mm 355. flffflkL aa»eaf*aBaa»aB €4Mea mnffl mL Cema lt vinarjev. XLDL leto. Stiau veljajc pcletualopna p*ut vrsu <_a cjaiaat po 14 vm., u dvakrat po 12 vav. a« tint aH vaVtiai po 10 vui Pri urjin uxseivi)ah po dogovoru. naj c f>.Mi,rfi> aaročaaai /«*»aij.aujt iiidUau na to je aiui iiii- h d u v »t *i.ao looia bi cz u> vposiarvc i^i< 'iuut i« ac ozira. za AvstroOgrsko: celo leto.......K 25 — poJ leta........13- četrt teta........6 50 aa aecacc........ 2 30 .Slovenski Narod* velja po posti! za NernSjo: cdo leto.......K 28*— za Ameriko in vse drugje dežele* celo leto.......K 30*— Vprašanjem glede inseratev ruj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka L pravni* v o naallova alica st, 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it SS KlerlKolcl prati mestom. prebivalstva so klerikadci^To »r ne da drugod klerikalk*! \ va do prebivala a • ■čitno in na tako brutalen način, kor pri na*. To p« iz v trm od tod. ker •n na>i klerikalci ar veliko bolj si-rovi. etrastni iai nearilni. kakor njib somišljeniki t drugih deželah Klerikalci aw lalijo m* sta. ker ljudje kakor na kmetih. ae more duhovščina imeti take veljave, kakor po vate h. Na kmetih jr duhovnik cajhen kralj, v mestih i»a ne Meje dosti. Na deželi medli var v uprav paaji ponižnosti pred vaako »ko posodo, v mestih pa nosijo glave pokonei in cenijo človel ino po njegovi resnični vredn*« mestih ao ljudje «vobt vseh doli lad plačujejo po Šukljcvem računu * -ta, a dežela ne stori za mesta ni-»sar drugega, kakor da jim vedno je klerikalno nje draginje in zavzemanje za ode-mstvo z živili pokazalo, da žele klerikalci mestnemu prebivalstvu v-e zlo in mu store vaako hudobijo, če le ►jo, tak^ to tuili pokaže pri iu. Stroške za zvaliti na prebivalstvo. zop»*t samo. da bi mesta frosFM »dar>ko oslnbili in zadržali njih razvoj. Mestno prebivalstvo arotov.i privošči kmetu vse dobro. Zlasti slov^n sko mestno prebivalstvo ta nali, saj vazD«->ti je km^-ki flr*m*r»rMlar«»t\m in / t narodno-* -ploh. iiokN-r ni niki nahujttkali k met o« proti —■ i -tvu. je x lada lo med m med krneti d.»l»ro razna ne t o«* t U» minila ir. ostal b*» samo s »onim. da je bil nekdaj čas. ko so duhovniki vestno h ujaka I i kmeta pr»»ti Pn»ti divjemu početju kle? ki ki bi mesta najraje razdejal in jih akn>sjo r^^f^^^rsko unier in iz- valstvo braniti z vsemi moči i i. Bra-i it»-lja-iii ndenistva z živili, tlačite-Ijern mest in mestneara prel no prebivalstvo }m.-i \ iti nrosin• \ tiran Nr kmet, nemi klerikalce je aav razaik m«v, in ne kmetu, a« kbrikalcem velja ta usiljeni Ik*J. __ OUinske volitve v Kostanjevici. m »«n :^ki K lerikal« i ju.. j ran anaalav r\d lata aa oaamnjevali iu arm/ih. ortr..n4r h m aaritiraii Po - l*no Kr/i«ii.k -t ki j«- -\oj ,i- iJuhovuikf / prnojini o p. \al in prete|ial. je s aeverjetaao \ -trajnostjo asintiral kafdaiiu in ile-lal ž njim krvave načr\ ia: 1> .trmi iro-iH >«toiu« mt poma-mali še njih koacaji od Sr. Križa in klerikalni i.U »n-ki miki iz sein- ii n« 1 mj namjam, kar ai i 1 miera Keu»*ralov a:ro i*: i- I j«* |.a in. oktober in - njim Trajale ao od 8. čer z majhnim o«i-ure. izi III. s«- h* klel i Kaiiiih i i/burjeliosT /la- atnvih so na in ia> rac nioči na i I. razred. A tudi tukaj brez uspeha. Računali ra - ir'irno maaamj \ olieh vol »I m h razredih. Zato je Man r tz«T.iri: j»' tem ve^čjr. V I. razredu sta izmed na-prot-nik«-\ volila san župnik in ka- ! !aa Vse dm«ro je p<»be|niilo. K an.ie\ i<:» .1»- UUnet re-iia >vo-jo čast in v najhiiJM^ru boju. kar je zaslura tako meščanov kakor kmetov. /«ii!.inr." t»\ da s., bili \ kleri-k.ilni listi kanriidat.ie. 7a katere je ■ » * naoral odm»v«»riti na javno »»ritanje, da >• kako«'! u;#s. <■ \ i . Im po krivem -efrel Mi In lahko na tena kaioliskejra moža aamnarili r. kr. i »rožni št vo in aMaWn«i pravdni-tvo. na ne storim«« t» _r i. k* r n»'< »1110 .-lediti klerikaleem. ki -e tako radi mašenjejo nail |x>l i -t ni mi na."-prr>tniki. Oos|»rwhi kaplnnu pa želimo do ber april it r tako čeilni družbi. „Slovenski Jfarod" izhaja dnevno dvakrat. Teorija in praksa be je vršila v kranj>k#'Ui #aMralaa zboru del>ata •» draginji, v kater -» tcruVi klerikalni im.-lantno '.iU-ii»-!n pa kot ini.ivečji najsprotniKi tiu-t-^ra kmeta. Postavili m> se namreč po;iolnou.a :«irrarizrua. ka*»'-\ i tez Hohenblnm. i-n-ii^t' ik /nane Zen^ral-o-il^ . S "n mj pa dokazali, da faktično ne jK^lUJu lOt- < ^ : MZli:, JO aaajrra kmetijstva, temvev- kvasijo lo. kar jim je natveziJ zastopnik ve-.ii raznih fabrikantov, ki ae perajo z rejo goveje živine. Postali so najvi > u - vorniki av-strijsiv« ira .umk»rs* va. Kakor znano. lmaiTin |»ri na^ na K*-anj<^ai ^aiuo malena kmeta. V zadnjem «'a>* : >e je naš i u. i i- večiuvii.a mlekar-■ ' • • do pr» ; r.< .-l..^. «:a mu t-. \.V i.iiiasa nego pa rej*; \<*-io\ ixi <:;i i - :i. re nikakor koiiKu:;-rati z velet>-t'-tniki in pa z velikimi .'M.-KiUii j/'.-;_s..u;.rs--. k: - v. i -kem obe i ga f Mila jo 7 naanranjein goveje živine. Xaš maii kmet par nima razpolaranje >upadkov industrije. Čeprav je že I n-f. Hosch* r zahteva!, da naj bi \— odpadke kine: -k tehnoi« ^ieje in-d'i.-trije dobival pravzaprav zo|**r |Ndj#»d»-iee. vendar so ti industrijalci izrabili HDii to zvezo in rajši sami vporablinj" oadke. s katerimi na • !:;..'•::; govejo živino. Toda s<» di-ugi vzroki, da naš kmet ne redi več toliko z:\:r>. kalmi pn\i. T videl je namreč, da mu razni drngi pridelki. katere -adi na uektianjih travnikih in pašnikih, mnogo uni do-1 as.! . • z.vinoreja. I? *"ira je pa« razvidno, da bi se s tem. če -e odpro meje za uvoz živ .n; . prav nič ne škodova1" inu luab'iuu kmetu, tem vet- bi so mu eelo koristilo. Če |x»jrledamo statistične podatkt o renta bili tet i kunskih posestev, ki so se -e-tavili na uka/ prejšnjega l^oije-delskeara ministra in enega največjih naroilnih jri>-ptwiarje\ . dr. Urala, tedaj vidimo. «i:t sedanja avstrijskn agrarna politika, kakor je . raze! i a v naših trgovinskih iH>gtNlbah. škoduje malemu in srednjemu kmetu, da j*a pravzaprav uničuje in koristi edinole velikim posestnikom. In eelo kr-seansk i - i . .ni-- vitez Pantz se stri- nja » tem našim naziranjem, ko pravi: .In vsled tegra trdim, da stoji kmečki stan. in jiredvseni alpski, v: vsej svoji interesni sferi mnogo bližje obrtniku in delavcu, kakor pa veleposestniku, in da je za kmeta, katerega brat postane, iV eden prevza-me gospodarstvo ter sm drugi umaknejo z njega, obrtnik ali delavec, mnogo potrebnejse, da vodi gospodarsko politiko, ki ga spiijazni s temi stanovi. Mnogo koristnejše je to za njega, negu pa voditi s sedanji* agrarno politiko enostransko razredno politike*, s katero »i napravi vse druge -tanove za -voje sovražnike. NaiKeded gre pa vendarle edino po kostanj za druge v ogenj ter si pri tem opeče prste Na&i klerikalni po-laucL ^» pu ni?»o postavili na to edine in za našega malega kmeta edino pravo stali- temveč so se pokapah kot zagovorniki veleposestnikov in labrikan-tuv. S tem so dokazali, da niso nit1" demokratični, niti prijatelji našega kmeta. Da bi pa vsaj nekoliko zakrili -vojo velikansko blamažo, je za-- al poslanec dr. Žitnik, uaj se odpro meje za železo in odpravijo karteli. Posla Tin- Puvše je ua očital na* prednim poslancem, da se ne oglas« kadar >e zvišajo cene železu, čeprav je vedel, da je ravno napredni občinski svet ljubljanski sklenil pred dve-mi leti ostro resolucijo zoper železni kartel ter pozval vlado, naj napravi potrebne korake, da se prepreči neopravičeno zvišanje een železa- Navjla/.je je tako izvaliti krivd« r.a drugi - čes. na]»redni poslanci prijemi je jo agraree. zoper železni 1 i.rtel se pa ne ogla>c. To delajo tudi na priiu. dunajski krščanski socijalisti. Kakor je pa znano, počiva vsa moč železnega kartela v visoki carini na železo. Inozemsko železo se more v Avstrijo uvažati le za visi »k o ceno. Avstrijski podjetniki, ki bi hoteli rabiti inozemsko železo, bi morali razven cen na svetovnem trgu in pa prevoznih stroškov plačati tudi visoki* carino. Carina na železo je bila najprvo določena v carinskem tari?'u iz leta 190U; sklenjena je bila v parlamentu iu so za njo gla-sovali tudi kranjski državni jioslan-ci. Carina na železo je vsled nagodbe z Ogrsko zajamčena do leta 1917. Ker j e pa ogrska vlatla sama udeležena pri železniškem kartelu, tedaj mora-iiio. hočeš, nočeš, čakati do konca le- LISTEK. Po obedu. Spisala Mara Tavčar. Gospod Fran je imel navada, da e je po obeda zleiknil na divan in ei-tal časopis, da je lažje zadremal. Sprva je z zanimanjem sledil politiki, novicam in dalje, da je zssmrčal. Nekam* dne je v rahli omotiei svojega dolce far nient* zaslišal korake. Ona: »Bit ti proračun za mojo /rmsko obleko!« On: -oKako to, saj vendar še ni Kaj nisem! >aj -i poravnal ra un takoj, ker je bil« pošiljka postno bil A raga. kdaj > to bilo T« Kdaj! Pred tremi nieneri.« -Pred treni nacarei assn -e...« Seveda *i bil Se upravitelj, a laj si ravnatelj.« -No, in jas kot goam* ravnatelje •a moram biti dostojno oblečena!« »Gospa ravna taljcva ni nao- afirvedn ni tvoja . ak žena!« bi d« Kvo ti pr bermelina. * indva ' ...in! OMi ka. kl.--aee ». i |. tot: -c-k r»»n! mstoindvajsef kron. vraga, milostiva poiščite si moča . ..« T, -i vendar moj m ./' Z ti -tvari n« /nam biti mož." Ne norčuj se! Gospa Kla je bila ravnokar pri mani. Ki.ivi", ele-gantno obleko / i.irvaiskmu t» kav /arlnie^a kroja. 7 imenitno aph kar i jo rz svitežas kb>bnk nrima t han-teelair. pristno ber me lino... in nje mož je iao . . m »Kaj me brina nje moš!« \\> ne »udi ne, ona se manj. Briga pa me njooa obleka, klobuk, za-astajati ne snssan!« »Pusti me v miru: komaj «e vle-aem . . .« I. kdaj naj ti povem- Pri obedu, ani /w*dnj»č «i ae jesil. da sem ti pokvarila oV»ber tek * svojim računom.« »lin besi no mtna in mimj!« Dražiti me hočeš, oeredneaja «e Oh. preljubi moj m*t«V »I^e poljubaj ase, naroči obleko, plačaj snasnl« »Zakaj si ase pn vael?* Hrt ' Thi mi mispodinj^' In strgana okrog bodii*« »Tn ni res! Kritiko je bil 1 a maji %m kron!r \*raga, enrabi* s#nt /e. Pre«l • ••»«:' .«-.•-■: •!•-*. kroii ;n koliko si dane« naračunila ' S-Jomsif>indvaj«el ! »To je, je, je tisoč|>et.-tnindvjii s« t. \ r- j i ar:». lep kaoital Se nekaj dodam in imam avtomobilček!« Avtomobil, nolicl. /ena pa ved-1 v eni obleki!^ " • 1 t i kupim, kar hoiV-. i b«»dt pamet? 1 in ne pretiravaj!« \)< n< pretiravam* V modni l?-t purlej erin« na b#*lem stoje cene!« Vli je treba 1/ Mnnaja in to od najdra/iih tv rdk T Via bo r^vorieila okrofr. kako orasro obleko ima ''^ pa na? dom» k;n ne' /J> »r*o mi - h,, ,\ d«» }>ro*|elur> dn»st\o K »k-na naj se pri-karnea, v kateri obleki . . vse so stare in i t moaV?« Oh h* ' o ..mladim!« Kozel' Mhleci 1? ob *\ Jakobu taeaea. Narobe svet!« Saj je narnbe. tak « |«»rratns že lo« In tek skofsab. tak ttesralanten IT«ira ne morem ugrizniti, ali s to ro}x^tijo plačati tvoje obleke!« \h. kako sem nesiečna! Slabo, slabo, voile. vode . . .« Pomiri se. pomiri, obleko dobiš! »Dobro, takole, ka.iu za dvesto kron!« Plačam! ^In klobuk in hermelino in . . .« \e plačam! rh, pu«til bi me miru. Za menoj si lazil, ko sem imela štiride-set snubcev!« »Pa bi si bo!jse^a izbrala, ali )>a poročila v-e]i eHrideset! Vjel sem se. kje so tvoje bogate tete. strici, -tare matere* .»Ali ni-i rekel, da me Iz >r«>Ie ljubezni poročiš? Hinavce ti! . Ljubezen mine. denar ostane!« Varobe! lVua»- ljubezen ostane in moje bala! t Naloži jo na hrbet in p ajan i njo!« l*h. rsnli me. ko sem mu vse k hiši prinesla od postelje do metle! Moj Ros;, k materi pojdem. ločim -e. da vea! Ob. vode, vode. slabo!«. »Premi+Mo. da ne das mirti! Ksaatipa, Knsandra. obleko dobiel« »To si ae obljubil! Klobuk nora pristojati k obleki!« »Naj ga imnš od lani!« sOd le - le - ni T Kuharici sem A« \azaj naj dii!w Da bodo s prstom za menoj kazale, pestunje, dekle, sobarice, kuharice, da nazaj vzamem. k<\r podarim ! »Pa naj ti kuharica novefra kupi! * Ana, Ana. vo - vo - de - e, tirni - mi - ra - am! - Vrag naj vzame vse skupaj. Napiši še klobuk iu basta! Vidiš moj dragi možek, tako l»oin pridna, skrbna, .vedno bora mislila na ...« ... obleko! >> teboj ni govoriti! Kadar sem jaz ljubezniva, si ti sirov! ti prst pomolim, zaarrarbi- roko do rame.« »Ob, jez nearečnaca. očatavamjau ch, de eeea ti morala pomoliti in r ta 1917. Vendar so pn ie d man sredstva oslabiti moč železnin*ke«-a kartela. Socijalni demokrati so predlagali, naj država veletrgovino z železom podržavi. Ta državni monopol bi potem oddajal železo konsumen-tn za lastno ceno. Državni monopol bi pa tudi lahko kupoval inozemsko železo, ker bi ga pri tem ne ovirala carina S tem bi *kirchner ne nastopi tako ostro zoper železni kartel! Kar se sme storiti zoper L i ma- lino sredstvo so iznašli klerikalci zoper železni kartel. Prine Liechten stein je v državnem zboru stavil predlog, naj se uvede posebni davek na plavže. Seveda bi se e trm ne onemogočil železni kartel, tudi bi *e n-* znižale cene železu, temveč najbrže Taki so torej klerikalci v teoriji in praksi, Na eni strani zagovorniki „ul*-kji industrijalcev. Tuda razven-le%a so se pa kranjski deželni po-dan- zasledoval debat oni priti do zaključku alri zavzeli namaeaanni nego nafcujtkaii kr o drasr: n so živi »dtnoie od m umetno «eje 4a. Kakor h itn jevni oblasti. Ta presto pok naj ee na kaznuje z zaporom do 2 tednov ali z denarno globo do 200 K 8 tem prestopkom as ne moremo nič kaj sprijazniti, ker nam ne gre v glavo, da naj bi človek pri človekoljubnem dejanju za malo pogreško, poiahlji-vost ah večkrat nevednost potem prejel nagrado v podobi zapora ali denarne kazni. Ako se bo to določilo v načrtu obdržalo, bode pač naloga prakse, da bode to določilo razlagala in v rahljala v najbolj dobrobit nem in milem smislu, ker gr*» vendar za ot roka« Na-led nji prestopek je dajanje opojnih pijač nedoraslim aH pijancem. Tega prestopka ee pa okrt vi oni, ki pri točenju opojnih pijač ali pri prodaji na drobno, ali jr trgovi ni s tako pijačo da nedo»"*«lemn, ki ni pod nadzorstvom d^g° rasna, ali ividno pijanemu »v«ku onoj no pijačo, ali to dopu-ii. Takega krivca naj ae pa kaznuje- t lahko ječo ali zaporom do 6 tednov, ali z denarno globo do fasi K Ta pre-'..pel i a agreši tudi oni, M aU i*edora*»le mu opojne nmjaee tak** vrste ali - u. ki množini, ali tako pogosto, da se a tem lahko ogrozi zdravje, ali telesni razvoj nedoraslega, kakor končno tudi oni, ki kaj takega dopusti Kazen za ta prest opak je lahka ječa ali zapor do 3 mesecev, ali pa denarna globa do Iinm K Prestup-k (»groženj* po pijanosti je pa tedaj učinjen, ako kdo v pijanosti kako stvar opravi, ki lahko, če se ne opravi s posebno previdnostjo ali skrbnostjo, provzroci stvarnost za življenje, telo ali zdravje drugega. Takem pijanca naj pa zadeue kazen lahke ječe ali zapora da • tednov, ali denarna kazen do *>00 K. Nadaljui ure«?or*ek je pr::ino** k P* zaarreei oni pijanec, ki vzbuja v svoji oči vidni pijanosti pohujšanje s svoji r obnašanjem ra ja\nih krajih. Takega pijanca naj pa doleti kazen lahke ječe. aH zamora do 4 tednov, ali do K »edaj. če je miva še eha-zncara člove- j kav. ti iveč, da je je pijani 'eza, tedn *anki na Krar. saem! Hcčrt ncvego inzenftesa 3flKCB(L Dr. Alojzij Kokelj. anianv pn je zagreši, s ter n ce st kzm r I da bi se izognil določilom o I vosti terjatve iz prodaje ooojnih pi-I jač. o nedopostnosti pobotanja, ali o I ee v *.;avnosti zastav aH poroštvenih I izjav za teke sjetni! ji ve terjatve, de izstaviti od dolžnika, njego vena so-I mdnika. zastavitelja ali r** roka tako listino, ki ne vsebuje m '»• :. jrn oh I veznega naslova, ali pa neresničen r ■ T:* ra »rilca naj se | a kazanje z lahko ječo, ali XXIX 1 egtedu. Te daj, če kdo povodom n rtv^škej ogb de napačno napove ča* »mrt L I kor tndi tedaj, če mrtvaški oglede trm krši svojo dolžmst. da se ae e prepričat o nastopi v ši samrti. Poslei en tega prestopka je kazen napora 4 tednov ali denarna kazen do 3 kron. Prestupe k saasstttve naznanila sprejeme stroke je pa tedaj uri nji kadar je kdo vzel v svojo oskrbo ne 7 let starega otroka, čegar stai ali zakoniti zastopniki so neznan?, da bi v primernem ča*u to nazna: e pn »krm n te- ! oo lOfsl K. Iz vseh teh določil I ar obrača naš načrt z vso proti pijsmoeti in dn sknša i Ker učinkuje pijancev ai i • z > e — '. nz aar-»dn'i r«' i »t v a vobče ia sa I j i .ii. Nadaljni dobit ve ali-eporabe na rje. kol ni. ki brez nalogu javne gost «ee, !i sicer k temu upravičene eiie, *>* ste. rezhe. plošče ali «.h ise, i se • - h- n pr-ivo sli p nan «b»- jevnih vrednostnih papirjev ali javnih vrednostnih znakov, napravi, pridobi ali uporabi, ali kdor is nemarnosti provzroci, da pride tak predmet v posest neupravičene osebe. Kazen za ta prestopek je zajKir do ti tednov, ali denarna globa do 500 K. Kazni vest pn ugasne, oko storilec prostovoljno in ne morda radi tega, ker ve, da je njegovo dejanje odkrito, uniči predmet, ali za ogro-7°>nje prometa napravi neraben. Prestopek neupravičene napravo javnih pečatom je pa tedaj podan, h k kdo napravi pečatnik javne go-si/«"**ke brez njenega naloga. Kaznuje naj *e pa takega storilca z zaporom d° o tednov, ali - denarno kaznijo do frfHI K. Ce je pe storilec prostovoljna [m ratnik uničil ali napravil neraben in ne morda radi tega, ker ve, da je njegovo dejanje odkrito, je. pa ne kazni v. ker je v tem »lučaju kaznivost ug-^nila vtded prostovoljnega . 1-»♦ops Nas načrt pa označuje kot pre-- topek tudi neopravičeno pridobit' tojaških uniform ali orožja. T« i-i -top<-k i m a e/reši oni, ki si v na -protjn * pravilno razglašeno nured l>o pridobi ali vzame v zastavo del vojaške uniforme, orožja ali muni eije, kakor tudi oni, ki sodeluje pri prodaji .i . K .zen za ta pr» «topek ap»»r do 4 te.Jih. ali dr-narna ka '.en do .'5* M) K Kdor ima neupravičeno na prodaj ali proda vitrih ali drugo slično • rinite za odpiranje, kakor tudi oni, ki'«»r pri obratu v takem obrtu, ki <»pra\ičuje za prodajo orodja za od-i uran t*, ne znanj o«ebi bre -*'!•■ pv-i/\*hU .\anj.i ali sum!ji\i os*!,; proda ritrih alt druiro orodje za od-pire nje, ali ji odpre zakleo do tuje ir:i prostora, je kriv prestopka ne-niarnega po*.p.- %-«nja kazni\ih d -janj zoper tujo imovino. Takega san-rilca naj zadene kazen lahke ječe ali zapora do 4 tednov, ali denarna ka ji presnepek je pn esns--litev pridr.anja sumljivega proda- jalea. Ta prestopek je pa tedaj uči-njen. ako kdo namenoma ali iz n -mar-- pri svoji ku|n''iji z rabljenimi stvarmi ali v svoji zastavljalnic; ne pridrži prodajalca, ki je ponudi' n*>d sumljivimi okolnostmi kako -tvar za nakup ali v zastavo ic ga n* izroči javni oblasti tedaj, če se p o ogel zadostno i/kazati. Kazen / a pr - • \" * j. lahka ca o. zap< tlo 4 tednov, ali denarna kazen d< K. Su>riler je pn tedaj nckazniv. ako te svoje dolžnosti ni inogekianol-niti. ne da bi i/.-tavil nevarnosti sel* k. k<> s#*bi blizu -t.»ječo osebo. Zadnje kaznivo dejanje ie pn trpinčen ;e živali. Ta pn stope k pa za krivi • m Morilec, ki kako žival nn < iz hudobije, ar -iro\ » trpinči. kaV"-tndi oni. ki ne izpolnuje oi.ih uk. zov, ki oknnnje glede znanstvenih po-na živalih. Stori ea naj pn ra do 5 teti no v. ali do >»m K T lo je le odobravati ^. r -mo na primer ie premnogokrat že vidi skrajno mučne pri zon*, jeni vozniki skrajno si nad svojimi konji in jih ni - . i-o Z7 a-ali Hbsjsj pretepali, akc i' /em*ra voz-'i na napetih krajih iz-• peljati. Vse se je zgražalo nad nečlo-1 v^k-M pr>stonnnjem poživin jenih rennikov— če je pa kdo dal rlasnesjm diišk-^ svoji nevolji, je pn izkupil še ajeki > »in.v^ti na ^^«»j naslov. Ta-ive-K.mu |M»«*ti.panju ImmIc t ■ .!«■ r t || , «|f«li l;j \ -TJ kazen. S tem pa smo tudi pri konce s našim načrtom. Tekom te naše raz prave smo pohvalili odkrito, kar smo našli dobrega na našem načrtu, ravno tako smo pa tudi odkrito karali, kar se nam ni zdelo pravilno ali dobro. Razkrili smo marsikatere hibe in opozorili na marsikatero pomanjkljivost. Ce bodo naša graja, naša razkritja in opozoritve imele za posledico, da se bodo grajane hibe in pomanjkljivosti pred uzakonitvijo odpravile, bode dosežen prvi namen naše razprave. Ce se je pa z našo razpravo razširilo v našem milem slovenskem narodu poznanje bodočega materija I nega kazenskega prava, in češe je sočasno poglobil njegov pravni čut, potem je dosežen drugi glav. ni namen, katerega smo imeli pred očmi pri spisovanju te razprave. Z ozirom na ta zadnji namen pri bčili tudi >vojo razpravo v razAirj. -aem dnevniku in io pisali koliko moč {»oljudno in splošno razumljiv e se bodeta torej dosegla oba r^v n« kar omenjena namena, smatral se b« pisec te razprave bogato popkičane-■j;i za svoje delo in ves svoj trud, ki n bil mal, kakor to dokazuje obseg i (egove razprave. I DliGikl uestniL Priprave za organizacijo narodno - naprinicega dijaštva. PrehnUt teden je odpotoval predsediiik akao /er. društva Sava« na Dunaj in (iradec. da intervennje jrl**'ie enkel . ki naj bi od akad. fer. društva > i predložne načrte vzela v defini-...i pretres. Odb r društva svol>od miselnih -lovenskili akademik<#v S;,V;i -?rr- on* ;čpo pozdravil delo- anje ljubljanske Save« za organi zaeijo našega dijaštva in tudi velik', -tevilo Triplavanov« je ob referati; _? Milka Naglica v Gradcu pritrjevalo ideji zveze nar. napr. akademicntii društev. Ta so sicer neoficijalne izja ve društvenikov, a nimamo povoda ilvomiti, da bi občni zbori na.-ih dr'i -tev druprače sklepali, kakor se je L. .vila večina. Da pride tedaj o nove r,-letu do en k« te, ki bo nekaka iausli asnta <»rganizacije naroiino - naprednega dijaštva. je sedaj fait •.eeompli in to je v sManjem položa-i naprednega dijaštva in sploh nfi>* v!;, -t: cr • ..vo \-i lejiomembno. N.iše oficijalno glasilo. S mo vt>.*!.ia!i pri Slovenskem Naro-.u« »Dijaški v «*stn;k«^mo gotovo zajeli «omne pnnetum<; iz razlogov, k. ino jih navedli že pred 14. dnev?. ^rj- T' a-V: vestnik je prvi simlK*1 i>e skupnosti in enotnosti. To kar rri .. bou.o dodo vnele debate in se bodo pojavih na-protne kritike, tedaj bo nase prvo Mv.irno rdff »v ar jati, os*'bnc napade prebirati in ignorirati v«r.a proAokacijo 7;! b-»j ^ ti-tem nivoju, ki je bil vc.omačen v > Zori»< in Omia-dini . sieer seno končno vendar dospeli do nekoliko blažjega razmeria do narodnih radikalcev in zato upamo, da se ne bo poskušalo od njihove strani razbiti tudi te sledove sorodnosti, ki so gotovo v marsičem koristni. Kar n;.- loči. o tem bomo govorili v svojih profrrarr.ntičnih člankih, kjer bomo precizirali svoje stališče, katero bodo nasprotniki to pričakujemo — ravno tako upoštevali, kakor mi njihovo. Še enkrat pa na-glaesnno: ne odurnih osebnosti, ne zavijanj in insinu aij, ampak dobrohotna in prijateljska kritika! + r* -ni orst. tvoj ne^tre*-n •m prstan!« >In jaz tebi. Moj poročni prstan je predrto težak in drag;!« »51 oj tudi!* > Snem i ga in poišči si lažjega!« «ftla bom. šla. a za slovo mi kapi, kar zahtevam!« Kar hočeš vse naroči, samo da se te odkrižam enkrat za vselej!« To raj. obleka, klobuk, nermeli-na. saeco. paletot. športni kostim, pi imrneHre obleka, bom že še potem pisala. Ob. moj ljubi, ljubi kako * re j! f^^ ^ idel. v te», tah bom krasna, tako lepa, da se ne bos mogel ločiti t-i u.ene. Daj da te poljubim, srčno, vroče, topl«». iskreno. Ne, ne, od tebe «e ne bom korila. Do smrti tvoja. Fran, do smrti. Od tebe nik - darN Fran je skočil raz divan. Obrisal je potno čelo in zarentačil: .Kaj. tri ura!« Kot bh*k je švignil razmršen. rdeč. preplašen Sef g« je začudeno pogledal rekoč: Kaj je. gospod Fran. menda se ni -te ravnokar dvobojevalit« I sem. pn take sanje! Ose-bil. lena mi je nara.-unila strahovito renta za obleko. CMjenjn Ia si. medlela je in tarnala in od gro mm dn sem oisnjsn sani se zbsjdil od pete do temena!« Jssjn zahvalit* prost namer! Vaše sanje sneni štirikrat nn leto gola ea. Svetujem ram, da fantnjete do !« Prokleto, saj boni!« »a Mini R u i i XXXII. Prij>len hlad se skriva v tvojih gajih in na tvojem ko-,:cm zelenju i iw.jo truilne oči. Lep je izpre Id po tvoji rebri in v senci dreves te vabi mlada travica na obisk. Hta-ra, a še vedno vsa nova cerkev a led i pred tujimi očmi -' «r - - ae, n olčeč. veličasten m ven. Trata se ovije starega, sporni nov polnega zidu. predrzno ča se kvišku in ljubka jura e nim aolneeni. Piernš ljubeznivo je to južno eolnee, pren • razliva jmva svetloba s nsnmage, bres-oblačnearn neba. Strahopetno se uai-ka bojazljiva senca pred žgočo .jebes-co svetlobo t tihe, nemotene duhlm" gostih zelenih drevesnih vej. Krasen je tvoj razgled, slavna Kostanjevica! Tik pred teboj leži prašna Gorica, u mira jota v pre-ilni vročini mapa I jen* ga ozračja. Tam dalje ee reipreetirn v ne pregled no daljavo Furlanija » svojimi velikimi vaezni in vitkimi južnimi zvoniki. Kakor velik vrt. ves v zelenju, poln sladkih trt in južnega radja. ae raz prostira Furlanija tja do kosma neba, žareča in trepetajoča od vecnejra ki ji je namenilo svoj posebni polje 1 ru je. i i na 'Mii molče mrk • mo tančico zavita -l"v»»r-.i,-, Va b\ ob brejru za- Vfiren in vse os* • olnbdano ia d » arora. Z ene -trani te va-tarodavnn Kostattjeviea, zaro-r r \ prra 1 ia i nu: gk la erno na o " • * n ra. h aŽO aroli brU»t i>j. kam ste pre-H vi bnkori hi snire«-ji gozdovi, k j hlod'.. ; - l -\ etij .-ne hn ' K.)** > vaša semen km vaša zemlja, ki je rodila n«'um<»ri»o, brez prestanka in neutrndljivo ? \ elike skrivnosti h m niš, o starodavna Kostanjevica^ Kaj skrivaš v -■ .jih Sajafecn'-kili lirnlnikih? N» kd.i r.je m«sn»eiKe prešerno življenje je skrito v tvojih katakombah. Pozab- hladnem ašshi nekdanji plemenitaši in eerkveni dostojanstveniki. Padli so kljub svoji nepremagljivi moči: kdo jih še pozna, kdo ee jih sporni rja? življenje se kakor brezobzirna povoden razliva preko prošlosti, vedno širje in vedno uhlnstnejse. Tain v tvojem hladnem in t -» n- p.ul •> em z i ilti si je pcstlal svojo mrtvaško postelj najmanji Francoz, kralj Karel X. On ni po--Tial zgo«h»\iiie in krasnr dramsk-slike gospoda iz prekrasnega gradu i »ntainehleaii, ni razumel. Njem»v mfigočen tr »n je zalučala v brezdno z bezobzirno gesto fnrija življenja, katerega tudi ni poznal nikoli. Orna reakcija in železen konservatizem Pta mu velela, naj obrne vi naj obrne življenje. Ponovi naj se | idila srednjeve-kih vitezov, njihovih -k i h gradov in izmučenih pod-lonnikov. I*mri kultura življtnija! Državljani naj bodi; » - pasjimi na-gnls-niši po r»xki\itni zemlji, ugsn> nejo naj njihove mešciuiske pravice, izbriše naj se s svetovne deske nepriljubljena tc - na. Svobodno mu, klor kliče: Vive le roi! Tedaj je zabučalo življenje; razburkano, od > i barja bičano morje nf* trrozi strašnejee. Zastonj si poslal hrabrega m predrznega generala na ulico. Premagana se je vrnila tvoja armada. Tedaj strepetal in se izkazal nevrednega kraljestva. Sra-m< tno -o te s|n>dili rojaki iz doniov:-i i Poleg tebe leži tvoj sin. Ludo-vik XIX.. kralj, ki ga ne pozna zgodovina, ki ni nikoli vladal. Imel j~ pravico do tvojega pre vrnjenega trona, toda moči ni imel, dn se povzpne nanj. In tam zraven Henrik V. in njegova žena. Življenje je šlo preko vas, valilo se je dalje brezobzirno poplavljajoč vse. Ftopljenci! Kje ste vi, legitinM^ti in rojalisti? Kam vas je razgnala burja, klečeplazci, zakrknjeni egoisti, družabni posebneži? Kakšne neznane skrivnosti še hraniš, o Kostanjevica? Skromni menihi prebivajo v tvojih celicah, zatopljeni v knjijre nabirajo učeno-t in modrost, kakorbučele med po livadah. Neutmdljiva je vaša pridnost. Ali se kdaj tudi v vaš mirni, zaprti dom priplazi človeška zavist in zloba? So li r samoti izgovorene molitve pri- Narodno - napredno dljaštvo. Nič novega ni to, kar nameravamo, le da se to, kar moramo danes javno na-frla&ati, prej ni tako podcrtavalo. Razvoj akademskih razmer in položaj v narodno - radikalni mladini, vsled katerega je treba resno misliti na zdravo in v principih enotno mlado inteligenco, je pri vedel nera-dikalne napredne akademike same do prepričanja, da je treba v tem velikem razpadanju akademskega na-prednjaštva z močno reko urediti, kar se da brezdvomno urediti in poudarjati to, kar je pri sedanji nejasnosti principi jalnih vprašanj pred vsem potrebno, namreč da botno organi zovali svoje vrste na narodno-napredni podlagi, ki sloni na treh mogočnih stebrih: narodnosti, svobodomiselnosti in demokratizmn. Začetniki narodnega radikaliz-na v dijaštvu so si predstavljali svo-/O strujo kot absolutno kulturno -trnjo, ki naj sloni na absolutni narodnosti. V politiki nadstrankarstvo, "v verskih vprašanjih indiferentnost. V ča.su. ko so imeli ti pričetniki z organizacijo ovojih pripadnikov in vpeljavo njihovih nazorov samo med iijaštvom dosti posla, se ni nedostatnost njihovega programa pokazala tako jasno ko sedaj, ko morajo nar. radikalci s krvjo plačevati na eni strani svojo ozkosrčnost, na drapri ->trani pa popolnoma napačno nazi :nn;e oziroma stališče nasproti dvr-ma tako eminentno važnima socijalnima faktorjema, kakor sta vera in 7;olitika. Ničesar ne oporekamo kulturnemu programu, ki sloni na realnih izkustvih in resničnem razumevanja naših narodnih potreb, ali to je tudi edino, kar se more hvaliti in kar jih je tudi privedlo na prej res odlično višino. Javnost je videla le solnčno stren in je / svojem optimizmu in naivnemu jxi:vdušenjn odprla novi radikalni generaciji vrata in okna, ali najbolj tragično na tem zmagoslavnem pohodu radikalizma je pa to, da so nam oni sami pokazali vse svoje pelo- in sence, ne da bi jih mi -ploh hoteli iskati. Danes je tista javnost, ki je zrla v radikalcih ne-zmagane junake strašno razočaran:; in sram jo je svojega prejšnjega navdušenja, od katerega ima le škodo. In vendar ji nihče ne more očitati -ovražnosti do nar. radikalcev. nit: ram, ki smo v zadnjem času celo v narodno - kulturnih vprašanjih več-krat celo enotno in skupno postopali Brez predsodkov smo bili in vodj* radikalcev sami so krivi vsefra. kar irrozi danes z razpadom njihov' struji. Z železno doslednostjo je pri-i-kal raz-oj naših javnih stvarij naje, da si napravijo, ko se vendar ž zstopali iz akademskih vrst, jaseii -olitičen procrrsm. ki bi brez zofiz-mov in nejasnosti kazal pot v pri hodnjeni poakademskem življenju. Fa se niso hoteli udati tej naravrv zahtevi, zato. ker se pod plaščeir nadst ranka rstva najlažje zabavlja proti vsemu obstoječemu in se lahk< povsod poskuša svojo srečo. Vode nost. brezbarvnost. brez načelnost v javnosti, to ie clavni karakteristi-kon nar. radikalizma. Nobena popolnost se mi ne zdi propagirati tist« rad strankarsko elastičnost, ki lahko vodi v vse politične stranke. Dasi sr morda to teoretično komu zapeljivo in vzirledno sliši, realno - praktično in jasno pa ni in ravno v tem, da so se vedno bali povedati, kaj da se. tiči jrlavni vzrok njihovega razpa da. Kako malo življenske sile ima radikalni program, dokazuje dejstvo, da je danes, po komaj lOletnem živ srčne in hrepeneče p»o usmiljenju, ki naj bo dodeljeno vsem! Postaren menih, z velikimi paz ijivimi očmi in koščenim obrazom je sedel v zakristiji nasproti elesrantni dami. Mina je sedela menihu nasproti. Njegove velike in pazljive oči »o jo motile in neka tesnoba podobna bojazni jo je zelo mučila. ^Gospa.v je govoril skromni menih, »cerkev odpušča, nima pa pravice in moči, dovoljevati greh. Njen«"* načelo je, da je zakon nerazdmžljiv in za njo nima pomena, ako po<\ * na oblast sklenjeni zakon loči. Ukrepi posvetne oblasti so za cerkev neveljavni, zakon pa je zakrament.« ^>Toda. če je bil zakon oskrunjen, prisega storjena pred oltarjem prelomljena« ... je ugovarjala Mina. Obstala je sredi stavka, zakaj ni > znala jasno izraziti, ni bila s svojir razumom in znanjem kos učenemu menihn, h kateremu je prišla po svet. »Nihče nima pravice po naukih naše cerkve ta prejeti zakrament razdreti. Naj se zcrodi karkoli. Zakon je nerazdmžljiv. Samo smrt ga more razdružiti!« je nadaljeval menih. »Kaj naj torej storim, prečasti ti?« je vprašala Mina. pol agom r umevajoča ta trdi, brezpogojni eerk veni nauk. Tako življenje, kakor ga vodite sedaj, morate opustiti. Neposvečen zakon« je govoril počasi menih, poudarjajoč vsako besedo »ni dovoljen po naukih cerkve in če hočete doseči ljenju njihova struja ie ▼ ravno ker njihovi teoretski naaor o absolutni narodnosti, nadstranknr- srvu in indiferentizmu v praktičnem življenju nič ne pomeni, ker je premeeien in preredek. da bi se mogel izkri*talizovati r konkretno obliko. Da naša sodba ni inspirirana po sovražnosti, navajam samo g. kolego med. M. Crnica, ki v zadnjih »Naših zapiskih« — kajti niti »Omladina« ni radi kaićem več na razpolago — zna«"uj*» absolutno narodnost kot ne--misel in želi pausdamuan pravih**, »ia naj se nar. radikalei ie enkrat Popolnoma naravno je, asnra radi ka I ee. ko dokonča *ke šole in stopi r javno življenje vprašati: >Kaj pa sedaj?«, saj mu njegova kulturno - dijaška struja ne more zadoščat L Pred to dilemo su -*:i!i vsi sedanji radikalni starešine, predno so se odločili ali za nar. napr. -t ranko, ali za letargijo čakanja, alt ra brezupno res iarnaeijo. nli ne se t \ a in ^^tali pravi narodni naprednjak i. Tako je radikalna * t ruja ostali edno le nek dijaški monstrum brc', zveze z našim javnim življenjem. Starešine so se redno razbili r sto rn ličnih skupin, ki so se na šr vedno radikalno - elastično J-t ran kar tkem programu r svojih strankah uisali in psovali. G. Mirko Cernič je •^izvide!, da vodi to radikalno gibanje v pogubo in zato je z vso energij-* astopil proti onim »vsakdanjim po» litikastrom pri cvičku«, kakor i melje dr. /terjava. Ribnika rja. dr. •-.tbrsčka in podobne gospode od nar. -apr. političnega društva »Skala« —-i so se taki izkazali v narodno - na--redni stranki po mnenju citiranega, n nronaeira misel. c?n bi o*t;itt «ta- ■ e . rviiiliJ l'Tga niLik" ji.ki bi v par letih \>led naraščanja " vo tlobila vpliv izvesti njihov trn v tVrničeveni «rai*lu. Do-HiII bi nove stranko. Priznati moramo Cerniču. da je g v načrt absolutno presojan, aravnejši. najpraviinejši in nm aini podlagi; kajti v resnici ne in, kako more Ritmi kar trditi, da odi * velika laž radikalnega nad---* - — naj rerVa u M • • mlča i v liberalno stranko, ko ven-'ar v letošnjem » Dijaškem almanahu ' g. kolega L. Brunčko patetično onstntira, da niso privesek nebrnr tične napredne stranke in pribije, •la je prin;sovati Hribarjev«* izjava, . radikalei del >lesra s*. R. Krivic, rad. starešinam •stopiti v politično stranko, ker jih -.eiejo z njihovim dijaštvnni le še -kulturne ideje«. (Glej »Omladino« 7. letnik, št. Z-—I.) Kak je pa plod tistih kulturnih raksi. dokazuje nek slučaj, ki ija r. <*Vraie v zveskn 9—lO. letnika Naših zapiskov, ko je nest d: kal ni g*~r*»"d bil obenem socijaldemokrat, -edaj pa član kranj-ke bralne strairke in Na rodne delavce orsranizaeije«. Opravičeno vzkli-i laj g. kolega CVrnič: »celo trnke retke poganja radikalno nadstran-*r*tvo!* Nam naj pa dotični gospod zameri, če smo samo citirali po I/ v*cga pa raz vidimo to. da je . nndstrankar^tvo -•-a-- -\ I WJ 1 karakter lahko radikale« in is kaj drugega če nima drugih namenov, kateri *e pa pri dnevu ne izdajajo radi. Ravno u*d»trankarstvo, t. j. strahopetna uejaanont r političnem oziru in indiferentizosa, o katerem bom.« druge 4r.»\».rih y<* kri\ d« imamo danes r nar. redit sini struji toliko frakcij kdikor ie razumnih »rlav in ta politična hrersuarvnaot je dsssss I r 'UtiMv.. »i posjuba radikalizma. Itnbene enotnosti noben** d«rekii%f V pn*rraanatičaih sporih gine »edaj pri radrkalešn tasta, ednsih tako upa P*daa fsiargija Kad t talci en sedaj kljub 11 Tir i je Imenu nnantrankarstvu m ie največ jI ssflst. ki »a vestna vara, lahko donanuje, da lahko eksistajeje prepričani rad tkalci r drugih poli tičoih društvih, ne da bi izseli egoističnih — da ■ lana tabo šssnnujenso tiste aspiracije — na mano v. To pa je, sjnsnmnn* nekaj r *a»!ra-w xgs kar se mora uničiti, ker rodi pohtien., bre/^ačajneat. Kakor ssao veseli M. Ceruičevih i sjssnsnj; ki so \ saj cedi nih aad»>t ran kar je v na plan nekaj nsv vesra vsaj v tej točki, to pa je ci rajaj n zov a no ■srsins * na pred m» dija- štvo. O nmevanju narodno - naprednosti našega dijaštva pa besna govorili prihodnjič. Sedaj, ko smo spoznali škodo politične iMrezprogranino-eti in vidimo nasprotno kori.-t politično jasne poti klerika In-h študentov, kakor -r: o pri referatu \ akad tehn eruštvu Trigla* dob... poudarjal*, ne bo težko na podlari praktičnih izkustev izvajati za nas najboljše. «Pripomba uredništva: Otvorili jaštvu. da lahko razpravlja o i ssene njih. ki se tičejo naprednega dijaškem ribanja rodi v -ti. Od g< vornost za ■ *. .-eveda pre- Glas Iz Semita. ^ venrr« je prinesel v -voji številki dopis o volilnem shodu v Semiču, ki se je vršil 16. okt. t. I. Ta dan je napovedal tiencl svoj volilni shod ob pol K zjutraj in .-e 1» I ms že o Sndsdenem ča*u v Semiču. A glej čudo! Župnik pater Stanko Do--tal je odredil cerkveno opravilo ob i*, zjutraj, ne pa ob pol 7.. kakor je bilo to v jesenskem času navada. Ta dan se je rana maša tako hitro opravila, kakor še nikdar poprej \ - * je Pa storilo radi tega. da klerikalni sh«*I preje In res. par minu: po rani maši j--♦al že dr. Lampe pred cerkvijo in imel svoj govor. To je bilo ob 7. Gangl je prišel ob V4 na 8. v Semič in o določenem časa stopi tudi on \ pred ljudstvo in jrovor«. Pred zbranim ljud.-tvom -ta stala dva govornika: eni so ostali pred dr. Lam netom, drugi pa »o se obrnili h Ga »gin. ilne so besede n*k* ra nad TO It moža. ki je peta in rekel: var -em že in sem bil že dolaro v vaših verirah. sedaj pa hočem biti prost.« Ko so tudi drugi pokazali svojo opravičeno mržnjo, je Lampe r -bal govoriti. Xato je govoril irangl sam: njegov govor je bil izbo-r- n. Poudarjal je zla-ti to, da ie samostojnost in ncodvisssaut neobhodno pr»trebna za nn> ljudstvo, ak hoče hoditi prosto — bres klerik mira navodila. Govoril je tn^i Ma'-el^ J Tij fz OkiUm TV»lrrt MaL-nr Jt V liko nieo ia raskrinkala klerikalce. >Sln venec« se je pobahal o shodu v Semiču, toda vse, kar je pisni o neonskem »hodu. diši po gailih jajcih. Nazadnje se spravi eolo na u^iteljioe z be aedaini: -fS tankim kričanjem so de-mom-trirale na shodu za liberalce li l*eralie- učiteljice. Kmetje so čudno gledali te razarrete iroapsdaenas.« No. e»- bi na-1 kmetje \e«ieli. d« bi ravie i«- .'a/.|rr-'1*9 PSef».nioiie vedle p*»ved ti marsikaj zanimivega e semisken. patru, bi se ni ie boli .-inejali, kor o^tisedaj m \-r- /anpanje pri njem iz gabili. Dnevne vesti H" Msansi % kranjskem dezclneiu fdoh n bedo ndensnn«. V imenu nemških no-sknneev je pl. Schollma' r Lieh ee je rg p«-d d a s uovii bar p« 7 no\ i bil pr stVo S o, ki . t litin , * BSjasii. k: m "! 11 — k 1111 redom i: lini redom, ki je snnkcijoniran. Hi llmaverjevih izvajanj je bi MilIM lo, da vlada v »Irnirili kroiiov inab parlam« ui » . . n« -eiti, na K ran. skem pa ne in da I Inda torej ne in< n / enako mero. To je pofiolm re>nieno. ali Nemci l»i -e }»r;i\ zaradi obč. reda ne smeli prav nic pritnisnn> ti. V tistem trenotku, ko tu> Nem pritrdili noveTiiu ljubijanabesnn sta t u t ii in volilnemu redu, so izgubil prav i«-o. -e prito/»'v;i i za rad s ol» reda in volilne^r^ reda za Hnijre oln'-i ne. i'e -o bili Nemei '/.'idovoljni -r ten Šn so kb'**ikalci \ L »ljaai \»>u-\^:i princip inresnega zastopstva. p« :eni tudi nimajo pravice up-ovar.in' da »o klerikalci takisto storili za drn re ol»eino — Resnično beseda jo \ ••raj deželnei-i zln>ru izpr* govoril dr Krek. \ ina nu klerikalne stranke i. -:-ivesno izjavil: Nikjer ^e ni izvr-.' p. Inu korak, ki bi pomenil kak< tako na posest nemške narodnosti nikjer -e ni . d niw -'rani poizkus b\ da bi m-iirag.. z nemilim vrača lo. da bi se s kakimi represalijani nast ;;>ilo. o. da je 'ir. Krek g co. Klerikalci niso s storili, kar bi bil . Nasprotno! V n;* «»ziru so klerikalci delai N anseem v«lno usluge. T^ri dr/ivn«. /rn.r-ki volilni reformi klerikalc • o- : ms.ki in štajerske Sl> ■ . a / « Nemce vo dobro preskrbr li in iim rr i vele . *uiki po sve n kr'•i -ogenj za Nemce devet mandatom *ak volilni red da >"*lo Nemci d« ti. i_a zastoji »i ! i i<< k-fn ne d >. a m o 1 . ■ vtukl Ljubljana dvojezični ♦ ! Potem se vam more odpustiti, »K> k a žete ke« za storjene arrebe.« Mini je bilo sedaj preeej jasno. ^nominjala se je, da je vse to že en-»!t«ala: v svojih otrr-ških ietib * -*ra tejra učila žc v ^»Ii. Te-ni umevala takih besedi in zato je «edaj pogovor z menihom sno-3tajal na brezskrbna otroška leta. Prečastiti. neporočeni oče moje-■rm otroka ie moj mom. Sedaj gn ne • •nem zapustiti. Ali naj se 11 Stan -e«laj bedi v earočje. vzamem otroku -četa. Kaj naj storim T« Menih se jr zamislil. To vprain-t> je bilo zanj težko. Videl je živ-f>nje pred ^.boj. komplicirano in v obod no. Ksj naj svetuje T Cene ee nu je nagubaneil<, iD oči «m» plnvnle o lepi krajini, ki se je videla skoz: fprto okno. Naposled je pogledal i:no ostro in dejal: Molite! V molitvi boste našli . Morda vam bo Bos:, ki je nas v nebesih, milostljiv. Toda mL njegovi služabniki in namest oki na zemlji, ne mom mu, n no odpustiti prej, dokler se m »v ere h u in vsem drugim p«e*v«-t-./kušnjavam. Naša zapoved je trana. Razdeli svoje p«^n>oženje in za mcanj... Ia: Ne veste na v a. ne ure smrti... Cerkev vas ■srn poročiti, dokler ie r v cerkvi, s moteni, katerega » poraditi vi seda i busova, ie r ttssri. Ne asorn vi T p!ll" T* »II« sKe^ate sTorj»*ni» 'lajanj in obljnbite. ta dejanja vi t L« Mina '}*- t "»d tri/» teh bese«li raj omahovala Sedaj se je za ♦i. katero je vedno ljubila in s sru**-mi eavstvi I jen jn, nje nemirno dušo? jo je spremil priprosti, sceni menih do vrat. Poslovil se je toplo od nje. ki * r snvnsndn evnjih grehov in jo f trosi I, naj pride v težkih trenotkib /<»i** Ona ga je za sočutne besede zahvalila « hvaležnim pogledom in mu poljubila roko. Zunaj se je Mina naslonila na zid ia gledala no krasni okolici. Njen po rted je plaval ven ssoten no daljni ravnmi. Toda krasote ni opernih*. Za njo ni odpuščanja, dokler ne zataji v - ra. bogastva in sreče, smoaa in otroka Jasni in losrični so bili stavki, ki jih je izgovoril »kroni a i menih Ze je mislila, da je na cilja svojih davnib sanj in aaaaism* en je v««e razbilo. Kaj naj postane iz nje * Kh taka. kakršna > bila doslej. / težkega gr» b« na duši. ali naj zavrle ta greb in sprejeme bresne peostoToljaesra nbošrvsT Bila je tokar raadvojeni popotnik sredi noči na razpotju. Min ji je bodo in britko •e je Mrak je padal n« -pa/eno na raz • SSSntJ Rolnee ;e ':i-b». Nimm!;, so se nad m- -*■•»♦. oglasili cerkven 7\ nttori, kil '' * * V moliti i. Mestn brup je utihnil v buč • ib glasovih ' ' I himevali so ti gl;«- \ i • adi <"! Mmini duši in jo budili k olila se js in k renčal a. K • |pj BjnSSji /ave.ila. se i spomnila na brezskrbna otr.»-ka let: na snssnejšo bresobzimo surovost /iv 1 j nja. na Iju'- >< n in njeno bri + ISjeJ \s lM'Ke.r hi ime'a \^*\\ seK.> sn ee vrstile teta/love misli ho trbnl, se mu bo od- ieb Vzela je » iepn knjižico. Bil ie Brala je: si. kjerkoli in kamorkoli *«e ribi sad, rnann če se obrneš k lhtgi> Zakaj «i zbegan, ako se ti ne po«reei. V ukor h««-«« oi Irlis? Kdo pa ima vse t . »Iji \ • -n nobeden človek na «vetn.«r »Dokler nosif» <. /droblovo teb . ne moremo biti nortolnoma brez greha in tndi ne brez zoprnosti in fale •di Radi bi bili brez rseb nadlog, p , ker smo z grehom izgubili nedolžnost, zapravili smo tudi pravo »rečo. a*, nam je ohraniti P"trt*»žliivo*t in čakati na >*»M" usmiljenje, dokler re t>a«le hudobija »tiorje največjemu svetniku, ee gn nas ti, e Flng, sadil Hrez snnjdl> nja!* i Sv Avguštin. > mesto. A tndi dragnča so klerikalci res požrtvovalno na stroške Slovencev skrbeli za nemštvo na Kranjskem. Dali so Nemcem dve gimnaziji na Kranjskem. Ohranili so realki nemški značaj, rešili so — proti dobremu plačilu v gotovem denarju — Kranjsko sparkaso in vestno skrbeli, da je ostal na krmilu pokorni sluga nemškega volksrata baron Schwarz in mogel, ne da bi ga pri tem kleri--alei motili, >krbeti za b>. da je prišlo kolikor mogoče nemških uradnikov ls Kranjsko. Nemci tako dobili srnjasjn dea. šolskega nadzornika in sfdob tako pf»množili in utrdili, da i -o .-i mogli lHjrtavi'i svoje nemšk _i ed al išče. In takih velikih uslug so klerikalci izkazali Nemcem Se mno-go. Sem in tja je klerikalce pač zapekla vest, a ohladila ee je hitro, če H* ie šparkasa kaj odrinila. Nemci forej pač ne morejo klerikalcem ni esar 't* itati in dr Krek je govor. l-Slove ens tega n** priobči? Spekulantstvo z zemljišč!. - •.# knlacija je dandane- sredstve, rim s** časih mnogo zasluži, ča d h pa tudi mnogo izgubi. Pravza •rav je vse kupčij^ko življenje dan !an« snekulaeija Pa*>ež sp>^kulirc 'a b -kof -pekulira na ljudsk< icumnost. trgovec spekulira z bl^ mm in kmet spekulira s svojimi pri lelki. Cisto goto , tudi, da je spe-ulacija provzro<-ilc tudi mnogo zla Troti solidni speku'aviv ni naposled nič ugovarjati, pač pa proti izroti ■jun spekulacije. Tudi spekulacija 7 cmljišči je lahko solidna in je lar. 'o ne**rdidna. V deželnem zboru se j« Tgnacij Žitnik zadnjič posebno ljuU ♦d nad spekulacijo z zemljišč. k.aj je mislil pravzaprav povedati, s« z njegovih besedi ni dalo razbrati jti Ignacij Žitnik je hud kakor kak • carist, danes kot korar še ravno ta a>. kakor takrat, ko ie bil še kaplan n kadar se Ignacij Žitnik razhndi akrat navadno sam ne ve. kaj hoč? > pa sodimo po dolgih obrazih, k: ih je bilo med njegovim govoron ideti na klerikalnih klopeh.se je naj ovejši korar s svojim razsajanjen roti spekulaciji prav hndo zaletel pesnica je namreč, da so največj pekulanti z zemljišči ravno naši kle Ikalci. Patroni, ki se zbirajo okrot-r Ljudske posojilnice« se bavi jo že le a in leta s špekulacijami z zemlji či. Katehet Smrekar. župnik Le assi itd. so vsi vneti spekulanti. T: gledi so celo zapeljali >*strokovnja ':a« iz Češnjice. Demšarja, da je ku dl velik grrzd na spekulacijo in se -o svojo spvfknlacijo tako strahovit-rezal, da bo menda vsa selška doli a jokala. Kdo bi se čudil, da so bil: -i ti krščanski možje kaj slabe vo je, ko je Žitnik vpil na spekulant^ var je bilo toliko manj umestno, ke: itnik živi od spekulacije na ljudskr abosti že vsa ta dolga leta, odkar j apustil lemenat. — Goriški klerikalci se bojijc azpusta goriškega deželnega zbora Uavno tako se bojijo razpusta tud: \i«iki liberalci. Zato pa imajo posve--•vanja. na katerih ugibajo, kaj sto-iti. da bi zaključenju re sledil raz n-t deželnega zbora. Sedaj migaj-koli vlade ter ji dajejo razumeti. dr> .e kaže razpustiti deželnega zbora, er bi razmerje po novih volitvah -talo najbrže isto. kakor je sedaj: Travi jo, da ni misliti na to. da bi za ezniki kaj izgubili, torej naj razpiše vlada samo dopolnilno volitev za trge n mesta in če bo kandidiral Gabršček *er bo izvoljen, bodo zavezniki tako •nilostni. da potrdijo izvolitev, T naj-bnjšem slučaju bi jo poslali v verifi-kacijski odsek; za tak slučaj bi si že • •■-kali kako »nepravilnost«. Tak ^ "nižni postajajo veliki zavezniki, ki -o bili tako prevzetni v sloviti seji 5. t. m. Tako jih je streznila zaslužena zaušnica z Dunaja. + Občinske volitve na Goriškem. V zadnjem času so bile v več občinah volitve, v nekaterih se bodo vršile r kratkem enem. Naprednjaki so zmagali na celi črti v Podgori pri Gorici, in te dni v Prvačini v Vipavski dolini. Za Dornberg so klerikalci trepetali, zmagali so še topot, ali s težavami, pripomogel ie največ hmlobni župnik Točo bran, ki je sam vodil volitve. V R o č i n j n nad Kanalom so zmagali naprednjaki v tretjem in drugem razredu, prvi razred pa je volil kompromisno listo. V M i r n n so izvolili ravnokar naprednega župana. Sedaj je na vrsti gorska občina L o k o v e e nad Cepo-vanom. Starešin je 12; g je bilo na-orednudeov. 4 klerikalci. Na vse krip-r> dešnje aJerifadei, da bi dobili to občino v svoje kremplje. V Lokovcu. izdelujejo žeblje. Klerikalci so se sedaj pred občinskimi volitvami spomnili te obrti in šla je gor cela komisija s samim Berbnčem na čelu pravit I»kov Besedi« Slovanskega pevskega društva v Sperlovi ivorani .»Glasbena Matica« priredi v spomin petdesetletnice slovensk" himne v nedeljo, dne 6. novembra kladatelju Davorinu Jenku častni večer. — 1'metniška razstava v proslavo 80. roj. leta Njega Veličanstva. Jni oddelek razstave, ki doslej še ni bil dostopen občinstvu je zdaj urejen n bo v nedeljo, 23. t. m. otvorjen. rako je zdaj razstava popolna ter je pričakovati vsled njene obile in zani-nive vsebine gotovo izven redno dober obisk. Ker je mrogo umotvorov ijspelo šele posledne dni v Ljubljano ni bilo mogoče katalogov do slej Ugotoviti: pripravljajo pa se že in bodo zanesljivo kakor hitro mogoče v večjem številu izšli. Katalogi so namreč to pot ilustrovani in vsebujejo poleg seznama tudi kratke životopise umrlih umetnikov; tako da ne bo knjižica služila ne le kot vodja skozi -azstavo. ampak bo stalne vrednosti. )biskalci naj se za zdaj blagovolijo zadovoljiti z listki, ki so pritrjeni po- ■g vsakega umotvora. — Slovar zavarovalne terminologije v 19 jezikih, ki ga pripravlja 5 r-omočjo strokovnjakov skoro vseh evropskih narodnosti g. Alfred Alt v Amsterdamu, vš|l uradnik tamošnjega ravnateljstva »Prve avstrijske zavarovalnice proti nezgodam«, bo vseboval tndi slovensko zavarolno terminologijo, ki doseže na ta način mednarodno strokovnjasko pripozna-nje. L'reditev slovenskega dela tega -lovarja, ki bo obsegal vse zavarovalne stroke, je prevzel podpisani, uradnik v ravnateljstvu »Jadranske zavarovalne družbe« (Ri im i one Adriatica di Sicurta> v Trstu. Ker je pa treba v slovenščini marsikateri strokovni izraz za posebne pojme v zavarovalstvu še konveneijonalno določiti, si usoja podpisani naprositi tem potom vse slovenske tovariše-strokovnjake, ki so pripravljeni pomagati mu pri tem delu s svojini nasvetom, naj ga o tem blagovolijo obvestiti ter mu naznaniti svoj natančni naslov. — Dr. Maksimilijan Obersnel. — Zakotna razstava. Po naših krajih potuje agent Louis Hacusser, lastnik pariške tvrdke Louis Hacusser & Co.. ki skuša pridobiti trgovce, da bi se udeležili neke bruseljske razstave. Ker se gre v tem slučaju za neko zakotno razstavo, katere odlikovanja niso nič vredna, se opozarja slovenske trgovce, da se ne bodo dali agentu premotiti. Preme m ha posesti. Gosp. Franc Novak, tripovec v Otepanji vasi je kupil od Splošnega kreditnega društva v Ljubljani hišo na Tržaški cesti št. 21 za 40.000 K. t Umrl je v Poljčanah gosp. Ka-rel N e g o v e t i č f c. kr. pisarniški oficijal v pokoju, v starosti 52 let. Bodi mu prijazen spomin! Bil je brat g. sodnega oficijala Friderika Ne-govetiča v Cerknici. Orel odnesel ovco. Iz Hibnice nam poročajo: Redek slučaj se je zgodil pretečene dni v Kibnici. na Fgar-ju. Na takozvanih pašnikih pasle so se ovce. Kar naenkrat pridrvi orel, pograbi eno ovco in jo odnese v bližnjo bosto. Slučajno je bil pm r blizini lova© D., ki it orio MUU si M orot h* sedaj ovco takoj zadavil is jn znrel trgati \ - kaj ee? Orel si jo jr. najprej od » -»eh strani ogledal, ker m a je pa is isataji kosmr najbolj ugaja) lotil *r jo je na tem komu. Imenovani lovec Ji \-*e te gledal, apal si pa ai stre->mzi na — ki ei is* ga orla, ki je M slučajno ▼ hrnrnh. Srn čudea slučaj. Iz trna so razvidi, kako zelo vzgoje .dno vplivn oriovska »Sata knji-ffsv. Svinjar as bo zaoral seveda zagovarjati pred aodiščesn. Sicer se na irovori. da so še štirje taki orli. ki - netijo po ribniških mlakah. Ko pride stvar pred sodiščem na razprave ^^s^sm^a^ Cesar je i otrdi! r deželnem zboru kranjskem -prejeti zakon, vsled katerega se pre • di okrajna cesta Kranj - Zgornja *'i pri Rakovk i * • tak nvaai na « s#afj sani >\ .riei Litija. Čebelarski diod % Notranjih tov rieuh. V nedeljo. 23. t. m. ob 51. pc : Idne se vrši v ondotni šoli čebelar -ki shod. Na shodu bo predaval gosp " aručitelj Li kozar o prezime—p in o pravilnem pitanju čebel. Iz Adlesič nam pišejo: b r jm zdelo niti vredno omenjati i I klerikalnega shoda v Adl-A ker se dr. Adlesič v »Sloven «-u« na vse pretege hvali, zraven r. — nesramno laže o na-iem shodu >mo vendar primorani, eV tako dr. Vdlešiča. kaki ht njegov nastop Vdlesičih primerno -vetlimo. Ka kor znano, je bil 16. t. m -nod nar.-na ob pol 12. dopoldne. Dr. Adlesič in /upnik pa sta sklenila drugar *. Ka kor v Seui.ču. je zgodilo t Masa se je prej ko po navadi • ala in takoj nato so klerikalci otvo-r li svoj shod. pnč • tn: adDuOL tla lit oii«; mogoč ili tinsnc*«** -nod. Klerikalci su povsod enak V edno krive, da so njih načela edin * i veliča vna. da koreni tn njih moč v peomajni zvestobi ljudstva« p • kljub temu kar trepečejo pred tet: t a bi to zvesto ljudVvo ćula tudi •irusjo pUt zvona. Nič jib boij ne i "•egn kakor to. ee čujejo. de ar v r.tu ali onem lJ^iik»!t*«-.:. jne? je opetova no poživljal k besedi. }>a *e nismo • srlasili. To je tako ne-raanna laž, ki je zmožen pač le tak strahopeten •loktor. Tako Gangl. kakor strankin • jnik Mrak sta ga opetovano prosi za beeedo. Dr. Adlesič pa je mir kiobasaril dalje in si -kušal tudi na ta način pomagati, d.* je jel apeli .nt i na najnižje instinkte kmetov in jib h li jek sti proti zastopnikom na p redne stranke. Gotovo je. da bi bib» I rišk> do poboja, ee kmetje oe bi bili r resnejši in pametnejši, kak r dr. Adlesič. — Gaagl je ust«, »klical svoj -hod k Gaberjanu. Nu ta shod je pri »da tudi večina udeležnikov kierikal-o»tra shoda. Mi smo bili pa toliko \arnliraki, da smo brez daljnega da-r tudi dr. AdleAičn l-e^edo. Sere je »-r,:- * ' naš* kavalirst o tik o :»rav w»bnlinski izrabiti: začel je zopet n\ r srami i jši n • I ; »-V -V. .n na .ivnost klicati na poboj. Samo trea-iioati in nrevdarnosti naših fantov in metov se je imel zahvaliti, da za -voje pobulinstvo ni dobil primerne - t plačila Slišal pa je ;» ust pripro--tih njegovih domačinov take^da jo - Toliko srno smatrali za potrebno. . j. konstatimmo na *81ovenr>vf r la . Naj pripomnimo še. da je bil dr \ llešič še Pred nedavnim časom hnd liberale«. Bil je celo sotruoUiik *Bsis k ranjen«. Seveda je bil takrat še di tk, ki ga > sT- Ms«slle kar po cele . re redil na »veji ■ Savn u P Jitič-i.a konjunktura je pnč taka. da je za ^.Iviraiiena dijaka brezdromno praktičnejse. preleviti se v klerikal • a, kakor pa hoditi trn>vo pot evo-h sslmbssfib idenkrv. — Taka fe klerlkaleih m pa ni vsa^ eaini varen amnsrn ni b da > glavni vsruk samrti Iv< čieeve njssm alatbano njo in goetilničnrjeam CH Kadar sta t mete natakarica m gosti) ni čar obreenn. vselej js primanjkovalo do IrlO K Tudi nekaj dni prod i. jem ni samomoroiu sta imela obrs čun, pri katerem *e je baje iskazalo, da znaša primaakljaj v uamih dneh K r ie -*e\ e^ia n^lakarie** bole •o. ker si ni bila v sresti, da bi ona -* ikri vila primaakljaj. ChJ tistega dneva dalje je bila vedno bolj oteto s In dani so Globočnikovi morali vede ti. da si namerava natakarica kaj *tn t:, ker m* veileli, da dom revolver -eboj. ven«lar niso ničesar storili, da bi odvrnili nesrečo. As bolj čudno je bilo vedenje Globočiiik«k> ko se je « esreča že zgodila. Pustil« so • smrtjo boreče dekle ležati na travi; •!♦ potem. ko je povitalo ondinSJNu ogworno, - -pravili lNenčiče\o n« k >g' j išče. Od tu so šele čez dsljši ća-r^rneali natakarico na posteljo, kje-«v je borila še 17 ur s smrtjo. ^ezrode na sem se r zadnjem •i mnrnn mnone Zadnjo nedeljo »e bil G*♦revijskera obstreljen nek rgovski s«*trudnik iz Ljubljane, k i ne nevarno. Hujše se je godilo : red včerajšnjim nekemu posestniku blizu Naklega. Kosil jo v gozdu ste \io in res je ter prepodil zajca. K tH^či strel in mod začuti skeleče Dolenc na rokah in nogah. Nek love« beje žz Kranja je bil pomeril v zaje« i a je zadel kosca. - Na lovu bi \« previdnost bila pnč selo iva. Kridri« b i/ Petro%e pr«»ti uredni kn Sptndlerjtt. V ponedeljek se vrši , ... posnjisnl rnzpravs preti .jr.««* k. 8pind rju zaradi ranaaljenja časti potoi- tiska. Ti: ra rnpnn Fridrieb is IV se je Vargazon« pristav c. kr ir. jnzne televniee. s gdč. Lojziko arančičrrn. Knše i i krene če- -lju boljše oblete n človek, ki ji je -avik da jr njenemu a«ona. ki dela v razbil* glavo 2rna »e k se- rnobsrkln ter se napotila r &*orc : jru je r zahvalo, da ji je prinesel vest, posti ugla • pijačo. Ko zbil :..-na > rata «a nreiskni ceh- ^o. Odnesel je dve zlati in dve mi uri s I a I jeni ljudjr Te dni sto piiHiMi • * Cenčič. ki M Globomiku r Trzion- V poročila &la in *20 K de ■ K bsi h ni :*vs. Poiar. Iz ^t. Jurj.i ob južni že-:» ročajo: Predvčerajšnjem ob 10. dopoldne je izbruhnil v Rogatcu ožefa Vovka na Kamna požar ter * peiil koz kes in v— žito in seno je bilo r njena. Kozolec je bil zavarovan za tisoč kron. d očim žito in o ni bilo zavarovan * Vovk trpi vsled tega občutno škodo. Požarni ' ram bi se je komaj po-»mejitL Preblavska voda. Praška >Ta ; d.s je preblav^ i vod h ako slabo zamašena. da se pri prnra-sju popolnossa pokvari, 1 -led če ar p*»»taja -koraj neužitna. » bi ^ moralo aeveda popraviti. S >ier pa ; nporičamo tolstovrško sla' ao. in sofa \ eni bi V ko na Krasu je prišlo v rtarešinstvi. Isjdi po krivdi napred r jakov, toliko klerikab ev. da imaj » večino. Cean so ssneani taki ljudje, se • ;*okazalo v seji 15. t. m. V Volč-gradu k. ;..n'la p'»d Komen, hn -e imeti nek Štrancar v poslopju, kjer je ljnd»ka šola v prvsin nad stflnpju. r pritličju kK-ino. To reč sn razpravljali r c»menjeni seji in re^ ^'tram-arju dovolili krčmo pod šolo Skandal! OknasJ bi torej hodili v šolo, r pi»sW»pje, kj-r bi najprvo videli pivee in pijance, nlišali kletev in kri Zanje, balincali bi oknli hiše, otrori pa naj bi se učili r takem ostarij--kem vriščn. To bi bilo res lepo! ^fenda poklirana t*blaet sistira sklep komen^kih klerikalnih modrijanov! o?;e»iU mc je v TMji vasi pri Zreleu na Koroškem 551efna Katarina Lašič na tramu hišnega stropa. Menda se ji je zmešalo. ftraad botel Bonavia aa Reki v uli« : FMmondo de Amieia je prešel v hrvaške roke. To je velik napredek Priporočamo ta hotel prav toplo v sem rojakom, ki pridejo na Reko in opozarjamo obenem na inaerat v da radnji številki našega lista. Klerikalna i rtov. Organ ist v »rednji i: « -ki dobi prosi J<»bre ljudi za kako skromno službu, najraje v Ljubljani Ker ni ludel »dužiti kot »lepo orodje umazani kaplanov i gonji proti napred nje kom, se ga j« v »mialu kaudiske morale tik pred zimo postavilo s dsro vred na dei. Do-brobotni nasveti in ponudbe nuj se pošljejo r uredništvo lista psrf sdr. od sobote 32. do 25. oktobra sledeči spored: Pre knhavajte vode? (Odličen znanstven tilm.) Rutnaa kmetske deklice. (Drama.) Satanov poraz. (Fantaste n prizor v barvah » Luka šofer (Jako ko mično.) Manevri franocauie vojske (Zanimivost.) Pra Diavolo. ' Dr a ina » Dimniška cev. (Komično.) V prihodnjem sporedu: Revolucija na Portugalskem Vsak p«»mie|jt k in petak koneertuje od n. do 10. zvečer pri predstavah Slovem-ka Kilharnio nija. haloga S4di na tukajšnjem državnem kolod\oru. Včeraj so na tu kajanjem državnem kojod\oro uradno tektal? vagon s<»li, ki je bil dospel \y. Trita Tehtali so po štiri vreče ■ T"* y* kajl hkrati ter pi i tem dognali da manjka |n» l do 7 kg soli vsaki kra' l v. lena • iiatauciia preiskava, ti b tl>>iriiaJa, kje se js zgodila ta -pr 'lotu m kdo jo je zakrivil. O napsbn hosn av oje časno poročali ob ^"-teje Nesreča. K«» je šla včeraj po Cev-l.arski uhei Tlletua vdova bia Au-heljjn je neki moški s tak« silo sunil, da je padla, ter »i zlomila desno roko. Polasj|snm stostsaik jo je pri vedel na •-redn|«» ptdici.isko stra/.aieo. k#>er t»o ji dali prvo pomoč, potem je bila pa z rešilnim vozom prepeljana v deželna) bolnišnico. Pogon. Weraj rano zjutraj je |N.|ni|.i napravila po l> . Haupt manei tn Kandin-ki zemlji pogon, ter pri tem i/-ledila in aretirala tri temne element«- t»bla-ii zasleduje jo .VHetn« dninarta F»ri«li a Okorna, ki je pred kratkim ukradel v žnpr . eerkvi a oltarja 56 K vreden prt. t**r ga potem pr*tdal nekemu tr- -1 .'*'"■ rjn na Sp^Nlnjem lb*ruikii Okorn je snm' tudi •Irnirib snrkvenih tatvin Median ptdieija je včeraj aretirala 99 oseb. m Meer 1 zaradi razgra-jsnvjn, 3 zaradi postooanja. 1."i pa za-ra«ti beračenja o*1 bi m* do bi-« Proti leem se je u • primerno kazensko j MCto|Mfcfl je Zaradi nenr»% aastnega dejinja na javni nliei je bil včeraj pri j* t nek 45letni mož. kateri je pa bolan na ziveih. ter je bil -ovoj ča- \ b|;j/r»i ci v Feldhofn pri Orsden T < sedaj ga s^snsarnv: ■ dati v lda.-nico, ter w tem prrrireeiti. da ne U»d • ilelal jsv-nesja pohujšanja. Išidjnf. Včemj je obiskal nek neznan človek na Poljanski cesti tri obrtnike, ter od njih h«>tei t.ii pretvezami izvabiti onns* lenarja. Ker se mu ni posrečilo, je napet izrinil s Poljan. Del.i>-ko ribanje. V raj se je z jnžneera kol*wlvora odp I jal ► i ^n. riko 0 Slo venet-v. :V» Hrvatov in 40 Makedoneev. \" Biwboi"shofen je šlo 15 Hrvatov, v Zarr- - jih je povrnilo pa 16. K pnejlnbljen bj Gmberje-vesa kanala je pri*lo h Oirrov. Izcubila je kuhariea Marija Oražmova «rno ročno torbico, v kateri je imela r 1 i \ t • /.pni r> ber» in i--*»'k. Neka dama je izsnbila lorgnon / /"Iv i-tirn in z zlatom okovanim dr n. — Delavka Franči--ka PeeaHeva je izgubila denarnico, v kateri je imela do 20 K »lenarja in kratko, zlato verižico. Izkaz posredovalni« < slovenske-C.* trgovskega društva »Merkur« v T • obijan t. St>rejme se: 1 kontorist, J ntka. 7 j**»močnikov mešane stro 1 pomočnik železninske stroke, b* i močnikov manufakturne stroke, 3 pomočniki specerij-ke široke. 1 pomočnik galanterijske stroke, *J konturi «t i nji. 3 prodajalke, 7 neeneev. 1 '.'■♦•nka. Službe išee: :', knjierr>vod je. 2 kontorista. 3 poslovodje, 3 potniki. 10 poni« »en i kov mešane otroke. w |m.im«h nikov že|e/ninske stroke, 10 ■»omoenikov manufakturne stroke. 1J |khm. . tukev sp#»ccrijske stroke, 3 pom^M-niki m o« 1 n«1 in galanterijske stroke..i kontoristinj, 7 blagajničark, 0 prodajalk, ti učencev, 3 nčenke. — 1'osredVo alniea posluje za delodajal-ee in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali od-skodnim V hotelu »Ilirija« se vrši v ne del .jo, dne 23. t. m. od 0. naprej za j t«rkr»valni koneert* priljubljenepa f.am^kojf.i tambura^keira pevskeir^ društva »Zvezda«. Vstopnina prosta. Zvečer, kakor vsak dan °d K naprej koncert. Slovenska Filharmonija otvori z nedeljskim koncertom v veliki dvorani hotela Fnion one redne, pred 2 leti «»novane mnsikalične priredbe, ki so še dane- v dobrem spominn ljubiteljem rlasbe v Ljubljani. Orke-'ier Slovenske Filharmonije dirigira letoa novi kapelnik g- Edvard Czaja-r»ek, bivši prvi kapelnik dunajskega Joh. Strauss gledališča in preje diri geti t večjih avstri.iskih in nemških oper Vodstvo Slovenske Filhar- monije smatra za svojo dolžnost, sestaviti spored rednih konosrtov tako raznoterem da prida vsak posluša tel j u svoj račun. Kaltiviml se ho sleherni genre. Poleg serioane simfonične glasbe užival bo posetnik koncertov tudi lahko in dobro zabavno glasbo. 1'pati je torej, da slavno ob- goei In p na neti prireditve teb rednih Itoszni rtromlKL C. M. na Bledu pri redi v nedeljo, dne 23. oktobra 1910 v Zdrav lškem domu vesel ion. Družbi sr. Cirila In Metana je poslal g. pravnik Milko Hrašovec M) K.%i »o se uabrale pri svatbi g. .Jos. Kremenšeka in gdč Knie Spidlove v Radeeovcih pri Pra-gi Slovenska hvala za lepi dar iz Češke! Toiatovrška slatina v Ljubljani se prodaja pri g. F. Mencingerju na Sv. Petra cesti in pri ar Š a -r a bon u v Vodmatu. Ljubljanske podružnice Ciril-Metodove družbe naj hi prevzele skrb. da dobi vsaka ljubljanska gostilna lepake in cenike t« izborne, najcenejše, a edine slovenske kisle vode. Tozadevne tiskovine ima v zalogi potovalni učitelj Ante Beg Posamezni odborniki jih dobe po jM>sti v dobrohotno razdelitev. Zunanjim podružnicam so se tiskovine veejnoma že razposlale. Naj bi ne obležale pri posameznih odbornikih, temveč naj pridejo na vidno mesto v gostilne. Društveno noznirclla. »Splošnemu slovenskemu ženskemu društvu« je darovala ga. Pav-linka K e s m a n o v a 30 originalnih slik. skic in vinjet z Irmni v^nrpn-'-»•a Odbor izreka velikodušni darovatelj iei za ta prelepi dar svojo naj-toplejšo zab\;ib Obenem izraža društvo vdano prošnjo na druge svoje prijateljice in prija' naj bi mu darovali knjir zs knjižnico, ki je si-. r /• jakbogata, vendar še vedno ne dovolj obsežna, da bi mogla docela sntrannti svojemu namenu. Nanslns čiUlniea v LjuMjani. Kakor smo izvedeli iz poučenih kro-Lov, namerava marljivi čitalniški 4 dbor v teku letoe: > BŠmske - z* r. I riredi t i več zanimivih zabav. Odbor je sklenil, da se uvedejo v smislu orutot venih pravil tudi takoavain se-/••nski -lani. k: BŠS v^zan- o^ta*. k * raki »kozi eelo leto, ampak samo za rimski tečaj t. j. za do cev. v katerem ča-u -e prirejajs) rase liee in društvene zabave. — Ker «"■ ialnica ni politično društvo, mor udeležit, v '*.—* . *nih pr!redhe\ f cli taki mladinski sloji, ki ne morejo kakega društva ter plačajo vstopnino a 2 K naiceato lana rine! Ta okoliščina bo posebn ugajala onim mladim gospodom. (akademikom itd.k ki niso v polet-•m čaeii za stalm v Ljubljani. — Kakor čujemo je naprosil veselični več narodnih požrtvovalnih in no izobraženih dam. ki so ob-•»iie radevolje nasto|>ati in so^elo-vnti pri veselicah. Več podrobn* -priobčimo prihodnji teden! i ircolo Italiano. — l^ški krožek orične z rednim poukom prihodnji teden in sicer za prvi kurz v ponedeljek in četrtek od 8. do 9. ure in za dr upi kurz v torek od S. do 9. ure zvečer. Vrhniški vSokol« priredi splošno zeljo občinstva v nedelji«, dne 23. t. m. v čitalniški dvorani na Vrhniki drugič dr. J. Vošnjakovo dramo v 5 dejanjih •> L*^pa Vida«. Za-i"etek ob 7. Tvečer. Društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb ra ribniški okraj v Ribnici priredi v Arkotovem salonu v Mihoto, 29. t. m., ob pol S. zvečer, in \ e rdel jo. dne 30. t. m. ob 3. popolu-dne. predstavo »Mlinar in njegova hči«. Zaloigra v 5. dejanjih. — Po predstavi obakrat srečolov z mnogimi lepimi dobitki. Sokolstvo na Koroškem. Vlada v Celovcu je potrdila pravila telovadnega društva »Sokol« v St. Jakobu v Rožu. To je drugi »Sokole na Koroškem. Akademičnn društvo slovcnskh agronomov »Kras < na Dunaju preloži svoj I. redni občni zbor na ponedeljek, dne 24. t. m. Vrši se ob pol osmi uri zvečer v gostilni Kari Beck-rasse št. 16, XVIII. okraj. Slovenski gostje dobrodošli! Presveto. Slovensko gledališče. Danes zvečer velezabavna Thomova komedija: »Lokalna železnica« in »Punčka« Kuneticke. Sodeluje del zbora in del orkestra. Predstava za nepar. — Jutri, v nedeljo popoldne ob 3. za mladino in za širše sloje pri znižanih cenah opereta »Knezna« (lože par); zvečer ob 7. url krasna drama iz japonskega življenja: »Tajfun«. (Za par.) — V torek drama »Moloh« i prvič za nepari Rusa Birinskcga. Opozarjamo že danes na to grandi-jozno dramo iz najnovejše zgodovine ruake driare. K sna sit r Mariboru. Glasbeno društvo r Mariboru priredi s pomnoženim orkestrom dne 6. rovem-bra t 1. ob 8. zvečer po popoldanski gledališki predstavi, v veliki dvorani »Nstfodnegn dozna« pri pogrnjenih mizah. To je prvi poskus »Glasbenega društva«', da se uvedejo, drugod tako popularni koncerti, tudi za naše občinstvo v slovenskem domu. Obiskovalcem slovenskega gledališča z dežele se nudi na tak način en sam večer dvojni užitek, tembolje, ker se je za ta prvi ljudski koneret sestavil vsestranski in zanimiv program. »Glasbenemu društvu« pa bo številen obisk vzpodbuda za nadaljno delovanje na glasbenem polju, da bo večkrat nudilo našemu občinstvu po dnevnem trudu in delu nekaj prijetnih uric tiniiftvflosL — Trgov-ki koledar za leto 1011 je izšel, ter ima naslednjo vsebino: Slovensko trgovsko društvo ^Merkur« in odbor, posredovalnica, trgovski dom, koledar, kolkovne lestvice, podrobna določila, za kolkova-nje listin, spisov, računov itd., poštne določbe, obrestne tabele, tabela za razredčonje alkohola, dolgostna mera, mera za sukno, oteži, kovani denar, mere in uteži m katerih držav, ki se niso uvedle metrienega sistema, preračun jevalne taoele, tabela za preracunjanje domačega in tujega denarja, "abela za izračunanje dni od enega datuma do drugega, računanje obresti, kontokorent, užitninska tabela za mesto Ljubljana, užitninska tarifa za meso in vino izven zaprtih krajev, tabela za osebno dohodnin^ avstrijski konzulati, ugodnosti na železnicah za trgovske potnike, ki imajo kovčege z vzorci, potni lise, dopustnost irgo\skega potovanja, kako se protokolira firma, kaj je treba storiti osebam, ki hočejo postati samostojni trgovci, posebna določila za izvrševanje trgovine z mešanim blagom, obrtne pravice trgovcev, ki prodajajo storjeno moško, žen-ko in otroško obleko ter prodajalcev čevljev, pokojninski zakon za zasebne uslužbence, službeno razmerje trgovskih in dragih zasebnih uslužbencev iSotnidni-ki zakon), delovni čas trgovskih uslužbencev iu zapiranje trgovin, delovni čas v trafikah in zapiranje trafik, pcd]iorni zaklad slovenskega trgovskega dru štva »Merkur«. -— Letošnji koledar se odlikuje po o>»širni, izborni vsebini, tako da je vreden sovr-tuik dose-daj izišlih koledarjev društva »Merkur«. Koledar prav toplo priporočamo občinstvu, posebno pa slovenskemu trgovstvu. Koledar je uredil c. dr. K idol f M a r n. Cena mu je s poštnino vred K 1*^0. — Obrtniški koledar 1911. Izdaj in založil Josip Hanptmann oficijal trgovske in obrtniške zbor niče za Kranjsko v Ljubljani. Obrtniški koledar je bi! že davno potreben. Razne organizacije in stanovi imajo svoje koledarje, v katerih na dejo njih pripadniki in interesenu koristna in potrebna navodila in po iasnila. le obrtniški stan je doseda; pogrešal svojega strokovnega koledarja, v katerem bi našei, vsaj v najvažnejših stanovskih vprašanjih, potrebni pouk. »Obrtniški koledar« pa daje obrtnikom, rokodelcem, gostilničarjem in drugim marsikatero pojasnilo in navodilo glede njih obrtnih pravic in dolžnosti, kajti poleir običajnega koledarskega gradiva vsebuje ta koledar tudi: Podrobna določila za kolkovanje listin, spisov, računov itd.; tabelo za osebno dohodnino; razvrstitev obrtov; gostilni-čarski obrt in njegovo pravo; vino-toč pod vejo: stavbni obrti; obs-^g in izvrševanje obrtnih pravic; obrni sodišče; obrtni svet; obrtno zadružništvo; obrtni nadzorniki; zadružni inštruktorji; obrtno pospeševanje: obrtni pospeševalni zavod sa Krani-sko; obrtne nadaljevalne šole; o patentih; obrtne pravice trgovcev, ki prodajajo storjeno obleko; davkapro-sti bencin za obrtne namene; kros-njarstvo; določila o zapiranju prod -jalnic itd. Koledarju je priloženo 16 listov črtanega papirja za 'uležke. Cena lično v platno vezanega 1. da rja je samo 60 vin., nevezanega pa 40 vin., po pošti 5 vin. red, SlovsnsKi |ug. — Ban dr. Tomašić — kandidat. Te dni se je zgiasila pri banu dr. To-mašiču deputacija, ki mu je ponudila kandidaturo za saborski mnndat V L razredu volilnega okraja v Zagrebu. Ban dr. Tomašić je odgovoril, da rad sprejme ponuđeno mu kandidaturo, toda samo za slučaj, ako bi v tem okraju ne kandidiral župan Janko H o 1 j a c. Znano je, da je doslej ta okraj zastopal v saboru grof Miroslav Kulmer, ki ga je hrvaško-srb-ska koalicija sedaj iznova postavila za kandidata. Ban dr. Tomašie bo torej nastopil kot protikandidat grofa Kulmerja, kar bo razmerje med njima in koalicijo še bolj poostrilo in eventualni sporazum med njima popolnoma onemogočilo. — 200.000 kron sa hrvaške volitve. »Hrvatski Pokret« javlja, da je hrvaška vlada preliminirala •00 000 kron za stroške vojaške asistence pri la- zil r m bor. ki se pričao dne tft. L b. b tega dejstva se da sklapati. da namerava baa dr TosnaaVie izveati volitve na Hi isdkzza po masttaish< m krraaklk ksTrikalrev prod eedtMesn. Dr. in Valji? očital _r »Pokre- voditelju hrvaške fcdu dr. Pranku r janje. Dr. Frank je nato to-dr. Valja v ca in odgovorn« ga »Pokreta« V Wilderja. Tosta nastopila dekan resnice en svoja dolaitve. Obravnava ja »»prtovano razpisana, toda na ni kilo dr Franka, češ. da je kolan. V četrtek je bila zopet razpisana ob- 1'diti. ker dr. Franka ni bilo. Njegov astopnik je rekel, da je je not4 ričuo, da je . IV. Frank ta idealni vodja hrvaških klerikalcev, se pač boji ve. da bi se mu pred sla vsa njegova nepoštena »kjanja. — Volitev novega helgi ni t aa u pena. Kakor je znano, je doseitanji •oigradski župan Kosta GlnvinV od- >trpil. Volitev novega župana je raa--ana na ti. novembra. Volitev se oriene ob 7. zjutraj in se zaključi ob o. popoldne. Župana volijo v*i volil-< i in ne kakor pri nas samo občinski svet. — Nove bolgarske znamke so izdelane \ Kiinu, in sicer po načrtih 1 .Igar^kega umetnika G. Evstatijo- m Izdelovanje mark ie * Rimu k^n- ral dr. Sbkan K k»»rek- » ov. v ?>»iijo so one ze posiane ke po 1. 5. 10. 25 m stofink. r dneh prispo «W» marke po 2 in rtink. p> 1. 2 in 3 leve. na kar znamke takoj da**o v promet. _ fle?rar*ki Izvor Is uvor. T., »j - levov.uvoz p: !o1X42*.*264 o v IV konea meseca julija letsev ra leta je znašal izvoz -VL29S.515 or. nvoz pa 92.297.410 levov. — Fotografska raz>tava t»Srh-ra geografskega društva se otvodne 19. februarja 1911«. zakljnči i se 25- februarja Razetave «e la lire pripadniki vset: i*ro*l »-* taskik plemen, a razstavljen- slike moraj i tikati izključno jrr»*lo-\ auskib in balkanskih dežela. Naj-l'-kjše razstavljane slike br*j » odliko* \ - »en*: - le narradarrii: 1. Za anj tri slike celih po k raji r. ali I . w.tin. ki so izredno okusno izd-da- V reviji »Le priobčnje profesor I E. Pichon čin nek o ciklu predavanj Ceha dr. Ha nusa .lehnka na Si .r boni i'iehou naglasa velik pomen teb predavanj, ter i vrane undo. da bede češka mesta, na čelu jim Praga, s smsntni uii prt-M^vki pripomogla k temu, da se bo <*• aa pariškem vsenčilišču stalno vršila predavanja o češkem narodu — t^ojenei »stnakega Lerna«, ki jih js društvo poslalo aa slovanski zapad, da as izpopolnijo v poljedelstvu, so se te dni vrnili v svojo da* inovino. Sprejel jih je ob njihovem prihodu r Petrograd poljedelski ni -•••r Krivosejn r psnaksji nm ci, ki je trajala nad eno uro. Mii se je živahno zanimal za izkušnje, ki •o si jih gojenci pridobili v poljedelstvu na slovanskem zapadu, ter jih bodril, naj as dosna ravnajo pri kmetijstvu po teh izkušnjah. Razne stvari. pj ~ r»'ie razstavlj ? **4feca georr - v ; 2. nagrade v dez v a dinarjev, dr m dve tretji po 5f iT^c lat •-jen" število fotoam p »ni dru-»icer U ar- ^ izloži ne-j. a od vsa-po dva izvona. Izvod, ki se raz-•avi. mora biti karton imn in oprem-en z detajlnim naslovom, dnini pa . fi«-fpnhra t. L na naslov . Srb-•» ge*»graf»ko društvo«, IVIg■ ml, (iverza. V*a potrebna pojasnila da- dr. P. Vujevie. tajnik .»Srh-k-an irr:if»k« ra društva« v I tel grad o. .t bi'o. da *e te razstave ude- • \a pa karijera. L i »abonski nad škaf, kardinal Matsn je — jud! Ime bi je pravzaprav Sa lamam NetSse in i \ »egoi oče je bil prej postati židovski duuovnik, a si je premislil in se je posvetil trgovi ni. V Parizu se je ssnmanil z nekim škofom Najbrž je iz previdni, da v kat >liski cerkvi pameten jud lahko veliko do*eše. kajti dal se je krstiti, pustil kupčijo in postal duhovnik, ter - - • - **• L a rdi rakuni kl«.buk • Tepeni h.jakači. V Korkubtce nn r provinciji K* runa na Španskem «ta inseln dvs Wifiti r*rid»ae i?: sta >Tskega predsednika ta svobodomiselno ča*o :' - - . i k * bih prišli |*. «lsdnt banjo besedo, ne pa farško an-havljan>\ je Se početje tako ujezilo, da so začeli ugovarjati in se k .učno >a jezuita temeljito pretepli, osu v a !i in iz cerkve vrgli. Jezu.ta in do mači župnik so pobegnili. • Originalnu pijaaka. V Ha!ber •tadtu se je u ved In kazensko postopa nje znper neko vdovo, ki je v par letih zapila 30.000 mark na »Hoff- \ ka:.:;.vah K-r y> t.ajbr ze ne bodo mogli odvaditi, jo noeejn dati v sanatorij. Raz;m*t »ladinskib wijalno-šVsnekratiČBTh društev. iVu^ka vlada >loven-ki fotografi. Po slovenjem svetu Navi ra*ki konzulat v Prari. par dnevi začel po-i konzulat. Konznl s»i».o«. - vi. tajnik I*! r.oveaa ati. da Češko. e| mo-f • »tr o BStl vlake s "'--.r. }* pr» iti novi m »a ron Korf. •■sra kimzul r«i*»ki tui -I je sp »pstvo v sv ko in r 'Ino Fvropo« ar m i «k*ifzi Ber*4in in iHn _* . l.ii-ko pr**n< ■i se peča zdaj z r ♦Vo rv*-za»i ruske brz s vlaki S ponsoejo Uta hočejo vporabiti t • s, da pospešijo trjr*- lise i \ ama vi «« j> slavil ^oVIjo. I drleasl se gn je n *^ raj. Prišle je tudi mladina dekliškega mmaazija | . katero so aa kolodvr»ru oiraviii. lhf*Mi\- y> .f. Cernjajev o pomenu telovadle-atnrem Grškere. prof. Koalovekr o razmerju ru»ke družite k »i telesne vzgoje t ruski Zvečer so telovadili m Is o* .S# in S«»koliee. Kavaoeen je kil gn-rner Skalon z rodbino in največji *t ojanst ven i k L \ -liki k rakav. Poljaki l.oča-* variti veliki Krakov. 2npnn I^eo je na to deloval, da so pripiti okoliške nbfins Vp rasne je ik«-sra Krakova se je pojavilo ne 1902. Dne 1. aprila 19u0 so pri ili 10 predmestnih občin Krake-'tanje ozemlje velik z* Krško-^ lanemn 337 km1 i prej 73 km1). ki imajo za svoje člane manj kot 19 let stare osebe. Policijska uprava ? to7*r«. i navodila Li«ti por*»čajo. da je došlo iz Ileroli-na sto detektivov v Bruselj, ki bodo iireli nalogo, s bruseljskimi pnHeiati vred čuvati nad življenjem Viljema, ki pride v ponedeljek v Bruselj Pripravila jo se velikanske varnostne odredbe Krščensks marala. Krščansko- socijalni delavce Bete v Kr»»nstadtn je s kladivom ubil svojega tovariša Baloara Tbijaba «%o zaprli. Pri /asli šanju je Bete izjavil, da se čuti 'ena. ker je ubil soeijalnega Vrata Beloga. — rbijalee Bete sanka ti od1 i k' vanje > Pro ecelesia et nouti fleeu« * Hod ^lon. V Berteles Titr i Ameriki je nastanjena n -ka v K » je te dni stopil hI-hlev k nu. ra je ta pf»grab z ril-eeaa, dvirnil kriško, ter ga ^-«el s tako ssoeje eb sSsnjn, de je bla e ne-premieno obležal na tleh. Po«livjani slon je nato hlapca v^/i razhodil. Župnik " * dvsas»jeval • »Tajim k r ena m. Iz Rima poročajo: laški li«ti poročaj*«, ds «ta ae iupnik Lnigi ToHia v Caltamsetti in njearoT brat vala z 2«» ca« dol ar itn i je dobil udarec čes i so ara napraviti 15 Brat je bil ranjen nn vratu. a, na rokah, na nosu in nn defu li r asi eanapfta na sveta je Bubblv f reek B*»v izdaje postni atsVsnrd Kiaeell r Csšnmbsjan v Se Temi Ameriki Tis-» ra na dopisni«-!, in <«ieer a tako črkami, de se ga ne ssore ptiTečevalsrsrn stekla. Ta e svoje čitatelje med poštnimi uradniki in i shaja v 51*10 izvodih. ^ i ta jo gn aelo radi. ker jeko žaro onasnje ra/roere a-n* r^k h nradn i kov. • Padel saemaašslsts čevljev V ^* f>.*i!-n - (Usamrtk' «o še dni tekmovali zrakoplovci. Zrakoplov Harburr". last Nemcev Ass-nna in Vogta "e je j«onoči ob II. pokvaril, ter je iz višine 1800 čevljev začel leteti z vso hitrostjo na tla K sreei je zrakoplov padel r je-«er \tfs»»ing. Pri pedeu si je Assv snann zlomil levo r*»ko Zrskoplovea »ta spis vala ix jesera. ter prenočila v pand i Zjutraj so ja ladijaeci od-v blzkn peljali i je mesto v ls>lnišnieo. Pred okraj se je rr prava, v "i je nastopal kot tožnik bivši zunanje zadeve Iz vol j »kij.Kot ohdolzenka ae je zagovarjala Lisa pl. dahe laka, ki je raižalila Iz voljakena v nekem listu. Obravnava je bila deloma tajna Ohtoienka je bila obsojana v denarno globo v znesku 100 ni bi je v. oziroma r snjsnae-sečni zapor Liza pl. Sal»eUka je izjavila, da bo rajši se«lcia, kakor pa plačala. * lmssplsv proti zrakoplovu. Na Eiflovem stolpu so včeraj |ioskn-sali p4*d vodstvoni šenijskneja atotni-ka Tarona novo orožje zoper vodljiva zrakoplova. Orošjs obstoji iz sn-lico, ki se vrže iz višje plavajočega aa niiie plavajoči zraknpšnr. S ,i . prealert- .»bo«] /ra kopi.. * :J /«»< a-J. . pa ♦ k»plo BoekefelI* i >•* »krajno uina-lii r-l»t\«*k, naamreč pt* svoji /unaiijo--»i H m!i |.m uh.-ab. k..! • r največji ameriški eersa. Srajco ima baje -f»e-14» za vratom z vrvico. Ill .• in Mik ajsi as sneti ta, kakor neka žuželka, ki zucne /:\ečer I* tati \jegrvojo ssnmanjnat. Njegov oče je bil vendar ves drug deške. Bil je olilečen šnaVse tako da ^» \^e z«-n>ke za njim t »ogle borale. » \»-ndar novini t.»lik«« b1 i »•no ,h-. t..\ i obleko!« * Bakterije zi\e jako dolgo. Vn likava grama suhe zemlje i/ berba rija iz prve poh»\ iee pn»šb*ga stoletja je dokazala 2H.0fl0 življenja zmožnih kali \ V-*\r j« B kst staro Hiizkušnjo * * t t ■ 11. - >.-4fn-l na 12n r. Miller ih septii z naj-Pnsjla-^ ustih in »gnnl. da je lfekcije jih H4 s smrtnim izidom po sobe h. Samo redno negovanje ust in zob z antiseptičnimi sredstvi, kakor n. rr. Sergova zobna krema v Kal o dont« in ustna roda »Kalo«?nnt ?ia> varuje mnosrih obolelosti. ♦ Bnenoa Alres, 1" oktol • \ \eti.vm Trir \ode.-«> patentne loko-mohile na vročo paro firme K. Wolt. Oevin - Bnekau na Nemškem, so ra lOOletni jubilejni razstavi v Buenos-Airesu dobile grand pri z. * Kakor svila in žamet so tla. * rerlečena z < !»' ; i r r t no ' r. v o lakovo barvo i \ , Rgissine«. ki se v treh urah p«*^uši 1 rez oSiha in s prekrasnim bleskom •er Janezi za stanovitnost Fala-*ine<-. barva z;i tla v«*ak' večji trr^v-ini z mate-ilnini. barvnim ka »p*i ei ijakini Kbrom. Rdini izcSelovalei: tvornica Hr-»tic F.i«.^r!*.t...!t*.r> [nit fV 1 PaTtt#* natančno na var»t\. ? "n \- železni vitez, v po«' »bljen l na v*aki škatlji. F radne vesti. Ime 2'2 n. ' ■ ' ]>t. bo pri okrajni m »dni ji v Krškem draaba aeniljššea vi. št. 362 k. a. T vraje. /^f.tljšsee je cenjeno 7HO K. najmanjši ponude k znaša -VJO K. — Pri iMi fM^lniji bo di»e n«"»TU m } • t . 'Iraška sssnljišča vi. Št. 315 k. o. 1>r-aovo. ki je cenjeno 72^ K in znana najmanjši sansnaVk 4eS» K. ter draž ha aemJjiaen vt št. 541 k o I , ^k<» vee. ki je i f ajasMi 219 K in znaša najmanjši poumfek 1441 K. — Dne 29. noTenibea bo pri okrajni sndnmji r Postojni dražba zemljišča vL št. 40 cenjeno <*:*h» K in pritiklina 480 K; najmanjši ponude k €M9 K; vi. et.4.1. eetijerto fO 370 K. najmanjši pnuiidek 3457 K vi *t 1.11. vajeno :HI0 kron. najmanjši r«mudek K; \) št. 17**. cenjeno 1100 K. najmanjši ponndek 734 K in vi kat. ^»bč. Orehe k. cenjeno 2.*W» K. najmanj «i ponndek 167 K. Možje! Vam vsem, ki sta ob voliti dne 18 t m. vkljub vsemn nritiskti od nasprotne strani ostali zvesti svojemu prepričanju in dani besedi, veljaj avoja iskrena zahvala! Z neamomim delom naprej do zmsge! V Lju^jeni, 71. oktobri 1910. Buml pri prodaji argentin-na Dunaju. M. — Dnnaj, 22. oktobra. Pri razprodaji argentin^keica me^a v dunajski veliki tržnici je prišlo danes zjutraj do zelo divjih prizorov in nastopov. Ze zdavu" :>r» j. predno js tržnica odprla, je bilo zbranih preo1 tržnico na tisoče ljudi. Policija J** uiiela že takoj z vsejra \ • •-: r-.a dovolj opravka in je zaorala o^ Iga n jat i ljudi proč. Ko pa so tržnico odprli, je prišlo do divjih pretepov med kupovale! Vsak je hotel hm prvi in tako »« ku|K»\alei >aiui BSed ra/.-dra/.ili in pričeli pretepa vati in su vati. V |»ol ure je bilo vse arjfentin->k*» n.eiMi 4 20.000 kur) razprodano. Ko so nato razols*sile mesarske -t((jniee plakate z napis^mi Razprodano«, je |m»no\iio prišlo do jako divjih prizorov in policija^je morala jakti strogo in imIIočiio nastopati.da je ljudi končno razgnala iz tržnice. Tudi is znanv njib dunajskih mestnih okraj« v se poroča, da je danes zjutraj pri-lo po ssesnieab do burnih prizorov. Prodajalo >e je dane> ario-ntinsko me^*, na -I- dnje: 1 K 44 vin prednji del. 1 K ♦ .o in zadnji del, ] K vi m pe-eeiika zasedanje delegacij. Seja ogrskega delegacijskega vojnega odseka. M. - Dunaj, 2'2. uklefcza Danes dop-ddije ob 10. je imel vojni odsek ogrske delegacije sejo. v kateri ae je razvila s|«eeijalna d« • vojnem f.roraeunu. Spw i.ialna de.»ata b*> najbrže že dane* končana. V pon« • k ejo ogrski o-lseki, ki končno pregledajo predložene račune. Potem nastopi v d"iega< ijskem zasedanju arc.n Bienertb in oprski finančni minister Lukac-« dogovorila, da se snidejo glede ha ne ne-. - --»-ašanja strokovni r ut prihodnji teden zopet k posvetovanju in če bo le količkaj mogoče doseči sfM»razum glede izplačevanja v gotovini vsaj na principijalni podlagi, potem se takoj nato pokličejo k po-svctovanjein tudi vodilni možje av-strr» - ogrske banke, da se tak«, morebiti glede te preporne točke vendarle doseže končni sporazum. Papeški nuncij na Dunaju odstopi. M. — Dunaj, 22. oktobra. Da-našnja Reichsposi prinaša z Fima • -t. da bo i . i * - nuncij ra D .: a-jn. Granito del Belmonie. v kratkem 'pil m «ia bo imenonanj t a njeg -m sesane Nemec, opat švicarskem - -»mo<»tann ▼ Išnria Einsit-^ieln. Kolo-man Brugtrcr. Češko - nemška spravna porajanja. M. Prarz, 22. oktobra. Danes BŠnsaja odseki nacijonalu ^ - politične komisije v češkem deželnem zboru nobenih p -^v etovanj. in sicer predam zato. <:a >e danes nadaljujejo kompromisna porajanja jzlede razdelitve češkega deželnega odliora. P*>- - no se v tem oziru prizadevata za d«vsego sporazuma gr* Thun in prin<* Schwarzenberr. M. — Dunaj. 22. oktobra. V na-daljni seji vojnega odseka ogrskih de lenari j so se bavili delegati z raznimi resolucijami. Pri tem je prišlo tudi v debat«> vnssja^sjsji sjnoa-je, odnosno <]obave n^ok*- za vojno upravo iz koroških mlinov. Ogrski delegati SO se izrekli proti temu. da imajo koroški mlini taki>r koč nekak monopol za dobavo m o k ištvu. Ilementi e spremembah \ ogrskem ministrstvu, — Ogrski državni zbor. M. — Budimpešta, 22. oktobra. Tukaj se dementirajo vse renti, ki \ e«k» pikvedati o tem. \ « »gr- škem kabinetu izvrše v najbližjem času kake isnremernhe. — 26. t. m. se sestane ogrta nuje VII 2. I^rchcnfclderstrasse Nr. 15, I. II 18. ter meti 6. do 7. popoldne v vncIi lUta se zadevajočih zadevah na razpolago. Med 1. do pol 3. popoldne in K. do pol 12. zvečer telefon št. 20.530 local in interurban. Gospodarstvo. Tajaki praamat r Avstriji. (Po predavanju, ki ga je imel c kr. minUterijalni svetnik dr. Rudolf Schindler v mednarodnih gospodarskih tečajih na dunajski eksportni akademiji. ) V avstrijskem gospodarskem življenju je tujski promet izredno važen pojav. Od finančnega ministrstva leta 1904. izdane tabele za vrednostno statistiko ga nazivlje jo že izredno važni narodno-gospodarski faktor in bogat vir dohodkov in blagostanja za najširše sloje prebivalstva. V teh tabelah se poskuša določiti s številkami dohodke avstrijskega tujskega prometa. Ka podlogi oficijalne statistike o tujskem prometu — katere pomanjkljivosti se pri tem popolno- *) Gospod dvorni svetnik dr. Rudolf Schindler je načelnik odseka za tujski promet r ministrstvu javnih del in slovi kot izboren strokovnjak na tem polju. mm odkntmrćno priznarajo — in jako oh— tm na pverson-aavanja srlede približnena bivanja meh tujcev (pri čemer se vzame ra podlago, da potrosi po* prečno vsak tujec po 15 kron na dan), so se pro-dohodki Avstriji is tnjsksam v letu 1806 ze na okroglo milijonov, leto 1902. pa ie okroglo na 63 milijonov kron. Pri tem dohodninskem računu so se vedno upoštevali samo i nožem e i. torej inozemski obiskovalci Avstrije. Avstrijska statistika za tujski promet izkazuje za lete 1394. 14 milijonov tujcev v posameznih krajih, med temi 0*41 milijonov inozemcev; leta 1904. pa dva milijona tujcev v posameznih krajih, med temi (rt> milijonov inozemcev. Zadnji statistični podatki o tujskem prometu so zbrani v avstrijski statistični ročni knjigi za leto 1906. Vendar pa tukaj niso naredni podatki o prometu na Imnaj n v več drugih avstrij. mestih. Po tej statistiki je bilo 32 milijonov tujcev v posameznih krajih, med njimi en milijon inozemcev. Ako se računa dohodek po rr:n m h. kakor v vrednostnih tabelah, izkaže za leto 19Ue>. vsota H9 mili-jonov kron. Ako se k t emu prišteje Ae tnjski promet na Dunaju -n v dro-^ih večjih mestih, se g »tova lahko račnnajo skupni dohodki iz tujskega I prometa na lUODOOOlUt kron. Iz statistike je dalje razvidno, da odpade 32' < vsega avstrijskera orometa nn promet inozemeev. Najbolj je bil razvit pruiuet ra Tirolskem s skoraj 40* c vs» ga ga inozemskega tujskega potem na Češkem s 21'«. na Dunaju 14" v So!nocT;:-kr'n s ll" . Po-rt ena doba bivanja je -> oo . dnu 1. vanredne važne r**L&*kt» o na rod- - o-gospodarskem pontenu tujskega prometa najdemo t pred kratkem izdani slavnostni knjigi tirolske deželne zveze za tujski pr »met. V dotični razpravi — sestavki jo je tajnik deželne zveze, dr. Rom. — se preti v^m konstatira, da se je na Tirolskem skupni tnj»ki promet od 11896. do leta 1900. svišal za 148<~<-. tnjski »romrt inozemcev pa za Hm" . V tirolskih hotelskih i u trgovskih podjetjih je investiranega okroglo 2-'jO milijonov kron. letni bruto dohodek zna->a okrog 40.000.000 kron. Nekatere nadaljne š* vilke prav natančno ilustrirajo, da ima država od tujskega prometa največ koristi. V 20 letih se je zvišal dohodek direktnib davkov na Tirolskem od 55 na iH> milijonov kron. Dohodki niitnin*kean davka i »d 2*3 na 4*6 milijonov kron. prodaja tobaka od 5*fc na JN5 milijonov kron. končno obratni preostane* poštnega in brzojavnega monopola od L57-(S<0 na 806.000 K. Pri velikanski rsdaav -*i. ki jo ima tujski prou.et za tirolsko gospodarsko žvljenje in ker se — kakor znano — industnjalizarija te • teže le ni izvršila, se mora to izredno višanje dohodkov spraviti v zvezo z razvojem tamošnjega tujskega pro :»ieta. za kar se. ako to davkov in doklad natančno * mo. dobe še druge zanesljive opore. Z do temeljito in preprič -valno go-v >ri zgoraj vavedena slavnostna knjiga o brezštevilnih -j- h. ki Ti- sko narodno gi >r* «lar*tto .••jo s tujskim prometom no je presenetljivo pomnožitev na->dnih dr hodkov v zadnjih dveh de- - t let jih povTročil največ tnjski pro-r zetJS to pomnožitvijo je združen *e- - I pojav, da se majhni in srednji dotiki zelo zvišujejo, da t«»rej vedno ?*ovi sioji prebivalstva %'stopnjo v vrsto davkoplačevalec v. Ako so se v .tdnjih desetletjih specijalni dohodki .iradnikov in nastavljene*-v na Tirolskem pomnožili od 19 do 42 milijonov kron. je to n**o\TrIjiv dokaz, da je e tujskim promet*,:.i pr.\ zr« eeni ?osopdarski razvoj m «*t 155 do 323 milijonov kron v zadnjih dveh desetletjih, pn čemer *e mora precejšnji prirastek malih vlagateljev posebno poudarjati. Kako pn mofroče, da se z razvojem tnjskera I rometa zvišajo tako zelo tudi do-I 'idki ljudstva, zvivn taku zelo ljudsko premoženje sploh? (hlgovnr se ?lasi: S pomnoženo produkcijo, z ustvaritvijo novih vrednosti, t"vodo-nsn osnenjne tabela /a vr»-dD<»«tn. statistiko prav umestne pripomni, da je i promet s svojim vplivom nn ilno bilanco kake države enak Tujski promet breadvosnno i ko produkcijo, inriu~trijalc«* iaj obrtno ter asrramo, ter obrti in trgovini, di ljudsko premoženje z vi jo novih vrednoati. (Dalja srssssnjSf » Trn teden ee Je brak> po namssnib in goricah. Trgatev pn ni bila tako ve-asla kakor lani in m isl s nekim, ker pridelek zaradi toče. peronom pere in drugih U »lesni ni tako obilen. L po vreme zadnjih dni so povzročili, da je most mlajši, nego ee je pričakovalo. Most trna letos lepo ceno; plačujejo zanj 56 do 60 vin. I enako vino ne prodaje po po 48 in 50 vin. liter. — Ali jr geslo »Svoji k svojim■ onravičenoT Ne soglašamo s tistimi idealisti — ki jih je sicer vedno mani - ki negiraj** oprsvičenoat narod postnega boja, ki v narodnostnem boju ne vidijo nič dragega, kot goli šovinizem, prenapetost, kratkomalo nepotrebn zlo. ki ga >e treba odstra-citi za vanke cesto. Res je sicer, da narodnostni boj sega — to nn nikakor ne po krivdi nas Slovanov — .časih predale «la se dotika stvari, katerih bi se ne smel dotikati, da ured vsem ovir* kulturni razvoj posameznih narod**v. Bes pn je tudi. da ims narodnostei hoj prav realne te avelje in nikakor ni utemeljen morda le r "Soi iuiinin« r^ameznikoe*. To s*.- \ ^rodovina uari*dn«*st neg-* boja, ki nam predvsem saze, da je glavni motiv narodnostnih konfliktov iskati \ \ prasauju g* »s pod ar ske osairosvojitve nosnim*/mii naro dov. katerih gospcslarskt m ter -prav pogtisto kriza jo. Tega ni mog < prezreti in preiti na dnevni red. Jasno pa je tudi. da mora vsak nar-».l na peti vse svoje moči, dn se ti gospodar ski konflikti ne rešijo v njegovo *ko do. Vsak narod potrebu>* za svoj obira ve in solidne r©S-»darske in krepkena gosfsslarskega razvoja. Le na zdravi podlagi se zamore narod razvijati tudi v kulturnem ožim. Ali, rta - izr * ■* r**~nv proraično. tndt sa nar*si. ne kr aa psansni /.mka. ve- sveta vladar.« — vino sloven- kega in opažamo, al tako, kak' vzrokov te m* do zaključka hov g<> ed drugih. V teoriji to v*ak pri poznava, v praksi pa le preradi p*»zabijamo na temelji no važnost svoje svoji tre. štetokrat že pr-«'a m i ral i geslo *Svo ji k svojim«, v vsakdanjem življenju pa. kjer bi to predvsem bilo potrebno, ravnamo druaače. Vzemimo >a • ,- doma - -N * ■ i, da je snfs povojih. Ali niti tega. kar imans*. ne »^»it »vam«, dovolj in podpiramo ra.ie tujo industrijo tudi tam. kjer tejra nikakor ni treba. Tu ne pomaga noben izgovor. Gre pa zato. da vsaj za na prej po pravimo, kar r mo doslej zagrešili. V Ljubljani na pr.: se je ustanovilo le po in moderno podjetje: Koiinska zsv kavne primesi. Kavna pri produkt k. — rabi !ah4 — r vsaki rodbini. rv> nedav nega časa smo bili v tem oziru veza ni na tuje produkte, nsš denar je romal v tujino, mi pa nismo od njena imeli prav ničesar Zdaj. ko je r Ljubljani velika slovanska tovarna za to robo na eelem slovanskem ju-:* * :►! m« rali pač gledati na t-, ia **• to podjetje okrepi, dn ee rasniri in kar . a j lepše proevita. Vsakdo ima krveli prilike, da v ero jem ožjem k tem smislu dela. Veliko alo' rodbin je ki se jim vse to ki jim ali podpirajo doma**** .ie podjetje. Tej brezbrzknnnt biti enkrat konev* Komur je mar. da ; apredujesso, ne ssne ssnzstiti nobene r.rilik«*. da k temu napredku po svojih močeh pnrK.more. nobena »tvar mn ne -me biti premalen k ost na. Ka men do kamna ... — Opozarjamo r*anes na Kolin«ko tovarno v Ljubljani, edino slovansko podjetje te vr-M«» na eelem slovanskem jn^u, ki izdeluje priznano izvrstno kavn » pr me* ter izborno žitno in slad no kavo. fre«lo »Svoji k svojim* naj »*e ne uveljavlja le na shodih in v časopisih, temveč predvsem v za«'ho*»m živ ljenju. Konhurzi. Mami fakturna trgovina Benussi k t "meh v Pni ju je prKIa v konknrz. Status še ni znan. vori »e. da znašajo pasiva 200.1 S si kron. lene meso na Ruskem. |k,«"-im en pri nas eezss mesu zelo visoke, ne onstran meje, na Ruskem naravnost idilične. Kakor poroča namroe iJentsebe Fluieckiii seizsuig« stane na Ruskem fnnd svinjino 42 vinar-iev. koštrunovena mesa 36 vinarjev, teletine 12 o%» 24 vinarjev in govedi ne 24 vinarjev. Zakaj potem vendar ne odpro ssejf Tn —srprns mmrmrnm politika. I %edba pet- In petdeset* i »ar. aavcev. Ogrski gospodarski pripravljajo akciju v is nada ee uvedejo novci po pet in t viaarjev. Generalni tajnik nskih li počiste ili tumora banke se je izrekel za uvedbo ta novcev. V osli državi je no-manjkanje drobiža. Blagajne avstro m banke posebno proti koncu ra le težko ugodijo vsem zahtevam, katere stavi občinstvo do njih Po mnenju generalnega tajnika je treba ne le uvesti te nove novce, temveč pomnožiti tudi irobiž, ki ie ie v prometu. — Cink ke dražji. Iz Rerolina poročajo: K*r }*? konsuiu * inka ,op*'t zelo velik, tedaj hodo na.jbr/. zvišali. Zvišanje bo znašalo najbrže f» do 7 1 ? mark. — Zvišanje obrestne usere. Švedska državna l.ank » ie /\ i>ala »li-kont ^d na 5 odstotkov. — Narodna banka belgijska je tudi Zvišala disk -nt in Mrrr o.i 4 '/2 na 5 odstotkov - Presnem ha voznega redi področju c. kr. držav nože lesu i skega ravnateljstva v Trstu. S 1. oziroma 15. no\enibrorn i ! u\edejs na , i »ifah tservinjan Belvedere Kan fanar - Rovmj Ljubljana - Kamnik sledeče premenihe voznega reda: t. Proca tervinjar Belvedere 4 1 no vembr.Mi. 11MO. Vlak -t 1^Y"> (iz 0er>injan ob 2. uri 25 ininnt pt.pol-tlne. v (Jradež o. p. >b 3. uri s min po|N»ldnei iMi-n. no< i. 2 Proga Kanfanar - Koviuj -v isnkriini 19in \ laka št. 441 (iz Ksnfanara ob t*». uri 1-» min. zimi \ R.»\ inj ob 6 uri 55 min. zjntn kn štev 442 (iz Rovinja ob ,. ; 20 minut zjutraj, v Kantanar < » h. uri 9 minut zjutraj) se opustita in rado aseatita s vlakoma štev. 444 < Rovi nju ob 11 uri IO min. dopoblue Kan fanar ob 11. uri 50 min. dopol 'nei in štev. 445 (iz Kanfan.ir ol- 12. »ri 40 min. popoldne, v Rovinj »b 1 .ri K asJnut poimldnc) Prnga ljubljena - Kamnik s 15. »..vem brom 1910. Vlak šter. 2157 00 iz lbljane q -na in otave «e za bekta- 1 ovršine hI teme zemlji prilično 17 Vr fosfo- e ki«!;ne. 64 kr kalija, 62 ker dušika in 38 kg apna. Ta živila se morajo nadomestiti, ako naj letina ne urmd»» i dobrota pridelka ne trpi. Le red k 1 7a<]ostnje blevni gnoj za njive, tako (1 r-,. j.T-. -'ajn nič za rnnjepie travnikov. Hlev ni gnoj firrčno izbol>a zemljo njive, kar je velikera pomena; to pa ni nToevs-e pri travnikih, ker se ne razor je jo in tako zemlja z mnojiloni ne zmeša. ■g 1 sžnejše za Iravn ke je n ten je s fosforovo k?- * in kalijem, travnikih z majhno množin 1 vapnenca tudi vapn*no gnojijo, medtem ko .ie tr« ba yr: ■ »jit* le slabe travnike z dušičnim smojilom, ker dobe trave in metuljnice dušik Lz zraka C*o imojimo v .vseni ^ t«*** 00 500 k kah'eveara superfosfata. n^>- nji-1 ."iO d« T«» q vee sim:i in otave na vsakem 1 -ni. tak » >\ • ui < isti «V»-nov 2.VI do 4 K nič nenavadneca. a tedaj sm'»jiti travnike -pr »ravnimi gnojili, ki se \ ^ slu-eajih dobro ;'plačajo. l3515> Bratje! Ka*cor dn>lei, posrafimc tudi letos dne 1. norembra na praznik »Vseh «1* r-n kov« od 3. od l',6 popoldne ob groben Adamiča m Lundra na pokopališču pri Sr Knžu časmo stražo Vabimo Vas bratic l]ub-lian*ki Sokoli ter Sokoli ljubljanske okolice, da se temu nsšcmu pozivu v častnem številu odzovete Zbirabšoe v »Narodnem domu« ob 2. uri popoldne Na /nar 1 Izdajatelj ln odgovorni urednik: Rasto Pnatssletnšck. Gotovo ni do-msčtffj zdnnnla. ksSno 1 6* taks Mrandio p*»rjibitt, nego a sni11« ki j* takisto bolesti utesi)f«Hl< m namaze 2 n|as. kadar koga trga. kako u zdravilo vpliva na miiice m livce krcptlno M |e iMUnr) dnnro, da se potiva kopclim Steklenica n f*M. po poitnem povzetji alfa lo zdravilo vsak dan lekarnar c m kr dvurni uJoinik, n. V /ak^ah po deiek je zahtevan izrecno SSZnank zasasasovaa 1 varnostno 1 ko m poosasoas. 6 92 Svila za neveste se i K as naprej v mm as posiljs vsorosv aa posijs sn svile Hm- 3 62 Zobna Krema T Kje komo kupili ? Najcenejše in najboljše klavirje pia-nine in harmonije prodaja trgovec G« F. JurAsek v Ljubljani it. pkk cesta!! &? a, L s 1. novembrom Poljanska cesta 13 I. Po jako nizkih, brezronl- : i . ' prodajam prav laliko »adi '^ga, ker nimam trgovine posebej, .ii 1:. wa n ^ zalogo 4 prostorih, spadaj)sflh a st« x^ no van j i!, da si prihranim veliho eži».». Da sem ,iz edini slovenski strokovnjaK v i j ubija m, izuĆen za vglaševnnje in popravljanje kla.rjev, pričajo moja izpričevala. IstšM je, da / dno vsak bolje kupi pri tr.^ovai-stro-kovnj ^Ku f»ego pri neizkazamh baje-stronovnjakih. Priporočamo na&rm rodbinam koliasko cikorijo. Mnogo je preizkušena alkalacna kislina pri kamenu in boleznih mehurja kot sredstvo spojilno s sečno kaslino. samo tehta yi&»*Lk ..loj »z. a ^. Ima vse modeme vrline, stiidna konc^nikc!ja. Cena nizka. Zahtevajte cenike in razkazovanje stroja od 3205 Ljubljana, Turjaški trg 4, II. 11 i • I 1 ISO T 0 f Kaltoijša um1 ia .'Er.iua se dati m: pri Ii •* a * lisi UuMlsnSt Kcsin! tu Lastna tovarna v v Švici. I II 0 Proti 6 MU in wM\ i izborno deluje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki atrali dlesno in odstranjuje ceprijetne sa^o iz nst 1 steklenica z navodilom 1 krono. Deželna lekarna Milana Leusteka e Liablianl, Resljevr^ cesta štev, 1 roitf Princ Jožefovega jubilejnega mosta. KeltLSiae-ustna in zotnz Toda. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag gc»spod lekarnar! Prosim vijudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične selnaine-ustne zobne roda, katera je r.eprekosljivo sredstvo zoper zobobol. utrja dlesno in od-Bazzniz neprijetne sape iz ust Za ohranjenje zo^ in osvežen;e ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Srv štovanjem SJaSo Kaannovic, kr pošte meštar. J Darila. Uprzvništvn naših listov so poslali: Za Ciril - Metodovo družbo: G. Fort. Lampret, učit. v Trno\ em K 5*—, nabral na ženitovanju tovariša gosp, Starmana iz Kuteževega. — Živeli! SiSiHsk'8 ifžclia fliJsilSi f LjuSIiaai. r: I K 0 T 0 T Nžbče več ne godrnja Cez slabosti in težave. Ako spozna. Ki drli želodce zdrave! Najboljše krepčilo želodca. potreb m t vsaki skrbni hiši! liter K k 17. tras nt*. tZa sit par). Irešt. rast. 2:: V nedeljo, 23. oktobra 1910. Predstava za mladiso. aKn^sYi-& ei Opereta s predigro v dveh dejanjih. Besedilo po Aboutovi povesti spisal Viktor Lecn. ; isbil Franc Lehar. Režiser Josip Povhe. Kapelnik prof. Fr Reiner. Blagajnica se odpre 1 3. uri. Začetek ob 3. uri. Konec po 1 26. uri. pruodnja predstava v nedeljo zvečer, Št 18. (Par). D mit predat 2022. V nedeljo, 22. oktobra. Tretjič: TAJFUN Drama v štirih dejanjih. Spisa: Btelnior Lencfjsl, poslovenil Milan SkrbinseL Režiser Hinko Nučii. Blagajnica se odpre ob 1 ,7. uri. Začetek ob 7. uri. Konec ob 10 ari Pnitihja vatam bo v torek, 25. iiHžri. Umrli so v Ljubljani: Dne 21. oktobra: Daniel Pleško, železolivarjev sin, 2 meseca in pol. Velika čolnarska ulica 10. Dne 22. oktobra: Marija Koželj, hči trgovskega pomoćnika, 9 let in pol, Rimska cesta 9. Heteorolotftno porofllo. oktober j Čas ftaze-vaaja Siaajc barometra V *»*m Tempera-tura v C | Vetrovi Nebo 21. ■ ž. pop. i 9. xv. 739 7 729^ 12 2 99 si. vzhod. ■ oblačno del 22. 14 727 4 84 sr. svzh. 0 Postavno varovano. Srednja včerajšnja temperatura 9"■■ Doraa. 95*. Padavina v 24 urah 7 7 Dober tek! z*** z.•" l*Mm>, čn na kratko poročamo o utn zborovanju. V zvezi je 1337 ženskih društev, ki imajo skupaj okoli četrt milijona članic*. Zastopnice teb društna, so popolnoma napolnile veliko m*->tno oŠ orano v Heidelberjru. V imenu badenske vlade je zborovanje pondravil vladni >vetnik dr. -Tolly. že vlada *ma*ra Mretnlj«*nje in uspešno delovanje ženskih društev za zelo važno in tovarniške nadzor t o s . napravila tudi ženskam pristopne mestne komisije za siromaštvo, vzgojo in zdravnietvo. žeti>ke imajo tudi pristop v odbore za mla-• finsko skrbstvo. Radensko je že prod 'ridesetimi leti ustanovilo višje de kliske šole. otvorilo tudi deklicam dekliške srednje šole ter jih pripoznalo enakopravne »eives vseučiliščih, napram zahtevani žensk, ki se j mi polne enakopravnosti moža in ženo v državi in občini, ne mora vlada 7A zdaj zavzeti principijalno »tališča, temveč mora počakat L kaj pri-neso razmere. Zborovanje je na to jnko prisrčno pozdravil prorektor a v»učili»va in - VVeber je ostro srovonla aop^r znani tzrek n«*mškSTa cesarja v KrsUrvea. v katerem je od kazal ženo na famozne tn K: Kinder. Kirebe. Knche ide-«a, cerkev, kuhinja*. Rekla je. da bolo nemške žene navzlic vaze vanju z najvišjih m z vso silo na to. da bodo razven tnro-emu s^ospodinjstvu in svoji -ložile t odi z vzemi svojimi lomov ini in narodu. Gospodična Lisr*hneuaka js r redi ožila sledeči predlosr: Generalni zbor zveze nemških h društev hoče na g e snrje i ao-t dne 25. a vrneta 1910. dostojno no In bi %%% v- bil po -prejet. prr -dr. nerr« peti srrama je oik> rx»»\ ♦ v avnem gledališkem Sprejet je bil predlog. caj -k emu drla vnem n zboru t lja. v kateri se zahteva novega državn*^ra gledali k ona in pred vsem respektiran ie interesov ženskih gledaliških članov. O predlogu je poročnln Leumairnova iz Ro*v.ka. ? anja so ostro osvetlila -kih igralk, pred vsem pogoje gementa. t Nemške igralke zahtevajo '»red vsem. da bi jim ne bilo tr*-Ka kupovati garderoba iz gaž. k: zn take izdatke ne zadoščajo, in pa se od-pravi zakon, vsled katerega ima ravnatelj pravico, igralko takoj od;»u*t:-ti, če so omoži ali če postane mati). Za ta predlog je govorila tudi gospodična Santenova. •*lanH*a dvom**gi gledališča v Mannh^imu. Rekla je« da prav posebno vprašanje zakona pri gledališču drugar** urediti, ker ni resnica, kar trdijo ravnatelji, tla hi se občinstvo ne zanimalo za orno-žene igralke. Nadalje se zahteva, da M gledališče kupovalo umetnicam historične kostume, kakor tudi moderne toalete iz svojih ssnssstev. Ti pn bili sprejeti brez 'iebnte z absolutno večino. Drugi dan so razpravljale o volilni pravici žensk, o udeleževanju pri občinskih volitvah in o sodelovanju žensk pri upravi občin. In sicer se je najprej govorilo o aktivni volilni pravici, potem še-le o pasivni. —-Referentinja gospu Altmann - Gott heinerjeva je navedla si de, ki opravičujejo njihove 1. Naraščajoča udeležba žensk pri socijalnem delu; 2. priznane izkušenosti, h katerim so dospeli v ne-nemških državah, kjer se ženske ude. 1'žnjejo občinskih volitev; X dejstvo, 'ia ima gosnns omejeno število issssk velikem številu posameznih nemških držav pravzaprav že danes pravico voliti občinsko rsntopnsiteo, in da bi torej ae bilo to volilna pravo nič novega. Pi i sliatim se mora na to delati, da bi 1. žena tam, kjer ima volilno ne biln prisiljena voliti a pol nomoč ja, tem več ia bi mogla voliti osebno; 2. da bi so oannirna žena. ki se peča s pridobitnim delom, posebno o kakor doslej, da bi se pnračunjevali 3 am W ss znsss, sm isnaao onnznnao volilno araviao, Ia snmnšas tu*M faktie-no posiunevais; 4. da bi šone sprejs-m ^Tt^aitr občinske s svojim delovanjem dokazale zrelost sen zn sodelovanje pri občinski upravi Govornica je nadalje navajala, j da na Nsnnss&eem 18 m pol milijonov i mož in 9 milijonov žensk deluje na pridobitnem polju, iz česar je raz-\ iduo, da ne cela tretjina ^rospodar-*kega in kulturnega življenja na Veniškem nahaja v rokah takozvane ga stahejšega spola. In vsa ta tretjina je politi o iu. brezpravna Nef»ra-vicno^t tf*i£a dejstva je očividna. \a Finskem in Dan.-kem s*» možje in žene v občinski upra\ i popolnoma enakopravni, imajo aktivno km oasivno volilno pravico. Na Aogle-Ifesni w bila pred nedavnim ca^om .•na izvoljena celo za županjo Gospa ŠMiee Benhheimerjeva iz Mamiheinia ie referirala o sode lova- 'ene pn občinski upravi in rekla, da bi as mogle ione ravno na tem polju kar najlepše uveljaviti, ker pret»i\al>t\<» občine obstoja iz mož in žena, in žena zamore zciio K », najboljše razumeti, ji svetovati, ter pomagati. Posebno spada žena v komisije za siromaštvo, sirotninst vo, sfsnmnsnsjska in I^k.* \ i>raščtii.ja Go>|KHli6nn Liacbnewaka je predlagala, naj se začasno opusti agitacija za.splošno, enako in direktno volilno pravico žen, ker so celo sjsjjvnete.s.1 u»miki za te znlit* V e pHporočali iz taktičnih vzrokov, odložiti to agitacijo na primernejši 2. Iz žrnaktia gibanja. V Tokia vseučilišče, na ka+erusm ioč japonskih deklet in žen. Sicer ni to akademićni zavod v na in zavodu pouc'Ujeju tudi predmeti splošne ženske izobrazbe in praktičnega živ ljenja s posebni in oz i r - .t iuhntiii-ske dolžnosti in na odgojo otrok. — Na novo tehnično visoko šolo v Vra-tžslavi sprejemajo tudi ženske. Za vsak slučaj je pa treba noau4snssjn dovoljenja naućnesra ministra. Na ^ • • - • • i«ov/digniti stan na t a kar m*. Pred nedavnim časom je go-a začela agitirati, naj ivijo isntal bi ii i z gostiln. Zdaj so na ustanovili organizacijo, centralno zvezo v raznih nemških mestih, ki naj izboljša socijalne 1B vili valnim služb. — V žene kot delavke pekarsko obrt. Pr-ra pekarska pomočnica je bila Nemka Steinmann. Zdaj je v Parizu 20 s pomočniško izkušnjo, so z njihovim delom p*»pol-ini. studi j na Ruskem. Rn- minister je predložil dn-načrt. po katerem daje zensram. ki so absolvirale v Ru-ah v inozemstvu visoke šole, pravico, napraviti vseučiliški eksamen. kliee in i 7. 2enaae kot uusetanee. Na pod-hila pretiložena pri umetniške šole Fcole r|est rVanz Arts« v Parizu, je ravnatelj Mr Bon na t razdelil nčen-rt p.-1'.oarsk^ *o|e \*» zr nju in rn^ni^ti. \a prva tri s sta so prišle ženske n«"-enke. Tinti m«d oata-limi šestnajstimi učenci ste Ive žen sin. 2. Mile. Gcrmaiae Fre !aw jo dobi In na pariški visoki šoli naslov ijoktorja fizikalienih red ia sirer t odliko. Mile. Frevlou, ki je bila asi-atantka pri znani go*pe prof. Curie, je druga ženaan, ki si je do zdaj pri- ivrva >ila ta b li v Njena jnfstrnil a je i urie / ženski poficlsti. 0»M insk: -v Ba Iti more je sklenil, sestaviti žensko policijsko četo. Ta naj bi delovala ob **rani moške |«olieije in sieee na »a način da varuje kleta m žena •al rajo iz članov kluba za žensko voli I-no pravico. fsežela uaj»»r* esejših zakonov Jr t landersko. Tam je mesto Mor-barque. ki ima n.ed svojimi prebival ci nič manj nego 20 zakonskih, ki so slavili svoj zakon pred več nego petdesetimi leti! To pn še ni vse. mesto doživi v kratfcfsn še dl ngn veselje, da K» namreč enajst drugih parov v najkrajšem času slavilo svojo zlato poroko Teh enajst zakonskih parov ie živelo akunno v vsi vztrajne* delo in eden od starih jubilantov je pravil: »V prvih letih zak'.na *mo *e %e včasih skregala, toda čim sturejšn sva, tem redkejše se js to zgodilo. Zanj na kor mlada zaljubljenci ioum ; line. Cez mesec bodo slavili o Ifont calierju. razkošnem severoitalakom gradu, poroko princa Viktorja Napoleona, francoskega prestol nega pretendenta, z /atiiijo hčerjo kralja Leo-|m»lda. pniieezinio Klementino, ki je zvesto nanj čakala toliko polnmmi pravilna oženjen. I.i sicer že celih dvajset i« t Ki.t ne; -h »is« iii mladenič je spo-szsal na Švicarskem gospo de Be-auclerc. zaljubil se je v njo in da bi u ne i£«rubil. j« z njo tajno poro-čil. rUtit je za to blagoslovil njegov saJteu — dal mu je tri sinove — in to najbrže zadrževalo pjinea. »in m-ni ločil ter poi>kal za se firiinerne.iso soprogo. Toda z^r^lilo s* je, da ie jro-spa de lleaut lere zdaj dobrovoljno odstopila »k! svojih pra\ i<* ter se zadovoljila « tem, da je <če preskrb. I ^ >e tri sino\t- s katerimi živi zdaj mati na svojem |m»s*»stvn v Itinm S tam je napravila prostor. katerega mnjSzsnie zda i |»rme»>inja Klementina Viktor in Klementina bosta sre-ce n nar * ma ira vzame / vroe«- I m bežni, dočim jo prine |«»r«»ei la l»o-«!o 'druzeni \ m in«»ti \ i / ? azuma. Gre tu glavu., /a bivs« rico K v - ^eio.l". njegovo t« to. ki „1 litepla v glavo, da utora Viktor vzeti Klementino. Klementin;! pa Viktorja. Za ta slučaj je njen glavni dedič, kar pomeni milijonov frankov pre nssnenja Taka de - vr^ kar tako v kot* Toda tudi primi -nja ni br»z vseh m • eN*e\ ima 40 milijonov frankov. V d tega se je princ žrtvoval ter vzame na-se tež zakonski jarem, da obrani dinastijo«. Sprelme se 3490 praktikant zmožen slovenščine 'n nemščine z začetno plačo pr „Glavnem zastnam c. kr. prt v. avatr. zavarovalna . ziUMAV- v Kranfu. KBIfltliliKontorlstinja mm pi mmmg • vešča slovenskega, nemškega, hrvaškega Ob veliki cesti v Rožni dolini pri Ljubljani je po nizki ceni naprodaj hiša z velikim vrtom. — Poizve se ▼ Glinški ulici 5, poprej Tržaška cesta 18. sili po; :neje ■jetrn idil starale v novi vili s 4 sobami, sobo za služkinje, kopalno sobo, verando in porabo vrta. ~- Poizve >< v upravnistvu .Slov Naroda*. 3445 Globin 'T*, za v«*1 V Ameriko In Kanado seaeaa ta zaassljrs vata)a Cunard Line. Carphathia, 26 oktobra 1910. Saxonia, S novembra 1910. "orna, 15. novembra 1910. Zz Ursrnsala: LSla Največji in najlepši parniki sv^ta. Lusitania 5. novembra. 17. decembra 1910. Mauretania 29. oktobra, 19. novembra. 10. decembra 1Q1G. P' jcsniia in v z^c karte pri s Ljubljani. Sloma ar av a atice ttsv. Z5, poleg cermre Srca Jezusj.č i Vozna cena Tnt-Nes York Hi razred K za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred. SjftT^T iz rrlr-a hrastevegs s91#a#a leaa, trpežni, moćni. SODE m fmi špirita vinske sode fcrans izdeiek, iz belega lira&tovega lesa. močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne spa*ita za mst špirit ta za vino pripravne, za vsako vino uborne, takoj nNpvc za kar se jamci, oćsa v vi MSnrti pn 300, M0, 600, 700 do 1000 lšrov as zszsrso tadi 100 do 200 litrov sli man}še po prav solidnih ^— nizkih k eaah — !v. S. PHTt;s!ž unm Avg. Tomažič, Us^nara.aUrljiTErKile asa in »oliana. 4 ar u :s II Edino II zastopstvo znamke j j ter KINTA j je ¥ teku in trpesnosti senoserze : ksjjla) seasijosti. 3193 j Zaloga Pnchovih koles, j Kolesa sprejema t šmarni*}, tanaj- ! i s s I I I kl izposojevanje koles. ii cm Lin Utcf. Karel Čamernik tUisaz lmjy|ejVn rnefa § ssna vvmmmi iwmi w< vešča slovenskega, nemškega, hrvaškega ter nekoliko italijanskega jezika, ki je I službovala pri večjih podjetjih, IMe> j stenam. — Ponudbe naj se blagovo-i lijo poslati na upravnišrvo »Sloven-' skega Naroda« pod šifro: ..Kontoristinja". 3487 Lep, velik opremljen >: vso opravo, sposoben za vsako trgovino, se O d da takof ▼ naiazB. — V tem lokalu se je trgovina izvrševala že nad 30 let. Lokal leži ob deželni cesti na najlepšem prostoru v fari ter nasproti c. kr. sodnije. Več pove upravnišrvo »Slovenskega Naroda« 339n' G. F. Jurasek, prsi ia s dini te&ko-slovenski oglaševalec klavirjev ia trgovec v Ljubljani, Sv. Petra cesta st. 62 a. I. nadstr. s 1. novembrom pa na Poljanski cesti št. 13, kjer poveća svojo zalogo. Priporočajo se klavirji, JSJ pianini in harmoniji ne k% m¥ Presežni P° dobri kakovosti fl^^r \t ^asu in solidni sestavi, edi-J no'e slovanski izdelki s* od 450 K vise, harmoniji pa od 150 K više. Vsa v to stroko spadajoča popravila kakor tudi uglaševanje vseh sistemov klavirjev izvršuje po jako nizkih brez-konkurenčnih cenah. Imenovana tvrdka vzame biare klavirje v račun za najvišje cene, akc» se Fr> nJeJ kuPi nov klavir. Ža vsak pri njej kupljeni instrument jamči imenovana tvrdka 10 let »Glasbeni Matici - in drugim slovenskim zavodom uglašuje klavirje edinole koncesionirana tvrdka Jurasek. Vinko ]n\aj dič (Kranjsko) Največja proizvajanja prignano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki iz\ira)o iz n3jboij izbranih pšeničnih \ r^t Proizvodi vzamejo jako veliko vode \ r-e -n cad" kvanti t ti vso nedosegljiv pndelek. *Lar jt i^sti .-j gospode pe-ksvske mojstre neprecenljive vrednosti. Zaauostva in zaloge: 2s V Liakliani: Poduradn, Trnovem, Kotevju, Trstn eorici, Celovca, Seljaku, Bolcann, In o rac s ru. Tri-denta, Zadru, Šaltera, Erceunovem, Rotoru, Sarajeva in Pni ju. Brzojavi: Valjčni mtiu, Kranj. Ceno poslel|no perje! NajVsljii reiki askapni vir. 2&15 Kg sivega,dobrega, l iii j enega 2 K; boljšega 2 40 K; prava polbelega 2 80 K; belega 4 K; belega puhastega 5l0 K. kg velef.aega snežno belega, puJje-nega. 640 K. S K, kg poha. širega 6K,7K, beiega, nasgs tO K: najnnejii prsni puh 12 K. 3arW-iia *4 ■» k^ asprej fraak«. ZjotOTllene pcstslje z£g*sz Hreja. belega ali rumenega nankmga, pernica ISO cm dolga, 120 cm iiroka, t dvema zglavmcama, 80 cm dig, oO cm sir , polnjena x novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem *.o K, napol puh 20 K; puh 84 K; posamezne pernice 10 K, 1* K, 14 K, 16 K, aglavnice 3 K, 3*50. 4 K. Pernica, 300 cm dolga, 140 cm sir. 13 K, 14 K 70. 17 K 80, 21 K. zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm sir 4 K H), 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla. 180 cm dolga Ho cm sir 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povzetja, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neagajajoce se vrne denar Natančni craovniki gratis in tranko. S. Bialtti. it 767. Sveji k nviis! Karodu hrrttaf Milko Kropeč ■rar is trgom JtrStn tri ittt. 3. — Ustanovljeno leta 1852. — CeaL uhfsmrni ptlpoiocam svojo sta saksra 1954 Osobito sedaj ob priliki božiča Novcaa kata. sam r ml sem r 0462 7586 učitelja tali za trgovske ioJe proti dobri — Le pismene ponudbe s pce-aanrićcvaJ pod naslosonv „961-DS upravni Stre »SIot Naroda* »Ottomon" Zapomai ti, prisesti mi moral tamo e garetni papir sli stročnico, in naj to no motijo slično ponarodbe slabe kakovosti! mn4 SVETOVNOSLAVNI FERNETBffANCJl tvrdke Fratelli Branca v Milanu esnme I« izključne lastnic« tajnosti o pripravljanju |e BaJ*sp«*sejša želodčna grančica na sretni Meutrnlllva w vaaki družini! - Dobiva se u Ljub?Jani pri: IsT J. Bu/zoliniju; Anton Staculu: slaščicami Jak. Zaiaznika. Fr. Mally & dr. Parna opekama in 'mm za zarezano opeki v Srednlia Gameltnin pri LJubljani. Pisarna v Ljubljani, Resljeva cesta 2, priporoča k 73 um ste opeku itiii itoii zidno opi Da stroi UrL na|n#l|aa kakovosti in v poljubni množini. Za trpeinost zarezane opeke I. in II. vrste se daje najobširaejše jamstvo. Dva ME? v. črv. ar pri p» M , mete da »UmlauiV — Naslov p -v«-upravciitTo »Slov. Naroda«. 3453 Stampilije vseh vrst itva, i: i Anten Čemt frsvsr ta lssslaissslt kar tak avta stsanaanl UaaiiitJi.HiraLa. f isni na voano rago Oenecijanarco) dobi takoj stalno službe pn Ivana Do-ljaka, tovarna pohištva v Solkanu pri Gorici. 3302 Učenec 3 r r Ig in ^ 3402 Dobivajo $e ?oysd8. so vendar najboljši! mni* u povsod. I SCJtrilđlllk se s p * c j «n eta ▼ trgovino mešanega blaga ?h rvrdki J. Razberšek, Šmartno pri Litiji. Gramofone Ba;bol;*e vrste po najnižji ceni avtomatične, poza jrpsu.n:-pn pravne pn: oroca __Ivo Bajželj Ljubljana bnji Tmrijt nO fl (Kol«*aj). ss ssilc ssjssrcjit smešite alasče i S »Sa. — ISSt ajei K r—. 2514 LF ^^sy^i _z 4 Devin-Bnckau Pcirulnica: Đona) III, a^i a Premične in nepremične polnopame in patentne vročeparne lokomobile od IO do 8OO konjskih sil. nfcoc rr.icni, najbolj trpežni in zanesljivi stroji za vse industrijclne in poljedelske obrate. TTeiera izdelanih nad 650.COO PS. Vsakdo lahko dobi tako iz mesta kakor z dežele s= ZLATNINO kakor srebrne in zlate žepne ure verižice in uhane, prstane Ltd. = na obroke :- pn zlatarju I. VECCHIET v Ljubljani, j>i58 nasproti glavne pošte. Cene zmerne. Solidna postrežba. U2Č Hi n> V ss ■ sni a. lutka. L Sašaik. Gafcricl Piccali. kka*-aar. JL Kaac. sat. Zahtevajte, da Vam Va5 dobavitelj da OLLA in ne dajte si manjvredni* posnetkov za isti denar kot OUJa hvabii za »ravno dobro blago". Ilustrovan, poučen in originalen cenov-lik z navedbo prodajah« zastonj od tvornica za gnani O t L A na Dunaja IL Praterstr. 5 T. 1000 Musgraves originalne irske peči Najboljše trcinosorllne sedanjosti. Vse velikosti %4 80 do 3200 ra: kurilne CH. GARMS sjaaj Kd, hsaitt Tvom tika zalofs ¥£stske £3 de nove iz klane in žar trte domaČe m slavonske i -a-tetine, irparjene n ©vin ^ne, : < at>ne takoj za vsako vino, prodaja ? . • d r u % a Agro-Meri it v LiablfanL Kupujte pri narod tvrdki domači izdelek! kakor žlindro, kalijevo sol, kajnit, rudninski snperfosfat naročite za po- ma^ansk« enojitev takoj pn zadrugi Agro - Merkur v LJubljani. •3463 večje posestvo ter OKO otrobe in druge mimike izdelke izvrstne ka-ianvosSi dobavlja zadruga Agro-Merkur v LJubljani. VINO kakor ljutomersko, haloško, bizeljsko. dolenjsko, metliško, vipavsko, goriško, istrijansko. zanesljivo pn>tn<>, izt>orno kapljico dobavlja od 5b litrov naprej zadruga Agro-Merkur v Ljubljani. hiše z gostilno in koncesijo v sredini mesta imam naprodaj. Povpraša se pri Petru Matelič j. Škofijska ulica št 10. Kose: »' na|t*oii*t'ga avstrii^Ketj* 1« kla, en*»tne oblike, ki ustreza različnim željam posanvvnih pokrajin, ka'iene tn klipane, ponuja zadrega „Agro - Merkur po najnižjih cenah. Vsaka ko».a ima vtisnjeno ime »Ajjro Merkur«. Sopolin Je tn ostane 1857 najcenejše sredstvo za pranje. Po izdatnosti neprekosljir. Dobira se po vseh boljšin trgovinab in v tvornici za milo v Celovcu. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. oaioita* ■■.....a a mmiii. Stritarjeva aliea Mav. S. asaarssi *—* asa.ooa kmn. i Stritarjeva aliea Mav. 2. rcSp Tf sls iaje = Glavni dobitek lana jake k la K 18. In« sr*eke * awa Z. Mtcmkra. K300.000.. Mo> Ttofi ■ *Mfia ha kU ntm trn » ttmhk •» ** *« r> Bdt4 Kosmi-tovve in bili narodno pcpolnnana ne~ aarredni. ao asaisa ie tako prekinjeni naoijonalneira m »ljenja, da Je Mad žare atrnh pred njimi. Nemški naea-janaliaem evete in ne širi med oariski-mi Švabi tako rapidno. da avet menda kaj takejrn še ni vedel. Pred dobrimi desetimi leti je za-Adnan afnller - fl »nt v?>t»ruu. k; »e -am osrrski $vab. svojs delo. Začel je razpošiljati p«, nemških vaseh knji «re. Pošiljal jih Je brezpla. - dajal ih je v dar. Osrrski Švabi so aaeer Sonati ljudje, ali za kak« knjigo ni • vi nobeden izpustiti denarja, tem znanj, ker ni bil vajen nem^kesra branja. Ker je pa knjinv dobival Tnatonj. jih je sprejemni in ee jih sam ni oral, so jih brali njesjovi sinovi tu njesrove hčere, njegovi nia;**i in nje-rove d« k le. In prihajale ao vedno nove knjisre in ljudje so vse raje sesrali po njih. Adam Miiller - Guttenbrun je bil za «no vatel j in organizator tesna dela. k n jure so mn dajala pamrer-manaka društva na Nemškem. 1'spen vara dela je bil nad vse pričakovanje velik. Svabi so se zavedli, žareli so ritati tndi časopise in «'anes je mej njimi naeijonalno ribanje tako iz-- a h no. kakor samo še med Rnmnni. dosti živahnejše kakor med Slovaki in med Srbi. Ta raarled kaze. kaj bi s? lahko r ri nas dosearlo. ee bi v-«aj mejo ansv ari i preplaviti s knjigami. Tam je na tisoan in tisore naših ljudi, ki narod- omtraw>. zri nj ce *e •i«» slo !o ka *reih zbudi ljnbezeu iika in vname prva i vednosti. To na s* ► knjisrami. samt ia anailja dr« non le m i*tv.x naj « i rila ia to Kersnika a r j a. Zato ■ Jar Aškerca. • i e m . T a v «imo za dela ^%Npnkiewi***ze' za rana deta. aaaor so odvetnik«. Vaška kronika*. »Al** -z Rraora za AlesoveVvi in enaki -r *i. S tem se las slovenski vt^ari ariimrraa koristilo. Ver ahaat jaih asriiatorjev. Po svetu * »Jaek the Kipper.< Kavno 22 let je minilo, odkar se je pojavil Londonu skrivnosten človek, katere-m a je Ijndska govorica dala ime Jaek the Kipper . ali po naše »Ja- oh Trehuhoparalecff. Njearovi zlo--ini so se množili, o njih je pisalo ea--opisje po vsem -»veta. Vm umori so ji I i r»opolnoina enako izvršeni, vsem -o bili popolnoma enako p re paran i r^boJhi. Svoje žrtve si je izbral -krivnostni hudodelec med ženskav ii. ki so živele od prostitucije. Ime Jaek the Ripper" je bilo znano po :i ^vetu, dit^i je bil človek. > n s tem imenom popolnoma T~m. Nedavno je izšla v Londonu -.lijijra z naslovom: »Od stražnika do '•>nii-arja~. Knjigo je izdul polkov-r H»nrv Smith, ki je bil t* časa skrivnostnih umorov policijski ko- lisar in načelnik detektivskega oddelka. Pisatelj se bnvi v svoji knjigi zkljneno le z dogodki, ki so bili v vezi z groznimi ženskimi umori Flenrv Smith. pove takoj v začetku svoje knjisre, da je bil v neki noči že na tem. da v jame zločinca, da se m n y- pa zadnji trenotek w p./kvarilo, m da so ^irasni londonski umori iz »eta l^HH. zanj danes se vedno iijr.cn-Ka. kakor >o bili takrat. Nato pripoveduje pisatelj, kako je sledil prve-mu umoru naglo se drugi. »Po dru ecm umoru,« tako piše Smith, zaosn takoj naznanil šefu policije. Charlesu Warrenu, da sem morilcu takorekoč že za petami. Za morilca sem smatral nekega dijaka, ki je študiral san si <-ino. Bil je dlje časa v blazniei; ve> •ino časa je prebil med prostitutkami, katerim je dajal za plačilo pohrane bakrene novec mesto aoovere-f>\a teh novcev sta se našla v š-pu naj zadnje umorjenega dekleta. - šel sem s dvema detektivoma v stanovanje osumljenega študenta - je sosrlafalo, samo to je bil vrag, • je bil v nočeh, v katerih ao se ispili zadnji umori. Moje upanje je anj splavalo po vodi. Oil sem na aspačnem sledu. Mesece avsrunta sta - < - * dva * nak.i nn ra. trunl#» ene nmorjenke je bilo znano nogim ljuoVm, zlasti policistom, uterini je bila lavo- ena skrb za ajonsvo bi ino Stvar js bolj skrivnostna Kasala ko se je našlo truplo umor jenke na trgu Mitre-Square, smo bili na licu mesta Ko muo drugi preiskovali M»tre-Square, je tekel eden mojih uajboljšib detektivov, uir Hsl-»e. l*> temni, neprijazni >ai Zido\ \ Londonu. Po mojem mnenju pa je bila ta šefova odrosnut nssaolnoiiia iz-gTvšcna. kajti ona je bila v rok, da šo snuses ne vnsnav lulo je bil »Jaek Uie Ki|»per. ■ t ena žene. V deželah, ki šo ni* so ne bla^rodcjuih dobro! \ ili- zacijr, se gleda pri sklepanj i »11 mole na to, kakšno kupčijo napravi 111 . snžroma starši od hiše lašliajajiiui no-veate. Mož, ki hoče dobiti v svojo hi- - :r«i • .-•>. si 1 • ii:.»ra kata 1 kb« ozir. žViia. |*a se ne pla«a v marveč z živino. Angieški WUton je nekdaj vprašal nsnasns zsv I je dal jo ženo. »O. jaz nonti i-ncž. je oni hLafc r. »dva anoćnm debela vola sem dal zanjo, na niti sub»- krala sta res že ssnecej rn lina, zato je umevno, da se je mož pozneje kesaL. da ju je dal za eno zaanorko. Manj vzroka za pri- * - I . W % !. Sjan, ; k bi bil nklct..l kupno p»»godbo za neko zamorko. Imela je od narave nek ne-d«»sLate4. znto hi se js bil rad oče izncbtl prav po osni: ponudil jo je Wiltonu za par eevl>-\ \Vilton \m pa bi se M bi si bil pač lahka rekel: »Za par čevljev končno ni gih afnkanakih krajih pa sc zraslih ličera bolj dragi a Cim prcnssnastiši je oče. Na gospodično od dveh do nesel arnv Možje iz rodu Mišmi pa dajo za ženo ; re-ž za eno svinjo. Sicer je po tem, kakšn«> \ r^inost imajo pri za nekoliko na vrvici n-\e-ih školk. ki jih imajo v mesto novcev. < > Tatarih se daj**, da dajo svoje hrVre že za nekoliko irijihla. Tatarsk«« gvispodičue imajo torej jako majhno vrediioat. T«»da mod« mi riapr»*'iek ^1 .i«- nnsol svojrj i»ot tudi že med d i v.;«* nar* »de. * f-na deklet si.'*er ne gre kviši- 1. \>n-dar se je fm pri nekaterih uvedla že čisto modema na v biti je namreč mog'oče žene 1 ke. M*<7 vzame dekleta, za V jamči oče, da je rabljivo. M o/ za ženo v določenem času. za t *>tane last šele potem, ko so \ obroki plačani. Kdor se hoče . /ene iznebiti. mu i»i treba storiti nič dru-gesra, kakor da z obroki zac»stai.e. '»dovih !a, do-nb ro- tereaja ! a ču je po- Ljudevit Borovnik pulkar v Bor*ovijah (Fer-Inch) tia Koroškem. se nnooroca v izdelovanje vsaasviatuu paask za lovce in strelce po n^rrovejsat *,tstemib pod popolnim jamstvom Tudi prs snsnfo stare samokresnice, sprefcnui vsakovrstna popravna. Ssr jita točne in dobro izvršuje. Vae paske ao as c kr. prekuse-ralfiid in od mene preizJc sen€ — liuatre-tj vonl oan?r*» s«ot?s|. IslMi bila * Mtfcl wMn podružnica v Trstu, Piana slsjl Ponter^onao S. obrestuje ■ vloge na knjižice 4S4#0 • m premijske ftafe 4\*# ■ ■ vlofe f tekoćem rac mu ■ ■ A .\ po dogovoru. .*. ■ Po? r 'ožnke se petl|ejo aa željo zastoni. Bančni posli vsake vrste. 2642 Vadijo 11 Uf CIJC. Ključavničarstvo Ig. Faschinga vdova at a. žledlliilh ognjlžč. Uvrste« ta j«. • ■ litija »Lisa utaSia S lajfingil otroških vozičkov žime. M. Pakič v LJnOljani. kateri mora biti vešč dovensćine in nemščine ter stenografije. Ponudbe, v katerih se naj navede dosedanje delovanje, lačiim zahtevek ter dan mogočega /5topa, so nasloviti na Fnfnr MaJsUĆ v Cnl|n- 3469 Josip Kojina krojač prve vrste %€ asasja sesaj v lasun kisi fm M Mi l k00kunra z ssfvečisssj tvr Jkami girorob kakor tadi svofe priznam izvrstno aasass. JLKUNST Velika zaloga oba val i ceni. Vse mest st saraajajcjo is ne* - rri ieasa*a tererlH* saj m St blafeeaji tisuc aaslati. 40 tmmi Priporočila in izpričevat -N4 4 raznib uradov in naj slo v i tej iih tvrdk so na razpolago Centralni urad: Dunaj, l.f Maximilianstrasse 9. Štedtlna ognjišča „£riumph" za gospodinjstva. Že 30 let so nje itd v vsakršni izpeljavi, pnznasa Pnznaaa tudi kot *#■ izoeiek Natvečja hranitev furfva fJnsjcttalAteta: aSaSSBama sesaj 13 hotele pcsrilse. restarraciie, kavarne L dr. Ceniki si proračuna aa razpolago t ilavni katalog 3D*o iryi i pr<»ti d^polai! .'"am-w! Tfersica za štedCna ogaj&a Truimph S. goldschnidt S sin, Vels 18, (jorenie Avstrijsko. j Fr. P. Zajec alatni*« In ••t tr^aavac a Sni« itroii ae samo iodestrijske stroke, eero za vsa iivalaa dela v rodbini se lak?o dobivaj« pri aas. Wmm proda jalnice spoznate po n|eaa k avla. SINGEB Co. d. d. za šivalna sir oje. Koće«je, Glavni trg štev. *3. i Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel o j 11 tati! deželne rate &m v lili prodajo njenih m mm m ^katero izvršujem MM atokolo in drobno pod vedno kontrolo zadruge* ter jih tudi serviram v svoji 3477 vinski kleti na Cesarja Jožefa trgu št 7. Množine nad 10 1 v sodčkih in stekleničkah dostavljam cenj. naro:-oikom brezplačno na dom — Priporočam se za mnogobrojni obisk. Z odličnim scoštovaniem F. Fotofen. Edina zaloga izvirnil! ameriških čevljev. zalega iiiiih v Ljubljani poleg kavarne „pri Slonu". Paiiie r.ata . - > ra firmo. Josip Stupica jermenar in sedlar f Ljubljani. Slomškova ulica št. 6. Pri parata;« »vaja barata zaJere eajraziicaejšib konjskih oprav kakor tad 1 kraarc eprcoljeai kočije, dru<;e vozove in najrazličnejšo vprežno - ^ravo katero imam vedno v zaloc*. kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrc*>» icino kakor tudi ie obrobljene vozove in konjske npravo. Pišite po vzorce. K. i MM i!i u, Ren® WMi (iel) Izvozna trge vi d a modnega la platnenega Mag a priporoča v najboljših kvalitetah: Modno blago - sukno. Jesen -1910,11 - zima. barhente - flanele. Oprave za neveste. Vzorci franko. — Dobite najboljše blago. t zavoj 4C m pralnih ostankov, okusno izbranih za franko po povzetju. Od tek se ne potifajo noret lamo pri n&s dobite prave. s-. z trodemimi velikimi brzoparrnki iz Wm čn latira 11 hew-m je proga 14 fc*' V*' s/' Ravnokar izšle nove si ! na 4* • im »s t K 50 v fini JCrejči gramofonov od 25 kroti naprej. i £jabljaita, Voijova ul. št. 5. priporoča svs^o bogato najlajenn nafnodemeiftifc. najfinejših kožuhovin, klobukov in čepic. »ed Star Line eča zvezda Na naših parrrk h Flnland, Krooniand, V ade r lan d, leeisnd, I a p 1 and tat Samland, bi oskrbujejo \sak teden ob sobotah redne vožnje med Anrmerrnosi aa Movirn Yorkom je saazaost, 17 ho m a hrana, v.judna postrežba m spalnice po ssoaaa estjiat v kaj i te za 2,4 in 6 oseb. za vsakega potnika cmmcnincga pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod iz ljubljaše vsak erek popoldne . - \ bjdJI r..: resec po |enkrat \. fcnia keSaSan are >a k.ik» r na Novi > * niia dae T'.ađso astrjesi tast Zale zaktevs|at takoj nnipkafni cenike m Fr. P. Zajec urmr in optik Ljubljana, Stari trg št- 26. Prev/euu tudi vsa v ti vrsto spada-anruvila proti najnižji ceni tadi vsakovrstne tacinc * i jib najbolje plačuje Blago ceno in solidno. Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorska ulica odslej od juiue^a kolodvora na levo pred znano gostilno „pri Starem TiAlsrjU^ f* pametno f \ Pametno je predrto 5