151
Novičar iz domačih io ptujih dežel.
Iz borišča na Laškem. Da je cesarska armada na sardinsko zemljo šla, smo že povedali. Dalje in dalje se pomika na treh krajih, pa še nikjer ni imela terdih bojev s sovražnikom. Kamor kolj je doslej prišla, so jo prebivavci z veseljem in prijazno sprejemali. Šardinska armada se je umaknila v terdnjavi Alesandrijo inCa-sale; v Alesandrii se bodo Francozi z njo združili in blizo tega mesta menda bo perva bitva. Naši so 3. t. m. v Padu Sardince nekako splašili; v tem pa, ko so jih na enem kraju na noge spravili, so na dveh drugih krajih naši mostove čez Pad naredili in tako na uno stran te reke se pomaknili. Pri tej priložnost je padlo na vsaki strani kakih 20 vojakov. V noči med 5. in 6. t. m. je voda, ker je zlo deževalo, most nekoliko poškodovala, pa v kratkem je bil sopet popravljen. Brez odloga je šlo nekoliko naših čez reko, so pri Tortoni in Vogheri železnico in telegrafe poderli, potem pa se sopet k armadi vernili. — Francozi prihajajo le počasi v Sardinijo, ker so ceste čez gore silno težavne in tudi še zametene, zlasti pa cesta čez goro Ceniš. To cesto je ukazal Napoleon I. pred 54 leti narediti in nek Giovanni Fab broni jo je dodelal s 3000 delavci v petih mescih. Na najvišjem kraju je 6098 čevljev nad morjem. Večji del francozke armade se mora po morju prepeljati in doslej se šteje kakih 50 do 60 tavžent Francozov na Sardinskem. Dohaja pa tudi že več francozke armade čez švicarsko zemljo, kar očitno kaže, da Francozi ne marajo dosti za neutrainost Švicarjev, kterim menda tudi z neutralnostjo ni resnica. Še le, kadar se bodo dosti močne čutile, bodo pritisnili k sardinski armadi in od tistih-mal se bodo začeli z našimi meriti. Pred bo pa še cesar Napoleon sam prišel na Sardinsko in bo prevzel povelje čez armado. Iti je imel 6. t. m. iz Pariza, pa brati je, da je še odložil svoj odhod. — Ravno je prišlo novo tele-grafno pismo, ktcro nam naznanja, da naša armada stoji med (rekama) Pa d o m in Sesio, odkodar ji je mogoče na vsako stran vojsko začeti, ktero še overajo povodnje; pri Val ene i (pred Alesandrijo) so naši Sardincom most železnice pokončali.
Iz Dunaja. Kakor naš Cesar svojim narodom, tako je tudi francozki cesar svojim začetek vojske te dni razglasil. Treba je, da tudi Napoleonov razglas našim bravcom v zapopadek sedanjih homatij podamo; pretresati ga jim, se nam ne zdi potreba, ker vsak, kdor ve, kako smo prišli do današnje zapletke, ga bo po vsem lahko sam presodil. Glasi se pa Napoleonov vojskini razglas ta-ko-le: „S tem, da je avstrijanska vlada svoji armadi ukazala, naj gre v deželo kralja sardinskega, našega zvez-nika, je tudi nam napovedala vojsko, je prelomila pogodbe, razžalila pravico in žuga udariti na meje naše. Vse velike vlade so se z besedo zoperstavile temu napadu. Ker je šardinska vlada sprejeti hotla vse tiste pogoje, kteri bi bili ustanovili mirno spravo, se tedaj vpraša zdaj: čmu, na vrat na nos ta napad z vojsko? Nihče drug ni tega kriv ko Avstrija sama, ker je strune tako napela, da bode ali gospodarila do podgorja planin, ali da se mora laška dežela osvoboditi do morja jadranskega. Dozdaj sem krotak bil v vsem svojem ravnanji; sedaj pa je serčnost moja perva dolžnost. Francozka dežela se opasuje z mečem, pa reče Evropi: vojska naša ne meri na pridobivanje ptujih dežel; le svojo narodno in sporočilno politiko hočem krepko vzderžati; jez spoštujem pogodbe, pa terjam, da jih spoštujejo tudi drugi; jez čislam dežele in pravice neutralnih vlad,  pa glasno rečem,   da  mi  serce  močno  bije za tisti
152
i
narod, kterega zgodovina je z zgodovino mojo ozko zvezana, in kteri zdihuje pod jarmom tujega gospodstva. Fran-cozka vlada je pokazala, da sovraži brezvladje (anarhijo). Cilj in konec vojske je le Italijo dati Italii, ne pa ji vsiliti novega gospodarja. Potem bomo imeli prijatelski narod za soseda, kteri je od nas; prejel samostojnost svojo. Mi ne gremo na Laško, da bi zmešnjave delali ali da bi papeževo oblast spodkopali. Mi gremo na Laško, da svetega Očeta rešimo tuje zaderge, in da damo deželi kar deželi gre, in tako ustanovimo red. Kmali bom stopil na čelo svoje armade. Cesarico in sina svojega bom pustil doma pod krilom skušinj in previdnostjo poslednjega brata cesarja Napoleona 1. Cesarica bo vedila spolnovati svoj visoki poklic. Izročujem jo armadi, ki ostane na Francozkem za brambo dežele; izročujem jo domoljubju narodne straže in vsemu narodu. Serč-nost in edinost! Naša dežela bo svetu še pokazala, da se ni zavergla. Previdnost Božja je blagoslovila početje naše; saj se stvar, ktero mi branimo, opira na pravico, ljudo-Ijubnost, domoljubnost in samostojnost, in vse to je sveto pred Bogom lu — Dolgo so stavili na Francozkem luč pod mernik; sedaj vendar cesar Napoleon očitno in brez ovinkov govori, kaj da hoče na Laškem: Avstrijo pregnati iz Lom-bardije in Beneškega, pa Bog ve kaj še.
—   yOest. Corr.u pravi, da pišejo ruski vladni časniki, da ni nobene zveze za bran in opor z nobeno vlado. Dogodki sedanjega časa pa silijo rusko vlado, da je previdna in ravnala bo,  kakor bo za treba spoznala.
—   Cesarski ukaz od 20. apr. zapoveduje, da vsi tisti, ki so sami sebe pokazili, da bi tako se odtegnili vojaščini, se imajo, glede na §. 46 nove rekrutne postave, k soldatom vzeti, naj so za-nje pripravni ali ne. Tisti, ki so za vojaščino pripravni, se pošljejo k regimentu, — kteri pa za to niso pripravni, se vzamejo v kakošno ilrugo vojaško službo.
—   Nabiraj e   p r o s to v olj c e   za   c e s a r s k o   armado zbirajo   posebno   radi   mlade rokodelce   kakor   mizarje, tesarje, kolarje,   ključarje,   kovače,  jermenarje in vsake druzega rokodelstva,   kteri   so   za artilerijo,   pionirje in vozarstvo pripravni.
—   Taka stiska za s reber ni drobiž je bila pri nasf da smo že spet goldinarske bankovce na 4 kosce tergali, dokler ni ministerstvo dnarstva tega prepovedalo. Tudi iz Praga se piše, da ob pomanjkanju drobiža so razkoso-vali goldinarske bankovce, dokler ni deželno poglavarstvo ustavilo tega ravnanja; ker pa le ni srebernih šestič, si ljudje ne morejo pomagati drugač, kakor da se s pisemskimi in štempelj8kimi markami plačujejo. Časnik „Presseu svetuje, naj ministerstvo izda spet papirnate šestice in desetice, ker s kovanjem srebernih šestič ne bo veliko pomagano; dokler namreč bo nadavek ali ažijo srebra na 40 in še čez stal, bo zginilo kmali vse, kar koli je srebru le podobno. Res je treba, da se kakor koli skerbi za mali dnar, sicer ne bomo vedili kaj početi na sejmu itd. Ažijo srebra je te dni že prišel do 46.
Iz Tersta. Časnik „Indep. belg." piše, da bodo fran-cozke vojne ladije, ako pridejo na jadransko morje, Terstu kot neutralnemu mestu prizanašale. Te ladije so neki dobile povelje, okolj Benedk in Pole se sukati.
Iz Lombardije in Beneškega. Iz Milana. Vsem, kteri imajo orožje in strelivo, je ukazano, ga v treh dneh vojaški gosposki izročiti.
Iz ruskega Poljskega. Povsod pišejo in govore, da se Rusija za vojsko pripravlja ali vsaj z vojsko žuga. Do sedaj še od vsega tega ni nikjer ne duhii ne sledu. Ako se pa Rusija na Poljskem nikakor ne pripravlja, tudi jni zveze s Francozi storila. „Čas" piše o tem: Dve četi armade, ktera ima v Varšavi glavni stan, se imate v Ma-zovijo,   Kališ  in   Sandomierz pomakniti  in  nadgledna   četa
biti. Razun te nadgledne čete se bo še druga v Volhinii, Podolii in Besarabii nastavila. Pa te četi kakor cela ruska armada ste, kakor so armade sploh v mirnih časih in Rusija se doslej  kar nič ni za vojsko pripravljala.
Iz Nemškega. Iz Berolina. Govori se, da je med Rusijo in Sardinijo zveza, po kteri je prigotov!jenor da ima sardinskemu kralju vsigdar njegovo kraljestvo celo* ostati. Govori se dalje, da je car Aleksander II. pruskemu princu vladarju sam pisal in rekel, da ni nikake zveze med rusko in francozko vlado. Angležki časnik rTimes" in tudi drugi pa stanovitno terdijo, da je ta zveza.
—   Pervak vseh sedanjih učenih mož, baron Aleks. Humboldt je umeri 7. t. m. v 91. letu starosti.
Iz Italije. Iz Sardinskega. Iz Tur i na. Vladni časnik ,?Gazz. Piem." oklicuje razglas, po kterem se imajo zarubiti vse avstrijanske ladije, ktere so zaostale v sardinskih lukah. Franzcozki vladni časnik wMoniteuru pa naznanja, da francozka vlada ne bo tako huda, kakor sar-dinska v tej zadevi, in da avstrijanskim ladijam v fran-cozkih lukah dovoljuje šest tednov za odhod.
—   Iz Parme. V Parmi je zopet vse pokojno in mirno. Piemonteaka začasna vlada je odstopila in vladarica se je zopet vernila v svojo deželo.
—   Iz Rima. Sveti Oče so imeli namen, v Gaeto iti, pa ne smejo. Zoper svojo voljo morajo v Rimu ostati in so tako rekoč jetnik francozkega generala Govona.
— Papežev minister, kardinal A n tonelli je angležki in francozki vladi poslal pismi, v kterih terja, naj se v sedanji vojski rimske dežele imajo za popolnoma neu-tralne, to je, rimska vlada z nikomur ne poteguje, tedaj ni ne sardinske ne francozke stranke. — Pisma iz Rima pripovedujejo, da so sveti Oče papež, ko so slišali, da jeveliki vojvoda toskanski bežal, se bridko zjokali. — Časnik „Patrieu piše, da je cesar Napoleon sam papežu pisal, in ga zagotovil svojega ponižnega spoštovanja in mu rekel, da francozka vlada se bo vsigdar potegovala za papeževe pravice.
Iz Francozkega. Iz Pariza. Čudne reči se slišijo iz Pariza. Ko je bilo unidan deržavnemu zboru povedano, da vlada želi 500 milijonov gold. za vojsko najeti, se je vzdignil Jules Favre in tako hudo zoper to posojilo govoril, da se že dolgo kaj takega ni slišalo v deržavnem zboru. 7,To posojilo — je rekel — so le davki v drugi podobi; jez za moj del ne plačam nič, in le sila me mora k temu pri morati4*. Na te besede se začne velik hrup; predsednik Morny žuga govorniku, naj bode tih. Al ta noče molčati ter pravi: „Zuganje mi ne bo jezika zavezalo, da bi ne govoril, kar je deželi v prid. Najhuje, kar se mi more zgoditi, je, da me ponoči zgrabite in iz dežele izženete, kakor se je zgodilo deržavnim poslancom 2. decembra 1852.   Al vsega tega se ne bojim".
Iz Afrike. Iz Ha r turna so prišle pisma, ktere pripovedujejo, da bi se bila ondi skoraj taka grozna nesreča zgodila, kakor v Džeddahu. Zarotili so se namreč zamorci, vse Evropejce pomoriti. 6. dan marca bi bili namreč imeli čez-nje planiti in jih pomoriti ravno, ko bi bili v misijonski kapeli pri službi Božji zbrani. Pozneje so pa zarotniki se zmenili, to v noči med 6. in 7. marca storiti* Dva zarotnika sta šla pa ta dan k nekemu arabskemu ter-govcu, ga pregovorit, naj se tudi tega hudodelstva udeleži. Al odrekel jima je, povedal gosposki in zdajci so oba prijeli. 30 drugih zarotnikov je iz Hartuma pobegnilo. Namestnik avstrijanskega konsula je terjal od ondasne vlade pomoči za Evropejce, ker pa v Hartumu ni več kot 60 vojakov bilo, je dal iz svoje oblasti Evropejcom privoljenje, sebe in svoje služabnike oborožiti in se krepko braniti , če bi sila bilo.