Leto LXVII
Poštnina plačana t gotovini
V Ljubljani, v torek, dne 5. decembra 1939
Stev. 278.
Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem* stro 40 Din — nedeljska izdaja ce* ioletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

Ielefoni uredništva ia npr a ve: 40-01, 4(W», 4(W)3, 40-04, «0-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Čekovni račun Ljubljana itavilk* 10.630 in 10.349 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6.
Poteptana pravica
Usoda Finske je globoko ganila ves svet, ki mu je še kaj do človeške omike in do spoštovanja pravice v mednarodnem življenju. Nebrzdani pohlep moskovskih diktatorjev, ki zahtevajo, da naj mali, a zavedni narod žrtvuje svojo neodvisnost, da bi si boljševizmu odprla na severu vrata v Evropo, je zbudil med vsemi kulturnimi narodi skrajno ogorčenje. Ne vemo še, ali bo ta moralni odpor zoper nasilje, ki grozi porušiti vse osnove, na katerih sloni demokracija in zasužniti svobodne narode in vsako samostojno življenje nekaj samodržcem, rodil prej ali slej kakšno dejanje. Na vsak način pa se je vest Evrope, ki danes najobčutneje doživlja na sebi posledice premnogih svojih grehov in opustitev, radi napada na Finsko močno zdramila in upati je, da ne ostane samo pri tem.
Simpatije, ki jih Finska uživa, so tem večje, ker se je njen narod obenem s Poljsko, z drugimi baltiškimi narodi in z Ukrajinci dolgo boril z imperializmom ruskih carjev, čijih nasilne metode so si prisvojili tisti Sovjeti, ki so začeli svojo politično kari jero z geslom, da naj vsi na-
Temna ozadja finske žaloigre
Že poleti so Sovjeti prijavili svoj pohlep po Finski — Podjarmljenje Finske samo začetek nadaljnih prevratnih načrtov Sovjetske Rusije
Ostri glasovi proti Sovjetski Rusiji iz Italije
rodi stro okove tujega nasil ja. S Finci, ki sta jih
fioznala že Tacit in Ptolemej, pa veže zlasti ma-e narode velika podobnost njihovega zgodovin-
skega razvoja in njihove borbe za lastni narodni lik in domorodno omiko. Kakor slovenski rod in drugi slovanski narodi Srednje Evrope so bili od svojega pokristjanjenja dalje pod tujim vladstvom, in sicer pod Švedi, ki so si te pogane podvrgli v 12. in 13. stoletju. Fincem pa se pod švedskimi kralji ni godilo slabo in so, zavarovani od ogromnih gozdov, jezer in močvirij, uživali občinsko samovlado ter kmalu privzeli švedski jezik in omiko, kar se tiče njihovih šolanih ljudi; njihovi narodni prepo-roditelj? so začeli ljudstvo vzbujati k narodni zavesti v švedskem jeziku. Potem ko je Fincem zn časa verskega razkola v 16. stoletju znani Mihael Agricola dal sveto pismo v ijudskem jeziku, so se začeli prvi poizkusi kulturne osamosvojitve tega malega naroda, ki danes šteje vsega skupaj 5 milijonov duš, na svojem lastnem državnem ozemlju pa tri in pol, se je pa v kratkem času enega stoletja povzpel na visoko stopinjo omike. To je bilo za časa francoske revolucije in za romantikov, ko so se, kakor nuin, tudi Fincem rodili veliki možje, ki so oživili tudi v omikanih krogih narodni jezik in ga izoblikovali do viška, vzbudili narodno tradicijo in začeli ustvarjati finsko literaturo. Runeberg, ki ga moremo primerjati z našim Prešernom (živel je v istem obdobju 19. stoletja kakor naš pesnik prvak), je večinoma pesnil še v švedskem jeziku, Liinnrot pa je izdal Kalevalo, zbirko finskih narodnih mitov, pravljic in junaških pesmi, v finščini (v istem letu, ko je izšel pri nns Krst pri Savici). Ta duhovni preobrat se je vršil v letih, ko je v dolgoletnih borbah ruskega imperija s Švedsko od srede 18. stoletja do prvega desetletja 19. stoletja Finska pripadla Rusiji. To je bilo leta 1809.
Ker je takratni car Aleksander L izpovedoval liberalne ideje (ki jih je pa kmalu zatajil), Finci izpremembe svoje državne pripadnosti niso bogvekaj čutili. Finska je bila z Rusijo v personalni uniji kot velika kneževina in je imela svoj deželni zbor in svoj senat ter državnega tajnika finske narodnosti v Petrogradu; liberalni Aleksander II. je uzakonil celo finski uradni jezik tudi v občevanju z rusko osredn jo oblastjo; tudi denar, pošta, carina in deželna bramba je bila finska. Poizkus neke prav reakcionarne ruske vlade, da bi se zadušila finska književnost — zapovedala je namreč, da se smejo v finščini tiskati samo pobožne knjige in gospodarski koledarji ter navodila! — je doživel popoln polom. Finska lepa knjiga se je le še bolj širila in finski um je dal svetu take pisatelje svetovnega slovesa, kakor so Kivi, Aho in Sillanpaii.
Tako bi bil finski narod mogoče ostal kot avtonomen narod, ki se zadovolji s samosvojo kulturo, brez odpora v zvezi z ruskim imperijem — kakor je bil prej pod okriljem Švedske - če ne bi bila zadnja dva carja, zlasti nesrečni Nikolaj II., začela proti Fincem politike nacionalnega zatiranja, ki se ni ustrašila ne ukinitve vseh slovesno priseženih svoboščin ne izjemnih postav, smrtnih obsodb, izgona finske inteligence v Sibirijo, kozaških pokol jev in celo takih nespametnih poizkusov, kakor je bila politika popravoslavl jenja takih ortodoks-nih luteranov, kakor so Finci. Vsa ta politika pa je Ie okrepila narodno samozavest Fincev do odkrite težn je po popolni politični državni neodvisnosti ljubl jene domovine, ki jo je carski imperializem hotel nasilno porušiti — čisto po nepotrebnem in v svojo lastno škodo, saj so mu ravno ti zatirani narodi v zvezi s svobodoljubnimi elementi ruskega naroda izkopali grob.
Zgodovina osvoboditve Fincev, ki so 6. decembra 1917, pred 22 leti torej, proglasili svojo neodvisnost in jo pod vodstvom svojega generala Mannerheima — kateremu je prišel na pomoč nemški general von der Goltz1 — uspešno ubranili tudi boljševiškega navala, je več ali manj še v spominu naše generacije. Spričo vsega tega je napad Sovjetov na Finsko, ki ni za to dala niti najmanjšega povoda, ker je bila ves čas pripravljena, da sklene z Moskvo pogodbo, ki bi ustrezala ruskim interesom, ne da bi se kršila neodvisnost Finske, tak nemoralen, protipraven in kulturnega človeštva nevreden čin, da se pač obsoja sam. Upravičenih koristi ruske države v severnih vodah mala Finska ni nikoli ogrožala, niti jih ni nameravala ogrožati zdaj ali v bodoče. Namenili so ji konec zato, ker je bila na poti imperializmu, ki je še hujši od carskega. Najhujši posmeh človeštvu v obraz pa je to. da temu imperializmu utira pot s tanki in letali stranka, ki je zanetila v velikem ruskem narodu revolucijo z gesli: Mir vsemu svetu! Smrt vsakemu imperializmu! Svoboda vsem narodom! Ali bi radi še kakšnega dokaza, kakšna je »svoboda« in »demokracija«, ki jo želijo prinesti zapadu Sovjeti?
Ali bo evropska demokracija tudi to na-feilje prenesla prekrižanih rok?
Pariz, 4. decembra. (Est Radio.) Roparski naval Sovjetske Rusije na Finsko je v tukajšnjih
Eolitičnih krogih sprožil številna in različna ugi-anja glede bližnjih in daljnih namenov Sovjetske Rusije. Poglavitna mnenja so naslednja:
1.	Sovjetska Rusija se hoče polastiti samo vojaško važnih oporišč na linskem ozemlju.
Toda to mnenje je že zastarelo spričo dejstva, da je sovjetska vlada odklonila vsaka pogajanja s pravo finsko vlado in sklenila zavezniško pogodbo z vlado svojih komunističnih marijonetk, ki jo je pripeljala s seboj iz Moskve.
2.	Sovjelska Rusija namerava zavzeti večji del finskega ozemlja in tamkaj ustanoviti posebno »republiko Karelijo«, ki bi bila Sovjetski Rusiji podrejena in ki bo obsegala vse južne kraje, kakor tudi del Karelije.
3.	Sovjetska Rusija se hoče enostavno polastiti vse Finske ter potem pritiskati na severu Norveško, čez Botniški zaliv pa švedsko ter te države držati v strahu.
4.	Sovjetska Rusija hoče takoj, ko bo končala svoje »delo« na severu, prenesti težišče svojega delovanja na Balkan, kjer hoče raztegniti vplivno območje pri vseh obalnih državah Črnega morja (Romunija, Bolgarija, Turčija).
5.	Nekateri pa menijo, da bosta Nemčija in Sovjetska Rusija, med katerima vlada glede dogodkov na Baltiku najpopolnejše soglasje, skupno začeli novo diplomatsko delovanje, ki bi hkrati objelo skandinavske dežele, kjer ima Nemčija večje neposredne interese (železna ruda na Švedskem), ter Balkan, kjer trdi Sovjetska Rusija, da ima prvenstvene življenjske koristi.
Angleži poročajo, da so Sovjeti že poleti od njih zahtevali pristanek na zasedbo Finske
Iz Anglije se je sedaj razširila tudi novica, da sovjetski napad na Finsko ni prišel nepričakovano, ampak da je bil že zdavnaj pripravljen.
Že pri pogajanjih med Sovjetsko Rusijo, Anglijo in Francijo — pogajanja so trajala do konec avgusta in so se pričela že v mesecu marcu 1939 — je sovjetska vlada odkritosrčno razvila svoj baltiški program, ter je od Anglije in Francije zahtevala, da podpišeta vnaprej svoj pristanek na to, da Sovjetska Rusija »vzame pod zaščito« baltiške države in Finsko. Sovjetska vlada je izrccno imenovala postojanke, ki jih hoče na Finskem zasesti.
Anglija in Francija pod takšnim pogojem nista hoteli s Sovjeti podpisati pogodbe, ker nista hoteli sovjetskega zavezništva kupiti s tujo kožo. Zato so se pogajanja razbila.
Nemčija
je pogoj sprejela
V svojih pogajanjih z Nemčijo je sovjetska vlada iste zahteve ponovila. Nemčija je te pogoje sprejela, ker je računala, da se bosta Anglija in Francija nemške zveze s Sovjetsko Rusijo tako ustrašili, da ne bosta šli Poljski na pomoč. Nemški zunanji minister Ribbentrop je imel takrat, ko je v Moskvi podpisoval pakt s Sovjeti, na mizi vse sovjetske zahteve in načrte glede baltiških držav in tudi glede Finske.
Vsa nemška javnost pa tega ni zvedela, ker bi se bil takrat med vodilnimi ljudmi dvignilo nasprotje proti Ribbentropovi politiki, ki je na Baltiku žrtvovala preveč življenjskih interesov Nemčije v žrelo sovjetskega boljševizma, ki pa do sedaj od Nemčije sprejetih zaslug ni povrnila z ničemer drugim, kakor z besedami.
V tej zvezi poroča londonski »Daily Express« iz Berlina, da se je baje nemški veliki admiral Raeder, ko je zvedel za sovjetski naval na Finsko zelo nepovoljno izrazil o Ribbentropovi politiki ter izjavil: »Predrago smo plačali sovjetsko pomoč, ker smo sami Sovjele ustoličili na Baltiku.«
»Sporazumno z Nemčijo«
London, 4. decembra. A A. Havas: Angleško jutranje časopisje poudarja kot očividno, da Sovjetska Rusija ni začela vojne proti Finski brez sporazuma z nemško vlado. Listi pod-
črtavajo, da so že za časa pogajanj s Francijo in Veliko Britanijo v Moskvi Sovjeti zahtevali pravico, da zavzamejo pomorska oporišča v finskih in baltiških pokrajinah in da brez kake potrebe zasedejo sosednje države. Zavezniki so to zahtevo odklonili. »Times« piše, da so zadnji dogodki pokazali, kako težko odgovornost so si nakopali osvajalci.
Finci prosijo pomoči od Zveze narodov
Ženeva, 4. decembra, t. Havas: Glavni tajnik Zveze narodov Avenol je sprejel prošnjo od finske vlade, da naj Zveza narodov pride na pomoč Finski proti napadalcu, ki se imenuje Sovjetska Rusija. Čeprav finska pritožba pri Zvezi narodov v današnjih okoliščinah ne bo imela nobene stvarne posledice, jo v diplomatičnih krogih vendar smatrajo za izredno važno, ker bo imela vpliv na javno mnenje vseh kulturnih narodov. Odmev finske prošnje, ki ne zahteva nobene materialne pomoči, ampak samo moralno, je posebno močan, tako pravijo v Ženevi, v Italiji in v Združenih državah Severne Amerike. Morda je to tudi že začetek nove svetovne fronte, ki se organizira proti Sovjetski Rusiji. Tako se zna tudi na Finskem primeru ponoviti ono, kar se je v
zadnji svetovni vojni zgodilo pri Srbiji: nasilnost velesil se je zdrobila na odporu majhnega naroda, ki je šel v boj za svobodo.
London, 4. decembra, c. Svet Zveze narodov, ki bi na zahtevo Finske moral obsoditi roparski pohod Sovjetov na Finsko, bi se moral po pravilih Zveze narodov sestati takoj. Tokrat pa je sovjetski veleposlanik v Londonu Majski predsednik sveta Zveze narodov. Ta pa je danes objavil vsemu svetu, da je »bolan*, in zato se bo svet Zveze narodov sestal dno 9. decembra. — Do tedaj mislijo Sovjeti že izsiliti kakšno odločitev na Finskem.
Finski poziv na vse narode sveta:
»Poleg simpatij - tudi pomagajte«
Helsinki, 4. decembra, b. Finska vlada je poslala apel vsem narodom sveta za pomoč proti sovjetskemu udaru. V svoji izjavi je novi zunanji minister Tanner med drugim dejal: Upam, da bomo od ostalega sveta poleg simpatij dobili tudi njihovo pomoč, ki nam je potrebna. Poziv na tuje države je bil izdan potem, ko je Sovjetija zavrgla finsko željo, da se ponovno prično pogajanja za mirno rešitev spora, katero je sovjetski vladi dostavil predstavnik Švedske.
Odpor Fincev traja dalje
80.000 rdečih pred »Mannerheimovo črto«
poi
La
E
Helsinki, 4. decembra, t Reuter. Prebivalstvo Helsinkijev se je večji del v nedeljo zvečer že izselilo. V Helsinkih je ostalo samo še vojaštvo in pa vse pomožno zdravniško osebje. Izseljevanje prebivalstva je bilp v hudih okoliščinah, ker so ves dan divjali po vsej Finski veliki snežni viharji. Begunci so morali biti pripravljeni na velike težave na svojem begu. Odpor iinske vojske traja dalje in je po ■ročilih vsak dan hujši. Tako so bili rdeči vojak: pri agoškem jezeru vrženi nazaj na številnih točkah če-rav so bili v velikanski večini. Fincem pomaga tudi uda zima, ker je mnogo maiih jezer že zamrznilo, ki onemogočujejo težkim sovjetskim tankom napredovanje, medtem ko imajo Finci vso možnost, da oblegajo nasprotnika od vseh strani.
V K a r e 1 i j i so Finci zbrali vsega skupaj pet divizij, to je okrog 50.000 mož, ki se uspešno zoper-stavljajo 80.000 rdečih napadalcem. Samo na eni točki so se Sovjeti mogli že približati finski utrjeni črti, ki nosi ime maršala Mannerheima. Hudi boji so se začeli v ozemlju tik pred to utrjeno črto. Črte same pa še niso napadli in bo verjetno trajalo še nekaj časa, p redno se' ji bodo toliko približali, da jo bodo napadli, če jo bodo sploh napadli. Nad vsem ozemljem leži gosta megla, tako da ni mogoče videti pred seboj niiti 10 korakov. Glavna bitka se bo začela, tako računajo vojaški krogi, ko bo nehalo slabo vreme in ko se besta nasprotnika udarila na Mannerheimovi črti.
Francosko poročilo o položaju na finskih bojiščih v zadnjih dneh
Helsinki, 4. dec. AA. Posebni Havasov dopisnik poroča: Včeraj je v Helsinkih vladal popoln mir. Ni bilo nobenih letalskih napadov. Vreme je reš zelo slabo. Po vsej priliki je vladalo takšno stanje tudi nocoj, ker sneži in so oblaki zelo nezko. To zatišje je treba prav tako pripisovati tudi navzočnosti nemškega parnika »Donau« v helsinškem pristanišču.
Nemški parnik »Donau« je prispel semkaj, da sprejme na krov nemške, sovjetske in estonske državnike in jih odpelje na varno. Treba pa je poudariti, da 6ovjel=ito vojno letalstvo ni izvedlo svojih poletov niti nad ostalimi finskimi mesti. Prestolnica se zdi čisto zapuščena.
Nekatere mestne četrti so mnogo trpele zaradi bombardiranja, predvsem tista mestna četrt, kjer stoji politehnična šola. Izpod razvalin se še vedno vali dim, izruvana drevesa in ogromne jame po ulicah kažejo, kako silovito je bilo bombardiranje teh delov mesta, kjer ni nikjer kakšne vojaške naprave.
Na skoraj vsem bojišču je bila vojaška delavnost prav tako neznatna, če jo primerjamo z napadi, ki so jih izvedle sovjetske čete v prvih dneh. Sovjetska vojska je 30. novembra prekoračila mejo na več krajih in so se povsod razvili hudi boji. Finske čete so se 1. decembra zvečer mudile na črti, ki je 18 km oddaljena od meje. Mesto T e r i -oki je bilo popolnoma zapuščeno.
Na morju se je tudi sovjetsko bojno brodovje in letalstvo živahno udejstvovalo. Bombardirana sta bila otoka Seiskari in Lavenzari. Ta
dva otoka sta bila demilitarizirana na podlagi klavzule Dorpadske pogodbe kakor tudi vsi drugi otoki v Finskem zalivu, ki leže ob poti proti Kron-stadtu, in ki so bili popolnoma izpraznjeni.
V finskih krogih še dalje trdijo, da sovjetske čete nimajo enotnega poveljstva, prav tako pa tudi, da poveljniški kader nima dosti izkušenj. Trdijo n. pr. da so scverno-vzhodno od Ladnškcga jezera o priliki napada sovjetskih čet v pokrajini Salmi sovjetske ruske
(Nadaljevanje na 2. strani)
Na Roosevelta pritiskajo da prelomi s Sovjetijo
Washington, 4. decembra, b. Z vseh strani se izvaja oster pritisk na predsednika Zedinjenili držnv Roosevelta, da prekine odnose s Sovjetsko Rusijo, ali pa da vsaj v znak protesta odpokliče svojega predstavnika iz Moskve.■ Uradni >{'"5! so prepričani o tem, da bo še ta teden padel sklep. Predsednik Roosevelt je imel s Cordell Hullom
konferenco o bodočem diplomatskem koraku v sovjetski prestolniei. Oba se strinjata v tem, da je treba t kratkem nekaj storiti. Pa tudi drugi ugledni člani kongresa, kakor so Hoover, King in Utaha ter predsednik demokratske stranke iz Teiasa.
Gornji zemljevid prikazuje zelo nazorno, kako so Sovjeti navalili na Finsko.
Na suhem so 'o napadli na treh straneh, in sicer je prišel najhujši napad iz Ljeningrada, kjer imajo Finci med jezerom L a d o g a in Finskim zalivom svojo utrjeno črto, imenovano »Mannerheimova črt a«. Drugi suhozemski napad je prišel severno od tega jezera z namenom, da pade iinskim utrdbam v hrbet. Tretji napad je veljal finskemu pristanišču na severu P e t s a m o, da Finsko odrežejo od Ledenega morja.
Na morju so sovjeti napadli na dveh straneh, in siccr v Finskem zalivu, kjer so navalili na štiri finske otoke v Finskem zalivu samem ter napadli tri finska pristaniška mesta. Sovjetsko brodovje je napadlo tudi že iz novih, od Estonske izsiljenih postojank, kakor je na zemljevidu lepo razvidno. Drugi sovjetski pomorski nupad je bil na severu, kjer so sovjetske pomorske sile od Murmanska udarile na polotok Ri-bačji (na zemljevidu v francoščini: presqu ile des pe-cheurs), da pridejo od morja sem v pristanišče Pet-samo.
Sovjetska letala pa so napadala na vseh bojiščih.
Glavne bitke je treba pričakovati na »Mannerheimovi črti«. Do sedaj sovjeti še niso prišli do nje, pač pa so zasedli že polotok Ribačji na severu, na jugu pa otoke v Finskem zalivu ter nekaj ozemlja nad Ljenin-gradom, kjer leži tudi vas T e r i o k i, kjer so sovjeti že imenovali novo, sebi vdano vlado, ki jo sestavljajo samo člani moskovske Kominterne in s katero edino so sovjeti voljni pogajati se za mir.
Zagrebška vremenska napoved: Hladno in jasno.
Zcmnnska vremenska napoved: Na severni polovici države se bo nekoliko ohladilo in bo delno jasno. Na južni polovici oblačno in dež.
Shodi in sestanki ministra dr. Kreka
fugoslovanska akademija znanosti v Zagrebu spremeni ime?
Dne 2. decembra je bila seja Jugoslovanske akademije znanosti v Zagrebu. Na dnevnem redu je bila sprememba imena. Hrvati namreč zahtevajo, naj bi se Jugoslovanska akademija znanosti v Zagrebu poslej imenovala Hrvatska akademija znanosti. Akademijo v Zagrebu je ustanovil zagrebški nadškof dr. Juraj Strossmayer ter jo kot tako tudi tako imenoval. Zdaj naj bi se ime spremenilo z ozirom na spremenjene razmere. Toda glavna seja akademikov ni mogla o tem sklepati, ker ni bila sklepčna. Zato bo dne 6. t. m. druga izredna skupščina, ki bo o tem sklepala.
»Srbi in Hrvati — zastopani v SDS in HSS«
V Korenici je bilo dne 3. decembra zborovanje SDS, na katerem je govoril tudi njen predsednik dr. Budisavljevič, ki je minister za socialno politiko v tej vladi. Med drugim je dejal: »V teh krajih živi še dandanes tradicija hrvatsko-srbske koalicije. Danes, Jco se je uresničil sporazum, vlada popolna harmonija med Srbi in Hrvati, ki so zastopani in predstavljani v SDS in HSS. To dokazuje današnje zborovanje, ki pomeni stvarno zmago in triumf naše misli, ki jo je nosil Svetozar Pribičevič in SDS.« — Iz teh besedi je jasno razvidno, da SDS pomeni stranko Srbov, ki žive na Hrvatskem; medtem ko HSS pomeni stranko Hrvatov.
Aretacije v Zagrebu
Listi prinašajo sporočilo zagrebške policije, da so bile v Zagrebu dne 30. novembra zvečer po več zagrebških javnih telefonskih govorilnicah eksplozije, ki so jih povzročili neznanci. Ti so položili v govorilnice razne razstrelilne snovi, ki so eksplodirale ter napravile več manjše škode na šipah in aparatih. Policija je prijela več sumljivih ljudi, ki so osumljeni, da so zagrešili ta dejanja.
Aretirani frankovcl
Splitski »Narodni liste, glasilo JNS za Dalmacijo, poroča: »Za časa bivanja g. bana v Splitu je bilo prijetih in zaprtih 12 frankovcev, med njimi gg. dr. Edo Bulat, dr. Ivan Cuzzi in inž. Bulič. Prijetih je bilo 11 tudi v Imotskem ter so bili prepeljani v Split. Vsi prijeti, ki so doma iz Splita, so bili že izpuščeni, medtem ko so one iz Imot-skega poslali v Zagreb, kjer so bili izročeni zagrebški policiji. Frankovski klub na Narodnem trgu v Splitu je ob banovem prihodu imel zaprta okna ter demonstrativno ni izobesil zastave.«
Frankovski voditelj ' z nemškim potnim listom
»Narodni list« poroča: »Izvedeli smo, da je frankovski prvak dr. Branko Jelič, desna roka dr. Ante Paveliča, interniran na Angleškem. Baje je z nemškim potnim listom odpotoval v Ameriko agitirat med naše tamkajšnje izseljence. Ko se je vrhčM, je bila pri Gibraltarju italijanska ladja, na kateri se je vozil, od angleških vojnih ladij ustavljena. Med drugimi so izkrcali tudi dr. Branka Jeliča, ker je potoval z nemškim potnim listom.«
SDS in Dragoljub Jovanovič
Zagrebška »Hrvatska Straža« poroča po drugih listih iz Belgrada: »Zaradi akcije dr. Drago-ljuba Jovanoviča, ki je napovedal celo vrsto shodov v Liki, kjer že deluje, v krogih SDS niso zadovoljni, ker SDS smatrajo Liko za izključno svoje ozemlje«.
Bunjevci, Hrvati, Srbi
Bunjevci v Vojvodini so katoliški element, ki govori lepo srbohrvaščino. Hrvati so jih od nekdaj imenovali Hrvate, Srbi so jih imeli za srbske rojake, sami pa so se zlasti leta 1918 v glavnem izrekali kot Jugoslovani, ne da bi se bili izrecno odločili ne za hrvatsko, ne za srbsko stran. Zadnje čase se jih je precej izreklo za hrvatsko stališče, dasi je njihovo staro glasilo »Neven« v Subotici naglašalo, da so Bunjevci Jugoslovani in nič drugega. Te dni pa je list »Nevenc prinesel tole izjavo svojega urednika, ki se glasi: »Politika, ki sem jo zastopal, je doživela popoln polom. Vidim to po tem, ker je mnogo Bunjevcev vračalo list ter ga niso hoteli brati, ker nisem priznaval, da bi bili Bunjevci Hrvati. Zdaj vidim, da sem se motil in da Bunjevci niso nič drugega kakor Hrvati. Zaradi tega mi ni več prostora v političnih strankah ter se umikam, priznavam pa, da Bunjevci niso in ne morejo biti nič drugega kakor Hrvati.« — Zato pa se je v srbski čitalnici v Subotici te dni zbralo na zborovanju 300 srbskih intelektualcev, ki so se posvetovali, kako zavreti to gibanje med vojvodinskimi Bunjevci. Predsedoval je profesor subotiške pravne fakultete dr. Ačimovič. Nekaj govornikov je Bunjevce zelo močno napadalo.
Aca Stanojevič zoper dr. Markoviča
Zastopniku belgrajske Politike je dal izjavo stari šef radikalne stranke g. Aca Stanojevič o delu ministra g. dr. Lazarja Markoviča. Med drugim je dejal, da je jx>lemika med dr. Markovičem in glavnim odborom dobila docela osebni značaj, zaradi česar je on sporočil svojim prijateljem, naj prenehajo. O dr. Lazarju Markoviču je Stanojevič povedal, da je zapustil politiko svoje stranke ter se zavzel za drugačno politiko, zoper katero je prej s svojimi tovariši skupaj bil v oi>oziciji. Za-počel je še druge akcije, ki niso bile v skladu s pravili stranke. Tako delo je zoper disciolino in red v stranki, zoper njeno slogo, zoper njene interese in po svoji resnosti povzroča težko odgovornost, ki bi se po pravilih stranke mogla uporabiti zoper vsakega člana stranke, ki tako dela, tudi zoper dr. Markoviča, ko bi ne bil stranke že prej zapustil.
Belgrajska univerza zaprta
Rektorat belgrajske univerze uradno sporoča: »Univerzitetni svet je na svoji seji dne 30. novembra na podlagi univerzitetne uredbe sklenil, da se belgrajska univerza zapre od 30. novembra do 5. decembra 1939 ter da se od 30. novembra leta 1939 do 1. januarja 1940 ukinejo na njej vse prireditve«.
Ruslnskl narodni dom
Kakor poročajo listi iz Novega Sada, so v bližnji vasi Kucuri tamkajšnji Rusini te dni odprli rusinski narodni dom »Zarja«. Novi dom so zgradili in odprli tisti Rusini, ki se zbirajo okoli glasila »Ruska Zarja t. Imajo pa Rusini v Jugoslaviji še nekaj glasil, ki so dobro urejevana.
V soboto dopoldne ae je pripeljal iz Belgrada g. minister dr. Krek. Ob petih popoldne j* imel predavanje v »Akademskem klubu Straža«, kjer ga je sprejel duhovni vodja tega kluba univ. prof. dr. Ehrlich in stare&ine kluba. Zvečer ob osmih pa je bil občni zbor krajevne organizacije JRZ na Ježici, kjer je g. minister predsednik organizacije. Gospod minister je vodil občni zbor sam. Po poročilu poslevodečega podpredsednika Dolničarja Janka so bile volitve. Predložena je bila lista prejšnjega odbora s predsednikom ministrom dr. M. Krekom. Lista je bila sprejeta z burnim aplavzom polno zasedene dvorane. Na občnem zboru je podal poročilo tudi predsednik mladinske JRZ Škerlj Vinko, ki je predvsem poudarjal delo organizacije na sestankih, predavanjih, ki naj bi dala članom temeljito politično vzgojo. Z g. ministrom dr. Krekom so se udeležili občnega zbora okr. načelnik g. Maršič, bivši poslanec g. Miloš Stare in ježenski župan g. Sever Franc.
Še isti večer se je odpeljal g. minister v svoj volilni okraj, in sicer v Št Rupert V Št. Rupertu ga je sprejel prijazni g. župnik Peter Flajnitz in g. okr. nač. dr. Tomiič. Naslednje jutro je bil shod v St. Rupertu, ki je bil dobro obiskan in organiziran. Na okrašenem odru, kjer je visela na časitnem mestu slika Nj. Vel. kralja Petra II, so se zbrali okoli g. ministra vsi vodilni možje tega kraja. Zborovanje je začel Kastelic Martin, predsednik JRZ. Ko je povzel besedo g. minister dr. Krek, je dvorana udarila v močan aplavz. Posebno se je opazila živahnost mladine, ki je v Št. Rupertu zelo agilna in samozavestna. Po poročilu g. ministra se je oglasil k besedi banski svetnik g. Likar, ki je v vzvišenih besedah podal sliko razlik, ki jih je doživel krški okraj od leta 1935 do danes. Posebne krajevne potrebe je predložil g. ministru šent-ruperški župan g. Jože Mauser.
Iz Št Ruperta se je odpeljal g, minister na Rakitno, kjer je bil shod popoldne ob pol treh. Iz Borovnice je prišla pozdravit g. ministra skupina prista-
šev naše stranke t bivšim poslancem g. Milošem Sta-retom na čelu, ki je imel isti dan shod v Borovnici.
Shod je začel rakitniiki župan g. Kržič ob polno zasedeni dvorani Politično poročilo je podal bivši poslanec g. Miloš Stare, katerega je dopolnil g. minister dr. Krek. Zbor ovale i so oba govornika obilno nagradili z aplavzom.
Na Rakitni je obide al g. minister tudi počitniški dom Nj. Vis. kraljeviča Andreja za siromašne otroke, ki ga je zgradil Higienski zavod Podrobno t* je zanimal za posamezno razporeditev prostorov v tem domu ter se o vsem pohvalno izrazil. Obžaloval je samo, da je dom izrabljen samo tri mesece v poletju in da so ti lepi in prikladni prostori večji del leta ne-izrabljivi
Proti večeru »e je vrnil g. minister v Ljubljano. V ponedeljek ob 10 je imel g, minister sestanek z bivšimi poslanci, kjer je podal izčrpno notranje politično poročilo.
Zvečer ob osmih se je g. minister vrnil v Belgrad.
Na shodih je spremljal g. ministra dr. Kreka g. Franc C as ar, tajnik banovinskega tajništva JRZ v Ljubljani.
Shod v Gorjah
Gorje, dne 4. decembra.
V nedeljo, dne 3. t. m. smo imeli po prvi sv. maši v Gorjanskem domu javen shod JRZ. Shoda se je udeležilo lepo število mož in fantov, ki so pazno sledili izčrpnemu političnemu poročilu, ki ga je podal bivši poslanec g. Smersu Rudolf. Po tem poročilu se je vnela živahna debata. Poudarjena je bila zlasti želja, da se čimprej odpre pod Kočno novo postajališče, ki bo zlasti prav prišlo delavcem. Shod je vodil predsednik krajevne JRZ g. Klinar. Navzoča sta bila tudi bivši poslanec za radovljiški okraj g. dr. Šmajd in banski svetnik g. Jan.
Sv.Miklavž pride drevi v Union!
Drevi ob pol 5 bo v beli dvorani Uniona v Ljubljani za otroke nastop sv. Miklavža, ki ga priredi Krščansko žensko društvo. Darila sprejemajo od 11 do 2.
V	Zagrebu je 27.509 tujcev
Zagrebški list prinaša na uvodnem mestu članek, kjer med drugim veli: »Leta 1921 je bilo v našem mestu 2700 tujcev, deset let kasneje pa že 17.712 tujcev. Danes pa v Zagrebu prebiva nad 27.500 tujcev! To so ljudje, ki imajo tukaj svoje trgovine ter nameščajo svoje zaupne rojake, imajo razne strokovnjake, ravnatelje, prokuriste, tajnike in tajnice, poslovodje itd. ne iz vrst domačih delovnih moči, marveč jih uvažajo od one strani meje. Ti tujci dobivajo plače od 5—15, 20, 30, tudi 40 in več tisoč dinarjev na mesec, medtem ko so le najnižji v vrsti uslužbencev tistega podjetja nastavljeni iz domačih nameščenskih krogov.« — Nato list naglaša, da je treba te stvari spremeniti, kar se da radikalno doseči le z zakonodajo. Končno pa pravi, da ne bo. prej boljše, preden ne bo hrvatskega sabora.
Dr. Tasič o značaju sporazuma
V	belgrajski »Politiki« je dr. Tasič, kt je tudi sodeloval pri sporazumu, napisal članek o novi državni ureditvi ter pravi: »Dobivamo monarhi-stično federacijo s samo enim kraljem, ki opravlja kraljevsko oblast v zavezniški državi, kakor tudi v vseh njenih avtonomnih enotah, za zdaj v banovini Hrvatski. Tako bo kralj, oziroma kraljevsko namestništvo opravljalo dvojno vlogo ze-dinjevanja, integriranja, ki more biti toliko večja, kolikor bolj bo manjkalo zedinjujočih sil od spodaj, zlasti pa strankarskih, v obliki združenih ali pa enotnih nacionalnih strank.«
Belgrajske novice
Belgrad, 4. dec. m. Materinsko združenje je danes dopoldne slavilo svojo slavo, katere se je udeležila Nj. kr. Vis. kneginja Oiga v spremstvu ordinariatskega častnika kapitana Frana Tuširja.
Belgrad, 4. dec. m. Ministrski svet ie na
predlog ministra vojske in mornarice predpisal uredbo o omejitvi svobodnega izhoda iz države državnih in privatnih vagonskih cistern. Uredba je že stopila v veljavo.
Belgrad, 4. dec. m. Danes je r Belgradu umrl advokat, časnikar in javni delavec Zdravko Todorovič. Pokojni Todorovič je bil ugledni prvak socialno demokratske stranke.
Pančevo, 4. decembra, m. Glasbena Matica iz Ljubljane, ki je priredila dva uspela koncerta, je imela snoči dobro uspeli koncert v Pančevu v Svetosavskem domu.
Belgrad, 4. dec. m. Minister za telesno vzgojo naroda g. Jevrem Tomič se je vrnil iz Gornjega Milanovca v Belgrad.
Belgrad, 4. dec. AA. Z odlokom ministra za ptt je odobreno, da se podaljša rok veljavnosti poštnih znamk Jadranske straže do 31. decembra t. 1. s tem, da se za frankiranje poštnih pošiljk te znamke lahko uporabljajo še mesec dni po tem, t. j. do 31. januarja 1940 vključno. Z ozirom na to bodo omenjene znamke v prometu do 31. decembra t. 1. in jih bodo pošte do tega dne prodiajale občinstvu-.
Belgrad, 4. dec. m. Danes dopoldne je bila ▼ cerkvi Rožici zadušna svečanost za v svetovni vojni padle častnike 44. razreda nižje vojne akademije. Svečanosti je prisostvoval kraljev odposlanec polkovnik Milivoj Dubrešič. Ob 11 dopoldne je bila v vojni akademiji svečanost, kateri je prisostvoval vojni minister g. Milan Nedič, ki je odkril spominsko ploščo padlim junakom 44. razreda vojne akademije.
Vojna med Finsko in Sovjetijo
(Nadaljevanje s 1. strani)
vojake nagnali v boj s strojnimi puškami in strojnicami, ki so bile postavljene za naskakovalnimi oddelki. V Helsinkih prav tako pravijo, da so se tri sovjetska letala spustila na finske postojanke i belimi zastavami.
Uspehi bojev zavise od tega, kje boji potekajo. Ozemlje je zelo različno, bodisi, da upoštevamo del bojišča, ki leži na severu od Ladoškega jezera, ali pa onega, ki leži južno. Od Ladoškega jezera se v oddaljenosti 700 do 800 km_ razprostirajo veliki gozdovi in močvirja. V bližini Ladoškega jezera je nekaj drugih jezer in gričev. Na vsem bojišču ni več kot pet cest. Z ozirom na to ne more priti v pošte v enotna bojna črta. Južfio od Ladoškega jezera so precej gosto naseljeni kraji in so tam tudi dobre ceste. Boji v teh krajih potekajo z večjo odpornostjo. Ta del pokrajine — ta ko se zdi — predstavlja normalen vhod v Finsko, čeprav leže tudi tu številna jezera in močvirja.
Posebnost finske zemlje omogoča, da se Finci uspešno upirajo sovjetskim četam. Finska vojska pa poleg tega razpolaga tudi z orožjem, ki je zelo prikladno za obrambo njihove zemlje. Topovi, ki so jih izdelali na Švedskem, so se zelo dobro obnesli. Trdijo, da je 18 sovjetskih tankov uničenih. Nekaj jih je eksplodiralo, koso za-vozili na mine. Topovi finske vojske imajo to do-
bro lastnost, da seda z njimi zelo hitro upravljati in da nesejo zelo točno. Tak top lahko izstreli v eni minuti do 30 granat. Finska vojska v vsakem primeru razpolaga s sijajno moralo. V tem finski vojaški oddelki tekmujejo s civilnim prebivalstvom. To se je pokazalo predvsem o priliki zračnega napada. Prav tako so se tudi tujci, ki se zdaj mude na Finskem, predvsem Francozi, pokazali izredno mirne.
Rdeče poročilo
Moskva, 4. decembra. AA. DNB: Generalni štab sovjetske vojske za petrograjsko področje poroča:
Včeraj so naše čete nadaljevale s prodiranjem. V smeri od Murmanska smo podili pred seboj Fince, ki se umikajo. V smereh od Uhte Rebole, Vorozera in Petrosadovska se je našim četam posrečilo priti čez močvirja, ki še vedno niso zamrznila. Čeprav je v teh krajih cestno omrežje zelo slabo razvito, so sovjetske čete vendar prišle 40 do 45 km čez mejo. Na karelijski oiitti so prodrle čez mejo 30 do 40 km. Zavzele so železniško postajo Muslamaeki in se približale postaji Ino. Naše baltiško brodovje v Finskem zalivu je po uspešnih bojih zavzelo otoke Suvrsari, Lavasari, Seiskara in mali Titarsari. Zaradi slabega vremena naša letala sploh niso nastopila.
Sovjetske grožnje:
»500 bombnikov nad Helsinke« - Strupeni plini
London, 4. dec. AA. Štefani: Sovjeti groze, da bodo poslali 500 letal nad Helsinki ter popolnoma uničili finsko prestolnico, če finska vlada ne izroči oblasti začasni vladi, ki jo je imenovala Moskva.
Potrjujejo, da je pred otokom Hango bila potopljena ena sovjetska protitorpedovka, druga pa poškodovana. V pokrajini okoli Teriokija je finsko topništvo uničilo še 18 rdečih tankov.
Helsinki, 4. dec. c. Semkaj so prispele, kakor poroča Ilavas, vesti, da mislijo začeti uporabljati proti finskim vojakom strupene pline. Sovjeti so si zato že izmislili, da so Finci prvi uporabljali strupene pline 30. novembra. Tako hočejo Sovjeti dokazoti, da je njihova žrtev prva uporablhjala orožje, ki bi jo naj nato pokončalo.
Bern, 4. dec. AA. Havas: »Basler Nach-rlchten« objavljajo vest svojega Stockholm-skega dopisnika, ki pravi, da sovjetski častniki z orožjem podijo svoje vojake proti Fi n c e m, predvsem na bojišču severno od Ladoškega jezera. Dopisnik dalje
ftiše, da so v nekem sestreljenem sovjetskem etalu našli kot pilota mrtvo žensko, kar kaže, da so bili Sovjeti prisiljeni zaradi nezanesljivosti moških zaposliti v letalski službi ženske. Finska vojska, čeprav številčno je mnogo slabša od sovjetske, je po opremi in po vojaškem duhu mnogo boljša kot pa sovjetska, kar najbolj dokazuje tudi močan odpor, ki ga še vedno daje sovjetskim četam.
(Nadaljnja poročila na 3. strani)
Za ureditev države
pred volitvami
se je Izrekel v imenu demokratov g. M. Grol
Nii, 4. decembra, m. Član vodstva demokratske stranke g. Milan Grol je z dopisnikom bel-
? rajskih listov v nevezanem razgovoru izjavil, da e neobhodno potrebno izdali nedeljeno rešitev o preureditvi driave, še preden bodo razpisane volitve.
Predsednik vlade se je vrnil v Belgrad
Belgrad, 4. decembra, m. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je v spremstvu kabinetnega šefa Boška Anastasijeviča davi z brzovlakom vrnil v Belgrad. Z istim vlakom so prispeli pravosodni ministri dr. Lazar Markovič, finančni minister dr. Juraj Šutej in prometni minister Nikola Bešlič. Na postaji so predsednika vlade Cvetkoviča sprejeli številni prijatelji in bivši narodni poslanci.
Ameriški potni listi veljavni le do konca leta
Belgrad, 4. dec. AA. Poslaništvo Združenih ameriških držav v Belgradu nas je zaprosilo, da objavimo naslednje: Ameriški konzul v Belgradu sporoča, da ameriški potni listi po 1. januarju 1940 ne veljajo, če ne bodo potrjeni po ameriškem konzularnem zastopniku, kakor to zahtevajo predpisi. Zato se morajo vsi tisti, ki imajo veljavne ameriške potne liste, osebno zglasiti s 6vojimi potnimi listi pri najbližjem ameriškem konzulatu pred 29. decembrom t. 1. zaradi potrebnega potrdila.
Frankovci se čutijo močni
Glasilo JNS za Dalmacijo »Narodni list« poroča iz Zagreba: »V primeru volitev bi SDK ne nastopila skupaj kot celota, seveda bi HSS in SDS šli sporazumno na volišče. SDS bi postavila kandidate v srbskih krajih, po večini Srbe, ki jih HSS nikakor ne more zbrati. Tako si upajo obdržati Srbe, ki so močno nezadovoljni s sedanjo notranjo politiko HSS. V srbskih okrajih bi pristaši HSS dobili nalogo, naj glasujejo za kandidate SDS. Frankovci bodo brezpogojno postavili svoje kandidate v tako imenovanih čistih krvat-skih okrajih. Upajo doseči razmeroma do^re uspehe, zlasti v enem delu Zagorja. Razvili so besno agitacijo zoper dr. Mačka. Po vaseh sicer nimajo posebnega uspeha, ne gre pa jih podcenjevati po podeželskih mestih in trgih. Zdaj šele se začenja zoper nje odpor HSS.«
Za slogo med muslimani
Glasilo bosanskih muslimanov »Pravda« pri-na5a uvodni članek, kjer govori o skupnih nastopih bosanskih muslimanov ter nadaljuje: »Iz tega našega enotnega nastopa zadnjih dni moremo zopet dobiti nauk, kako važno je, da smo složni in edini. Neštetokrat smo lahko že na svoje oči videli, da samo krepke in složne vrste morejo napredovati, morejo doseči zmago. To naš narod nagonsko čuti in se tega drži. Ce smo zdaj znova imeli priliko pokazati, kako so naše vrste enotna in da smo vsi zbrani, je to zopet dokaz naše nepremakljive volje, da hočemo v tem vztrajati. Končno smo s svojim takim ravnanjem na novo dokazali, da smo ena celota, ki je z njo treba računati in ki je ni mogoče potisniti ob stran. Na novo smo dokazali, da se hudo moti tisti, ki misli, da je zoper nas mogel kaj storiti. Takrat, kadar bi kaj takega zopet kdo poskušal, bomo zopet dokazali, da smo enotni in da vsi kot en mož stojimo za svojim političnim voditeljem dr. Dža-ferom Kulenovičem. To smo morali še enkrat na-glasiti, ker je važno, da to vedo vsi tisti, ki bi v naši deželi tmeli radi kako besedo.« — Kakor znano, se je zadnje čase več strank prizadevalo, da bi bosanske muslimane razcepili in potem mimo njih delali bosansko politiko. Ta članek dokazuje, kaj pomeni sloga tudi za Slovence, ki bi nas tudi nekatere stranke rade. razcepile, da bi potem vladale Slovenijo brez slovenske politike.
Nemci v Sremu razcepljeni
»Belgrajsko Vreme« poroča, da je v vodstvu Kulturbunda za banovino Hrvatsko nastal razkol. Ko je bila ustanovljena banovina Hrvatska, so Nemci na tem ozemlju dobili svojo posebno organizacijo, ki ji te 6topil na čelo dr. Altgeyer. Doslej so slavonski Nemci stali na jugoslovanskem stališču. Ko pa ie bila banovina Hrvatska ustanovljena , je dr. Altegeyer stopil v stike s HSS, kateri je ponudil svoje sodelovanje, če bo za skupščinske in saborske volitve dobil zanesljivo mesto po en Nemec, poleg tega pa je zahteval še mesto enega senatorja- Ta ukrep pa so slavonski Nemci, v glavnem intelektualci, ostro obsodili, zaradi česar je nastal razcep med njim. Akcija dr Altgeyerja pa se ni posrečila zaradi česar se je Altgeyer znova preorientiral s hrvatske v jugoslovansko smer. Zato je njegovo stališče v vodstvu Kulturbunda postalo nevzdržno, ker so slavonski Nemci mnenja, da ee ne dajo voditi od ene skrajnosti v drugo.
T
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nenadoma umrla naša sestra, teta in svakinja, gospodična
Alojzija Burnik
ravnateljica pomožne šole v Mariboru
Pogreb blage pokojnice bo v torek ob pol štirih popoldne iz Maribora na kolodvor in v sredo popoldne v Ljubljani k Sv. Križu.
Maribor, Idrija, Ljubljana, 4. 12. 1939. talujoči: sestre ln bratje
Po zahodnih bojiščih - malo dogodkov
Angleži napadli Heligoland - Dve nemški podmornici potopljeni - Na suhem mir
Angleški kralj v Franciji
London, 4. decembra, b. Uradno je objavljeno, da je angleški kralj prispel v Francijo, da tam obišče čete.
Pariz, 4. decembra, b. Zaradi dogodkov v skandinavskih državah je v zadnjih 24 urah nastal na zahodnem bojišču popoln mir. Le tu in tam se sliši kak topniški strel.
Berlin, 4. dec. AA. DNS: Poročilo vrhovnega poveljstva od 4. decembra zjutraj se glasi: Na bojišču nič novega.
Angleški bombniki bombardirajo Heligoland
London, 4. decembra, t. Reuter: Angleški bombniki so napadli nemško pomorsko oporišče na otoku Helgolandu, kjer je bilo v pristanišču 8 vojnih enot, in sicer dve križarki ter 6 manjših ladij, kot na primer rušilcev in minonoscev. Angleški letalci so leteli zelo nizko in obmetavali nemške ladje z bombami.. Eno nemško letalo se je dvignilo in se spustilo v borbo, toda bilo je takoj sestreljeno. Vsa angleška letala so se vrnila nazaj v Anglijo. Pilot enega bombnika je izjavil, da je njegova bomba padla naravnost na eno izmed nemških križark ter jo poškodovala.
Berlin, 4. dec. t. Nemško uradno poročilo o angleškem napadu na Helgoland pravi, »da so nekatera angleška- letala poskusila napasti Helgoland, toda protiletalska obramba jih je prisilila k umiku, preden so mogli razviti svoj napad. Angleške bombe so zadele samo neke ribiške ladje. Sicer niso povzročile nobene škode«. Temu poročilu dodajajo v merodajnih nemških krogih, da so angleška poročila o poškodovanju nemške križarke neresnična, ker med ahgfeškim napadom nobene križarke ni bilo v luki na Helgolandu.
Angleži potopili dve nemški podmornici
London, 4. decembra, f. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča, da se je angleškim ribičem posrečilo izslediti nemško podmornico, ki se je v mesečini bližala angleški obali. Ko je bilo obalno poveljstvo o tem obveščeno, je takoj poslalo na navedeni kraj vojne ladje, ki so nemško podmornico nepričakovano napadle s podmorskim bombami. Podmornica je izginila pod vodo in se ni več pojavila. Angleški pomorski krogi sklepajo, da je potopljena.
Popoldne pa so angleška letala izsledila nemško podmornico nedaleč od angleške obale. Letala so priletela nad oblaki ter se nenadno spustila skozi oblake na podmornico, ki je bila tako presenečena, da se nt mogla več skriti. Letalske bombe so podmornico večkrat zadele v polno. Podmornica je slednjič z odprtim pokrovom izginila pod morsko gladino, kjer so se pojavili veliki madeži olja. Letala so še dolgo krožila nad tem prostorom, da bi rešila mornarje potopljene podmornice, toda nobeden se ni pojavil na morski površini.
še ena nemška podmornica
London, 4. dec. t. Havas: V pomorskih krogih razširjajo še nepotrjeno vest, da so angleške sile potopile še eno nadaljnjo nemško podmornico. Ena nemška podmornica je bila s posadko vred ujeta. Podmornica se je hotela približati angleški vojni ladji. Izstrelila je že torpedo na njo, toda torpedo ni zadel. Vojna ladja pa je bila s tem opozorjena na nasprotnika in ga takoj napadla. Podmornica se je vdala. Posadka šteje 5 častnikov in 38 mož.
Admiraliteta poroča, da je angleška ladja »Brain« pripeljala v neko angleško luko 144 mož posadke neke nemške podmornice, ki je bila nedavno potopljena.
Potopljene ladje
London, 4. decembra, t. Reuter. Parnik »Eske-dene (3829 ton) je zadel na mino in se potopil. Posadka 29 mož se je rešila na škotsko obalo.
Ladji »Lerdglan« in »Frainthorn« sta trčili druga ob drugo ob zapadni škotski obali ter sta bili obe poškodovani.
Kako je bil potopljen nemški parnik »Watussl«
Capetoicn, 4. decembra. AA. Reuter: Poveljnik nemškega parnika »Watussi«, kapitan Stammer je razložil, na kak način je bila potopljena njegova ladja. Povedal je tole: Ko je začelo neko južnoafriško letalo krožiti nad ladjo, sem spoznal, da bi bilo vsako upanje na beg zastonj. Zato sem ukazal naložiti v reševalne Čolne zaloge hrane, ki bi zadostovale za 14 dni potovanja. Potnikom sem
ukazal naj stopijo v te čolne. Zatem je posadka zažgala potniške kabine. Vedel sem namreč iz lastne skušnje, ki sem jo dobil o priliki požara na francoskem parniku »Pariš«, da je najboljše zanetiti požar v potniških kabinah, ki so obložene z lesom ter na hodnikih. Zalem so okna odprli, na krovu pa razobesili nemško zastavo. Ko mi je bilo zapovedano, naj spravim nazaj rešilne čolne, je bilo že prepozno, ker je ladja že gorela. Na noben način se ne bi bil vrnil, ker sem trdno sklenil, da ne dovolim, da bi bila moja ladja ujeta. V čolnih smo bili vsega skupaj samo eno uro, nato pa nas je rešila neka britanska vojna ladja, na kateri so z nami najlepše postopali. Ponudili so mi pijače, potnikom pa kavo in jest-vine. Tudi s člani moje posadke so zelo obzirno postopali.
Nekaj številk o morski vojni
London, 4. decembra, t. Reuter: Admiraliteta je spet objavila nekatere številke v zvezi s pomorsko vojno. Iz teh številk posnemamo, da je bilo do sedaj izgubljenih že 33 nemških ladij s skupno tonažo 171.390 ton, bodisi da so jih zavezniške sile zaplenile, bodisi da so se ladje potopile same, ker niso hotele v roke zaveznikov, ki so jih zasledovali.
Zaradi potapljanja trgovskih ladij je Anglija izgubila do sedaj že 410 mož. V preteklem tednu je Anglija izgubila 6 ladij s skupno tonažo 23.282 ton.
Nevtralci so v preteklem tednu izgubili 6 ladij s skupno 30.982 tonami.
Admiraliteta poroča, da se sredstvo proti magnetičnim minam že izvaja, in sicer z velikim uspehom.
Nemogoče je ugotoviti, koliko nemških podmornic je bilo do sedaj že potopljenih, toda admiraliteta računa, da jih zavezniške sile potapljajo hitreje, kot pa morejo Nemci graditi nove.
Kljub minam promet z Londonom normalen
London, 4. decembra. AA. Reuter: Kljub vedno hujšemu nemškemu vojskovanju z minami se promet ž angleškimi in nevtralnimi ladjami v ustju reke Temze niti malo ni zmanjšal. Pretekli teden je prispelo v britanska pristanišča 76% ladij, ki so bile namenjene v ta pristanišča. Z drugimi besedami, ponesrečilo se je ali poiskalo drugo pot samo 4% ladij, namenjenih v angleška pristanišča. S pristojnih mest pripominjajo, da je angleško prizadevanje za zavarovanje trgovske mornarice pred sovražnimi minami rodilo odlične uspehe.
Opolnoči se je začeia popolna blokada Nemčije
London, 4. decembra. A A. Reuter: Ministrstvo za informacije sporoča, da je stopila uredba o zaplembi nemškega izvoza na morju danes v veljavo. Ta uredba predstavlja represalijo proti hotenemu
nezakonitemu polaganju min s strani Nemcev, kar
je imelo za posledico znatne človeške žrtve nevtralnih držav, Anglije in Francije.
Nemški list opozarja nevtralce
»Treba je z dejanji pokazati, kako neutemeljeno je bilo občudovanje moči Anglije
Berlin, 4. decembra. A A. DNB: Današnjn številka lista »Deutsche A 11 g e m ein e Z ei-t u n g * objavlja članek, v katerem pravi, da sta nemška vojna proti Poljski in intenzivna nemška pomorska akcija proti Angliji na široko odprli oči predvsem tistim krogom v netralnih državah, ki niso nerazpoloženi do Nemčije, pač pa so iskreno zastopali mnenje, da mora Nemčija popustiti zaradi tega, ker so v teh krogih vladali preveč zastareli pojmi o moči Velike Britanije, predvsem pa o njeni nadoblasti na morju.
V interesu nevtralnih driav je — pravi omenjeni berlinski list — da se z dejanjem pokaže. kako neutemeljeno je bilo v teh krogih občudovanje Velike Britanije, oziroma bolje rečeno strah, ki v teh krogih vlada pred Veliko Britanijo.
Dalje pravi omenjeni članek, da so ne samo angleški in francoski, pač pa tudi številni nevtralni politiki podcenjevali sodoben nemški način vojskovanja na kopnem, v zraku in na morju. Po vsem tem, kar se je zgodilo, v netralnih državah pravičneje sodijo o nemški moči in prav tako razumejo, da se Nemčija pri uporabi ali neupo-rabi določenih načinov vojskovanja strogo drži načela: kakor ti meni, tako jaz tebi.
Zle slutnje pri malih narodih
Amsterdam, 4. decembra, t. (Informations de Presse.) »Telegraaf« objavlja dolga poročila o položaju na Finskem in pravi, da je Sovjetska Rusija s tem, »da je s komunistično finsko marionetno vlado že sklenila zavezniško pogodbo hotela samo pokazati, da se ne bo pogajala z nobeno drugo finsko vlado. Nevarnost, ki jo sedaj po zaslugi Sovjetske Rusije legla na vse drugo male narode, je posledica nemškosovjetske pogodbe. Vsi imamo občutek, kakor da bi nas nekdo stiskal za grlo, čo pomislimo, da bo morda že jutri finska usoda prišla tudi šco na S v e d s k o (5 milijonov) in pojutrišnjem na Norveško (3 milijone).«
Vzklik v Sofiji
Sofija, 4. decembra, t. (Havas.) List »S I o v o« pravi, ko piše o vojni na Finskem, »da pomeni usoda, ki je zadela Finsko,« zelo resen opomin za vse male narode, ki so še nevtralni. Te države sedaj ne smejo več nositi glav med zvezdami. Skrajni čas zanje je, da med seboj poravnajo svoje sporčke, da bodo skupno kos velikim težavam, Mtei s«j Matijo proti njim vsem.
Turške slutnje
Ankara, 4. dec. t. (Informatione de Presse«.) Turški politični krogi pridno zasledujejo razvoj dogodkov v Romuniji in na Madžarskem, ker pričakujejo tukaj sovjetski pritisk proti Podonavju in Balkanu. V Turčiji nimajo nobenega dvoma o tem, da je treba na Balkanu pričakovati prihodnjih dogodkov.
Francija ima v Siriji zbranm več armadnih zborov?
Na vprašanje nekaterih časnikarjev, če je res, da ima Francija v Siriji zbranih že več armadnih zborov, je turška politična osebnost odgovorila, da je Francija zaveznica Turčije in da potem takem Turčija nima nobenega razloga, da se zanima za to, kaj Francija dela na področju svojega ozemlja.
Na nadaljnje vprašanje, če je res, da Sovjeti zbirajo čete na Kavkazu in na alga n s k i meji, jc ista osebnost odgovorila, da Turčija budno zasleduje vse, kar tiče turške varnosti in da je tako pripravljena, da ne more biti na nobeni meji presenečena.
Pariz, 4. decembra. AA.»Epoque« misli, da napad na Finsko ni nič drugega kot samo prvo dejanje pri izvajanju velikega sovjetskega načrta, naperjenega proti Veliki Britaniji. Sovjeti so očividno prevzeli imperialistično politiko Petra Velikega in Katarine lf. ter se pripravljajo, da prekinejo v skorajšnji bodočnosti pomorske zveze med Veliko Britanijo in Indijo. Na ta način — nadaljuje list — hi bil z delovanjem Sovjetske Rusije v Perziji
Japonci se delajo prijazne
Zedinjenim državam Severne Amerike
Prijateljske besede japonskega zunanjega ministra
Tokio, 4. dec. c. Domei: Danes dopoldne je imel japonski zunanji minister N a m u r a dolg razgovor z ameriškim veleposlanikom v Tokiu. Razgovor je trajal nad dve uri in mu vsi politični krogi pripisujejo izredno pozornost.
Sicer ni bilo objavljeno uradno poročilo, vendar pa se izve, da sta se oba diplomata pogovarjala o odnošajih med Japonsko in Ameriko. Ti odnošaji imajo sedaj koseben pomen, ko je Sovjetska Rusija začela širiti svoj imperializem proti mali m narodom v Evropi.
Listi pišejo samo toliko, da je japonski zunanji minister ameriškemu zastopniku ob tej priliki podrobno razložil namene japonske politike na Daljnem vzhodu, posebno pa na Kitajskem. Japonski zunanji minister je pri tem izrečno izjavil ameriškemu veleposlaniku, da Japonska nikakor n« misli nikjer škodovati ameriškim interesom na Kitajskem oziroma na vsem Daljnem vzhodu.
Zato je prav možno, da se gospodarsko sodelovanje med Japonsko in Ameriko lahko primerno obnovi. Dosedanja trgovinska pogodba med Japonsko in Ameriko poteče v januarju, ker jo je ameriška vlada odpovedala kot protest proti razvoju japonske politike na Kitajskem. Nove trgovinske pogodbe ne bo mogoče končati tako hitro, zato
predlaga sedaj japonska vlada sklenitev posebnega »modusa vivendi«, ki naj omogoči redno gospodarsko sodelovanje med Japonsko in Ameriko.
V japonski zunanji politiki bodo izvedene važne spremembe in pripravlja vlada posebno izjavo. Predsednik japonske vlado je danes povabil k sebi vseh pet voditeljev japonskih strank in jih obvestil o vsem. Vsi so izjavili, da 6e strinjajo z njegovimi nameni.
»S Sovjetsko Rusijo ne bomo sklepali nenapadalne pogodbe«
Tokio, 4. dec. A A. Reuter: Zastopnik japonskega zunanjega ministra je izjavil časnikarjem:
Program japonske vlade no določa sklenitve nenapadalne pogodbe s Sovjetsko Rusijo. Japonska politika do Sovjetske Rusije teži zdaj predvsem za tem. da se rešijo posamezna odprla vprašanja, kakor je n. pr. vprašanje mandžurske meje, vprašanje ribolova in vprašanje japonskih pravic v severnem delu otoka Salialina. Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva jo časnikarjem odklonil vsak komentar glede napada Sovjetske Rusije na Finsko. pripomnil pa je, da japonska vlada z največjo pozornostjo spremlja razvoj dogodkov.
in na splošno ob obalah Indijskega oceana v celoti zrušeno sedanje vojaško ravnotežje tako na Vzhodu kakor tudi na Sredozemskem morju. Zato morajo vpoštevati sovjetski načrt predvsem Italija, Španija in Francija.
Blumov vzdihljaj
Socialistična »Populaire« (Blumov list) poudarja, da Sovjeti ne bodo nikdar mogli oprati krivde za napad na Finsko. Delitev Poljske se je še mogla tolmačiti kot delitev plena. Kar pa se tiče Finske, tudi tega izgovora ni.
Iz Lvova pobegnilo 120 rdečih častnikov
Černovice, 4. dec. AA. Ilavas: Sovjetski častniki in vojaki stalno dezertiraio in beže v sosednje države. Pri Ravi Ruski je pribe-žala skupina 120 sovjetskih častnikov in vojakov v Nemčijo, lz Ivovskih vojaških bolnišnic so pobegnili nekateri bolniki in ranjeni sovjetski častniki, potem ko so si prej preskrbeli civilno obleko. Tudi nekaterim sovjetskim uradnikom, ki bi se bili morali vrniti v Sovjetsko Rusijo, se je, čim so slišali za takšna poročila, posrečilo pobegniti v tu jino. Sovjetska vojska nima dovolj obutve in obleke in nosi uniformo poljskih vojakov, ki jo je našla v vojaških skladiščih.
Molotov odbil finsko ponudbo
Izjava Moskve:
.. do zmage vlade v Teriokiju«
Moskva, 4. deccmbra. t. Tass poroča, da ie Sovjetska Rusija trdno odločena, da na vsak način odstrani redno finsko vlado in jo prisili, da izroči deželo in oblast v roke moskovski finski vladi, ki 6edi pripravljena v obmejni vasici Te-rioki in ki jo sestavljajo sami privrženci Kominterne. Z vlado v Helsinkih se Sovjetska Rusija ne bo pogajala in bo vojna trajala tako dolgo, dokler Moskvi prijazna vlada v Terioki ne bo priznana od V6e Finske.
V vladnih krogih v Helsinkih priznavajo, da Je finska vlada s posredovanjem švedskega poslaništva v Moskvi ponovno ponudila sovjetski vladi pogajanja za mirno rešitev sporov, toda rdeča vlada je pogajanja odklonila, češ, da finske vlade v Hclsinlah ne pozna več, ampak da pozna samo še tako imenovano republikansko demokratično vlado, ki ji načeljuje Kuusinen in ki ima
svoj sedež v obmejnem naselju Terioki. S to po-sedanjo vlado pa je Sovjetska Rusija že sklenila zavezniško pogodbo, ki Sovjetski Rusiji daje vsestransko zadovoljnost, tako, da ni nobenega razloga več, da bi se še pogajali z »neko drugo finsko vlado« v Helsinkih.
'" V političnih krogih na Finskem pa so najbolj bolestno presenečeni zaradi zadržanja Nemčije. Vseh 20 povojnih let je Finska računala na pomoč Nemčije in še oktobra meseca so bile nekatere važne politične osebnosti v Berlinu. Čeprav zadnje čase Finci res nieo dobili nobenih zagotovil od strani Nemčije, jih je bilo vendar le še mnogo, ki so imeli polno zaupanje v nemško prijateljstvo in v pomoč, predvsem v borbi proti boljševikom.
V tej zvezi širijo po Helsinkih novico, da je bil še dva dni pred izbruhom sovražnosti v Sovjetsko Rusijo neki odposlanec nemške vlade v finski prestolnici, da nasvetuje finskim državnikom, naj sprejmejo vse sovjetske zahteve, češ — tako se je izrazil — po vojni ne bo več nobenega malega naroda«. Iz teh razlogov je razočaranje pri Fincih silno globoko ...
Italijanski napad na Sovjetsko Rusijo:
»To je tista Sovjetija, ki je na vso moč branila Abesinijo deželo suženjstva ...«
Rim, 4. decembra. AA. Štefani: Današnji »Giornale d'Italia« objavlja krajši članek, v katerem se bavi s finskim pozivom na Zvezo narodov. Člankar ugotavlja, da je bil brez razloga napaden mali in prosvetLjeni finski narod in da ima z ozirom na to Finska po pravilih, ki vladajo v Ženevi, pravico zahtevati od Zveze narodov sankcije proti Moskvi. V naslovu je tudi poudarjeno, da ie ta poziv Finske v enaki meri opravičen, kakor je bilo neupravičeno sklicevati se na ZN, tedaj, ko je Italija vodila vojno z neprosvetLjenim abesinskim narodom, kjer je vladalo suženjstvo. To je bil narod, ki se je na najkrutejši način pregreši! nad temeljnimi človečanskimi pravicami in nad naflte-meljnejšimi pojmi civilizacije.
Tedaf je Moskva — pravi pisec tega članka — prav tista Moskva, ki danes odklanja odgovor Zvezi narodov zaradi napada na Finsko, na vso moč bretnila Abesinijo, deželo suženjstva in trdila, da brani stvar malih narodov. Danes pa vstaja proti mali in kulturni Finski, ki jo je Sovjetska Rusija brez razloga napadla. Pri tej priliki se spet lahko vidi, kako širok je prepad, ki v evropski politiki loči besede od dejanja. Zelo zanimivo bo videti, kakšno stališče bodo do tega finskega primera zavzele one velesile, ki še sede v svetu ZN in ki so se izrekle za sankcije proti Italiji, ko je ona odgovorila na naštete oborožene napade
pri Ual-TJaln, ko se (e pripravljala, da prinese civl-zacijo v deželo črncev, v kateri je vladalo suženjstvo.
Rim, 4. dec. b. »United Press«! Uradni fašistični krogi so že pričeli opominjati, da bo Italija takoj nastopila, ako bi skušala Sov-jetska Rusija ponoviti svojo staro baltsko politiko na Balkanu. Istočasno turinski tisk tolmači tudi nemško opazovalno stališče do sovjetskih defanj ter trdi. da sta se Sovjetska Rusija in Nemčija ie sporazumeli tudi glede sodelovanja na jugovzhodu Evrope.
Včeraj je prišlo v italijanski prestolnici zopet do hudih protiboUševiških demonstracij. ki se lih je poleg dijnštva udeležilo tudi delavstvo in uradništvo. Finskemu poslaniku
so priredili burne demonstracije. Policija je demonstrante razgnala.
Italijanska letala prihajajo na Finsko
Helsinki, 4. decembra. AA. Reuter: V finsko prestolnico je že prispelo 10 letal tipa »Savoia«. Znano je, da je Finska naročila v Italiji 25 takšnih letal.
Poročila iz finskih virov trdijo, da je veliko število sovjetskih vojakov ubitih od min, ki 60 bile položene v gozdu blizu Teriokija.
Prostovoljci iz švedske, Danske in Norveška
Kopenhagen, 4. decembra, b. Zaradi ruskega napada na Finsko je v državah skandinavskega bloka v Norveški, Švedski in Danski prišlo do velikih protisovjetskih demonstracij. Istočasno se je v teh državah prijavilo veliko število prostovoljcev, ki se hočejo boriti proti Sovjetski Rusiji. V teh državah je namreč zivladal čut nevarnosti, ker se po sto letih ti narodi prvič čutijo resno ogroženi.
Letalci beže iz Sovjetije
Helsinki, 4. dec. AA. Reuter: Pri včerajšnjih bojih na meji Karelije sta se spet dve sovjetski letali prostovoljno spustili na finsko ozemlje. Ii dve sovjetski letali sta, preden sla se spustili, dali zelo malo odpora v boju s finskimi letali. Prav tako so finski letalci prisilili v bližini Rausa še dve nadaljnji sovjetski letali, da sta se spustili na tla. Zaradi nevarnosti pred letalskimi napadi so službe božje po cerkvah či inbolj skrajšali.
Braniti se in ne napadati
Helsinki, 4. decembra, t. Štefani: Finsko vrhovno poveljstvo se strogo drži načela, da finska vojska ne bo nikjer napadala, ampak, da se bo samo branila. Protinapadi so bili uspešno izvedeni samo tamkaj, kjer so Finci ob meji izgubili nekoliko ozemlja. Tudi finska letala ne napadajo nikjer sovjetskega ozemlja. Prav tako se drži v ozadju tudi finska vojna mornarica. Finska na vsak način hoče ostati »napadena država«, ki Ima pravico, da brani proti napadalcu svoje ozemlje. Finska je prepričana, da bo to stališče prineslo pri kulturnih narodih mnogn večje koristi, kakor pa, če bi postopala drugače-

Delovni trg v luči statistike OUZD
Statistični oddelek OUZD v Ljubljani, ki ga vodi priznani strokovnjak, zavarovalni matematik g. prof. Ivo Lah, je izdelal naslednje statistično poročilo o Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, oziroma o gibanju članstva tega zavoda tekom leta.
Članstvo se je letos od konca januarja pa do začetka septembra gibalo na višini, kakršne OUZD od svojega začetka, to je od 1. VIL 1922 ni poznal.
Dne 31. VIII. 1939 je dosegel OUZD maksimum svojega članstva, in sicer v višini 108.543 članov. Delni vpoklic pri nas je povzročil kratek, toda izredno rapiden padec. Tako rapidnega padca OUZD tudi še ni imel. Dva tedna kasneje, to je 15. IX. 1939, je znašalo članstvo samo še 99.135 zavarovancev, vendar je članstvo od tu dalje še nekoliko padalo, toda ne tako rapidno. Padanje se je zaustavilo 3. X. 1939, ko je imel OUZD samo še 97.703 zavarovance. Celoten padec zaradi evropske politične situacije med obema ekstrenio-ma je znašal torej 10.840 delavcev ali 10%. Od sredine oktobra zaposlenost zopet napreduje in je dosegla konec novembra skoraj višino lanskega leta.
Naslednja tabela daje mesečne povprečnine članstva OUZD po spolu od sredine 1939 dalje.
Mesečne povprečnine članstva
Leto	Mesec	moški	ženske	skupaj
1939	julij	69.395	37.057	106.452
1939	avgust	70.971	37.430	108.401
1939	september	64.958	36.729	101.687
1939	oktober	62.725	36.132	98.857
Iz gornjih številk Je razvidno, da je nazadovalo v prvi vrsti moško članstvo. Točnejšo sliko o nazadovanju moške oziroma ženske zaposlenosti pa daje naslednja tabela letnih diferencijalov, to je letnih razlik med zaposlenostjo 1938 in 1939.
		Letni diferencijali članstva		
Leto	Mesec	moški	ženske	skupaj
1939	julij	+ 2.076	+ 472	+ 2.548
1939	avgust	+ 3.209	+ 776	+ 3.985
1939	september	— 2.307	+ 22	— 2.285
1939	oktober	— 3.542	— 440	— 3.982
Značilno je, da je letni padec ženskih plač v povprečnosti še enkrat tako velik kot letni padec moških plač, zlasti ako pomislimo, da so ženske plače znatno manjše od moških plač. Zopet je nastala pereča potreba, da oblasti regulirajo s posebnimi odredbami delavske zaslužke, kot so to storile v začetku leta 1937 z uredbo o minimalnih mezdah (uredba od 12. II. 1937).
Skupna dnevna zavarovana mezda predstavlja približno faktični dnevni zaslužek vseh zavarovanih delavcev OUZD. Ona najbolje karakterizira gospodarsko stanje oziroma gospodarski razvoj, ker vsebuje implicite i število delavcev i znesek njihovih posameznih zaslužkov. Celokupna zavarovana mezda tvori nadalje podlago za odmero vseh zavarovalnih prispevkov in skoraj vseh zavarovalnih podpor. Tako n. pr. znašajo prispevki bolniškega zavarovanja 7% skupne zavarovane mezde.
Skupna dnevna zav. Letni Leto Mesec mezda v tisočih din diferencijal 1939 julij	2.653	-j- 41
1939 avgust	2.722	+ 75
1939 september	2.552	— 99
1939 oktober	2.495	— 127
Zaradi padanja ževati tudi bolniški naslednja tabela:
Leto
1939 1939 1939 1939
Mesec
julij
avgust
september oktober
zaposlenosti so se začeli zni-prispevki OUZD, kakor kaže
Prirast ozir. padec mesečnih bolniških prispevkov OUZD + din 74.600 + din 186.500
—	din 180.200
—	din 231.100
f
Danes lsjaraoina ob 17, 11. ln ZL url nepreklicno zadnjikrat: Popoldanska predstava radi Miklavževanju ob li.namesto oblS.url!
COSRADT VEIDT, Sessue Hayakawa, Mičiko Tanaka, Roger Ducheane
VIHAR NAD AZIJO
--KINO SLOGA
1
DANES PREMIERA!
B.	„„ TU L0BEB KINO MATICA «"
Blago Dzingsskana predstave ob i6., m ^ 21.uri
I
Zborovanje ključavničarskih mojstrov
V nedeljo je bilo v Ljubljani v gostilni pri »Sokolu« zborovanje ključavničarskih mojstrov iz Ljubljane in dežele. Zborovanja se je udeležilo lepo število ključavničarskih mojstrov pod vodstvom g. Ivana Breskvarja.
Zborovalci so razpravljali o težkem položaju, v katerega je rašel njihov stan zaradi svetovnega položaja. Napačna je domneva, da je ravno vojni čas dobra konjunktura za kovinar, obrtnika. V zadnjem času so se namreč močno podražile kovine, tako železo, železna pločevina, baker in vse druge. Pa še kovin je težko dobiti Seveda je ustavljen tudi vsak kredit
Ključavničarji imajo svojo lastno nabavljalno zadrugo, ki je zašla zaradi nastalega položaja v težavno stanje ter bi bila potrebna pomoč s strani Zbornice za TOI ia od drugih činiteljev. Predvsem pa bi bilo potrebno, da se vsi ključavničarski mojstri te zadruge močno oklenejo. Dalje so zborovalci sklenili zahtevati odločne korake proti neupravičenemu draženju železa in drugih kovin. Sklenili so tudi, da bodo imeli v bodoče sličeo sestanek vsako prvo nedeljo v
mesecu.
Letni diferencijal moških je torej padel od + 2.076 na —3.542, dočim je letni diferencijal ženskih padel samo od + 472 na — 440. To dejstvo nam je lahko umljivo, saj so odšli na orožne vaje samo moški, vendar bi bilo pričakovati, da bo ženska zaposlenost narastla kot surogat za moško zaposlenost. Padanje tudi ženske zaposlenosti znači, da zaradi politične nejasnosti tudi produkcija ni obdržala svojega običajnega gospodarskega tempa oziroma ritma.
Zavarovana mezda, ki približno odgovarja Taktičnemu zaslužku povprečnega delavca, v drugi polovici leta 1939 ni nazadovala kljub padcu zaposlenosti, temveč je celo nekoliko napredovala. Temu je brez dvoma vzrok povečanje draginje, seveda napredovanje delavskih zaslužkov ni v no^-benem skladu z občutnim povišanjem cen najrazličnejših živil.
Povprečna dnevna zavar. mezda Leto Mesec moški ženske skupaj
1939	julij	din 27.83	din 19.47	din	24.92
1939	avgust	din 28.-	din 19.63	din 25.11
1939	septemb.	din 28.12	din 19.73	din 25.09
1939	oktober	din 28.42	din 19.72	din 25.24
V primeri s predhodnim letom 1938 delavske plače še vedno zaostajajo, kar delavstvo težko občuti pri občutnem naraščanju draginje pretežne večine življenjskih potrebščin.
Letni diferencijal povprečne dnevne zavarov. mezde Leto Mesec moški ženske skupaj 1939 julij din —0.13 din — 0.49 din — 0.22 1939 avgust din —0.20 din —0.38 din — 0.24 1939 septemb. din — 0.28 din — 0.-14 din — 0.40 1939 oktober din — 0.00 din — 0.50 din — 0.26
Popis zalog blaga v Zagrebu
Mestno poglavarstvo v Zagrebu je odredilo popis vseh zalog v Zagrebu, in sicer trgovinskih, obrtnih in industrijskih obratov, kmetijskih proizvodov, skladišč in špcditerskih podjetij. Lastniki teh podjetij morajo prijaviti vse svoje zaloge in one zaloge, ki čuvajo zadruge, v teku treh dni od dne objave tega oglasa, torej do prede, mestnemu poglavarstvu v Zagrebu. Izvzete so branjarije in kmetovalci, ki na svojem zemljišču ne proizvajajo več kot dva vagona žitaric.
Mestnemu tržnemu odseku (X. odsek) na Dolcu je treba prijaviti vse tele vrste blaga: žitarice, mlinski proizvodi, testenine, suhomesnata roba, mast, kon-denzirano mleko in maslo, vse vrste sira razen svežega, jajca, krocnpir, kislo zelje, repa, grah, leča, čebula, češenj, konzervir?na povrtnina in sadje, sveže ■sadje, marmelade, sladkor, riž, kava in kavni dodatki, čokolada in kakao, čaji, jedilno olje, sol, poper, paprika, cimet, kumna, žbice, mak, ocet, knnila in kristalna soda.
Nadalje je treba prijaviti mestnemu obrtnemu odseku (III a): vse vrste surovin za proizvodnjo manufakturnega in tekstilnega blaga, manufakturo in tekstilno blago, klobuke, pletenine, vse vrste usnja za izdelavo obutev, drva, premog, oglje, goriva: petrolej, špirit, kmetijske stroje in orodje, gradbeni material vseh vrst, zdravila in zdravilne potrebščine.
Zahtevana poročila bo odslej predlagati vsak mesec do 10. in obenem naznačiti vse izpremembe: dokupe in prodaje,
Izprememba uredbe o nalaganju rezerv v državne papirje
Lani Je dne 1. Julija izšla uredba o ustanovitvi poslovnih rezerv ter o delnem nalaganju teh rezerv v državne papirje. Ta uredba je določala med drugim, da morajo ustanove socialnega zavarovanja plasirati v državne papirje 60% razpoložljive gotovine glavničnega kritja in premij-skih rezerv, pri zasebnih zavarovalnicah pa mora biti 25% matematičnih papirjev naloženo v državnih papirjih.
Prvotni predlog te uredbe je vseboval znatno višje odstotke, ki so med drugim znašali za socialnozavarovalne ustanove 75%, pa je bil v končni redakciji ta odstotek znižan na 60%.
Sedaj pa zopet poročajo iz Belgrada, da se pripravlja novelacija že navedene uredbe v tem smisiu, da se bo zujiei povečal odstotek rezerv, ki bo moral biti naložen v državne papirje. Tako bo
Mesečni dohodek OUZD na bolniških prispevkih je torej padel v oktobru za skoraj blizu četrt milijona dinarjev ali 5%, vsi zavarovalni prispevki pa za blizu pol milijona dinarjev.
Akoravno reflektira iz zgornjih številk splošen pesimizem v gospodarskem in socialnem pogledu, vendar moramo podčrtati preokret na bolje v sredini oktobra 1939, kakor smo že zgoraj omenili. Ta preokret na bolje se nadaljuje tudi v novembru 1939, dasiravno tozadevni podatki še niso zbrani.
Odstotek bolnikov označuje splošno zdravstveno stanje zavarovalnih delavcev in veličino zavarovalnih podpor obolelim delavcem.
Odstotek bolnikov vštevii porodnice Leto Mesec moški ženske skupaj 1939 julij 2.49% 3.35% 2.79% 1939 avgust 2.49%	3.33%	2.78%
1939 septemb. 2.65% 3.33% 2.90% 1939 oktober 2.58% 8.31% 2.84%
V primeri z lanskim letom 1938 ima OUZD letos relativno več bolnikov, kakor kaže naslednja tabela letnih diferencijalov:
Letni diferencijal odstotka bolnikov Leto Mesec moški ženske skupaj 1939 julij +0.22% +0.03% +0.15%. 1939 avgust +0.11% +0.20% +0.14% 1939 septemb. +0.19% +0.49% +0.31% 1939 oktober +0.26% +0.24% +0.25%
Primerjajol gornje Številke, vidimo, da se je zadnja dva meseca odstotek bolnikov povečal napram lanskemu letu skoraj za 10%. Istodobno so se pa tudi dohodki OUZD zmanjšali za 5%, kakor smo ie spredaj omenili. Potrebni so torej izredni ukrepi za dosego bilančnega ravnotežja OUZD.
— Pri motnjah v prebavi, pri napeto* stl, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po težkj zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova voda se izkazuj,*} vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Ogl. r e* S. br, 30474/33.
odstotek za socialriozavarovalne ustanove, med drugim .tudi za Pokojninske zavode zvišan na 75%, za zasebne zavarovalnice pa na 60%, namesto dosedanjih 60, odnosno 25%. To pomeni novo zbiranje kapitala po državi za njene potrebe. *
Izvoz svežih jabolk v Nemčijo. Priv. izvozna družba sporoča z ozirom na prejšnji kontingent 500.000 mark za izvoz jabolk v Nemčijo, da je od tega porabljenih 200.00 mark za plačilo blaga, za katerega je bil prejšnji kontingent 1,75 milij. mark prekoračen in da je za nov uvoz razdeljenih 300.000 mark na 7 uvoznikov, od katerih ima največji 103.000 mark, najmanjši pa 11.000 mark kontingenta.
H Kino Kodeffevo tei. 41-64 u
Danes, jutri ter v četrtek ob 8. uri prekrasna francoska drama
IZSILJEVALCI
Rudarska in topilniška proizvodnja
Pravkar so objavljeni podatki o naši rudarski in topilniški proizvodnji v oktobru letos. Za primerjavo navajamo še podatke o produkciji najvažnejših rud in kovin za letošnji september ter za lanski oktober v tonah (pri zlatu in srebru v kg, zemeljski plin v tisočih m3):
Rudarska proizvodnja:
črni premog	40.766	81.799	36.393
rjavi premog	370.790	872.604	407.307
lignit	136.152	113.341	124.482
nafta	90	79	91
zemeljski plin	222	220	236
železna ruda	48.616	55.106	52.316
kromova ruda	4.089	4.612	4.451
boksit	40.035	27.124	18.732
pirit	15.104	6.946	11.369
bakrena ruda	77.497	75.396	82.422
svinčenocinkova ruda 71.383		48.910	71.785
kromovi koncentrati	1.054	1.107	1.284
svinčeni koncentrati	8.154	5.149	8.260
cinkovi koncentrati	5.565	2.412	5.484
magnezit	6.686	2.200	2,622
Topilniška proizvodnja:			
železo	4.327	5.077	8.860
baker	4.037	2.662	2.064
svinec	972	991	1.259
cink	417	849	415
elektrol. baker	—	1.129	1.160
zlato	41	208	55
srebro	99	689	278
Iz tega je razvidno, da je od septembra na oktober rudarska in topilniška proizvodnja zelo narasla razen pri surovem železu. Oktobra Je namreč bilo na razpolago zopet dovolj delovnih sil, katerih je septembra primanjkovalo. Produkcija rjavega premoga, železne rude, bakrene ter svin-Čenocinkove rude je višja kot lani. To velja tudi za proizvodnjo svinca, medtem ko je proizvodnja
bakra daleč pod lansko višino.
*
Uslužbenci državnih železnic. V letu 1938 je znašalo število železničarjev v naši državi 80.806, kar pomeni z letom 1937 povečanje za 6.648 06eb ali 8.97%. Po posameznih ravnateljstvih se razdeli število osebija takole: 1. Glavno ravnateljstvo 1.870 (leta 1937 1.828), 2. Ravnateljstva: Belgrad 2.195, Zagreb 2.347, Ljubljana 1.718, Sarajevo 1.648 in Subotica 1,628, skupno 9.590 oseb. Ta sta-tietika pa 6e ne nanaša na delavstvo na progi.
Uredba o organizaciji ravnateljstva za zunanji trgovino. Iz Belgrada poročajo, da je ministrski svet že odobril načrt uredbe o ustanovitvi ravnateljstva za zunanjo trgovino, ki naj koordinira delo dosedaj številnih faktorjev pri našem uvozu in izvozu.
Zveza industrijevcev za klanje živine in predelavo mesa ima glavno skupščino 17. decembra v Belgradu.
Francis Murphy iz New Yorka je narava dala to Izjemo med ženskami, da ji krepko raste brada, vsled Česar jo je že marsikdo zamenjal z moškim. Ko jo je nekoč neki pijan voznik na cesti potrepljal po ramt. misleč da je njegov znanec, ga je tožila zaradi žaljcnja časti. Da bi na sodišču v resnici videli, kakšen je njen pravi obraz, so ji naložili, da se je morala obriti. Na sliki
sta oba obraza drue uolce druecsa
Borze
4. december.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14,30
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 4,090.116 din, na belgrajski pa 7.0 milij. din. Promet v efektih na belgrajski borzi je znašal 1 milijon 220 tisoč din.
Ljubljana — Uradni tečaji:
London 1 funt .......	172.40- 175.60
Pariz 100 frankov ......	97.40— 99.70
Newyork 100 dolarjev ....	4425.00—4485.00
Ženeva 100 farnkov .....	995.00—1005.00
Amsterdam 100 goldinarjev . .	2348.00-2386.00
Bruselj 100 belg............731.00- 743.00
Ljubljana — Svobodno	tržišče:
London 1 funt.......212.97- 216.17
Pariz 11 frankov............120.37- 122.67
Newyork 100 dolarjev ....	5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov..........1228.18-1238.18
Amsterdam 100 goldinarjev . ,	2899.93-2937.93
Bruselj 100 belg............902.85- 914.85
Ljubljana — Zasebni kliring
Berlin 1 marka ....... 14.20—	14.40
Zagreb — Zasebni kliring:
Solun 100 drahem . ..... 36.40—	37.10
Belgrad — Zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... 36.29—	36.99
Curlh. Belgrad 10, Pariz 9.855, London 17.41, Newyork 446, Bruselj 73.70, Milan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 172.62, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.10, Sofija 5.40 pon., Budimpešta 80 pon., Atene 3.40 pon., Carigrad 3.50 pon., Bukarešta 3.40 pon., Helsingfors 8.90 pon., Buenos Aires 102.75.
Vrednostni papiril Vojna Skodai
v Ljubljani 435—437 v Zagrebu 435—440 v Belgradu 434—434.50
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 97 do 99, agrarji 53—54, vojna škoda promptna 435 do 437, begi. obv. 75—79, dalm. agrarji 73—74, & Bler. pos. 94—96, 7% Bler. pos. 89.50—91, fc pos. DHB 99—100, 7% stab. pos. 92—95. — Delnice: Narodna banka 7.200—7.300, Trboveljska 215—230.
Belgrad. Državni papirji: voj. škoda promptna 434—343.50 (435.50, 434), begi. obv. 78—78.50 (78.75), dalin. agrarji 71.50—72, 8% Bler. pos. 93.50 den., 7% Bler. pos. 89.50 den. (89.50), V/o poe. DHB 99 den. (99.50). — Delnice: Narodna banka 7.400 den., Priv. agr. banka 199 bi. (drobni komadi).
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 97 do 99, agrarji 53—54 (53), vojna škoda promptna 435 do 440, dalm. agrarji 72.5.0 bi., 6% šumske obv. 75 bi., 8% Bler. pos. 95—96, 7% Bler. pos. 89.50 do 90.50 (89.50), 7% stab. pos. 94 bi. — Delnice: Narodna banka 7.100 den., Priv. agrarna banka 200 den.. Trboveljska 235—240, Outmann 48—55, Sladk. tov. Osijek 110 den., Osj. livarna 150 den.
2itnl trg
Novi Sad. Pšenica bač. okolica Novi Sad 186/88, srem. 182/84, slav. 183/85, gor. bač. 185/87, bač. ladja Tisa 190/92. — Koruza bač. stara 138/40, ban. stara 135/37, bač. nova par Indjija 111-113. — Moka bač., ban. Og, Ogg 280/90, 260/70 240/50, 230/40, 190/200. 125/30; srem., slav. Og, Ogg 275/85, 255/65, 235/45, 215/25, 185/95, 125/30. " — Fižol bač., srem. beli brez vreče 372.50—377.50. — Tendenca slaba. Promet srednji.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Cene živini in kmetijskim pridelkom v Lendavi 2. decembra: Biki I. 5—6,'II. 3—4; telice I. 5.50, II. 4—4.50; krave I. 3-3.50, II. 2.50—3; teleta I. 7, II. 5—6; prašiči špeharji 11—12, pršutarji 6—8 din za 1 kg žive eže. — Goveje meso I. 12, II. 10; svinjina 12—14, slanina 18, svinjska mast 22; čisti med 15—17; surove kože goveje 10, telečje 12 din za 1 kg. — Pšenica. 190, ječmen 180, rž 160, oves 160, koruza do 150, fižol 500, krompir 100—110, seno 70, slama 20;. jabolka I. 200; moka pšenična 375, koruzna 200, ajdova 400 din 100 kg. Drva 105 din za 1 m9, jajca 1.25 din komad, mleko 1.50 din liter, surovo maslo 24—30 din 1 kg. — Vino navadno mešano pri vinogradnikih 3.50—4, finejše sortirano 4.50—6 din za 11.
Cene kmetijskim pridelkom
Cene kmetijskim pridelkom v Mariboru 2. decembra: Moka pšenična črna 2.30—3, bela 3.25 do 4.25; govedina 8—12, teletina 10—12, svinjina 10 do 16, svinjska mast 18—20. slanina sveža 14 do 18, prekajena 15—25; fižol 5—6, suh grah 8—10, leča 8—14, krompir 1.50—2; sladko seno 0.90 do 1.10, pšenična slama 0.45 -0.50, otava 0.80 din za 1 kg. — Mleko 2—2.50 din liter, jajca 101.50 din za komad.
Cene kmetijskim pridelkom v Ptuju 2. decembra: Moka pšenična črna 2.50—3, bela 3.25 do 3.75; govedina 7—11, teletina 9—12, svinjina 5 do 12, svinjska mast 20, slanina sveža 16, prekajena 20; fižol 5, leča 10. krompir 1.25. seno 1—125, slama 0.25—0.35, ječmen 1.70 din za 1 kg. — Mleko 1.50—2 din liter, jajca 1—1.25 din komad.
Vprašanje uvoza volnenega prediva Iz Nemčije. Iz Belgrada poročaio da vprašanje uvoza tekstilnih surovin Iz Nemčije še ni urejeno. Nemčija nam namreč lahko nabavlja volneno predivo s primesjo 30% umetne volne, dočim naši carinski predpisi obremenjujejo predivo, ki vsebuje nad 25% umetne volne z luksuznim davkom. Zaradi tega zahteva naša tekstilna industrija, da se tozadevno izvrši reforma in sicer samo za dokazane stare zaključke. Zanimivo je, da nudi Japonska umeino volno za 40% ceneje kot jo plaC-affio T kliringu.
K izseljenskemu tednu:
Značaj in rešitev izseljenskega vprašanja
Slovenski življenskl prostor
Če si ogledamo statistiko evropskih držav, odkrijemo presenetljivo dejstvo, da je v Evropi samo pet držav, ki izkazujejo večjo relativno ljudsko gostoto kakor slovensko narodno ozemlje. Te države so: Nemčija, Švica, Ogrska, Protektorat in Luksemburg. Vsi ostali evropski narodi oziroma države razpolagajo s širšim življenjskim prostorom, bodisi da so v posesti razsežnih kolonij, ki potisnejo relativno gostoto matičnih dežel znatno navzdol, kakor n. pr. Nizozemska, Belgija, Italija itd., ali pa je relativna ljudska gostota v domači deželi satni nižja od gostote v Sloveniji. Relativna gostota na vsem slovenskem ozemlju, vštevši Primorsko in Koroško, znaša namreč 90. To se pravi, da živi na enem kvadratnem kilometru slovenskega narodnega ozemlja, katerega izključno moramo Slovenci — v nasprotju z nekaterimi drugimi narodi — smatrati za svoj življenjski prostor, 90 ljudi. To je gostota, ki jo moramo smatrati za previsoko in sicer za mnogo previsoko z ozirom na lego, predvsem pa na gospodarske pogoje naše slovenske zemlje. Slovensko ozemlje je namreč po veliki večini gorato, skalnato in zato nerodovitno, poleg tega pa tudi brez večjih naravnih bogastev v obliki rud, surovin itd. Edino premoga imamo dovolj, toda tudi ta ni ravno najboljše kakovosti, tako da skoro ne prihaja v poštev za izvoz, razen v izjemnih razmerah, ko ga države, ki ga potrebujejo, drugod — in sicer boljšega — ne morejo dobiti, kakor je to primer v sedanji evropski vojni.
Ker nam torej manjka rud in surovin, pa tudi cenenih prometnih sredstev in poti — predvsem vodnih poti — se naša industrija ne more razviti v toliki meri, da bi nudila obstanek veliki večini slovenskega naroda, ki izkazuje povrh še precejšen naravni prirastek, namreč ll0/„o. Mirno lahko rečemo, da je slovenska industrija že dosegla svoj višek, ki ga bo mogla prekoračiti le s posebnim favoriziranjem od strani samoupravnih oblasti in v okoliščinah, ki smo po vsej priliki še daleč od njih. Zaradi tega bo morala ostati večina slovenskega ljudstva še vedno kmečka, morala bo ostati tudi v bodoče na svoji kmečki zemlji in se na njej boriti za obstanek, kakor bo pač mogla in znala.	...
To je sicer lahko reči, toda v resnici je stanje nekoliko drugačno. Statistika nam pove, da je od približno 160.000 kmečkih gospodarstev na jugoslovanskem delu slovenskega ozemlja nad tri četrtine takšnih, ki ne morejo prerediti svojih lastnikov, ker so premajhna. Ljudje s teh posestev so zaradi tega prisiljeni, da si iščejo zaslužka in s tem življenjskega obstanka drugod. Nekateri ga najdejo na drugih, večjih posestvih kot dninarji. Drugi silijo v tovarne in v trgovske poklice, toda slovenska industrija je, kakor že rečeno, nezmožna, da bi vsrkala vase vse ljudi, ki jih zemlja sama ne more več prerediti, ker naši industriji so že po naravi — ne oziraje se na vse drugo — postavljene meje, ki jih je težko prekoračiti. Drugačnih možnosti zaslužka pa je v Sloveniji malo. Medtem pa pritisne na slovenski delovni trg vsako leto 5—10.000 novih delovnih moči, ki zahtevajo > kruha in dela. Le del teh ljudi najde zadovoljiv obstanek doma — zadovoljiv v tem smislu, da jim ni treba ravno od lakote umirati — več kot polovica tega letnega prirastka, t. j. okrog 4600 ljudi, pa je prisiljena, da si poišče zaslužka izven domovine, to je, da se — izseli. Teh 4600 slovenskih ljudi, ki se morajo vsako leto izseliti samo z jugoslovanskega dela slovenskega ozemlja — v tem številu namreč niso všteti slovenski izseljenci s Primorskega in s Koroškega, ki bi to število brez dvoma podvojili — je jasen in viden dokaz pre-obljudenosti slovenskega ozemlja, to se pa pravi z drugimi besedami: premajhnosti slovenskega ziv-ljenskega prostora, ki ni velik dovolj, da bi dajal kruha vsem svojim prebivalcem.
To je slovenski problem, ki ni nov in ki ga ne poznamo le zadnja desetletja. Slovensko ozemlje pozna izseljenski problem prav za prav že nekaj stoletij. Dokazano je vsekakor, da se je prebivalstvo Slovenije od 1. 1800. pomnožilo le za 40%, dočim se je prebivalstvo ostale Evrope namnožilo v tem času za 150%; množilo se je torej skoro štirikrat hitreje, in to vkljub temu, da je bila rodnost, pa tudi naravni prirastek slovenskega naroda v tem času vsaj na takšni višini, kakor pri veliki večini ostalih evropskih narodov. Slovenija bi morala šteti danes to,rej skoro dvakrat toliko prebivalcev, kakor jih ima v resnici. Kje so ti ljudje?
To so — slovenski izseljenci. To je — Slovenija na tujem.
Izseljevanje — izhod
Slovensko izseljevanje, ki nam odvzame vsako leto 4600 ljudi, prizadene s tem slovenstvu ogrom no škodo, kajti za toliko ga vsako leto oslabi. Velikim narodom bi to število ne pomenilo dosti, nam pa pomeni polovico naravnega prirastka, ki gre tako v izgubo. Mi pa potrebujemo v svojem boju za obstanek, ki ga bijemo z velikimi sosednjimi narodi, vsakega našega človeka, kajti res je sicer, da ni število odločilne važnosti za svetovnokulturni pomen kakega naroda, toda v brezobzirnem narodnostnem boju, ki danes razvnema svet, je zelo velike važnosti. Naši izseljenci pa so po ogromni večini za nas dokončno izgubljeni, kakor hitro zapustijo slovenska tla, zlasti v zadnjih desetletjih. Na domovino jih vežejo samo še vezi sorodstva in spomina, toda te vezi se seveda kmalo potrgajo; pa tudi v primeru, da ostanejo dolgo cele in trdne, ima slovenstvo kot tako le malo od tega. Tudi v tem primeru moramo smatrati izseljence kot izgubljene za nas, ker predstavljajo narodne drobce, ki niso niti najmanj več povezani v slovensko kulturno in politično skupnost, ampak kmalo vniknejo v tuje kulturne in narodne enote, čeprav so morda zase še obdržali svoj slovenski jezik. Navadno pa tudi to le zato, ker kot preprosti ljudje niso imeli prilike, da bi se pravilno naučili tujega jezika. Z njihovimi otroki je tudi .v tem oziru že drugače, ti se v šoli in na ulici že v rani mladosti popolnoma izobrazijo v tujem jeziku, pri čemer slovenskega, ki ga ne morejo mnogo uporabljati, v enaki meri opuščajo. Ko odrastejo, znajo navadno le še nekaj slovenskih jezikovnih drobtin, ali pa skvarjen dijalekt svojih staršev, ne znajo pa slovenskega knjižnega jezika in zato tudi ne morejo in ne marajo brati slovenskih knjig in časnikov, čeprav jih dobijo v roke. Te jezikovne drobtine so navadno vse, kar še veže. otroke naših izseljencev na domovino njihovih očetov. Sicer ne smemo tajiti, da se najdejo izjeme, ki vkljub temu še zavestno občutijo svojo pripadnost k slovenstvu, ali ki celo sodelujejo v slovenski kulturni skupnosti, toda najsi bodo te izjeme še tako pogoste, izjeme vendar le ostanejo.
Posebno tragično pa je, da krepimo mnogokrat s temi svojimi izseljenci ravno svoje narodne .nasprotnike.
Vkljub vsej tej tragiki slovenskega izseljevanja pa moramo vendar priznati, da je to izseljevanje ne samo neizogibna, ampak tudi potrebna nujnost. V prejšnjem poglavju smo ugotovili, da je slovenski narodni prostor, to je slovensko narodno ozemlje, za slovenski narod že davno — že vsaj poldrugo stoletje — pretesen. Nemogoče je torej, da bi mogli najti vedno novi tisoči kruha in dela na tem pretesnem prostoru. V desetletju 1930—1940 znaša naraven prirastek oseb med 20. in 60. letom v Sloveniji (dravski banovini) 3000 letno! To pomeni, da je treba vsako leto za 3000 ljudi več oskrbeti kruha in dela. V prejšnjem desetletju je znašal ta prirastek celo 15.000 in po 1. 1940 bo znova narastel na to višino, oziroma jo bo naj-hrže celo presegel. Naša industrija pa ni zaposlila od 1. 1930. do 1. 1938. niti 3000 novih delavcev, ampak vsako leto tega razdobja povprečno samo 256. Naš delovni trg je torej izredno pre-
natrpan, saj znaša razmerje zaposlitve in ponudbe letno 1:10 oziroma 1:15, pri čemer smo seveda vzeli za število zaposlitve pretirano okroglo število 300. Ce bi ves naš naravni ljudski prirastek obdržali doma, bi ponudba delovnih moči na delovnem trgu ne bila sploh v nikakein sorazmerju-več z možnostjo zaposlitve. Zavladala bi še neprimerno večja brezposelnost, kakor jo poznamo zdaj in ki je že tudi dovolj veliko zlo. Zaradi velike ponudbe delovnih mdči in revščine, ki bi silila ljudi, da delajo za vsako plačo, bi se mezde znižale, življenjski standard velike večine prebivalstva bi se še hitreje nižal, kakor se zdaj. Zavladalo bi splošno pomanjkanje in obubožanje, kakor si ga niti ne moremo predstavljati.
Izseljevanje je izhod iz preobljudenosti. Zmanjša delovni trg, zadržuje zvišanje gostote prebivalstva, razbremenjuje socialno skrbstvo in javne izdatke za pobijanje brezposelnosti itd. S tega stališča gledano je izseljevanje v sedanjih socialnih in ekonomskih prilikah naravnost koristno za ozdravljenje gospodarstva v Sloveniji, zlasti še za ozdravljenje posestnih razmer na našem podeželju, ker ovira in preprečuje nadaljnje drobljenje ter razkosavanje zemljiške posesti, ki nadaljnega razkosavanja ne prenaša več, ker bi to že v do-glednem času pripeljalo do prave katastrofe. To je treba povedati onim krogom v Sloveniji, ki grmiio proti izseljevanju, ker vidijo samo njegove škodljive strani, ne pa tudi dobrih. Res jim je treba brez nadaljnega priznati, da nas izseljevanje v
narodnem oziru slabi, ker nam ugrablja množice naših najboljših, najpodjetnejših ljudi, toda v gospodarskem oziru je prava dobrota za Slovenijo, ker slovenska zemlja ne prenese večje obremenitve z ljudmi, kakor že rečeno. Preden bomo torej izseljevanje obsodili in ožigosali ljudi, ki se hočejo izseliti, za avanturiste in lahkomiselneže, kar se večkrat zgodi, moramo v Sloveniji sami ustvariti takšne razmere, da bo čim manjši odstotek ljudi obsojen na izselitev, že le potem bomo imeli pravico obsojati liste, ki bodo po nepotrebnem zviševali ta odstotek. Sicer smo pa itak lahko prepričani, da se skrajno redko zgodi, da bi se kateri naš človek izselil po nepotrebnem. Ljudje pri nas vztrajajo do zadnjega doma, vkljub vsemu pomanjkanju, in to v toliki meri, da bi se mogla govoriti že o strahu pred tujino ter nepodjetnosti. Sploh se preprosti ljudje, kmetje, delavci itd. neradi odločijo za izselitev, zato se izseljujejo vedno in povsod le tam, kjer je to res nujnost. Iz Francije se kmetje in delavci skoro sploh ne izseljujejo, dasi so jim na raz|x>lago ogromne kolonije, ki nudijo vsakovrstne možnosti za podjetne in delavne ljudi. Izseljujejo se pa zato ne, ker se jim v Franciji sami toliko dobro godi, da na izselitev niti ne pomislijo. Tudi naši preprosti ljudje, zlasli kmetje, bi ne mislili na izselitev, če bi ne morali. Toda morajo, — ker pri nas pač ne vladajo takšne ekonomske in socialne priliki kakor v Franciji.
Izseljevanje je torej pri nas izhod iz stiske in logična posledica slabih gospodarskih razmer ter preobljudenosti, izvirajočih iz pretesnosti prostora za življenje, dasi je na drugi strani res, da predstavlja trošenje naših narodnih sil in oslablje-nje naše narodne ter kulturne skupnosti, in to tako trajno, leto za letom, desetletje za desetletjem in v takšni meri, da se moramo s skrbjo ozirati v bodočnost, ko se bodo pokazale strahotne posledice tega pojava v vsej jasnosti in v vsem svojem obsegu, ki ga marsikdo danes še ne more doumeti v celoti.	Franc Jeza.
Verouk v ljubljanskih srednjih šolah v nevarnosti
Vsem je znano, s kakšno naglico narašča število dijakov na ljubljanskih gimnazijah. Kljub novi bežigrajski gimnaziji imajo vsi zavodi celodneven pouk. Pomanjkanje prostora je vsako leto večje. Nič manjše pa ni pomanjkanje učnih moči. Čeprav veliko profesorjev poučuje več ur, kot je zanje po zakonu predpisano, pa je vendarle za druge predmete še kolikor toliko preskrbljeno. Prava sirota pa je verouk! Samo nekaj najbolj kričečih dokazov!
1.	Kljub vsem intervencijam že več let ni bil nastavljen za verouk noben suplent. Več prošenj je ležalo po več let bogve kje, letos pa so jih vsi prosilci celo dobili nazaj z motivacijo, da morajo na podlagi dodatnega člena k finančnemu zakonu za 1939-40, ki priznava duhovnikom-veroučiteljem tudi dušnopastirska leta v službena leta, prej položiti profesorski izpit, potem bodo šele prošnje upoštevane. Pač čudna razlaga zakonskega določila, ki naj bi prinesla katehetom ugodnost!
2.	Na podlagi istega člena, po katerem so bili odklonjeni novi prosilci, pa istočasno ni bil do zdaj preveden v višjo skupino še noben gimnazijski profesor-katehet; leta so bila priznana samo tisfim, ki jim ne prinesejo nobene materialne ugodnosti. Vsi drugi zastonj čakajo na napredovanje. Kakšna doslednost v izvajanju zakona!
3.	Da bi dijaška mladina kljub tej mačehevski
Nemško izvidniško letalo (vodno letalo), pripravljeno na katapultu vojne ladje, da ga pahnejo
nad morje
Saturnin:
Domovina - mati
Konec dela! Mehanično je izpustil Tone težak kompresor iz rok in se skušal izravnati. Zadel je v nizek strop iz samega črnega premoga, na katerem je lepo obsevala svetloba rudarske svetilke. Glavo mu je varovala debela usnjata kapa, zato se ni udaril in je pozabil zakleti. Stopil je nekoliko naprej, kjer je bil rov višji in si pretegnil mišice ter izravnal hrbet. Vse ga je bolelo. Ni šala tiščati ves dan sključen težak kompresor v črno steno. Ropot je ponehaval, ručna se je ustavila, tovariši rudarji so odhajali iz rova na hodnih. Tone je pohitel za njimi. Potegnil je iz žepa robec, si obrisal debelo prašnate naočnike ter otrl znoj Sedaj je bolje videl stopati med grudami premoga.
»Sobota,« ie dejal sam pri sebi. »Spet bo nekaj uric veselja med prijatelji. Za nekaj frankov pozabiš vse težave.«
Izredno močna ventilacija je nosila premogov prah po rovu. Tone se je bil že tako privadil teme, da je od časa do časa pljunil v stran ter si obrisal zaščitne naočnike. Tudi hladno je bilo, a debela rudarska obleka ga je varovala prehlada; ker je bil znojen, si je ruto okrog vratu nekoliko popravil ter jo tesneje ovil.
Dospeli so na širši rov, kjer jih je že čakal rudniški vlak. Med polnimi vozički premoga so bili tudi nekateri prazni. V te so se zavalili rudarji. Tako bodo prej dospeli k jašku, po katerem jih bo rešetka potegnila na beli dan.
Nekateri starejši rudarji so se vsi izčrpani kar sesedli v voziček. Tone je bil eden izmed mlajših, še precej čvrstih, dasi je tudi njemu težko rudniško delo pritisnilo svoj pečat na obraz. Rudarja
moreš spoznati na prvi pogled. Tršata, koščena postava, bled in upadel obraz ter mrk pogled, vendar je bil Tone še vedno krepak sin slovenskih dobrav. Tujini ie ponudil svojo moč, ker v domovini ni vedel, kaj bi počel z njo. Vendar mu tujina še ni izpila vseh sil, kajti mlad je še in krepak. Toda čuti, da ni več tako svež in čvrst, kot ie bil tedaj, ko je odhajal v svet.
Prekobalil se je v voziček. Na dnu je bilo nekaj ilovnatih grud. Sedel je nanje in se zamislil.
Bobneče je odmevalo ropotanje vlaka jx> rovu. Rudarska svetilka je dajala delo svetlobo. Obrisal je steklo; tako je bolje videl steno, ki je drvela mimo njega. Bila je rjavkasta, zdaj svetlejša, zdaj temnejša. Prikazovala se je zi teme in spet izginjala v nji. Tonetova lučica je razganjala temo, ki se je za njim spet zgrinjala. Lučice drugih rudarjev so bile kot zvezde tam daleč nekje in so izginjale, ko je vlak delal ovinek. Tedaj so tudi mala kolesa presunljivo zacvilila, sicer so pa srdito udarjala ob tračnice. Tone pa ni ničesar videl in tudi ne slišal. Ves ta ropot se je zlil v globoko tišino, po kateri so plavale njegove misli. Vzdignile so ga iz tega groznega podzemlja in ga prenesle v najlepši kraj sveta, v njegovo domačijo. Malokdaj so ga prijele take misli, toda kadar so ga, mu je bilo, da bi se zjokal in zavriskal.
V takih kratkih trenutkih je doživljal Tone svojo mladost. Pasel je krave tam za ledino; nato so se igrali vsi pastirčki »ravbarje in žandarje«, tekli po krompir na sosedovo njivo, zakurili ogenj, skakali čezenj, spekli v žerjavici krompir in se stepli zanj, hiteli iskat krave in bili vsi srečni, če niso bile v škodi. Tone je bil zelo vesel, če domači niso zapazili krave, ki je sama primedla predčasno s paše domov.
Potem je nodil v goščo iskat, kje rasfo lepe in ravne leskove palice. V postu jih je narezal in naredil pisane butare za cveino nedeljo. Najlepšo seveda zase, druge pa je prodal na vasi. Njegova butara je bila vedno največja. S kakšnim zavidanjem so ga gledali tovariši, ko je z brinovim vrhom svoje butare segel v farni cerkvi prav do vrha ograje na koru in podražil pevce, ki so se
sklanjali čezenj. Vendar jo je takoj previdno umaknil, da mu ni zmanjkalo pomaranče. Tone je imel vedno prave pomaranče obešene na butari, ker si ni nikogar bal, drugi so imeli pa samo jabolka ali v lep papir zavito repo.
Postal je že ves fantovski in je smel iti v stolp farne cerkve, ko so pritrkavali. Hitro se je tudi on naučil te umetnosti. Kakšno veselje je bilo, ko so ob velikih praznikih še v jutranjem mraku lezli v stolp in z ubrano pesmijo zvonov zbudili in pozdravili vso faro ter jo klicali v cerkev. Skozi lino je opazoval ljudi, ki so se kot mravlje pomikali po stezi proti cerkvi ter pogledovali v zvonik, čigavi fantje znajo toliko načinov pritrkovanja. Zlasti lepo je bilo na sveti večer. Leden veter je pihal okrog line, mraz je rezal, a zvonovi so peli kot malokdaj in srce se mu je smejalo. Tedaj je bil fant od fare.
In še bolj fantovski je postal Tone. Ko so šli od društvenih sestankov, so se ustavili sredi vasi in dejali: »Pa jo dajmo. Tisto o pomladi in škrjančkih.«
Tiho so poskusili glasove, kako se ujemajo. Nato so zadoneli polni, sočni akordi mile slovenske narodne pesmi. Kako prijetno je bilo zvečer peti! In vrstile so se pesmi o Soči in Sav'ci, o rožmarinu in nageljnu, o fantu in dekliču, o planinah, ptičicah in rožicah. Drugo jutro so ljudje ugibali, čigave glasove so slišali in kateri fantje so še peli. Oče in mati, bratje in sestre so bili ponosni na Toneta.
S harmoniko in velikim »pušeljcem« je kmalu nato odšel na nabor. Tovariši so bili vsi židane Volje. Korakali so po beli Ljubljani, da so meščani kar gledali za njimi. Zapeli so jim in zaigrali, Tone pa je celo zavriskal, sicer pa je miril vesele tovariše, da so se dostojno vedli. Naj vidijo meščani, da so deželani veseli, a ne surovi.
Ne dolgo za tem se je Tone peljal daleč od doma služit kralju in domovini. Ni mu bilo posebno dolgčas po domu, najbolj še po materi; ker hitro se je vživel v nove razmere in dolžnosti. Dobro se je razumel s tovariši in skupno so preživljali vesele in žalostne dneve. Tedaj mu je
skrbi ne ostala brez verske vzgoje, je škofijski or-dinariat pošiljal na gimnazije ljubljanske duhovnike, ki so bili že itak drugod prezaposleni. Tako smo prišli zdaj do te anomalije, da imamo na ljubljanskih gimnazijah kar sedem takozvanili honorarnih katehetov: na klasični enega, na I., II. in III. drž. rcal. gimnaziji pa celo po dva, poleg enega ali dveh redno nastavljenih. 2e samo to je nezdrav pojav in krivica!
4.	Krediti za honorarne katehete so zmeraj viseli v zraku, a z majhnimi izjemami so bili do letos kateheti vendarle honorirani. V začetku letošnjega leta pa so dobila ravnateljstva od kraljevske banske uprave obvestila, da kreditov za katehete ni, da pa vendar smejo še naprej poučevati, a na lastno materialno odgovornost, v ljubezni do dijaštva so vsi prizadeti vztrajali ns svojih mestih in obenem upali, da bo državns oblast toliko uvidevna, da bo slej ali prej ven darle tudi njihovo delo pošteno plačala. Kljut vsem intervencijam do zdaj, ko že tri mesece za-stonj učijo, ni še nobeden od njih dobil dinarja, niti ni upanja, da bi bilo v kratkem kaj bolje!
5.	K prejšnjim honorarnim katehetom so bili letos poklicani še trije novi duhovniki, da bi ne bil nikjer pouk v verouku okrnjen. Škofijski ordi-nariat jih je žrtvoval, dijakom, čeprav so bili drugod prav tako ali še bolj potrebni, kraljevska banska uprava pa jim je do zdaj izstavila le sle deči »dekret«: »Kraljevska banska uprava dovoljuje, da N. N. poučuje na zavodu brezplačno.« Vsa prizadevanja, da bi bili prizadeti vsaj na papirju nastavljeni za honorarne katehete, so bila do sedaj zaman! Kljub temu do danes opravljajo vse posle na gimnazijah kot bi bili nastavljeni kot profesorji.
Spričo tega očitnega zapostavljenja verouka na srednjih Šolah — razmere po drugih mestih Slovenije niso namreč nič boljše — so takozvaeii honorarni kateheti brez honorarja ali celo brez dekreta na zadnjem sestanku sklenili, da naprosijo svojega ordinarija, da jih iz srednjih šol odpokliče, če se v kratkem ne uredi njihovo materialno vprašanje. Poudarjeno pa je bilo pri tem 6klepu posebno dejstvo, da v času ko državna oblast toliko žrtvuje, da ustavi komunistični val, ki se grozeče vali od vzhoda, ni pravično, da se za katoliške veroučitelje ne žrtvuje niti par dinarjev na mesec, ko vendar vemo,. da bo samo versko moralno trdna mladina kljubovala raznim sodobnim zablodam. Zato obupno stanje verouči-teljev ni samo materialno vprašanje, marveč vprašanje naše narodne vzgoje in s tem tudi državno vprašanje! Zato je prav, da je javnost o tem in-formiranal
zbolel oče in umrl. Tone niti na pogreb ni utegnil, tako hitro se je to zgodilo. Očetova smrt ga je še bolj zresnila; še bolj je vzljubil mater in sklenil pomagati domačiji. Ko je odslužil vojake in se vrnil domov, se je zaril v domačo zemljo, delal in garal z ljubeznijo in veseljem, toda vedno ga :e mučila misel, da še premalo stori, da mora caj večjega napraviti.
Tedaj se je domislil, kako mu je pri vojakih ugajal tisti France, ki je cesto pripovedoval, kako je bilo v Franciji. Delal je tam v rudniku, si kmalu prislužil čedno vsoto, se vrnil domov in si sezidal hišico. Ko se vrne od vojakov, se bo poročil in tako imel lastni dom. Tudi Tone bi rad kaj takega poskusil. Vedno bolj se ga je lotevala ta misel. Sel bi v svet, tam si veliko prihranil, se vrnil domov in vsi bi zadovoljno živeli. To mu ni dalo miru in odločil se je, aa poskusi srečo.
Ničesar ni črhnil domačim, ko so ga spraševali, čemu hodi zadnje čase tolikokrat v Ljubljano. Tam je dobil različne agente, ki so mu pripravili za drag denar vse potrebno. Ko je bil enkrat na vlaku, se je že hotel skesati in se vrniti; a ne, treba je poskusiti. Čudovito dolga je bila tista vožnja — zares mora biti sedaj silno daleč od doma. Pripeljal se je v Francijo, razumel ni niti
t
besedice, toda že na postaji so ga čakali neki neznanci, ki so bili z njim zelo prijazni. Podleži! Ob težko zaslužen denar so ga pripravili. Zanje je moral garati in od njih je bil popolnoma odvisen. Nesramno so ga zlorabljali. Tudi delo v rudniku je bilo grozno mučno. Stokrat rajši bi bil doma ostal in delal najtežja dela. Toda vstra-jal je — za mater in domačijo.
Ko se je nekoliko privadil razmeram, se jc osamosvojil in si sam poiskal dela drugod. A ni imel sreče. Begal je od kraja do kraja, ponekod je bilo boljše, drugod spet slabše, a povsod je bilo hudo, zelo hudo. Prihraniti ni mogel ničesar. Ce mu je pa kje kaj ostalo, je porabil zato, da se ie s Slovenci, ki jih je povsod nekaj našel, nekoliko razveselil in pozabaval.
2)\o£*te novice
Koledar
Torek', B. decembra: Saba, opat. Krispin, mučen ec.
Sreda, 8: decembra; Miklavž (Nikolaj), škof; Leoncija.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrl gospod Jernej Škofie, sluga III. drž. real. gimnazije (Bežigrad). Pogreb bo danes ob 4 popoldne izprod mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
= Poroka. V nedeljo, 26. novembra, sta se poročila v Domžalah g. Vedlin Zdravko in gdč. Tilči Oašperin. Čestitamo!
Napredovanje rezervnih častnikov
Z ukazom Adj. št. 41.936 z dn« 1, decembra t. 1. so napredovali med drugimi sledeči rez. častniki:
V	čin rez. pehotnega majorja pehotnega kapetana I. razr. Braz A. Adalbert in Vigele I. dr. Zdenko. •
V	čin kapetana L razr. — rez. peh. kapetani II. razreda Kobal M. Bogomir, Bravničar J. Slavko, Šprajcer J. Janko, Skubic J. Jakob, Pušpan E Jožef, Lunaček A. Adolf; rez. inž. kapetana 11. razr. Kralj J. Rudolf in Dimnik J. Stanko; v čin n. vo. uradnika I. razr. res. n. voj. uradnik II. razr. Kuharič M. Aleksander.
V	čin rez. kapetana II. razr. — rez. peh. poročniki Hacin J. dr. Janez, Pestotnik V. Janko, Siveo A. Ivan, Kuster J. Avgust, Gašperin F. Rudolf in Pintar F. Rihard; — rez. topn. poročnik Kristan F, Srečko in rez, inž. poročnika Naglas V. Viktor in Škof F. Rudolf.
V	čin rez. poročnika — rez. peh. podporočniki Lulik A. Avgust, Svet. J. Jakob, Perovšek J. Martin, Adamič J. Janez, Skala K. Alfonz, Arko J. Andrej, Šuštar I. Karel, Ankele F. Viktor, Kebe J. Jožef, Kržin J. Jožef, Kačič K. Karel, Mavec F. Leopold, Koman P. Leopold, Vidic J. Josip, Mikič K, Anton, Vindiš J. Evgen, Šušteršič F. Franc ml„ Logar A. Stanko, Kocijančič A. Boris, Pretncr M. Leo, Veber A. Franc, Praprotnik A. Avgust, Vidmar F. Viktor, Bahar F. Ivan, Škulj E, Edvard, Kolenc J. Viktor in Zupane D Viljem; nadalje rez. topn, podporočniki Kalan A. Jakob, Kruleč R. Rudolf, Maček J. Edvard in Vertačnik F. Maks; rez. inž. podporočniki Molinaro A. Angelo, Ajholcer G Emerik, Perne J. Ervin, Poniž F. Romam, Rupnik F. Salvator, Levstik F. Alojz in Rabič A. Adolf; rez. letalska podporočnika Hočevar K. Kuno in Karuz-i I. Ivan; rez. sanitetak: podporočniki Logar J. dr. Ivan, Čerček R. dr. Viktor in Hafner J. dr. Jožef; rez. sodni podporočnik Zupančič A. Anton.
V	čin n. voj. uradnika DI. razr. — rez. n. voj. uradnika IV. razr. ekonomske stroke Jeglič A. Anton in Peršič E. Vekoslav ter rez. n. voj. uradnik IV, razr. inž. tehn. stroke Kresnik P. Peter.
Misli, izkustva in
nasveti Zdravka Drena
z 18 duhovitih ilustracij, boste našli v lepi novi LEKARNIŠKI PR^riKI 1910, katera se bo kmalu brezplačno dobivala v naših lekarnah. Pripoiočite se za en izvod pri Vašem lekarnarju
—Slovenski virtuoz na kitaro v belgrajskem radiu. Danes ob 2 popoldne bo v belgrajskem radiu koncertiral naš priznani virtuoz na kitaro g. Stanko Prek, in sicer s pretežno Paganinije. vim sporedom. To je prvi koncert te vrste v belgrajskem radiu in ki ga izvaja Slovenec.
— Božične razglednice Prosvetne zveze v Ljubljani. Lani je Prosvetna zveza izdala razglednico lepe slike Janeza Šubica Sv. Treh kraljev. Letos je izdala dve novi barvni razglednici, eno Layerjevo, drugo Groharjevo. 1. Leojiold La-yer: Sv. Trije kralji prihajajo molit božje Dete. Sv. Družina se je iz betlehemske podzemske jame preselila v preprosto hišo. Tu stoje pod pri-streškom jaslice. Marija drži nad jaslicami božje Dete in ga kaže prvemu kralju, ki ponižno kleči in poljublja Jezuščku desno nožieo. Zadaj za Marijo se približuje temu prizoru sv. Jožef, iz hleva pa gleda voliček. Druga dva kralja stojita v ozadju s svojima strežnikoma in čakata, da prideta na
vrsto pri poklonitvi. Na levici seva repatica z neba. Tudi kraljevsko spremstvo opazuje z vidnim zanimanjem ta prizor. Kompozicija je jasna, barve žive in prikupno. Izvirna slika Jeiz prve Layer-jeve dobo (1752-1828) in 6e nahaja v Veleso-vem. 2. Ivan Grohar (1807—1011). Kakor znano je Grohar v mlajših letih slikal skoraj izključno corkvene tn nabožne slike. Med te spadajo tudi jaslice (1896), sedaj last Narodne galerije. Pri tej sliki, kakor tudi sicer, je pokazal Grohar posebno dober čut za barvno harmonijo. Kako so ubrane te barve I Vse Je umerjeno, da barva barve ne moti! In ta ljubki prizori Pastirji vsi veselo gledajo božje Dete, iz katerega prihaja čarobna luč, ki osvetljuje vos prostor in vse osebe sredi temne noči. Marija vsa ginjena kaže pastirjem božični čudež. Prosvetni zvezi čestitamo, da izdaja domače božične razglednice.
—	Slušatelji, ki želijo delati pravnozgodo-vinski državni izpit koncem zimskega semestra 1939-40, naj vložijo prošnjo za pripustitev k izpitu na dekanatu juriHične fakultete do 15. decembra t. 1.
—	Po uredbi o omejitvi prometa t motornimi vozili na tekoče gorivo morajo predložiti vsi lastniki motornih vozil na tekoče gorivo (moto-ciklov, osebnih in tovornih avtomobilov, avtobusov, motornih čolnov, plovnih objektov itd.) ob-lastvu, kjer je njihovo vozilo registrirano, najkasneje do 14. decembra pravilno izpolnjene prijave v dveh izvodih za vsako vozilo. Istotako morajo tudi lastniki motorjev s pogonom na tekoče gorivo, ki jih uporabljajo za pogon industrijskih, rokodelskih ali drugih naprav, predložiti take prijave do 29. decembra prvostopnemu oblastvu za vsak motor v dveh izvodih. Predpisane tiskovine dobe prizadeti lastniki brezplačno pri uradih, kjer je vozilo registrirano, odnosno v čigar okolišu je motor v obratu. Lastniki motornih vozil in motorjev na tekoče gorivo, ki predlože prepozno ali pomanjkljivo ali nepravilno izpolnjene prijave, ne bodo mogli dobiti tekočega goriva za njihov pogon ob prehodu na sistem dobave na karte.
—	»Pozdrav božjemu detetu*, 6 božičnih pesmi za mešani zbor. Zložil Franc Premrl. Odobril škofijski ordinariat v Ljubljani. Samozaložba. Šmartno nod Šmarno goro. Partitura velja 12 din. Kot dodatek sta priložena dva božična odpeva, katera se tudi lahko posamezno naročita in veljata b din. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni.
—	Gospodinje, ki ue ljubijo krpanja nogavic, naj kupijo za svojce SANOPED. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Kupo mašnega keliha so našli v soboto v gorenskem vlaku, ki prihaja ob 12.13 z Jesenic v Ljubljano. Kupa je ležala v osebnem vagonu v kotu pod klopjo. Je srebrna in pozlačena in jo je neznanec narezal in skrivil. Zupni uradni, ki morda pogrešajo kelih, naj sporočijo upravi policije v Ljubljani, ker ni dvoma, da je bil kelih ukraden.
—	Smrtna nesrrcča železničarja. Mariborski osebni vlak, ki prihaja v Poljčane, je do smrti povozil železniškega kretnika Valentina Prešerna, očeta štirih otrok. Prešern je šel iz svojega stanovanja nasproti postajnega poslopja čez železniške tire v kolodvorsko trafiko po cigarete. V tem je privozil vlak, lokomotiva je zgrabila Prešerna in ga pokopala pod seboj. Pokojni je bil star 51 let. Njegove zemske ostanke so pokopali v nedeljo ob številni udeležbi železničarjev, znancev in prijateljev, šolske mladine in drugih. Ob odprtem grobu se je od rajnega poslovil postajenačelnik g. Heric. Naj blagi pokojnik počiva v miru.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj, še na prazen želodec en kozareo naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Tatvina cerkvenih kipov in lustrov. Na Žalostni gori pri Preserju je dobro oblečen človek prosil pred 2 tednoma za ključ, da si ogleda cerkev. Cerkovnik mu je ključ izročil, ni pa šel z njim. Po odhodu so opazili, da je pokradel steklene prizme z lustra. Pri podružnici pri Sv. Ani i^te župnije je pa tat bržkone ponoči vdrl v cerkev od petka do sobote in pokradel tri kipe e stranskega oltarja in prizme z lustra. Kdor bi mogel o tem kaj dognati, naj naznani ali župnemu uradu v Preserju ali škof. ordinariatu v Ljubljani.
Dva mostova čez Savo v Zagrebu izročena prometu
V Zagrebu so imeli v soboto in nedeljo dve lepi slovensosti: v soboto ie bil blagoslovljen in izročen prometu novi savslvi cestni most, v nedeljo pa novi železniški most čez Savo.
Slovesnosti v soboto sta prisostvovala pod-
Eredsednik vlade dr. Vladko Maček in hrvatski an dr. šubašič, blagoslovitvene obrede pa je opravil zagrebški nadškof in hrvatski metropolit dr. Alojzij Stepinac. Slavnostni govor je imel predstojnik oddelka za tehnična dela hrvatske banske oblasti inž. Pavešič, most pa ie z lepim nagovorom izročil prometu ban dr. šubašič. Prvi je stopil na novi most dr. Maček, za njim pa še drugi
JCaJj pKovitc ?
Ni še dolgo, ko sle, g. urednik, zavračali — pa menda brez uspeha — v vašem cenj. dnevniku razvado, ki si hoče osvojiti tla tudi med nami: Skoraj po vseh ljubljanskih izložbah vidimo te dni še vedno spake, pa deloma prav ostudne in skoraj nemoralne, ki naj predstavljajo samega satana — parklja. Redkokje pa opazimo častitljivo podobo sv. škoja Nikolaja. — Če ima parkelj kaj vzgojnega, zelo dvomimo. Pa če bi la *bavbav* tudi kaj vplival na drobno mladino, zakaj pa než-nins otrokom, ki s tako radovednostjo opazujejo izložbe, odtegovali in uničevali jedro lepe »Miklav-leve* legende!? Zakaj odrivali to, kar k »Miklavževi* izložbi nujno spada!?
Čudimo se, ko smo se le večkrat prepričali, kako izbran okus in globok smisel ima ljubljansko trgovstvo za lepoto izložbe, pa tudi umevanje sa versko vsebino raznih praznikov — tukaj je pa domalega odpovedalo. In čemu kopice onih >par-keljčkov<r, ki so nasute po vseh predmetih po izložbah!? Vse po pameti in v soglasju s pravimi, ilasti verskimi običaji — pa tako, da bo vzgojno u tnladitiOt
dostojanstveniki. Ko so prišli do konca mostu, je dejal dr. Maček: »Zdaj se pa vrnimo nazaj!« Ban dr. šubašič je na to pripomnil: »Daj Bog, da je tako srečno!« Dr. Stepinac pa je rekel: »Bolje je, da gradimo, kakor da rušimo.«
K otvoritvi novega železniškega mostu čez Savo, ki je bila v nedeljo opoldne, je prispelo kar osem ministrov kr. vlade, na čelu s predsednikom Dragišo Cvetkovičem in podpredsednikom dr. V. Mačkom. Poleg njiju so bili navzočni še ministri: inž. Beslič dr. Andres, dr. Šutej, Mihaldžič, dr. Laza Markovič in dr. Cubrilovič. Navzočen je bil dalje še ban dr. šubašič in mnogo drugih dostojanstvenikov in zastopnikov. Ko je, toplo pozdravljen, prispel odposlanec Nj. Vel. kralja armadni general Nedeljkovič, so gostje, ki so se zbirali v čakalnici na zagrebškem kolodvoru, sedli v posebni vlak, ki jih je odpeljal do novega mostu. Most je bil ves okrašen z državnimi in hrvatskimi zastavami. Nadškof dr. Stepinac je opravil blagoslovitvene obrede. Nato je spregovoril prometni minister inž. Beslič, nakar je kraljev odposlanec prerezal vrvico na mostu in ga tako izročil prometu. Nato je posebni vlak z gosti vozil čez novi most in se nato vrnil na glavni kolodvor.
Ob 1 je bil v »Orill Roomu« mestne kleti banket, na katerem sta govorila prometni minister inž. Beslič in ravnatelj zagrebškega železniškega ravnateljstva inž. Terček.
Novi savski cestni most je dolg 220 metrov in je širok 8 metrov. Na vsaki strani ima po dve stezi za pešce, ki sta široki po 1.50 m, na sredi pa je 6 metrov široko cestišče za vozove. Vsa dela na tem mostu so opravile domače tvrdke. Stroški za most znašajo skupno 8,800.000 din. Novi most je prav za prav rekonstrukcija starega, ki so ga pričeli graditi že leta 1892.
Novi zelezniški most pa je ves iz železne konstrukcije in je eden najmodernejših na Balkanu. Po njem tečeta dva tira. Most je odlično prestal preizkušnjo obtežbe, ki jo je nadzoroval dr. Mirko Roš iz Curicha. Tudi tu so sodelovale same domače tvrdke, med drugim tudi K1D na Jesenicah. Stroški za ta most znašajo 57 milijonov din.
—Smrtonosna prometna nesreča na BlancL Vsa Blanca z okolico živi nod vtisom prometne nesreče, ki s« je pripetila v nedeljo, 3. t. m., tn pri kateri j« iz?ubil življenje Jestdesetletni Hodnik Jote. Hodnik
je pred nekaj meseci prodal svoje posestvo na Blanci in si kupil drugo v Dolu pri Hrastniku. Minulo nedeljo se je nameraval preseliti na svoj novi dom. V KrSkem pri Jesenku si je naročil tovorni avto, na katerega so naložili pohištvo, živež in druge premičnine. Spredaj v kabini je sedel šofer in Hodnikova žena, dočim je Hodnik sedel zadaj. Ko so prevozili komaj nekaj sto metrov, so prispeli pri trgovini Lapotec do podvoza. Nad cesto je betoniran moet, po katerem teče železnica. Ta moet pa je nenavadno nizek, da mora skoraj vsak voznik, ki ima svoje vozilo naloženo bolj visoko, prelagati, ako hoče naprej. Hodnik j« na avtomobilu sedel tako, da je gledal nazaj ne pa v smer ceste in zaradi tega ni opazil »Damoklejevega meča«, ki mu je odsekal glavo. Šofer, ki je nesrečo zaslutil je vozilo takoi ustavil. Ko je izstopil iz avtomobila, se mu je nudil strašen prizor: glava ponesrečenega je ležala na cesti, dočim je bilo truplo v krvi še na avtomobilu. Namah se je zbralo na kraju nesreče mnogo ljudi, ki »o sočustvovali ■ nesrečno vdovo in otroci ponesrečenega Hodnika, ki je bil na Blanci izredno priljubljen in spoštovan. Na lice mesta je prispela iz Sevnice tudi sodna komisija, ki jo je vodil sodnik s.s. gosp. Vinko Ravtner. Po ogledu te, je avto vožnjo nadaljeval, mrtvega Hodnika pa so prepeljali na dom, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Pogreb tragično umrlega vrlega Slovenca in dobrega krščanskega moža, ki zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke, bo v torek na domačem pokopališču. Naj počiva v mirul
pO cbvza/£
rjrm
P0
*	V Zagrebu bodo popisali vse zaloge živež-nih potrebščin. Zagrebški mestni poverjenik Mate Starčevič je izdal z ozirom na pretirane cene živežnih potrebščin proglas, v katerem med drugim stoji, da se morajo v roku treh dni popisoti vse živežne potrebščine na ozemlju mesta Zagreba Kdor se te naredbe ne bo držal, bo kaznovan s kaznijo do 6 mesecev ali globo do 50.000 dinarjev.
*	Novi proračun splitske občine znaša 54 milijonov 24.108 din. Te dni so ga predložili v odobritev banski oblasti. Novi občinski svet je proračun zmanjšal za okroglo dva milijona s tem, da je znižal nekatere občinske doklade.
*	Zagoneten zločin na cesti. V bližini vasi TTagnje v okolici Bjelovarja je orožniška patrulja na cesti našla mrtvega 40letnega kmeta Lju-hnmirja Kalebanoviča. iNa njegovem truplu je bilo več hudih ran, povzročenih z nožem, sledovi okrog trupla pa so kazali, da se je med pokojnikom in neznanim napadalcem vodila ogromna borba za življenje in smrt. Kakor so orožniki dognali, je imel pokojnik pri sebi več tisočakov, ki jih pa pri njem niso več našli. Nekaj korakov proč od trupla so našli zavitek z ženskimi čevlji znamke Bata in tremi pari nogavic, ki jih je Kelebanovič kupil v Bjelovarju. S Kelebano-vičem so odšli iz Bjelovarja še štirji drugi kmetje, s katerimi je Kelebanovič nekaj časa popival, nato pa so se ločili. Sum je padel nanje, toda pri zaslišanju so uporno zanikali, da' bi oni ubili Kelebanoviča. Kmetje one vasi so slišali v noči klice: »Nikar me ne ubijte, imam ženo in dva otroka.« Orožniki marljivo poizvedujejo za roparskim morilcem.
*	Iz maščevanja ustrelil strica. V vasi Vrto-glavcih pri Slavonski Požegi jc bil ustreljen 60-letni kmet Stevo Prodanovič. Prodanovič je prišel v mraku do hiše Jule Bjelac in tam sedel na klop. Komaj je sedel, je že odjeknil strel, ki ga je pogodil v hrbtenico. Prebivalci hiše so takoj priskočili, toda starec je v nekaj minutah izdihnil. O ubijalcu ni bilo ne duha ne sluha. Šele kasneje se je prijavil orožnikom 19-letni nečak ubitega, Luka, ki je povedal, da je ustrelil strica iz maščevanja, ker mu je le-ta pred nekaj dnevi_ ukradel puško in 300 din. Zalezoval ga je do hiše in ko je stric sedel na klop, ga je ustrelil. Poleg tega trdi Luka tudi, da je Prodanovič ubil letos poleti kmeta Dragičeviča, katerega truplo so našli na n jegovem vrtu. Prodanovič je bil svoječasno zaradi razbojništva obsojen na 20 let robije, pred nekaj leti pa je bil izpuščen na pogojni odpust.
*	Uboj uglednega kmeta. V vasi Vrhovine pri Slavonskem Brodu so se sprli trije bogati kmetje zaradi nekih sliv. Mato Babič in Ante Jančič sta očitala Tomu Sudareviču, da je pred leti posekal nekaj njunih sliv. Vsi trije so bili pijani in zato so mesto besed kmalu začeli padati udarci kola in sekire. Babič in Jančič sta Sudarevifa s sekiro in kolom pobila do smrti. Sudarevič je bil zelo ugleden kmet.
*	Namesto svatovskega sprevoda pogreb. V hiši Mare Lenič v vasi Bošnjaci pri Bosanskem Brodu so se pripravljali na svatovščino, ker se je te dni nameraval oženiti domači sin Franjo. Toda prišlo je drugače. Mara je bila v soboto zvečer v kuhinji, kjer je pekla za svatbo. Tedaj pa se je priplazil v kuhinjo kmečki fant Nikola Lukič, ki je ženo zabodel z nožem v vrat in hrbet ter ji prizadejal tako hude rane, da je kmalu izkrvavela. Ko je njen sin to videl, je padel v nezavest. Lukič je pobegnil, toda orožniki so ga kmalu prijeli. Zločin je priznal, ničesar pa noče povedati o nagibu. "Sodijo, da je zaklal Maro zaradi te?a, >!h bi prepreči! že-nitev Franja z njegovo nevesto, v Katero je bil sam zaljubljen.
»Povej, Viktor, ali ne bi bilo pametno, če bi
Eočakala in šele po vojni kupila sinčku globus? ahko se zgodi, da bo do takrat zemlja dobila
drugo obliko.«
Ljubljana, 5. decembra
GledaliSče
Drama. Torek, 5. de«, ob 15: >Snegulčica< in Miklavžev nastop z obdaritvijo otrok. Izven. Znižane cene. — Sreda, 6. dec.: Zaprto. — Četrtek,
7.	dec.: »Hudičev učenec«. Red Četrtek. — Petek,
8.	dec ob 15: »Emil ln detektivi«* Mladinska predstava. Izven. Znižane cene; ob 20; »George Dan-din«. Izven. Znižane cene.
Opera. Torek, 6. dec.: Zaprto. — Sreda, 6. dec.: »Gorenjski 6lavček«. Red Sreda. — Četrtek, 7. dec.: »Boris Godunov«. Red A. Gostuje Josip Križaj. — Petek, 8. dec. ob 15: »Pri belem ko-njičku<?. Izven. Znižane cene; ob 20; »Sabska kraljica«.Gostuje Josip Gostič. Izven. Znižane cene.
Radio Ljubljana
Torek, 5. dec.: 7 Jutranji pozdrav >— 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šol. ura: Kaj pa bo Miklavž prinesel? Razgovor otrok bežigrajske poskusne šole, vodi M. Zor — 12 Glasbene slike (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Rad. orkestra 14 Poročila — 16.30 Miklavževanje za otroke: a) J. Boon: Sveti Miklavž in divji mož. Igra, izvajajo člani rad, igral, družine, b) Nastop sv. Miklavža — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Koncert Miklavževih darov. Poje Nuša Kristanova, igra Radij, orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Miklavž govori odraslim.
Prireditve in zabave
Danes ob 7 zvečer pride v mogočnem spremstvu sv. Miklavž v frančiškansko dvorano. Vabimo vse cenj. starše, da pripeljejo s seboj svoje otroke, da jih Miklavž obdari. Po obdaritvi otrok se bo spomnil tudi starejših, seveda samo pridnih. Za poredne je pa naročena četa parkljev, ki bodo vsakemu porednežu očistili slabo in pa grešno navado I — Darovi se sprejemajo danes ves dan v Škrabčevl sobi franč. pasaže.
Ponovitev igro »Miklova Zala« v frančiškanski dvorani. Ker mnogo ljubljanskega občinstva ni moglo dobiti vstopnic za prvo uprizoritev te narodne igre. se ista ponovi na splošno željo še v nedeljo 10. decembra ob 5 popoldne. Vstopnice so že na razpolago v trafiki Soukal Pred škofijo. Oskrblte si jih pravočasno, ker bo zopet velik naval.
»Magdino žrtev« (spisal Janko Mlakar) bo uprizorila srednješolska kongregacija pri uršulin-kah
na praznik Brezmadežne ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Vstopnice se dobe pri Sfiligoju v Frančiškanski ulici 1, zvečer pa pri blagajni.
F. O. Šiška priredi v torek, 5. dec., Miklavžev večer, ob 5, za mladino, za odrasle ob 8 v samostanski dvorani.
Salezijanski Mladinski dom na Kodeljevem. Miklavž bo prišel in razdelil darove otrokom in odraslim danes zvečer ob 7. Darovi se sprejemajo v pisarni do 6. zvečer. Vstopnice k predstavi se dobe v upravi za kino.
Sentjakobčanil Danes nas zopet obišče sv. Miklavž. Otroke popoldne ob 6, odrasle pa ob 8 zvečer v faml dvorani. Tako zabavnega večera kot letos, nam naši fantje ob prihodu sv. Miklavža še nikoli niso priredili. Kar povprašajte sofarane, ki so prisostvovali pri njegovem nedeljskem prihodu. Ne bo vam žal! Zato naročite darilo in vstopnice danes popoldne v farni dvoranil
Šentjakobski Miklavž. Kakor navadno je obiskal sv. Miklavž tudi letos, z vsem svojim nebeškim in peklenskim spremstvom, med prvimi šentjakobsko faro v novi farni dvorani, v nedeljo ob 5 in ob 8. Pred polno dvorano so odigrali najprej člani FO Vombergarjevo priložnostno igro »Rebeljon v peklu«. Bil je to pravi rebeljon, ki so ga pvzročili trije tički: Kurent, Mevža in Grdavž s svojimi burkami in svojo muziko. Vendar je »njegovo strašanstvo« peklenski glavar upor užugal med gromom in bliskom ter nato poslal svoje peklenske legije v Miklavževo spremstvo. Miklavž sam je nastopil v vsem svojem veli-častju. Pozdravil je vse navzoče; v svojem nagovoru je ožigosal današnjo »modo golih kolen«, slab film in njega prepogosto obiskovanje. Sledilo je obdarovanju in na koncu slovo sv. Miklavža. Ker je pa svetnik uvidel, da je dvorana premajhna, da bi mogel v dveh nastopih vse obdarovati, je sporočil, da se
fovrne še v torek popoldne ob 6 in ob 8 zvečer. — entjakobčane vabimo, da se obeh prireditev polnoštevilno udeleže.
Predavanja
Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana-mesto ima zopet v sredo, dne 6. t, m., ob 19 v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici, pritličje, svoje redno predavanje s skiop-tičnimi slikami pod naslovom: »Upoštevajmo zakone dedovanja pri izbiri in vzgoji naših kulturnih rastlin.« Obravnaval bo to zanimivo in važno snov g. inž. Ser-gej G o r j u p , kmet. svetnik pri Kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani Vstop prost
Cerkveni vestnik
Kongregacija Mar. Pomočnice za gospe pri sv. Jožefu nima danes popoldne shoda, ampak šele prihodnji torek 12. t. m. ob 5 popoldne.
Kongregacija za gospe pri sv. Jožefu danes zaradi Miklavževega večera nima shoda. Prihodnji sestanek bo danes teden 12. t. m. ob navadni uri, prej pa odborova seja.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska 6; mr. Hočevar, Celovška 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Poizvedovanja
Lovski pes, rjav, pikčast, srednjevelik, se je zatekel. Številka znamke 1110 Ljubljana. Dobi so pri Remec Franc, Obrije 8, p. Moste pri Ljublj.
Anekdota
Neki nemški vladajoči knez je nadzoroval šolo. Preden je odšel, je dal ravnatelju roko in dejal: »Z vsem sem zelo zadovoljen — samo juha je nekoliko j>reslaba.<
Ravnatelj šol>j je spremljevalce kneza vprašal, kaj ima opraviti juha s šolo.
»Ne storite si ničesar iz tega,« Je odgovoril spremljevalec. »To bi moralo njegovo Visočan-stvo prav za prav reči Šele po nadzorovanju ubožnice.«
Mengeš
Fantovski odsek priredi na praznik 8. dec. slavnostno akademijo. Spored: ob 2 popoldne 6lo-vesnen litanije v župni cerkvi in blagoslovitev mladčevskega prapora, ob 3 v društveni dvorani nagovor, nato igra »Križ in sovjetska zvezda«, * Vabimo sosedu je odseke iu prijatelje t
Najnovejša poročila
Sovjetski vojaki tonejo v ladoškem jezeru
Sneg rešuje Finsko
"Amsterdam, 4. decembra. A A. Havas: Helsinki in vsa Finska se nahajata pod debelo odejo snega. To onemogoča resnejše napade 8 strani sovjetskih čet, ki so pretrpele neuspeh tudi pri poskusu prekoračenja Ladoškega jezera. Ker je led počil, se je na stotine sovjetskih vojakov po-greznilo v jezero.
Helsinki, 4. decembra. AA. Reuter: Na skrajnem vzhodu Karelijske ožine se vodijo velike borbe. Dve finski diviziji, ki štejeta 38.000 moi, sta se spopadli z dvakrat močnejšo vojsko Sovjetske Rusije. Finski vojaški krogi demantirajo vesti iz ruskega vira, da bi bile sovjetske čete prodrle daleč na finsko ozemlje. Nikjer pa ruske čete niso prekoračile Manerheimove črte.
Na skrajnem severu Finske zaradi snežnih viharjev sploh ni bilo borbe v teku današnjega dne. Vse vesti, ki prihajajo z bojišča se strinjajo v tem, da finska vojska z velikim junaštvom zadržuje sovražnikovo prodiranje. Neki finski letalec je ubil 41 ruski vojakov s strojno puško. Drugi letalec se je spoprijel s svojim letalom s celo rusko eskadrilo. Finsko topništvo strelja neverjetno precizno. Trdijo, da niso točne vesti, da
bi bili Finci uničili rudnik nikla v Salmijarmiju. Danes so častniki generalnega štaba izvršili inšpekcijo rudnika, ki dela popolnoma normalno. Toda vse mesto t rudnikom vred je minirano ter je vse pripravljeno za razslrelitev rudnika v primeru, da bi obstojala nevarnost, da ga zasedejo sovjetske lete.
Helsinki, 4. dec. A A. Reuter: Sovjetske čete so začele ofenzivo proti laki Petsamo že v soboto. Finske čete so v naglici izkopale jarke ter zgradile gnezda s strojnimi puškami ter barikade na potili. V teku včerajšnjega dneva so finske čete obkolile pri Salmijerviju oddelek 200 sovjetskih vojakovi Finske čete so z vseh strani začele streljati na ta sovjetski oddelek, čigar nadaljnja usoda ni znana. Sovjetska letala, ki so včeraj letala nad Sodnnkjelejom, so bila obstreljevana od finskih baterij. Neko sovjetsko letalo je bilo prisiljeno spustiti se, drugo pa se je jadrno umaknilo. Misli se, da so sovjetska letala prišla na pomor obkoljenim sovjetskim vojakom ter jih odpeljala na varnejše mesto. V pokrajini jezera Ladoga so vojne operacije neznatne.
Sovjetska vlada odbila finske predloge
Moskva, 4. decembra. A A. Havas: Uradno 5e ničesar ne izjavljajo glede finske ponudbe o nadaljevanju pogajanj. Na uradnem mestu niti ne potrjujejo, da je švedski poslanik izročil finski predlog. Kakor se trdi v moskovskih političnih krogih sovjetska vlada ne bo sprejela finskega predloga.
Stocleholm, 4. decembra. AA. Štefani: Tisk s sarkazmom piše o tako imenovani »narodni finski vladi«, za katero pravi, da je samo lutka v rokah Moskve. Priznanje te nelegalne vlade dokazuje, da nameravajo Sovjeti iz Finske napravili sovjetsko provinco.
Moskva, 4. decembra. A A. Havas: Po radiu je bila objavljena vest, da je Molotov sprejel tukajšnjega švedskega poslanika Vintera, ki mu je sporolil ieljo finske vlade, da se obnovijo pogajanja. Molotov je odgovorit, da sovjetska vlada ne prizna vel finske vlade, ki je zapustila prestolnico in da prizna samo ovo vlado, s katero je sklenila pakt o prijateljstvu in nenapadanju.
Tudi žene
morajo v vojno službo
Helsinki, 4. decembra. AA. Havas: Vlada je proglasila obvezno vojaško službo za vse žene od 20. do 60. leta. Finske žene so ta sklep sprejele z navdušenjem ter so odločene prispevati svoj del k obrambi svobode Finske.
Prostovoljci hite na Finsko
Stockholm, 4. decembra. A A. Reuter: Vršijo Ise pospešene priprave za sprejem finskih otrok. Pripravljajo se zavetišča in hrana. Otroci prihajajo skozi gozdove ob finsko-švedslci meji ter so večinoma lačni in prehlajeni. Soproga švedskega zunanjega ministra je ustanovila koordinacijski odbor ženskih karitativnih organizacij, ki bo sodeloval s švedskim Rdečim križem. Ves čas prihajajo veliki prispevki za pomoč Fincem. Okoli 1500 Švedov se je že vpisalo med prostovoljce ter so mnogi odpotovali na lastne stroške na Finsko. f tudenti švedskih univerz so poslali kralju prošnjo z velikim številom podpisov, v kateri prosijo svojega suverena, naj Švedska aktivno podpre Finsko. V več delih Stockholma so bile demonstracije, v teku katerih so demonstranti istotako zahtevali aktivno pomoč Finski.
Manifestacije za Finsko na Madžarskem
Budimpešta, 4. decembra. AA. Štefani: Na današnji seji parlamenta je poslanec stranke malih posestnikov Varga imel govor, v katerem je z najtoplejšimi besedami izrazil simpatije finskemu ■narodu. Vsi poslanci so priredili manifestacije Finski.
Skupščina Zveze narodov bo 11. decembra
Ženeva, 4. dec. c. Skupščina Zveze narodov je sklicana za 11. decembra. Na njej bodo najbrž sprejeli sankcije proti Sovjetski Rusiji.
Sovjete naj spode iz Zveze
Ženeva, 4. dec. AA. Delegat argentinske vlade je predal generalnemu tajniku Društva narodov noto, v kateri zahteva izključitev Sovjetske Rusije iz Društva narodov. V krogih delegatov velikega število držav, članic Društva narodov, se razvija pokret, da se Sovjetska Rusija izključi iz Društva narodov.
Švedski zunanji minister bo odstopil
Stockholm, 4. dec. AA. DNB: Po pisanju »Afton Bladeda« proučujejo politič. krogi možnost rekonstrukcije švedske vlade. Obstoja namen sestaviti vlado široke koncentracije. List trdi, du je tozadevni sklep padel že koncem minulega tedna. Rezultat pogajanj, ki se vodijo med posameznimi političnimi strankami, bo sporočen v kratkem javnosti. Smatra se, da bo Sandler izstopil iz vlade. Merodajni krogi niti ne potrjujejo, niti ne demantirajo glasov, ki krožijo v prestolnici o ostavki zunanjega ministra.
Dr. Ley odpotoval v Rim
Monakovo, 4. dec. AA. Vodja nemških delavskih organizacij dr. Ley je odpotoval v Rim.
Na zapadni fronti:
Pariz, 4. decembra. A A. Havas: Nocojšnje sporočilo z bojišča se glasi: Krajevno udejstvo-vanje patrol. Tu pa tam topniški ogenj. Manifestacije za Finsko
Huda letalska nesreča
Berlin, 4. dec. AA. DNB: Letalo italijanske zrakoplovne družbe »Ala Litoria« se je ponesrečilo danes ob 14 med letom od Monakovega v Berlin. Nesreča se je pripetila v nekem bavarskem gozdu. Tri osebe so našle smrt pri tem, sedem pa jih je bilo ranjenih. Vzroki nesreče še niso znani, smatra pa se, da se je letalo zaletelo v neki hrib.
Rudniki niklja v ognju
Oslo, 4. decembra, t. Havas: Na norveško mejo so pribežali begunci iz sever, dela Finske. Pripovedujejo, da trajajo borbe na polotoku Ri-bačji neprestano dalje. Finci so sovjetskim vojakom v srditih borbah iztrgali nazaj mesto Pečamo in so se sedaj tamkaj zabarikadirali. Finci kakor Sovjeti dobivajo sveže čete, tako da je pričakovati, da se bodo boji še bolj razvneli.
Begunci so tudi pripovedovali, da so videli velikanske stebre črnega dima, ki so se dvigali iznad Salmijaervi, kjer leže rudniki za nikelj. Rudniki torej gore in je verjetno, da so jih zažgala sovjetska letala, ki so jih obstreljevala z zažigalnimi bombami.
Sijajno finsko letalstvo
Helsinki, 4. decembra, t. Vrhovni poveljnlK finskega letalstva (ki verjetno ne šteje več kakor 500 letal), polkovnik K or i koški je izjavil, da je izredno zadovoljen z delovanjem svojega letalstva. Finskim letalom se je namreč posrečilo, da so samo na fronti v Kareliji z bombami zbili 18 velikih sovjetskih tankov. Kjer nastopijo finski letalci proti sovjetskim, ni dvoma o izidu borbe. Finska je naročila mnogo letal v inozemstvu. Večje število letal — med njimi 10 letal iz Italije tipa »Savoia« je že prispelo v Helsinki. Od drugod še pridejo.
Minska polja ovirajo sovjete
Moskva, 4. dec. AA. DNB: »Pravda« objavlja poročila o bojih s Finci. Poročilo pravi, da sovjetske čete, ki napredujejo na Finskem, najbolj ovirajo minska polja. Poročilo pravi dalje, da te mine leže vse povsod, po cestah, pred hišami, po trgovinah, v lekarnah, briv-nicah in v prostorih raznih uradov, »lzvestja« pišejo, da je zadosti, dotakniti se kjerkoli kakega navadnega kolesa, prislon jcnega ob zid ali prijeti za kako orodje ali pa odpreti kakšna vrata in že poženejo mine vse to v zrak. Ponekod so mine enostavno skrite v snegu.
Nemci poročajo o »strašnih učinkih sovjetskega bombardiranja«
Moskva, 4. dec. A A. DNB: Zanimiva so prva poročila o nastopu sovjetskega vzhodnega brodovja proti Finski. Današnja »Pravda« piše, da je vzhodno brodovje dobilo istočasno kot kopenska vojska povelje, naj naskoči na finsko ozemlje in v finskih vodah, tla uniči sovražnika in da zagotovi varnost sovjetskih pristanišč v hinskem zalivu. Prva naloga sovjetskega brodovja je bila v tem, da sodeluje pri bombardiranju finskih obalskih utrdb ceverno od Leningrada. Učinek bombardiranja sovjetskih vojnih ladij je bil strahovit. V teh bojih se je posebno odlikovala nova križarka »Kirov«. /.di se, da je odličen nastop te križarke treba razumeti kot zanikanje vesti, k; se širijo v inozemstvu in ki pravijo, da je bila križurka »Kirov« torpedirana.
Drobne novice
Kodanj, 4. dec. AA. Reuter: Neka nemška patrolna ladja je zadela danes od mino južno od otoka I.angelunda ter se potopila.
London, 4. dec. AA. Reuter: V nedeljo zvečer se je potopila v bližini Norfolka angleška ladja »Ilainsterly« (2160 ton). Ladja se je potopila, ker je trčila ob drugo ladjo. Posadka ludje je bila izkrcana na spodnji angleški obali. En član posadke je verjetno utonil.
Berlin, 4. decembra. AA. DNB: Maršal v. Macken6en bo proslavil v siedo svojo 90 letnico. Ob tej priliki bo prirejena intimna svečanost, pri kateri mu bo vrhovni poveljnik V6e nemške vojske general v. Brauchitsch po čestitkah poklonil v imenu nemške vojske konja-belca.
Pariz, 4. decembra. AA. Havas: Od včeraj dalje je poostreno policijsko nadzorstvo v Haagu in drugih holandskih mestih. Pravijo, da so bili ti ukrepi izdani zaradi večje notranje varnosti.
Rim, 4. decembra. AA. Štefani: Italijanski veleposlanik pri Vatikanu Alfieri bo izročil svoje poverilnice sv očetu Piju XII. 7. t. m.
Pariz, 4. decembra. AA. Havas poroča iz Kovna: Litvo bo zastopal na konferenci baltiških držav, ki bo 7. in 8. v Revalu, zunanji minister Urbsis.
Genova, 4. decembra. AA Štefani: Veliki italijanski prekooceanski parnik »Conte di Savoia« je priplul danes iz Newyorka v Genovo z velikim številom potnikov,
jS L1UBI1AN4
Zgledna podjetnost
bežigrajskih prosvetarjev
Vogelni kamen bežigrajskega prosvel. doma blagoslovljen
_ _	Ljubljana, 3. decembra.
Bežigrajsko prosvetno društvo zadnja leta prav živahno deluje, kljub temu, da ga ovira pomanjkanje primernih društvenih prostorov. Z zavidanja vrednim pogumom so se zato bežigrajski prosvetarji letos lotili naloge, zgraditi svojemu društvu dostojen dom. Nabiralna akcija je kar lepo uspela, saj je bilo vse polno požrtvovalnih delavcev, ki so radi prijeli za delo. Že poleti je prevzel stavbenik Alojzij iCamnikar iz Ljubljane zidavo, potem ko je res lepe načrte izdelal inž. arh. Tomaž Štrukelj. Sedaj je dom že zrastel do prvega nadstropja. Zadnjo nedeljo je bil na praznični način blagoslovljen vogelni kamen.
Ob pol 11 dopoldne je v cerkvi sv. Cirila ki Metoda daroval sv. mašo domači župnik g. p. Kazimir Zakrajšek za vse številne dobrotnike »Bežigrajskega doma«. Razumljivo je, da je bila pri maši vsa številna bežigrajska prosvetna družina. Po maši pa so se zbrali bežigrajski prosvetarji na stavbišču za cerkvijo, kjer je poštarska godba pod vodstvom občinskega svetnika g. Penka igrala krepke koračnice. Botra ljubljanskega župana dr. Juro A d 1 e š I č a in botrco go. Frančiško Bregarjevo sta pozdravila fantič in deklica in jima dala lepe spominske šopke. Knezoškofa g. Gregorija R o ž m a n a , eastopnika bana inšpektorja S. Kranjca, botra in botrco, topniška generala g. Janeža, predsednika ljubljanske Prosvetne zveze univ. prof. dr. L u k m a n a , zastopnika ravnatelja bežigrajske gimnazije gosp. prof. J e s e n o v c a in druge go6te je nato pozdravil predsednik Stavbne zadruge ravnatelj St. Sušnik. Posebno zahvalo je izrekel prevzv. knezoškofu. ki je podaril svet za Prosvetni dom, zatem pa botru in botrci ter vsem dobrotnikom, ki so pomagali Beži-
grajcem pri uresničitvi njihove davne želje. Gdč. Lucija Pahor je v imenu mladine pozdravila botrco in botra, bežigrajski cerkveni pevski zbor pa je pod vodstvom gosp. Puša odpel kantato »Če Gospod ne zida hiše«.
Predsednik ljubljanske Prosvetne zveze univ. profesor prelat dr. Franc Lukman je v lepem govoru orisal naloge katoliške prosvete. Omenil je, da raste novi bežigrajski prosvetni dom na božji njivi, kamor so več kakor 125 let pokopavali Ljubljančane. V okolici doma pa stoji Baragovo semenišče in cerkev treh Kristonoscev Krištofa. Cirila in Metoda Ta soseščina dovolj jasno dokazuje, kakšen duh naj se vseli v novi prosvetni dom, čigar vogelni kamen bo sedaj blagoslovljen. Strahote, ki jih doživlja Evropa, najbolj jasno izpričujejo potrebo, da mora sleherno prosvetno delo imeti svoj temelj v krščanski veri in da mora naše prosvetno delo zahtevati v zasebnem in javnem življenju povsod Boga I
Prevzv. knezoškof dr. Rofman je naio ob asistenci duhovščine opravil blagoslovitvene molitve in zatem vzidal v vogelni kamen puščico s spominsko listino, ki naj še poznim rodovom priča, v kakšnih časih so se Bežigrajci lotili graditve prvega velikega prosvetnega doma v Ljubljani. Po blagoslovitvi jc akademik B a j t s klenimi besedami izrekel zahvalo vsem, ki so pripomogli, da je slavnost tako lepo potekla. Na stavbišču je bilo zbranih okrog 800 bežigrajskih prosvetarjev, med njimi polno dijakov bežigrajske gimnazije. Vsi so z veseliem opazovali slovesnost, ki je bila najlepše priznanje za njihovo dolgotrajno požrtvovalno delo, prav tako pa so z veseljem šli za botrco in botrom potrkat ob vogelni kamen in dodat svoj delež k zbirki za prosvetni dom.
Pretresljiv in vsebinsko globok film o velikem borcu, zdravniku znastveniku. ki ■ El hi 4% mA — — je odkril bacil tuberkuloze in rešil človeštvo E#Ir KOD«! I FiOCll najhujše morilke.--Glavno vlogo ima
Kino Union tel. 22-21 Ob 16., 19. in 21.15 uri EMIL JANNINGS
»Lada« ima razstavo v Jakopičevem paviljonu
V	nedeljo je umetniški klub »Lada« odprl svojo razstavo v Jakopičevem paviljonu. Ob 11 dopoldne se je k svečanosti zbralo lepo število ljubiteljev nuše umetnosti. Razstavljenih je 119 del dvajsetih slikarjev in kiparjev.
tri .^Pf1 razstovo z nagovorom predsednik Kluba likovnih umeinikov g. Vavpotič s primernim nagovorom, v katerem je posebno poudaril, da ima klub »Lada« namen pospeševati sodelovanje naših umetnikov v vseh štirih južno-slovanskih središčih. Kot zastopnik g. bana se je slovesnosti udeležil prosvetni šef dr. S u S -n i k Lovro, mestnega župana dr. Adlešiča je zastopal polkovnik Andrejka. Bili so navzoči še predsednik Narodne galerije dr. Fr. Win-diseher, zastopnik odvetniške zbornice dr. S vrgel j, Boris Kalin za Društvo slovenskih umetnikov, prof. Kregar Za Klub neodvisnih in številni drugi odlični zastopniki našega javnega in kulturnega življenja.
Razstava je odprta vsak dan od 9 do 17 in jo prav zaradi tega, ker so na njej zastopane vse struje in združuje dela starejših in mlajših umetnikov, prav posebno priporočamo.
Naši nameščenci so slovesno proslavili praznik zedinjenja
Kakor smo že kratko poročali v nedeljski številki, je priredilo Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije v dvorani Delavske zbornice, ki je bila za to priliko zelo okusno okrašena, svečano proslavo narodnega praznika, katere so se med drugimi udeležili .številni predstavniki našega javnega mnenja in socijalnih zavodov.
Nameščenci so proslavo narodnega praznika letos prvikrat priredili. Posamezne točke sporeda so izvajali nameščenci sami, spored pa so začeli izvajati z državno himno, ki jo je zaigral društveni orkester.
_ Predvsem nam je omeniti, da nas je topot na-meščenska organizacija prijetno presenetila s svojim lastnim pevskim zborom, ki je odlično odpel nekaj narodnih in umetnih pesmi in ki ga sprelno vodi prof. g. Mavricij Bergant. Pevci so bili deležni toplega odobravanja, prav takšna pozornost pa je bila izkazana napram gdč. Štefki Korenčanovi, ki je odlično zapela nekaj lepih pesmi. Posebno dobro je podala Flajšmanovega Metuljčka in Ger-bičevo: Kakor dih. Orkestralne točke so bile na višku. Posebno so ugajali občinstvu Jaklovi: Slovenski biseri in Leopoldov venček jugoslovanskih narodnih melodij. Dalje nam je omeniti recitacijo g. Seslja, ki je odlično recitiral odlomke iz Cankarjevega Kurenta. Tudi vse ostale točke so bile dobro izvajane.
V	drugem delu sporeda je podal nekai misli k praznovanju 1. decembra pravni referent OUZD in organizator slovenskih nameščencev g. Rudolf S mer su. Njegov govor je bil kratek, jasen in odločen. Poudarjal je, da se mora vsak Slovenec, Hrvat in Srb zavedati kaj nam je Jugoslavija, sen tolikih generacij in stotisočev naših najboljših sinov, ki so po raznih hojiščili umirali in krvaveli za svobodo, ki jo mi sedaj uživamo. Posebno sedaj v teh težkih časih, ki jih preživlja človeštvo in Evropa in v času, ko divja zunaj naših meja bolna vihra, globoko čutimo, kaj nam je lastna država, ki je danes bolj kot kdaj koli prej otok miru v razburkani Evropi. Svoj govor je zaključil z izjavo vdanosti napram naši kraljevski dinastiji in končal t izjavo, da je Jugoslavija danes in jutri začetek in konec našega programa, ob kateri mi Slovenci stojimo in pademo.
«■
1 Izseljensko akademijo bo v nedeljo 10. decembra ob 10 30 dopoldne priredila v frančiškanski dvorani mladina ljubljanskih šol. Spored je izbran. Poleg govora g. bana dr. Marka Natlačena bodo akademijo izpolnjevali pevski zbori, godalni kvartet, violina ob klavirski spremljavi, recitacije in simbolični nastopi. Podrobnejši spored bomo še objavili. Rafaelova družba in Izseljenska zbornica vabita k številni udeležbi na tej akademiji, ki bo dostojen zaključek izseljenskega tedna.
1 Šentjakobčanil Prečitajte objavo pod »Prireditve«! Danes nas zopet obišče...
1 Trnovčanil Sv. Miklavž pride danes v Trnovski prosvetni dom dvakrat, obakrat z vsem svoiim številnim spremstvom. Ob 18 pride obdarit naše malčke ob pol 21 Da odrasle. Naročila se

MIKEAVŽEVATVJE
danes zvečer v restavraciji „UNI0N"
Darila sprejemamo in rezerviramo mize
sprejemajo od 10. ure dalje v društvenem domu.
1 Jersey obleke, Karničnik, Nebotičnik.
1 Miklavž, ki bo prišel kakor vsako leto tudi letos v Dramo, se bo cfglasil, obdan s svojim sijajnim spremstvom angelov, parkljev, Mefistom itd. pri mladinski predstavi »Snegulčica« danes popoldne ob 15. Delil bo pridnim otrokom darila, ki bodo prispela v teku torka najkasneje do 14 k vratarju Drame, opremljena z imenom in pohvalami oziroma grajami za obdarovanca.
1 9 povjšanju ceni mleka. Obveščamo, da se nanaša nhše Obvestilo samo na člane Mlekarskega društva za Ljubljano in okolico ter njihove odjemalce, katere prosimo, da navedeno 1 ceno 2.50 din za liter lojalno vzamejo na znanje. — Mlekarsko društvo za Ljubljano in okolico.
1 Za mestne reveže je znana ljubljanska ma-nufakturna trgovina podarila 157.50 din kot razliko med dobavo dražjega blaga. Za zavetišče za za onemogle sta darovali tvrdki J. S t r o j a n š e k, Pred_ škofijo 21, 20 m blaga, tvrdka Peterka E. >»A ž m a n« na Pogačarjevem trgu po 10 m blaga, jopico in srajco. Ljubljanska podružnica hrvatskega kulturnega društva »N a p r e -d a k« je pri nedeljski Miklavževi obdaritvi obdarila tudi dva revna otroka, ki ju je na željo društva določil mestni socialni urad. Vsem dobrotnikom revnih izreka mestno poglavarstvo najtoplejšo zahvalo tudi v imenu obdarovanih ter dobrotnike priporoča vsej naši dobrosrčni javnosti v posnemanje pri Miklavževih in božičnih obdaritvah.
8. decembra 1.1. AKADEMIJA
F0 in DK Moste
ob 8 zvečer v Ljudskem domu Vljudno vabi odbor.
1 Smrten padec v Ljubljanico. V nedeljo zjutraj 60 opazili ljudije, da leži pod staro cukrarno v strugi Ljubljanice moško truplo. Takoj 60 obvestili reševalce, ki so takoj prišli in utopljenca potegnili na breg. Obveščena je bila tudi uprava policije in sta prišla na kraj nesreče policijski zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik Podobnik, ki sta odločila, naj se truplo ponesrečenca prepelje v prosekturo splošne bolnišnice. Policija je zatem uvedla preiskavo in ugotovila, da gre pri tej nenadni 6mrti le za nesrečno naključje. Ponesrečenec je bil 52 letni mestni delavec Jože Kalin, ki se je v soboto na večer našel s svojo ženo v gostilni na Ambroževem trgu. V gostilno je prišel tudi njegov znanec iz cukrarne. Kalin je namreč stanoval v stari cukrarni. Kalinov znanec Franc Homec pa je stanoval v cukrarni v zavetišču Ker 6e je preveč zamudil, je prosil Kalina, naj mu gre odpret vežo, ker stanovalci zavetišča nimajo vež-nih ključev zaradi tega, da se drže hišnega reda. Kalin je to storil, ni ga pa bilo nazaj v gostilno, čeprav je ženi obljubil, da se bo vrnil. Kalinova žena je ob 11 odšla domov, pa moža doma ni našla. Šla ga je iskat, vendar brez uspeha. Šele zjutraj so našli ponesrečenca v Ljubljanici. Vsi znaki kažejo, da je Kalin po nesreči moral pasti po bregu v vodo, pri čemer se je najbrž udaril po glavi lako močno, da ie izgubil zavest. To pa je zadoščalo za naglo smrt. Da je vsak zločin izključen, dokazuje tudi izjava stražnika, ki jc bil na Ambroževem trgu in videl, kako sta ponesrečenec in njegov znanec odšla proti stari cukrarni..-Na trgu je stražnik ostal še cel četrt ure, vendar od stare cukrarne sem ni slišal niti najmanjšega glasu, čeprav je bilo že vse mirno na cesti. Najbolj verjetna ie razlaga, da je Kalin takoj potem, ko ie spremil znanca iz zavetišča, padel v vodo.
Sigmund Freud umrl
London, 4 dec. t. Reuter: Znani »filozof« Sigmund Freud, ki je zadnja lela prebival v An-
ffliit {e ttm.l d.._t:i 'a	. r — . 1 .. n.n .....piv%uu4Viija v Auvkivu i.t imj
!!)! je U
r> —1 d...1.1
funtov (pet in pol milijonov din).
t
KULTURNI OBZORNIK
Najnovejše razprave univ. prof. dr. Fr. Grivca
Zadnji dve leti je izdal prelat dr. Grivec več razprav, ki pojasnjujejo in izpopolnjujejo vprašanja, ki so v zvezi s slovenskim knezom Kocljem. Grivčeva zasluga je, da je pokazal, kako je mejni grof Kocelj zrasel v kneza svetovnozgodovinskega pomena.
Z razpravami zadnjih let je dognal dr. Grivec važne, doslej malo znane in premalo upoštevane zasluge panonskega kneza Koclja. Književno in misijonsko delovanje sv. Cirila in Metoda je v zvezi z njim. I'o Kocljevi zaslugi je bila Spodnja Panonija od leta 807—873 glavno torišče stare cer-kvenoslovanske književnosti. Do Grivca še ni nihče očrtal njegove celotne zgodovinske podobe. Nihče še ni ocenil njegove zasluge za apostolsko in književno delo sv. Cirila in Metoda. Zaradi teh zaslug presega Kocelj po svoji pomembnosti meje svoje ožje domovine.
Ker pa imamo o teh važnih dogodkih le malo zgodovinskih podatkov, zato si morajo zgodovinarji pomagati z verjetnimi domnevami. Domneve pa so upravičene tedaj, če ne nasprotujejo zgodovinskim virom. Dr. Grivec nastopa proti nedokazanim domnevam, ki podcenjujejo delo kneza Koclja in svetih bratov. V nasprotju z zgodovinskimi viri s? pri nas širijo nedokazane hipoteze, da je bilo delovanje sv. Cirila in Metoda v Moravski in večinoma tudi v Panoniji brezuspešno in da sta se zato hotela vrniti v Carigrad. Dalje, da je poslanica papeža Hadriana II. o slovanskem bogoslužju ponarejena ali bistveno interpolirana; da je poročilo panonskih Žitij o uspehih slovanskega bogoslužja v Rimu in drugod pretirano itd.
Dr. Grivec pravi o takih domnevah: »Razumljivo je, da pristaši teh hipotez skeptično sodijo o stikih slovanskih apostolov s slovensko zgodovino in o pomenu kneza Koclja. Tudi manj osnovane hipoteze morejo naposled kaj prispevati za razbistritev težkih vprašanj, ako ostanejo v pravih mejah. Toda pri nas se te hipoteze vztrajno razglašajo za dokazane teze. Zato ovirajo objektivno znanstveno delo na tem polju.< (O stikih Cirila in Metoda s slovensko zgodovino, Jugoslovenski isto-riski časopis, 1939, 197.) Na drugem mestu piše: »Po dvajsetletnem znanstvenem raziskavanju o sv. Cirilu in Metodu sem spoznal, da njuna zveza s slovensko zgodovino in pomembnost panonskega kneza Koclja doslej še ni bila dognana in znana... Zato sem začel zbirati gradivo za knjigo o knezu Koclju. To knjigo je profesor M. Kos takole označil: V središče svojega razpravljanja je (pisatelj) postavil dobo, ko sta bila sv. Ciril in Metod, če smemo tako reči, najbolj slovenska, ko sta bila najožje povezana z usodo Slovencev. Tej dobi pa dnje poglavitni pečat osebnost panonskega kneza Korlia.« (fz slovenske zgodovine fX. stoletja. Bogoslovni vestnik, 1939, 109.)
fzsledke svojega dvajsetletnega preiskovanja je Grivec strnil v prekrasni knjigi Slovenski knez Kocelj. V razpravah, ki so izšle po tej knjigi, pojasnjuje in z novimi izsledki spopolnjuje trditve, ki jih je nakazal v delu o Koclju. Nove razprave so bile potrebne tudi zaradi tega, ker so nekateri ocenjevalci nasprotovali njegovim trditvam in domnevam. V novih razpravah zavrača očitke in ugovore ter prinaša nove dokaze za svoje težel
Najobsežnejša je razprava O avtentičnosti poslanice Hadriana II. leta 869 (Jugoslovenski isto-riski časopis, 1939, 1—39). O pristnosti te poslanice je pisal že v knjigi o Koclju (str. 250 si.), toda ker je orenievalec —grb— v »Dejanju« (1938, str. 268) obnovil staro podmeno, da je mesto o
papeževem dovoljenju slovanskega bogoslužja in-terpolirauo, je branil Grivec pristnost v razpravi: Slovenski knez Kocelj (Dodatki) v Glasniku Muz. društva za Slovenijo, 1938, 152-53, nato Se v Bogoslovnem vestniku, 1939, 100—108. Da bi pristnost poslanice že bolj podprl, je preiskal vso zgodovino tega vprašanja, pretehtal vse ugovore in zagovore ter prišel do zaključka: Skoraj stoletna pravda o avtentičnosti Hadrianove poslanice se približuje koncu. Historični pregled dolgotrajne pravde očitno kaže, da so izčrpane že vse možnosti proti avtentičnosti. Nasprotno pa so dokazi za avtentičnost po stoletnem znanstvenem raziskavanju ostali ne samo neomajno trdni, temveč so se po znanstvenem delu najbistroumnejših slavistov in historikov sistematično ojačevali ter se zraščali v nerazrušno celoto z znanstvenim in historičnim kontekstom velikega Ciril-Metodovega dela (Jugoslovenski istoriski časopis, 1939, 33—35).
Dr. Grivec je v razpravi Reversi sunt ex Mo-ravia (Jugosl. istor. časopis, 1937, str. 62—91) dokazal, da je trditev o nameravani vrnitvi po triletnem delu na Moravskein v Carigrad neosnova-na. Ker je omenjeni ocenjevalec v Dejanju (r. t. 267) zagovarjal nasprotno mnenje, je dr. Grivec v razpravi Iz slovenske zgodovine IX. stoletja (Bogosl. vestnik, r. t. 99—106) pokazal, da so bili uspehi slovanskih apostolov na Moravskem med letom 863—867 trajni in daljnosežni, zato vrnitev v Carigrad ni utemeljena.
Važni so nadalje dokazi za pomen naslova »praeclarus doetori in »magister cuiuscjue artisc, ki jih vzdeva solnograška Conversio duhovniku Svarnagalu v Blatenskem gradu. Ocenjevalec -grb-je trdil v Dejanju (r. t. 266), da pomenijo ti naslovi le »narodu namenjenega dušnopastirskega učitelja«. Proti taki razlagi teh naslovov je pisal dr. Grivec v Glasniku Muz. društva (r. t. 151), nato v posebnem članku: Učitelj v Žit jih Konstantina in Metodija (Bogoslovni vestni, 1939, 1—9), kjer ugotavlja, da pomeni beseda doetor v solno-graški spomenici (Conversio) nadpovprečno bogoslovno izobraženega učitelja, drugi naslov pa ozna-ča učiteljsko sposobnost za druge znanosti. Da bi upravičenost tega pomena še bolj podprl, je napisal pozneje še članek o salzburškem šolstvu v 9. stoletju (B. V. r. t. 1939, 97—99), iz katerega se vidi, da pomenita naslova več kot navadnega dušnopastirskega učitelja.
V razpravah, ki sem jih našteval, odgovarja dr. Grivec vsem, ki so o njegovi knjigi Slovenski knez Kocelj pisali, in zavrača od točke do točke njih ugovore. Posameznih odgovorov tu ne bomo navajali, dovolj je, če navedemo zaključne besede, ki jih je obrnil na kritike: Deveto stoletje slovenske zgodovine obsega mnogo zapletenih in premalo pojasnjenih vprašanj. V takih vprašanjih je težko doseči popolno soglasje in jasnost. Zato je sodelovanje znanstvenikov in strokovne kritike zelo koristno. Kritika pospešuje znanost, obenem pa posreduje med knjigo ali pisateljem in občinstvom, kar je zlasti glede knjig o domači zgodovini koristno. Znanstveniki upoštevajo tudi nasprotno mnenje, svoje prejšnje trditve ponovno presojajo, jih po poznejših ugotovitvah drugih pisateljev popravljajo ali z manjšo odločnostjo poudarjajo. Kdor proti novi knjigi postavlja prejšnje trditve drugih pisateljev kot edino pravilne, ta je v nevarnosti, da dela krivico na dve strani, namreč novi knjigi in prejšnjim trditvam drugih pisateljev (Bogoslovni vestnik, 1939, 111—112), i	Dr. A. Breznik.
Novinarski koncert
Ta tradicionalni koncert, na katerem nastopajo poleg različnih priznanih umetnikov navadno še občinstvu manj poznani mlajši talenti, je nudil tudi letos prav privlačno, pestro sliko ljudskega koncerta.
Za uvod je zaigral vojaški orkester pod dirigentom g. podpolkov. Herzogom prav mogočno in dramatično razgibano Sibeliusovo uverturo »Finlan-dija« s pretresljivimi mračnimi nordijskimi barvami. Isti orkester pod g. Herzogom je potem prav deli-katno spremljal violinista g. Leona P f e i f e r j a , ki je občutnno in nežno zaigral lepo Svendsenovo »Romanco« in Schonherrjevo »Pripovedko« Operni pevec g. Janko je zapel s spremljevanjem orkestra Lajov-čevo pesem »Bujni, vetri« in arijo iz Čajkovskega opere »Jolanta«. Dvorana na Taboru po akustiki ni ugodna za solopevce, v njej izgubi še orkester ali zbor mnogo na zvoku; zato je Lajovčevi pesmi v tako velikem prostoru in nekaj tudi zaradi instrumentacije nekoliko manjkalo njene originalne komorne lepote, a zato je g. Janko s tem večjim zanosem in učinkom zapel prelepo arijo iz »Jolante«.
V drugem delu koncerta se nam je predstavila mlada kolaraturna sopranistka gdč. Ivančičeva z dvema arijama (iz Verdijeve »Traviate« in Rossini-jevega »Seviljskega brivca«). Z vztrajnim študijem si je mlada pevka pridobila občudovanja vredno gibčnost in velik glas-ovni obseg v koloraturah, ki jih odlikuje čista intonacija. Za svoje muzikalno prednaša-nje je bila od občinstva nagrajena z navdušenim priznanjem. — Tenorist g. Franci je zapel cvetlično arijo iz opere »Carmen« toplo občuteno in zatem še učinkovito Gotovčevo narodno »Momački jadi«. Oba solista je spremljal na klavirju dirigent g. Nefat. — Prav posebno navdušenje pa je izzval v občinstvu nastop Akademskega pevskega zbora pod dirigentom g. Fr. M a r o 11 o m. V treh pesmih (Ma-šek: »Mlatiči«, G. Ipavec: »Danici«, Hajdrih: »Hercegovska«) se je pokazal ta zbor kot čudovit instrument, ki je ritmično in zvočno dovršeno sledil vsaki najfinejši nijansi, kot jih ie precizno nakazoval in mojstrsko spojil v celoto vsake posamezne teh skladb dirigent g. Marolt.	dr. W.
Prešernov večer v Belgradu
Belgrajsko Prosvetno društvo, ki ga vodi sedaj' g. Knafeljc, se je oživilo ter kaže veliko voljo do živahnega delovanja. Po par sestankov bolj privatnega značaja v svojih novih prostorih je za 2. dec. na preddan Prešernovega rojstnega dne, priredilo v spomin letošnje 90 letnice njegove smrti Prešernovo akademijo v lepi in veliki gledališki dvorani Ruskega doma v ulici Kraljice Natalije. Hotelo je s tem še posebej poudariti veličino slovenskega kulturnega delavca ter privezanost bel-grajskin Slovencev h kulturi slovenstva, katerega najvidnejši predstavnik pred svetom je pesnik Prešeren. Čeprav je bilo ta dan več slovenskih prireditev v prestolnici, je precejšnjo dvorano zasedlo zelo izbrano občinstvo Slovencev in prijateljev Slovencev, med njim nadškof dr. Ujčič, senator Smo-dej, načelnik dr. Andrejka z gospo, ravnatelj Končan z gospo, ter mrfogo drugega občinstva. Otvoril je proslavo s pozdravnimi besedami predsednik društva g. St. Knafeljc, na kar je prikazal z živo besedo Prešernov lik in pomen kot človeka, pesnika, kulturnega delavca in Slovenca urednik
dr. Tine Debeljak iz Ljubljane. Društveni člani pa so nato napolnili ostali večer s produkcijami izključno Prešernovih del. Tako je g. Fr. Bratož zapel večnolepega Mornarja v Vilharjevi uglasbitvi, gdč. A Jernejčičeva pa je s svojim šolanim zvon-kim glasom nezakonsko mater (Vilhar). Društveni kvintet, ki ga je ustanovil in ga vodi g. Janežič, uradnik finančnega ministrstva, pa je zapel Pod oknom (Vilhar), Zdravico (S. Premrl) ter Mornarja v Lebanovi melodiji. Glasovi so se lepo ujemali v mehko polni sozvočnosti, le treba bo zbor še ojačiti za nastope v tako velikih dvoranah. Višek večera pa je gotovo bil igralsko prikazan dialog med kritikom in pesnikom v Novi pisariji, ki sta ga v bidermajerskih kostrumih ter v odrsko urejenem prostoru s katedrom podala g. ZOr-man kot kritik in g. Levstik kot Prešeren. Prizor bo ostal vsem neizbrisen, Zormanovo karakterno podajanje kritike pa zasluži še posebno vse priznanje. Upati je, da se bo ta nadarjeni igralec še večkrat pokazal na belgrajskem slovenskem odru. Uvod v Krst pri Savici je dogmatično in z lepim poudarkom podala gdč. Držajeva. Zadnjo točko Od železne ceste pa sta podala v obliki modernega pevskega kupleta gdč. Jernejčičeva in g. R. Makovec v narodni noši ter sta dosegla velik uspeh. Marsikdo dosedaj ni vedel, da se da iz Prešernove pesmi napraviti tako komično srčkan prizor. Z njim se je proslava tudi končala. Vso prireditev, ki je trajala dve uri, je oddajala radijska postaja v Belgradu po kratkih valovih (napovedovalec g. Fr. Slapšak), kar je gotovo dokaz jepe pozornosti, ki jo uprava posveča slovenskim kulturnim prireditvam. Sicer je isti radio že preje parkrat po par minut sporočal svetu o Prešernu, toda toliko kot ob tej priliki, še ne. Ne samo belgrajski Slovenci, tudi drugi Slovenci morajo biti radio postaji hvaležni za njen prenos ter jo prositi, da bo kulturnim prireditvam belgrajskih Slovencev tudi v bodoče naklonjena. Močan vtis je vzbudila tudi dvametrska podoba pesnika Prešerna, ki jo je za to priliko narisal po Jakčevem portretu gdč. Bara Remčeva. Proslava je v celoti uspela ter pomeni velik napredek v društvenem in kulturnem življenju belgrajskih Slovencev ter bo gotovo še dala pobudo za več podobnih izrazito slovenskih kulturnih večerov.	K. I.
Stanko Premrl: Vovsod si Ti... Samospev za visok glas s klavirjem. Ljubljana, 1939. Samozaložba. Opalografiral Roman Pahor, Zapuže (Ljubljana). Cena 64 din. Mogočna skladba izrazito deklamatoričnega značaja; jasna v obliki, jasna v krepkem (Opekovem) besedilu, jasna v spremljanju, jasna po harmoničnih tvorbah. Skladba nazorno kaže Premrlovo moč, ki je v polnih, nasičenih harmonijah. Zelo je iznajdljiv tudi tu, dasi ni več tako brezobziren, saj se njegova ne-ugnana harmonska vihra tu kaže le na nekaj mestih, ko spremljanje v mogočnem vzgonu vzkipi na videz v trdih postopih, pa so le nanizani navadni durovi trozvoki v oklavnih legah, seveda se poltonsko prerivajo kvišku: in prav ti zaporedni poltonski postopi durovih trozvokov z oktavami v zunanjih glasovih — pa naj se ženo kvišku, naj ko granitni skladi podvojeni padajo nizdol — na-pravljajo ta siloviti, elementarni učinek. Mika ttidi to, kakšen silen vtis po takem trozvočnem vzgonu
Nova švicarska uniforma. Švicarska vojska je vpeljala za nekatere enote novo uniformo, ki se od stare loči po tem, da ima na mestu zaprtih trdih ovratnikov mehke in široke odprtine
Iz česa se vzdržuje Zveza narodov
Letos skupščina ZN ne bo zasedala. Na prvi pogled je jasno, zakaj ne: vojna je v svetu, ZN pa je bila ustanovljena v glavnem zato, da bi za vedno preprečila oborožene spopade med narodi. Pa se ji to ni posrečilo, ne letos, ne ob tolikih drugih prilikah prejšnja leta. Zato glavne skupščine ni mogoče sklicati. Več velikih držav je tudi že izstopilo iz te mednarodne družbe in glavna skupščina najbrž ne bi bila preveliko zmagoslavje za ZN. Toda ZN kljub temu mora živeti; čeprav je njeno diplomatsko delovanje skoro povsem ustavljeno, se vendar še ni razšla. Treba je plačati uradnike, poravnati najemnine, izdajati številne publikacije, vzdrževati nekatere mednarodne ustanove, kar vse je za mednarodno življenje velikega pomena, najbrž večjega kot diplomatsko delo ZN. Vse te potrebe so se prej krile po proračunu, ki ga najprej 6estavi tajništvo, odobri posebna komisija in slednjič glavna skupščina sprejme. Toda te skupščine letos ne bo. Na pobudo severnih nevtralnih držav pa se bo sestala komisija, katere naloga pa bo v glavnem: čimbolj skrčiti izdatke ZN, ker so se tudi dohodki znatno skrčili.
ZN vzdržujejo države, ki so v njej včlanjene. Vsaka plačuje na njo odpadajoči del, ki se v vsako-
letnem proračunu izračuna po posebnem ključu, upoštevaje celotno gospodarsko moč dotične države (ne samo število prebivalstva ali j>ovršino zemlje). Za 1. 1938 je n. pr. Jugoslavija plačala 378.912 zlatih frankov, kar je približno 5 in pol milijona din. Jugoslavija plačuje Zvezi narodov 17 enot njenega proračuna; nekdanja ČSR, ki je imela še nekaj manj prebivalcev, je plačevala 25 enot ali okroglo 557.224 zlatih frankov, mnogo manjša Švica je plačevala tudi 17 enot ali 378.912 zlatih frankov; Gua-teinala plačuje n. pr. 9000 frankov, Honduras 11.000 frankov. Močen vir dohodkov ZN bi bili tudi dolgovi — ako bi jih dolžne države v redu plačevale. Toda vse poslovanje ZN je v nekem ozirji splahnelo, tako tudi zbiranje njenih dohodkov. Že leta 1938 so v Ženevi začeli z velikim varčevanjem in ta varčni val še teče... da se ZN ohrani in vzdrži do časov, ki ji bodo bolj naklonjeni, kakor nekateri upajo. Zmanjšali so plače, nekaj uradniških mest opustili, združili nekatere urade v enega, stroške za reprezentanco so znižali do skrajnosti — tako so skrčili celotne stroške ZN za 20%! Isto bo treba napraviti z letošnjim proračunom in komisija za vzdrževanje ZN ne bo imela lahkega dela. '	b
Š 1» O M T
šport zadnje nedelje
Vedno manj eo zasedena sedaj naša igrišča, kajti približujemo se belemu športu na obširnih zasneženih poljanah. Toda vseeno so še precej agilni nogometaši, ki so zadnjo nedeljo zlasti v Zagrebu in Belgradu pomerili svoje moči in sicer najboljši 6rb6ki in najboljši hrvaški nogometni klubi. Smučarji so pa imeli 6voj tek čez drn in strn, ki naij bi jim služil kot prva priprava za pravo delo na terenu. Oglejmo si še posamezne rezultate.
Gradjanski : BSK 1 : 1 (1 s 0)
V	Zagrebu sta se pred 8000 gledalci pomerila najboljši srbski in najboljši hrvaški klub. Igra je izpadla neodločeno, četudi bi zaslužil BSK zmago, ki je bil boljši na terenu in pred vrati. Da ni odšel Gradjanski poražen iz igrišča, je zasluga vratarja Glaserja, ki je branil neverjetne strele 6 čimer je dokazal, da je najboljši vratar v državi.
Hašk : Jugoslavija 1 t (1 s 0)
V	Belgradu pa 6ta pomerila druga najboljša nasprotnika srbskega in hrvaškega nogometa, belgrajska Jugoslavija in zagrebški Hašk. Rezultat približno odgovarja poteku igre, četudi je bila Jugoslavija za spoznanje boljša. Igra pa ni zadovoljila gledalcev, kajti bila je preveč mrtva.
Slavija : Sašk lil.
Bačka s Vojvodina 4 ; 3.
čakovčani se preselijo v zagrebško nogometno zvezo
Čakovčani imajo dva nogometna kluba, ki sta igrala v našem nogometnem športu zelo važno vlogo in ki 6ta spadala doslej v slovensko nogometno zvezo. Čakovački SK pa je sedaj sprejel sklep, da Čakovčani zapustijo slovensko nogometno zvezo in se prijavijo v hrvaško nogometno zvezo. Vendar pa nameravajo Čakovčani nogometne tekme, ki so v teku, odigrati še v slovenski nogometni zvezi.
Tek Jez drn in strn SK Reke
Smučarska sekciiia SK Reke je priredila v nedeljo gozdni tek na Večni poti kjer je bil 6tart in cilj. Tekmovaici so bili porazdeljeni na dve skupini: Seniorji 60 tekli na približno 10.000 m dolgi progi, juniorji pa 5000 m. Doseženi so bili tile rezultati:
Juniorji! 1. Dobrave (Ilirija) 21 38, 2. Drofe-nik (Lj.) 21.52, 3. Megušar (II.) 21.53, 4. Mikuš (Lj.), 5. Bašir (Sokol), 6. Drganc (Sokol).
Tekači na daljšo progo so precej ča6a tekli skupaij. V Brnovem gozdu pa se je grupa raztrgala. Na vodstvo je prišel Starman D., ki je po rebru navzgor dobil precej naskoka. Pred Streliščem pa ga je dohitel Kren, nato prehitel in 6 precejšnjim naskokom pred ostalimi zmagal.
Rezultati so bili naslednji: 1. Kren (Lj.) 12.03, 2. Starman (Lj.) 45.14, 3. Jerman (Planina) 46.30, 4. Hvale (Reka), 5. Metlar (Lj.), 6. Zupančič (Reka), 7. Vršaj (Reka),
napravi dominantni četverozvok. Skladatelj enako-iinenske akorde sploh rad niza — vedno dobro preračunano, da doseže zaželjeno občutje. Kako mu n. pr. lahno skakljajo nizdol mehki durovi sekstni akordi, ko da se utrinjajo zvezdice, ko da luna siplje nizdol svoj nežni, pokojni svit, da ponovitev stojinjuje, ji prida poživljeno, variirano spremljanje. V skladbi se nam Premrl kaže od svoje najprijaznejše strani. Pevci je bodo veseli, saj je vse tako prozorno jasno; poslušalci nič mani. sai jim ho umeven sleherni zvok. K.
Nemčija : Slovaška 3:1 (0:0)
Pred 50.000 gledalci se je odigrala v nedeljo nogometna tekma med reprezentancama Slovaške in Nemčije, katero je izvojevala Nemčija v svojo korist. Igra je bila precej izenačena, četudi so bili Nemci v drugem polčasu v premoči. Oba tirna sta namreč zelo dobro igrala, le pri Slovakih je odpovedala napadalna vrsta. Slovaki so še v drugi polovici vodili z rezultatom 1:0, toda Nemci so izenačili in končno tudi zasluženo zmagali.
Prvenstvo Italije
Tekme za italijansko prvenstvo so takole izpadle preteklo nedeljo: Bologna-Bari 3:1, Juven-tus-Novara 1:0, Venezia-Lazio 2:1, Milano-Napoli 4:1, Liguria-Genova 2:1, Ambrosiana-Fiorentina 3:0, Roma-Torino 0:0, Triestina-Modena 4:1. Na prvem mestu na tabeli se nahaja Atnbrosiana s 14 točkami, na drugem je pa Bologna, ki ima prav toliko točk, toda slabšo gol-diferenco.
Olimpijada leta 1940 bo sploh odpadla
Z ozirom na vojno stanje, v katero se je sedaj zapletla še Finska, je toliko kot gotova stvar, da se ne bo mogla vršiti v Helsinkih. Za izvedbo se je pa začela potegovati v zadnjem času tudi Amerika, ki bi hotela, da se izvedejo prihodnje olimpijske igre v Detroitu. V zvezi s tem je izjavil predsednik mednarodnega olimpijskega odbora g. grof Baillet-Latour, da se olimpiada nikakor ne more vršiti v Ameriki, četudi bi se vojna še naprej vršila na Finskem in bi potemtakem olimpiada sploh odpadla za prihodnje leto.
Načrt ministrstva za telesno vzgojo za zimo
Da ee bo smučarski šjiort v naši državi še bolj dvignil in razširil med vsemi sloji, je minister za telesno vzgojo g. Jevrem Tomič odobril več smučarskih tečajev. Za tekmovalce sta predvidena dva tečaja, in sicer eden za moške, drugi za ženske. Moški tečaj bo obsegal smuški tek, ženski pa alpsko kombinacijo. Oba tečaja bosta v Sloveniji. V ta tečaj morejo priti oni, ki so že zastopali našo državo na mednarodnih tekmah odnosno oni, ki so se povzpeli na primerno višino. Poleg tega bo več propagandnih tečajev, ki bodo imeli predvsem ta namen, da se razširi smučarski šftort med šolsko mladino. Taki tečaji bodo tudi v Sloveniji, in sicer na Pohorju ter v Mojstrani. Vsi ti tečaji bodo organizirani v soglasju z ministrstvom prosvete in z onimi učitelji, ki so na sedežih tečajev. Tečaje bodo vodili strokovni referenti ministrstva za telesno vzgojo, tekmovalne tečaje za moške bosta pa vodila Franc Smolej in Tone Deč-man (smučarski tek). Trener za žensko alpsko kombinacijo 6e bo določil pozneje v soglasju z Jugoslovansko zimsko športno zvezo.
I. veliki akademski table-tenis turnir
Za turnir, ki bo 9 in 10. dec. v telovadnici drž. učiteljišča, je vedno večje zanimanje. Vsa akademska društva, ki goje table-teni6 v svojih društvih, se prijavljajo. Iz Zagreba je prispela prijava, ki nam jamči, da bo turnir re6 na višini, saj bodo sodelovali skoraj vsi naši državni reprezen-tanti in drž. prvaki, kot Dolinar Z. in B., Hcksner, Merksamsr, Marič, ljubljanski Djinovski, Lazer, Kosmina, Krečič in drugi. Prijave še vedno prihajajo. Točne podatke bomo še priobčili.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
FO Ljubljana-mesto sporoča vsem članom in mladcem, da danes zvečer odpade redna telovadba.
ASK. Danes 5. decembra ob 13 izredna seja Akademskega športnega kluba. Za člane upravnega odbora in načelnike sekcij udeležba gbvezni. Člani nadzornega odbora vljudno vabljeni!
Sveti Miklavž
Začetek in zgodovina lega praznovanja
Otroci pišejo svetemu Miklavžu
Skoraj po vsem krščanskem svetu se praznik Ekofa Nikolaja praznuje z enakim veseljem. Otroci so ga veseli po svoje, pa tudi odrasli se ga ne branijo. Sveti Miklavž pač prinaša tudi vidne darove. In tako ga krščanski narodi slave in praznujejo že dolga stoletja. Po vseh pokrajinah stoje veličastne katedrale, po katerih so umetniki v slikah in kipih ovekovečili dogodke, ki jih je ljudska domišljija spletla okrog njegovega imena. Sv. Nikolaj ali z našim ljudskim imenom Miklavž je postal zaščitnik ujetnikov, prijatelj otrok in varuh mornarjev. V mornarskih cerkvicah in kapelah je vse polno slik, ki so jih svojemu palronu darovali mornarji, ki so se pod njegovim varstvom rešili iz velikih nevarnosti; na teh slikah more človek občudovati najstarejše jadrnice, kakršnih na morju danes ni več videti — stare so in imena darovateljev so že pozabljena, slike pa razodevajo, da so sv. Nikolaja častili že pred davnimi časi.
Legende o sv. Nikolaju se opirajo na zgodovinsko osebnost škofa Nikolaja, ki je stoloval v Myri v Mali Aziji, in na zgodovinsko osebnost sijonskega opata Nikolaja, škofa v Pinori, ki je umrl 10. decembra leta 564. S kulturnimi tokovi z vzhoda je prišlo na zahod tudi češčenje sv. Nikolaja, ki je bilo nekdaj vse bolj prežeto verske misli kot pa danes, ko je marsikje od našega katoliškega Miklavža ostal le še — protestantovski parkelj ali celo »krampus«.
Grška cerkev ga je častila že okrog 6. stoletja ln v 7. stoletju ga že omenja neko življenje svetnikov, ki je nastalo v Rimu. Najstarejša, sv. Nikolaju posvečena cerkev v Rimu sega nazaj v leto 1088. V 10. stoletju je Miklavž že prekoračil Alpe J,n njegovo češčenje se je jelo širiti po vseh pokrajinah srednje in severne Evrope. Najbolj pa je praznik sv. Nikolaja postal ljudski praznik po letu 1087, ko so križarji prenesli kosti svetega škofa iz njegove stolnice v Myri, ki so jo takrat že zasedli Turki, v Bari v južno Italijo. S tem je mesto Bari postalo tako središče češčenja sv. Nikolaja, da je papež Urban II. čez deset let že sklical splošni cerkveni zbor v Bari in je zasedal v kripti cerkve sv. Nikolaja. Tudi takratne križarske vojne so zelo razširile njegovo slavo po Evropi, ker križarji so na vzhodu v vseh mestih videli mogočne katedrale in druga znamenja njegovega češčenja in tako je bil sv. Nikolaj tudi na zahodu od leta do leta bolj znan in je imel vedno več častilcev. Po vseh pokrajinah so se razširile legende o njegovem življenju in o njegovi pomoči, s katero je večkrat rešil svoje častilce iz smrtnih nevarnosti.
Najstarejša legenda o pomoči svetega škofa Nikolaja izvira še iz časov cesarja Justinijana (527 —565) in je nastala v Myri: V Frigiji so nastali upori. Cesar je poslal močno vojsko s tremi vojskovodji, ki naj bi pokrajino ukrotili. Toda nasprotni vetrovi so zanesli brodovje v Lykijo, kjer bo vojaki začeli pleniti. Istočasno je pokrajinski oblastnik — podkupljen — dal na smrt obsoditi tri nedolžne može. Škof Nikolaj pa jih je v zadnjem trenutku rešil. Ko so se vojskovodje po ne-
Nizozemski otrok je prišel na sv. Miklavža dan zjutraj pogledat pred vrata, kaj je Miklavž prinesel v ssstivljpni čevcli
opravljenem poslu vrnili v Konstantinopel, jih je cesar dal takoj zapreti in — ne da bi jih zaslišal — obsoditi na smrt. Vojskovodje so se v ječi spomnili onih treh v Lykiji, ki so bili tudi obsojeni na smrt, pa jih je škof Nikolaj rešil. Molili so k njemu in ga prosili pomoči. Še isto noč se je škof Nikolaj v sanjah prikazal cesarju in zahteval od njega, da vse tri zaprte vojskovodje nemudoma izpusti. Cesar se ni mogel ustavljati in je v resnici tako storil. Legenda o teh čudežnih rešitvah je sv. Nikolaja napravila za patrona ujetnikov.
Za velikega prijatelja in patrona otrok pa je sv. Nikolaju napravila naslednja legenda: Trije revni otroci so šli na pot in so na večer prosili nekega gostilničarja, da bi smeli pri njemu prenočiti. Ta pa je pri njih slutil veliko denarja in jih je ponoči umoril, njihova telesa razsekal in shranil v kadeh v svoji kleti. Njihovi starši sO bili v velikih skrbeh zanje in ker se niso vrnili, so se zatekli k sv. Nikolaju in ga prosili, naj jih
varuje hudega in jih zdrave pripelje nazaj domov. Iies pride kmalu za tem k istemu gostilničarju sam sv. Nikolaj v osebi priletnega berača. Razodene mu njegov zločin in zahteva, da ga popelje v klet. Tu je sv. Nikolaj sestavil telesa vseh treh otrok in jih oživil in poslal staršem nazaj. Zavladalo je silno veselje in od takrat Je sv. Nikolaj pri otrocih tako priljubljen in se tudi starši zatekajo k njemu, da bi jih obdaroval, če so bili pridni, ali da bi jim prinesel palico, Če niso bili. V srednjem veku so ga tako častili po vseh samostanskih šolah in je odtod to praznovanje zašlo med najširše plasti. Na Beveru, v Belgiji, na Nizozemskem in v severni Nemčiji je navada, da mu otroci zvečer nastavijo nogavice ali čevlje, da bi jih čez noč sv. Miklavž napolnil s svojimi dobrotami. Pri nas se nastavljajo sklede, košarice, stari očanci imajo pravico nastaviti tudi škorenj ali klobuk. Tako nosi na nocojšnjo noč sv. Miklavž že stoletja — same dobre in lepe stvari za pod zob in za oči.
Prva cerkev v čast Janezu Bosku v Jugoslaviji
V nedeljo, dne 26. novembra je zagrebški nadškof dr. Stepinac blagoslovil v Podsusodu pri Zagrebu prvo cerkev v naši državi na čast sv. Janezu Bosku, sodobnemu svetniku in velikemu vzgojitelju mladine. Cerkev so s podporo dobrotnikov in vernikov zgradili hrvaški Salezijanci. Podi-sused je oddaljeno zagrebško predmestje, ki se hitro razvija bodisi zaradi tovarne, bodisi zaradi letoviščnega položaja. Ni pa bilo do 6edaj dovolj poskrbljeno za duhovno življenje prebivalstva, kajti. župna cerkev je oddaljena skoro uro hoda. Domači župnik Mokrovič je v gorečnosti za svoje ovčice žrtvoval največ, ko je z dovoljenjem škofije daroval salezijanski družbi primerno zemljišče, ki bo služilo ne le za cerkev, ampak tudi kot gradbeni prostor za bodoči zavod in igrišče za mladino. Salezijanci so se pod vodstvom svojega inšpektorja Ivana Špana takoj marljivo lotili težkega dela in so z velikimi žrtvami v primerno kratkem času spravili cerkev pod streho, tako da Je lahko bila izročena javni božji službi.
Cerkev je dovolj velika, saj lahko sprejme nad tisoč ljudi. Nad glavnim oltarjem je izredno posrečena slika sv. Janeza Boska, ki jo je izdelal Slovenec Trupej. Nad glavnim vhodom napravi veličasten utis velik umetniški relief, ki predstavlja ljubeziv prizor Don Boska z dečki. Tudi to je dar domačega g. župnika, izdelal ga je pa naš umetnik kipar Tone Kos v Ljubljani. Velika udeležba pri blagoslovitvi in pri pontifikalni sv. maši živo priča, kako velike simpatije si je pridobil sv. Janez Bosko tudi med hrvaškim ljudstvom.
Žalostna smrt pod avtomobilom
Spremlja! je mater, ki se je vrnila Iz tujine, pa je našel smrt
Murska Sobota, 3. decembra.
Na izredno tragičen način je prišel ob življenje 20 letni mehanikarski pomočnik Franc Kovač. Na narodni praznik zvečer se je vrnilo iz Nemčije v Prekmurje več sto sezonskih delavcev. To je bil drugi veliki transport, ki pa je prišel prav nepričakovano, tako da v Murski Soboti niso imeli na kolodvoru pripravljenih vozil za prevoz sezoncev na njihove domove v oddaljene vasi Prekmurja. Nekateri delavci so prišli prosit avtoprevoznika Ivana Gjorkoša, da jim s tovornim avtom prepelje prtljago na njihov dom. Večina teh delavcev je bila doma iz Pertoče in iz Rogaševcev.
Ko je Franc Kovač slišal, da je prišel transport sezonskih delavcev iz Nemčije, je brž pohitel na kolodvor, kjer je med prispelimi našel tudi svojo mater. Svidenje sina z materjo je bilo prav prisrčno, saj se nista videla že od aprila in sta si imela toliko povedati! Sin se je ob odhodu tudi povzpel na tovorni avto, da spremi mater v domačo vas. Okrog 7. zvečer je avto odpeljal izpred murskosoboškega kolodvora 14 sezoncev s številno prtljago, jih odložil nekaj v Cankovi in Pertoči,
večino pa v Rogaševcih, in se ob 22. spet vračal proti Murski Soboti.	%
Že na poti navzgor je na tovornem avtomobilu odpovedala leva svetilka, nazaj grede pa še desna. Avto se je naenkrat znašel brez luči. Franc Kovač se je ponudil šoferju Francu Rituperu, da bo sedeč na desni strani, blatnika z žepno baterijo svetil. Tako je tudi storil in avto je ob slabi svetlobi prevozil pot od Pertoče do ovinka pri Krajni. Tam ni mogel več dobro razločiti poti in je ob hudem ovinku zavozil preveč na rob Ceste, ki vodi tu po poldrug meter visokem nasipu. Avtomobil se je prevrnil in pokopal pod seboj Kovača. Šofer in ostali spremljevalci ga niso mogli izvleči izpod prevrnjenega avtobusa, zato so poklicali na pomoč može iz sosednjih Rankovcev. Ko so dvignili avto, je bil Franc Kovač že mrtev. Karoserija mu je bila zdrobila prsni koš, strla glavo in zlomila nogo.
Pretresljiv je bil zjutraj prizor, ko je nesrečna mati zagledala mrtvega sina, s katerim je zvečer doživela tako veselo svidenje. »Zakaj sem se vrnila domov?« je tarnala nesrečna žena. >C'e bi ostala v tujini, bi ne bila vzrok sinove smrti.«
Nesrečni dogodek je vzbudil mnogo sočutja z nesrečno materjo.
Po slovenska domovini
Sv. Križ pri Rogaški Slatini
Dne 1. decembra je preteklo 10 let, odkar kaplanuje g. Anton Čater v naši nad-župniji. - Hvaležnost nam veleva, da se ga spomnimo ob desetletnici na tem mestu, saj je on med tistimi, ki se najbolj trudi za za dober tisk. Posebno veselje ima za vzgojo mladine, da jo vzgoji v pravem katoliškem in slovenskem duhu ter ji preskrbi kolikor mogoče vsestransko izobrazbo. Pa tudi za naše uboge ima dobro in odprto srce, tako da skoraj vse svoje dohodke razdeli mednje. Vsi K riževi jani pa prosimo Boga, naj ga ohrani še dolgo naši župniji, mu da krepkega zdravja in obilo blagoslova.
Vrhnika
-f- Ivan Cepon. V noči od četrtka na petek je umrl na svojem domu v Verdu pri Vrhniki ugledni mizarski mojster in posestnik Ivan Če-pon. Pokojni je bil ena najmarkantnejših osebnosti v javnem katoliškem življenju Vrhnike. Bil je vnet sodelavec v Prosvetnem in Rokodelskem društvu, posebno pri srcu pa so mu bile naše zadruge, in zlasti Hranilnica in posojilnica bo delavnega moža težko pogrešala. Bil je neustrašen političen borec, kar je pokazal posebno za časa občinskih volitev, ki jih je vodil diktatorski JNS režim. Z mladeniško navdušenostjo je pobijal takrat kljub vsem preganjanjem vsako malodušnost in tudi vse spletke, ki so jih takrat bližnji in daljni nasprotniki razvijali proti nam. Zvest pristaš dr. Koroščeve politike je ostal do zadnjega in je navzlic nasprotnim vplivom še pri zadnjih volitvah možato glasoval za voditelja Slovencev. Kot človek je bil srčno dober mož in oče, zvest prijatelj zlasti svojim somišljenikom, vedno vljuden tudi kot nasprotnik v političnem boju, nikoli pa plah ali popustljiv. Rad je zahajal v družbo, dokler je bil zdrav, in pri Ceponovem omizju je bilo vedno prijetno, saj sta ca odlikovala v de-
bati velika naravna duhovitost in neizčrpen humor. V občinskem odboru je bil dolgo vrsto let odbornik in je vneto zastopal splošne občinske, še posebej pa obrtniške interese. Doma si je pokojnik ustvanl ugledno delavnico, ki ji je pridružil v zadnjih letih še izdelovalni«) furnirja. Dočakal je skoraj 70 let. V srcih Vrhničanov mu bo vedno ohranjen najlepši spomin. Kot vzornemu katoličanu pa mu bo Gospod gotovo obilen plačnik.
Trbovlje
Sv. Barbaro častijo. Rudarski praznik svete Barbare spada k izročilom in običajem rudarskih revirjev. Podoba sv. Barbare v čitalnici, kjer se zbirajo rudarji dnevno pred odhodom v rov, je eno, drugo pa na nedeljo, ki je najbližja godu sv. Barbare. Zjutraj prejmejo najprej vsi v rudniku zaposleni svojo Barbarino nagrado v približni višini dnevne plače, potem odidejo izpred glavne pisarne s s »'ojo zast?vo in godbo na čelu, vodstvo rudnika in delavci, v sprevodu v cerkev k slovesni službi božji, in nato zopet v srevodu nazaj. K običajem tudi spada, da ne sme Barbarin denar, ki ga dobijo ta dan, doma splesniti, ampak ga je treba še tisti dan spraviti v promet. Zato je na rudarski praznik temu primerno živahno v revirjih. Tako je bilo tudi letos. Barbarina proslava se je vršila ob veliki udeležbi višjega in nižjega uradništva ter rudarjev, da je polog natlačene cerkve poln tudi trg pred njo. Lepe stare navade le hočejo vsi obdržati, nekateri se sicer drže malo ob strani, a v srcu se pa le čutijo povezane z lepimi izročili prednikov, da nevaren posel rudarja, ki gleda vsak dan smrti v obraz, potrebuje opore, in jo najde ob lepi misli na svetnico in mučenico sv. Barbaro, priprošnjico srečne smrti, ki naj ohrani rudarski stan preko nevarnosti in nesreč in tudi preko težkega življenja in smrti. Bog živi rudarski stani
Akademijo na praznik Brezmadežne priredi naša katoliška mladina ob pol 4 popoldne v Društvenem domu.
»Divji lovec«, film po znanem Ganghoferje-vem romanu, t>o predvajal kino Društveni dom v četrtek, petek in soboto zvečer.
Črnuče
Katoliško prosvetno društvo na Črnučah priredi drevi ob pol 8 Miklavžev večer. Darila se sprejemajo od 5 naprej v Prosvetnem društvu.
Domžale
Fantovski odsek Domžale priredi e sodelovanjem Dekliškega krožka danes Miklavžev večer. Ob pol 5 popoldne za otroke z uprizoritvijo Igrice »Miklavž-rešitelj«, ob 8 zvečer pa za odrasle s pestrim sporedom. Vabljeni vsi. Na praznik 8. decembra pa uprizori zanimivo dramo iz dijaškega življenja v treh dejanjih in 4 slikali »Luč z gora«. Za obisk se priporoča FO in DK.
Jesenice
Gledališka družina »Aljaž« priredi danes m klavževanje. Za naše malčke pride sv. Miklavž ob pol 5 pop. Prikazana bi slika. »Zgodba treh sirot«. Ob 8 zvečer bo pa za odrasle. Na sporedu je burka v 2 dejanjih »Miklavž na spiritistični seji«, spisal g. Fr. Klinar ob 20 letnici miklavževa-nja g. Lojzeta Poženela. Darila ee sprejemajo od 9 dopolodne do 8 zvečer.
Že danes opozarjamo vse one številne prijatelje, ki doslej ie niso mogli videti zaradi prevelikega navala krasne drame »Plavž« življenje — borbo plavžev naših očetov — dedov, spisal France Klinar, ki je sam živel vsa leta ob plavžu. Dra-matski zbor »Aljaž« ponovi »Plavža« v nedeljo 10. decembra ob 3 popoldne. V Krekovem domu v trgovini lahko rezervirate vstopnice,
„Skok čez kožo"
Akademski klub montanistov v Ljubljani priredi tudi letos 7. decembra na Taboru svoj tradicionalni »Skok čez kožo«. Ta je že XI., kajti prvi je bil že v letu 1924, ko so ga prinesli k nain naši slušatelji rudarstva, po večini sami Bosanci, ki so do takrat študirali na rudarski visoki šoli v Pi'i-bramu.
Marsikoga bo gotovo zanimalo, kaj pomenijo te besedo »Skok čez kožo« in kaj prav za prav naj predstavlja ta stari rudarski običaj. »Skok čez kožo«, ki predstavlja v pravem smisiu besede v resnici neki skok čez rudarsko kožo, ima svoj globlji pomen in je tesno zvezan z zgodovino razvoja rudarstva.
Že v srednjem veku je bila potrebna delavcu, ki je hotel postati rudar in ki je moral biti kot tak za svoje delo kvalificiran, gotova učna doba. Po dokončani učni dobi se je proglasitev delavca za rudarja izvršila po točno predpisanem obredu. Na ta način so se zbrali okoli šahta. ki je bil tedaj mnogo ožji od današnjega, vsi rudarji, da bi prisostvovali tej slovesnosti. Delavec, ki je dovršil predpisano učno dobo, je skočil čez ta šaht, nakar mu je najstarejši rudar opasal rudarsko kožo in vsi ostali so mu nato čestitali kot svojemu novemu tovarišu — rudarju, ki je šele s tem dejanjem postal pravi član »Črne bratovščine«. Koža, ki je v zvezi s to 6večanostjo, je namreč služila nekoč rudarjem pri spuščanju po hlodih in žlebovih v jamo in pri delu samem, ko so delali sede ali leže ter jih tako varovala pred raznimi poškodbami. Služila je torej kot pripomoček pri delu — bila je del rudarske opreme. Ta skok čez šaht, ki ga danes nadomešča naš »Skok čez kožo«, je simbolično predstavljal vse mogoče nevarnosti, ki stalno spremljajo vsakega rudarja pri njegovem težkem delu v zemeljskih globinah. Docela razumljivo je, da se je ta tradicija ohranila baš pri rudarjih, ki so jim pravo tovarištvo, solidarnost in medsebojna povezanost z ozirom na značaj njihovega dela tako neobhodno potrebni.
Skok čez šaht se je simbolično prenesel tudi na rudarske visoke šole in se je razvil, kot je že gori omenjeno, v »Skok čez kožo«, ki obstoji danes v tem, da gredo vsi montanisti-novinci, ki skačejo, na predvečer te;prireditve v rudarskih uniformah in z rudarskimi svetilkami po mestu in prepevajo rudarske pesmi. Med potjo se ustavijo tudi pred univerzo, kjer zSpojejo rudarsko himno ter se nato podajo do mesta, kjer je ta svečanost. Preden mon-tanist-novinec skoči čez rudarsko kožo, ki jo običajno držita dva najstarejša navzoča rudarska inženirja, pove svoje življensko geslo, nakar mu boter opaše kožo, mu čestita, da je s tem postal pravi rudar in nato mu še čestitajo g. rektor univerze, g. dekan tehniške fakultete, g. predstojnik rudarskega oddelka in vsi navzoči predstavniki rudarske industrije.
»Skok čez kožo« je pri nas običajno združen s proslavo rudarske zaščitnice sv. Barbare. Ude ležijp se ga po možnosti rudarski inženirji in predstavniki rudarske industrije iz cele države, tako. da lahko rečemo, da je »Skok čez kožo« ne samo največja rudarska proslava, ki združuje našo starejšo in mlajšo generacijo, temveč da je to tudi rudarska manifestacija, kjer odjekne od Krakovva do Pribrama pa tja do bele Ljubljane naš krepki' »Naj živi nain rudarski stan!«
Iz Julijske Krape
0b osmi obletnici smrti nepozabnega nau škofa Fr. B. Scdcja. V ponedeljek 27. novembri zjutraj se je na Sv. gori, kjer počiva blagopokojn vladika, zbralo lepo število duhovnikov, da počaste njegov spomin. Slovesni requiem je pel svetogor-ski gvardijan ob asistenci svetogorskih patrov, več naših duhovnikov je pa maševalo ob 6transkih oltarjih za dušo svojega rajnega nadpastirja. V torek dopoldne je pa bila slovesna maša zadušnica v goriški stolnici. Udeležil se je je sam provzvišeni goriški nadškof s stolnim kapitljem, mestna duhovščina in gojenci obeh semenišč, ki so oskrbeli tudi krasno petje. Po sv. maši je podelil absolucijo nadškof sam.
■J" Ivan Tabaj. V noči od 6rede na četrtek dne 30. novembra je nepričakovano umrl v štandrežu pri Gorici g. Ivan Tabaj. gimnazijski veroučitelj v pokoju. Ranjki se je rodil v Štandrežu 24. marca 1879. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Gorici V mašnika je bil posvečen 31. julija 1904. Ker ga ni veselila podeželska dušnopastirska služba, je ostal kar v Gorici. Imenovan je bil za prefekta v Malem semenišču in za kanclista v nadškofijski pisarni. Nekaj časa je bil tudi kaplan na Placuti v Gorici. Njegovo hrepenenje je pa bilo: katehet na srednji šoli in se je za to mesto tudi pridno pripravljal. Svoj cilj je dosegel, ko je 1. 1908 postal katehet na goriški gimnaziji. Bil je sposoben in vesten veroučitelj in dijaki so ga imeli radi. Krepkega, duševno razgibanega moža je pa, žal. kmalu začela razjedati zahrbtna živčna bolezen. Med svetovno vojno ga je bolezen zlomila in ni bil več sposoben za službo. Stopil je v pokoj. Ko se je po vojni vrnil v Gorico, je bilo do srca pretresljivo videti nesrečnega profesorja, ki se je živo in zvesto zanimal za vse naše javne prilike, kako so ga živčni napadi docola skrušili. Umakniti se je moral v rojstni dom. kjer je v zatišju in miru prelrpe' skoro vsa povojna leta. Ubogega trpina je nebešk; Oče sedaj poklical k Sebi. Naj se odpočije v Njegovem naročju I V petek dopoldne smo ea slovesno pokopali. Cerkvei pevski zbor mu je zapel globoko občutene žalostinke.
šentviška gora. Ugledno družino Pervanje v Polju je zadel hud udarec: v četrtek 30. novem bra je umrla dobra in skrbna hišna mati gospa Marija Pervanje. Bila je vzorna krščanska žena, ki ie lepo vzgojila svojo družino. Naj počiva v Bogu I Žalujočim iskreno 60žaliel
gtrošk/ kotiček
SLON SAMBO
K
(173) Drugo Jutro Je gospod poklical Filipa k sebii, rekoč: »Dolgoušec, pokliči svojega gospodarja semkaj, moram govoriti z njim!« >V rodu, gospod,« je odvrnil Filip. A potem, ko je prisluškoval pogovoru med tema dvema, ga je peklensko pogrelo, saj je slišal telo besede: »Dolgo-ušca sta pri nas povzročila najhujše stvari. Treba ju je čim prej spraviti čez mejo!<
(174) Filip je stekel ven, kjer je Jan snažil pribor, in mu je povedal, kar je bil slišal. »Tak morava spet pobegniti,« je dejal Jan. >Le nadaljuj z delom kakor vsak dan, meni se bo med sna-ženjem že kaj posvetilo v glavi k
Ma H oglasi
V malih oglasih velja vsaka beseda I din; tenltovanjskl •risal i din. Debelo tiskane naslovne besed« se računajo dvojno. Najmanjši snesek » mali orla* 1& din. • Mali •rtasl se plačujejo takoj pri naročlln. • Pri orlaslh reklamnem enačaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltns vrstica po I din. • Za pismene odgovor* (leda mallb oglasov treba priložiti snamko.
jnriOTPV	sram;
mm	
Dekle
a megfi. golo ln trg. tečajem, vešče vseh pisarniških del, Išče kakršnokoli zaposlitev v pisarni. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4000.	(a
Gospodična organistka
kt prevzame tudi peko hostij, cerkveno perilo ln snaženje cerkve, učenke za klavir ln na delo za pletilni stroj - Išče primerno službo. Naslov se Izve v upravi »Slovenca«.
Dekle
Išče službo v pomoč gospodinji k mali družini. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18816.	(a
Trgovska pomočnica
mešane stroke, simpatična ln spretna, Išče službo. S. S., Stanlčeva 19-1. Ljubljana.	(a
Gospodična
a večletno pisarniško tn hotelsko prakso, želi popoldanske zaposlitve v Ljubljani. Ponudbe pod »Zmožna« na upravo »Slovenca«.
Službodobe
Žagar (gaterist)
priden, zanesljiv in trezen strokovnjak — dobi stalno službo. Ponudbo z navedbo zahtevkov na: Hartner, parna žaga — Murska Sobota.	(b
Blagajničarko
s trgovsko izobrazbo takoj sprejme železnina v Ljubljani. — Ponudbe s prepisi spričeval upravi »Slovenca« pod zn.»2200« št. 18.954.	(b
Beri!
Prevzemnika ln nakupo-valca hrastov in bukev, samo strokovnjaka, iščem za takoj. Plača in provizija. Kavcija potrebna. -Ponudbe na Donato Filipi, Flume, Via Bandieri 6, Italla
Čitajte »Slovenca«
+ Umrl nam je naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
Jernej Šhoiic
služitelj III. drž. realne gimnazije, Bežigrad
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 5. decembra ob 4 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Zagreb, dne 4. decembra 1939.
Žalujoči ostali.
Postrežnico
Iščem za trikrat na teden. Gerbic, Gregorčičeva ulica 6.	(b
Kupimo
Vsakovrstna
slafo kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana VVolfova ulica SLS
Bukovo gorivo
drva In klade, sveža In suha, kupujem vsako količino. Ponudbe na Ex-porter I. Meštrovič, Zagreb, Jelačtčev trg 15.
Dvostanovanjsko vilo
z vrtom prodam. Vprašati: Zeljarska ul. 11. (p
Nova enonadstropna vila
komfortna, ugodno naprodaj. Vrhovci 60. pod gozdom, Vič, LJubljana.
ULJL33J!
Mreže za postelje
najceneje pri Andlovlcu, Komenskega ulica 34. (1
I
Auto-mofor
Motor DKW
I
100 ccm, v odličnem stanju, prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18.926.	(t
Kupimo avto
z motorjem na bcncin ali po možnosti na metan, rabljen, v dobrem stanju, 4Vi—5 ton nosilnosti. Ponudbe na »Latea« d. d., Zagreb, Mažuranlčev trg št. 4. '	(£
IBD
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra e. 14, Ljubljana.
Štajerska jabolka
ugodno proda trgovina Martine, Tyrševa 17. (1)
Krompir
lep, zdrav, odbran, nudi, dokler traja zaloga, po din 1.25 za kg A. Volk, Ljubljana, Resljeva c. 24.
I a jabolka
vinske ln kanadske • po ugodni ceni naprodaj v trgovini Stular, Tyrševa cesta 37 b.
Krompir
lep za jelo ln droben za živino poceni prodam. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Pri odjemu nad 500 kg« št. 18.922.	(1
Po zelo ugodni ceni
prodam sledeče knjige: »Im Wandel der Jahr-tausende«, »Weltall und Mcnschheit« (5 knjig), Hausschatz des Wissens (18 knjig), tViih. Raabe : »samtliche Werke« (18 knjig) in še razne druge, vse v novem stanju. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Knjige« 18.793. (1
IT E L.
2 951
Razglas
V ponedeljek, dne 11. decembra 1939 dopoldne bo v sobi št. 17 okrajnega načelstva v Novem mestu dražba občinskega lovišča Velika Loka v izmeri 3.898.81 ha. Izklicna cena je 250 din; vsi ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnem načelstvu.
Velik del lovišča je poraščen z gozdovi in ima zato razmeroma veliko divjačine. V lovišču sta dve železniški jiostaji ter so tudi dobre cestne, zveze; kot tako je zelo prikladno za lovce iz oddaljenih krajev, zlasti za lovce iz Ljubljane,
Vnajem
ODDAJO:
Klimatično letovišče
700 m I Iščemo najemnika ali gostllnlčarko na račun za gostilno ln pen-zljo v Jostpdolu pri Ribnici na Pohorju. 10 novo urejenih tujskih sob, kopalnica s stalno toplo vodo, električna luč ln kurjava. Prevzem takoj. Potrebna kavcija 10.000 din. Ponudbe na »Upravo Josipdol«, pošta Ribnica na Poh. Telefon: Ribnica na Poh. št. 1.	(n
Jlanol/anja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
v I. nadstropju oddam. Ogled od 1—2 popoldne ob Dolenjski cesti 81. (č
Stanovanje
obstoječe iz dveh sob ln pritiklln, se takoj odda. Poljanski nasip 10. Poizve se pri hišnici od 12 do 2.	(č
Dvosobno stanovanje
s kabinetom, kopalnico ln pritikllnami oddam v dve leti stari stavbi v Medvedovi ul. 19 s 1. januarjem. — Oglasiti se pri hišnici.	(č
. Negujte lase s
;Trilysinom, da j odpravite prh-: Ijaj in izpadanje \ las. Nova učinkujoča tvarina, [dodana Trily-Islnu, čuva Vaše lase.
MASTEN ALI BREZ MASft
Miklavževa darila IVAN KRAV0S
Maribor
Aleksandrova c. 13
Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani!
Kantoriko mesto v Dolnji Lendavi
je razpisano do 17. decembra; prosilci morajo znati slovenski in madjarski jezik. Vsa pojasnila daje: r.k. župni urad v Dolnji Lendavi
Umrli so nam naša
mati
Iz Rač jih odpeljemo v sredo, dne 6. decembra 1939 ob pol 10 v Slivnico pri Mariboru, kjer jih bomo pokopali okrog 11.
Rodbina Jaro: Rače, Sv. Janž na Dravskem polju, Oplotnica in Kruševac; rodbina Macun, Maribor; rodbina Zavrnik, Dobnik, Ptuj.
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je po kratki bolezni, v 81. letu starosti, naš nad vse ljubljeni oče, stari oče, brat, stric, tast itd, gospod
MARTIN PLUT
posestnik v Vranovičih
dne 3. decembra 1939, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospod zaspal.
Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v torek, 5. decembra ob 8 zjutraj, iz Črnomlja na pokopališče v Kloštru pri Gradacu.
Črnomelj - Vranoviže, Lokve, Šmarje, Loke, 4. dec. 1939.
Jože, Martin, Anton, Janez, Ana por. Vrščaj, Amalija por. Anderluh, Terezija por. Jaklič, Marija por. Korošec, sinovi in hčere; Gustl Anderluh, Ernest Jaklič, Drago Korošec, zet je — in ostalo sorodstvo
Lov z letalom
Toliko, da se je skril, že je prišel Red. Strašno je sopihal in hodil tako počasi, da ni bilo prav nič v skladu z njegovo silno močjo, kakor jo je Jakob občudoval še pred nekaj urami, ko ga je prvič videl.
»Gotovo ga je pošteno pritisnilo, ko se je avto prekucnil,« si misli Jakob. »Le kaj namerava?«
Red je, prižgal luči, stopil okoli letala do propelerja in ga pognal. Stroj je bil še vroč, zato je takoj oživel in že je Red plezal na pilotov sedež.
Jock se je ustrašil. Se na misel mu ni prišlo, da bi velikan utegnil biti tudi pilot. Zato bi se rad zopet izmazal iz letala ven, če bi bilo mogoče; a bilo je prepozno. Veliko letalo se je že premikalo.
Jock se niti zganil ni več. Vse se je vršilo tako hitro, da ga je napol omamilo. Saj je tičal v ukradenem letalu, čigar pilot je bil tat in dirjal skozi noč kdo ve kam.
Ni pa se Jock vznemirjal radi tete. V skrbeh je bil le za Fincha Ilanleyja: morda prav zdaj leži nezavesten ali pa še hudo ranjen ob prevrnjenem avtu. Res, da je IIanleyja komaj pol ure, vendar ga je že imel rad; vezalo pa tu je še nekaj: njegov oče je naučil Hanleyja letalstva!
Čez nekaj časa je prav narahlo pomolil glavo iz svojega skrivališča. Bil je namreč strašno radoveden, kam dn letita, a kaj, ko se ni smel toliko vzpeti, da bi pogledal preko roba svoje luknje!
Ker torej ni mogel dognati, kam letita, je Jock začel opazovati pilota. Videl je, da možak skoraj sključen ždi nn svojem sedežu in zdaj
Ea zdaj omahne naprej. Gotovo so ga mučile olečine. In res je takoj opazil še nekaj! Pri
luči, ki je razsvetljevala notranjost pilotove kabine, je videl, da je Iledova leva hlačnica mokra in temno zamazana. Mož je bil torej ranjen in kri mu je zdaj tekla iz rane. In rana je morala biti huda, zato je Jock nehote občudoval možakov pogum in žilavost. Iz vsega njegovega vedenja je bilo videti, da zelo trpi, a vendar je po mojstrsko vodil veliki stroj.
_ Vendar pa je ostal Jock popolnoma tiho. Kaj naj bi pa tudi drugega storil?
Minute so potekale in po svoji zapestni uri je dognal, da sta letela že skoraj celo uro. Gotovo sta zdaj že daleč tam nad Somersetom. Tedaj je letalo naekrat omahnilo. Reda je ila sedežu vrglo vznak in je pri tem tudi drog potegnil nazaj. Letalo je šinilo navzgor.
Jock je dobro vedel, kaj bo zdaj prišlo: letalo ne bo moglo več naprej, ampak se začelo vrtinčiti. Zato je planil pokonci in se pognal naprej. Letalo je imelo kakor vsa podobna velika letala dvojno kontrolo, zato hi bilo Jocku treba drugega, kakor da se splazi na sedež zraven Reda. Pograbil je drog, ga počasi porivot naprej in že je letalo brzelo vodoravno kakor prej.
Jock se je okrenil k Redu in zapazil, da je v lice strašno bled. Še je bil pri zavesti, to-
da komaj komaj. Modre oči pa so začudeno strmele zavpil vodil!«
maj	_	.
strmele. Jock se ie nagnil proti njemu in mu zavpil na uho: »Kar mirno sedite, bom že jaz
Red je poskušal nekaj povedati, a Jock je videl samo premikanje ustnic, besede pa ni nobene razumel. Nato pa se je Red onesvestil in se zrušil.
Jock je bil vsaj toliko spreten kakor vsak povprečen fant, morda še malo bolj. Imel je pa pred drugimi, to prednost, da so mu bile kon-
trole v letalu znane. Vendar če rečemo, da ga je bilo strah, povemo dosti premalo. Sam je moral sedeti pri aparatih velikega letala in z
njim grmeti skozi črno noč. Nič ni videl, kje se nahaja, niti ne, kam je Red namenjen; ko je pogledal na bencinsko merilo, je pa še v svojo grozo spoznal, da bo s to malo zalogo mogel leteti kvečjemu še par ur.
Mrzel pot mu je stopil na čelo, v želodcu je začutil nekakšno zoprno praznino in za trenutek se je bridko pokesal, da se je dal speljati žarometom na močvirju in je šel za njimi.
Pa ta malodušnost ji hitro minila. Na pomoč mu je prišel prirojeni pogum. Res je bil v hudi stiski, n izhod se je vendar moral najti.
Jock se je ozrl preko roba in dognal, da letijo kakih tri tisoč čevljev visoko nad ravno pokrajino. Tu in tam je zapazal luči po vaseh, o večjem mestu pa ni bilo sledu. Daleč na levi ie bilo morje. Vzšel je mesec in s svojo bledo lučjo srebril prostrane vode.
»To bo najbrže ustje Bristolskega kanala,« si reče Jock. »Če je res tako, se bo kmalu pokazalo, sa j je tam Burnham, ki je dosti veliko mesto. Zdaj pa zdaj ga moram zagledati.«
Toda v resnici ni bil tako daleč na severu kakor je mislil in preteklo je še dvajset minut, da je zagledal svetilnik in spoznal, da ima pred seboj Burnham. Bencin pa je hitro upadal in Jock se je domislil, da ima morda Burnham letališče in bi zato lahko kar tukaj pristal, ne da hi moral tvegati polet v Bristol.
Krenil je naravnost proti mestu, a v svoje razočaranje ni našel niti sledu kakega letališča, niti ne prostora, kjer bi se mu zdelo pristajanje varno.
4. ZELENI OGENJ.
Jock je zopet za hip začutil zoprnost v želodcu, toda odločno jo je potlačil in kakor v nagrado takoj zagledal pod seboj širok pas mehkega rumenega peska. Bila je oseka in peščeni pas se je vlekel na milje daleč.
Takoj se je odločil. Težko bi kje dobil
boljši prostor za pristanek, zato je motor usta-val, letalo začel vrtinčiti in se spuščati. Najprej je drog porinil preveč naprej in letalo se je postavilo skoraj na nos, zrak v vrveh pa ga je žvižgaje posvaril, da gre stvar preveč hitro.
Veter. Moral se je spustiti z njim v borbo. To je bila za zdaj glavna skrb in k sreči so se na morju kodrali valčki ter mu pravili, rla sapica pihlja od severoseverozapada. Pogledal je na obalo, ki je bila zdaj kakih pet sto čevljev pod njim, in skušal dognati, ali ni morda kje kaka ovira.
Letalo, kakršno je vodil Jock, ima pristojno bizino do pet in štirideset milj na uro. Ni si težko predstavljati, kakšna polomija bi nastala, ako bi napačno pristajal. Zato mu je kur srce zastajalo, ko se je bližal k tlom. Ko se mu je zazdelo, da se kolesa letala že skoraj dotikajo zemlje, je drog prav narahlo potisnH nazaj in letel tik nad peskom. V naslednjem hipu pa je začutil, da so kolesa podrsala po tleh.
Seveda, to še daleč ni bil dober pristanek. Veliko letalo je še nekaj polov skočilo več čevljev visoko od tal, nato pa se s tako močnim sunkom usedlo, da so Jocku kar zobje škepetali. Vendar pa škode ni bilo nobene, in letalo je varno počivalo sredi med morjem in skalnim obrežjem.
Jock se celo minuto niti zganil nI, ker se mogel ni. Napetost živcev je bila namreč mnogo hujša nego si je mislil; bil je kur pijan in bolan. Pa slabost je hitro prešla. Izkopal se je iz svojega sedeža in se ozrl po Redu. Veliki možak ie imel oči zaprte, in Jock je za hip menil, aa je mrtev, a je takoj opazil, da še diha.
Poiskal je nož in razparal Redovo levo hlačnico. Precej nad kolenom je zijala široka razcefrana rana. Groza jo je bilo pogledati Najbrž jo je bila usekala črepinja zarobljene« ga stekla, ko se je prevrnil avto.	i
h jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar!*
Izdajatelj: !ni Jože Sodjs
Urednik: Viktor Čenči*
UUBI14NA
Zgledna podjetnost
bežigrajskih prosvetarjev
Vogelni kamen beiigraiakega prosvel. doma blagoslovljen
Ljubljana, 3. decembra.
Bežigrajsko prosvetno družtvo zadnja leta prav živahno deluje, kljub temu, da ga ovira pomanjkanje primernih društvenih prostorov. Z zavidanja vrednim pogumom so se zato bežigrajski prosvetarji letos lotili naloge, zgraditi svojemu društvu dostojen dom. Nabiralna akcija je kar lepo uspela, saj je bilo vse polno požrtvovalnih delavcev, ki 60 mdi prijeli za delo. Že poleti je prevzel stavbenik Alojzij rCamnikar iz Ljubljane zidavo, potem ko je res lepe načrte izdelal inž. arh. Tomaž Štrukelj. Sedaj je dom že zrastel do prvega nadstropja- Zadnjo nedeljo je bil na praznični način blagoslovljen vogelni kamen.
Ob pol 11 dopoldne je v cerkvi sv. Cirila in Metoda daroval sv. mašo domači župnik g. p. Kazimir Zakrajšek za vse številne dobrotnike »Bežigrajskega doma«. Razumljivo je, da je bila pri maši vsa številna bežigrajska prosvetna družina. Po maši pa so se zbrali bežigrajski prosvetarji na stavbišču za cerkvijo, kjer je poštarska godba pod vodstvom občinskega svetnika g. Penka igrala krepke koračnice. Botra ljubljanskega župana dr. Juro Adlešiča in botrco go. Frančiško Bregarjevo sta pozdravila fantič in deklica in jima dala lepe spominske šopke. Knezoškofa g. Gregorija Rožmana, zastopnika bana inšpektorja S. Kranjca, botra ia botrco, topniška generala g. Janeža, predsednika ljubljanske Prosvetne zveze univ. prof. dr. L u k m a n a , zastopnika ravnatelja bežigrajske gimnazije gosp. prof. Jesenovca in druge goste je nato pozdravil predsednik Stavbne zadruge ravnatelj St, Sušnik. Posebno zahvalo je izrekel prevzv. knezoškofu, ki je odaril svet za Prosvetni dom, zatem pa botru in otrci ter vsem dobrotnikom, ki so pomagali Beži-

grajcem pri uresničitvi njihove davne želje. Gdč. Lucija Pahor je v imenu mladine pozdravila botrco in botra, bežigrajski cerkveni pevski zbor pa je pod vodstvom gosp. P u š a odpel kantato »Če Gospod ne zida hiše«.
Predsednik ljubljanske Prosvetne zveze univ. profesor prelat dr. Franc Lukman je v lepem govoru orisal naloge katoliške prosvete. Omenil je, da raste novi bežigrajski prosvetni dom na božji njivi, kamor so več kakor 125 let pokopavali Ljubljančane. V okolici doma pa stoji Baragovo semenišče in cerkev treh Kristonoscev Krištofa, Cirila in Metoda Ta soseščina dovolj jasno dokazuje, kakšen duh naj se vseli v novi prosvetni dom, čigar vogelni kamen bo sedaj blagoslovljen. Strahote, ki jih doživlja Evropa, najbolj jasno izpričujejo potrebo, da mora sleherno prosvetno delo imeti svoj temelj v krščanski veri in da mora naše prosvetno delo zahtevati v zasebnem in javnem življenju povsod Boga!
Prevzv. knezoškof dr. Rozman je nato ob asistenci duhovščine opravil blagoslovitvene molitve in zatem vzidal v vogelni kamen puščico s spominsko listino, ki naj še poznim rodovom priča, v kakšnih časih so se Bežigrajci lotili graditve prvega velikega prosvetnega doma v Ljubljani. Po blagoslovitvi je akademik Bajt« klenimi besedami izrekel zahvalo vsem, ki so pripomogli, da je slavnost tako lepo potekla. Na stavbišču je bilo zbranih okrog 800 bežigrajskih prosvetarjev, med njimi polno dijakov bežigrajske gimnazije. Vsi so z veseljem opazovali slovesnost, ki je bila najlepše priznanje za njihovo dolgotrajno požrtvovalno delo, prav tako pa so z veseljem šli za botrco in botrom potrkat ob vogelni kamen in dodat svoj delež k zbirki za prosvetni dom.
Pretresljiv in vsebinsko globok film o velikem borcu, zdravniku znastveniku, ki m _ _ mm je odkril bacil tuberkuloze in rešil človeštvo jj^JP	KOCn ,ia'huiAe mor''ke.--Glavno vlogo ima
Kino Union tel. 22-21 Ob 16., 19. in 21.15 uri E M I l J A N N I N G S
»Lada« ima razstavo v Jakopičevem paviljonu
V	nedeljo je umetniški klub »Lada« odprl svojo razstavo v Jakopičevem paviljonu. Ob ti dopoldne se je k svečanosti zbralo lepo število ljubiteljev naše umetnosti. Razstavljenih je 119 del dvajsetih slikarjev in kiparjev.
Odprl je razstavo z nagovorom predsednik Kluba likovnih umetnikov g. Vavpotič s primernim nagovorom, v katerem je posebno poudaril, da ima klub »Lada« namen pospeševati sodelovanje naših umetnikov v vseh štirih južno-slovanskih središčih. Kot zastopnik g. bana se je slovesnosti udeležil prosvetni šef dr. Suš-n i k Lovro, mestnega župana dr. Adlešiča je zastopal polkovnik A n d r e j k a. Bili so navzoči še predsednik Narodne galerije dr. Fr. W i n -diseher, zastopniki odvetniške zbornice dr. Š v i g e 1 j , Boris Kalin za Društvo slovenskih umetnikov, prof. Kregar za Klub neodvisnih in številni drugi odlični zastopniki našega javnega in kulturnega življenja.
Razstava je odprta vsak dan od 9 do 17 in jo prav zaradi tega, ker so na njej zastopane vse struje in združuje dela starejših in mlajših umetnikov, prav posebno priporočamo.
Naši nameščenci so slovesno proslavili praznik zedinjenja
Kakor smo že kratko poročali v nedeljski številki, je priredilo Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije v dvorani Delavske zbornice, ki je bila za to priliko zelo okusno okrašena, svečano proslavo narodnega praznika, katere so se med drugimi udeležili .številni predstavniki našega javnega mnenja in socijalnih zavodov.
Nameščenci so proslavo narodnega praznika letos prvikrat priredili. Posamezne točke sporeda 60 izvajali nameščenci sami, spored pa so začeli izvajati z državno himno, ki jo je zaigral društveni orkester.
Predvsem nam je omeniti, da nas je topot na-rneščenska organizacija prijetno presenetila s svojim lastnim pevskim zborom, ki je odlično odpel nekaj narodnih in umetnih pesmi in ki ga spretno vodi prof. g. Mavrici j Bergant. Pevci so bili deležni toplega odobravanja, prav taksna pozornost pa je bila izkazana napram gdč. Štefki Korenčanovi, ki je odlično zapela nekaj lepih pesmi. Posebno dobro je podala Flajšmanovega Metuljčka in Ger-bičevo: Kakor dih. Orkestralne točke eo bile na višku. Posebno so ugajali občinstvu Jaklovi: Slovenski biseri in Leopoldov venček jugoslovanskih narodnih melodij. Dalje nam je omeniti recitacijo g. Sešlja, ki je odlično recitiral odlomke iz Cankarjevega Kurenta. Tudi vse ostale točke so bile dobro izvajane.
V	drugem delu sporeda je podal nekaj misli k praznovanju 1. decembra pravni referent OUZD in organizator slovenskih nameščencev g. Rudolf Smersu. Njegov govor je bil kratek, jasen in odločen. Poudarjal je, da se mora vsak Slovenec, Hrvat in Srb zavedati kaj nam je Jugoslavija, sen tolikih generacij in stotisočev naših najboljših sinov, ki so po raznih bojiščih umirali in krvaveli za svobodo, ki jo mi sedaj uživamo. Posebno 6edaj v teh težkih časih, ki jih preživlja človeštvo in Evropa in v času, ko divja zunaj naših meja bojna vihra, globoko čutimo, kaj nam je lastna država, ki je danes bolj kot kdaj koli prej otok miru v razburkani Evropi. Svoj govor je zaključil z izjavo vdanosti napram naši kraljevski dinastiji in končal z izjavo, da je Jugoslavija danes in jutri začetek in konec našega programa, ob kateri mi Slovenci stojimo in pademo.
*
1 Izseljensko akademijo bo v nedeljo 10. decembra ob 10.30 dopoldne priredila v frančiškanski dvorani mladina ljubljanskih šol. Spored je izbran. Poleg govora g. bana dr. Marka Natlačena bodo akademijo izpolnjevali pevski zbori, godalni kvartet, violina ob klavirski spremljavi, recitacije in simbolični nastopi. Podrobnejši spored bomo še objavili. Rafaelova družba in Izseljenska zbornica vabita k številni udeležbi na tej akademiji. ki bo dostojen zaključek izseljenskega tedna.
1 Sentjakcbčanil Prečitajte objavo po3 »Prireditve«! Danes nas zopet obišče ...
1 Trnovčanil Sv. Miklavž pride danes v Trnovski prosvetni dom dvakrat, obakrat z vsem svojim številnim spremstvom. Ob 18 pride obdarit naše malčke ob pol 21 pa odrasle. Naročila 6e sprejemajo od 10. ure dalje v društvenem domu.
1 Jersey obleke, Karničnik, Nebotičnik.
1 Miklavž, ki bo prišel kakor vsako leto tudi letos v Dramo, se bo oglasil, obdan s svojim sijajnim spremstvom angelov, parkljev, Mefistom itd. pri mladinski predstavi >Snegulčica< danes popoldne ob i5. Deiii bo pridnim otrokom darila, ki bodo prispela v teku torka najkasneje do
MIKLAVŽE VANJE
danes zvečer v restavraciji „UNI0N"
Darila sprejemamo in rezerviramo mize
14 k vratarju Drame, opremljena z imenom in pohvalami oziroma grajami za obdarovanca.
1 O povišanju ceni mleka. Obveščamo, da se nanaša naše obvestilo samo na člane Mlekarskega društva za Ljubljano in okolico ter njihove odjemalce, katere prosimo, da navedeno ceno 2.50 din za liter lojalno vzamejo na znanje. — Mlekarsko društvo za Ljubljano in okolico.
1 Za mestne reveže je znana ljubljanska ma-nufakturna trgovina podarila 157.50 din kot razliko med dobavo dražjega blaga. Za zavetišče za za onemogle sta darovali tvrdki J. Strojanšek,
Maribor, 4. dec.
Tudi v Mariboru se je osnoval krajevni odbor Jugoslovanske unije za zaščito otrok. Te dni je imel ta odbor svojo prvo sejo, katere se je udeležil tudi delegat banovinskega odbora Jagodič iz Ljubljane, ki je imel zelo zanimivo predavanje. Sejo je vodil predsednik mariborskega krajevnega odbora zdravnik dr. Pihlar, udeležili so se je pa delegati vseh 25 včlanjenih mariborskih organizacij in društev ter predstavniki oblastev. Predsednik dr. Pihlar, ki je uvodoma orisal naloge krajevnega odbora v teh časih, zlasti pa še za primer vojne, ter je naglašal, da je delo odbora v Mariboru zelo olajšano, ker imamo mladinsko zaščito v mestu naravnost vzorno organizirano, je potem podal zelo zanimiv prikaz dosedanjega dela, ki ga je krajevni odbor Jugoslovanske unije za zaščito otrok v Mariboru že izvršil. Iz teh podatkov posnemamo sledeče podrobnosti, ki bodo zanimale širšo javnost:
Prva naloga krajevnega odbora je bila, dobit: jasno sliko, koliko otrok v Mariboru pod 16. letom starosti bi moral odbor v primeru potrebe oskrbeti. V ta namen so v Mariboru popisali vse otroke. Vse družine so dobile posebne popisne pole, v katere so vnesle vse potrebne podatke, ki so se potem v pisarni mestnega socialno-političnega urada, ki vodi vse te posle, pregledali ter zbrali. Najprej se je izvršil popis vseh otrok po zavodih, ki se nahajajo v Mariboru. Ti zavodi so Mestni mladinski dom, Banovin-
Proslava Brezmadežne 8. decembra
A.	Obnova duha. Četrtek, 7. decembra ob 18 v cerkvi sv. Alojzija: Večerna pobožnost, govor, Adoratio Sanctissimi, priložnost za sv. spoved. — Petek, 8. decembra: ob pol 7 v cerkvi sv. Alojzija sv. maša in skupno sv. obhajilo.
B.	Zborovanja Dijaških kongregacij ob 10 v dvorani Zadružne gosp. banke.
C.	Akademija ob 17 v dvorani Zadr. gosp. banke. ,
Spored:
1. Morski zvezdi. Pesem mornarjev, dr. Fr. Kimovec.. Zbor dij. kongregacij. — 2. O kresu, P. Jereb. Dij. moški zbor. — 3. Pozdrav, govor. — 4. Pevčeva pomladanska, A. Jaklič. Mij. m. zbor.
—	5. Kriki mladih dni, zborna dekl. Dij. kongreg. I. odd. — 6. Narodna pesem, glasbeni tercet. — 7. Poklonitev Brezmadežni. Dijakinje kongr. I. ood. — 8. Staroslovenska sv. maša, Bogosl. zbor: a) Prva antifona, b) V. Novak: Veličaj duša moja.
—	9. Igrokaz : Bar smrti, Manes Kedovv. Tragikomična vizija sedanjosti.
Začetek točno ob 17, konec ob 19. — Vstopnina: I. incl. VIL po 10 din, VIII.—XIV. 8 din, ostale vrste 7 din. Stojišča 2 din.
Iskreno vabimo k celotni prireditvi vse, ki se
zanimajo za delo kongregacijske mladine. *
m Zakaj se ne dobe v Mariboru dobrepolj-ske igrače? Družinski oče nam je pripovedoval: V ponedeljkovem »Slov. domu« sem čital, kako lepe igrače se izdelujejo pri nas v Dobrepoljah. Sam pa sem v nedeljo vse dopoldne iskal za sinčka primerno igračo za Miklavža po mariborskih trgovinah, pa je nisem dobil. Ponujali so mi povsod samo tuj kič iz pločevine, ki se takoj pokvari in polomi, povrhu pa je še potem 6tvar nevarna, da se otrok na ostri pločevini poreže. V6e mariborske trgovine so natrpane s takšnimi tujimi igra-
Pred škofijo 21, 20 m blaga, tvrdka Peterka E. »A ž m a n« na Pogačarjevein trg*u po 10 m blaga, jopico in srajco. Ljubljanska podružnica hrvatskega kulturnega društva »N a p r e -d a k« je pri nedeljski Miklavževi obdaritvi obdarila tudi dva revna otroka, ki ju je na željo društva določil mestni socialni urad. Vsem dobrotnikom revnih izreka mestno poglavarstvo najtoplejšo zahvalo tudi v imenu obdarovanih ter dobrotnike priporoča vsej naši dobrosrčni javnosti v posnemanje pri Miklavževih in božičnih obdaritvah.
8. decembra t.l. AKADEMIJA
F0 in DK Moste
ob 8 zvečer v Ljudskem domu Vljudno vabi odbor.
1 Smrten padec v Ljubljanico. V nedeljo zjutraj 60 opazili ljudije, da leži pod 6taro cukrarno V 6trugi Ljubljanice moško truplo. Takoj 60 obvestili reševalce, ki so takoj prišli in utopljenca potegnili na breg. Obveščena je bila tudi uprava policije in sta prišla na kraj nesreče policijski zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik Podobnik, ki sta odločila, naj se truplo ponesrečenca prepelje v prosekturo splošne bolnišnice. Policija je Zatem uvedla preiskavo in ugotovila, da gre pri tej nenadni smrti le za nesrečno naključje. Ponesrečenec je bil 52 letni mestni delavec Jože Kalin, ki se je v soboto na večer našel s svojo ženo v gostilni na Ambroževem trgu. V gostilno je prišel tudi njegov znanec iz cukrarne. Kalin je namreč stanoval v stari cukrarni. Kalinov znanec Franc Homec pa je stanoval v cukrarni v zavetišču. Ker 6e je preveč zamudil, je prosil Kalina, naj mu gre odpret vežo, ker stanovalci zavetišča nimajo veznih ključev zaradi tega, da se drže hišnega .reda. Kalin je to storil, ni ga pa bilo nazaj v gostilno, čeprav je ženi obljubil, da se bo vrnil. Kalinova žena je ob 11 odšla domov, pa moža doma ni našla. Šla ga je iskat, vendar brez uspeha. Šele zjutraj so našli ponesrečenca v Ljubljanici. Vsi znaki kažejo, da je Kalrn po nesreči moral pasti po bregu v vodo, pri čemer se je najbrž udaril po glavi tako močno, .da je izgubil zavest. To pa je zadoščalo za naglo smrt. Da je vsak zločin izključen, dokazuje tudi izjava stražnika, ki je bil na Ambroževem trgu in videl, kako sta ponesrečenec in njegov znanec odšla proti stari cukrarni. Na trgu je stražnik ostal še cel četrt ure, vendar od 6tare cukrarne sem ni slišal niti najmanjšega glasu, čeprav je bilo že vse mirno na cesti. Najbolj verjetna je razlaga, da je Kalin takoj potem, ko je 6premil znanca iz zavetišča, padel v vodo.
ski dečji dom itd. V vseh teh otroških ustanovah je sedaj v Mariboru 420 otrok, od tega jih je 109, ki so v primeru vojne popolnoma navezani na javno pomoč, za druge pa bi skrbeli njihovi starši in hranitelji. Pred splošnim popisom otrok pa je odbor mariborske roditelje na posebnih sestankih primerno poučil, da so potem pri popisovanju odpadle vse sicer ob takih prilikah običajne razburljive govorice in novice. Roditeljski sestanki so bili v ta namen na vseh mariborskih šolah za starše šolarjev, ki zahajajo v dotične šole. Takih sestankov je bilo 21 in na vseh so bila primerna predavanja. Za starše otrok, ki še niso šoloobvezni, pa je sklicala mestna občina poseben se-6tanek v dvorani Ljudske univerze. Sestanek je bil rekordno obiskan, kar dokazuje, da imajo Mariborčani za delo odbora veliko razumevanje ter se zanj živo zanimajo Sledeči popis je potem pokazal, da se nahaja v Mariboru 3132 družin, ki imajo otreke v starosti pod 16 let. Te družine majo vsega skupaj okrog 5000 otrok. Za javno pcmoč v primeru vojne pride v poštev okoli 2000 družin s 3000 otroki.
Podrobne posle za zaščito otrok vodi v okviru krajevnega odbora poseben odbor, kateremu predseduje načelnik mestnega socialno-političnega urada Anton Brandner, tajnik in uradnik mestne občine Vinko Hameršak, odborniki pa so kanenik dr. Ivan Žagar, vodja Banovinskega dečjega doma Ivan Womer, ravnatelj deške meščanske šole prof. Franjo Fink in Josip Kutin.
čami, s katerimi se čut mladine samo zastruplja, saj predstavljajo samo vojake, tanke, kanone in takšno morilno orodje. Ali ne bi bilo primerno, da 6e tudi v Mariboru dobe naše domače slovenske dobrepoljske igrače? Posebno še zaradi tega, ker je Maribor obmejno mesto. Priobčujemo to željo mariborskega Slovenca in bi kazalo, da bi jo naši trgovci upoštevali.
m Duhovna obnova za matere bo jutri v sredo v kapeli presv. Srca ob 4 popoldne Matere iskreno vabljene.
m Protituberkulozni ligi je daroval šef zdravnik OUZD poslovalnice dr. Jože Sekula v počastitev spomina pokojne gospe Minke Šorlijeve in želez. viš. kontrolorja Jerneja Žmavca din 100.— PT liga se mu za dar iskreno zahvaljuje.
m Pri čitanju časopisa jo je zadela kap. V nedeljo ni bilo ves dan na izpregled iz njene sobe upraviteljice šole v Razlagovi blici Slavke Burni-kove, ki stanuje v Vrtni ulici 21. Njena podnajemnica je bila zaradi tega prestrašena ter je odšla po hišnega gospodarja, nakar sta se oba podala v sobo upraviteljice Burnikove. Našla 6ta jo v postelji mrtvo Na nočni omarici je še gorela luč, v otrdelih rokah pa je držala časopis. Bolehala je že dalje časa na srcu ter je imela sedaj tri mesece bolniškega dopusta. Pri čitanju časopisa jo je zjutraj v postelji zadela 6rčna kap ter je bila pri priči mrtva.
m »Prodana nevesta« zopet na mariborskem odru. Smetanova krasna opera »Prodana nevesta« pride tudi letos na moribor. oder, vendar pa se za abonente ne bo vprizarjala. Zasedba je ista — razen baritona g Kamušiča, kakor lani.
m Članice Dekliškega krožka Maribor !. imajo jutri 6 t. m. ob sedmih zvečer na Aleksandrovi cesti 6, predavanje s 6kioptičnimi slikami, združeno z miklavževanjem. Na svidenje!
m Uradne ure ekspoziture Del, zbornice »o sedaj od 8 do 14.
m Ljudski oder priredi drevi ob 8 skupaj S sorodnimi društvi Miklavžev večer. Darila se sprejemajo v Prosvetni zvezi.
m Pobrežje. Drevi ob 6 pride v Slomškov dom Miklavž. Darila se sprejemajo do 6 pri oskrbniku.
m Umrla ie v Račah pri Mariboru v visok? starosti 71 let posestnica gospa Ivanka Jarc. Blaga pokojnica, ki je bila tašča uglednega mariborskega veletrgovca g. Macuna. Imela je 13 otrok, od katerih jih je še 6 živih. Bila je v svojem kraju splošno spoštovana in priljubljena. Pokopali jo bodo jutri v sredo ter bo truplo prepeljano ob pol 10 iz hiše žalosti v Slivnico, kjer bo okrog 11 položeno na tamošnjem farnem pokopališču k počitku. Svetila ji večna luč, sorodnikom naše iskreno sožalje.
m Stanovanjski najemniki v Mariboru 60 sf
ustanovili stavbno zadrugo »Naš dom«. Sprejeta so pravila, ki bodo poslana v odobritev. Po teh bi prišel vsak član zadruge do lastnega doma, delež pa bi znašal 500 din. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika zadruge krojaški mojster Kac. Interesenti dobe pojasnila V6ak ponedeljek in petek od 18 do 19 v pisarni Društva stanovanjskih najemnikov, Rotovški trg 1,
Gledališče
Torek, 5. decembra ob 20: »Lepa Vida«, Red A.
Celjske novice
Za zboljšanje soaialnih razmer našim nameščencem
Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev je z o/.ironi na nastule razmere in naraščajočo draginjo po vsej Sloveniji dvignilo glus, naj se današnjim izjemnim razmeram primerno urede prejemki tudi zasebnim nameščencem.
Že prej, v razmeroma normalnem gospodarskem stanju, niso v raznih podjetjih dosegali prejemki kvalificiranega osebja niti višino minimalnih mezd nekvalificiranih delavcev. Stalno naraščajoča draginja vsem življenjskim potrebščinam, dviganje con manufakturnemu blagu, obutvi, itd., pa je ustvarila za nameščence stanje. ki postaja nevzdržno ter že resno ogroža njihov eksistenčni obstoj.
Za Celje je splošno znano, da so tu bilo cene življenjskim potrebščinam vedno izredno visoke, ker so v bližnji okolici svetovno znana letovišča ter tujski promet močno vpliva tudi na regulacijo cen v mestu.
Celjska občina je uvidela, da sedanji prejemki njenih nameščencev in uslužbencev niso več v skladu s sedaj nastalo draginjo ter je povišala njihove prejemke. 7, zadoščenjem in priznanjem pozdravljamo pobudo nekaterih celjskih trgovcev glede zvišanja plač švbjim usfiiz- " bencem. Žal pa je potrebo zvišanja prejemkov trgovskim pomočnikom in ostalim nameščencem uvidelo le nekaj delodajalcev ter' zvišanje tudi že izvedlo. So na še številni, ki nima jo razumevanja za socialne težnje ip primeren življenjski obstoj svojega osebja ter skušajo žal tudi v sedanjih gospodarskih prilikah kovati le za sebe kapital. Razumljivo, da so s tem prizadeti zlasti občutno nižji nameščenci, ki so se s svojimi skromnimi dohodki že tedaj, ko so bile razmere v gospodarstvu urejene ali vsaj nekoliko stalnejše, komaj preživl jali in oblačili.
Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev v Celju je za dosego upravičenih socialnih teženj in primernih draginjskih do« klad vsem nameščencem že odposlalo na mero-dajna mfcsta prošnje zn intervencijo, odboru za pobijanje draginje pa klic, naj kontrolira z vso odločnostjo porast cen, saj za dviganje cen raznim potrebščinam marsikje ni najti opravičil!
Nuj no potrebno pa je tudi takoj urediti vprašanje pokojninskega zavarovanja naših trgovskih pomočnikov ter posveča rešitvi tega vprašanja naše društvo še prav izredno pažnjo. Nadejamo se, da bo tudi ta pereča zadeva kmalu ugodno rešena, saj mnogo delodajalcev uvidi- da je tudi trgovski pomočnik, ki je v svoji dolgoletni naporni službi izčrpal vse svoje življenjske sile in sposobnosti za povzdigo in pro-cvit trgovine, upravičen imeti na starost vsaj človeku dostojno življenje.
Prepričani smo, da bodo zahteve po reguliranju plač našle tako na merodajnih mestih in pri gg. delodajalcih polno razumevanje in uvidevno rešitev ter bo tudi razširitev pokojninskega zavarovanja za ostale nameščence, t. j.
trgovske pomočnike, kmalu izvedena.
♦
c Praznik rudarjev v Celju. V nedeljo so rudarji iz Pečovnika lepo in dostojno proslavili evoi praznik — dan sv. Barbare. Zjutraj ob 9 so prišli z delavsko godbo na čelu v kapucinsko cerkev, kjer so bili pri slovesni službi božji. P. Leopold Grbavec je imel poseben govor na rudarje in poudarjal njihovo težko življenjsko borbo za vsakdanji kruh. zlasti borbo delavstva, ki se upravičeno bori za dostojno in delu primerno plačilo.
c Medklubski sestanek klubov Rotary iz Zagreba, Ljubljane, Maribora, Kranja in Varaždina je bil preteklo nedeljo v Celju. Ob tej priliki so člani nabrali 724 din za mestne reveže. Hvala!
c Celjska mestna občina ponovno razglaša, da proda iz svojih gozdov na Pečovniku 70 kubičnih metrov mehkega lesa.
c Celjska strelska družina priredi v Četrtek 7. decembra od 20 dalje v Častniškem domu v Celju v vojašnici kralja Petra I. nagradno sobno streljanje.
c Katoliško prosvetno društvo je priredilo v nedeljo ob 4 popoldne v dvorani Ljudske posojilnice lepo uspelo igro, prirejeno po flamski pravljici »Sultanova hšl in dobri vrtnar«. Vsi igralci so svoje vloge kar najboljše rešili in jim je občinstvo, ki je veliko dvorano popolnoma zasedlo, z živahnimi aplavzi izrekalo svoje priznanje. Vse priznaje velja tudi Članicam Poselske zveze, ki so pred igro pod vodstvom ge. Miklove zapele nekaj ljubkih slovenskih pestnic.
c Drevi ob pol 6 bo v veliki dvorani Ljudske posojilnice vprizorila Gledališka družina prizor s petjem in godbo »God nebeškega strica«. Po tem prizoru bo obdarovanje otrok. Vabljeni!
c V podružnici »Slovenca« dobite časopisni papir.
c V celjski bolnišnici so umrli: 37 lelnf zidar Zele Jakob Iz Teharij, 82 letni dninar Kranjc Henrik Iz Celja in 58letni Slatič Franc iz Bukovca pri Sv. Marku pri Ptuju. Naj v miru počivajol
ai i»l
MARIBOR
Delo odbora za zaščito otrok
V Mariboru je 3132 otrok, starih do 16 let
KULTURNI OBZORNIK
Najnovejše razprave univ. prof. dr. Fr. Grivca
Zadnji dve leti je izdal prelat dr. Grivec več razprav, ki pojasnjujejo in izpopolnjujejo vprašanja, ki so v zvezi s slovenskim knezom Kocljem. Grivčeva zasluga je, da je pokazal, kako je mejni grof Kocelj zrasel v kneza svetovnozgodovinskega pomena.
Z razpravami zadnjih let je dognal dr. Grivec važne, doslej malo znane tn premalo upoštevane zasluge panonskega kneza Koclja. Književno in misijonsko delovanje sv. Cirila in Meloda je v zvezi z njim. Po Kocljevi zaslugi je bila Spodnja Panonija od leta 807—873 glavno torišče stare cer-kvenoslovanske književnosti. Do Grivca še ni nihče očrtal njegove celotne zgodovinske podobe. Nihče še ni ocenil njegove zasluge za apostolsko in književno delo sv. Cirila in Metoda. Zaradi teh zaslug presega K orel j po svoji pomembnosti meje svoje ožje domovine.
Ker pa imamo o teh važnih dogodkih le malo zgodovinskih podatkov, zato si morajo zgodovinarji pomagati z verjetnimi domnevami. Domneve pa so upravičene tedaj, če ne nasprotujejo zgodovinskim virom. Dr. Grivec nastopa proti nedokazanim domnevam, ki podcenjujejo delo kneza Koclja in svetih bratov. V nasprotju z zgodovinskimi viri se pri nas širijo nedokazane hipoteze, da je bilo delovanje sv. Cirila in Metoda v Moravski in večinoma tudi v Panoniji brezuspešno in da sta se zato hotela vrniti v Carigrad. Dalje, da je poslanica papeža Hadriana II. o slovanskem bogoslužju ponarejena ali bistveno interpolirana; dn je poročilo panonskih Žitij o uspehih slovanskega bogoslužja v Rimu in drugod pretirano itd.
Dr. Grivec pravi o takih domnevah: »Razumljivo je, da pristaši teh hipotez skeptično sodijo o stikih slovanskih apostolov s slovensko zgodovino in o pomenu kneza Koclja. Tudi manj osnovane hipoteze morejo naposled kaj prispevati za razbistritev težkih vprašanj, ako ostanejo v pravih mejah. Toda pri nas se te hipoteze vztrajno razglašajo za dokazane teze. Zato ovirajo objektivno znanstveno delo na tem polju.« (O stikih Cirila in Metoda s slovensko zgodovino, Jugoslovenski isto-riski časopis, 1939, 197.) Na drugem mestu piše: »Po dvajsetletnem znanstvenem raziskavanju o sv. Cirilu in Metodu sem spoznal, da njuna zveza s slovensko zgodovino in pomembnost panonskega kneza Koclja doslej še ni bila dognana in znana... Zato sem začel zbirati gradivo za knjigo o knezu Koclju. To knjigo je profesor M. Kos takole označil: V središče svojega razpravljanja je (pisatelj) postavil dobo, ko sta bila sv. Ciril in Metod, če smemo tako reči, najbolj slovenska, ko sta bila najožje povezana z usodo Slovencev. Tej dobi pa daje poglavitni pečat osebnost panonskega kneza Koclia.« (Iz slovenske zgodovine IX. stoletja, Bogoslovni vestnik, 1939, 109.)
Izsledke svojega dvajsetletnega preiskovanja je Grivec strnil v prekrasni knjigi Slovenski knez Kocelj. V razpravah, ki so izšle po tej knjigi, pojasnjuje in z novimi izsledki spopolnjuje trditve, ki jih je nakazal v delu o Koclju. Nove razprave so bile potrebne tudi zaradi tega, ker so nekateri ocenjevalci nasprotovali njegovim trditvam in domnevam. V novih razpravah zavrača očitke in ugovore ter prinaša nove "dokaze ža "svoje fMjBi'
Najobsežnejša je razprava O avtentičnosti poslanice Hadriana II. leta 809 (Jugoslovenski1 isto-riski časopis. 1939. 1—39). O pristnosti te poslanice je pisal že v knjigi o Koclju (str. 250 si.), toda ker je ocenjevalec —grb— v »Dejanju« (1938, str. 268) obnovil staro podmeno, da je mesto o
papeževem dovoljenju slovanskega bogoslužja in-terpolirano, je branil Grivec pristnost v razpravi: Slovenski knez Kocelj (Dodatki) v Glasniku Muz. društva za Slovenijo, 1938, 152-53, nato še v bogoslovnem vestniku, 1939, 106—108. Da bi pristnost poslanice še bolj podprl, je preiskal vso zgodovino tega vprašanja, pretehtal vse ugovore in zagovore ter prišel do zaključka: Skoraj stoletna pravda o avtentičnosti Hadrianove poslanice se približuje koncu. Historični pregled dolgotrajne pravde očitno kaže, da so izčrpane že vse možnosti proti avtentičnosti. Nasprotno pa so dokazi za avtentičnost po stoletnem znanstvenem raziskavanju ostali ne samo neomajno trdni, temveč so se po znanstvenem delu najbistroumnejših slavistov in historikov sistematično ojačevali ter se zraščali v nerazrušno celoto z znanstvenim in historičnim kontekstom velikega Ciril-Metodovega dela (Jugoslovenski istoriski časopis, 1939, 33—35).
Dr. Grivec je v razpravi Reversi sunt ex Mo-ravia (Jugosl. istor. časopis, 1937, str. 62—91) dokazal, da je trditev o nameravani vrnitvi po triletnem delu na Moravskem v Carigrad neosnova-na. Ker je omenjeni ocenjevalec v Dejanju (r. t. 267) zagovarjal nasprotno mnenje, je dr. Grivec v razpravi Iz slovenske zgodovine IX. stoletja (Bogosl. vestnik, r. t. 99—106) pokazal, da so bili uspehi slovanskih apostolov na Moravskem med letom 863—867 trajni in daljnosežni, .zato vrnitev v Carigrad ni utemeljena.
Važni so nadalje dokazi za pomen naslova »praeclarus doctor« in »magister cuiusque artis-c, ki jih vzdeva solnograška Conversio duhovniku Svarnagalu v Blatenskem gradu. Ocenjevalec -grb-je trdil v Dejanju (r. t. 266), da pomenijo ti naslovi le »narodu namenjenega dušnopastirskcga učitelja«. Proti taki razlagi teh naslovov je pisal dr. Grivec v Glasniku Muz. društva (r. t. 151), nato v posebnem članku: Učitelj v Žitjih Konstantina in Metodija (Bogoslovni vestni, 1939, 1—9), kjer ugotavlja, da pomeni beseda doctor v solno-graški spomenici (Conversio) nadpovprečno bogoslovno izobraženega učitelja, drugi naslov pa ozna-ča učiteljsko sposobnost za druge znanosti. Da bi upravičenost tega pomena še bolj podprl, je napisal pozneje še članek o salzburškem šolstvu v 9. stoletju (B. V. r. t. 1939, 97 —99), iz katerega se vidi, da pomenita naslova več kot navadnega duš-nopastirskega učitelja.
V razpravah, ki sem jih našteval, odgovarja dr. Grivec vsem, ki so o njegovi knjigi Slovenski knez Kocelj pisali, in zavrača od točke do točke njih ugovore. Posameznih odgovorov tu ne bomo navajali, dovolj je, če navedemo zaključne besede, ki jih je obrnil na kritike: Deveto stoletje slovenske zgodovine obsega mnogo zapletenih in premalo pojasnjenih vprašanj. V takih vprašanjih je težko doseči popolno soglasje in jasnost. Zato je sodelovanje znanstvenikov in strokovne kriiike zelo koristno. Kritika pospešuje znanost, obenem pa posreduje med knjigo ali pisateljem in občinstvom, kar je zlasti glede knjig o domači zgodovini koristno. Znanstveniki upoštevajo tudi nasprotno mnenje, svoje prejšnje trditve ponqvno presojajo, jih po poznejših ugotovitvah drugih pisateljev popravljajo ali z manjšo odločnostjo poudarjajo. Kdor proti novi knjigi postavlja prejšnje trditve drugih pisateljev kot edino pravilne, ta je v nevarnosti, da dela krivico na dve Strani, namreč novi knjigi in prejšnjim trditvam drugih pisateljev (Bogoslovni vestnik, 1939, 111—112).
Dr. A. Breznik.
Novinarski koncert
Ta tradicionalni koncert, na katerem nastopajo poleg različnih priznanih umetnikov navadno še občinstvu manj poznani mlajši talenti, je nudil tudi letos prav privlačno, pestro sliko ljudskega koncerta.
Za uvod je zaigral vojaški orkester pod dirigentom g. podpolkov. Herzogom prav mogočno in dramatično razgibano Sibeliusovo uverturo »Finlan-dija« s pretresljivimi mračnimi nordijskimi barvami. Isti orkester pod g. Herzogom je potem prav deli-katno spremljal violinista g. Leona Pfeiterja, ki je občutnno in nežno zaigral lepo Svendsenovo »Romanco« in Schonherrjevo »Pripovedko« Operni pevec g. Janko je zapel s spremljevanjem orkestra Lajov-čevo pesem »Bujni vetri« in arijo iz Čajkovskega opere »Jolanta«. Dvorana na Taboru po akustiki ni ugodna za solopevce, v njej izgubi še orkester ali zbor mnogo na zvoku; zato je Lajovčevi pesmi v tako velikem prostoru in nekaj tudi zaradi instrumentacije nekoliko manjkalo njene originalne komorne lepote, a zato je g. Janko s tem večjim zanosom in učinkom zapel prelepo arijo iz »Jolante«.
V drugem delu koncerta se nam je predstavila mlada kolaraturna sopranistka gdč, Ivančičeva z dvema arijama (iz Verdijeve »Traviate« in Rossini-jevega »Seviljskega brivca«). Z vztrajnim študijem si je mlada pevka pridobila občudovanja vredno gibčnost in velik glasovni obseg v koloraturah, ki jih odlikuje čista intonacija. Za svoje muzikalno prednaša-nje jc bila od občinstva nagrajena z navdušenim priznanjem. — Tenorist g. Franci je zapel cvetlično arijo iz opere »Cartnen« toplo občuteno in zatem še učinkovito Gotovčevo narodno »Momački jadi«. Oba solista je spremljal na klavirju dirigent g. Nefat. — Prav posebno navdušenje pa je izzval v občinstvu nastop Akademskega pevskega zbora pod dirigentom g. Fr. M a r o 1 t o m. V treh pesmih (Ma-šek: »Mlatiči«, G. Ipavec: »Danici«, Hajdrih: »Hercegovska«) se je pokazal ta zbor kot čudovit instrument, ki je ritmično in zvočno dovršeno sledil vsaki najfinejši nijansi, kot jih ie precizno nakazoval in mojstrsko spojil v celoto vsake posamezne teh skladb dirigent g. Marolt,	dr. W.
Prešernov večer v Belgradu
Belgrajsko Prosvetno društvo, ki ga vodi sedaj g. Knafeljc, se je oživilo ter kaže veliko voljo do živahnega delovanja. Po par sestankov bolj privatnega značaja v svojih novih prostorih je za 2. dec. na preddan Prešernovega rojstnega dne, priredilo v spomin letošnje 90 letnice njegove smrti Prešernovo akademijo v lepi in veliki gledališki dvorani Ruskega doma v ulici Kraljice Natalije. Hotelo je s tem še posebej poudariti veličino slovenskega kulturdega delavca ter privezanost bel-grajskih Slovencev h kulturi slovenstva, katerega najvidnejši predstavnik pred svetom je pesnik Prešeren. Čeprav je bilo ta dan več slovenskih prireditev v prestolnici, je precejšnjo dvorano zasedlo zelo izbrano občinstvo Slovencev in prijateljev Slovencev, med njim nadškof dr. Ujčič, senator Smo-dej, načelnik dr. Andrejka z gospo, ravnatelj Končan z gospo, ter m.iogo drugega občinstva. Otvoril je proslavo s pozdravnimi besedami predsednik društva g. St. Knafeljc, na kar je prikazal z živo besedo Prešernov lik in pomen kot človeka, pesnika, kulturnega delavca m Slovenca urednik
dr. Tine Debeljak iz Ljubljane. Društveni člani pa so nato napolnili ostali večer s produkcijami izključno Prešernovih del. Tako je g. Fr. Bratož zapel večnolepega Mornarja v Vilharjevi uglasbitvi, gdč. A Jernejčičeva pa je s svojim šolanim zvon-kim glasom nezakonsko mater (Vilhar). Društveni kvintet, ki ga je ustanovil in ga vodi g. Janežič, uradnik finančnega ministrstva, pa je zapel Pod oknom (Vilhar), Zdravico (S. Premrl) ter Mornarja v Lebanovi melodiji. Glasovi so se lepo ujemali v mehko polni sozvočnosti, le treba bo zbor še ojačiti za nastope v tako velikih dvoranah. Višek večera pa je gotovo bil igralsko prikazan dialog med kritikom in pesnikom v Novi pisariji, ki sta ga v bidermajerskih kostrumih ter v odrsko urejenem prostoru s katedrom podala g. Zor-man kot kritik in g. Levstik kot Prešeren. Prizor bo ostal vsem neizbrisen, Zormanovo karakterno podajanje kritike pa zasluži še posebno vse priznanje. Upati je, da se bo ta nadarjeni igralec še večkrat pokazal na belgrajskem slovenskem odru. Uvod v Krst pri Savici je dogmatično in z lepim poudarkom podala gdč. Držajeva. Zadnjo točko Od železne ceste pa sta podala v obliki modernega pevskega kupleta gdč. Jernejčičeva in g. R. Makovec v narodni noši ter sta dosegla velik uspeh. Marsikdo dosedaj ni vedel, da se da iz Prešernove pesmi napraviti tako komično srčkan prizor. Z njim se je proslava tudi končala. Vso prireditev, ki je trajala dve uri, je oddajala radijska postaja v Belgradu po kratkih valovih (napovedovalec g. Fr. Slapšak), kar je gotovo dokaz lepe pozornosti, ki jo uprava posveča slovenskim kulturnim prireditvam. Sicer je isti radio že preje parkrat po par minut sporočal svetu o Prešernu, toda toliko kot ob tej priliki, še ne. Ne samo belgrajski Slovenci, tudi drugi Slovenci morajo biti radio postaji hvaležni za njen prenos ter jo prositi, da bo kulturnim prireditvam belgrajskih Slovencev tudi v bodoče naklonjena. Močan vtis je vzbudila tudi dvametrska podoba pesnika Prešerna, ki jo jc za to priliko narisal po Jakčevem portretu gdč. Bara Remčeva. Proslava je v celoti uspela ter pomeni velik napredek v društvenem in kulturnem življenju belgrajskih Slovenccv ter bo gotovo še dala pobudo za več podobnih izrazito slovenskih kulturnih večerov.	K. I.
Stanko Premrl: Povsod si Ti... Samospev za visok glas s klavirjem. Ljubljana, 1939. Samozaložba. Opalografiral Roman Pahor, Zapuže (Ljubljana). Cena 64 din. Mogočna skladba izrazito deklamatoričnega značaja; jasna v obliki, jasna v krepkem (Opekovem) besedilu, jasna v spremljanju, jasna po harmoničnih tvorbah. Skladba nazorno kaže Premrlovo moč, ki je v polnih, nasičenih harmonijah. Zelo je iznajdljiv tudi tu, dasi ni več tako brezobziren, saj se njegova ne-ugnana harmonska vihra tu kaže le na nekaj mestih, ko spremljanje v mogočnem vzgonu vzkipi na videz v trdili postopih, pa so le nanizani navadni durovi trozvoki v oklavnih legah, seveda se poltonsko prerivajo kvišku; in prav ti zaporedni poltonski postopi durovih trozvokov z oktavami v zunanjih glasovih — pa naj se ženo kvišku, naj ko granitni skladi podvojeni pndaio nizdol — na-pravljajo ta siloviti, elementarni učinek. Mika tudi to, kakšen silen vtis po takem trozvočneni vzgonu
Nova švicarska uniforma, švicarska vojska je vpeljala zav nekatere enote novo uniformo, ki se od stare loči po tem, da ima na mestu zaprtih trdih ovratnikov mehke in široke odprtine
Iz česa se vzdržuje Zveza narodov
Letos skupščina ZN ne bo zasedala. Na prvi pogled je jasno, zakaj ne: vojna je v svetu, ZN pa je bila ustanovljena v glavnem zato, da bi za vedno preprečila oborožene spopade med narodi. Pa se ji to ni posrečilo, ne letos, ne ob tolikih drugih prilikah prejšnja leta. Zato glavne skupščine ni mogoče sklicati. Več velikih držav je tudi že izstopilo iz te mednarodne družbe in glavna skupščina najbrž ne bi bila preveliko zmagoslavje za ZN. Toda ZN kljub temu mora živeti; čeprav je njeno diplomatsko delovanje skoro povsem ustavljeno, se vendar še ni razšla. Treba je plačati uradnike, poravnati najemnine, izdajati številne publikacije, vzdrževati nekatere mednarodne ustanove, kar vse je za mednarodno življenje velikega pomena, najbrž večjega kot diplomatsko delo ZN. Vse te potrebe so se prej krile po proračunu, ki ga najprej sestavi tajništvo, odobri posebna komisija in slednjič glavna skupščina sprejme. Toda te skupščine letos ne bo. Na pobudo severnih nevtralnih držav pa se bo sestala komisija, katere naloga pa bo v glavnem: čimbolj skrčiti izdatke ZN, ker so se tudi dohodki znatno skrčili. ^
ZN vzdržujejo države, ki so v njej včlanjene. Vsaka plačuje na njo odpadajoči del, ki se v vsako-
letnem proračunu izračuna po posebnem ključu, upoštevaje celotno gospodarsko moč dotične države (ne samo število prebivalstva ali jx>vršino zemlje). Za 1. 1938 je n. pr. Jugoslavija plačala 378.912 zlatih frankov, kar je približno 5 in pol milijona din. Jugoslavija plačuje Zvezi narodov 17 enot njenega proračuna; nekdanja ČSR, ki je imela še nekaj manj prebivalcev, je plačevala 25 enot^ ali okroglo 557.224 zlatih frankov, mnogo manjša Švica je plačevala tudi 17 enot ali 378.912 zlatih frankov; Gua-temala plačuje n. pr. 9000 frankov, Honduras 11.000 frankov. Močen vir dohodkov ZN bi bili tudi dolgovi — ako bi jih dolžne države v redu plačevale. Toda vse poslovanje ZN je v nekem ozirp splahnelo, tako tudi zbiranje njenih dohodkov. Že leta 1938 so v Ženevi začeli z velikim varčevanjem in ta varčni val še teče... da se ZN ohrani in vzdrži do časov, ki ji bodo bolj naklonjeni, kakor nekateri upajo. Zmanjšali so plače, nekaj uradniških mest opustili, združili nekatere urade v enega, stroške za reprezentanco so znižali do skrajnosti — tako so skrčili celotne stroške ZN za 20% I Isto bo treba napraviti z letošnjim proračunom in komisija za vzdrževanje ZN ne bo imela lahkega dela.	b
ŠPORT
šport zadnje nedelje
Vedno manj 60 zasedena 6edaj naša igrišča, kajti približujemo se belemu športu' na obširnih zasneženih poljanah. Toda vseeno so še precej agilni nogometaši, ki so zadnjo nedeljo zlasti v Zagrebu in Belgradu pomerili svoje moči in sicer najboljši srbski in najboljši hrvaški nogometni klubi. Smučarji 60 pa imeli svoj tek čez drn in strn, ki naij bi jim služil kot prva priprava za pravo delo na terenu. Oglejmo 6i še posamezne rezultate.
Gradjanski : BSK 1 i 1 (1 i 0)
V	Zagrebu sta se pred 8000 gledalci pomerila najboljši srbski in najboljši hrvaški klub. Igra je izpadla neodločeno, četudi bi zaslužil BSK zmago, ki je bil boljši na terenu in pred vrati. Da ni odšel Gradjanski poražen iz igrišča, je zasluga vratarja Glaserja, ki je branil neverjetne 6trele s čimer je dokazal, da je najboljši vratar v državi,
Hašk : Jugoslavija 1 ; (1 : 0)
V	Belgradu pa sta pomerila druga najboljša nasprotnika srbskega in hrvaškega nogometa, bel-grajska Jugoslavija in zagrebški Hašk. Rezultat približno odgovarja poteku igre, četudi je bila Jugoslavija za spoznanje boljša. Igra pa ni zadovoljila gledalcev, kajti bila je preveč mrtva.
Slavija : Sašk 1 s 1.
Bačka s Vojvodina 4 : 3.
Čakovčani se preselijo v zagrebško nogometno zvezo
Čakovčani imajo dva nogometna kluba, ki sta igrala v našem nogometnem športu zelo važno vlogo in ki 6ta spadala doslej v slovensko nogometno zvezo. Čakovački SK pa je sedaj sprejel 6klep, da Čakovčani zapustijo slovensko nogometno zvezo in se prijavijo v hrvaško nogometno zvezo. Vendar pa nameravajo Čakovčani nogometne tekme, ki so v teku, odigrati še v slovenski nogometni zvezi.
Tek čez drn in strn SK Reke
Smučarska sekcija SK Reke je priredila v nedeljo gozdni tek na Večni poti kjer je bil 6tart in cilj. Tekmovalci so bili porazdeljeni na dve skupini: Seniorji so tekli na približno 10.000 m dolgi progi, juniorji pa 5000 m. Doseženi so bili tile rezultati:
Juniorji: 1. Dobrave (Ilirija) 2138, 2. Drofe-nik (Lj.) 21.52, 3. Megušar (II.) 21.53, 4. Mikuš (Lj.), 5. Bašir (Sokol), 6. Drganc (Sokol).
Tekači na daljšo progo so precej časa tekli skupaj. V Brnovem gozdu pa se je grupa raztrgala. Na vodstvo je prišel Starman D., ki je po rebru navzgor dobil precej naskoka Pred Streliščem pa ga je dohitel Kren, nato prehitel in 6 precejšnjim naskokom pred ostalimi zmagal
Rezultati 60 bili naslednji: 1. Kren (Lj.) 12.03, 2. Starman (Lj.) 45.14, 3. Jerman (Planina) 46.30, 4. Hvale (Reka), 5. Metlar (Lj.), 6. Zupančič (Reka), 7. Vršaj (Reka).
napravi dominantni četverozvok. Skladatelj enako-imenske akorde sploh rad niza — vedno dobro preračunano, da doseže zaželjeno občutje. Kako mu n. pr. lahno skakljajo nizdol mehki durovi sekstni akordi, ko da se utrinjajo zvezdice, ko da luna siplje nizdol svoj nežni, pokojni svit, da ponovitev stopnjuje, ji prida poživljeno, variirano spremljanje. V skladbi se nam Premrl kaže od svoje najprijaznejše strani. Pevci je bodo veseli, saj je vse tako prozorno jasno; poslušalci nič manj, saj jim bo umeven sleherni zvok. K.
Nemčija : Slovaška 3:1 (0:0)
Pred 50.000 gledalci se je odigrala v nedeljo nogometna tekma med reprezentancama Slovaški in Nemčije, katero je izvojevala Nemčija v svojo korist. Igra je bila precej izenačena, četudi so bili Nemci v drugem polčasu v premoči. Oba tirna sta namreč zelo dobro igrala, le pri Slovakih je odpovedala napadalna vrsta. Slovaki so še v drugi polovici vodili z rezultatom 1:0, toda Nemci so izenačili in končno tudi zasluženo zmagali.
Prvenstvo Italije
Tekme za italijansko prvenstvo so takole izpadle preteklo nedeljo: Bologna-Bari 3:1, Juven-tus-Novara 1:0, Venezia-Lazio 2:1, Milano-Napoli 4:1, Liguria-Genova 2:1, Ambrosiana-Fiorentina 3:0, Roma-Torino 0:0, Triestina-Modena 4:1. Na prvem mestu na tabeli se nahaja Ambrosiana s 14 točkami, na drugem je pa Bologna, ki ima prav toliko točk, toda slabšo gol-diierenco.
Olimpijada leta 1940 bo sploh odpadla
Z ozirom na vojno stanje, v katero se je sedaj zapletla še Finska, je toliko kot gotova stvar, da se ne bo mogla vršiti v Helsinkih. Za izvedbo se je pa začela potegovati v zadnjem času tudi Amerika, ki bi hotela, da se izvedejo prihodnje olimpijske igre v Detroitu. V zvezi s tem je izjavil predsednik mednarodnega olimpijskega odbora g. grof Baillet-Latour, da se olimpiada nikakor ne more vršiti v Ameriki, četudi bi se vojna še naprej vršila na Finskem in bi potemtakem olimpiada sploh odpadla za prihodnje leto.
Načrt ministrstva za telesno vzgojo za zimo
Da 6e bo smučarski šport v naši državi še bolj dvignil in razširil med vsemi sloji, je minister za telesno vzgojo g. Jevrem Tomič odobril več smučarskih tečajev. Za tekmovalce sta predvidena dva tečaja, in sicer eden za moške, drugi za ženske. Moški tečaj bo obsegal smuški tek, ženski pa alpsko kombinacijo. Oba tečaja bosta v Sloveniji. V ta tečaj morejo priti oni, ki so že zastopali našo državo na mednarodnih tekmah odnosno oni, ki so se povzpeli na primerno višino. Poleg tega bo več propagandnih tečajev, ki bodo imeli predvsem ta namen, da se razširi smučarski šport med šolsko mladino. Taki tečaji bodo tudi v Sloveniji, in sicer na Pohorju ter v Mojstrani. Vsi ti tečaji bodo organizirani v soglasju z ministrstvom prosvete in z onimi učitelji, ki so na sedežih tečajev. Tečaje bodo vodili strokovni referenti ministrstva za telesno vzgojo, tekmovalne tečaje za moške bosta pa vodila Franc Sinolej in Tone Deč-man (smučarski tek). Trener za žensko alpsko kombinacijo se bo določil pozneje v soglasju z Jugoslovansko zimsko šjx>rtno zvezo.
I. veliki akademski table-tenis turnir
Za turnir, ki bo 9 in 10. dec. v telovadnici drž. učiteljišča, je vedno večje zanimanje. Vsa akademska društva, ki goje table-tenis v svojih društvih, se prijavljajo. Iz Zagreba je prispela prijava, ki nam jamči, da bo turnir re6 na višini, saj bodo sodelovali skoraj vsi naši državni reprezen-tanti in drž. prvaki, kot Dolinar Z. in B., Heksner, Merksam?r, Marič, ljubljanski Djinovski, Lazer, Kosmina, Krečič in drugi. Prijave še vedno prihajajo. Točne podatke bomo še priobčili.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
FO Ljubljana-mesto sporoča vsem članom in mladcem, da danes zvečer odpade redna telovadba.
ASK. Danes 5. decembra ob 13 izredna seja Akademskega športnega kluba. Za člane upravnega odbora in načelnike sekcij udeležba obvezna. CIani nadzornega odbora vljudno vabljeni!