Do- movinska zveza« koren'to sremenili namen in pomen. Omenjena obnovitvena dela bodo zaenkrat zajela le pri- tlični del stavbe, se pravi vse do pn'ega nadstropja. Nare- dili bodo tuda balkon nad glavnim vhodom, skratka ta- ko, kot prikazuje shka na desni. To dejanje je vredno poc&ornostd širše družbene skupnosti. 2e zaradi dvigo- vanja glave zastarele, a očit- no še žive nacistične pošasti, ki posebno v Avstriji še opleta z repom in grozi Slovencem s številkami, za katere vemo, kdo jih je lju- dem tetoviral v kožo, in kaj so številke. Zato mora biti sedanje dejanje vredno vse pozornosti, ker se nam je morda ponudila resna prilož- nost, da bi restavrirali zima- njo ix>dobo celotnega Narod- nega doma, ki ga je 1897. leta zgradila Celjska posojilnica. Projekt je delal Ceh Vladimir Hra;sky, gradil pa znani Fer- dinand Gologranc. Ce bd vse sile združili v okviru občin- ske skupščdne in njenega združenega dela vključno z vsemi samoupravnimi interes- nimi skupnostmi, pa tudi s pomočjo posameznikov, bi NarcKini dom lahko dobil svojo prvotno slovensko ob- leko v celoti. Menim, da je zdaj pravšnji čas, da jo oble- če. Pisarne v pritličnem delu bodo normalno delale. Naj- prej bodo izpraznili polovi- co in tisto obnovEi tn ob- ratno Tako bo tudi s polo- žajem Likovnega salona, ki bo tako do novega leta imel svoje stalne prostore v stran- ski dvorani Narodnega doma v pn'em nadstropju. Malce težje ga bo najti, toda s pri- mernimi napisi bo prestal do- bo štirih mesecev, nato pa se Podoba Narodnega doma do leta 1941 Foto: Pelikan bo njegova dejavnost \n:nila v nekdanje prostore, ki na kvadraturi ne bodo pildobili, v kakovosti pa precej. Likov- na salon bo v tem času (dva meseca bo v njem pisarna, dva meseca pa ga bodo ob- navljali), dobil nova vrata, nova tla, ki so sedaj močno razmajana, dobil bo nove ste- bre, skraka, pomladil se bo. še ena pridobitev več za kul- turo. Toliko o tem, če bo šel kdo od 1. septembra dalje mi- mo salona, da ne bo mislil, da ga je občdna »\Tgla« na cesto. Z restavracijo zunanjščine Narodnega doma bo pridobilo ne samo Celje, ampak Slo- venci sploh, še en dokaz več, kako se da kljub neizo- gibndm stroškom z razum- nim ravnanjem ohranjevati bistvene prvine naše narod- ne zgodovine, mejnike y tej zgodovini in zgovorne pri- če-valce njene vsebine DRAGO MEDVED CELJE Delo liaterekoii obcmske skupščine, tako tudi celjske, ni samo sebi namen. Zato ni naključje, če gredo prizade- vanja za sestavo delovnih na- črtov oziroma delovnega na- črta celjske občinske skup- ščine v smeri čim večjega sa delovanja z združenim delom, krajevnimi skupnostmi, druž- benopolitičnimi Organizacija- mi. Gre za težnjo, da naj bi delovni program občinske skupščine temeljil na potre- bah in interesih delovnih lju- di in občanov ter pri tem upošteval celovitost družbe- nega tn političnega življenja v občini. Celjska občinska skupščina je že lani pozvala k takšne, mu sodelovanju združeno de- lo, krajevne skupnosti in dru- ga telesa, ki se navezujejo na njen program. Čeprav odziv nd bil velik, je vendarle vne-^ sel v programiranje nove' kvalitete -\'jen poziv je veljal in velja predvsem vodjeni delegacij oziroma predsednikon-j zbo- rov delovnih ljudi, da v svo- jem krogu delegatov ali diM- gih teles razpravljalo o tem načrtu in dajo konkretne predloge za njegovo sestavo. Le tako bo delo občinske skupščine tudi zrcalo potreb in interesov temeljnih orga- nizacij združenega dela in kr-ajevnih skupnosti. Le tako bo delo občinske skupščine tudi plodno aktualno. Seveda pa mora občinska skupščina ne glede na tak.^ne pobude upoštevat, še druge naloge. V tej zvezi kaže opo- zoriti na oceno delegatskega sistema v skupščini, v te- meljnih organizacijah zdru- ženega dela ter v krajevnih skupnostih. Prav tako bo skupščina morala analizirati uresničevanje resolucije o družbenoekonomskem razvo- ju občine letos ter srednje- ročnega družbenega aačrta. Enak pregled bo veljal delu samoupravnih interesnih skupnosti, skupni in splošni porabi, vprašanjem s pod- ročja zadovoljevanja osnov- nih potreb občanov in zato splošni preskrbi, družbeni prehrani, obrti in podobno. V tej zvezi pa gre še za vrsto drugih nalog, tudi s področja samoupravne orga. niziranosti združenega dela, uveljavljanja krajevnih skup nosti, izobraževanja, gradnje objektov posebnega družbene- ga pomena, zdravstva, stano- vanjske Vgradnje itd. Torej, dovolj tudi splošnih nalog, ki pa morajo s pobu- I dami združenega dela, kra- jevnih skupnosti m drugih dobiti zaokrožene podobo Zato bi vodje delegacij ozira ma predsedniki zborov de- lovnih ljudi ne smeli prez- reti pobude, ki jo občinska skupščina daje! M. BOŽIC OBRAZI JOŽE HALOŽAN Predsednik osnovne or gcmizacije sindikata v ste- klarni Boris Kidrič v Ra gaški Slatini nam še Icar na začetku pove, da nt rmel lahkega življenja. — Rojen v steklarski delav- ski družini, je poleg dveh bratov res trpko utiral avoje prve Korake v dvet. v tisti svet, ki je bil v takratnih časih poln kri- vice in socialnega zatira- nja, izkoriščanja in brez- pravja. Ivanova brata sta imela težko nalogo: živet) sta morala celo družino, tudi malega Ivana Ni kazalo drugega kot da se je s štirinajstimi leti zaposlil v steklarni in ji ostal zvest do danes Včasih ugotavljamo, da s temu in onemu poklicu ne da izneveriti, a to bo najbrž držalo kar za vse poklice, še posebej men- da za steklarskega Ivan je bil vajenec in di?iarji, ki jih je dobil, so bili prava nebeška ma- na za gospodinjstvo, saj bratov ni bilo več. Sla sta v vojno in Ivan je ostal lam. Toda tudi njemu ni bilo prizanešeno: prisilili so ga, da mora kopati obrambne jarke za fron- to. Za Nemce^ razumlji- vo. Vajenec je odbil zah- tevo in odšel. Nemški vojaški stroj pa vendarle ni odnehal in kmalu je Ivan stal pred dejstvom, ali naj gre v formacije Hitlerjeve mladine ali pa naj se temu izogne, ka kor ve in zna Spet je izbral drugo, za kazen pa je moral prisilno delati v Rogaški Slatini. Ni mu bilo všeč, da mora de- lati okupatorju, zato je pobegnil, uporniški stek- lar in je na begu ostal vse do dolgo pričakovaiie svobode. Obdobje svobode pome ni v Ivanovem življenju eno samo veliko borbo za boljši jutri, borbo za izo- brazbo, za boljši delav čev vsakdan Spet je pri sei med svoje v steklar- no. Steklarno je zapustil le takrat, ko so mu re- kli, naj gre na mladinske ■ielovne akcije pomagat gradit domovino Ivan ni sa hip okleval, to je rno ralo biti Kmalu je stopil v ZK. Ker je bilo tako najbol; prav, je menil V svojem poklicu je ved.hr iskai druge, boljšs rešitvt it steklarna mu je kma.lv pokazala, da mu zaupa postal je mojster Ivan pa je šel še naprej. Po- vsod, kjer je bilo treba delati, je zagrabil, tako na družbeno političnem področju, kot tudi drug- je. Steklarji so spoznali, da se nanj lahko zane- sejo v vsakem trenutku, to pa so spoznali tudi v kraju samem. Ivan se nalog ne brani Bo že ka- ko, potrpežljivo sagodr 'ija in — naredi Še. več bi lahko nare- dil, ugotavlja pa mu zdravje ni dopustilo. Za io se rad sprosti, če je le mogoče. Mogoče pa je takrat, ko vzame v roke ribiško palico in zavije t jelševje potokov in rečic. To je njegov hobi. to je njegova življenjska nuja Pri tem ne pozablja na vzgojo mladega rodu, ki mu želi vcepiti, da je ri bistvo še več kot šport ia je ljubezen do narave Ni zaman že dolga let', xktiven v ribiški družini MILENKO STRASEh SEKRETARJI ZK V MAKEDONIJI Pod vodstvom sefci-etarja medobčiiiskegA sveta ZKS JANEZA Z.\HRASTNIKA, je te dni na obisku v SR Make doniji delegacijn zveze komunistov celjske regije, ki jo sestavljajo sekretarji komitejev občinskih konferenc ZKS iz našega območja. Delegacija je imela razgovore v IKP CK ZKiM in na komiteju ZKM v Bitoli, poleg tega pa je obi- skala neitaterc delovne organizacije kovinske predelave, usnjarske in kemične stroke. V delegaciji sta tudi člana IK P CK ZKS LOJZE BRI SKI in EMIL ROJC. PROTEST Udeleženci dvanajstega občnega zbora skupnosti šolskih centrov za blagoviii promel Slovenije, ki so se zbrali v Celju, so med drugim sprejeli tudi resolucijo, s katero protestirajo proti ki-šitvam pravic naših manjšin v Avstriji In zahtevajo dosledno izpolnjevanje sedmega člena državne pogodbe. Udeleženci občnega zibora so protestno resolucijo po- ■lali republiški konierenci SZDL, sekretariatu za zunan,ie udeve SFRJ in kotizulatu republike Avstrije v Ljubljani. |j 35 — 2. september 1976 NOVI TEDNIK — stran 3 rAKŠNi SMO ZAPLOTNI POLITIKANTI y neia fcrajevni skupnoisti stvari premikajo. Počasi, premikaj o se. So prva le- potegnili sJektriko do ^ hiš (menda do viseih) iin ^ bili takrat ljudje, ki so ^ otepala te novotarije ... pred leti so zgradili več jpdovodov, enega tudi večje- ^, In spet so boli ljudje, ki godU, nazadnje pa še sa- .jjji pristopili zraven ... m ob rekanstrukciji ceste g, se posamezaiilka liudovaU ^ se otepali sodelovanja ter prispevka, danes nihče še po- jjislibi ne moine, da bd po sta- p cesbi mešal blato in poži- lal prah. Ko pa je zdaj mladana s svojo aktivnostjo /jabezala« Iz vrste programskih nalog gradnjo doma družbenih or- ganizacdu v ospredje, so se našla novi nergači, ki se gre- do t>23aplotniško politikant- sitvo« s fclevetanji posamez- nih funkcionarjev v svetu krajevne skupnosti in nedo- pustnim žaljenjem družbenih organizacij v celoti. Vpraša- nje je, če je ta »aktavnost« zrasla neodvisno od kakšnih »prišepetovaloev« na nijiiho\Tih zelnikih? Kaj moti te ljudi? Jih mota to, da bodo adaj sestanka lahko bolj neovirano sklicevani, da se ne bo treba drenjati v gostilhi. Je narobe to, da bo mladina Imela svoj prostor in da ne bo odvisna od dobre volje gostiteljev v zasebnih hišah (čeprav'jiih nd nihče podil)? Ali pa je njih pamet res tako kratka, da morda zaradi osebnih odno- sov do posameznih funkoio- narjOT rovarijo prcrtd skle- pom in odločitvi vseh družbe- nih organizmcjv v krajevni skupnosti žaliti posameznika je stvar vsakega posameznika, obreko- vati osebo, ki opravlja di-už- beno nalogo ali kar celo or- ganizacijo pa je dejanje, mi- mo katerega družbena sku(p- nost ne more brez ukrepov. Bo kdo zabrundal v lastno brado, 6eš, Je bo demokraci- ja? Pozitivna je bista demo- kracija in kribičnost v njej, kjer v polemiko stopijo tvor- ni ljudje. Za ljudi, Id rušijo družbena prizadevanja, demo- kracije ne more biti. Toda zaplotnišika aktivnost še nd odnehala. Zdaj podtal- no ščuvajo občane, češ, ne sodelu.ite. ne pustite vašim fantom in dekletom, da gre- do na udarniško delo. Bržčas bo večina krajanov itak sa- ma znala razsoditi — vendar pa bi bilo omenjenim »zdra- harjem« dobro dopovedati, da so javni sestanki kraj za di- skusije in ne šanki, pulta ter vogaU. JURE KRASOVEC ZADNJI CILJ REFERENDUMA NA OSTROŽNEM Za pričetek gradnje po- slednjega referendumske- ga objekta iz sredstev sa- moprispevka v celjski ob- čini je zdaj vse nared, je bilo ugotovljeno na pone- deljkovi seji upravnega odbora sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov, Kot ie bilo ob razpisu referen- duma za samoprispevek do- govorjeno s programom mora gradnja osnovne šo- le na Ostrožnem — Lava pričeti še letos. Upravni odbor je na seji ocenil do- sedanja pripravljalna de- la in natančneje opredelil naloge v zvezi s pričetkom gradnje, Pričetek gradnje bodo povezali z dnem, ko Ostroženčani praznujejo svoj krajevni praznik, predvidoma bo to 16. tega meseca Načrtovano bo gradnja končana do pri- hodnjega šolskega leta, da bi čimpreje ublažili še ve- dno nedovoljne učne ka- pacitete na ožjem mest- nem območju, Ker gre za poslednji re- ferendumski objekt in za izpolnitev celotnega refe- rendumskega programa ce- lo v krajšem času, kot je bilo pričakovati, namera- vajo pričetek del povezati s slavnostmi v krajevni skupnosti Ostrožno, ki bo z osnovno šolo, poimeno vano po revolucionarju VELJKU VLAHOVIČU, pridobila enega osnovnih pogojev za življenje v kra- jevni skupnosti. S tem objektom, ko se izteka referendumski pro- gram sprejet pred štirimi leti pa se pričenjajo ko- ristna razmišljanja o tem, da dobro zastavljen pro- gram priteguje občane k reševanju temeljnih vpra- šanj skupnega interesa tu- di z dodatnimi finančnimi napori občanov. -an JAVNEMU DELAVCU PODPREDSEDNIKU IS OBCINE ŽALEC STANETU LESJAKU Problem zasičenosti prometa na naših cestah je znan. 3 problemi, kako preusmeriti tranzitni promet izven naselij, mest itd. se ukvarjajo v večini sloven- skih mest. Na srečo so občani mesta Žalec verjetno edini v Sloveniji tik pred rešitvijo tega perečega prob- lema. Obeta se jim gradnja obvoznice, ki naj bi mesto Žalec rešila prometne gneče, vse je »tik pred zdajci« — in to je tudi problem! Občani morda niso bili dovolj seznanjeni s pozi- tivno platjo urbanistične rešitve obvoznice, Ici naj bi potekala od Novega Celja, za Žalcem mimo Gotoveij, do nadvoza čez železnico izven Žalca, hkrati pa bi bi- la povezana s »Sloveniko« pri Ar ji vasi. Morda se sa- mo zaradi neinformiranosti pojavlja med občani to- liko več vprašanj in kritik na račun takšne rešitve žalskega prometnega problema. Ob problemu, ki smo ga nakazali, se torej pojav- lja ne eno, temveč vrsta vprašanj, nejasnosti in dilem med občani. V njihovem imenu smo jih takole povzeli: % Ali ni investicija (cca 80 milijonov) za 5,8 km obvoznice prevelika za razbremeniteiv samega Žalca, kajti problematična Še naprej ostanet;a šenipeter in Latkova vas? ^ Ali ne bo visok nasip obvoznice kot Kitajski zid proti razvoju mesta na sever? # Ali ne bo Žalec s »Sloveniko« in obvozom dvakratno deloka- lliziran? # Ali ne bi bilo mogoče po praksi razvitejših držav zgraditi za isto ceno cesto I. reda od Ar je vasi do Sentruperta na trasi bodoče »Slovenike«? (8 km — rešeni vsi problemi Savinjske doline) # AH bi bilo možno prometno situacijo v Žalcu rešiti smotrneje (s semaforji kje drugje) ter tako počakati na »Slove- niko«, denar — če je — pa vpisati kot posojilo za ce- ste in pospešiti gradnjo »Slovenike«? 0 Ali je res v nevarnosti celovitost 17 zaščitenih kmetij, saj so kme- tijske površine Savinjske doline že itak zelo okrnje- ne? • Ali je bila predlagana tudi kakšna druga vari- anta? 0 Ali je bil občanom predočen ekonomski po- men in tehnična prednost obvoznice? # Ali so bili zbori občanov in javne razprave dovolj dobro organi- zirani in strokovno objasnjeni? UREIDNIŠTVO MOZIRJE PRAZN0V.1I BODO V spomin na osvoboditev Mozirja, 12. septembra 1944. leta, in s tem celotne Gornje Savinjske doline, praznujejo prebivalci mozirske občine ta dan kot svoj praznik. Letošnje prireditve v poča- stitev dvanajstega septembra se bodo pričele že v nedeljo, 5. t. m. Na vrsti bodo šp>ort- niki^ Id se bodo pomerili v malem nogometu, košarki in šahu v Solčavi. Izredno razgibana bo tudi sreda, 8. septembra. Tako bo v Gornjem gradu že ob osr mih zjutraj povorka kmetij- ske mehanizacije, ki jo pri- pravlja aktiv mladih zadruž- nikov, ob desetih pa bo pred zadružnim domom, prav ta- ko v Gornjem gradu, otvori- tev medobčinske živinorejske razstave. Gre za prireditev, na katero so v Gornji Savinj- ski dolini čakali nekaj let in ki znova ix>meni ne samo pregled stanja, nagraditev najboljših živinorejcev, mar- več tudi spodbudo za nadalj- njo rejo goveje živine. Isti dan, v sredo , 8. sep- t-embra, bodo v Mozirju od- prli še mladinski klub. Ostale prireditve na čast praznika mozirske občine bo- do v petek v Solčavi (srelci in koncert mešanega pevske- ga zbora iz Mozirja), zatem na Ljubnem ob Savinji, kjer bo isti dan, se pravi v pe- tek, dan šole z otvoritvijo spomenika splavarju in kjer bodo v večernih urah odprli tudi obnovljeni gasilski dom. Osrednja proslava bo v so- boto, 11. t .m. v Solčavi, kjer bodo odprli razstavo NOB in razstavo orožja ter opre- me civilne zaščite, zatem bo slavnostna seja vseh treh zbo- rov občinske skupščine, na kateri bodo podelili občin- ska priznanja, razen tega bo tam ob 11. dopoldne še mno- žično zborovanje z zborom koroških partizanov in akti- vistov. Tu bo govoril Mar- jan Osolnik, republiški se- kretar za mednarodno so- delovamje. Sicer pa bodo ta dan odprli tudii moderniiii- rano cesto do Logarske do- line. Zaključna prireditev bo v nedeljo, 12. septembra v Boč- ni, kjer bodo razvili prapor občinskega društva teflesnih invalidoiv. SAMOZAŠČITA - KAJ JE TO? GORJAČO Kje na Novi Zelandiji, na Borneu, v Andskih go- rah, v najbolj odročnih predelih Afrike in morda še Icje, je primitivni človek sam s svojo družino. Hrami se od danes do jutri, živi v kakšni jami, votlini, iz vej spleteni koči. Hodi na lov in če je spreten ter ima srečo je sit, če ne ga pesti lakota. Spi le priprtih vek in uho mu naučeno sprejema vsak neznan, nenavaden šum. Pred bivališčem, pred votlino gori ogenj. Ogenj ne sme ugasniti. Kdor se v takih surovih okoliščinah ne obnaša ta- ko, kdor prekrši nenapisan zakon divjine, je prej ali slej po njem, prej ali slej postane plen zveri, sovražne horde. Tako je biLo v preteklosti vsakega iljudstva, vsake civilizacije na njenem najranejšem začetku. Človek je bil v začetku sam v svojem tropu, biiT je svoj prehranjevalec, svoj imietnik in zabavljač, svoj vojak in policist. Skratka vse. Prej opisaiai ukrepi pa samozaščita po zakonih samoohranitve____ Na našem posnetku imamo upodobljenega jamske- ga človeka, ki so mu bila osebna čujočnost, način in tror- jača orod,ie samozaščite. Mimogrede: v pokrajiaskem •nuzeju v Celju, od koder je posnetek, je orožje eden najpogostejših razstavnih predmetov. Zakaj ta preskok v davno preteklost in k primi- tivnim ljudem na stopnji divjaštva? Zato, da bi .se spomnili na tisto obdobje človeko- ve zgodovine, ko človek še ni »iznašel organizmov kot *o policija, stražništvo, čuva.iiske službe, zavarovalnice, Agente, celo vrsto institucij skratka, ki imajo videz, ^ da so bile od nekdaj. Na način, kakor smo začeli, bomo v prihodnjih nadaljevali zapise o tem, kaj ,ie družbena samozaščita. Začfij smo s skokom v zgodovino predmeta, nadalje- vali jo bomo s prikazom preprostejših, razmiiljivejših, Vsakodnevnih zadev in končali pri vsebini in pomenu ^fužbene samozaščite na ravni teritorialnih skupnosti, gospodarskih organizacij in države v celoti. TISKOVNA KON- FERENCA O SA- VINJI: ZADRŽEK NA NAŠI STRANI Podpredsednik izvršnega sveta celjske občinske skup- ščine Risto Gaj šok je bil na posvetu pred tednom p>oobla- ščen, da uresniči sklep o sklicu tiskovne konference o onesnaženi Savinji, na kate- ri bi časnikarji v imenu slo- venske javnosti mogli z^^edeti vse o ukrepih (dosežkih, v teku in predvidenih), ki so jih dolžni povzročitelji one- snaževanja uresničili. Podpredsednik Risto Gajšek nas je obvestil, da tiskovna konferenca pred sredino sep- tembra ne bo sklicana in da je zadržek na novinarski stra- ni, ker bi zaradi dopustov bila udeležba časnikarjev vprašljiva. Tiskovna konfe- renca bo namreč sklicana v sodelovanju z višjim akti- vom Društva navinanjeiv Slo- venijje v Geljoi. MOZIRJE: TRI NAGRADE ZA OBČINSKI PRAZNIK Za občinsko skupščino v Mozirju je konec počitnic. Že v torek, 7. t. m. se bodo delegati vseh treh zborov se- sitali na devetnajsti skupni seji, na kateri bodo ocenili gospodarska gibanja v prvi polovici leta, razpravljali o gibanju proračunskih dohod- kov in iBdatkov, o realizaciji davkov in še o nekaterih dru- gih finančnih zadevah. Na seji bo tekla tudi be- seda o najemu posojila za gradnjo TV pretvornika za drugi program in končno bo- do delegati odločili o podelit- vi letošnj'ih občinskih nagrad. Komisija predlaga, da naj bi letos najvišja občinska druž- bena priznanja dobili: občin- ski odbor Zveze rezervnih vo- jaških starešin, kolektiv Gradbenika na Ljubnem ob Savinji ter dr. Angelo Baš iz Ljubljane za knjigo o savinj- skem splavarstvu. [ MB OBISK BRIGADIRJEM SUTJESKE v soboto je dele- gacija občinske konfe- rence ZSMS Celje obiska- la mladince — brigadir- je na delovni akciji »Sut- jeska 76<( v Tjentištu. Na delovni akciji je štirinajst brigad s 500 brigadirji, med njimi tudi brigada »Zbratinjeni gradovi«, ka- tera je sestavljena iz 46 brigadirjev C-uprije, I>o- boja in Celja. Njihova de- la potekajo v glavnem na izgradnji vodc^voda, ceste in brigadnih paviljonov. Usi>eh dekade p>a je v povprečju 240 %. Letoš- nja akcija pa se tudi raz- likuje od prejšnjih pred- vsem po tem, da se daje večji poudarek društvenim aktivnostim. V prostem Predsta\-niki ZSMS Ce- lja so brigadirje obdarili z darih celjskih delovnih kolektivov. Posebej so se še izkazale delorae orga- nizacije Toper, Kovinoteh- na in Metka. K. V. 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 35 — 2. september I97J GOSPODARSKI KOMENTAR BUDNO IN PREVIDNO PISE: BRANE STAMEJCIC Sedaj, ko so gospodarski dosežki po prvih šestih mesecih letošnjega leta že bolj ali manj povsem jasni, je mnogo lažje ocenjevati uspešnost oziroma, neuspeš' nost šestmesečnih prizadevanj in iskati vzroke za tak- šen ali drugačen položaj, čeprav ocene dosežkov še zdaleč niso več tako slabe, kot so bile sprva, pa smo lahko v podatkih o razlčnih vidikih gospodarjenja or- ganizacij združenega dela našli vrsto takšnih, ki opo- zarjajo na nenehno budnost in previdnost v preosta- lih mesecih. Zlasti neugoden je finančni položaj neka- terih temeljnih organizacij združenega dela, vse več delovnih organizacij se otepa z izgubami. Te pa se bo- do močno odrazile ne le na uspešnosti celotnega gos- podarskega trenutka, ampak tudi v celotni družbi. Po- sebej težko bo zagotoviti dovolj denarja za nemoten planiran razvoj interesnih dejavnosti, zna pa se pri- petiti, da bo ogrožen tudi proračun in ne nazadnje osebni dohodki delavcev v takšnih organizacijah, ki izkazujejo izgubo. Zato ni čudno, da v sedanjem trenutku največ pozornosti namenjamo slabostim in tistim organiza- cijam, ki so polletje zaključile z izgubo. Med ta pri- zadevanja sodi tudi nedavni razgovor, ki ga je pripra- vila regionalna gos2X)darska zbornica v Celju z organi- zacijami, ki so v izgubi. Namen razgovora je bil jasen. Želeli so ugotoviti, kje vse so razlogi za izgubo. Ugo- tovitve iz tega razgovora bodo nedvomno dober kaza- lec za gospodarjenje v prihodnje, prav tako pa bodo najbrž mnogo prispevale k dograjevanju novega sis- tema ugotavljanja dohodka, ki ima še vedno precej pomanjkljivosti. Ob tem lakoi ugotovitev, da se je nov sistem ugotavljanja dohodka po plačani realizaciji že ugodno odrazil v gospodarstvu in pokazal, kje so sla- bosti dosedanjega dela. Precej izgub v sedanjem času gre zato na rovaš preteklosti, ko se je po starem sis- temu ugotavljanja dohodka lahko marsikatera slabost prikazala v povsem drugačni luči. Med glavnimi raz- logi za slab finančni položaj so predstavniki delovnih organizacij navajali jnedvsem tri: H V prikazanem ,eelotnem doliodku ni l)il upošte- van doiiodek od prodanega blaga, za katero zaradi roka 15 dni še ni bilo nakazano plačilo ali eden od in.strunientov za zavarovanje plačila. 0 Izvoz finančno ni povsem obračunan, ker za velik del izvoženega blaga niso bila nakazana plačila ali eno od mednarodnih instrumentov za zavarova- nje plačila. % V trgovini pri sestavljanju polletnih obračunov niso upoštevali že odobrenih potrošniških kreditov za mesec julij. Precejšne izgube gredo resnično na račun teh vzro- kov. Saj že popravki na fakturirno realizacijo pokrije- jo dobrih 60 odstotkov vseh izgub. To vse so ugotovitve, ki bodo pomagale dograje- vati sedanji sistem ugotavljanja dohodka. Kljub temu pa velja opozoriti, da vseh izgub le ne moremo ozna- čiti za knjigovodske. Vse preveč je še takšnih, ki ven- darle odražajo realno stanje, stanje torej, ki ga je prejšni sistem prikrival. V delovnih organizacjah se še vedno niso povsem prilagodili novemu sistemu in temu, da si končno v kupo-prodajjiih odnosih le nali vamo čistega vina. Marsikje zato še vedno gospodari jo po starem. Delajo na zalogo, še vedno proizvajajo blago, ki ga je na trgu le težko prodati, preosnova gospodarstva je mnogo prepočasna. In kar se poleg prepočasnih sprememb v strukturi gospodarstva zdi še posebaj zaskrbljujoče — vse bolj pada produktiv- nost. Ne le finančna, tista, ki se odrazi z višino ustvar jenega denarja na zaposlenega delavca, tudi fizična produktivnost peša. To pa pomen, da delamo manj, ali slabše, kot poprej. Vse to sili k razmišljanju, kaj stoi-iti, da bo bolje. Odgovor ni težak. Treba se bo zavzeti za dejansko in tvorno uresničevanje sicer dobro zapisanih stabiliza- cijskih načrtov. Treba bo delati več in za vsak proio pri- pravljena tako kot je zami- šljena, pomeni izreden pri- s.pevek k spoznavanju naše poti na tehniškem področju in ne nazadnje k obuditvi spominov na mnoga dela, Ici smo jih v naši republiki opravili zlasti po zaslugi dru- štev in klubov Ljudske teh- nike. To ne velja samo za elektrifikacijo okoli 6.000 slo. venskih vasi v letih po voj- ni, zlasti prvih, kjer je ime- la svoje delež seveda širša družbena skupnost, v tej zve. zi tudi ne gre samo za prve traktorske tečaje, za uvaja- nje mehanizacije v kmetij- stvo, za številne tečaje na pO; deželju in podobno, marveč tudi za vse ono, kar so klu- bi in društva Ljudske teh- nike in druge strokovne or. ganizacije tehniške narave prispevale pri osvajanju no- ve proizvodnje, pri reševa- nju številnih gospodarskih vprašanj, pri izobraževanju mladih in drugod. Velik je ta delež. Opravljeno je bilo veliko delo. Zato se nehote poraja vprašanje, aM bo raz- stava v hali Golovec lahko opozorila na vse to? Organizacijo te razstave sta prevzela Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije ter občinska zveza organiza- cij za tehnično kulturo Ce- lje. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo pa ima celjskt občinska skupščina. Po prvem in okvirnem na črtu bo razstava opozorili na inovacijsko dejavnost, pri kazala tridesetletno delo 01 ganizacij za tehnično kultun v Sloveniji, poudarila pomea tehniške vzgoje mladih, pri bližala delo in pomen raa iskovalnih skupnosti in še po sebej posredovala prerez de la in uspehov republiškil strokovnih zvez za tehnič« kulturo. Svoje mesto bo do bila tudi založniška dejavno* in končno bo v tem času celj ski foto kino klub odprl šti- rinajsto mednarodno razsta vo umetniške fotografije. M. B02K ZREČE Ker je vrsto let primanjko- valo v konjiški občini kovi- narskega kadra, so se pojavi- le težnje, da bi ta primanj- kljaj odpravili z ustrezno šo- lo. Pobude s strani Kovaške industrije iz Zreč so stekle v lanskem letu in tako so za- interesirane delovne organi- zacije (Unior, Konus, Ko- stroj, IMP Ljubljana, tozd Elektromontaža, Kovinar Vi- tanje, Comet Zreče, Kongrad, Elektro Radio, Lip, delavska univerza) podpisale samoup- ravni sporazum, s katerim so se zavezale, da zagotovijo sredstva za ustanovitev dis- lociranega oddelka poklicne kovinarske šole, s sedežem v Zrečah. Tako so z združenimi sred- stva 600 starih milijonov di- narjev adaptirali staro osnov- no šolo v Zrečah, v prihod- njem letu pa bodo zgradili ustrezno strojno delavnico za praktični pouk. Letos pa so za sprejem učencev v prvi letnik že nared štiri učilnice in ročna delavnica za prvi letnik. Vpis prvih učencev kovinarske stroke je prvega septembra, vpisali pa bodo 60 učencev, šolanje bo trilet- no, usposabljali jja se bodo vsi kovinarski poklici z ozi- rom na pvotrebe organizacij združenega dela Zavod za šolstvo je pristal na sofinan- ciranje, celotno pedagoško vodstvo pa ima v rokah Ru- darski šolski center iz Vele- nja, izvajanje pedagoške de- javnosti pa je zaupano delav- ski univerzi iz Slovenskih Ko- njic, ki je tudi že poskrbela za ustrezen kader in učne pripomočke. Da bi se v novi poklicni šo- li lažje prilagodili usmerjene- mu izobraževanju je vodstvo organiziralo celoletni pouk, s čimer so starši in podjetja zelo zadovoljna. O tem priča tudi vpis in zanimanje za ta poklic, saj se je vpis povečal za dvakrat. Z. S. CELJE: ZMRZO- VALNICA? HLADILNICA Kolektiv celjskih Mes- nin se je letos odločil za izredno pomembno nalož- bo, ki veliko pomeni zla- sti za osnovno preskrbo prebivalcev. V gradnji je namreč zmrzovalnica za meso, v teku pa je tudi priprava dokumentacije za gradnjo hladilnice, ki bo imela nekaj nad 700 kv. metrov hlajene povr- šine in okoli 1.100 kv. me- trov za proizvodnjo traj- nih klobas. V tem ko se je kolektiv odpovedal g^ra^nji nove mesnice, pa se je odločil za preureditev enote »Gnjat« v Prešernovi uli- ci. PREBOLD: TEKSTILNA TOVARNA PRAZNUJE Tekstilna tovarna Prebold praznuje letos 3. sep- tembra svoj praznik. Letos bo praznovanje posveče- rw 50-Ietnici godbe na pihala in 40-letnici stavke slo- venskih tekstilnili delavcev. Ob tej priložnosti bodo v petek, 3. septembra orga- nizirali sprejem za vse svoje jubilante in upokojence. Osrednja proslava bo v soboto, začela pa se bo s kon- certom pihalnih godb iz Liboj, Zabukovice, Velenja, i^oštanja in Prebolda. Po končanem koncertu bo pro- sta zabava s plesom, za razpoloženje pa bo poskrbel domači ansambel Vokali s pevko. KRISTIJAN MARKOVIC STARKA NA RAZSTAVI Staro častitljivo lokomotivo so razstavili pred železniško postajo v Rogatcu. »Hlapon«, Id .je izšel iz dunajskega No- vega mesta še pred drugo svetovno vojno, je zvesto slu- žil potnikom od leta 1947 do letošnjega leta na progah Ce- l.)e—Rogatec in Celje—Vele- nje. Torej polnih tridest let na celjskem območju in je prav, da si lahko mlajši rodo- vi ogledajo zdaj ozaljšano starko na mrtvem Uru, kjer zasluženo počiva. I Fot«: O. Medved §t. 35 — 2. september 1976 NOVI TEDNIK — stran 5 Jtok cvetja, Mainau na Bodenskem jezeru, je treba vtdeti, doživeti. Vsak nasad, osaka gredica je vzbujala pozornost. Celjski hortikulturniki so si vse to dodobra ogledali .Med njimi še zlasti strokovni vodja izleta, inž. Jože Volk, ki na sliki čepi m bolj pozorno kot drugi opazuje cvetlice.. . PO ALPSKI CESTI Tudi danes smo na poti. Skupaj z Izletnikom in sku- paj s člani celjskega hortikul- :umega društva Na poti, ki je vodils skoz: pet alpskih držav, če izvzamemo našo, na poti, ki je vodila čez ne- štete visoke prelaze in ustav- ljala svoje potnike tam, kjer je cvetelo največ rožic, kjer so jih gojili in opozarjali, da si našega vsakdanjega oko- lja ne moremo zamišljati brez vrtov, cvetic, nasadov BI čistoče! Na tej poti smo obiskali tudi otok Mainau na Boden- skem jezeru Obiskali smo otok grofa Bernadotta, otok cvetja V nemškem predelu jezera. Že prvi stik s tem na- ravnim bogastvom je potrdil, da v turistični agenciji Izlet- nika ni.so pretiravali, ko so v opisu potovanja zapisali: »Lepoto tega otoka se ne da opisati. To je treba videti!« Lahko bi še dodali; to je treba doživeti. Ugodna lega jezera, sever- no od Alp, prispeva, da vlada tod mila klima in da uspevajo na otoku pomaranče, limone, banane in nešteta druga dre- vesa toplejših pasov, tudi tropskih Bodensko jezero ima nekaj nad 500 kv. kilometrov in doseže tudi do 250 metrov metrov globine in še več. Blizu obale leži tudi otok Mainau Ni edini na tem je- zeru Ima okoli 2 kv kilo- metra površine. Poleg grada, cerkve in drugih objektov slovi zaradi cvetja, zaradi na- sadov, parkov, urejenosti, le- pote . . . Ne samo v cvetoči pomla- di, poleti in v zgodnji jeseni, otok je privlačen skozi vse leto. V aprilu in maju več kot milijon cvetic, več kot 850 vrst tulipanov, narcis, hi- acint ... V naslednjih mese- cih še druge cvetice vse do dahlij, ki cvetijo prav v tem času. Več kot 20.000 cvetov, več kot 180 vrst teh rožic. Ali ni potem čudno, če ti korak zastane večkrat na tej poti, če se nič kolikokrat skloniš in od blizu pogledaš cvet. Le- poto, ki jo daje narava. V neštetih barvah. In potem arboretum s sta- rimi drevesi z vsega sveta. Pi- kusi, tudi po pet metrov vi- soki In spet gneča. Okoli rastli- njaka. V njem pa nešteto vrst orhidej. Le redko jih vidiš toliko skupaj Morda samo enkrat v življenju. Drevesa. Kdo bi jih naštel. Iz Azije, Afrike, Amerike. Mo- gočna in košata. Vsako dre- vo s svojo značilnostjo v ra- sti, deblu, listih, barvi . . . Sprehajaš se med parki in nasadi, občuduješ in se spro- ščaš ob navdušenju, ki te prevzema, četudi nisi najbolj, ši poznavalec tega sveta. In če je tu še strokovnjakova beseda —- celjske turiste je spremlja) inž. Jože Vovk — potem je zadovoljstvo popol- no M. BOZIC ZA KOČO NA LOKI POD RADUHO Preteki; teden je bil v Solčavi sestanek članov meddruštvenega odbora planinskih društev oelj skega območja. V osred- nji točki dnevnega reda so se pogovarjali, kako pomagati pri izgradnji koče na Loki pod Radu- ho, ki je pred kratkim pogorela Udeleženci se- stanka so se strinjaU z načrtom izgradnje nove postojanke, kakršnega so predložili člani planinske- ga društva Luče. Večina društev je že sprejela u- strezne sklepe, da pošlje h gradnji koče ekipe pro- stovoljcev. Prav tako je večina že ponudila denar- no pomoč, ki dosega tu- di tisoč dinarjev In več. Med udeleženci .sestanka so izvedli prostovoljno zbiranje denarja, ki je dalo 1.210 dinarjev. Si- cer pa planinska društva pozivajo svoje člane in druge, da pomagajo pri 'zgradnji te koče. Na seji so še ocenili delo planinskih društev. Ugotovili so, da so dru- štva zelo delavna, še po- sebej pri vzgoji kadrov (planinske šole), pri izlet- '^fštvu, ohranjanju tradi- NOB pa tudi pri iz- gradnji in vzdrževanju Planin-skih postojank. VRANSKO: UREDITEV OKOLJA Turistično društvc Vransko je v zadnjem času izepljalo \ '/saj dve uspešni akciji Prva »teden čiščenja« je bila osre- dotočena predvsem na čišče- nje potoka, ki teče skozi trg. Pred kratkim pa so organizi- rali tudi turistične veselico. Ob tej priložnosti so podelili devetnajst priznanj gojite- Ijem cvetja. Izkupiček te pri- reditve pa so namenili za nabavo cvetličnjakov, ki jih nameravajo postaviti ob poto- ku v trgu Sicer pa je na Vranskem organiziran odvoz smeti in odpadkov. Tudi to je dokaz, da ljudje želijo imeti čisto in urejeno okolje. V okviru turističnega dru štva dela tudi hortikulturna sekcija, poleg nje pa še ko- misija za čiščenje okolj.a. V delovnem načrtu turistič- nega društva na Vranskem so še nekatere druge akcije, ta- ko pustni karneval, skrb za organizirano gostinstvo. kmečki turizem in ne nazad- nje izdaja lastnega prospek- I ta. I S ?:TT.NrTK IZLETNIK: NOVI AVTOBUSI Pred dnevi je tovarna avto- busov »11. Oktomvri« v Skop- ju dobavila celjskemu Izlet- niku tri nove avtobuse mer- cedes. Gre za moderno opre- mljena vozila s p>o 50 sedeži. Eden od teh vozi na progi od Murske Sobote preko Ce- lja do Ljubljane- in nazaj, dva pa na edini Izletnikoad mednarodni progi Celje—La- wamUnd. Ta proga obratuje vsak dan. Iz Celja je direkt- na zveza do Lawamiinda en- krat na dan, s prestopanjem v Velenju pa celo večkrat. V prihodnje si bo Izletnik prizadeval, da bo podaljšal to progo do Celovca in da bo tako ljudem s Koroške on- stran meje omogočil direktno zvezo z Ljubljano in mor- jem po tej strani. V kratkem bo Izletnik do- bil še en avtobus, znamke mercedes iz Skopja. M. B5 CELJE: JESENSKE RAZSTAVE — TUD SODOBNE IGRAČE Celjske jesenske sejemske prireditve: deveti sejem obr- ti, deseta mednarodna zlatar- ska razstava in tretja raz- stava igrač bodo tudi Letos v popolni zasedbi, in kar je najvažnejše — spet istočasno. Od 24. septembra do 3. ok- tobra Za vse prireditve je veliko zanimanje. Organizatorji sej- ma obrti imajo že težave za- radi pjomanjkanja (!) prosto- ra v hali Celovec. Zlatarji bo- do pvočastih desetletnico svo- je prireditve Organizatorji razstave igrač pa pričakujejo več enotnosti, več sporazume- vanja med proizvajalca igrač, trgovci na veliko in seveda pedagogi »Priprave na tretjo razstavo igrač so v polnem teku«, je med drugim dejal direktor TOZD Maloprodaja pri tr- govskem podjetju Tkanina, Zvonko Mirt, in nadaljeval; »Tudi organizacijski odbor, v katerem so predstavniki tr- govine, vzgojnih in izobraže- valnih ustanov, dela s polno paro. Razgovori z razstavljal- ci so pravzaprav končani. Za- enkrat imamo zagotovilo še- stih razstavljalcev. { Navzlic temu pa se sreču- jemo z nekaterimi problemi, predvsem zaradi premajhne povezave med pedagogi in delavci, ki se ukvarjajo z vpli- vom igrače na vzgojo otrok, zatem med proizvajalci igrač in uvozniki igrač, trgovci na veliko. Menim, da je nujen enoten nastop vseh, da bi lahko nazadnje otroku po- nudih igračo, za katero bo- mo lahko rekh, da je dob- ra, vzgojna, skratka primer- na.« »Omenili ste slabo poveza- nost med pedagogi, proizva- jalci igrač in trgovci. Ali pri- čakujete, da bo prišlo med njimi do pričakovanega in nujno potrebnega razgovora?« »Menim, da moramo isako- ristiti to obdobje tudi za tak- šen dogovor, in da se v času, ko se vsi med seboj dogovar- jalo, tudi oni pogovorijo o skupnem nastopu in skupnem načrtu za izdelavo, prodajo in uvoz igrač za naše otroke«. »Kako pa je z delom ko- misije, ki je že doslej oce- njevala igrače?« »Ta komisija bo delala tu- di letos. Razlika od njene lanske aktivnosti bo v tem, da bo že podeljevala nalepko »DOBRA IGRAČKA« tistih, ki sd to zaslužijo.« »Ali proizvajalci torej pri- znavajo delo te komisije?« »V tem je trenutno še naj- večji problem, kajti doslej proizvajalci te komisije niso priznah. Sicer pa, po zad- njih sporočilih, ki jih imam, bo v času razstave igrač v Celju tudi ustanovna skup- ščina te komisije. Tako bo seveda nujno prišlo tudi do razgovora med vsemi, ki de- lajo na tom, da bi izdelovah, prodajali in uvažali samo dobre, vzgojne igrače. Proiz- vajalci si želi^jo, da se ta ko- misija tudi uradno predstavi in da spoznajo njeno delo, njene kriterije pri ocenjeva- nju igrač. Vsi proizvajalci namreč zatrjujejo, da je pre- pozno igrače ocenjevati samo na razstavi ali pred njo, takš- no skupno delo bi moralo bi- ti že prej, saj bd F>otem od- F>adld mnogi nesporazumi in ne nazadnje, lahko bi rekli, da smo se v Jugoslaviji do- govorili, kakšne igrače potre- bujejo naši otroci, kakšne bomo zatorej izdelovali, uva- žali in prodajali. In prav v tem vprašanju bo prišlo na letošnji razstavi do bistvene prelomnice, ki bo vsekakor prispevala še k temu, da se bo razstava, ki jo vselej pri- pravlja naš kolektiv, uveljavi- la kot jugoslovanska in celo mednarodna razstava igrač«. MB NOVE UGODNOSTI Pravilnik Ljubljanske banke o po- sojilih občanom na podlagi vezave domače ali tuje valute za pospeše- vanje gospodarskih dejavnosti velja že od sredine februarja lani. Ni na- ključje, da je že tedaj vzbudil izred- no zanimanje, saj je odprl novo po- glavje za ix>speševanje gospodarskih obrti, gostinstva in turizma. Zdaj je ta pravilnik, v skladu s poslovno politiko banke za letošnje leto, doživel nekatere spremembe. Ne majhne, temveč zelo pomembne, spodbudne, skratka takšne, da jim kaže posvetiti nekaj pozornosti in tako opozoriti zainteresirane, da ima- jo nove možnosti za najem posojila jz tega naslova. Sprejete dopolnitve pravilnika pa omogočajo zlasti zdomcem, ki se vra- čajo v domovino, da jim bo vlaganje lastnih sredstev odprlo hitrejšo pot k uresničevanju svojih načrtov in za- to k odpiranju nekaterih gospodar- ;ikih dejavnosti. Prva pomembna dopolnitev je v tem, da se znesek posojila poveča od sedanjih 2O0 odst. na 250 odst. zne- ■ika vezane domače ali tuje valute. Dosedanji pravilnik je predvideval samo vezavo domače aU tuje valute kot podlago za pridobitev pravic do posojila. Zadnje dopolnitve pa pred- videvajo tudi prodajo tuje valute, to- da samo konvertibilne kot podlago za pridobitev pravice do posojila. In ne samo to. Da bi pospešili zbiranje tuje valute in omogočili hitrejši raz- voj gospodarskih dejavnosti se zne- sek posojila povečuje na 320 odst. -/ezanega zneska, če občan proda kon- vertibilno valuto in veže dinarsko protivrednost po določbah pravilni- ka. Torej, nova ugodnost! Najnižji lanesek posojila je ostal tudd po dopolnitvah praiviJniika ne- spremenjen — 10.000 dinaj"j6v. Zato pa je najvišji po novem aa dvakrat večji od dosedanjega in znaša 400.000 diin. E^dina omejitev glede najvišjega možnega zneska posojila je v tem. da posojilo ne more biti višje od pred- računske vrednosti nameravane inve- sticije. In nadalje. Občan bo lahko vsako leto sproti dvigoval obresti, ki mu jih bo banka ob koncu poslovnega leta pripisala glavnici in z njimi bo tudi prosto razpolagal, toda samo tajkrat, ko banka pri ugotavljanju njegove kreditne sposobnosti ne bo up>ošte- vala še zneska obresti, Id mu jih bo obračunala v času vezave sredstev. V primeru pa, ko bo banka na željo občana povečala njegovo kre- ditno sposobnost z vnaprej izraču- nanimi obrestmi za ves čas vezave sredstev, bo moral občan podpisati posebno izjavo. Z njo bo dobila ban- ka pravico, da si sama poplača del zapadle anuitete in to v pn-imeru, da bi tega občan ne zmogel, ker bi imel zaseženo polno tretjino osebnega do- hodka. Skratka, tudi v teh primerih gre za dobre in poštene poslovne odno* se. In ne nazadnje: predčasno vračilo vezanih sredstev, v primeru, ko je občan vrnil posojilo pred pogodbeno določenim rokom, je po novem ure- jeno tako, da o vsakem primeru po- sebej odloča izvršilni odbor celjske p>odružnice Ljubljanske banke. Posebno ugodnost pa imajo tudi občani, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela, ki lahko za zavarovanje posojila pred- ložijo jamstvo organizacije združene- ga dela, s katero sodelujejo. V VSAK DOM NOVI TEDNIK 6. stran — NOVI TEDNIK St. 35 — 2. september 197| DRAVINJSKI DOM V KONJICAH ZLATE PLAKETE! Trgovsko gostinska delovna organizacija Dravinjski dom je praznovala v preteklem tednu 25-letnico svojega ob- stoja. V počastitev srebrne- ga jubileja je potekalo več praznovanj, začela pa so se s svečano sejo skupnega de- lavskega sveta. Ob tej priliki so podelil tudi 40 plaket, prejeli pa so jih člani kolek- tiva za požrtvovalno in vest- no delo. Z isto plaketo sta bdli odlikovani tudi osnovna organizacijo ZK in sindikat, prejeli pa sta jo za ustvarjal- no politično delo v 25 letih. Osrednja proslava srebrne- ga jubileja Dravinjskega do- ma iz Slovenjskih Konjic, ka- tere se je udeležil celoten kolektiv in veliko število go- stov, pa je bila v kinodvora- ni v soboto z^^ečer. Tu so odlikovali 19 članov kolektiva z zlatami spominsld- mi plaketami, prejeli pa so jih vsa tisti, ki so v podjetju zaposleni 25 ali več let. »Če- tica zvestih« je številna in prav zaradi te^a vredna, da jo poimenujejo. Torej, spo- minsko zlato plaketo so pre- jeli: ZALKA CERNEC, AN- TON BUČAR, AVGUST BO- GATIN, JELENA BITENC, MILAN JELENKO, AVGUST PUNCUH, DANICA LAMUT, MARIJA LAMUT, MARICA VALINŠEK, MARIJA SLOM- ŠEK, ANICA PODKRIŽNIK, MARICA MUŠIC, VIDA PRI- STOVNIK, OLGA KOLIN, VI- KICA KOŠIR, OLIVIJA PUČ- NIK, PANIKA VEZENŠEK, JOŽICA ROBER, ZDENKA TAVČAR. Z osrednje proslave ob 25- letnici so člani kolektiva Dra- vinjski dom poslali tudi pro- testno pismo, ki izraža pro- test proti manjšdnski politiki avstrijske deželne vlade. V nedeljo pa se je proslav- ljanje končalo z piknikom na lovski koči nad Ločami, ka- terega so se udeležili skoraj vsi člani kolektiva, pji tem pa so se sipomnili tudi še os- talih jubilantov, ki jih je v podjetju kar 104. Z. S. Posnetek je z velike delovne akcije, ki je bUa v soboto, fco so krajani krajevne skupnosti GaUcija delali na odseku treh kUometrov ceste Velika Pirešicar-Prnovo (Gorca). Reportažo o tem berite v naslednji številki. Foto: D. Medved ŠOLSKO LETO V ŠENTJURJU NOVO V STAREM Prag novega šolskega leta 90 na osnovni šoli v Šentjur- ju prestopili brez kadrovskih in organizacijskih problemov. Na šoM je 35 učiteljev in 794 otrok. 2e pred pričetkom redne- ga pouka je na šoli tekel do- polnilni pouk za tiste učence, ki se jim je v preteklem šol- skem letu zataknilo pri ne- katerih predmetih. Ti učenci so skupaj z učitelji pet dni dojpobijevali in izpopolnjevali svoje znanje, kar jim bo v novem šolskem letu brez dvo- ma v veliko pomoč. Na šoli so letos prvič od- prli četrti oddelek petega ' razreda, ki ga bodo obisko- vali učend-vozači iz Blagov- ne, Brez in Kalobja. Ti učen- ci t>odo do domačega kraja imeli organiziran prevoz in bodo v šoli poleg malice do- bivali še šosiila. Zanimivo je tudi to, da bodo učenci tega razreda imeli že predmetni pouk, ostali peti razredi pa bodo še naprej imeH razredni pouk. To bo torej nekak po- skus, ki je seveda zaželen, prehoda iz razrednega na predmetni poiik. Srečanje s poro&torskimd te- žavami bo do končanja pri- zidka k šoli neizbežno, kljub temu pa bodo letos odprli dva oddelka podaljšanega bi- vanja za otroke od prvega do petega razreda. En tak odde- lek bo zaradi primanjkljaja prO'Storov gostoval v glasbeni šoh. Prostorski problejni bo- do še bolj izstopili v febru- arju, ko bodo pričeli z malo šolo, priključili pa se jim bodo še kadrovski. Brez dvoma bo piizidek k šoU, računajo, da bo nared do naslednjega šolskega le- ta, rešil marsikatero prostor- sko stisko, ki ji letos na tej šoli še ne bodo mogli ube- žati. Za dokončanje prizid- ka je Republiška izobraževal- na skupnost šoli že odobrila 610 milijonov kreditnih sred- stev pod dokaj ugodnimi po- goja. MATEJA PODJED CELJSKI SEMAFORJI ČE LUČKA NE GOHI Nastane p>a gneča, nejevolja, izsiljevanje in prekli- njanje tistih, ki imajo na vesti vzdrževanje celjskih semaforjev. Tako je bilo tudi pred dnevi, ko je mrk- nil semafor na enem najbolj prometnih križišč v Celju, torej na križišču Ljubljanske in Čopove ulice. Ljudje so začeli negodovati! Kaj zdaj? Odgovor smo poskušali dobiti pri direktorju Zavoda za požar- no varnost v Celju Jožetu Gorzi. Ta zavod je pred leti v svojo dejavnost prevzel tudi vzdrževanje celjskih semaforjev. »Tokrat je pregorel mehanizem, ki ga pa lahko popravi samo za to usposobljena služba v Ljubljani. Žal takšne službe v Celju še nimamo in je vprašanje, kdaj jo bomo imeli, saj je izredno zali- bevna in ne nazadnje draga. Vedeti pa moramo, da bodo semaforji vedno »ugašaU« in da bo pač takrat treba voziti po pravilu, ki velja za vožnjo skozi nese- maforizirar^ križišča.« V Celju imajo trenutno samo enega človeka, ki lah- so pK>pravi manjše okvare semaforjev, v službo pa so že sprejeli tudi drugega, ki naj bi pomagal pri tem vse večjem delu, saj imamo iz dneva v dan več se- maforjev. Ob vsem tem pa se pojavlja naslednje: razumemo, da semaforji »ugasnejo«. Razumemo tudi to, da jih v trenutni urejenosti za to pooblaščene službe bo- disi v Celju ali celo v Ljubljani m možno popraviti v nekaj minutah. Ne razumemo pa tega, kaj bo čez leto ali dve, ko bo semaforjev še več in prometa tu- di. Ob ugašenih semaforjih (napaka) je zla.sti težko priti na. glavno cesto s stranske v tako imenovanih prometnih konicah, to pa povzroča nejevoljo, nejevolja nestrpnost, nestrpnost pa nepremišljene kretnje, ki lahko vodijo tudd v nesrečo. In kaj bo, če služba v Ljubljani ne bo zmogla dela, ki ga bo z vsakim le- tom več, saj bo tudi semaforjev kmaJu več, kot dre- ves. Pri vsem tem sta v prvi vrsti potrebna strp- nost, v drugi pa TUDI večja ažurnost prilagajanju za. to odgovornih služb. V obratnem primeru bo ob- čan vedno negodoval in priznati moramo, da celo up- ravičeno. TQN£ VBABL^ PROGRAM POHORSKE OHCETI Tradicionalna pohorska oh- cet se bo pričela v soboto, 4. septembra ob 16. uri na RogU, ko bo na sporedu fantovščina in deklaščdna. Že- nin in nevesta se bosta loče- no poslovila od fantov m deklet. Pri tem Ido . sodeloval moški E>evski zbor Svobode iz Zreč. Naslednji dan, v nedeljo, 5. 9. ob 10. uri bo na Rog- M KMEČKA OHCET s klica- njem neveste, šranganjem in ostalund starimi domačimi običaji. Pri tem sodelujejo folklorna skupina, pevski zbor tn domači zabavna an- sambli. Prireditev organizira PDP Svoboda iz Zreč, ki je priprar vila tudi brezplačen prevoz iz reč na RogloZ, jjokrovitelj te tradicionalne prireditve pa je UNIOR — Kovaška indu- strija. Na prireditvi bodo sodelo- vali trije pohorski ansambli, ki bodo iz svojih inštrumen- tov izvabljali pohorske stare melodije. Z njimi bodo zaba- vali ženina in nevesto, druži- ce, starešine in druge svate. Letošnji srečni par je iz kolektiva Unior Zreče. Neve- sta je Jančič Ema, ženin pa Kovšek Jože, po poklicu sta oba tehnika. Nevesti bodo šrangaJi in je ne bodo spustili brez visoke odkupnine, ženin pa se ga bo lahko na fantovščini zadnjič do milega napil. K. S. TRNOVUE: DELOVNA ZMAGA V krajevni skupnosti Tr- novlje so v soboto skupaj s krajevno skupnostjo Lju- bečna slovesno otvorili štiri liilometre nove asfal- tirane ceste, ki pomeni za to območje veliko delovno zmago in pridobitev. Pre- težni del sredstev, celotna investicija je veljala 154 milijonov dinarjev, je pri- spevala Komunalna skup- nost. Ob tem p>a je po- membno omeniti, da so krajani sami zbrali s sa- moprispevkom kar 12 mi- lijonov dinarjev. Ostala sredstva je prispevala kra- jevna skupnost Tmovlje. Režijski odbor, ki je zbi- ral prostovoljne prispevke, je bil zelo aktiven, izka- zali pa sta se tudi delovni organizaciji na tem ob- močju, in sicer Prevozni- štvo in Veterinarska po- staja. Nasploh je sodelova- nje krajevne skupnosti z delovnimi organizacijami dokaj močno. Krajevna skupnost Tr- novlje ima tudi za v pri- hodnje veliko načrtov. Sla- ba kanalizacija, obnova cest, ktilturnega doma in še kaj, so naloge, s kate- rimi se bodo spoprijeli v prihodnje. M. P. NOVO NA CELJSKIH ULICAH BOLJŠE BO! V starem delu mesta Celja so v jutranjih urah delavci podjetja NIVO začeli z deU in željo, da v na&lednj^ih me- secih izpeljejo zastavljeno akcijo za boljšo ureditev pro- meta. Vsi vemo, da so s tem v ožjem delu mesta velike te- žave in da je pač potrebno poiskati najboljše rešitve, ka- ko kljub naraščajočemu pro- metu zagotoviti normalen pre- tok vozil in vamo hojo peš- cev ter vseh ostalih uporab- nikov cestnih površin. Z današnjim dnem tako prihaja do naslednjiih spre- memb v Celju: do predvido- ma 15. septembra bo zaprta Aškerčeva ulica za ves pro- met, razen za dostavna vozila podjetij in trgovin, Id so tam. Ob tej. priložnosti pa bo po- novno odprta za dvosmerni promet Stanetova ulica zara- di vožnje v smer Zidani most ali obratno proti Mariboru. Jože Jakob, direktor Skla- da za komunalno urejanje zemljišč občine Celje je ob tej priložnosti izrazil željo vseh njihovih služb, da bi te spremembe v poseg celjskega prometa oz. njegove izboljša- ve sprejeli z razumevanjem tako vozniki, še posebej pa pešci, ki si naj bi ne izbirali poti po delovišču Aškerčeve udice, kjer lahko pride do ne- sreče in zastoja dela. Brez dvoma gre za večjo akoijo za boljšo ureditev pro- meta v ožjem delu mestnega jedra, zato je treba takšno akoijo z vsem razumevanjem podpreti, istočasno pa želeti, da bd ix>tekala čimhitreje ter da bi bilo tako otmmanj za- stojev. Seveda pa je želeti ttidd lepo vreme, od katerega je v mnogočem odvisna lii- trejša obnova cest v Celju. TONE VRABL GIMNAZIJA: ZAKLJUČEN VPIS V letošnjem šolskem le- tu se je v prvi letnik gim- nazije v Celju vpisalo 218 učencev, ki so letos kon- čali osnovno šolanje. Po- sebna komisija v kateri so bili tudi predstavnika di- jakov jdh je razporedila v sedem oddelkov. Ni dolgo tega, ko smo na ljubljan- skem radiju in v časopisih lahko poslušali in brali, kako njihove gimnazije odklanjajo kandidate za vpis. Na celjski gimnaziji so problem rešili drugače. S sodelovanjem Zavoda za zaposlovanje so kandidate za vpis sporemljali in us- merjali že ob looncu os- novnega šolanja, zato niso ob vpisu odklonili nobene- ga kandidata. Za razliko od lanskega leta, letos ne bo t. i. intenzivnih razre- dov, kjer je bil poudarek na enem predmetu ali pa na skupini predmetov. Ti so se lana sicer dobro ob- nesli vendar pa je letos, ko so jih prestavili na po- poldanski tumus zanima- nje zanje močrjo upadlo. K. M. LAŠKA OBČINA IN TELESNA KULTURA MNOŽIČNE AKCUE Zaradi geografsko demo- grafskih značilnosti občine Laško je telesno kulturno področje izredno zahtevno. Področje občine je razdelje- no na tri osnovne centre, na katere se navezujejo ostali kraji in krajevne skupnosti. Materialna baza, telesno kul- turni objekti so zaradi takega stanja problematični, če že ne kritični, saj pride napri- mer v krajevni skupnosti 0,25 m- igrišča na enega prebivalca. V ostalih krajevnih skupno- stih razen neustreznih livad in peščiin ni skoraj nobenih igrišč. Skupno deluje na področju laške obči«e 25 telesno kul- turnih organizacij ali društev, ki so združena v Zvezo teles- no kulturnih draštev, ki v svojih vrstah zajema tri pla- ninska društva, štiri partiza- ne, pet šolskih športnih dru- štev, deset strelskih družin, društvo invalidov, ki ima sekcijo za športno rekreacijo, šahovski klub in AMD Laško —-sekcija rally klub. Zveza telesno kulturnih dru- štev je tesno povezana z mJa- dinskimi aktivi na področju laške občane. Pri zvezi delujejo tri 'komi- sije za šolska športna dru- štva, za tekmovalni šport re- kreacijo. Vsaka kon;isija ima svoje področje dela in orga- nizira ter vodi tekmovanja. Komisije so si zadale nalogo, da vključijo čam več neakti- vih prebivalcev v področ- je telesne kulture, skrbijo za izobraževanje kadrov, Iti so še vedno neustre25ni, dajo pouda- rek na delo šolskih športnih društev in skuprno pripravlja- jo množične akcije. Komisija za šolslca športna društva je v prvi polovici le- ta organizirala tekmovanja v smučanju, streljanju, odbojki, rokometu in atletiki. Do konca leta bo komisija izvajala red- na predpisana tekmovanja za šolsko leto 1976y77. Komisija za telcmovalni šport je organizirala tekmo- vanje v smuičanju v treh ka- tegorijah, ustanovila občinsko odbojkarsko ligo, izvedla ob- činsko prvenstvo v streljanju za strelske družine in posa- meznike ter organizirala ligo malega nogometa. Do konca leta pa nameravajo organizi- rati občinsko prvenstvo v naj miznem tenisu za ekipe iii posameznike, Icošarkarski tui« nir za naslov jesenskega o1» činskega prvaka, če bo dovolj interesentov pa bo ustanovi Ijena tudi občinska pionirskJI in mladinska liga v rokom^ tu. j Kohmisija aa športno relu"« akcijo je organizirala vrsto množičnih akcij, ka so bil^ dobro obiskane, saj je nB vsaki akciji sodelovalo ve^ kot 150 občanov laške občine. Do konca leta pa nameravajo organizirati še plavanje v Ra- dečah in Rimskih Toplicali trim kolesarjenje in trim ho- jo na področju Radeč. Pra« tako bodo organizirali teK movanje za športno značko v vzgojno varstvenih zavodih- Zveza telesno kulturnih drUr štev iz Laškega tesno sodelt* je s komisijo za športno re- kreacijo pri občinskem sindi- kalnem svetu in ob koncu le- ta bo skupna zaključna pri- reditev s proglasitvijo občin- skih prvakov tako med posa- mezniki kot društvi, za pod- ročje zveze in občinskega sve- ta. RADO SERNBC §t. 35 — 2. september 1976 NOVI TEDNIK — stran T STOJNO SELO PLAMEN NAD DOMAČIJO Rdeči petelin ne pozna miru. Menda je to ena redkih' stvari na tem svetu, ki je nismo in je najbrž ne bomo mogli; izkoreniniti. Zublji ne priznavajo bogatih in ne revnih, zublji so^ neusmiljen, toda pravičen sodnik. Največkrat, priznajmo,] sodijo naše napake in napakice. Ko je vsega konec in se; na pogorišču še kadi iz počrnelega tramovja, v kotu pa sameva ožgana pručka, začnemo misliti, kaj smo storili | napak. Takrat, ko je že prepozno. | In vendar smo rdečemu petelinu dandanašnji že krepko! pistrigli peruti. Domala vsaka vas že ima brizgalno, gasilci pa so prav gotovo tisti ljudje, ki so na vasi najbolj pridni, in požrtvovalni. Gasijo, opozarjajo, vse premalo pa učijo.^ Ljudje bi morali vedeti, kaj lahko počenjajo in česa ne sme- jo. Gasilska preventiva je še vedno v povojih ali pa je eno- stavno ni. Nad strehami se kadi Poaio popoldne, okoli 16. ure, 12. avgusta je Traufenikova Marija iz Stoj- nega sela zaslišala krike in se preko sliv in brajd zagledala proti sosedu, od koder je prihajalo kričanje. Nad domačijo Zerakovega Stanka se je dvi- gal dim, gorelo je. S hitrimi koraki je Marija odšla k sosedu. Gorel je stari gospodarski objekt, škode ni bi- lo veliko. »Ne vem, zakaj se je vžga- lo. Nismo kurili,« ji je zagotavljal Stanko. Marija je bila pomirjena, ogenj so kmalu zadušili in odšla ven, med njive in travnike. Doma je ostal se- demdesetletni mož Franc, ki ga že le- ta nazaj gnjavi močna astma in boli srce, da ni za nobeno delo. Franc je ostal sam s svojimi nad- logami. Stal je pri oknu in gledal tež- ko obložene brajde. Lepo bo, mu je ka,nilo v misli, lepo. Ce bo po sreči, se bo naprešalo nekaj litrov. Odšel je proti štedilniku, pristavil pregret čaj, ki mu ga je pripravila Marija prižgal ogenj. Takrat je bruhnilo, da ga je skoraj zadušilo. Mogočen ogenj se je pognal nararaost v njega, dim ga je ovil vsega in na- enkrat Franc ni vedel več, kaj bi. Pod- zavestno je planil proti izhodu. Pla- men, ki je čedalje bolj odganjal dim, je stegoval svoja krila za njim Bilo je ob devetih zvečer. Franc je stal pred hišo in nemočno gledal raz- sajanje ognja. »Teta., pri vas pa gori.« je sosedova deklica prestrašena povedala Mariji. Marija ni mogla verjeti: ob štirih pri žerjaku, zdaj pa pri nas. Kako je to mogoče? Pa je vendarle bilo mogoče. Plani- la, je kolikor so ji dale noge, proti bajti in že je videla, kako je ogenj lizal veliki oreh pred hišo in pohlep- no stegoval zublje po brajdah, da so cvrčale zelene jagode. Fra-iic je brez- močen stal ob strani in ni vede!, kaj bi. Kmalu so prišli gasilci, rešiti pa ni bilo več kaj. Vse je zgorelo in Franc ter Marija gta v nekaj trenutkih osta- la na cesti, brez vsega. Tudi otrok ni bilo, da bi jima v teh težkih trenutkih lahko pomagali, Marija jih ni ro-dila. Ostala sta sama z dobrimi sosedi . .. Ognjeno razdejanje Stali smo pred pogoriščem Od nek- danje lične hišice, kakršnih Je na šmai'skem še veliko, ni ostalo dosti. Počrnele stene in do roba ožgaiaa bruna so srepela v zrak, pod veliko lipo, ki je bila po eni strani vsa opa- Ijena. Trafenikovi niso rešili ničesar. V ognju je ostalo 400 kg žita, od ka- terega sta si Franc in Marija dosti obetala. Prejšnji dan je Marija proda- la prašička, da bi bilo za sproti. 250 starih tisočakov je dobila, s tem pa bi se že nekako živelo, saj tudi Franc dobiva 4O0 novih dinarjev starostne pokojnine in tako le gre nekako. Vse je ostalo v ognju. »Zgorelo nam je tudi trideset kur in zdaj psi vlačijo ožgana trupelca na- okoli,« je z grenkobo pripomnila Ma- rija. Od nekod je prišel sosed Stanko Plavcak. Vsak dan prihaja k Trafeni- kovim, po\'praša, če je kaj za narediti in gre. Čaka, da bodo začeli graditi, da priskoči na pomoč. Plavčak je tiho stal ob strani. »Dobri so bili naši sosedje, tiho govori Marija in gleda nekam mimo nas. Ko je zgorelo, smo spali v kolar- nici in Franc se je močno prehladil. Saj veste, že tako je .5labote'n. Sovi- čeva nam je dala p>osteijo in odejo, Žerakova postelj^nino, sosed pa je zgra- dil barako, da lahko spimo v njej.« Nedaleč od oreha, ki letos ne bo rodil, ker mu je plodove osmodil ogenj, stoji na hitro narejena bara- ka, zraven nje pa je znekaj deskami pokrit štedilnik. Kuhinja na prostem. V baraki sedi na postelji, včasih pa se vleže Franc. Težko hodi. delati ne more. Premišljuje o tem prekletem og- nju, ki je moral priti pra-v na je^sen. Ne govori dosti pa tudi usode ne kolne. Kaj zdaj? ' »Hifeo imamo zavarovano pri Savi in pri mariborski zavarovalnici. Pri vsaki aa tri stare milijone. Les imamo doma,« govori sama zase Marija. Komisija še ni prišla, sosedje pa bi že radi pomagali, da bi Trafenikova čimprej prišla pod streho. Jesen se bliža z naglimi koraki ... Na občin- sko skupščino občine Šmarje pri Jel- šah je že romala prošnja za pomoč. Pomagajte hitro »Da bi le tista zavarovalnina prišla hitro, mi bomo že pomagali. Vsi smo obljubili in bomo besedo držali,« raz- preda svoje misli Stanko Plavčak. Ko smo pozneje obiskali še Franca Krhlanka, odbornika RK v Rogatcu, nam je povedal, da ie pomagal Mariji napisati prošnjo za pomoč. Pisala sta v cementarno Trbovlje, LIP Slovenske Konjice, Železarno Jesenice ter na ob- činski odbor R-K v Šmarje pri Jelšah. Da bi pomagali, da bi dali zastonj ali pa po znižanih cenah. Trafenikova dva nimata niti obleke, kaj šele kaj dru- gega. V hle^ii sicer mukata krava in telica ter krulita dva prašička, toda to bo treba prodati za delavce, zaklati za hrano, ko bodo pr!.'>li postavljati novi dom. Dvestoletna bajta v Stojnem selu je zgorela: Najbrž je bil vzrok slab dimnik, a to so le ugibanja. Recimo, da So se vžgale saje. Karkoli. Bajte ni več. Trafenikova dva spita v bara- ki, ki je bila nekdaj svinjska kuhinja. Nedolgo tega jo je postavil sosed. Zdaj je prišla prav kot le kaj. Kdo je kriv za požar? Težko bi rekli. Ljudje premalo vedo o tem, kaj se lahko zgodi, če je dimiiik le- sen, če ni dobro speljan in se tega zavedo šele takrat, ko je že prepozno. Kakorkoli že, zdaj ni čas za razglab- ljanja. To je delo komisije, ki še ni prišla (vsaj takrat še ne, ko smo obi- skali Trafenikova dva.). Da bi le hitro prišla. Marija in Franc sta obvipana. Mari- ja še bolj. Dan za dnem pogleduje po pogoriščti, brajdah in orehu in premi- šljuje o tem, kaj bo če Francu ne bo šlo na bolje in če hiša ne bo po- stavljena do zime. MILENKO STRAŠEK Stanko Plavčak: »Takoj ko bosta Tra- fenikova dobila denar aU material, bomo vaščani .složno začeli z gradnjo.« V tej kuhinji na prostem kuha Marija zase in za Franca ter siruho /a svin.ie. 8. stran — NOVI TEDNIK št. 35 — 2. september 1! CELJSKE POLETNE PRIREDITVE LEP ORGELSKI KONCERT Turistično društvo v Celju uspešno organizira v polet- nem času kulturne prireditve. Zal so ta prizadevanja vse preskromno dotirana, zato si ne more privoščiti atraktiv- nejših koncertov ali oper, kar bi Celje zaradi tujskega prometa, pa tudi sicer zaslu- žilo. V tem okviru je bil v petek, 28. avgusta v farni cer- kvi koncert za orgle in tro- bento, ki sta ga izvajala Hu- bert Bergant in Anton Grčar. Orgelski mojster Bergant je v Celju že znan, številne kon- certe je imel v domovini in v evropskih središčih. Spada v vrsto naših maloštevilnih umetnikov, ki obvlada svoj kraljevski instriunent, le žal je v domovini premalo odlič- nih koncertov (pa tudi cerk- venih) orgel, kjer bi mogel bolje razviti svoje spoposb- nosti. Tudi celjske orgle so daleč od ideala, zastarele, registrske možnosti Ln z nji- mi barvitost kar preskromni. Grčar je član orkestra Slo- venske filharmcMiije, solist, poseduje nekoliko nagrad, znan je kot izvrsten muzik z odlično tehniko. Program je zajemal pretežno dela baroč- nih skladateljev z izjemo The- odorja Dtiboisa (1837—1924). Začetna »Passacaglia« za org- le Kasparja Kerla ni zvenela prepričljivo zaradi neizrazitih pedalnih tonov. V sonatah Hiindla in Corellija je prišla trobenta do polne veljave. Cisti visoki toni, gibčnost v prevladovanju tehničnih pro- blemov (sonate so komponi- rane za violino in continuo), vse je izzvenelo prepričlijvo, le ponekod je bil ritem po- manjkljiv. Poleg spevnih stavkov sonat, ki so izražali muzi kalno doživetost, je bila Ck>rellijeva »Allemande« naj- bolje iz\redena. Spremljava orgel je bila v danih okolno- stih dostojna, z dobro izbrani- mi registrskimi nijansami. Pachelbelova »Aria« kot tudi pet fug Albrechtsbergerja je bilo več ali manj monotonih: vsled skromnih registrskih di- menzij z morda 5 ali 6 barv- nimi odtenki od flavt, princi- palov do mikstur le ni bilo mogoče jasno izraziti t,eme in kontrapunktičnega preple- tanja, tako značilnega za ta veličastni instrtiment. E>o močnejšega učinka je prispe- vala »Toccata« francoskega mojstra Duboisa (izg. (Du- boa), živa skladba, tehnično zahtevna z lepimi kontrasti. »Concerto« benečanskega ba- ročnega skladatelja Albinoni- ja je zaključil orgelski večer z blestečim tonom trobente, z mogočnim zaključkom v »AUegru« — sledil je dolgo- trajen aplavz številnih poslu- šalcev. Orgelski večer je bil v ce- loti dober prispevek k naše- mu kulturnemu utripu, ki še vedno išče prava pota — naj- večkrat zaradi omejenih fi- naiičnih možnosti, včasih tudi zaradi pomanjkljivih prosto- rov za razvejano glasbeno de- javno.st. Prizadevanja Turi- stičnega društva je torej tre- ba pozitivno oceniti in pod- preti. Prireditelje bi še opozoril, če ne bi kazalo dopolniti spo- red z ustnim ali pismenim komentarjem. Prepričan sem namreč, da doberšen del hva- ležnih ix)slušalcev ne pozna glasbenih izrazov kot so npr Ciacona, Trumpet-tun, Toc- cata, itd, ali pa imen manj znanih velikih baročnih glas- benikov Purcella, Corellija, Alberchtsbergerja in druge. EGON KUNEJ KONOVO — PRAVLJICE Presenetljivo. Pred Stropnikovo hišo v Kono- vem je čakala skupina približno tridesetih otrok »Zakaj? Cemu?« »Prišli smo poslušat pravljice!« so skoraj na en glas odgovorih. »Kakšne pravljice ven- dar?« »Ja, tiste, ki nam jih vsak petek popoldne v tej garaži pripoveduje Zden- ka Lempl!« Tedaj je prišla tudi Zdenka. Otroci so jo po- zdravili z navdušenim kri- čanjem. Toda, že nekaj minut za tem. je bilo vse tiho. Iz garaže se je sli- šal samo njen glas ... LOJZE OJSTERŠEK PREBOLD: 50 L GODBE NA PIHALA Letos mineva 50 let od se je po Preboldu prvič legla pesem godbe na pih Godba je životarila in se i dala s finančnimi problt vse do leta 1960, ko je pa nat nad njo prevzela teki na tovarna. V tem obdo je godba povsem zrasli krajem, nastopala je na v prireditvah po celi dol Največji uspeh so dosegli ta 1975 z nastopom na rep liški reviji. Ob jubileju prejeli visoko priznanje — plomo OF. V godbi igra t nutno 34 ljudi. Svoj jubilej bo godba p slavila 4. septembra s si nostnim konceutom, v no tuiiformah in z prenovljeni instrumenti. K. BALET USTANOVNI ZBOR Pisali smo že o baletni šo- li Isidora Duncan v Celju. Tu- di slovenska javnost je bila seznanjena s prizadevanja te mlade tvorbe kulturnikov v Celju, ki .so pričeli s svojim delom letošnjo zimo. Kajpak so doživeli ostro kritiko po svojem nastopu v Križankah, kamor jih je povabil ljubljan- ski Festival na baletni biena- le. Kljub ostri kritiki nada- ljujejo svoje delo. Kritiko za- vračajo z mnenjem, da je enostranska, saj se je na mi- nulem bienalu več govorilo o kostumih kot o koreogra- fiji, da kritika ni bila naklo- njena mladim skupinam na- sploh (Novi Sad in Saraje- vo), da so bili slabo ocenje- vani tisti, ki so pokazali res nekaj svojega. CJeljski baletni ansambel pod imenom ba- let C!eleia je nastopil z Nega- cijo ognja, ki jo bomo v celj- skem gledališču videli še en- krat. Dobili so še ponudbe za Splitske Ijetne igre in Osd- ječki anale opere i baleta v naslednjem letu. Naj omenim še to, da so doživeli v Lju- bljani aplavz na odprti sceni. 2eljika Vojtan in Iris Saver- nik, članici baleta sta izjavili, da bodo z delom nadaljevali, se držali svojega programa in marljivo vadili. Celjski balet- niki so v zadnjem času dobili tudi nekaj anonimnih pisem »ogorčenih« Celjanov, ki so jim v pismih pošiljali izrezke časopisne kritike... Ti so s svojo anonimnostjo pokazali, kakšni ljubitelji lunetnosti so in da gre za slaboumno de- janje malomeščanske zaplot- niške miselnosti. Kar je navažnejše za celj- ski baletni ansambel je to, da bodo imeli v prvih dneh septembra ustanovni občna zbor, kjer bodo izvolili samo- upravna t.elesa, saj bodo od- slej naprej delovaU kot dru- štvo. V okviru društva bo baletni ansambel Cleleia ter šola pod skupnim imenom Center za baletno in ritmično izobraževanje Isidora Dun- can Celje. 2e ime draštva po- meni, da gre za izredno so- dobno usmerjeno baletno de- javnost, kar napoveduje tudi načrt dela za prihodnjo se- zono. Delali bodo Metamor- foze s treh baletnih delov in sicer na glasbo treh avtorjev: Zvonimirja Cigliča, Milana Stibilja (na željo obeh av- torjev) ter Krešimira Fribe- ca. Milan Stibilj bo pisal glas- bo po besedilu znanega avtor- ja Henrija Miclaouxa: Kra- gulj, tvojib slabosti gospo- duj! Ciglič bo pisal glasbo na tekst Adam in Eva, Pribec pa Pesem. Za ljubitelje kla- sičnega baleta pa bodo upri- zorili ščedrinovo Carmen. Z ustanovitvijo društva, bo- do celjski baletni ki pridobili tudi po svoji organiziranosti, saj jim je doslej to manjka- lo. To je tudi pri marsikom vzbujalo nezaupanje. S svo- jim delom bodo nedvomno pokazali kaj znajo in da se morajo še marsikaj na- učiti. To zdravo in za Celje izredno pomembno hotenje I>a bi morali podpreti vsi. Najbolj interesne skupnosti za kulturo in izobraževanje. Zveza kulturno prosvetnih or- ganizacij in Celje sploh. Prvi pozdrav prvemu svojemu ba- letu je bil vse prej kot hvale vreden. Bo zdaj kaj drugače? D. MEDVED SNEMANJE TV NADALJEVANKE O IPAVCIH v minulih dneh je televizijska ekipa RTV Ljubljana posnela zadnje kadre TV na- daljevanke IPAVCI v Braslovčah, Seiitjurju in na Polzeli. Na sliki vidimo del gradu Senek na Polzeli, ki je bil po mnenju režiserja Frana Žižka najprimernejši. Foto: T. TAVČAR MPZ »FRANCE PREŠEREN« CELJE VABI K SODELOVANJU Mešani pevski zbor že- lezničarskega prosvetnega društva France Prešeren iz Celja, ki ga že dolga leta vodi profesor Edvard Goršič, je tudi v novi se- zoni pričel z resnim de- lom, pK>lnim novih moči in elana. Po nastopih v prejšnji sezoni in zelo uspešni tvimeji po Sov- jetski zvezi, je zbor po poletnem premoru pričel z vajami v prostorih dru- štva v Gregorčičevi 6, in sicer dvakrat tedensko ob ponedeljkih in četrt- kih ob 19.30. Od 6. do 20. septembra vabi vodstvo zbora vse ljubitelje zbo- rovskega i>etja, ki bi že- leli v zboru prepevati, da pridejo na vajo v zgoraj navedenem terminu, kjer bodo s preizkušnjo spre- jeti v zbor, seveda če bo- do zadovoljili zahtevam. Trenutno se mešani zbor intenzivno priprav- lja za republiško tekmo- vanje, ki bo v Mariboru, kajti tudi letos ne bi ra- di ostali brez odličja. OBRAZI IZID ZA TDF Pi-va letošnja številka Mite- rane revije Obrazi naj bi izšla neposredno pred pričet- kom Tedna domačega fihna, to je 19. novembra. To bo tudi prva številka po dvelet- nem premoru, ko ni izhajala zaradi resnih finančnih prob- lemov in organizacijskih spre- memb. V ponedeljek se je se- stal uredniški odbor in odlo- čil, da ne bo ostal samo pri izdajanju revije, ampak bo organiziral tudi literarne ve- čere. Eden večerov bo p>osve- čen pisatelju Franu Rošu, ki je bil sodelavec Obrazov. Na enem literarnem večeru bodo izdali tudi svojo številko in predstaviH sodelavce. Načrtovanja za naslednje leto predvidevajo štiri števil- ke. Po vsebini ne bodo pri- našale sajno prozo in poezijo domačih sodelavcev, ampak bodo aktualne posebno v ese- jističnem delu, spremljanju kulturnih dogodkov v Celju, pa tudi drugod. Objavljeni bodo prevodi iz tuje književ- nosti, med njimi prevodi iz dežel v razvoju in neuvršče- nih, avtorjev onstran Kara- vank — koroških Slovencev in drugih. Za izhajanje te edine celj- ske literarne revije (v takem obsegu je Celje nikoli ni I imelo) bo potrebno več draž- bene pomoči in pvosltiha. Pi- sana beseda literarnih ustvar- jalcev, pisan dokument o družbenih prizadevanjih za boljši jutrišnji dan naše kul- ture in za pravilno vrednote- nje že tistvarjenega, je odgo- vorno delo. In če smo s6 kot družba odločili, da ga bo- mo opravljali in sprejemah, mu moramo tudi finančno in materialno omogočiti normal- no p>ot. Svobodna menjava dela v zdrtiženem delu bo morala spoznati tudi ta del svojega telesa. Kot sem že uvodoma zapi- sal, bo prva številka izšla pred 19. novembrom, ker bo v njej obširnejši esej o Ted- nu domačega fihna. Likovno opremo bo prispeval akadem- ski slikar, dobro znani celj- ski rojak Stane Jagodic. D. MEDVED leden domačesa filma risbe sergeja eisensteina Razstava bo v Osrednji knjižnici Celje — oddelek za študij — zdru- žena s predvajanjem filmov tega znanega režiserja »Teden domačega iUma 76« bo tu- di letos prinesel v Celje dve zanimivi razstavi. Odmerimo nekaj vrstic raz- stavi »Risbe Sergeja Eisensteina«, ki jo bo organizator TDF 76 uredništvo Novega tednika in Radia Celje dobil pri Centru za film in filmsko kulturo Zagreb. Sergej M. Eisenstein (1898—1948) je najverjetneje najpomembnejši sovjetski režiser. Bilo mu je 26 let, ko je posnel svoj prvi film z naslovom »Štrajk«. To je bil najbolj nenava- den film. kar so jih naredili v tem času. V filmu so prikazani nastaja- nje, potek in zlom stavke ter straho- ten teror policije nad delavci, nje- govi junaki pa so delavci, množica, prikazana v spopadu s policijo. Ra- zen tega se v filmu ne dogaja prak- tično ničesar drugega. Eisenstein se je odrekel običajnega filmskega »pri- Ix>vedovanja«, hotel je gledalca čim- bolj pritegniti in ga vzpodbuditi k lastnemu razmišljanju in komentira- nju. Menil je, da nova sovjetska ki- nematografija ne sme vzgajati enega, pasivnega gle.dalca, ampak aktivnega, angažiranega opazovalca, ki bo tudi v resničnem življenju reagiral tako kot v kinu. Njegov drugi igrani film je bil »Oklepnica Potemkin« in hkrati naj- večji uspeh tega -režiserja. Tu je še vrsta filmov, od »Oktober« do nje- govih zadnjih »Aleksander Nevski« ter »Ivan Grozni I. in II. del«. Smrt ga je prehitela, ko se je pripravljal na snemanje tretjega dela Ivana Gro- znega. Eisenstein je začel umetniško ka- riero kot scenski risar v gledališču, pozneje pa je postal gledališki in filmski režiser. Tako na sceni kot pred kamero je stalno skiciral like glavnih igralcev, kostime, osnutek scene in podobno. Kot mnogi drugi režiserji je tudi on skiciral, kako bo določeno okolje izgledalo na film- skem platnu. Nikdar pa ni bilo nuj- no, da se bo skica pojavila v filmu, ki ga je snemal v njenem nastajanju. Uporabil jo je tudi šele čez deset let. Obstojajo risbe iz večine njegovih fil- mov in te bo mogoče videti na raz- stavi. Kot posebnost pa bo organizator pripravil v čitalnici knjižnice še pred- vajanje filma »Oklepnica Potemkin«, če bo mogoče pa še filma »Ivan Grozni«. M. SENIČAR št. 35 — 2. september 1976 NOVI TEDNIK — stran 9 VARČEVANJE NA NEPRAVEM MESTU Ko ljudje v Smartnenj ob Paki pripeljejo svoje drage, ki so umrli, polože krsto na nosila, ki pa so tako stara in razmajana, da se bodo nekega dne prelomila. In kaj bo te- daj? še slabša je z mrtva- škim prtom, ki je umazan in ves požrt od moljev. Človeka je sram, ko vidi, kako malo spoštovanja iz- kazujemo našim rajnim Cas je že, da bi nabavili nova nosila pa tudi mrtva- ški prt. Kot kaže, je za to škoda denarja, za dru- ge potrebe pa ga je do volj. In mrtvašnica? Ali bo še vedno v sramoto šmart nega? Bo še vedno samo shramba za orodje in za pesek, ki ga v njej hrani grobar. Res je, da se bo pokopališče v vasi opusti- lo, a vseeno bi lahko mrt- vašnico očistili in prebelili Ko pa bo urejeno novo F>okopališče, bo treba gle dati na to, da ne bo kla- sificirano tako kot pone- kod, ko je najlepši pro- stor zagotovljen za one, ki so najbolj zaslužni pa to so ali niso in slabši pro- stor za tiste, ki ne zmore- jo veliko denarja za »bolj ši« prostor. Občani plačti- jejo v redu svoje obvezno- sti za mestno zemljišče pa tudi druge dajatve, ki so v zvezi s pogrebi. Zato pričakujejo red in pravico za vse. Vsaj tu bodimo vsa enaki! Kaj pravite? ZORKO KarNIK DA NE OSTA- NEM DOLŽAN Skoraj v vsaketn Novem tedniku zasledmio kakšen sestavek Staneta Kurnika Večinoma opisuje kaj za- nimivega, kar mu krajani odobravajo. Včasih pa tu- di »informira« o tistem, o čemer so že ptiči pre- nehali peti. Ker stanuje v idiličnem vikend okolju zraven pokopališča, kaj rad »udari« na ta račun To pa je seveda razumlji- vo, saj .si želi lepše jeseni, Sicer mu ni kaj Zcuneri- ti. Vsak ima pač svoje ve- selje J02E VOGA. Gorica pri Slivnici RAD BEREM NT Ko sem danes sprejel Novi tednik, sem se ckUo- čil, da se vam tudi sem oglasim. Naj povem, da ?em na služenju rednega kadrovskega roka že sko- raj devet mesecev in da sem se šele zdaj odločil, da začnem redno brati vaš časopis. Ko sem bil doma, sem samo bežno prelistal stra ni Novega tednika, zdaj. v vojski, pa ga preberem od pive do zadnje strani in ga hranim toliko časa, dokler ne dobim novega Razen tega sem se odlo- čil, da postanem vaš red- ni bralec tudi potem, ko pridem domov v Celje. Šele zdaj sem spoznal, koliko nii pomeni ta časo- pis. Naj povem, da z veli- kim zanimanjem prebiram zapise o dogodkih v na- šem Celju Za danes naj končam. Lepe pozdrave vsem v uredništvu in bralcem No vega tednika. Vojak VOJKO JOŠT PKlPiS: Hvala za pismo. Veseli smo, da ste spo- znali vrednost Novega ted- nika. V resnici želimo, da bi vas vedno spremljal. Zaradi vaših prispevkov pa tole: pošljite nam jih, ali vsaj enega, da vidimo, kaj ste napisali. Potem se bomo lažje odločili,, ali so primerni za objavo ali ne. Saj razumete, dokler za- pisa ne vidimo, dokler ga ne preberemo, je težko reči takšno ali drugačno besedo. UREDNIŠTVO NT ŠE ENKRAT »ŠOFERJEVA SAMOVOLJA« v Novem tedniku z dne 12. avgusta je Ludvik Štu- hec iz Lahovgrabna pri ■ Jurkloštru objavil članek, v katerem me prikazuje kot samovoljnega in pri stranskega šoferja Sma tram za potrebno, da jav nost obvestim o resnič- nem poteku tega dogodka Pisca članka poznam kot potnika, ki se včasih pelje na progi Jurklošter—Heni- na. Nisem pa doslej vedel, kje stanuje tn od katere postaje mu je pot do do ma najbližja. Na postaji, ki jo on omenja, res ni .sem ustavil, ker nisem opazil, da bi se kdo pri- pT"avljal na izstop, štubec je vstopil v Jurkloštru. plača! vozovnico, ni pa povedal postaje, kje bo iz stopil. Jaz pa tudi nisem spraševal, do kod se pe- lje, saj je cena vozovnic za vse postaje na tej rela- ciji enaka. Da me je neko dekle opozorilo, naj na določeni postaji ustavim, sem zve: del šele iz časopisa. Zato me ta očitek tembolj pre- seneča. Doslej sem ustavil na vsaki postaji, če sem le vedel in Če so me pot- niki opozorili, da želijo iz- stopiti. Res pa je, da sem vč^rs^ih n.stfvvil tudii izver postaje, to pa predvsem na željo invalidov ali sta- rejših oseb Smatram, da je to humano, človeško! Odločno zavračam trdiitev, da ustavljam izven posta- je potnikom zaradi oseb- nih razlogov ali simpatij. Proga, na kateri vozim brez sprevodnika, je izre dno težka in nevarna. Trudim se za varno vož- njo potnikov in si priza- devam, da jim po svojih močeh ustrežem MAKS VRHOVŠEK, Mrzlo polje 6, Jiu-klošter BARSKE NEVŠEČNOSTI Občan iz Šentjurja je .'jfiodan šel v celjski bar, točneje v hotel Celeio. Da bi vsaj nekoliko pozabi) vsakdanje križe in težave, je svoj obisk malenkost podaljšal kot je to obi- čajno zanj. Svojega jekle- nega konjička je prepu- stil noči in dobremu ime- nu hotela Celeia in ->e v baru sprostil. Ko pa se je šentjursk) :>bčan odločil, da se iztr- ga opojnostim in sladko stim celjskega nočnega življenja, ga je ob povrat- ku na beli dan skorajda zadela kap. Nai>eto je premišljeval, ko je iskai svoj avromobii na par- kirnem prostoru, ali so ga omamna doživetja v nočnem lokalu vizualne tako zdelala, da ne vidi svojega avtomobila ali pa je nenadoma postal barv- no slep. Njegovo vozilo je bilo namreč docela pre- barvano z ibitolom in da bi bila vsa reč še hujša, prerezane tudi vse štiri gume. Ko je občan iz Šentjur- !a ugotovil, da je z njim vse v redu, ga je obšel bes nad celjskimi huligani. Z avtom se pač ni odpeljal, bo pa plača! krepke de- narce za čiščenie vozila. MST SAJ JE DRŽAVNO Bilo je spomladi. Kmet Filip je potreboval stavbni les. Ima nekaj arov gozda. Mogoče hektar. Tudi pre- cej stavbnega lesa je v njem. Prosi za sečno dovolje. nje. hi ga dobi. Gre na sečnjo. Poseka najprej na svo- ji parceli. Pa ga zamika, da bi šel malo »čez mejo«. In gre. Poseka tri lepe komade. Mimo pride pravi lastnik Marko. Vname se prepir. Tudi sekira grozi Potem se kmet Filip opraviči. — Oprosti, mislil sem, da je državno Vaščani že od nekdaj odlagajo okoli domačih oglov nepotrebni material na kraj, za katerega vedo, da ni njihov. In res ni. Tudi od sosedovega soseda ni. Se bolj zagotovo so prepričani, ko jih posvari predstavnik kmetijskega kombinata. Oni skomigajo z rameni. — No, ja, smo pač mislili, da je zemlja državna. Otroci tekajo po napol zrelem žitu. Eden izmed učencev zatoži. da je med žitom najmanj sto poti. Uči. telj prične z zasliševanjem. Krivci sklanjajo glave in tiho priznavajo — Mislili smo, saj je državno! Ze malo starej.ši pionirji sredi travnika brcajo žogo. Podijo se po travi, ki je ujela zadnji dež, lepo se raz. rašča in poganja navzgor. Mlade noge jo neusmiljeno tlačijo k tlom. Po cesti hodi mnogo odraslih ljudi, gle- dajo tja doli na travnik, pa nihče ne obstane in zakri- či: Dol s trave, saj delate škodo! Navedli smo le nekaj primerov z namenom, da opo. zorimo, kolikšen je naš odnos do družbene lastnine. Vse preveč je prisotno prepričanje, da je tisto »držav- no« pač nekaj takega, na kar ni treba paziti in da si ga lahko svoji prav vsak, dočim je treba ono »naše« do mrvice očnvati. Takih in podobnih slik in sličic je le- po število, koliko pa je zaradi take brezbrižnosti škode, pa bi lahko povedali in računsko prikazali predstavni, ki družbenih posestev D. K. ŠMOHOR: TEKMOVANJE V ORIENTACIJI Mladinska sekcija PD Laš- ko je prejšnjo nedeljo orga- nizirala področno prvenstvo v orientaciji. Tekmovanje je potekalo na šmohorlii in s« ga je udeležilo 23 ekip, od tega 9 pionirskih, 6 mladin- skih in 8 članskih. Vsaka eki- pa je štela tri člane. Sodelo- vali so tekmovalci sedmih pla- nin.skih dništev iz Novega mesta, Brežic, Trlx>veli, I.^- škega, Celja. Zabukovice in Radovljice. Proga je bila izredno zah- teimo speljana in tekmovalci so morali vložiti maksimalno mero znanja, spretno.«;ti in fi- zičnih naporov. Članska pro- ga je časovno trajala štiri tura. in je imela sedem kontrolnili postaj, razdalje med njimi so bile precej velike in tekmo- valci so porabili tudi po 40 minut, da so jih premagali. Velike preglavice je tekmo- valcem delala tudi višinska razlika, saj je med najvišjo m najnižjo točko znašala 733 metrov. Rezultati tekmovan- j ja: pionirji; 1. Trbovlje II, 2. Novo mesto. 3. Brežice 11; mladinci: 1. Celje. 2. TrbovUje II. 3. Brežice; člani: 1. La- ško. 2. Celje, 3. Radovljica. Prve tri ekipe v moški kon- kurenci bodo naslednjo ne- deljo sodelovale na republi- škem prvenstvu, ki bo v Bel- tincih v prekmurju. kjer se bodo borile za mesta, ki vo- dijo na državno prvenstvo. Letos bo državno prvenstvo konec septem.bra v Črni gori, RADO SERNE)0 NAiKR/a RADEČE: GRADNJO ŠOLE BODO NADALJEVALI Ker je zmanjkale; denarja za nada- ljevanje gradnje osnovne šole v Rade čah je zadeva obtičala na mrtvi točki. Izobraževalna skupnost iz' Laškega je zaprosila za kredit, ki je bil odobmi v višini 263 starih milijonov in z grad njo šole bodo lahko nadaljevali. Ker pa odobrena vsota ne zadošča za do končanje gradnje, se bo moral izvršni odbor izobraževalne skupnosti v posve tovanju s predstavniki šole odločiti, v kakšen namen bodo sredstva potro- ših, ali za izgradnjo kuhinje ali kabi- netov, oboje je namreč nujno potrebno, vendar bo treba izbrati tisto kar bo naj- potrebnejše. Z nadaljevanjem gradnje bodo pričeli takoj, da bi še pred zimo opravlh kar največ zidarskih del. RADO SERNEC RIMSKE TOPLICE: VRTEC Končana je prva faza pripravljalnih del, izdelan je glavni projekt, priprav- ljen odkup zemljišča in urejena vsa do- kumentacija za ožjo lokacijo. Tako pre- bivalci Rimskih Toplic upravičeno upa- jo, da bodo v najkrajšem času prišli do otroškega vrtca, ki je na njihovem območju resnično potreben. Vrtec bo velik za dve večji učilnici in bo poleg potrebnih sanitarij imel tudi zaklonišče, Preclračan gradnje znaša 200 starih mi- lionov in ker lastna sredstva ne zado- ščajo za kritje celotne investicije, je pričetek gradbenih del vezan na pre- mostitveni kredit izvajalca del, to se pravi, da bo gradilo tisto podjetje, ki bo ponudilo najboljše pogoje. Z novim vrtcem bo vsaj delno od- pravljen problem otroškega varst-va v Rimskih Toplicah in staršem ne bo več potrebno voditi svojih malčkov v laški vrtec in prenekatera mamica se bo po- no^mo lahko vrnila na delovno mesto, katerega je bila zaradi neurejenega var- stva prisiljena zapustiti. RADO SERNEC LAŠKO: KRAJŠA POT ŠOLARJEV Izobraževalna skupnost iz Laškega se zavzema, da bi v novem šolskem letu kar se da skrajšali razdaljo, ki jo mo rajo prehoditi učenci med šolo in do- mom. V ta namen so se dogovorili z Izletnikom iz Celja, da je podaljšal redne linije avtobusov. Tako bo vozil sedaj avtobus do šole na Reki, do Vrha nad Laškim, Breze tn do strogega cen- tra Jurkloštra. Res je, da so bili pre- vozi z avtobusi organizirani že prej. vendar so morali mnogi učenci kljub temu hoditi tudi po uro in več, da so prišli do prevoznega sredstva, prav ta- ko bo izobraževalna skupnost kupila dva kombija, ki bosta vozila učence na relaciji Trobni dol Breze in Brunk Radeče. Omeniti velja, da so krajani Trobnega dola sami s prostovoljnim delom razširili in popravili cesto s po- gojem, da jim izobraževalna skupnost organizira prevoz učencev. Ker bo pot., ki jo morajo prehoditi učenci precej skrajšana, jim bo ostalo več časa za pi-iprave na pouk in upajo, da bo tu- di učni uspeh boljši. RADO SERNEC RIMSKE TOPLICE: . MNOŽIČNO PLAVANJE USPELO Trim akcija plavanja, ki jo je v petek organizirala Zveza telesno kul- turnih društev Laško v sodelovanju z TVD Partizan Rimske Toplice in Turističnim društvom Rimske Topli- ce je dobro uspela. Udeležilo se je je devetdeset plavalcev, ki so si pri- plavali priznanje, značke in nalepke, pet družin pa je prejelo tudi poseb- na družinska priznanja. Da ni bila udeležba večja, je prav gotovo neko- liko krivo tudi hladnejše vreme, saj je bUo med 16. in 18. uro, ko je ak- cija potekala, precej hladno. Naj.sta- rejši moški udeleženec plavanja je bil star 54 let, najstarejša plavalka 47 let, najmlaj.ši plavalec pa komaj tri leta vendar se je pogumno lotil plavanja njemu določene dolžine pro- ge in jo je tudi uspešno preplava!. Razveseljiva je ugotovitev, da je po- leg tistih, ki se redno udeležujejo TRIM akcij sodelovalo tudi precej takih, ki so bili prvič na množični akciji vendar jim je bilo všeč in so se odločili, da bodo Še večkrat so- delovali. RADO SERNEX1. GRIŽE: MLADI IN KULTURA Mladina v krajevni skupnosti Gri- že je zelo aktivna na kulturnem po- dročjti. Samo letos so izdali tri šte- vilke »Iskre mladih«. V tem časopi- su objavljajo svoje prispevke. Posa- mezne številke pa so posvečene raz- nim dogodkom v kraju. Druga številka je bila posvečena »ukradenim otrokom«. V njej so ob- javiU spomine na strašne dogodke vojnih let. Tretjo številko so posve- tili krajevnemu praziiiku in dogod- kom izpred 35 let. Precej prostora so namenili predvojni in medvojni mla- dinski in partijski funkcionarki Nadi Cilenšek, ki je padla 1944. leta, Pripravili so še štiri recitale. Za krajevni praznik Griž so pripraviU recital, v katerem so prikazali po- samezne dogodke Iz NOB in jih po- vezali z lastnimi literarnimi prlsoev- ki. Nekateri mladinci nastopajo tudi v tamburaškem zboru. Pri svojem delu imajo največjo zaslomlK) v krajevni organizaciji Zveze borcev Griže, s katero tudi sku- paj pripravljajo različne akcije. PR.ANC JEŽOVNIK ŠMARTNO OB PAKI: ŠE ENEGA DELAVCA Ko so se zadnje čase delovne raz- mere na pošti v šmartnem ob Paki .spremenile in je na pošti čedalje več dela, je očitno, da za vse to en sam človek ne zadostuje več. Res je težko gledati, kako se ta edini trudi, da bi ustregel ljudem, kd čakajo, da pri- dejo na vrsto. Zal, pa pri najboljši volji ne zmore vsega. Ljudje pa se vedno bolj poslužujejo poštnih uslug, zato je tudi vse več dela. ki ga je treba opraviti, želimo, da bi na pošti namestili še enega človeka. Osebna dohodek ni problem, ker so se stroški p(>.štnih uslug precej povečali! Ali ne? ZORKO KOTNIK VELENJE — KONOVO: PEVCI SE ZBIRAJO V mnogih krajevnih skupnostih v velenjski t-*^.iini je uspešno steklo tudi kulturno-prosvetno in športno živ- ljenje. Tako v krajevni skupnosti Ko- novo dobro dela mešani pevski zbor, ki ga vodi Lojze Zavolovšek. Ob tem velja še zapisati, da so vaje vsako sre- do v Stropnikovi garaži vselej dobro obiskane. Pohvaliti velja tudi mlade športni- ke, ki s prostovoljnim delom gradijo igrišča za mali rokomet in 'nogomet. _LOJZE OJSTERŠEK OBČANI OBČINE ŠMARJE PRAZNUJEJO — OBČANI OBČINE ŠMARJE PRAZNUJEJO — OBČANI OBČINE ŠMARJE PRAZNUJEJO MESTINJE obsoteljski vitamini Proizvodi mestinjske pre- delovalne industrije so že ta- ko znani, da ni treba pose- bej predstavljati priljubljenih sokov FRUPI, borovničevega koktajla, jagodovega in dru- gih, ki jih zlasti radi pijejo otroci. Tudi ni treba poudar- jati, da je obrat SLOVIN postal že skoraj premajhen, da bi zadostil vsem potre- bam, kljub nenehni moderni- zaciji in širitvam. Nova polnilna linija za sad- ne sokove, ki jo bodo name- stili že v septembru, delati pa naj bi začela že sredi sezo. ne, torej v oktobru, bo rešila marsikateri problem, s ka- terim se mora za sedaj ukvar- jiati ta mlada delovna organi- zacija, ki bo po vsej verjet- nosti že letos postala TOZD. Z novo polnilno linijo bo dosežen kompleten asortiman sadnih sokov. Lin jo so dobili pri znanem koncernu Coca cola s pogojem, da se ta znana in priljubljena pi„i- ča proizvaja tudi na našem območju. Po dogovoru z Zal- skim Vitalom bodo Coca colo polnili v Žalcu, sadne sokove pa v celoti v Mestinju. Z novo pridobitvijo bodo v Mestinju lahko napolnili 6000 stekleničk sokov na uro. Kakor vsako leto, so tudi letos v Mestinju odkupili ce- lotno proizvodnjo ribeza na Smarskem in Kozjanskem, to je okoli 150 ton. Nekoliko slabše je bilo z odkupom borovnic, ki jih je močno prizadela letošnja suša. Od predvidenih 120 ton, kolikor bi jih potrebovali za normal- no proizvodnjo borovničeve- ga koktajla, so jih odkupili le 7 ton. Mestinjčani so že v dogovoru z proizvajalci na jugu države za večje količi- ne borovnic, če pa dogovor ne bo uspel, je obstoj tega priljubljenega koktajla v res- ni nevarnosti. Predelovalni obrat v Me- stinju bo odkupoval tudi ja- bolka. Pogodbe z družbeni- mi proizvajalci so že sklenje- ne in, kot računajo, bodo od- kupili okoli 3000 ton tega sadja, /.agotovljen pa je tudi odkup od zasebnih proizva- jalcev. Zaradi velikega dovoza sa- dja v sezoni bodo v obratu delali v treh izmenah in dnev- no predelali 30 ton, to pa pomeni, da bodo kapacitete premajhne, še posebej preša. Zaradi tega bodo morali pro- siti za usluge drugje. Takšno stanje pa nakazuje nov prob- lem, ki ga bo treba rešiti prihodnje leto, namreč nakup večje preše. MILENKO STRAŠEK Zadnja dela na zunan,ii uredit\i nove sta^be Ljubljanske banke in Službe družbenega knji- govodstva v Šmarju pri Jelšah. Foto: D. M. Že večkrat ^mo govorili o izrednih možnostih, ki jih ima šmarska občina za razvoj zdraviliškega, izletniškega in kmečkega turizma, manj ]xi smo govorili o investicijskih naložbah v to izredno pomembno panogo gospodarstva. Res je, da so bila sredstva za to področje v glavnem izkoriščena za dva osnovna centra zdraviliške dejavnosti na smar- skem: v zdravilišče Rogaška Slatina in nekaj manj v Atomske toplice. Razvoj, kakršnega so začrtali v občini, pa je možen le z znatnimi investicijami v ustrezne objekte. Tako računajo, da bodo investicije v obdobju do leta 1980 v turizem znašale 93.010.000 dinarjev ali poprečno 18.602.000 dinarjev letno. Spet bo večina sredstev odpadla m že omenjene ustanove, Atomske toplice in zdravilišče Rogaška Slatina, Naj- manjši del sredstev bo torej odpadel na zasebni turizem, torej tudi kmečki turizem. Glede slednjega pa bi morala razmisliti tudi TOZD Kmetijstvo Šmarje pri Jelšah. Da bi predvideni razvoj šel v želeno smer. bo seveda treba razvijati še za- sebno gostinstvo, ki v občini nima najboljšega položaja. Za ilustracijo naj povemo še, da celotno gostinstvo (brez zdraviliškega) ustvarja dva odstotka skupnega družbenega proizvoda. Ta delež naj bi tudi v prihodnje ostal enak. DELAVSKA UNIVERZA nenehno izobraževanje Ob vseh oblikah izobraže vanj a, ki ga vključuje pro- gram Delavske imiverze Ro- gaška Slatina, je še vedno primarnega značaja družbe- nopolitično izobraževanje. Podlaga za takšno usmeritev 80 stališča in sklepi tooordi- nacijskega odbora republiške konference SZDL. Izpopolnjevanje samouprav- nega sistema zahteva od vseh Etelavskih univerz dosledno angažiranje, to je-čimprejšnje in kolikor mogoče podrobno seznanjanje z osno\'ami na- šega močno razvejanega druž- denopolitičnega življenja. To velja seveda za vse delegate in za občane nasploh, ki se aktivno vključujejo v ta pro- ces. Takšno usmeritev lahko opazimo tudi v najnovejšem delovnem programu Delavske univerze za šolsko leto 1976— 1977, kjer ima vodilno vlogo prav tovrstno izobraževanje. Za člane Z\'eze komunistov predvidevajo že ustaljeno ob- liko izobraževanja, seminarje za novosprejete m kandidate za ZK ter več političnih šol. V ta okvir izobraževanja so zajeti tudi sindikalisti, za ka- tere bo šmarska delavska uni- verza prav tako pripravila vrsto predavanj in seminar- jev. V izobraževalnem pro- cesu so seveda zajeti mladi, za katere pripravlja univer- za vrsto izobraževalnih oblik, od političnih šol do razveja- nih marksi.stičnih krožkov po šolah in ustanovah, kjer bodo predavali predavatelji, ki jih bo organizirala ustanova sa- ma. Posebnega pomena za de- lo Delavske univerze je novo- nastajajoča dejavnost v klu- bih samoupravljalcev. V njih nameravajo organizirati naj- različnejše obldike izobraže- vanja, od razgovorov do šole za delegate, še več pozornosti kot doslej pa bo treba vlo- žiti v uspasabljanje kadrov za upravljanje v krajevnih skupnostih, saj je dosedanja praksa pokazala, da procesi v krajevnih skupnostih ne gre- do v začrtano smer. Vsekakor najpomembnejše pa bo izobraževanje delega- tov, ker meni Delavska uni v-erza, z njo pa tudi celoten vodst\'eni organizem občine, da so ostali pri tem nekje na pol poti. Osveščenost de- legatov še vedno ne dosega tiste ravni, ki bi bila potre- bna za normalno in dobro delovanje v sredinah, kjer de- legati žive in delajo. Posebno pozornost nameravajo pos- vetiti osnutku zakona o zdru- ženem delu. Strokovno izobraževanje bo potekalo po že vnaprej zas- tavljenem programu, ki se bo letos le nekoliko razširil, še vedno pa bodo tekle us- ta,ljene oblike izobraževanja od osnovnega šolanja do sred- njih in vi.sokih šol. M. S. TRGOVINA vrsta novih l Ce ■ le pogledamo in pre- mislimo podatek, da je delež šmarske trgovine po svojem gospodarskem prometu med dejavnostmi terciarnega sek- torja na prvem mestu (njen delež v skupnem družbenem proizvodu znaša 12,7 odstot- ka), lahko spoznamo, kaj po- meni trgovina na Smarskem. Kljub temu, da se ta delež nenehno veča pa pogoji za hitrejši razvoj trgovine v ob- čini niso najboljši in prav zaradi tega se kupna moč prebivalstva usmerja v dru- ge občine. Razmerje povr- šin trgovskih lokalov na pre- bivalca v primerjavi z repub- liko in ostalimi občinami v Sloveniji ni razveseljivo. Tu- di po prometu na prodajalno šmarska občina močno za- ostaja za republiškim popreč- jem. V takšni luči lahko vi- dimo te procese kljub mno- gim naporom, ki so jih šmar- ski trgovci, tu menimo pred- vsem na Trgovsko podjetje Jelšo, ki je da.nes v sklopu SOD Dobrina, vložili zadnja leta v razvoj te gospodarske panoge. Takorekoč čez noč je zrasla vrsta novih trgov- skih lokalov, ki so že po ne- kaj mesecih obstoja uprav čili svoj namen, še več: Dei stvo, da rrmoge trgovine n zadoščajo več potrebam pr( bivalstva, da so ne le sl< bo založene, pač pa tudi n( funkcionalne in že zdavna premajhne, je spodbudil šmarske trgovske delavce, d tudi oni rečejo svojo bes< do pri oblikovanju srednji ročnega načrta razvoja šmai ske občine. V prihodnjem obdobju ns bi se, tako računajo trgovc delež trgovine v skupnei družbenem proizvodu dvign na 13,4%, to pa le, če bo zi gotovljena poprečna 10% rafi družbenega proizvoda letno Povedano s številkami: let 1980, torej na koncu načrte vanega obdobja, naj bi bi družbeni proizvod trgovio 135.243.000,00 dinarjev. Celol na iniciativa takšnega razvo ja bo seveda v rokah trgo^ skega podjetja Jelša, ki danes 51 poslovnih enot, oi tega 46 trgovin na drobno Razen nje je na območju čine še nekaj prodajaln dnf gih delovnih organizacij, ^ imajo svoje sedeže izven do moči a občine ter TOZD Km^ Otroci v Kristan vrhu že težko čakajo na dograditev osnj Pionir s sredstvi solidarnosti občanov novomeške obči v novi šoli že v pozni jeseni, saj dela pospešeno tečejo. i"yi%/l^l PROIZVODA Gospodarstvo šmarske občine sicer ne napreduje z velikimi skoki, napreduje pa vidno, rezultati pa se seveda občutno po- znajo v splošnem napredku občine, za ka- tero radi ugotavljamo, da je premalo raz- vita in da gre razvoj prepočasi naprej. Slika tega napredka je med drugim tu- di delež prometa v skupnem družbenem proizvodu. Ta delež se je v preteklih sed- mih letih gibal od 6,4% do 7,3o/o. Kakor predvidevajo, bo ta odstotek v prihodnjih nekaj letih narastel na 9,4, produktivnost de- la pa se bo zvečala na 6,2%, kar je več od predvidenega; poprečja za gospodarstvo, Na območju šmarske občine so štiri večja podjetja ter nekaj zasebnih prevoz- nikov, ki se ukvarjajo s tovrstno dejav- nostjo: ZŽTP iz Ljubljane, PTT Celje, Iz- letnik Celje ter Donat iz Rogaške Slatine. Srednjeročni načrt občine predvideva ob- čutne investicije tudi na to področje. Tako naj bi v obdobju do leta 1980 investirali 25.570.000 dinarjev, kar pomeni letni po- preček 5.314.000 dinarjev. Seveda so to či- ste investicije, brez naložb v infrastruktu- ro, ki se od vseh procesov v občini razvija najhitreje, četudi še vedno prepočasi. Pro- met v šmarski občini je že sedaj tako ve- lik, da so ceste že prenatrpane, zlasti ma- gistralna cesta v Obsotelju in pa proti Ro- gaški Slatini. Zasmet« splošen pi skih centri no občutni nega bili svežega zi šmarsko o kar smo j( Ni še ti pisu grajalj zini Šmarji darle nikog ri, da bi 1 pritožujejo, naravnost ne morejo zrak. šmarska mozaiku z, Skorajda ni maj o poseli lagajo pač primemo. F se najmanj sebej, še Bi ko naprej. Takšna i vseh krajihi ga so se pi občine odM načrte vnea tišč. PRAZNOVANJE KORAK NAPREJ Po sklepu seje občinske skupščine občine Šmarje pri Jelšah bo letos cen- tralno praznovanje občin- skega praznika v Šmarju pri Jelšah, 12. septembra. Da še enkrat ponovimo: občani šmarske občine praznujejo v spomin na 9. september 1944, ko so enote XIII. brigade Mir- ka Bračiča ob sodelova- nju Kozjanskega odreda osvobodile trg Kozje. Kot je že običaj, obča- ni svoj praznik popestri- jo z vrsto novih pridobi- tev, ki pomenijo vsako leto pomemben korak na- prej, nove možnosti v do- končnem odpravljanju ne- razvitosti in posledic po- tresa. Tako bomo tudi letos priča vrsti otvori- tev in polaganju temelj- nih kamnov. Z izgradnjo telovadnice in prizidka bo dokončno v celoti končana nova os- novna šola v Šmarju pri Jelšah, ena najsodobnej- ših šol na Smarskem. — Pomemben prispevek k praznovanju bo tudi otvo- ritev nove stavbe banke in SDK, vzidali pa bodo tudi dolgo pričakovani temeljni kamen za kul- turni dom. Do konca na- meravajo urediti in pre- dati namenu več vodovo- dov: med drugim v Mo- člah in Vodenovem. v Ro- gaški Slatini na Ločnem dolu, v Polju ob Sotli, sakliučena va bodo tudi dela pri modernizaciji ce- ste na Stari dol. Končno bo predana namenu nova telefonska centrala v Ko- zjem in vzidan temeljni kamen za stanovanjske bloke v Podčetrtku in Ro- gaški Slatini. Ob tej pri- liki pa bodo nestrpni pri- čakovalci dobili tudi klju- če za nova stanovanja, kar bo vsekakor najlapše praznovanje. Prav na obletnico os- voboditve Kozjega, to je 9. septembra, bo v Koz- jem posebno zborovanje in zaključek vsakoletnega avtorelija mladine, ki bo položila vence pred spo- menike in obeležja NOB po vsej občini. Slavje v teh dneh pa bodo sprem- ljale običajne kulturne in športne prireditve, svoj delež k praznovanju pa nameravajo pridati še krajevne skupnosti z otvoritvami lokalnih ce- stišč in drugih del. MILENKO STRAŠEK OBČANI OBČINE ŠMARJE PRAZNUJEJO — OBČANI OBČINE ŠMARJE PRAZNUJEJO — OBČANI OBČINE ŠMARJE PRAZNUJEJO — pB^ME ŠMARJE PRA7^!!^fEJ0 — O?'^^^'! OBČINE ŠMARJE PRAZNUJEJO — OBČANI OBČINE ŠMARJE PRAZNUJEJO — OBČANI Lj jo gradi novomeški ho izvedeli, bo pouk ^ mst i lETENA m anemarjenost postaja e v razvitih industrij- le ta nadloga seli ved- craje, ki so do nedav- rezervoarji čistoče in ia velja to tudi za B zdavnaj ni tisto, za pred nedavnim. 10 smo v našem časo- lonijo za smeti v bli- i, a izgleda, da to ven- vsaj ne v takšni me- remenili. šmarčani se miad iz deponije vali fv Jcraj in že zdavnaj te je v Šmarju dober pa je le en kamen v i v šmarski občini, ijevnih skupnostih ni- ilišč za smeti. Te od- ■ je trenutno najbolj >a je seveda tam, kjer je v struge voda, po- osamljene poti in ta- Miko vidite sk^^oraj v občine. Prav zaradi te- krajevne skupnosti v v svoje srednjeročne graditev urejenih sme- Šmarje pn Jelšah, ki trgovskih poslovalnic, poslujejo predvsem z Ukcijskimi materiali za Stvo, z gradbenim ma- fn, nekaj manj pa z liiVJsko opremo. ^ dosegli takšen obseg kot so si ga zasta- •redvidevajo v nasled- tirih letih 4«.700.000 di- investiclj. Investicije *ividene predvsem za <^Jo obstoječih trgov- >5falov pa tudi za grad- ki so nujno po- Sem spadajo tudi l^i prostori, ki jih je ^ razmeroma malo. *jekti so predvideni v Rogatcu, Bistrici % Imenom, Šmarju, ■rtku in v Rogaški Sla- predvidevajo grad- ^govnice. ^^em načrtovanju bi če bi trgovsko pod- 'elša pomislilo tudi na ^' majhnih kuhinj ob . ^govinah, saj je že pokazala, da bi ti oili zelo potrebni, to- vseg verjetnosti tudi 'lini ZDRAVSTVO veCja pozornost Zdravstvo v šmarski obči- ni je do nedavnega poleg šol. stva bilo eden večjih proble- mov. Danes lahko trdimo, da je položaj šolstva že skoraj v celoti razrešen, še vedno pa bodo ostali zdravstveni problemi, četudi z zgraditvijo nekaterih zdravstvenih domov vendarle nekoliko omiljeni. Zdravstveni delavci menijo, da bo treba v prihodnje pred. vsem pospeševati vse oblike preventivnih zdravstvenih de. javnosti, še posebej pa var- stvo mater in otrok šolske in kmečke mladine, žena in mla. dih delavcev ter preprečevati nalezljive bolezni. To pa bo seveda mogoče z dobro orga- nizirano zdravstveno službo. lekarniškimi uslugami in po- dobnim, še vedno je namreč veliko število socialnih prime- rov na področju varstva ot- rok in družine pa tudi pri ostarelih občanih in tistih, ki se ne morejo vzdrževati sami. Posebno poglavje so duševno moteni otroci^ za katere do- slej skorajda ni bilo poskrb- ljeno ali vsaj zelo malo. Tre- ba jim bo zagotoviti šolanje in pa zagotoviti vključevanje v usposabljanje in poklic. Položaj ostarelih se bo iz- boljšal z dograditvijo doma upokojencev v Šmarju pri Jelšah, celotna zdravstvena si- tuacija pa z izgradnjo novih zdravstvenih domov v Koz- jem in Podčetrtku. Predvi- devajo tudi adaptacijo nekda- njega doma upokojencev v Jelšingradu. želja šmarskih zdravstvenih delavcev je, da bi čimveč ot- rok v prihodnjih letih odšlo na letovanja, zlasti tisti, ki za to nimajo pogojev in pa zdravstveno ogroženi. Še vedno pa ostaja vpraša- nje stanovanj za zdravstvene delavce, ki jih bo tako treba rešiti v prihodnjem obdobju. S tem se zdravstveni delav- ci šmarske občine s svojimi načrti pridružujejo družbene- mu načrtu občine, ki smo jih navedli vsaj v grobih obrisih, kajti zelja je veliko, potreb pa še več. MILENKO STRAšEK Vzgojno varstvene ustanove v šmarski občini so slej ko prej še vedno velik problem, posebej pa to velja za Rogaško Slatino. Ta sicer že ima en vrtec, ki pa je že zdavnaj pre- majhen. Zato so krajani novopečenega mesta z veseljem pozdravili gradnjo nove vzgojno varstvene ustanove, ki bo lahko sprejela 200 otrok in bo gotova še letos. Vrtec gradi Splo- šno gradbeno podjetje iz Rogaške Slatine v Ratanjski vasi mst MALA ANKETA Pred desetimi leti so šole v šmarski občini po- menile pravo nadlogo za mirno spanje šmarskih ob- činskih mož. Domala v vseh večjih krajih, da o manj- ših sploh ne govorimo, so imeli s šolami, ki so bile francjožefovskega tipa, strahovite probleme: podirali so se stropi, rušile stene in podobno. V nevarnosti so bila človeška življenja, pouk med oporniki ni bil in ni mogel biti normalen. Da bi šolstvo še bolj zagrenilo spanje občinskim možem, se je težavam pridružil še potres, ki je do- končal tisto, kar je starost načela. Domala vse šole v občini so postale neuporabne. Zdaj je f>oložaj nekoliko drugačen. Povsod sloje nove šole, ki so jih zgradili pred in po potresu. Le še kristanvrška čaka na drobiž, da strumno prikoraka skozi njena vrata. NATALIJA ŠKRABU: Doma sem na Kristan vrhu, letos bom šla v peti razred. .Nekaj časa, dokler ne bo naša nova šola dokončana, bom še hodila v šmai-sko, potem pa v domačo. Prejšnje ie- to smo se vozili v Lem- berg, del Kristanvrhčanov paje hodil v šolo v Me- stinje. Dobro, da zdaj te- ga ne bo več. Kako sem vesela, da bomo kcačno le dobili novo, veliko in lepo šolo. IRENA DROFENIK: 2e v drugi razred grem, ve- ste. Stanujem pri stari mami, ker je mamica v Nemčiji. Tudi jaz sem se morala voziti v šolo, ker je potres porušil staro. Čisto nič prijetno ni bilo, tole vozenje, zdaj pa se bo vse spremenilo. Nove šole smo vsi veseli in ko- maj čakamo, da bomo lahko sedeli v novih klo- peh. LILJANA MLINARIC: Doma sem v Kristan vrhu in grem letos v dru- gi razred. Strašno Se že veselim tistega dne, ko bom skupaj s prijatelji in prijateljicami vstopila v novo šolo. Cisto blizu bom imela, takorekoč pred pragom. Ko bi le vsi otroci imeli takšno šo- lo pa tako blizu. Kadar se zdaj, v počitnicah po- govarjam s prijateljicami, S€ velikokrat spomnimo na našo šolo in gledamo, če hitro delajo. ERIKA PLIŠNIK: Kon čala sem prvi razred v Mestinju, kamor sem mo- rala hoditi v šolo zaradi t^ga, ker je bila naša po- nišena. Vsak dan sem ,se vozila z avtobusom in sem se že naveličala. Ni pri- jetno vsak dan se poziba- vati po teh cestah, četudi ni bilo daleč. Vesela sem nove šole tudi zaradi te- ga, ker bo močno blizu mojega doma. IVAN BIŠTEVC: 2ivim pri dedku (dedek: Vediio me vprašuje, kdaj bo kon- čana šola) in nedaleč od nove kristanvTške šole, šel pa bom v četrti raz- red. Sedaj sem hodil v Lemberg, moral sem se voziti pa je bilo še kar nekam zanimivo, četudi zelo daleč. Najbolj ime- nitno bo, ko bom imel šolo takorekoč ka.r pred pragom. šmarski šolski problem je torej vsaj v pretežni meri rešen, četudi ne povsod najbolj zadovoljivo in četudi ne vedno po volji staršev. (Vsem se pač ne da ustreči). Napredek, ki so ga dosegli v šolstvu v ob- čini, je ogromen. S tem so se znatno popravili pogoji dela, uspehi se boljšajo iz leta v leto, kar znova do- kazuje, da se da nekaj doseči tudi tam, kjer sicer ni tistih pogojev, ki jih imajo mestni otroci. Tako je šmarska občina sklenila eno etapo svojega razvoja. MILENKO STRAŠEK Foto: DR.\GO MEDVED SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH OBČINSKA KONFERECA SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH OBČINSKA KONFERENCA ZKS ŠMARJE PRI JELŠAH OBČINSKI SINDIKALNI SVET ŠMARJE PRI JELŠAH ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV ŠMARJE PRI JELŠAH OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ŠMARJE PRI JELŠAH Iskreno Čestitalo vsem občanom In delovnim Uudem ob prazniku Pečine ŠMARJE praznujejo — občani občine ŠMARJE praznujejo — občani občine ŠMARJE PRAZNUJEJO — OBČANI 12 stran ~ NOVI TEDNIK St. 35 — 2. september 197| PASKI KOZJAK v Božijo dnevi, meseci m na- eiikrat je letx> naokrog. S ča- som se življmje vse bolj spre- m.iinja. Za obstoj »e prebijamo na različne načine. Ves raz- voj hiti k cilju napredka. Rezultati napredka .so vidni. Naletimo pa tudi na za.staje, na neizpolnjenje obljube in na .sklope, ki najdejo svoje mesto v ko.šu. Gre za naše podeželje, zla- 9t.i v hribovitem svetu. Tudi na območju paškega Kozjaka. Že precej časa opažamo, da se obrisi preteklih let niso veliko izboljšali, programi za razvoj, se.stavljeni že pred de- setletjem in več, se niso spre- menili, dopolnili. Mesta naraščajo. Po uradih tipkajo avtomatski račimal- niki, V tovarnah grmijo stro- ji. Kličejo zdrave in pridne delavce. Odzvali so se kmeč- ki fantje in hčere. Starše so kot brodolomce same pustili doma. Tu jim ugaja delovni dan osem ur. Pripada jim letni oddih. Gredo na mor- je.. . V trgovinah se dobi prav vse. Vsi ti mladi ali nji- hova večina se ne vrnejo več na domove. I.Kihko bi bili nas- ledniki stai^šev. Toda, doma ni toliko praznikov, redke so proste ure, živina pa smr- di po gnoj.u. Nekoč so dejali, da se mora človek odkriti bez.govemu gr- mu, če ga sreča. Ali je treba, da lipovo cvetje za čaj uva- žamo? Nešteto je takih pri- merov, ko nam narava nudi zastonj, mi pa ne najdemo po- ta, da .bi izkoristila. Ali smo rhalomami ali pa ne znamo gospodariti? Na Paškem Kozjaku je ža- rišče pozornosti v živinoreji. Tudi ovčereji. Obsežne pla- nine samea-iaijo. Hlevi so le še trpek spomin na z^u-estne in pridne prednike. Mar to ni za- vržen kruh iz lastne sredine? Ali smo možni najti člo- veka, ki bi zmal na novo za- orati zaraslo celino? Ali mora res ta zemlja prapastd? Vprašamo In čakamo ne sa- mo, kaj bodo rekli, temveč čakamo, kaj bodo dejans-ko storili tisti, ki so za to pokli- cani, odgovorni. Ko kruha slednjič ne bo v naših smetnjakih, bo brž- čas za takšne ukrepe že pre- pozno! STANKO MIKIuAVC UTRINEK Smo strije bikci zdravi, bi Tias več lahko bilo, pri nas diši po travi, tu je življenja še za sto! Zgani človek se zato, mi damo ti veselje, tudi dali bi meso,, za delavnik in nedelje. STANKO MIKLAVC BRASLOVČE 'Zehmo, da pošljete novi- narja v Preserje pri Braslov- čah na ribiško jezero, ki je bilo pred kratkim odprto. S sebo.j naj prinese fotoaparat in bo videl kakšna svinjarija (papirji, konzerve itd.) so okrog gostinskega prostora, »čuvajmo lepoto okolja« Vaščani iz Braslovč Kartica z zgornjo vsebino je pred dnevi priromala v našo redakcijo. Ker se moč- no zavzemamo za čisto in lepo urejeno okolje, sem brž pohitel v Preserje, da si ogledam »sramotno svinjari- jo« ob novem ribiškem do- mu. Med vožnjo so mi že doneli v mislih stavki, s ka- terimi bomo pograjali ribi- če, ki so se tako veselili no- vega doma in obeh ribni- kov, sedaj pa ne skrbijo za- nje tako, kot bi morali. Ob ribiškem domu pa sem bil spn^a kar malo razoča- ran, pa takoj zatem že ve- sel. Vsa stvar namreč sploh ni huda in tudi opisane svi- njarije še zdaleč ni toliko, kot bi bilo pričakovati. Rib- nika .sta lepo vzdrževana, živ-žav okoU njiju priča, da sta postala priljubljena izlet- niška točka in ob ribnikih kaj več kot odvržene škat- lice cigaret nisem našel, pa naj sem še tako napenjal oči. Tudi dom sam se kar blešči od čistoče, lep je, še lepše urejen. In ko sem se že odpravljal nazaj, sem le odkrili tisto »svinjarijo«, na katero so opozorili »vašča- ni«. Gre za improvizirano smetišno jamo, kamor odme- tavajo odpadke iz kuhinje v domu. Za domom so si iz- brali mesto, kamor yse te odpadke odlagajo. Je to res tako hudo? Po fotografiji so- deč je, vendar se moramo brž vprašati, kako drugače bi se bilo mogoče pri no- vem objektu znebiti odpad- kov. Osebno sodim, da sem že ob večjih in mestnim sre- diščem bližjih novih objek- tih videl mnogo hujšega. Zavedati se moramo, da je minil šele dober mesec, kar je bil dom odprt, da mož- nosti za odvoz smeti vsa i zaenkrat še ni in da si v nastalem položaju ribiči po- magajo pač na opisan način. Nedvomno bodo ribiči po- skrbeli za primernejše odla- gališče odpadkov. Verjetno bodo poskrbeli za kontejner ali l^j podobnega. Vsekakor pa sodim, da ste »vaščani iz Braslovč« iz muhe le nare- dili slona. In še nekaj — ali to smetišče resnično moti »vaščane« ali le vaščana, ka se pod svoje opozorilo ni upal podpisati? - BRANKO .ST.^MEJCIC KAKOVOSTNA SPRE/MEMBA V.si zaKotavl,iajo, da bo živionre,|ska ru/stava v resnici takšna, da bo na njej kaj videti. Ne samo zaradi skrbne organizaci- .fe. temveč predvsem za- radi kvalitetnih spre- memb, ki jili /ivinore.jti opažajo in dosega.fo v zadnjili petili letih. V okviru prireditt^v aa ča.st pra/.nika mozirske občiiu" pa tudi iia čast 15 letiiice (vbistoja Zgornjesa- viii,jske kmetijske zadruge Mozir.ie in 3o-letnice ase- menjevahie službe v Otor- nji Savinjski dolini prire- ,ja Zgornjesavin,jska kme tijska zadruga Mozirje skupaj s TOZD Kmetijst vo Šoštanj in TOZD Ko- operacijo pri Ibnezadu v Žalcu v sredo, 8. t.m. v Gornjem gradu veliko ži- vinorejsko razstavo. Računajo, da bo na raz- stavi okoli 140 glav živi- ne, od tega najman,j oko- li 1*5 glav goveje. Tu bo do tudi trije bikci iz ose- menjevalnega centra Pre- ska pa žrebci ljubljanske- ga živinore.>skega zavoda, ki so sicer v Logarski do lini itd. In šc nekaj okoli kva- litetnih sprememb. Ce je i)ila prtMl leti oziroma na zadnji razstavi v Gornji .Savin,iskj dolini med kra- vami rt'k(»rj, kako velika gobica,« .je rekel mali Gregec, ko mu je ii.iegov stric pokaral gobo, Id jo vidimo na sliJci. Pi še prav je imel, kajti goba je tehtala kar celih S5 dkg. Visoka je 18 cm in njen klobuk pa ima obseg 68 cm. Srečna gobar Ivan >Iarkovič ,to je našel pred dnevi, kje tega pa noče povedati. Goba .je popolnoma zdrava in Je v letošnji slabi gobar.ski letini prava redkost. Ali .je res takšna redkost, ali pa je zna- nilka bolj.ših časov za gobar.)e. Na sliki vidimo malega (»reg- ea, ki mu je ob pogledu na »tako veliko gobico« obraz kar žar^l od veselja. K. M. ZAUPNO Ali me je razdevičil? Kot vsi mladi ljudje, se tu- di jaz, draga Nataša, zate- kam k tebni po nasvet. Zato me .skrbi, kaj je z mano. S fantom sva imela spolne od- nose in to pi-vič. Najprej je fant z sprstom šel v nožnico, pozneje pa s spolnim udom. To sploh ne vem, če so bili spolni odnosi, ker je fant samo malo potisnil ud v nož- nico in ga dal takoj ven, po leg tega pa je bil on tudi za- ščiten. Pojavili sta se samo dve kapljici krvi (če jih lah- ko sploh tako imenujem), pa tudi bolečin nisem nič čutila. Slabosti nisem imela, le men- struacija mi je zaostala. Ker pa je datum že mimo, me skrbi, če sem noseča. Ne vem ali fant lahko s prstom pre- dre deviško kožico, ker s spolnim udom verjetno nii prišel do živega. Odkod po- tem kapljice kr/i, ali sem iz- gubila nedolžnost in zanosila? Kako daleč v notranjosti je deviška kožica? Rada pa bi tudi vedela, če bi dobila tab- lete in kako te vplivajo na- me. Cula sem od tistih, Id jih jemljejo, da .se začneš rediti v trebuliu. Ali bd tab- lete pozneje, ko bi želela za- nositi kaj vplivale na otroke. Kot vidiš, se sama tolažim, da nisem zanosila. Težko bom pričakovala tvoj odgovor in vem, da mi boš pomagala, ker si mi že velikokrat in to uspešno. DARJA DRAGA DARJA, Kadar dobim pismo, , dobne vseiiine kot .je tv( se naravnost zgrozim. Vsa nevednost, tvo.ja in m!!0| mladih, kaže na to, da s pri nas s spolno vzgojo či na psu. Nisi zapisala, kol let imaš, sklepam pa, da mlado, rosno dekle, ki spušča v odnose s fant« ne da bi imelo uajosnovne pojme o spolni vzgoji in ] bežni, ki naj bi spolne oU se porajala. O tem niti sede, kot da sta to dvo,je čenih stvari. Pa nista. Da si razdevičena. o t( ne obstaja noben dvom. ( sta.jajo pa dokazi (ka|)ij krvi, kar zadostu,je) in ni v no ali te je razdevičil fani krepelom ali čisto nežno s prstkom. Ce je bil zaščij in dovolj spreten, nisi za sila, kljub temu pa sum ta.ja. Da boš mirno spala s pi na ginekološki pregli k.jer bodo potem oprai test, ki bo pokazal ali 1 ob vajini prvi noči kaj si paj »spacala«. Upajmo, da i Istočasno se pozanimaj kontracepcijska sredstva. 1 terih je več vrst in nikai niso samo tabletke. Zdravi bo določil lebi primerne, takrat pa s fantom pazi Prekmalu zasejano S4'me li ko rodi neprimerno zve razvezo in uničeno živl.jen N.\T.Ai Anekdote Med sicilsko odpravo so generala Alkibiada (450—404 pr. n. šj po- klicali pred atensko so- dišče, kjer naj bi se za- govarjal zaradi raznih hudih prestopkov, on pa je zbežal v Azijo. »Kaj?« mu je rekel prijatelj, »mar ne mi- sliš priti na razpravo?« »Dragi prijatelj, če- mu neki bi hodil, če pa lahko zbežim?« »Torej ne zaujoaš raz- sodbi svoje domovine?« »Še materi ne«, je od- vrnil Alkibiad. »saj bi se vedno, da ne bi po- motoma vzela črne kroglice namesto bele.« Sodniki so z belimi kroglicami obdolženca oprostili, s črriimi pa glasovali za njegovo krivdo). i: Okrog francoskega pesnika Jeana Moreasa (1856—1910) so se ved- no zbirale čudovite le- potice. Ker je cesto iz- javil, da se bo odpo- vedal ljubezni, so se znanci čudili, da je ved- no v družbi lepega spo- la. »Res sem govoril, da se bom odpovedal lju- bezni, nikoli pa nisem rekel, da se bom odpo- vedal lepim ženskam,« se je izgovarjal pesnik. ■k Francoski humorist in pisec komedij Al- phonse Allais (1855— 1905J je bil direktor le- poslovne revije, ki je slovela po praznih ob- ljubah in izgubljenih rokopisih. Mlad pisatelj se mu je nekoč pritožil, da revija ni objavila njegovega prispevka. »Sem vam vrnil ro- kopis?« je osomo vpra- šal Allais, da bi čim ■ prej. opravil z njim. »Da.« »Potem ste lahko srečni; dragi prijatelj. Pomislite na protestant- skega pastorja, ki je dal svoj klobuk, naj bi krožil med verniki, a ko je videl, da ni padel vanj niti najmanjši sold, je pokleknil in de- jal: ,Zahvaljujem se ti, do- bri Bog, da si mi vrnil klobuk'.« * Slavni govornik veli- ke francoske revolucije grof Honore Gabriel Mi- rabeau (1749—1791) je prišel nekoč k bratu, ki je bil strašen pija- nec, in ga ostro grajal zaradi pretiranega pit- ja. Brat je mirno poslu- šal pridigo, potem pa je rekel: »Dragi brat, kaj pa še hočete? To je edina napaka, ki ste mi jo pustili, vse druge ste pobrali vi.« * Ugo Tognazzi, gledali- ški in filmski igralec (1922—?) je znan tu- di po svoji pikrosti. Pogovor je tekel o sti- skaču. ki ga delo ni preveč zanimalo. »Kaj pa sedaj počne?« je vprašal Tognazzi. »Začel je delati.« »Potemtakem sem imel prav jaz, ko sem trdil, da je za denar pri- pravljen storiti vse.« $t- 35 — 2. september 1976 NOVI TEDNIK - stran 15 VRHUNSKI VZPONI CELJSKIH ALPINISTOVV ITALIJANSKIH DOLOMiTIH PRVIČ NAJTEŽJE SMERI EVROPE Od 22. do 27. avgusta so pod Cinami stali šotori čla- pov in pripravnikov celjske- ga alpinističnega odseka. 13 jtlpinistov je v teh dneh le- pega vremena opravilo 42 y2ponov. Med temi so kar jfj »diretissime« v severnih stenah Velike in Zapadne Ci- pe, prvenstvena »Celjska« gtner ter ponovitve VI. stop- nje v Mali Cini in Picolissi- pii. Brez dvoma je minuli 'tabor najuspe.šnejši v povoj- Ij^ plezalski zgodovini sloven- skega alpinizma. Zanimivo je, da so sodelovali pri vzponih Iv diretissimah z oceno VI A 4 Itudi pripravniki, ki so šele Ijani začeli s plezalsko abece- Iflo. Ker večina preplezanih gmeri pomeni vsaka zase del plezalske zgodovine, je nemo- goče strniti opis vsega pre- plezanega v enem samem »alpinističnem kotičku«. Sa- ška »superdiretissima« v se- verni steni Velike Cine, Vzhodna »diretissima« v isti steni ter famozna francoska »spominska diretissima« v se- verni steni Zahodne Cine, zahtevajo vsaka zase podrob- nejšo razlago in opis, da bo sploh mogoče realno prika- zati težave in uspehe tega podviga. Kronološki seznam smeri z oceno od lažjih do najtež- jih, in plezalci: — SZ raz Patemkofla (III —IV) Krašovec Avgust-Zev- nik Cvetka, Debeljak Ciril- E>olžan Aleš; — Kamini Mosca v J steni Velike Cine (III) šah Mar- jana-Zevnik Gvetka, Planin- šek Tone-Dolzan Aleš-Krašo- vec Avgust; Debeljak Ciril — soJo; — Dibonov raz VeUke Oi- ne (IV) šah Marjana-Zevnik Gvetka, Planinšek Tone-Dol- žan Aleš; — Preusova poč v Picolissi- mi (V) Canček Franc-Mesa- res Srečko, Palir Andrej-Pla- ninšek Tone, Lesjak Ivan- Krašovec Avgust; — Nova smer v J steni Punta Fride »Celjska smer« (IV do V Al) Knez Pranček- Deželak Vinko (čas plezanja 5 ur); — Comicijeva diretissima v Punta Fridi (V do —VI) De- želak Vinko-šah Marjana; — Molin-Lancelotti v Pun- ta Fridi (IV do V A 1) Palir Andrej-Krašovec Avgust; isti dan še S steno Male Cine (IV); — Rumeni raz Male Cine (—IV A 1) Deželak Vinko- Debeljak Ciril, Lesjak Ivan- Planinšek Tone, Palir Andrej- Mesarec Srečko; — Cosinova smer v Pioo- lissimu (VI A 1) Canček Franc-Srečko Mesarec; — Eggerjeva smer v Mali Cini (VI A 1) Canžek Franc, Orepinšek Janez (12 ur); — Vzhodna »diretissima« Mauro-Minuzzo v S steni Ve- like Cine (VI A 3/E) Knez Franček-Deželak Vinko (13 ur — bivak na Dibonovi polici pod vrhom); — Saška »superdiretissima« v S steni Velike Cine (VI A 2/E) Knez Franček- Les- jak Ivan (čisti čas plezanja 20 ur — bivak v visečih se- dežih, temp. —60C; Francoska »spominska di- retissuna« v severni steni Za- hodne Cine (VI -f A 3, A 4) Canžek Franc-orepinšek Ja- nez C23 ur bivak pra —50C). 1 OIC 1 — diretissima Mauro-Minuzzo, 2 — Saška superdiretissima, 3 — francoska spominska diretissima »Couzy« POLZELA Pri domu upokojencev na Polzeli je v izgradnji 54 po- steljna depandansa. Izgrad njo so narekovale vedno ve- čje potrebe po nameščanju starostnikov, ki jim je treba zagotoviti celotno oskrbo in nego. Zaradi prenatrpanosti bolniških sob, strmih stop- nišč, pomanjkanja toaletnih prostorov, je potrebno vla- gati veliko truda negovalske ga osebja, da delo v takih pogojih zadovoljivo opravljajo v korist varovancev. Z vse- litvijo v nove prostore, ki bodo zgrajend po normativih za gradnjo in opremo splo- šnih socialnih zavodov, kjer bodo sobe enoposteljne (18) in dvoposteljne (18) bo sta- rostniku, ki se bo odločil za življenje v domski skupnosti možno kaj najbolje lajšati tegobe, ki jih prinaša starost. Povečanje zavoda na Pol- zeli je bila načrtovana že več let, vendar je bilo več vzro- kov, da je do pričetka prišlo šele letos. Največji problem je bil določitev lokacije spri- čo zaščitnega parka. Nov pri- zidek se financira iz sklada za izgradnjo stanovanj upokojen- cev in invalidov pri Skup- nosti pokojninskega in inva- lidskega zavarovanja SRS, in bo veljal 8 milijonov din. Pri tem je treba pohvaliti prizadevanja Občinskega dru- štva upokojencev, ki se je po izgradnji več blokov za upokojence odločilo za izbolj- šanje zavodskega varstva z izgradnjo novega objekta. V naslednjih letih je v sktipnem načrtovanem programu sana- cija obstoječih kapacitet, kjer bo sodelovala skupščina ob- čine Žalec in Mozirje, delo- ma pa tudi zavod sam z lastnimi sredstvi. Z zgraditvijo bo uresničen dolgoročni program varstva ostarelih občanov. T. TAVČAR Samoupravna stanovanjslca skupnost obč.ne Sentjvir pri Celju razglaša po sklepu 19. redne se;je izvršnega odbora samoupravne stanovanj&ke skupnosti z dne 17. VIII. 1976 na predle i komisije za družlDeno pomc^č z dne 12. VIII. 1976 naslednjo PRIORITETNO LISTO aa dodelitev stMiovanj 2^aijeinih s solidarnostnimi sredstvi: V ŠENTJURJU PRI CELJU 1. PERKOVIČ Budi, upokojenec, Šentjur pri Celju 2. VREČKO Filip, skladiščnik, ALPOS Šentjur, mlada družim 3. GROBELNIK Pavla, delavka, ELEGANT Šentjur, družina z nižjimi dohodiki 4. SLEMENŠEK Milena, predmetna učiteljica, osnovna šola Šentjur, samohranillca 5. LONCARIC Emilija, VVZ Šentjur 6. SEVER Irena, delavka, TOXX3 Šentjur, družina z nižjimi dohodki 7. DRESČEK Mirjam, Sob Šentjur, mdada družina 8. NOVAK Martin, delavec, ALPOS Šentjur, družina z nižjimi dohodiki 9. GAJSEK Cvetko, delavec, KK Šentjur, družina z nižjimi dohodki 10. GRAČNER Milko, šofer, KK Šentjvir, mlada družina 11. CATER Martin, delavec, BOHOR Šentjur, družina z nižjimi dohodka 12. VODEB Veronika, delavka, TOIO Šentjur, .samohranilka 13. PAVIO Katica, delavka, TOLO Šentjur, samohranilka 14. CEHNER Jože, delavec, AIjPOS Šentjur, mlada družina 1.5. iBELUZIC Danica, medicinska sestra, ZD Šentjur, mlada družina 16. JUG Zdravko, delavec. Železarna š.tore, mlada družina 17. KOVCE Slavica, delavka. Sob Šentjur, mlada družina 18. PELKO Jože, delavec, EMO Celje, družina z nižjimi dohodki 19. PODSEDENSEK Daffinka, delavka. Vrtnarstvo Ceije, milada družina PONIKVA PRI GROBELNEM 1. ŠPUR Slavko, prometnik, ŽTP Ponikva, mlada družina 2. JANC Anton, upokoje.nec, P-onikva 3. iMARKOVIC Marija, upokojenka, Ponikva 4. GORJUP Irena, trgovska pomočnica, samohranilka SLIVNICA PRI CELJU 1. VREČAR iEdi, delavec, AlPOS Seiotjur, družina z nižjimi dohodki 2. ME:NHARD Pavel, delavec, TOLO Šentjur, družina z nižjimi do-hodki 3. BABIC Bll^p, ekonomski tehnik, Železarna Store, mlada družina 4. GRADIČ Anica, učiteljica, Loka pri Zusmu, mlada družina 5. TANSiEK Jožefa, upokojenka, Slivnica pri Celju 6. BEVC Zdenka, V\'Z šentj^lr, mlada družina LOKA PRI ŽUSMU 1. KOKOLJ Ana, delavka, AERO Celje 2. TOPLISEK Marija, delavka, ELEGANT Šentjur, miada družina V Šentjurju pri Celju bodo v letu 1&76 dodeljena stanovanja upravičencem pod tekočo številko 1—7, v Ponikvi pri Grobelnem upravičencem pod tekodo številko 1—4 in v Gorici pri Slivnici od tek^oče števi'ike 1—6. Drugim upravičencem bodo stanovanja dodeljena v naelednjih letih. Na prioritetno listo je možen ugovor v roku 15 dni na SanKMipravno stanovanjsko skup- nost občine Šentjur. Staša Gorensek modna linija jeseni Modna linija jeseni je v prvi vrsti zelo raznolika. Kot že tolikokrat nazaj bo tudi za to novo sezono zna- čilnih več različnih stilov. Nekaj umirjenih ravnih ozkih linij bo še vedno pri- čaralo očarljivo eleganco; ohlapne tunike, bluzoni, srajčne obleke in vse mogoče hlače bodo za tiste, ki ljubijo športen način oblačenja in nekaj lepih, rusti- kalnih pletenin bo še vedno prineslo domač podeželski duh. Se vedno bomo med kroji našli prav pri vrhu ki- mono kroj, ki ga že lep čas ni moč izpodriniti. Kimo- no jopice, puloverji in druge tunike zlahka dopolnijo vsako garderobo. Morda nam za ilustracijo pomagajo pletene jopice prav zaradi tega, ker so ravno pri ple- teninah v zadnjem času opaža najbolj pestra in svo- bodna izbira krojev, najbolj domiselne ideje se izpe- ljujejo prav pri pleteninah, ki postajajo tako še bolj aktualne in seveda lepe. DAN ŽIVINOREJCEV Ob 15-letnici ustanovitve Zgornjesavinjske kmetijske zadruge in 25-letnici osemenjevalne službe prireja Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje v so- delovanju z ERA Velenje — TOZD Kmetijstvo Šoštanj Kombinat HMEZAD Žalec — TOZD Kooperacija Živinorejsko veterinarskim zavodom iz Celja in- Veterinarskim zavodom iz Ljubljane ŽIVINOREJSKO RAZSTAVO v Gornjem gradu dne 8. 9. 1976 SPORED: — dogon živine do 7.30 ure — povorka mladih zadi-užnikov ob 7.30 — ocenjevanje živine od 8.—10. ure — otvoritev razstave ob 10. uri — odbira najboljših živali in — revija plemenskih bikov in žrebcev ob 10.30 — zaključek ob 13. uri Po razstavi bo Družabno srečanje, ki ga prirejajo aktivi mladih zadružnikov. Igral bo ansambel Borisa Terglava. VABLJENI 40 MAJORETK V CELJU Zaključek letošnjih poletnih prireditev bo zares lep. V vsakem pogledu. In zanimiv, privlačen. Turistične- mu društvu je namreč uspelo zagotoviti nastop atrak- tivne pihalne godbe iz Logatca in voda fanfar, štiride- setih majoretk, mladih deklet iz istega kraja. Ta nastop bo v petek, 3. septembra, torej jutri, ob 18.00 uri po mestnih ulicah v Celju. VSE GOBE UŽITNE Včasih se da v enem stavku povedati veliko, zelo veliko. Tone Fornezzi-Tof menda ni naš vrhunski strokov- njak za gobarstvo, vendar si velja globoko zapomniti njegovo modro trditev: »Vse gobe so užitne. Nekatere samo enkrat!« 16 stran — NOV! TEDNIK St. 35 — 2. september 1976 ROKOMET Celjski rokometaši so v zad- njih tednih brez dvoma med najbolj aktivnimi športniki v našem mestu pa čeprav se uradno tekmovanje v najbolj- ši selekciji jugoslovanskih ro- kometnih klubov — I. zvezni ligi — še ni začelo. Poleg rednili treningov igrajo tudi številne prijateljske rokomet- ne tekme ter sodelujejo na turnirjih, saj člani uprave in trener Tone Goršič z vsemi igralci želijo, da bi start pred najodgovornejšo nalogo priča- kali čimbolje pripravljeni. To je potrebno tudi zaradi tega, ker je letos 30 let, od- kar se igra ta priljubljena igra v našem mestu. Za to priložnost pripravlja- jo pri ZRK Celje večjo pro- slavo, seveda v novi hali pod Golovcem. Ta naj bi bUa 18. septembra z sodelovanjem mnogih ansamblov, pevcev, humoristov in podobnega. Vse skupaj se bi naj začelo ob 20. uri in trajalo tja do 3. ure zjutraj. Pred tem veselejšim delom, ki naj bi združil vse ljubitelje rokometa in sploh ljubitelje športa-, pa bo še ne- kaj tekem, ki bodo brez dvo- ma izredno zanimive tn pri- vlačne, program je torej bo- gat, kot je pač bogata zgodo- vina rokometa v našem mes- tu, ki je po tej panogi brez dvoma nosilec v Sloveniji. Kaj lahko zapišemo ob tej proslavi? Brez dvoma je prav, da je, saj si jo klub, igralci, vodstvo tn vsi ljubitelji te pa- noge zaslužijo. Nekaj je že bilo storjenega z izdajo bil- tena (tega še vedno lahko ku- pite!), veliko z izdajo zjiačk in zastavic, največ pa seveda s samo kvaliteto, kjer izsto- pajo člani z uvrstitvijo v prvo zvezno ligo ter seveda vse ostale selekcije, zlasti pa mla- dinci in pionirji, ki so garan- cija, da dober izvir rokome- tašev v našem mestu ne bo kmalu usahnil. Sama srečanja v priprav- ljalnem obdobju pa so pokaza- la, da ekipa prihaja v potreb- no formo in da je delo dobro zastavljeno. Uspeh so na tur- nii-ju v Rimminiju, katastro- falno premagali Kvamerja z Reke, malce zatajili na turnir- ju v Sevnici (bili so brez Marguča in Levstika), glavno kaljenie za težke boje v prvi zvezni ligi pa šele prihaja: ta- ko je to bilo torkovo srečanje z večkratnim češkoslovaškim prvakom, zdaj pa še s čla- noma prve zvezne lig? Kfivajo iz Zavidovičev in večkratnim državnim prvakom Partiza- nom iz Bjelovarja. Ce k te- mu dodamo še pokalno tekmo z Metaloplastiko iz šabca (4. septembra v Sabcu) pa sre- čanje v prvi ligi, potem vidi- mo, da bo dela za rokometa- §e dovolj, seveda pa tudi za vse tiste, ki jih bodo gledali in spodbujali. Ob koncu zapisa o celjskih rokometaših morda samo še to: — v soboto se .ie poročil Ernest Marguč s hčerko zna- nega športnika in trenerja ko- lesar.jev Zvoneta Zanoškarja. Alenko Zanoškar! Micu, kot ga popularno imenujejo vsi ljubitelji rokometa, naj bodo ob tej priložnosti izrečene tu- di naše čestitke, kakor seveda tudi n.jegovi družici. Predvsem mu želimo dobro življenjsko pot, še posebej pa »močne« obrambe v prvenstvenih te- kmah, za katere je Mic še kako sposoben — obema novincema v eki- pi, V^ukoju z Reke in Petro- viču iz Zagreba želimo v novi športni sredini vso zadovolj- stvo in uspešne igre — to naj velja tudri za mla- dega vratarja Zupahca, ki se Je v nekaterih pripravljalnih tekmah že izkazal, — želimo pa tudi. da bi us- pela proslava tega močnega In kvalitetnega športnega ko- lektiva ter seveda njegov na- stop tako v I. zvezni ligi. kot tudi v vseh ostalih ligah, kjer nastopajo njihove selekcije. TONE VRABL NOGOMET: SREČNO REGIJ- SKI TROJK! y nedeljo bodo nogometna ig- rišča popolnoma zaživela. Prven- stvo se namreč prične tudi v re- publiški nogometni ligi. In med dvanajstimi moštvi imamo iz celj- slie regije Itar tri predstavnike. Največ! To so nogometaši Smart- nega. Rudarja iz Velenja in Kla- di varja. Zadnje nedelje so vsi izkoristili za priprave. Bili so do- seženi dobri in tudi nekoliko slab- ši rezultati. Na,jtež.ie tekme so imeli predstavniki Smartnega in Velenja. Kladivar je igral le z ekipami iz cel,)slke regije in zalo .|e težko oceniti njihovo vredno.si. Toda nekaj ,je sigurno, največji optimisti so nogometaši Velenja, ki so dobili številna pojačanja in znajo zaigrati dokaj dobro in res- no. Toda šele po prvem gostova- nju Po prvem srečanju za točke v nedeljo, ko gostujejo v Ajdov- ščini proti Primorju bomo lahiko ocenili njihovo pravo vrednost. To- da kljub temu. velen,)ski Rudarji srečno. Trener Smartnega Feri Bencig pravi prc 1746. Ingrad (Šun- ko — Grešnik) 1739. Ti tri.je bo do zastopali Celje na republišken prvenstvu. Ostala mesta pa st dosegli še — 4. Celje II. (B^ glez -■ Koštomaj) 1732, 5. Kovi- nar 1. (Zore — Čagalj) 1733 6. Hmezad II. (Fonda — Kun.stl 1730, 7. Hmezad III. (Rotar - Cilenšek) 1715, 8. Šoštanj I. (Roj. ster — Zakeljšek) 1714. 9. Celjf III, (Vanovšek — Lubej) 1709 ia 10. Hmezad IV (Brglez - /i- gon) 1703 keglja, .Na sporedu pa je bilo tudi tek- movanje posameznikov. V prve« kolu v Celju je nastopilo 80 tt'k- movalcev. Sledi v soboto in ne- deljo drugo kolo na kegljišču i Žalcu. Tu bo nastopilo samo na> boljših šestdeset. Potem prvič na- stopijo vsi najboljši (samo štiri- deset) na kegljišču v Slov. Ko- njicah, da bi v IV. kolu. v' zad njem nastopu najboljša dvajsete- rica odločala o končnem vrstneii) redu In prvi sedmerici ki b* zastopala cel.jsko regijo na repu^ bliškem prvenstvu. Vse to pa ,i« novi znak. da b« regijsko tekmo vanje na.jtišje in najbolj kvali tetno ter prestižno V Celju je najlMljši rezultat d« segel član Hmezada Ludvig Ka- čič in to 895 kegljev. Sledijo: Zor» (Kovinar) 889. Cilenšek (Hmezad) 887. Brglez (Celje) 882. Grilan« (Celje) 881. Grešnik (Ingrad) 881, Šrol (Celje) 878, Vanovšek (Celje' 878, Tunščak (Ingrad) 875, PLše> (Kovinar) 872, Hunst (Hmezad) 869, Gre.šak (Hmezad) 866 itd Omeniti moramo prodor mlatiSS med najboljšo deseterico. To *« komaj 18-letni iCilenšek. dva.jsetlet- ni Brglez ter Branko Grešnik in Pišek. J. KUZMA ŠŠD POUK JE TU i 2 novim šolskim letom bo- do zaživela tudi šolska šport- na igrišča in telovadnice. Te- lesna vzgoja na vseh vrstah šol je namreč postala sestav- ni tn neločljivi del vzgoje in izobraževanja, ki se uresni- čuje s predmetniki in učni- mi načrti z rednimi urami telesne vzgoje ter v okviru ŠŠD s prostovoljnimi dejav- nostmi. Materialna osnova za te oblike dejavnosti se iz le- ta v leto izboljšuje. V zad- njih 25 letih smo v celjski regiji dobili kar 39 novih tn sodobno opremljenih telo- vadnic, pa še večje število desetin urejenih šolskih igrišč število pedagogov za telesno vzgojo se je znatno povečale, vendar še vselej ni zadovoljivo Kaj lahtko pričakujemo na tem področju novega? V vzgojno-varstvenih zavodih in krajevnih skupnostih bo pou- darek na vadbi in izpolnje- vanju norm za športno znač- ko. V ta namen bo s semi- narji potrebno seznaniti vse vzgojiteljice z novim progra- mom dela. Tudi za razredne učiteljice od 1.—4. razreda bodo organizirani seminarji, kjer bo predelava učnega gradiva, da bi pouk telesne vzgoje na nižji stopnji prido- bil na svoji kvaliteti iMoCan poudarek na vse vrstah šol bo pri nadaljnje] uvajanju tečajev, šol v nar vi za učenje plavanja in smi čanja. V ta namen bo tu« seminar za vse razredne ua bo verjetno prevladal no sistem z nastopi selekcij - občinskih reprezentanc. Škrat ka obeta se razgibano delt na vseh področjih za vse ka tegorije mladih ljudi, ki bo do s svojo svežino, množično bazo in boljšo kvaliteto vne sli v našo telesno kulturo ve življenja in premikov v skU du z novo začrtano politik« razvoja telesne kulture v oh čtnah, regiji tn republiki. K. JTT( 30 LET ROKO/META ¥ CELJU - 30 LET ROKO/META V CELJU ^TIRI LETA V DRUGI LIGI Vračamo se v tekmovalno sezo- no 1970/71. To je sezona, ko so igralci prve »zlate generacije« že bili na izteku svojih tekmovalnih moči in so dali prednost poklic- ni usmerjenosti pred ambicijami v rokometu. Fantje so v glavnem že zaključevali .svoj študij na vi- sokih ali srednjih šolah in za njih se je zaključila dvanajstlet- na športna mladost. Morda bi še izdržali eno ali dve leti, toda po nerešenem srečanju proti Kvar- nerju na Skalni kleti, ko sta sod- nika zrežirala rezultat 9:9 in po »znanem pretepu« sodnikov v La- škem se je v ekipi Celja marsi- kaj .spremenilo. tiBtrti nastop T I. ZRL je bU tako (končan. Celjani so trinajsti, dve točki izza Kvarnerja in tri to- čke izza Zagreba in Dubočice. Raz- lika, ki bi se sicer lahko nado- knadila. Toda neuspeh je prišel prav in ob pravem času. V roko- metnem klubu Celje se je pristo- pilo k prelomnici. Ekipa se je po izpadu iz I. ZRL močno spremenila. Mejavšek. kot prvi celjski rokometaš odide k Slovanu, sledi mu Andrej Telič, ki se sicer vrača iz 3L.\. toda ne v Celje, temveč v Ljubljano. In kot tretji odide v Slovenjgradec Šafarič. Toda s tem še ni zaklju- čena lista »razprodaje« Igralcev. Ačkun Zdravko se vrača v Tr- bovlje, Štefan Kac v Šoštanj, žarko Presingcr stopi v Jh.\, Ja- nez Goršič da prednost glasbi in potuje po Evropi, Bojan Levstik je težje poškodovan in Niko Mar- kovič prevzame nove naloge v Kozini. Cela ekipa, najboljša sed- mcrka torej ostane izven »stroja«. Toda to ni usodno za cel.jski ro- komet. Trener Tone Goršič in nje- gov pomočnik Franci Ram.skugler pričnejo z mladimi. S svojimi ig- ralci, katere so v Celju vzgojili v mladinski in pionirski šoli. To so povratnik Peunik, Miha In Vlado Bojovič, LusT^ar, Mrovlje, vrne se Levstik, pomagajo še zvesti Jure Koren, Marjan Lubej, Pucko in Marguč. In takšna eki- pa, kljub pesimističnim pogle- dom, dosi-;.'.- lep uspel. i)svoji v ' II. ZRL v sezoni 1971/72 drugo mesto izza Bosne iz Sarajeva ki je oh koncu prva s 27 točkami. Celjani drug; 22 In Split tretji 20 točk. Pojačani Slovan pa je komaj osmi Sledi nova sezona in nov poiz- kus Celjanov da bi z zmago v H. ZRL ponovn. stopili med najbolj- še. Torta mladim igralcem v go- steh znipraiii zman,jka moči in loči;<. Tokrat iO peti. Zmagal je Viteks, Slovan je prvič pred nji- mi — drugi. Varteks tretji in Ze- nica četrta. Bila ,je to izredno ize- načena lig.-i v kateri so se celjski igralci kalili. Miha in Vlado Bo- jovič že nastopata v mladinski dr- žavni reprezentanci. Bojan I^evstik na nastopa za B. reprezentanco v Tunisu. V tem času pa so mladinci Ce- l.ja od 1970. do 1973. leta zapored štirikrat republiški prvaki v Tr- bovljah, Ljubljani, Kozini in po- novno v Ljubljani. Člani pa vsa leta zimski prvaki republike. Ome- niti pa moramo, da je v sezoni 1972/73 vodil prvo ekipo novi tre- ner Slavko Bambir. Sezona 1973/74 .je bila vsekakor najbolj uspešna za slovenski ro- komet. V prvenstvu je Slovan pr- vak n. ZRL. Celjani pa so drugI. Zaostajali so za tri točke. Za to- čke, ki jih niso osvojili v go- steh. Sicer pa so prvo mesto Ce- ljani izgubili v Varaždinu in Ba- njaluki, ko so po bol,jši igri iz- gubili točke. Beležimo pa v tem obdobju izvrstno igro Vlada Bojo- viča. ki prvič nastopi v državni reprezentanci in to v Zavidovičih. Če Celjani niso uspeli v tekmo- vanju v II. ZRL pa so uspeli v pokalu. Tu so prispeli do polfi- nala, ko so morali zaradi po- manjkanja dvorane v Celju odig- rati zelo pomembno srečanje pro- ti Borcu iz Banjaluke. državnim prvakom v Ljubljani. Igrali so po- poliipma enakovredno. Celo več, v jirvem polčasu so nadigrali re- nomiranega nasprotnika toda po poškodbi odličnega Boiana Levsti- ka, so gostje le prek Popoviča, Arslanagida, Seleča. Karaliča in Radjenoviča uspeli zmagati z re- zultatom 23.:19. Bil .je to ustjph trenerja TOfheta Goršiča in celjskih fantov. In še eno leto so morali Olja- ni ostati kratkih rok v II. ZRL. Sezona 1974/75 je bila v znaku Celjanov. Vseskozi so bili veliki favoriti. Skupaj z Mehaniko iz Metkovičev so se borili za prvo mesto, toda Kvarner .je v drugem delu prvenstva presenetil t neka- terimi rezultat! r gosteh in Ce- ljani so ponovna prekratki za dve točki. SIkupaj z Mehaniko osvoji- jo drugo in tret.je mesto. Tod« fantje so že popolnoma formira- ni. Mladostna nestrpnost, razig' ranost se je že vklopila v kolek- tivno igro. Za to je poskrbel tre- ner Zel.jko Seleš in njegov asis- tent Tone Goršič. V moštvu p» so igrali — Vojkovič, Marguč. Bo- žič (prišel leto dni popreje iz Bre- žic). Peunik, Levstik. Vlado in Mi- ha Bojovič, Trbovc (pojačanje ii Sevnice), Pucko, Koren Luskar, Mrovlje. Mimo drugega mesta v II. ZRL. je Vlado Bojovič deveti strele« lige s 105 zadetki, mladinci in pionirji so prvaki Sloveni.je. člani osvojijo tudi naslov zimskega pr- vaka, kakor fudi regijska vrsta pD pionirjih in mladincih. Vlado Bo. jovič pa .je s svojo odlično igro postal stalni član državne repre- zentance. Med pionirji pa se že poraja novi rod v katerem sta s svojo igro posebno opozorila Stan- ko Anderluh in Ivan Kavčič. Štiri leta so bila potrebna z» utrjevanje mladim igralcem. Šti- ri leta v II. ZRL sta kalila biv- še mladince, da so končno ponov- no stopili na sam vrh. VrhuneC .jp bil dosežen v sezoni 1975/76- O tem pa v prihodnjem nadalje* vnaju: »Triumfalna sezona«. J. KuzaiA 35 — 2. september 1976 NOVI TEDNIK — stran 19 Kronika NEPRAVILNO PREHITEVANJE Voznik osebnega avtomobila IVAN BEVC, 26, iz Cerkelj je zapeljal na le- vo polovico cestišča in nakazal spre- membo smeri ter nameraval zaviti v levo proti Borštu pri Krški vasi. Za njim pa je pripeljal, prav tako z oseb- aim avtomobilom ZORAN SAVIO, 19, iz Brežic in pričel prehitevati voznika Bevca. Tako se je ^ zaletel v njegov zadnji levi blatnik, in ga prevrnil. Avto- mobil se je prevračal in obstal na ko- lesih ob vrtni oeraji. Na sedežu za voznikom je bil VL-^RKO K.ALIN, %), )z 2upeče vasi, ki je takoj imirl, lažje pa sta se poškodovala dva sopotnika v Savičevem avtomobilu. S-kode je za 40.000 din. AVTOMOBIL JE RAiZPOLOVlIX) Iz Zagreba proti Ljubi jam je vo'/-il z osebnim avtomobilom FRANC I>OD- .JED, iz 'Kamnika m na ravnem delu ceste pri vasi Gmajna nenadoma zape- ljal na levi vozni pas, kjer je eelno tr- čil v tovornjak, s katerim je iz na- sprotne smeri pripeljal AMANDO PRE- LAC, 39, iz Buj, čeprav se je le-ta umi- pal skrajno desno. Trčenje je bilo ta- ko mo^čaio, da ie Podjedov avtomobil dobesedno razpolovilo, voznik pa je padel ven in se ubil. škode je za 60.000 dinarjev. MRTEV PEŠEC Pred gostilno Rizma! v Žalcu je pe- .i^ec JURIJ GORŠEK. star 67 !et, doma iz Gotoveij prečkal cesto v trenut- ku, ko je iz smeri Celja pripeljal z osebnim avtomobilom DAMIAN KOS? 27, iz Ljubljane. Kljub tem.u, da je voznik močno zaviral, nesreča ni uspel preprečiti in je s sprednnm levim de- lom avtomobila zadel pešca ter ga zbil po vozišču.« ,Turij Goršek se je t-ako hudo poškodoval, da je med prevo- 7'Om v celjsko bolnišnico umrl. s J. KRAŠOVEC TURISTIČNA INDUSTRIJA — JUŽNI JADRAN (2) TURISTI VODIJO-TURISTE Zadnjič zapisana trditev, da je hotelski kompleks kakršen je Babin kuk, ki namerava čez leti še en- krat povečat! svoj obseg in zmogljivost, razbremenil Dubrovnik. »O sveta preproščina — kakšna zmota!« Na dohodih na dubrovniško področje stojijo velikanske table in napovedujejo »dubrovniško riviero« z epitetonom, da je to področje pojem evropskega turizma. Ali res? Nemara res. Nedvomno res! Ko je bil turizem zabava najbolj peticnih, pred pet- desetimi leti in dlje, je bil Dubro\Tiik gotovo še atrakti- ven. Takrat je ta biser juž- nega Jadrana bil hkrati ne- kaj oddaljenega, skoraj že orientalnega, čeravno čisto nič vzhodnjaški. Takrat se je dalo priti do tja po skrajno nevarnih in neudobnih ces- tah, z »čirom«, najpočasnej- šim med vlaki, ali z ladjo, kar je bilo seveda, najbolj udobno in tudi edina pot za razumne ljudi. V Evropi je najbrž le ma- lo ljudi, ki na razglednicah ne spozna.jo Dubrovnika, kot spoznajo I,ondon po »bigbe- nu«, Pariz spoznajo po Eif- lovem stolpu, Dunaj po Šte- fanovi katedrali Vendair . . . Ce se p>odate v Dubrovnik v sezonskih dveh, treh mesecih boste v glavnem videli — tu- riste. Dubrovnik je že sam po sebi zgubil nekaj svojega čara potem, ko je mesto iz- ven obzidja po obsegu, viso- kih stavb in številu prebi- valcev nekajkrat preseglo tu- ristično interesantno jedro za obzidjem. Nihče ne hodi v Dubrovnik zaradi pristanišča v Gružu, zaradi novih stano- vanjskih sosesk vsajenih v skalovje. Vsak hoče videti srednjeveški Dubrovnik, nje- gov arhitektonski red in pri- silo v okvirju obzidja, nje- gove palače, bogate cerkve in samostane, ozke ulice, kris- talno čisto površino tlaka na korzu ... In zasanjamo se že v bllji- žno preteklost, še pred leti sd na korzu pripno, kot me- tulji frfotajoča dekleta spre- mil j al z očmi vsaj minuto dve. Danes se ljudje pojav- ljajo v vidnem polju kot po- samične sličice iz filma, kot poblisk, kot pojava, ki jo zaznaš, ko je ni več. še sreča, da je oblačenje danes tako enolično v barvi in kroju, da pravzaprav ni kaj videti. In vrh tega. Zaradi zadrege s prostorom so izpod Gtmdoličevega spo- menika v starem delu mesta izgnali branjevke v nekakšno kasarno, nekdanje pristaniš- ke magazine. Iz lokalov stre- žejo že kar na vesto in sto- pnišča, kamor sedajo ljudje po brezupnem iskanju stol čka. Verjeli ald ne, da bi ga ne pohodili, sem nesel psa čez korzo na drugo stran, ta- ko na gosto mencajo tace. noge, nogice in nožice ... Na stopniščih palač, cerkva in sa- mostov so tropi hipijev. ki se demokratično zleknejo kjer se jim zazdi. Obzidje zapirajo za obisk v trenutku, ko se vsaj malce shladl in bi bil sprehod naokrog še znosen, za prireditve kupiš karte iz tretje roke. Parkiranje?! To je šele ob- upna zadeva. Včasih je treba po dvakrat prevoziti enosme- rne ceste na kilometre in ki- lometre daleč, da potem par- kiraš še vedno tam, kjer ni dovoljeno a le rahlo upaš, da nisi kandidat za »pajka«, ki ga Dubrovnik seveda premore. In zgodi se komu, da mu je zaprl prijazen voznik pot preden se je podal kam na otoke in od koder ga štiri- najst dni ne bo Dubrovnik je preveč znan. Tako znamenit je, da bi ga vsak enkrat v življenju mo- ral videti, toda »za božjo vo- ljo«, če le morete, ne julija in avgusta! Pa je Dubrovnik maja in ok- tobra tako lep, slikovit in to- pel, zimski meseci pa rarao tako prijetni, da se izplača izbrati izven.«sezonski čas — tudi zaradi cen! Sicer pa so še druge sen- čne plati velikega turizma. O njih prihodnjič MARLJIVI DELAVCI IZ BOSNE Na našenri posnetku je Niko Sapina iz^ Travnika. V Slovenijo je prišel z namenom, da bi kaj zaslužil. Ni še oblekel vojaške suknje, saj mu je šele 18 let. Tile konji na sliki so njegovi. Ob nedavnem obisku Bistrice ob Sotli in ob poti na Gore smo opazili na cesti malega konja, otovorjenega z drvmi. Za ovinkom se je slika razjasnila. Tam je že čakal na marljivega konjiča Niko, mu snel tovor in ga napotil nazaj v hosto^po^ druga drva. V gozdu pri poseki ga je čakal njegov tovariš, natovorjl^a^k^nja novo pošiljko drv in tako j[ma poteka delavnik. Od jutra do večera. Delata za gozdno gospodarstvo Brežice in mesečno zaslužita čistega tudi do dva stara milijona dinarjev. Foto: D. MEDVED* KAKO ZMAGATI NAD RAKOM? igra naključja? 0 Na tisoče testov za zdravilo # Sto vrst različnih rakastih celic Rak. Beseda — kot označba bolezni — ob kateri kiju izrednemu napredku znanosti in s tem medicine še (j des vzbudi v človeku strah, grozo in brezupnost. Ki likokrat smo že pomislili in si dejali: kako bi bik če bi del denarja, ki ga svet uporabi za oboroževanj, izkoristili za raziskave v borbi proti bolezni, Pn katero živi v strahu največji del današnjega človeštn Mnogo zdravil za težke oote-.iii je bilo odkritih po do, gih in napornih znanstvenih raziskavah, druga z igr slučaja. In kako je z raziskavami, ki bi omogočile zm go človeštva nad zahrbtno boleznijo. Zdravila proti raku smo dobivali z raziskovanja na tisoče kemičnih substanc povsod po svetu, venck so v ogromni večini bila to zdravila. Ki so olajšal stanje obolelih ne pa ga tudi pozdravila. Danes je v kanje pravega in učinkovitega zdravila prepuščeno ved no manj slučaju, zaiivaLjujuč številnim nt nujmnm prizadevanjem strokovnjakov Najrq,zličnejše ekip povsod po svetu — med njimi je tudi znana francQ< ka ekipa — organizirano preučuje nove substance enim samim ciljem — učinkovto stopiti na pot rafc Zlahka bi zapisali, da ekipa dr. Claudea Paoiettij 2 instituta »Gustavi Roussij« v pariškem predmestj Villejuif dela kot krojač, ki vsaki stranki prilagaja i meri obleko. Tako tudi francoski znanstveniki ustva jajo zdravila »po meri« oz. so pripravljeni, da se sjn primejo v borbi z vsemi specifičnimi rakast^i celic mi in tkivi. Ena od substanc, kt so jih uspeli sintei zirati, se je tzkakzala kot uspešna v borbi proti ei vrste levkemije. To pa daje francoskim znanst}veniko\ seveda veliko upanja. Trenutno so zastavili moči i preučevanju nove vrste naravnih substanc, ki izre no učinkovito uničujejo rakaste celice. To so tako inu novani elipticini V medicini danes poznajo približno trideset zdn vil proti raku. Večina teh je bila odkrita s pomočj slučaja, Delavci Inštituta za rak v Bathesdi (ZDA preii kušajo na glodalcih; seveda najprej umetno povzročiji rakasto obolenje. Pri tem raziskujejo in beležijo »zdn vilne« učinke, kar pa je po besedah dr. Paolettija pre drago in tudi nima dovolj možnosti za kreativnost ii domišljijsko delo strokovnjakov. »Mnogi laboratoriji, tako tudi naš, delajo velik bolj racionalno. Strokovnjaki uporabljajo predvsem dosežke mulekidarne biologije zadnjih desetih let i izhajajo iz manipuliranja osnovnih elementov ži^i_ celic. V smislu teh novih odkritij iščemo točen d h kateremu teži vsaka posamezna protirakasta suh stanca — raziskujemo kako ona deluje na nivoju mi' lekul. Ali z drugimi besedami: kemične substance m padajo mulekule ki vplivajo na razmnoževanje celi in tako omogočajo, da se življenje obdrži <^ Prihodnjič Novo zdravilo, da ali ne Tale stonogi oklepnik iz Guatemale, ki ga ,je našel a« olog profesor Oto Kraus, še nima imena, ker ga še ni ' seznamih. Tu vidimo na sliki živalico, ki je podobna pi* gibni cevi za napel.javo električnih ali telefonskih žic. O' n,je.| se spomnimo na basen, kako je žaba vprašala si" nogo, v kakšnem položaju je stopalo njene tretje deso' noge, kadar je koleno njene devetindevetdesete desne o* ge upogn,jeno pod kotom 43 stopinj in je dvahištlride-sef noga privzdignjena nad tla. Po tem vprašanju se je stonog' zamislila, hotela na,Hi odgovor — in ni znala več hodi'' Nauk te basni je: ne poskušaj za vsako ceno odgovarja* iva vsako zastavljeno vprašan.!«' 1 NOVI TEiDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slov Konjice Šentjur, Šmarje pn Jelšah in 2alec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina m oglasi: Trgi V. kongresa 10 — Glavni m odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago IVIedved - Redakcija: Milan Bo| žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed. Milan Seničar, Brane Stamejčič. Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mllenko Stra šek. Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posa mezne številke 3 din - Celoletna naročnina 120 din. polletna 65 din, četrtletna 36 din Za inozemstvo Je cena dvojna rekoči račun 50102-601-20012 CGP »Delo« LJubljana - Telefon: 22-369. 2."M0.i. oglasi ln naročnina 22-800