^900 mm Kako do obleke po meri vseh din - Leto XLI - št. 75 Kranj, petek 30. septembra 1988 5ESGLAS glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Bomo praznovali dan republike že s jremenjeno zvezno ustavo ali pa si bo- * korali 25. novembra zagrenjeno pri- da se je postopek sprejemanja tovil ob vse globljem nezaupanju med *r°di in narodnostmi ter med republiki in pokrajinama — je vprašanje, na »erega ne vedo povsem zanesljivega J /8°vora niti največji politični modreci v ^avi. Pa ne le na to. Kako ob vseh razli-*"![sešiti obleko, ki bo po meri vseh in ., bo nikogar utesnjevala (pri suvereno-™' narodni samobitnosti)? Kako doseči, * bi Slovenija tik pred zdajci uveljavila rjfern svojih zahtev in kako pri tem upo- ,iiyati tudi stališča ostalih republik in V krajin. Kako? ,, V času, ko je vse glasnejša politika jt 'ca, ko nebrzdana čustva krnijo zdrav ■"t ^U.m m se raz^ke v poenostavljeni in 'L,tirani obliki še stopnjujejo, je ume-^ poziv k politični modrosti, k strpni f'argumentirani razpravi, kot je to na lan}1 republiške skupščine storil Vlado nj ernenčič, član predsedstva CK ZKS. Kar nekajkrat smo lahko slišali besede, da le soglasnost vseh federalnih enot ob vsakem dopolnilu ustave (ne pod pritiskom politike, temveč stvarna, z izraženo voljo ljudstva) vodi k temu, da bi si v tej državi spet medsebojno zaupali in da bi krivuljo gospodarskega in družbenega razvoja postopno zasukali navzgor. In druge, nič manj pogosto izrečene besede: Slovenija mora tudi v sklepnem delu spreminjanja sedanje ustave ohraniti pokončno držo in v dialogu z ostalimi deli države poskušati ustavo še vsebinsko obogatiti, da bo po meri vseh, ki živijo v jugoslovanski skupnosti. Vsaj za nekaj časa! Kmalu naj bi se lotili pripravljanja nove, sodobnejše ustave, pri snovanju katere bi morali — kot je v sredo dejal eden od delegatov republiške skupščine — bolj kot pri sedanjem spreminjanju ustave upoštevati znanstvene in strokovne dosežke in k snovanju privabiti tudi mlade. Mladost namreč pomeni tudi mlade, sveže ideje. C. Zaplotnik Razsežnosti veslaškega uspeha plitev petih blejskih veslali plirnpijske igre in njihovi " tretje mesto dvojca a%&narJa (Sadik Mujkič in ril h rešeren) in osmo mesto lgi; s krmarjem (Milan Jan-Mirjanič in Janez Am- lita [»'•majo številne razsežno-^Pomembnejša je vseka-da ima Bled slabo leto .Svetovnim veslaškim pr-> j ^fn na Blejskem jezeru ^ ki se je sposobna enako-fneriti z najboljšimi ve-1m • P°sadkami na svetu. •je dejal predsednik blej-Ijjkluba in trener Stanko *: »Kajpak je uspeh blej- skih veslačev tudi spodbuda in obveza za organizatorje, da pospešijo priprave in da naredijo vse, kar so nameravali storiti za ugled Bleda in blejskega veslanja. Bo bronasta kolajna morebiti »omehčala« podpisnike družbenega dogovora, po katerem naj bi zagotovili del sredstev za prireditev? Bo uspeh odvezal denarne mošnjičke v tistih organizacijah, ki še vedno oklevajo, da bi pomagale blejskim organizatorjem? Bo »bron« kaj pripomogel k temu, da bo Bled ob prvenstvu poleg prenovljenih športnih objektov pridobil še kaj drugega, kar bi bilo koristno za razvoj jim je tudi Marko Bezjak, (več o sprejemu na športni stra-1 F. Perdan kraja in turizma? Bo olimpijski uspeh morebiti strnil krajevne moči in privabil v klub nekdanje veslače, ki sedanje veslaško dogajanje na Bledu opazujejo le od daleč...? Vsekakor pa to ni edina razsežnost blejskega uspeha. Bronasta kolajna je ob odličjih s svetovnih prvenstev še enkrat potrdila, da sta Miloš Janša in Stanko Slivnik vrhunska strokovnjaka. Pa ne le to: tudi izjemna veslaška zanesenjaka, ki za svoje delo ne dobita niti dinarja. Kaj bi ob tem, denimo, rekli v nekaterih gorenjskih klubih, kjer imajo že za tekmovanje ekipe v republiški ali medrepubliški (drugi zvezni) ligi poklicnega trenerja. Denar pač ni vse in tega bi se morali zavedati tudi v telesnokulturnih skupnostih. In ko smo že pri denarju,še tole: blejska kolajna je vsekakor najcenejša jugoslovanska olimpijska medalja, saj sta Jugoslovanski olimpijski komite in ZTKO Slovenije za priprave petih blejskih olimpijcev prispevala le 12 milijonov dinarjev, sicer pa je celotni proračun kluba le petkrat večji. Je ob teh skromnih sredstvih kaj nenavadnega, da so si morali za dvojec s krmarjem celo sposoditi čoln? C. Zaplotnik števila prometnih nesreč elena luč za nacionalno akcijo Izubijana, 28. septembra — Republiški svet f1 ^®yen*ivo in vzgojo v cestnem prometu že jfldi vj.Š088 usmerja svojo dejavnost v pripravo ne a'ic'ie za večjo varnost v cestnem iJ^tu. Tudi današnjo sejo je posvetil pre-H 11 doslej opravljenih nalog na tem področ-l11 se dogovoril za nujne ukrepe, da bo skup-Jfkcija za zmanjšanje števila prometnih ne-,V \ Organizirano stekla začetek prihodnjega L £ akcijo naj bi dosegli ustreznejše obnašajo,. Vseh udeležencev v prometu, zlasti odgo-i^eJši odnos do varnosti v prometu. Slednje ^°sebej velja za del prebivalcev, ki glede na strokovno znanje in delovno mesto lahko Cl3o več za učinkovitejše razreševanje prodih problemov. Zato je izvršni svet skup-k e SRS že sprejel program za zmanjšanje «0 ^etnih nezgod v naši republiki, v katerem itl^redeljene naloge za vse upravne organe >Janizacije. republiškem svetu za preventivo in vzgo- KI jo v cestnem prometu se zavedajo, da to ne bo dovolj za spremembo razmer na naših cestah. Tako bodo skušali s pomočjo občinskih svetov zbrati do 1. decembra iz slovenskih občin tudi programe vseh organizacij, ki se bodo lotile odpravljanja konkretnih težav v svojem okolju. V ta namen bodo predvidoma novembra organizirali za predstavnike SPV iz slovenskih občin posvet, na katerem bodo uskladili začrtane naloge. Na seji so sprejeli tudi zaščitni znak akcije za zmanjšanje števila prometnih nesreč. V bližnji prihodnosti bodo izdelali nalepke z znakom, ki jih bodo prejeli slovenski vozniki najverjetneje ob registraciji vozil. Ob aktivnosti v naši republiki pa so spodbudili sorodne organe v drugih delih naše države, da sprejmejo svoje programe in se vključijo v jugoslovansko akcijo za izboljšanje prometne varnosti. Z njo naj bi do leta 1992 vsako leto zmanjšali število prometnih nesreč za 10 odstotkov glede na povprečje zadnjih treh let. s. Saje Kranj, 29. septembra — Ljubitelji konj, predvsem pa kupci in prodajalci so včeraj prišli na svoj račun. Konjerejsko društvo Slovenije je namreč pripravilo na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma v Kranju sejem žrebcev in žrebic haflinške pasme. Rejci so pripeljali skupno 37 žrebic in 44 žrebcev. Začetna cena za žrebce in za drugovrstne žrebičke je bila 7700 dinarjev za kilogram, za prvovrstne žrebičke 8400 dinarjev, na licitaciji pa je nekaterim cena še precej porasla. Za lepo žrebico je bilo treba odšteti že več kot dva milijona dinarjev. Kot je povedal dr. Jože Jurkovič, strokovni tajnik konje-rejskega društva, je v Sloveniji že okrog 1400 konj haflingerjev, na Gorenjskem pa jih je največ v Bohinju, v žirovniško-jeseniškem koncu, v okolici Škofje Loke in Kranja. — C. Z., foto: F. Perdan Prvič v Celovcu Navtični sejem Kranj, 29. septembra — V prostorih celovškega sejma bo od 5. do 9. oktobra prvi mednarodni strokovni sejem za vodni šport in športni ribolov. Okrog sto razstavi j alcev iz Avstrije, Francije, Nizozemske, Švice, Zvezne republike Nemčije, Jugoslavije in še iz nekaterih drugih držav bo na 15 tisoč kvadratnih metrih površine predstavilo jadrnice, motorne in gumijaste čolne, kajake in kanuje, jadralne deske, opremo za ribolov, opremo za plovila — sidre, preprosta orodja, radar, signalno tehniko, zahtevne elektronske elemente, pa tudi oblačila za plovbo, jadrnice, jahte in ladje za križarjenje, rabljene čolne, strokovno literaturo in še kaj. Begunjski Elan bo na sejmu sodeloval s tremi čolni in s tremi jahtami, sicer pa bodo organizatorji popestrili prireditev še s številnimi zanimivostmi. Omenimo le nekatere: vožnjo z gumijastimi čolni po deroči vodi, vrtenje s kajakom okrog lastne osi (domači spretnež bo poskušal v tem doseči svetovni rekord), predstavitev dveh svetovnih rekorderjev — v morskem ribolovu in v hitrostni vožnji po morju... V času sejma bodo domači strokovnjaki razpravljali tudi o koroških jezerih, mednarodnega simpozija o Sredozemlju pa se bodo udeležili tudi strokovnjaki iz Jugoslavije in Italije. Ker leži Celovec v osrčju koroških jezer in ker tudi do Jadrana ni daleč, je za prvi sejem navtike precejšnje zanimanje. Vstopnina za odrasle je 50 šilingov, za skupine 40 in za mladino 30. C. Z. Marine, Potrč in Lokarjeva v Poljčah Radovljica, 28. septembra — Občinski komite ZKS Radovljica pripravlja ob koncu tedna v centru za obrambno usposabljanje v Poljčah seminar za najodgovornejše komuniste v občini. Danes popoldne (začetek ob 16. uri) bo Andrej Marine, član predsedstva SR Slovenije, govoril o ekonomski politiki in gospodarski reformi, jutri dopoldne (začetek ob 8. uri) pa bo Miran Potrč, predsednik republiške skupščine, najprej pojasnjeval ustavne spremembe, nato pa bo Sonja Lokarjeva, izvršna sekretarka predsedstva CK ZKS, spregovorila o družbenih tokovih in prenovi zveze komunistov. C. Z. Vse za otroka Teden otroka bo letos spremljala osrednja slovenska prireditev, celjski sejem Vse za otroka. Odprli ga bodo 4. oktobra v Zavodu ŠRC Golovec, trajala pa bo do vključno 9. oktobra. Čeprav se vsi zavedamo dejstva, da so naši otroci v sedanjih težkih gospodarskih razmerah za marsikaj prikrajšani, pa se bomo vsaj te dni skušali posvetiti njihovemu razvoju. Tudi sejemska prtredrtev " ■ v Celju naj bi dostojno opravičila misel, ki poudarja razvoj otrokovih individualnih sposobnosti. Na namensko urejenih paviljonih bo namreč okoli 70 proizvajalcev razstavljalo izdelke namenjene otrokom in njihovem razvoju. Poleg tega pripravljajo tudi štiri posvetovanja, med njimi tudi vsejugo-slovansko posvetovanje o razvijanju novih oblik vzgojnovarstvene dejavnosti za predšolske otroke. V. S. Zvečer bodo znane nagrade — V kinu Center bodo danes zvečer po zadnji projekciji filmov podelili nagrade 12. mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov. Poleg običajnih nagrad, zlatega, srebrnega in bronastega Triglava, bodo podeljena tudi priznanja Komiteja za šport in turizem CIEPS-UNESCO ter nagrada CIOALO, ki nosi ime Dragana Jankoviča. Poleg velike plakete Kranja za producenta najboljšega filma je letos prvič ustanovljena tudi nagrada občinstva, katerega žirijo je izbral naš časopis. Nagrado - v podobi starodavnega mestnega kranjskega znaka — je ustvaril Franc Konjedič. -Foto: G. šinlk 52 LU _ O v: i- Š "O O £ CD o (^MSSSS^SK^IOIAS 2. STRAN / NOVICE Pf DOGODIO Petek, 30. septertf* * 3Q Janez Stanovnik na zasedanju slovenske skupščine: Proces je poglobil krizo nezaupanja Mi smo odločno branili avnojska načela in Titovo koncepcijo federacije, ki vidi narod kot osnovnega nosilca suverenosti in federacijo kot izvedeno tvorbo skupne suverenosti navzven — v skupni obrambi, v skupnem nastopu v svetu. Tako pojmovanje se je moralo spoprijeti s pojmovanjem Jugoslavije kot izvirnim in republiko kot izvedenim nosilcem suverenosti. To pa je moralo pripeljati do razprav o enostranskem razumevanju integracijskih dejavnikov v socialistični federativni republiki Jugoslaviji, vključno z JLA. Ta razprava, ki je često zgubila oblike kulturnega dialoga in ki se je mestoma posluževala tudi neresnic in namernih diskvalifikacij posameznikov in institucij sistema, je eskalirala v pavšalno oceno o kontrarevolucionarnih pojavih na Slovenskem. To je vnoslo v javnost, ki je bila že tako pregreta, ne samo nemir, ampak še bolj nezaupanje, dvom, mestoma pa celo strah za bodočnost. Ustvarjena je bila atmosfera, v kateri so emocionalni elementi odločno prevladali nad racionalnimi. Naša dolžnost je, da takšno vzdušje presežemo. Slovenski komunisti so na letošnji konferenci ocenili, da usmeritev k demokratični socialistični alternativi spodjeda krepitev retrogardne zavesti, ki objektivno pomeni vračanje na pozicije realnega socializma. Med drugim pa je ta alternativa v teh razmerah ogrožena tudi od vseh tistih sil, ki komunistom in ideji o samoupravnem socializmu nikoli niso priznavale enakopravnega mesta v družbi v prepričanju, da je v sedanji krizi iskanje krivde in krivcev ključno vprašanje. In da so nastale razmere, ko je mogoče kolo zgodovine obrniti nazaj in mimo dejstev interpretirati medvojno in povojno zgodovino Slovencev. Proces proti četverici v Ljubljani in dogajanje okrog njega je ustvaril še novo razsežnost, namreč — poglobil je krizo nezaupanja v nekatere institucije našega političnega sistema. To je rezultat zelo povečane občutljivosti ljudi do vprašanj zakonitosti, ustavnosti in sploh pravne in človeške korektnosti postopanja oblastnih organov z občani. Odprta so številna legitimna vprašanja zakonitosti posameznih postopkov, v katerih se odloča o pravicah človeka oz. dejanj v postopkih kot tudi ustavnosti predpisov, na katere se ti postopki opirajo. Soočeni smo z nejasnostmi, ki jih je treba skladno z dogajanji najnaprednejše pravne in politične zavesti razčistiti in oblikovati, celo strokovno in politično oceno pomena procesa teh okoliščin, v katerih je potekal in njegovih neposrednih in širših družbenih posledic. Radovljiška skupščina o drugem tiru železniške proge Po hitrem postopku Radovljica, 28. septembra — Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti radovljiške občinske skupščine sta v sredo na seji po hitrem postopku (kot osnutek in predlog hkrati) sprejela odlok o sprejetju lokacijskega načrta za drugi tir železniške proge Pod-nart-Lesce. Železniško gospodarstvo je s tem dobilo zeleno luč za pripravljalna dela in za koriščenje mednarodnega posojila. Razlog za »naglico v delegatskih« klopeh naj bi bil že odobreni denar — ali pa je predlagatelj hitel le zato, da bi se izognil morebitnim zapletom, ki so kar značilni za radovljiško občino (primer blejske obvoznice, trase avtomobilske ceste). V vsebinsko bogati javni razpravi o načrtih, ki je trajala od 10. maja do 10. julija, je bilo kar precej pripomb. Čeprav so »železničarji« izračunali, da postajališče v Globokem ni ekonomsko upravičeno, saj ga koristi na dan le povprečno 23 potnikov, so nazadnje le prisluhnili krajanom in delavcem Lipniške doline, ki so dokazovali, da je postajališče Globoko za krajane iz bližnjih naselij najugodnejša povezava z večjimi kraji (Jesenice, Kranj, Ljubljana...). Postajališče, ki je bilo zgrajeno z udarniškim delom, ostane - to je zdaj že jasno. Precej pripomb krajevnih skupnosti in posameznikov zadeva hrup in tresljaje, ki jih že zdaj povzroča železniški promet, z izgradnjo drugega tira in gostejšim prometom pa naj bi ga bilo še več. V Železniškem gospodarstvu Ljubljana zatrjuje, da bo vse po predpisih in da hrup ne bo nikjer večji od dovoljenega, vendar pa krajani, zlasti tisti, ki že leta in leta živijo ob železnici, obljubam povsem ne verjamejo. Delegat krajevne skupnosti Mošnje je, deni mo, dejal, da bi bilo najbolje, da bi se odgovorni vsaj za en dan preselili v hiše ob železnici, ker bi potem lažje razumeli stisko in pripombe teh ljudi. Anton Pintar z Globokega je zapisal: »Z uvedbo težkih vlečnih strojev in vlakovnih kompozicij se je povečal hrup, predvsem tresljaji. Ko pa se bo novi tir približal hiši na vsega šest do sedem metrov, bo bivanje postalo nevzdržno.« Podobno so med javno razgrnitvijo načrtov pripomnili še nekateri krajani Radovljice, Otoč, Globokega... V Železniškem gospodarstvu se »branijo« z rezultati raznih študij, ki kažejo, da tresljaji ne slabijo stabilnosti objektov, če so oddaljeni od tirov vsaj 6,5 metra, niti ne škodujejo stanovalcem v objektih, ki so oddaljeni najmanj 17 metrov. Leščani so uspeli in bodo že v prvi fazi posodobitve železniške proge Ljubljana - Jesenice dobili podvoz pri Murki, v Podnartu pa bodo morali na izvennivojsko križanje očitno še nekaj časa čakati. Strokovnjaki iz Železniškega gospodarstva Ljubljana so že izdelali študije z dvema rešitvama, pri čemer ena predvideva gradnjo novega mostu čez Savo. Cenejša rešitev bi po sedanjih cenah stala skoraj 2,9 milijarde dinarjev, dražja pa 4 milijarde. C. Zaplotnik Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča_ Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana . ; ; ■_ Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek _ Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zar g i (glavni urednik m direktni), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košniek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenke), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (sot ial na politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Akontacija naročnine za 2. polletje 24.000 din Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči racu n pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Mlačnost v osnovnih organizacijah sindikata Sindikati v skrbi za reveže Jesenice, 29. septembra — Pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah bodo vztrajali, da v delovnih organizacijah povišajo najnižji osebni dohodek od sedanjih 330.000 dinarjev na 453.000 dinarjev. Pra ičnejša delitvena razmerja. N. minuli seji predsedstva ob-činsi ega sindikalnega sveta Jesenice so največ razpravljali o socialnih pomočeh v občini in o položaju samoupravnih interesnih skupnosti v občini. Na občinskem sindikalnem svetu so iz štirih organizacij združenega dela prejeli zahtevke po socialnih pomočeh najbolj ogroženih zaposlenih. Iz Gorenj-ke, temeljne organizacije gostinstvo, so prosili za 1,8 milijonov dinarjev pomoči, iz Iskre na Blejski Dobravi za 1,4 milijone dinarjev pomoči, Železarne Jesenice za 14,1 milijon dinarjev pomoči in iz temeljne organizacije osnovno zdravstvo Gorenjske le prošnjo za pomoč. Na Jesenicah bi radi dali denar iz sindikalne članarine, če bi pomagali tudi pri republiškem sindikatu, kjer pa so tovrstno pomoč zaenkrat zavrnili. Največ časa so posvetili razpravi o izplačilih osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih, Problematično kurjenje lesnih odpadkov Škofja Loka, 26. septembra — Odbor za varstvo okolja pri škofjeloškem izvršnem svetu je danes obravnaval polletno poročilo o meritvah radioaktivnosti v okolici rudnika urana in informacijo o onesnaženosti zraka v Škof ji Loki. Razprava se je najbolj razživela ob pregledu škodljivih vplivov kotlovnic na lesne odpadke za ozračje v Železnikih in Škofji Loki. Poročilo za prvo točko dnevnega reda ni zbudilo posebnega zanimanja odbora, saj so v njem zapisani večinoma že znani podatki o radioaktivnosti v okolici rudnika urana v Žirovskem vrhu. Nekaj članov odbora je le ponovno preverjalo vzroke za novo izmerjene vrednosti naravnega sevanja in se zanimalo za možne posledice pri prebivalstvu zaradi stalne izpostavljenosti sevanju. Naravno sevanje je vsekakor treba sprejeti kot dejstvo, je med drugim ugotovil nekdanji delavec rudnika Ivan Prijatelj, ki je ob tem pojasnil prizadevanja v svetu za izboljšanje hiš, v katerih so vgrajeni nevarni materiali. Odbor je zatem sprejel informacijo o meritvah onesnaženosti zraka v Škofji Loki. Na osnovi podatkov iz merilne postaje na Spodnjem trgu so ugotovili, da v kurilni sezoni 1987/88 ni bila nikoli presežena dovoljena koncentracija žveplovega dioksida in dima; zaradi uvedbe plina in zmanjšanja uporabe trdih goriv se je zrak celo izboljšal v primerjavi s prejšnjimi leti. Odbor je ob tem podprl predlog, da bi hidrometeorološki zavod SRS postavil merilno postajo tudi na Trati. Več razmišljanj je sprožila informacija o izpuhih iz kotlovnice delovne organizacije Alples v Železnikih. Tamkajšnje prebivalce moti poleg občasnih izbruhov žveplovega dioksida iz kotlarne tudi lebdenje prašnih' delcev bukovine v zraku, kar je vse prej kot koristno za zdravje. Kakor je člane odbora seznanil škofjeloški sanitarni inšpektor, je takšnih onesnaževalcev v občini še nekaj. S kurjenjem lesnih odpadkov najbolj kvarita zrak v Škofji Loki tamkajšnja Jelovica in Gradisov lesni obrat. Zanje je odbor predlagal, da združijo moči pri reševanju problemov zaradi kurjenja lesnih odpadkov, saj nove tehnološke rešitve za čistejše izpuhe iz kotlovnic gotovo ne bodo poceni. Nadaljnja razprava je potrdila pravilnost usmeritve, da strokovne službe počasi napravijo red med kršilci predpisov. Najprej bodo opravili meritve izpuhov iz vseh tovarn in po potrebi od vsake zahtevali ureditev izvorov onesnaževanja. Potlej se bodo lotili tudi odpravljanja drugih vzrokov za skupno slabšanje kakovosti zraka. S. Saje Strokovnjaki so imeli prav zdravstvu in šolstvu. V Vzgojno-izobraževalnem zavodu so delavci zahtevali višje plače, ustanovili so celo stavkovni odbor. V vsem zavodu je 515 zaposlenih, od tega približno 300 učiteljev in profesorjev, v zadnjih sedmih mesecih pa je bil povprečni neto osebi dohodek 506.000 dinarjev. Povprečje pa prav gotovo ne daje prave slike, zato je treba povedati, da je 105 delavcev zaslužilo od 600.000 do 700.000 dinarjev, 51 od 500.000 do 600.000 dinarjev, 165 jih je dobilo od 700.000 do 800.000 dinarjev in 46 od 800.000 do 900.000 dinarjev. Zato, ker so vsakršne laične primerjave postale že nevzdržne, so na seji sklenili, da se pripravi celovit program dela družbenih dejavnosti in izplačil osebnih dohodkov, kajti le na temelju pripravljene analize bodo lahko primerjali upravičenost nekaterih programov in dejansko obremenitev združenega dela. Zdaj v jeseniški ob& mih delovnih organih plačujejo skupno 150 (od tega jih je kar 110' osebne dohodke, ki ' 330.000 dinarjev, kar ni najnižji osebni dohodek, so pri občinskem sini svetu pozvali delovne o' cije sindikata, naj porna lavcem, niso naleteli n? zen odziv. Zdaj se skupaj bliškim sindikatom zaV da bi znašal septembraj osebni dohodek 453 jev. Na Jesenicah do vztrajali pri tem, da nih organizacijah dela' plačujejo 453.000 dinari s tem ne nazadnje h buditi resnejša prizadf to, da bi bila v delovn"1 zacijah notranja delitV merja pravičnejša in »* ša, kot so zdaj. a^ Ubil Tudi Jeseničane skrbi okolje Jesenice, 26. septembra — V jeseniški občini so se dj ukvarjale z vprašanji varstva okolja le sekcije pri Sod* ^ čni zvezi v posamičnih krajevnih skupnostih. Danes sej P| vič sestal tudi svet za varstvo okolja pri občinski konf«' SZDL, ki je na ustanovni seji imenoval za predsednika ^ i Črva iz Zasipa. r^ji V svetu je zbranih 25 članov, med katerimi so po aktivisti iz krajevnih skupnosti, Turističnih društev in df r*P organizacij. Po prvotnem predlogu naj bi delali v štirih s" J 2« nah, vendar je razprava na seji pokazala potrebo po os"1 8ub nju še dveh skupin. V prvi bodo proučevali odmiranje g0* in spremljali razvrednotenja okolja zaradi emisij plin°^iSe drugih škodljivih snovi v zrak. Druga skupina se bo ukva' cvnj s problematiko industrijskih odplak in čistilnih naprav Spa . odlaganja komunalnih odpadkov. V tretji skupini bodo" tven' čno spremljali energetske porabe in predlagali možnos" boljšav. Četrta skupina bo namenjena iskanju rešitev z8 !$n0 dobivanje energije iz alternativnih virov. Peta se bo ukval ^ izključno s kmetijsko problematiko, šesta pa z izboljševal jp'^ kvalitete bivalnega okolja človeka. >r>a Čeprav so zadnja leta na Jesenicah uspeli izboljšati^ lij 2 jih tare vrsta ekoloških problemov, od malih do največji s njimi bo imel svet, kakor je ocenil predsednik občinske W n1S( renče SZDL Jesenice Alojz Kalan, ob sodelovanju s stro ^ njaki s posameznih področij veliko dela. Odigrati bo & ^ s svojo vlogo tudi pri seznanjanju javnosti s študijami o vp' toi nove avtomobilske ceste mimo Jesenic na okolje in se' k nem prizadevati za zmanjšanje negativnih vplivov, kjV^ mogoče. S _A K Most čez Pišnico se lahko gradi Jesenice, 29. septembra — Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ter republiški komite za urejanje prostora in varstvo okolja sta potrdila, da se most čez Pišnico lahko gradi. Nepopravljive posledice enomesečne zamude, saj verjetno mostu do zime ne bo. Republiški komite za urejanje« prostora in varstvo okolja ter Zavod za varstvo naravne in kultur- ne dediščine sta končno postavila piko na i in razrešila spore zaradi lokacije gradnje mostu čez Pišnico v Kranjski gori. Nedvoumno sta dala vedeti, da so nesoglasja zaradi morebitnega škodljivega posega v naravo - zaradi gradnje so posekali nekaj dreves ob Pišni-ci - »brezpredmetna« in da jeseniški Gradiš lahko nadaljuje z deli. Lokacijo so izbrali po strokovnih študijah, zanjo pridobili vsa dovoljenja, tako da nikakor ne bi smelo biti problemov zaradi grad- nje. Tudi ekološka škoda ni tako velika, da bi lahko zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine moral gradnjo ustaviti... Zakaj torej tak vik in krik, na očitno gospodarsko škodo jeseniške in tolminske občine, ki mostu čez Piiš-nico do zime najbrž ne bosta dočakali, saj gradbinci še ob taki delovni vnemi kljub vsemu še niso čarodeji? Zato, ker postaja že več kot očitno, da v tej naši družbi lahko prav vsak, ki stopi na pivo stopničko krajevne samouprave, recimo, kakšnega društva, se primerno zažene in trmasto vztraja, doseže, da se gradnja tako pomembnega mostu nepopravljivo zaustavi. Naj so strokovnjaki še tako enotni v oceni, da je lokacija prava in škoda v naravi zanemarljiva - potrkati na ekološko zavest je očitno dandanes prav lahko in učinkovito delo. Vsej resnični škodi navkljub! A ne le to: zaradi nekega laičnega stališča, ki ni identično strokovnemu, se potem sproži cel plaz sestankov in jalovih razprav. Samo predstavniki skupščine občine Jesenice so se zaradi zaustavitve del mostu trikrat sestali v Ljubljani, na republiškem komiteju za urejanje prostora, da ne $ o pogovorih s sosednjo to> ^ občino. Kot da ne bi imeli' , dela in drugih problemov'' Pl preveč! * J Enomesečna zakasni1' gradnji mostu čez Pišnico, J* rej svoje boleče posledice ^ry bilo, ko bi - za spreme'' *la Kranjski gori »žrtvovali* *tn svojega časa še za en ses** %} se temeljito pogovorili, do lfeJ kdo se lahko še tako neodf ^ obnaša, v splošno družben*' Tudi v škofjeloškem gospodarstvu Nujno razbremenjevanje dohodka Škofja Loka, 29. septembra — Osrednja točka dnevnega reda na včerajšnjem skupnem zasedanju zborov škofjeloške občinske skupšči ne je bila analiza uresničevanja resolucije o izpolnjevanju družbenega plana občine za letošnje prvo polletje. Med njo so se delegati seznanili s poslovnimi rezultati gospodarstva in razmerami v negospodarstvu ter zahtevami občinske sindikalne organizacije po razbremenjevanju dohodka tovarn. Analiza rezultatov v prvem polletju je pokazala, da se škofjeloško gospodarstvo nahaja v dokaj težkem položaju, čeprav so razmere boljše kot na Gorenjskem in v republiki. Ključna problema pri tem sta gotovo silovit padec naložb in težave z likvidnostjo v skoraj vseh organizacijah. Tehnološki in ekonomski presežki zaposlenih zaenkrat ne povzročajo problemov, kar bi moralo po ocenah občinskega zavoda za družbeni razvoj veljati še naprej. Ob tem pa skromna kvalifikacijska struktura zaposlenih terja naložbe v znanje, česar se zaveda le mulokutera organizacija združenega dela. Razlago analize je dopolnil predsednik občinskega sindikalnega sveta, ki je pojasnil program tega telesa za razbremenitev gospodarstva. Gre za ukinite oziroma znižanje raznih prispevnih stopenj, prometnih davkov in drugih dajatev, T« predlog Je dopolnilo tudi predsedstvo občinskega komiteja ZKS Z zahtevami po spremembi intervencijske zakonodaje o omejevanju osebnih dohodkov, znižanju revalorizacijskih obresti in vrnitvi presežkov interesnih skupnosti. Zatem ko so delegati sprejeli analizo skupaj s predlaganimi pobudami, so potrdili več sklepov. Zaradi ugodnejšega položaja družbenih dejavnosti od go-■podarstva je skupščina zahtevala od izvajalcev in interesnih skupnosti, da se primerno organizirajo in izpolnjujejo varčevalne ukrepe; če bi vseeno prišlo do izgub, jih morajo izkazati izvajalci. Interesni skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in osnovno preskrbo je priporočila, da ob rebalansu plana upošteva potrebe po odpravljanju posledic suše v kmetijstvu. Strokovnim slu/b.on le predlagala, naj v drugem polletju pozorneje spremljajo ra/.mere tudi v SOZD AlpeUiur in temeljni organizaciji Gradbeništvo DO Tehnik. Vsem gospodarskim organizacijam pa je skupščina predlagala, da proučijo primernost dvakratnega izplačevanja osebnih dohodkov na mesec. S. Saje Škofjeloški delegati o okolju Vsi ne verjamejo rezultatom meritev škofja Loka, 29. septembra — Delegati so na včerajšnjem skupnem —, zborov škofjeloške občinske skupščine obravnavali tudi dvoje gradi'', *■■ naženosti okolja. Seznanili so se z informacijo o nadzoru radioak^ okolici rudnika urana lani in sprejeli poročilo o tehnološko-ekološk* škofjeloške Termike v prvih treh mesecih letos. Informacija o nadzoru radioaktivnosti v okolici rudnika uran3 \ |jl skem vrhu 1987. leta bi skoraj obšla zbrane v delegatskih klopeh, ifl jlj oglasil delegat iz krajevne skupnosti Gorenja vas. Le-ta je izazil ne*J ^ Poljancev v vedno novo ugotavljane mere naravnega sevanja in vpra'|j L zlogih za nasprotujoče si trditve o onesnaženosti Brebovščice v Prett< [L sedanjosti. Obenem je spomnil na že dano zahtevo za opravljanje y ^ neodvisno skupino strokovnjakov, česar doslej niso upoštevali oz. ni«li. ..h(,vA Kot je pojasnil dr. Peter Stegnar iz instituta Jožef Štefan, je »J'^'b. nova skupaj z zavodom za varstvo pri delu edina pooblaščena za \\ nos ti, zato ni čudno nezaupanje prebivalstva, posebno tistega v oko'1 j) ka. Da ni razlogov za dvome, je ocenil Stane Arh iz RUŽV. Razložil ie'y \ problemi zaradi sevanja ob večji količini najprej pokazali pri njih°v cih, česar pa zagotovo niti nočejo niti ne dopuščajo. t Iz poročila mariborskega zavoda za zdravstveno varstvo je razv' ^ \ čistilna naprava za čiščenje izpušnih plinov iz kupolnih peči DO *A •< Škofji Loki učinkovita in ustreza stanju tehnike v svetu ter zahtev*1 J ^ Dih predpisov. Glede na takšne rezultate prvih letošnjih meritev zV*Jr ) lici tovarne je delegat KS Trata izrazil zadovoljstvo zaradi napredka" nju izpuhov v zrak, vendar je priznal, da vsi prebivalci ne verjamej tom meritev. Kot je pojasnil predstavnik tovarne, je tudi drugo vde ' kazalo obstoj izpuhov v mejah dovoljenih količin, razen tega pa meritve hrupa v naselju za novo postavljeno protizvočno pregrad0-. (li Delegati vseh zborov so potrdili obravnavano poročilo in sklen' ' , mika čimprej uresniči vse sanacijsike ukrepe. Zahtevali so tudi t izpuhov žveplovega dvokisa na najmanjšo možno mero. t septembra 1988 / NOVICE IN DOCODkF 3. STRAN (W£Q»$$#aBŠSnLAB Jj? novosti domače in tuje industrije sodobna elektronika 88 septembra — Na prostorih gospodarskega razstavišča ' "'lani se bo v ponedeljek, 3. oktobra, začela letošnja 35. jubilej-, *narodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtoma ti za-i ^Unamištva, robotizacije in nukleonike. Ker program razsta-. J*v vsako leto sledi razvoju teh dejavnosti v svetu, prinaša no-' I t'J)?D,aj»a P" prikazu domače industrije in odkriva smeri razvoji) i i reu^*ev seveda dobrodošla za poglabl; poglabljanje stikov med doma-rj t«"1 *u^m' razstavijalci, prav tako pa je zanimiva tudi za obisko- je zanimanje za razstavlja-'JJ..a, SeJmu veliko, govori že cef- '•da Je bil° treba letos nT^snjemu številu interesen- f »^edati, da je razstavni pro- ^ zaseden. V petintridese- • ^1 se je namreč sejem pro- iV |9 a^o doma kot v svetu, saj je" g^J.em sodelovalo že več kot gj£ tisoč razstavljalcev. Med J?v'jalci so bila vsa po- ■\ejsa evropska imena na ^Področjih, veliko število iz ist j^. Japonske. Razstavljalci su iz 34 držav, razstave pa D gledalo več kot dva milijo- 0sD'skovalcev. Poleg prikaza f.11 Pa se je sejem uveljavil °* dobra možnost za nave- zovanje novih stikov med znanstveniki, raziskovalnimi in raz-vijalskimi ekipami domačih in tujih podjetij. Ob sodelovanju Elektrotehniške zveze Slovenije je bilo v petintridesetih letih organiziranih 85 posvetovanj s 3.300 referati, ki jih je spremljalo več kot 20 tisoč udeležencev iz Jugoslavije in tujine. Letošnja razstava sodobne elektronike poudarja eno do poglavij profesionalne elektronike, saj bo v hali D na Gospodarskem razstavišču že 4. jugoslovanska specializirana razstava robotizacije in fleksibilne avtomatizacije JUROB 88. Elektrotehniška Zveza Slovenije pa bo Razstavo »Sodobna elektronika 88« bo v ponedeljek ob 10. uri odprl predsednik IS Slovenije. Sejem bo za obiskovalce odprt med 3. in 7. oktobrom, vsak dan od 9. do 18. ure. Cena vstopnice je deset tisočakov, v četrtek in petek pa bodo vstopnice za dijake, študente in vojake po 3 tisoč dinarjev. strokovni del razstave dopolnila s spremljajočimi programi simpozijev, seminarjev in študijskim dnem. V času razstave bo namreč organiziran simpozij o telekomunikacijah YUTEL, o merilno-procesni tehniki ISE-MEC, o relejni zaščiti in lokalni avtomatizaciji elektroenergetskih sistemov RZ, o uporabi elektronike v prometu EP ter študijski dan o mikroelektroniki in družbi. Za letošnjo razstavo je prijavljenih 605 razstavljalcev, od teh je 179 domačin in 426 tujih. Razen stalnih bo razstavljalo tudi nekaj novih proizvajalcev, med tujimi je največ razstavljajočih iz ZR Nemčije, Avstrije, ZDA, Francije, Švice, Velike Britanije, Italije in Japonske, kot so povedali na srednji tiskovni konferenci v Ljubljani, pa je veliko zanimanje tudi iz vzhodne Evrope, predvsem Sovjetske zveze, Češke, DR Nemčije in Poljske. Po dejavnostih bodo na sejmu razstavljene predvsem profesionalne elektronske naprave, s . profesionalno elektroniko, telekomunikacijami, računalništvom, radiodifuzijo, inženiringom in literaturo. Tako ima skoraj dve tretjini sejma poudarek na profesionalnih napravah, nekaj več kot četrtina bo sestavnih delov, ena desetina pa bo razstavljene opreme za proizvodnjo. Organizatorji so tudi povedali, da na razstaviščnih prostorih ne bo prida zabavne elektronike, saj je dan poudarek profesional- V. Stanovnik jjtavljiški izvršni svet o sanacijskem programu Plamena program zaradi zakona ali jremostitev težav? za Sica, 27. septembra — Delovna organizacija Plamen iz Krope je v letošnjem prvem zkazala blizu 150 milijonov dinarjev izgube, za poravnavo vseh obveznosti iz do-* pa ji je zmanjkalo 504 milijone. Delavski svet je na seji ob koncu avgusta sprejel pro- K sK l* z» izboljšanje gospodarjenja, ki dokaj natančno analizira zunanje, objektivne vzroke sn1 'Kubo, zelo male no" fj tU j i1 se mogoče strinjati z oceno, da je slab Vni rezuitat le posledica neustreznega zvezne vlade, ki je novembra lani z ', entnim zakonom preprečila Plamenu Niti fp~s.uJe ze dlje časa, zato jo vsak takšen » »i rol \, malo pa govori o notranjih, subjektivnih. izdelke za 56 odstotkov. Poslovna ^ost delovne organizacije se namreč se toliko bolj prizadene. Po sprejetju j}a so se stroški proizvodnje resda po-Ij.za 70 odstotkov, izdelki pa so se po-samo za enajst, vendar v tistem času ftiso toliko naredili in prodali kot so na- so člani radovljiškega izvršnega sve-torek na seji obravnavali sanacijski / program kroparskega Plamena, smo slišali tudi za ocene, da je to »klasičen program« — program zaradi programa, ker pač to zahteva zakon o sanaciji. Ukrepi, ki jih navajajo v delovni organizaciji za izboljšanje gospodarjenja, so kratkoročni, premalo operativni in v premajhni povezanosti z odgovornostjo na vseh ravneh. Izpolnjevanje proizvodnih načrtov, storilnosti in prodaje, spretno spremljanje razmer na trgu, znižanje zalog za deset odstotkov oziroma vrednostno za 526 milijonov dinarjev, še posebej zalog vlečene oziroma valjane žice, mesečno spremljanje likvidnosti, zaostritev tehnološke in delovne discipline ter odgovorno- sti naj bi zagotovilo pozitivno poslovanje. V Plamenu načrtujejo, da bi ob koncu leta imeli za 100 milijonov dinarjev ostanka dohodka, kar pa predstavlja le 0,3 odstotka celotnega prihodka — skratka malenkost, ki se ob nenadejanem ukrepu zvezne vlade lahko hitro izniči in pripelje organizacijo ponovno v nezavidljiv položaj. Program je po mnenju komiteja za družbeni in prostorski razvoj premalo ambiciozen, poudarja predvsem kratkoročne težave in ukrepe, bolj malo pa govori o nujni razvojni in tehnološki prenovi proizvodnih programov. To je bil tudi eden od razlogov, da je izvršni svet predlagal Plamenu, naj ponovno preveri srednjeročne in dolgoročne razvojne načrte, imenoval pa je tudi delovno skupino, ki bo spremljala izvajanje ukrepov v delovni organizaciji. C. Zaplotnik t Č KOT ČASOPIS zasebna trgovina tudi v Škofji Loki ečja možnost tilagajanja kupcem 3* Loka, 30. septembra — Od jutri naprej bo tudi v Škofji Loki ..na trgovina z mešanim blagom, ki jo je Mina Kržišnik poime-* Minimarket. Čeprav prostor v trgovini ni velik, pa bo prebili111 Suhe, predvsem pa novega naselja pod Plevno, pomenil veli-lo' )»^anJe Pr' vsakodnevnih nakupih. V tem delu Škofje Loke *J Ie^ do sedaj ni bilo nobene trgovine in vsi so morali po nakupih WU> ali na Trato. Mina Kržišnik, ki se bo te dni spoprijela s trgovskim delom, je po poklicu ekonomistka, o svojih načrtih pa pravi: »Dvanajst let sem bila zaposlena pri Loki, pri trgovski delovni organizaciji, v finančni službi. Ves čas sem želela delati kaj bolj dinamičnega, počasi sem se naveličala vseh teh financ, vseh predpisov, in mislim, da bi to znanje, ki ga imam lahko tudi drugače uporabila. Prišla je ta ponudba in odločila sem se, da poskusim.« Seveda pa nova trgovina ne pomeni le izziva za vas, za v ki „ vaše delo, temveč predvsem ■e* ti« zaP°'n*tev praznine, kar se tiče ponudbe v tem delu ef, J* Loke: »Zaledje za družbeno trgovino ni veliko, saj je od-v bel' a oa< 8'avne ceste. Ravno seda] pa razmišljam, če bi po-ieJ L Za kakšno posebno ponudbo, bi pa tu lahko bilo na vsak 0i "o v 6 Ime Dejana Šoraka vsekakor zazveni v ušesu vsakemu poznavalcu našega filma. Če pa povemo, da je Sorak režiser filmov Mali rop vlaka ter proslavljenega filma Oficir z rožo, ki je doma in v tujini doslej prislužil kar dvanajst nagrad, ga bo spoznal tudi vsak filmski gledalec. Po lanskem uspehu filma Oficir z rožo, za katerega ste sami napisali tudi scenarij in zanj prejeli puljsko Zlato areno, pa zdaj že dokončujete Dneve vročega meseca, svoj tretji celove-čerec. Za kakšen film gre? »Prvikrat delam film po tujem scenariju. Doslej sem namreč vedno za vsak film, tudi gledališke in radijske drame, pa tudi dokumentarce pisal scena- rije sam. Film je bil posnet po scenariju Siniše Končeviča v petdesetih snemalnih dneh v Beogradu, Trebinju, Dubrovniku in Sarajevu. Govori o malce skrivnostnem mladem človeku, igra ga Vicko Rujič, ki brez posebnega razloga zapusti rodno mesto Beograd, starše, dekle, varnost in perspektivo svoje kariere in odide v majhno podeželsko mesto, da bi poskušal zbrati po delčkih smisel življenja. Je človek brez iluzij, brez jeze, sijajnega duha. Kakšno je sporočilo zgodbe? »Mislim, da je takšno, kot ga prinašajo tudi moji prejšnji filmi - so brez kakšnega posebnega razloga, pač pa govore o radosti ustvarjanja filma, zgodbe, čustev.« Zakaj ustvarjate filme? »S filmi ne nameravam spreminjati sveta, niti ne slikam z njimi kakšno zgodovinsko obdobje, ne obdelujem kakšnih posebnih tem, s filmi ne obtožujem, ne branim, skratka ni nobenega pragmatičnega razloga. Ustvariti film zame pomeni radost ustvariti nov fiktivni svet filma. Ta namišljeni filmski svet pa ni treba, da je boljši od realnega, je pa drugačen in moj, nad njim imam absolutno kontrolo. Živimo sicer v krasnem svetu, vendar pa ga ne obvladujemo - FESTIVAL Z DOBRO TRADICIJO Mednarodna žirija na 12. festivalu športnih in turističnih filmov in video programov je te dni že končala svoje delo. Ogledala si je vse filme in danes zvečer bodo podeljene tudi nagrade najboljšim filmom. Dva člana žirije smo povprašali po njunih vtisih o letošnjih filmih: Milan Cernak iz Češkoslovaške, režiser športnih filmov: »Kranjski festival, ki ga obiskujem že več let, ima v primerjavi z ostalimi podobnimi festivali po svetu, zelo visoko raven in dobro tradicijo. Zame je najpomembnejše, da tu atmosfera ni tako uradna in da so tu ljudje, ki si prizadevajo za hitrejši razvoj športnega filma. Izmenjujemo si mnenja, govorimo o filmih in tO lahko prispeva k razvoju tovrstnega filma. V teh festivalskih dneh sem spoznal zelo zanimive ljudi in to niso le športniki, temveč ljudje, ki razumejo te filme. Zame kot režiserju športnih filmov pa je zelo pomembno, da razumem mišljenje teh ljudi. Kombinacija športnega in turističnega filma je zelo zapletena, kajti športni filmi postajajo vse lepši, turistični pa ostajajo na isti ravni. Vedno želijo prikazati vse, vsega pa se seveda ne da prikazati na zanimiv način. Tako mislim, da raven kranjskemu festivalu dajejo predvsem športni filmi. Sicer pa je turistične filme težko delati, ker so problemi vedno isti; to pomeni, da se nekaj let ali desetletij snema iste filme. Pri športnih filmih se kaže, da avtorji potrebujejo več časa, da bi lahko naredili dober film. To leto se je jasno pokazalo, da so daljši filmi boljši od kratkih. To pomeni, da avtorji v kratkem času ne morejo obdelati vseh problemov. Vsebinsko bi izpostavil filme, ki govorijo o volji človeka premagati samega sebe.« Franc VViegele iz Avstrije, nekdanji smučarski skakalec, sedaj trener: »Prvič sem na tem festivalu in sprva me je bilo strah, ker se ne spoznam na filmsko tehniko. Filme tako gledam predvsem z očmi športnika in ugotavljam, da so nekateri zelo dobri. Eden takih je francoski film o plezanju Trilogija osamljenega moža, ob katerem nas je bilo gledalce kar malce strah. Sicer mislim, da morajo športni filmi prikazati celotno pot športnika do uspeha in ne samo končni uspeh. Turistični filmi naj bi predvsem predstavili naravne lepote, ki jih je povsod dovolj, avtorji pa, kot da jih ne opazijo. Filmu, ki govori o kandidaturi Bovca za svetovno prvenstvo v kajak-ka-nujih, manjka prav to.« P. Š. NAGRADE ZA GORNIŠKO _LITERATURO_ Kranj — Na mednarodnem festivalu športnih in turističnih filmov so že pred dvema letoma ustanovili nagrado Nejc Zaplotnik za gorniško literaturo. Kot je znano je bila takrat nagrada podeljena knjigi Pot Nejca Zaplotnika. V torek popoldne pa so na Brdu nagrado drugič podelili. Za knjigo Jalung Kang (Založba Borec, 1987) jo je prejel Tone Škarja. Žirija v sestavi Zoran Jerin, Stanko Klinar in Mitja Košir je izbirala med devetimi knjigami, kolikor jih je na temo gore izšlo pri nas v dveh letih. Nagrado za najboljšo reportažo o gorah pa je prejel Matevž Lenarčič in sicer za prispevek V senci neba objavljen v Planinskem vestniku. Za nagrado je žirija v sestavi Franci Savenc, Franc Vogelnik in Marjan Raztresen pregledala letnike Planinskega vestnika zadnjih dveh let in izbirala najboljšo reportažo med štiridesetimi prispevki. t j^j SREČANJE PREVAJALCEV Radovljica — Književni prevajalci se srečujejo vsako leto na delovnih srečanjih, tokrat se bodo v Radovljici. Po programu tridnevnega srečanja bo danes, v petek, zvečer volilna skupščina Zveze književnih prevajalcev Jugoslavije, temu pa bo sledila okrogla miza o družbenem statusu prevajalcev. Tema letošnjega srečanja prevajalcev pa je novi mediji in prevajanje, popoldanska tema pa bo iz zgodovine slovenskega prevajanja. Srečanje prevajalcev bo popestril tudi kulturni program, saj bo nastopil Linhartov oder z improvizacijo iz Matička. Prevajalsko srečanje ima poleg izmenjave mnenj tudi svoj praktični pomen, saj gre tudi za srečanje založnikov in prevajalcev. ne v smislu oblasti, pač pa vplivanja druge vrste. Dež pada, kadar hoče padati, mar ne? V mojem filmu pa je svetloba taka, kot sam želim, kozarec take oblike in nič drugačne, igralec s takim obnašanjem, kot si zamislim itd., itd. « Kako gledate na razliko med jugoslovanskim filmom nekdaj in filmom danes? »Dolgo let je bil pri nas film skoraj izključno propaganda, zelo enostavna, včasih celo primitivna, skratka državi je film služil kot propagandno sredstvo, še posebej v času, ko še ni bilo televizije. Film celo ni bil umetnost, zelo dolgo časa ni imel tega statusa, in vrsto let po vojni je moral imeti film nekak razlog, da je sploh obstajal. Ko pa je popustila takšna kontrola državnega aparata nad filmom, si je ta izmislil nov razlog za svoj obstoj -v kritičnosti, angažiranosti, analizi družbenih problemov itd.« Ali potem pripadate sedanji srečnejši generaciji, ki dela filme zaradi umetnosti in ne iz drugih razlogov? »Lahko bi tako rekel, čeprav se avtorji filma še vedno niso otresli misli, da je treba iskati razlog, zakaj delajo film. Grešno je reči, da ustvarjaš film o smrti, o ljubezni, ljubosumju, žalosti, negotovosti in sploh o milijardi drugih stvari, ki so za človeka enako pomembne, kot je pomembna politika. Strašno smo obremenjeni s politiko in greh je, če ne delaš filma o tako imenovanih naših »temah«. Mislim, da bi temu lahko rekel kar stalinizem tem v našem filmu. Pri nas je tema na nekakšnem pie-destalu, zato je, če hočeš dobiti sredstva za film, v bistvu tema razlog za nastanek filma, kar je zame čisti nesmisel«. Film je za vas potem čisto nekaj drugega? »Zelo rad imam film. Poskušal pa sem najti povsem svojski prostor v sedanjem filmskem svetu. Ne zanimajo me tako imenovane politične teme, film začnem ustvarjati zaradi čisto drugega vzgiba. V Oficirju z rožo ni poudarjen čas - to je povoj- ni čas, v katerega je post*' JJ' filmsko dogajanje - Pa^j jj rnc osrednja tema filma ^ £.r°i spoznanje, da smrt prem* bežen.« Zrci i>[* J. B Kali 15 i« nad Pro 15 oi« TV I* Sodite med nadarjene bolj zaposlene režiserje, imate že v mislih nov fi'1* »Takoj ko dokončam« Dnevi vročega meseca, krat v novembru, se zači^ D Soc pravljati na snemanje 0 ^Tas Po mojem scenariju naj V|d stala komedija iz vamp^_____< življenja - Krvosesi. Zg0" Oo ^Q dogaja v današnjem čas11 Ho $p grebškem Gornjem graC^ Ma su krize se budijo vse i* por temne sile. Upam, da bo^ od< dalcem na smeh.« u Na začetku filmske *> Jj ste se ukvarjali tudi z dok" oq d° turnim filmom? An »Da, zdaj sem to opusti1- 3o y{j mu hočem ustvariti svet("O iz | četka, kar pri dokument Ko ni mogoče, tam so danost ne moreš zanikati«. * Po Predsednik mednarodi* Jj) ot stivalske režije je odgovo^ TV loga. Kakšni so razlogi. 35 ^ sprejeli to dolžnost? »Rekel sem že, da imsTjj p* film, vse, kar je z njim po^ lo ^ me izredno zanima. Drw jji pc zlog je Slovenija, tu se dob 3o Pr čutim in tretji razlog je * . m kranjskega festivala. Mo^T 2r mreč odstopa iz okvirov festivalov, za katere so zOJ razne »kuhinje«. Razen vsak film naj bo turistični tni, dober, slab ali povT skriva v sebi vsaj delček kar je sicer značilno le z* filme. Mislim, da je škod1 pri nas premalo gledamo jS' filme. Težko ga je - zaradi1 dodati k celovečercu, kaf žalost zelo banalen razlog ko je. Sicer pa mislim, da L radi gledajo dobre kratke' J* žal pa jih ni niti v elitnih matografih. Zato je pogos* vizija edina priložnost z8 vajanje kratkega filma. T* to je nekaj.« Lea Mene« Končno preobrat ZNOVA ODKRIT FESTIVAL Kranj — Morda zaradi nove vsebine kratkega športnega filma, za dosti kvalitetnejši nivo turističnega, morda pa tU1 zaradi nove priljubljenosti kratkega filma nasploh, je kranjski festival naenkrat dobil svoje občinstvo. Malce pozno, saj je že dokaj »v letih«, a tudi ne prepozno: to naj bilo zagotovilo organizatorjem, da utegne čez dve leti občinstvo filme še bolje sprejeti. Kranjski festival na pragu svoje četrt stoletnice dozi kar precejšnjo mero sprememb. Najpomembnejša spremert1' — predvsem pa taka, ki je vsem na očeh — je sprememb' sami vsebini kratkega filma. Seveda še naprej ostaja fes« ska usmeritev takšna, kot je bila ob ustanovitvi in je zapis" Iti »0 H J? '5 r. S ...Is v festivalskem pravilniku — povezanost športa in turiz^, kar naj prispeva k spoznavanju in razumevanju med nar°\ sveta. Mišljenje je pač vsebina kratkega filma — predvs* športnega, na kar ima pravzaprav sam festival manj vpl1 j ^ Kratki film se namreč ne ukvarja več z velikimi športn'^ prireditvami, saj se je aktualnost in zanimivost takega dog ,. ka prenesla na televizijo. Kratki film pa si vsekakor la privošči druge nič manj zanimive športne teme — kot so ^ h primer portreti športnikov. Takih filmov je bilo na tokratn^ M kranjskem festivalu kar nekaj, na primer bolgarski Devet rakov, češki Rada zmagujem, bolgarski Stenmarkov drugi * y in še nekateri. Skratka film se odvrača od velikih šport«1 \^ manifestacij in se zanima za druge športne dogodke v i^h >| nju športnika, ki pa pomenijo le eno od postaj športne P j w Prav to pa je tudi pot, po kateri je mogoče razumeti šport t % drugače — ne le kot splet zmag in porazov, pač pa kot is^3^ k' poti, iskanje zadovoljstva, ki jih prinaša preiskušanje ^ " gljivosti telesa in duha. & ^ Kdo ve, ali je ob takšnem profilu kratkega športnega j, ^ ma, ki se je v letošnjem izboru pridružil tudi v primeri s pf ^ i> njimi festivali dosti boljši turistični film, tudi kranjsko j1^, j« sko občinstvo začutilo, da so ti filmi vendarle vredni , Razen za nekaj atraktivnih filmov, ki jih je že v prejšnji11^ Jj tih festival uspel dobiti v svoje programe, se namreč ^ gledalci ostajali raje doma. V napol prazni dvorani je 5o \ največkrat poleg žirije le še nekaj cineastov, medtem K ^ \ drugi prihajali skoraj izključeno le na otvoritvene in zak'J^jj) ne predstave.Morda je pikana tem preobratu, upam, da 0 ^ ni tvegano govoriti že sedaj, tudi izbira najboljšega f''^" jalfi' strani žirije občinstva. Naj bo tako ali drugače, mladi g'e°. ^1)<\ ki so bolj kot kdajkoli prej v festivalskih dneh sedeli v \e Center, so morda tudi bodoče občinstvo, ki bo v nasledn.1' g-tih še bolj znala ceniti kratki film. Še posebej, ker ga v ^ g« matografih izredno redko vidijo, pa čeprav bi bil lahko ustaljen začetek predstave igranim pred celovečercem- w *,30. septembra 1988 [A, RADIO, KINO 5. STRAN TV SPORED 30. septembra |? Video strani ^ Q| Seul: studio. Košarka, 1 5^tika S V|deo strani J2 »"deo strani ™ 01 Seul: studio, kanu, P'avanje, tenis, vključitve, Jjamizni tenis, judo, dnevni pregled, hokej, I* r,°šarka, atletika 'jj: ''deo strani llS ftPorec' 28 otroke in mlade Dediščina Evrope, {jokumei R'8anka M.ideo! M Vreme ^ "»aiscina Evrope, ;fa Ifc ??kumentarna serija S S,anka S *'deo strani f| B T/ okno ■ s C,r°Pagandna oddaja I dnevnik j? «calo tedna i * ,°Pagandna oddaja 1 ^ JBarthehSmrtv l» Kaliforniji, ameriška jO |t Pfopagandna oddaja d * Seul: Dnevni pregled ,eUK)« dnevnik 1 ^ jodobni španski film: W- Tasio I video strani i* jjjj^Oddajniki II. TV mreže: Hi1 Jo Mozaik, Tednik, ponovitev u Spreminjanja: Delavnica Marka Pogačnika, Ponovitev dokumentarne % oddaje j. 'ednik, ponovitev W Spreminjanja, ponovitev k" Jo d°k. oddaje Domači ansambli: til 30 y.nsamDe' Slovenija H 00 i\ dnevnik u koncertnih dvoran: |W Koncert orkestra SF iz CD, A Prenos "-----Zagreb I. program hfHj ^Oročila r^5ofe:serija ^ JV v šoli •"J Poročila S v šoli 4 IJV v šoli iV» ]d Pfogram plus, ponovitev 00 j5 2isanka )W 3j Poročila j Pedigre življenja, 'rti 0r> ?ladir>ska nadaljevanka c! ^ znanost 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Kriminalistične zgodbe 6/19 20.50 Zabavni program 21.50 TV dnevnik 22.10 Kulturni magazin 23.40 Program plus 1.45 Poročila SOBOTA 1. oktobra 0.50 OI Seul: studio, boks, atletika 8.00 Video strani 8.05 OI Seul: studio, rokomet, nogomet, kanu, vaterpolo, tenis, judo, rokoborba, hokej, finale, atlektika 18.10 Video strani 18.25 Da ne bi bolelo: Mikroskopija 18.40 Risanka 19.00 Vreme 19.01 Knjiga 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Naš utrip 20.15 Propagandna oddaja 20.25 Žrebanje 3x3 20.35 S. Alexander: Hrestač, ameriška nadaljevanka 21.20 Propagandna oddaja 21.25 OI Seul: dnevni pregled 22.55 TV dnevnik 23.10 Žrtev, angleški film 0.55 Video strani _Oddajniki II. TV mreže: 15.30 Ponovitev otroških oddaj 16.00 Naša pesem: Zborovodje, 1. oddaja ponovitev 16.30 Izbor tedenske programske tvornosti 18.00 Ljubezen je našla Andvja Dardvja, ameriški mladinski film 19.30 TV dnevnik 20.10 Mestece Peyton, ameriški film 21.00 Antonijeva šansa, češkoslovaški film _TV Zagreb I. program 9.00 TV v šoli, ponovitev 10.50 Poročila 10.55 14.10 15.40 16.15 17.00 17.30 17.35 17.45 18.30 19.15 19.30 20.00 20.15 22.05 22.20 0.20 Odkritje spomenika žrtvam fašizma i n komemorativna slovesnost v spominskem parku, prenos Mladinski film Kako biti skupaj Dallas, ameriška nadaljevanka Narodna glasba Poročila TV koledar Sedem TV dni Prisrčno vaši, dokumentarna oddaja Risanka TV dnevnik Concertino Veliki rop, angleški film TV dnevnik Nočni program Poročila NEDELJA 2. oktobra 0.50 01 Seul: studio, boks, odbojka, maraton, konji 11.30 Domači ansambli: Beneški fantje in Veseli planšarji 12.00 Kmetijska oddaja TV Zagreb 13.00 Video strani 13.25 Video strani 13.40 G. Zapolska: Leta in dnevi tečejo, poljska nadaljevanka 14.40 Steklina 100 let po Pasteurju, izobraževalna oddaja 15.00 OI Seul: Dnevni pregled 17.10 Poročnik in njegov sodnik, 1. del nemškega filma 18.50 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 TV mernik 19.16 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 J. Tihec:Vrtnice in kaktusi, TV nadaljevanka 4/7 20.35 EPP 20.40 OI Seul: Dnevni pregled 23.10 Video strani _Oddajniki H. TV mreže 10.00 Otroška matineja 10.45 Oliver Twist, angleška nadaljevanka, ponovitev 11.15 Cagney in Lacev, ameriška nanizanka - ponovitev 12.00 Danes za jutri 15.00 Jerez: Formula 1 za veliko nagrado Španije, prenos 17.15 Športno zabavno popoldne, vključitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Upor na ladji Bountv, ameriški film _TV Zagreb I. program 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 13.00 P opisna reportaža 13.30, »us,izobraževalna oddaja 14.00 Sen o zahodu, ameriška nadaljevanka 14.50 Mednarodni natečaj glasbene mladine, oddaja resne glasbe 15.35 Dokumentarni mozaik 17.20 Bi I Iv Budd, ameriški film 18.55 Risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Vrtnice in kaktusi- TV nadaljevanka 20.50 Ciklus filmov w. VVilerja - Male lisice, ameriški film 22.10 TV dnevnik 22.30 Program plus 0.30 Poročila PONEDELJEK 3. oktobra 9.50 Video strani 10.00 Mozaik 12.10 Video strani 16.55 Video strani 17.10 Mozaik, ponovitev 17.10 Naš utrip 17.25 Zrcalo tedna 17.40 Spored za otrotke in mlade 17.55 Makedonske narodne pripovedke 18.15 Brezno skalnih kengurujev, 1. del 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 D. Dunne. Dve gospe Grenvillovi, ameriška nadaljevanka 21.05 EPP 20.50 Omizje: O elektroniki 22.40 TV dnevnik 22.55 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Konjaništvo, reportaža iz Ljubičeva 19.30 TV dnevnik 20.00 Bienale industrijskega oblikovanja, prenos otvoritve iz Cankarjevega doma 20.15 Umetniški večer 21.45 Vesna, slovenski film _TV Zagreb I. program 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 15.40 Program plus, ponovitev 17.25 Poročila 17.25 Poročila 17.30 Otroci, pojte z nami 17.45 Miti in legende 18.00 Nekaj več, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 »Da capo«, TV drama 21.30 Znanost 22.15 TV dnevnik 22.35 Program plus 0.35 Poročila TOREK 4. oktobra 9.45 Video strani 10.00 Mozaik: Šolska TV 11.00 Tuji jeziki: Angleščina 49. lekcija 11.20 Video strani 16.10 Video strani 16.25 Mozaik 17.25 Spored za otroke in mlade 17.30 Periskop 18.15 Poročilo s problemske konference SZDL o človekovih pravicah 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.22 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Ivo Andrič: Prekleto dvorišče, drama TV Beograd 21.20 Propagandna oddaja 21.25 Osmi dan, oddaja o kulturi 22.05 TV dnevnik 23.05 Video strani _Oddajnik II. TV mreže 18.10 Angleščina, 49. lekcija 18.30 Mostovi 19.00 Medijev top 19.30 TV dnevnik 20.00 Arhitektura slovenskih pokrajin 20.20 Obrežje plesalk 20.56 Žrebanje lota 20.50 Aktualno 22.00 Katedrala sv. Trifuna v Kotorju, oddaja iz kulture Hadio ta a""'JO"1 (Avstralija; uu 10 # ^KLJUČEK MEDNAROD FESTIVALA ŠPORTNIH \'^fni (Italija), 4. V Jugosla-*i ?^'Nom (Avstralija) ob 18. W ^'STIČNIH FILMOV IN VI-S J^OGRAMOV: 1. Stenmar-lit.ru9i tek (Bolgarija), 2. Da-i» ^Press (Francija), 3. Slove-Ur? v'esen (Jugoslavija) ob S T oktobra: amer. znan. ČAROVNICE IZ EAST- ■ k0b 16- 18- in 20- uri- Pre" u'.parv. erot filma POPER IZ ,JA ob 22. uri, 2. oktobra: ^Jcr'sanka RACMAN JAKA V^OVA KLAPA ob 10. uri, Jl>^an. fant. film ČAROVNI-JJASTVVICKA ob 15., 17. in il^Va Prerr>iera amer. drame DENARJA ob 21. uri, 3. m?W amer. drama BARVA JA ob 16., 18. in 20. uri, 4. Sj amer. drama BARVA /JA ob 16., 18. in 20. uri, 5. ■: amer. drama BARVA DENARJA ob 16., 18. in 20. uri, 6. oktobra: amer. thriller film BREZ USMILJENJA ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ 30. septembra: amer komedija POLICAJ Z BEVERLLY HILLSA ob 16., 18. in 20. uri, 1. oktobra: amer. komedija MOJA AFRIŠKA AVANTURA ob 16. in 18. uri, angl. erot. komed. DOŽIVLJAJI ČISTILCA OKEN ob 20. uri, 2. oktobra: amer. risanka DOBROSRČNI MEDVEDKI ob 14. uri, amer. film DIRKA ZA ŽIVLJENJE ob 16. in 18. uri, premiera nem. krim. film PIŠTOLA ALI LJUBE ZEN ob 20. uri, 3. oktobra: Ni ki-nopredstavl, 4. oktobra: nem. krim. film PIŠTOLA ALI LJUBEZEN ob 16., 18. in 20. uri, 5. oktobra: nem. krim. film PIŠTOLA ALI LJUBEZEN ob 16., 18. in 20. uri, 6. oktobra: amer. srhljivka POŠAST ob 16., 18. in 20. uri JESENICE ŽELEZAR 30. septembra: amer. vojni film ROJEN VOJAK ob 16. in 18. uri, premiera amer. thriller filma BREZ USMILJENJA ob 20. uri, 1. oktobra: amer. vojni film ROJEN VOJAK ob 16. in 18. uri, premiera amer. drame BARVA DENARJA ob 20. uri, 2. oktobra: amer. thriller film BREZ USMILJENJA ob 16., 18. in 20. uri, 3. oktobra: amer. thriller film BREZ USMILJENJA ob 18., 18. in 20. uri, 4. oktobra: amer. znan. fant. komedija ČAROVNICE IZ EASTVVICKA ob 16., 18. in 20. uri, 5. oktobra: amer. znan. fant. komedija ČAROVNICA IZ EASTVVICKA ob 16., 18. in 20. uri, 6. oktobra: amer. komedija POLICAJ Z BEVERLLY HILLSA ob 16. in 18. uri _KAMNIK DOM_ 30. septembra: amer. thriller film ČRNA VDOVA ob 18. in 20. uri, 1. oktobra: angl. zgod. spek-takel ZADNJI KITAJSKI CESAR ob 17. in 20. uri, 2. oktobra: angl. zgod. spektakel ZADNJI KITAJSKI CESAR ob 17. in 20. uri, 3. oktobra: angl. zgod. spektakel ZADNJI KITAJSKI CESAR ob 17. in 20. uri, 4. oktobra: amer. thriller film BREZ USMILJENJA ob 18. in 20. uri, 5. oktobra: Ni kino predstavi, 6. oktobra: amer. film DIRKA ZA ŽIVLJENJE ob 18. in 20. uri _TRŽIČ_ 30. oktobra: amer. komed. TRIJE SIMPATIČNI POTEPUHI ob 17. uri, angl. zgod. spektakel ZADNJI KITAJSKI CESAR ob 19. uri, 1. oktobra: amer. komed. TRIJE SIMPATIČNI POTEPUHI ob 17. in 19. uri, premiera nem. krim. filma PIŠTOLA ALI LJUBEZEN ob 21. uri, 2. oktobra: amer. vojni film ROJEN VOJAK ob 17. in 19. uri, premiera amer. erot. filma POPER IZ MIAMIJA ob 21. uri, 3. oktobra: amer. akcij, film ZADNJA VOJAKOVA NALOGA ob 18. uri, amer. erot. film POPER IZ MIAMIJA ob 20. uri, 4. oktobra: amer. film DIRKA ZA ŽIVLJENJE ob 18. uri, amer. erot. film POPER IZ MIAMIJA ob 20. uri, film ni primeren za otroke!, 5. oktobra: Ni kinopred-stavl, 6. oktobra: amer. znan. fant. komedija ČAROVNICE IZ EASTVVICKA ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 30. septembra: amer. drama BARVA DENARJA ob 18. in 20. _KOMENDA_ 30. septembra: amer. komed. MOJA AFRIŠKA AVANTURA ob 20. uri, 1. oktobra: amer. thriller film ČRNA VDOVA ob 20. uri MEDVODE 30. septembra: FILMSKO GLEDALIŠČE: amer. film DIRKA ZA ŽIVLJENJE ob 20. uri, 1. oktobra: amer. akcij, film ZADNJA VOJAKOVA NALOGA ob 19. uri, 2. oktobra: amer. krim. film LISTA SMRTI ob 18. uri, 4. oktobra: angl. zgod. spektakel ZADNJI KITAJSKI CESAR ob 19. uri _CERKLJE_ 1. oktobra: amer. risanka RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA ob 18. uri, amer. srhljivka POŠAST ob 20. uri ČEŠNJICA 30. septembra: amer. akcij, film ZAKON MOLKA ob 20. uri __LAZE_ 30. septembra: amer. erot. film (trda erotika) POPER IZ MIAMIJA ob 20. uri, film ni primeren za otroke! _DUPLICA_ 1. oktobra: amer. akcij, film ZAKON MOLKA ob 20. uri, 2. oktobra: amer. risanka RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA ob 16. uri, amer. srhljivka POŠAST ob 18. in 20. uri, 5. oktobra: amer. erot. film POPER IZ MIAMIJA ob 20. uri, film ni primeren za otroke!, 6. oktobra: nem. krim. film PIŠTOLA ALI LJUBEZEN ob 20. uri _DOVJE_ 2. oktobra: amer. komed. MOJA AFRIŠKA AVANTURA ob 19.30 RADOVLJICA 30. septembra: angl. krim. film NAJVEČJI ROP BANKE ob 18. uri, amer. vohunski film TELEFON ob 20. uri, 1. oktobra: amer. vohunski film TELEFON ob 18. uri, ital. zabavni film IZKUŠNJE LEPE VDOVICE ob 20. uri, 2. oktobra: amer. zabavni film OGENJ IN LED ob 18. uri, angl. krim. film NAJVEČJI ROP BANKE ob 20. uri, 3. oktobra: ital. zabavni film IZKUŠNJE LE- PE VDOVICE ob 20. uri, 4. oktobra: amer. zabavni film OGENJ IN LED ob 20. uri, 5. oktobra: ital. zabavni film IZKUŠNJE LEPE VDOVICE ob 20. uri, 6. oktobra: amer. film LJUBEZEN, SEKS IN TISTO DRUGO ob 20. uri _BLED_ 30. septembra: amer. pust. zabavni film VOHUNI KOT Ml ob 20. uri, 1. oktobra: amer. we-stern film BLEDOLIČNI JEZDEC ob 18. uri, amer. film GROZLJIVI VIKEND ob 20. uri, 2. oktobra: amer. pust. zabavni film VOHUNI KOT Ml ob 18. uri, amer. film PRAVE STRASTI ob 20. uri, 3. oktobra: amer. vohun, film TELEFON ob 20. uri, 4. oktobra: angl. krim. film NAJVEČJI ROP BANKE ob 20. uri, amer. zabavni film OGENJ IN LED ob 20. uri, 6. oktobra: ital. zabavni film IZKUŠNJE LEPE VDOVICE ob 20. _ŠKOFJA LOKA_ 30. septembra: amer. film MADRIDSKA ZVEZA ob 18. in 20. uri, 1. oktobra: amer. komedija MLADI VOLKLODLAK II ob 18. in 20. uri, 2. oktobra: amer. film MLADI VOLKLODLAK II ob 18. in 20. uri, 3. oktobra: frn. drama NEBO NAD BERLINOM ob 19. uri, 4. oktobra: ital. akcijski film ODHOD BOJEVNIKA IZ BRON-XA ob 20. uri, S. oktobra: ital. film ODHOD BOJEVNIKA IZ BRONXA ob 18. in 20. uri, 6. oktobra: amer. komedija DUH PORNO ZVEZDE ob 20. uri ŽELEZNIKI 30. septembra: amer. film MLA Dl VOLKODLAK ob 18. in 20. uri, 1. oktobra: amer. akcijski film MADRIDSKA ZVEZA ob 20. uri, 2. oktobra: amer. znan. fant KOKON ob 18. in 20. uri, 5. okto bra: amer. avantur, film DIH SMRTI 007 ob 20. uri _POUANE_ 30. septembra: amer. znan. fant. film KOKON ob 20. uri, 2. oktobra: amer. avantur, film DIH SMRTI 007 ob 18. uri, 4. oktobra: amer. komedija film DUH PORNO ZVEZDE ob 20. uri _ŽIRJ_ 1. oktobra: amer. akcijski film POLICAJ No 1 ob 20. uri, 2. oktobra: amer. akcijski film POLICAJ No 1 ob 17.10 uri, 4. oktobra: argent. drama URADNA VERZIJA ob 20. uri _BOHINJ_ 1. oktobra: amer. pust*zabavni film VOHUNI KOT Ml ob 20. uri, 2. oktobra: amer. vvestern film BLEDOLIČNI JEZDEC ob 18. uri, amer. film GROZLJIVI VIKEND ob 20. uri, 6. oktobra: amer. zabavni film OGENJ IN LED ob 20. uri KRANJSKOGORSKO NASILJE NAD NARAVO Oglašamo se na članek vaše novinarke D. Sedej »Kranjskogorsko nasilje nad naravo«, objavljenem v Gorenjskem glasu 27. septembra 1988. K temu nas je spodbudil izrazito omalovažujoči odnos do varstva okolja in netočnosti v zvezi z gradnjo, stanjem ter odzivih na objezersko cesto ob Bohinjskem jezeru. Ko novinarka primerja krajinske primere in pomisleke ob rekonstrukciji mostu čez Pišnico pri Kranjski gori, kjer gre za sporno traso ceste, s prostorskimi problemi objezer-ske ceste pravi, da je takrat sporna gradnja vzdignila skoraj vso Slovenijo, cesta pa je vendar bila zgrajena vsem ekološkim dušebrižnikom navkljub (na črno seveda!) in s posmehom ugotavlja, da je bilo mnogo hrupa za - nič. Vse se je namreč lepo zaraslo in obraslo, o sprejemljivem posegu v naravo ni ne duha ne sluha. Prelepo, da bi bilo res! Ravno te dni minevajo tri leta, odkar je bila mimo vseh splošnoveljavnih pravil obnašanja v prostoru, na črno zgrajena objezerska cesta. Na krajinsko občutljivem prostoru osrednjega območja narodnega parka je na- POGODBENA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DE IA OMEGA KRANJ, Ručigajeva 31 POSLOVNE PROSTORE vzamemo v najem, v Kranju ali okolici. Manjša adaptacija ni ovira (100 ali več m2) Ponudbe po tel.: 064 21-873 (od 7. do 15. ure) ali 064 50-368 od 16. ure dalje. etnln velika rana, ki je več kot upravičeno vzbujala zgražanja in kritike ne le ekoloških duse-brižnikov, ampak vseh, ki jim prostor pomeni enkratno in nepopravljivo danost. Ali novinarka morebiti zagovarja posege, ki so nelegalni, kot je bilo kasneje ugotovljeno v vrsti postopkov, med njimi tudi kazenskem? V časih, ko je pravni red v naši družbi vedno bolj pozabljena vrednota in nujnost, ko je vedno težje vzpostavljati vsakodnevni osnovni red organizirane (in učinkovite) družbe, je tako me-nefregistično pisanje in oblikovanje javnega mnenja neodgovorno in obsojanja vredno početje. Novinarka izhaja iz dejstva, da je objezerska cesta danes že lepo zaraščena in v ničemer ne kvari krajine. Kako daleč od resničnega stanja je ta ugotovitev. Kljub kasnejšemu velikemu trudu graditelja te inkriminirane ceste, da sanira stanje, so ti posegi pomenili le blaženje in kozmetiko, ki v ekološkem oziru ni ničesar popravila. Vsakdo, ki se danes nameni po tej poti z očmi, dovzetnimi tudi za ekološke pojave, bo opazil neutrjeno, odprto in drobni eroziji prepuščeno zgornjo brežino, neurejeno odvodnjavanje ipd. Stanje, ki je drugačno, kot smo ga poznali pred to gradnjo. Da o smislu in potrebnosti take ceste niti ne govorimo in pogrevamo že starih ugotovitev. Članek je ponazorjen še s sliko, pod njo pa z opazko o minuli bojazni izpred let, od katere ni ostalo ničesar, saj se je vse zaraslo in nikjer ni videti »da bi se sploh kdaj kaj gradilo«. Neverjetno, toda resnično! Le z eno napako. Fotografija ne prikazuje te vzorčne ceste, temveč popolnoma drugo. Od vsakogar, ki nekaj sporoča javnosti ter vpliva na njeno mnenje, se pričakuje odgovorno in pošteno obnašanje. Od poklicnih delavcev na področju obveščanja to še toliko bolj. K temu jih namreč še dodatno zavezuje stanovska etika. Pričakovali bi zato, da se pred oblikovanjem informacije preveri dejansko stanje in šele potem piše. Zato tudi predlagamo, da se bolje seznanite z razvpito objezersko cesto. Z veseljem vas vabimo k temu ogledu, da vam ob tem razložimo še vrsto drugih problemov, kijih ob takih in podobnih primerih srečujemo ekološki dušebrižniki. Iz zapisnika zadnjega ogleda republiške in medobčinske urbanistične inšpekcije dne 17. avgusta 1988 izhaja (citat): »Traktorska pot ob severni obali jezera je delno sanirana, učinka, ki bi zajamčil trajno sanacijo, pa ni. Po naši oceni je cesto oziroma traktorsko pot sanirati z biotorkretom in primernim odvodnjavanjem. Enako je ostalo odprto vprašanje funkcije pašnika nad traktorsko potjo. Predlagamo, da IS SO Radovljica v sodelovanju ustreznih služb in investitorja sprejme ukrepe za dokončno sanacijo.« Narava svoje rane celi in zali-že. Prej ali slej, kar neutrudno dokazuje vsak dan. Vendar je med prej ali slej potrebno tudi GOSTILNA - RESTAVRACIJA AVSENIK »PRIJOŽOVCU« BEGUNJE NA GORENJSKEM Objavlja prosta dela in naloge NATAKARJA ali SERVIRKE Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas z dvema mesecema poskusne dobe. Pogoji: — uspešno končana gostinska šola, smer strežba; — vsaj 3 leta delovnih izkušenj, — poleg obvladanja slovenskega jezika, je zaželeno tudi znanje nemškega in delno angleškega jezika. Osebni dohodek po dogovoru. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Grega Avsenik, Gostilna - restavracija »Pri Jožovcu«, 64275 Begunje na Gorenjskem. več deset ali tudi sto let. A človekovo življenje je tako kratko in kaj zato, če v tem času živijo in minevajo cele generacije ljudi. In med njimi bi se verjetno dobil tudi kakšen, ki mu ni vseeno, kako in v kakšnem okolju živi ali životari. Mišljenje, da bo narava že znala popraviti za nami je hudo nevarno izhodišče za jutrišnji dan. Čez tisoč let gotovo ne bo več uzreti številnih brazgotin, ki smo jih napravili v krajini, vendar se po tej logiki kaj lahko pripeti, da takrat ne bo moč srečati niti človeka. ■ O tem, kaj pri. gradnji ceste in mostu pri Kranjski gori pomeni posek »nekaj« smrek ne bi sodili, ker to ni na območju narodnega parka. Svoje naj povedo tisti, ki o teh »brinah« lahko in morajo več vedeti po strokovni plati. Menimo pa, da je pri vseh prostorskih posegih vedno bolj potrebno iskati krajinsko najmanj nasilne posege. To je načelo, ki ga moramo spoštovati v nasprotju s poprej omenjeno logiko. Tudi za naše živetje in preživetje. Bled, 27. 9. 1988 Triglavski narodni park Marija Župančič - Vičar ELPKN TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA p.o. BEGUNJE ŠT. 1, BEGUNJE NA GORENJSKEM Na osnovi 9. člena Pravilnika o delovnih razmerjih, Pravil01' ka o notranji organizaciji in seznamu del in delovnih nalog1" sklepa komisije za delovna razmerja DO ELAN objavlja"10 prosta dela in naloge 1. SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA III 2. MANJ ZAHTEVNA KUHARSKA DELA POGOJI: AD 1.: Višja izobrazba lesne smeri, 2 leti delovnih izkušenj1,8 enakih ali podobnih delih in poskusno delo 4 mesece. AD 2.: IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja sme,r kuharstvo ali KV kuhar, do 1 leta delovnih izkušen]' opravljen tečaj iz higienskega minimuma in poskusn0 delo 3 mesece. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska Ml žba ELAN tovarna športnega orodja, Begunje na Gorenj' skem, 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po preteku 0" jave. IZBRALI SOZMflS 0pe ljuo kiji Več, niv Do/ W. na V MERKURJEV! prodajalni v GLOBUSU v prvem nadstropju v Kranju vam nudijo STISKALNICE za sadje različnih velikosti in MLIN za sadje po zelo ugodni ceni 385.149 din. PLODOVI SONCA IN ZDRAVE ZEMLJE VET1N1H KOZARCIH £ OZIMNICA '88 V TRGOVINAH, KI IMAJO RADE SVOJE KUPCE <^r je v Chengdu s službenim avtom in šoferj6^ ^, chengdujskega letališča peljal v mesto. ^ , ^ smo zastrupljali s pivom Lanzhou pijui, r^afjk\ ljevali smo vaščane, ki so — namesto, da bi d.J \ j spremljali programe satelitske televizije — PrJ ^ jali na okno in se zabavali ob nenaviidno l-A ^ obrazih z dolgimi nosovi. Tri ure dolgo so nepjj ^ čno buljili v program v živo, potem ko so se* |iV( svoje jake dali spat. 1 \ JI Nekaj svinjskih družin je bilo na vaški P, di pred osrednjim templjem, a glavni so bu'^^ na katere se (morajo) krepko zanašati. Daje1 ^ \^ obleko, gorivo (iz iztrebkov), kosti, meso, irj ^ <: t( jogurt, sir in maslo. Toda ubiti njegovo ve' (j ^ stvo je neverjetno ponižujoče. Mesarji so ta|* J čolnarjih (katerih čolni so narejeni večinOIj0j.1 jakove kože) in pogrebcih najnižji družbeni 5 ^ kw večjih mestih, z večjo porabo mesa, zaposlil0' ^ ta slimanske mesarje, ki nimajo predsodkov p ^< zakonu. Na deželi, dasiravno je cel Tibet en» y \^ la, v jakov sapnik natlačijo blata, se čez uro jfo jo in dobijo mrtvega jaka... .J \ (se nad*"^ septembra 1988 7. stran ( v manjšini. ti dokler smo lakirali, je šlo gladko! ti Wsmo občutljivo ljudstvo. Vse občutimo "a svojih hrbtih. ti sPecia/iteta nacionalne kuhinje: »Požrite *e živil« Lepša bodočnost je že za nami. ti Nevarno je od policije zahtevati večjo prizadevnost na delovnem mestu. ti Ko je prišla resnica, je streljal v samoobrambi. ti Neron ni zažgal Rima. Požar je izbruhnil zaradi okvare na električnih inštalacijah. \ / ti Vse več je poti v socializem, na katerih je obvezna uporaba verig. ti Največ programov ima stroj za pranje možganov. iz knjige »češljanje jezika«, Rad, Beograd, 1982. izbral in prevedel Edo Torkar. »iT SS£r~ Urednikova beseda Današnje odprte strani smo odprli ustavnim spremembam in procesu pred vojaškim sodiščem. Profesor Miha Naglic iz Žirov piše o mmer}u med bratstvom in enotnostjo, Cveto Zaplotnik je pripravil poročilo z zasedanja republiške skupščine, kjer so delegati razpravljali o predlogih ustavnih sprememb, svoj pogled na spremembo ustave sta prispevala tudi publicist iz Ljubljane dr. Rado Bordon in kmet iz Zmirtca pri škofji Loki, predsednik slovenske zadružne zveze Ivan Oman. Na četrti strani lahko preberete razmišljanje sociologa in publicista Pavleta Gantarja o primeru janša, Vine Bešter pa se je o procesu pred vojaškim sodiščem pogovarjal s predsednikom in članom odbora za varstvo človekovih pravic Igorjem Bavčarjem in Bojanom Korsiko ter z vsemi štirimi obtoženimi. Naslednje Odprte strani bodo izšle v petek, 14. oktobra in jih bomo odprli aktualnim dogodkom v Sloveniji in Jugoslaviji. Vabimo vas k sodelovanju. Leopoldina Bogataj ia naglic toed bratstvom in enotnostjo > ^slovanski narodi so stoletja hrepeneli po tem, da bi se osvobodili tujega gospodar-^tifjse združili v lastni, skupni državi. v jutru, ki so ga dočakali pred 70 leti, se jim je ta ^ JSgvinski sen sicer izpolnil, vendar se je že v naslednji noči sprevrgel v pravo moro. slLPo krvi, bratranci po jeziku in tujci v kulturi (1) niso zmogli poiskati prave mere *^osti v medsebojnih razlikah. Vsakokratna »enotnost« je bila taka, kakršno je diktiral jjsrat« — v prvi Jugoslaviji velikosrbska buržoazija z dinastijo Karadjordjevičev, v s^jl|«Lse je zrušila zaradi notranjega razdora in zunanje agresije, že nekaj let pa smo ^razkroju »brionske«, na avnojskih temeljih zgrajene Jugoslavije, katere enotnost so Ropali »meščanska desnica«, »kosovski separatizem«, »slovenski sindrom« in še kaj. bratje so zdaj spet na tem, da poiščejo novo možnost sožitja ali pa se razidejo. To fle cjre več za sen ali vizijo, gre le za iskanje trezne in jasne formule sožitja — raje kot ^Jnotene »enotnosti« — in njeno ustavno sankcijo. J^tvorcev obeh Jugoslavij in avnojski temelji pa so nam še vedno za izhodišče. eS ftf18' leta. sredi najhujše 'e a re- ko sta se dr- Janez Al J & RJ m nJe8°v Prijatelj dr. •j ^i>PgulJa sprehajala po Za-n naoževala o Jugoslaviji, stolet ni sen je takrat v P1 j\i Jajdaljnovidnejših politi iiv0 0z°reval v povsem ures-{ zamisel. Naenkrat se 10^|^S^vi in začne razlagati i J.j| U<»2 urejeval državo, bi vpošte-I* jj^hg^djl drŽavo, a oziral bi se Narodno življenje ima ^ojno tendenco v svojem raz- koJ ^ lu$a se v politični, gospodaric 11, Miturni <:m*»ri po teh tenden- P'tlu^s stat'raJmo' katera izmed je^Sl^eri narodnega razvoja nas zbližuje in katera razd-«Do?P?darsko ima kmet ali dela- \J \ SJ bo Hrvat' Srb ali Slovenec, 9» K interese, a niti politično nismo tako daleč drug od drugega: vsi hočemo biti en sam narod, združeni v eni državi, vsi smo za ravnopravnost vseh plemen. Ostane en edini moment, ki nas deli, to je kulturni ali bolje versko-kulturni. Pri urejevanju ustave moramo torej vse stvari, kjer je mogoča medsebojna borba in spor. potisniti kolikor mogoče v ozadje, izolirati in lokalizirati...(2) Bratstvo in enotnost na štiri načine 70 let po rojstvu prve Jugoslavije na Dedinju in 45 let po spočetju druge v Jajcu, v času, ko se na Kosovu bije bitka za tretjo, spet vneto razpravljamo o tem, kakšna naj bi bila naša skupna država in očitno postaja, da se naši pogledi v tem oziru razlikujejo bolj kot kdajkoli poprej. Jugoslovanski narodi sicer želijo ostati v skupni državi, njen notranji ustroj pa si vsak predstavlja po svoje. Razlike v pogledih in hotenjih se vedno znova še posebej izrazito pokažejo tedaj, ko se sprejema temeljni akt državne ureditve — ustava. Ta temeljna nesoglasja so se sprevrgla v oster politični spopad že ob sprejemanju prve jugoslovanske ustave; že takrat so se razkrili štirje različni modeli jugoslovanske državne ureditve (3), ki so pravzaprav v igri še danes: 1. velikosrbski hegemoni-stični centralizem: kot največji — in ne tudi večinski! — narod so Srbi vedno stremeli k centralistično urejeni državi; z vidov- dansko ustavo so starosrbski demokratični ustavni model vsilili »osvobojenim« provincam in danes spet težijo k temu, da bi se o vsem odločalo v Beogradu in po njihovi pameti; 2. hrvaški (kon)federalizem: pravica vsakega naroda do samoodločbe — vključno do odcepitve — naj se udejanja v okvirih (kon)federa-tivne državne ureditve; 3. jugoslovanski unitarizem oz. integralno jugoslovanstvo: konflikt med srbskim centralizmom in hrvaškim (kon)federalizmom naj se preseže v integralnem ju-goslovanstvu, v vsestranski medsebojni integraciji, v moči in enotni državi in ob hkratnem onemogočanju srbskega hege-monizma. Ta tendenca se še posebej izrazito pokaže pri federalnih uslužbencih, zlasti vajaških, pri »Muslimanih« in sploh v SR BIH, pri hrvaških Srbih in ne nazadnje pri nekaterih vodilnih političnih osebnostih, ki se opredeljujejo predvsem za »Jugoslovane« in šele nato za tisto, kar so po materi: Tito, Kardelj, Ba-karič, Šuvar... (Seveda stvari v praksi niso tako enostavne, kot jih zaradi boljše razvidnosti povzemamo v tej shemi. Kako je npr. mogoče Kardelju — avtorju epohalnega dela o razvoju slovenskega narodnega vprašanja, idejnemu tvorcu socialističnega samoupravljanja in očetu »brionske« ustave (1974), ki je dala našim narodom in narodnostim več samostojnosti kot katerakoli druga od prejšnjih jugoslovanskih ustav — pripisovati tudi in-tegralistične tendence?! — Krivo je tisto temeljno protislovje naše družbenoekonomske ureditve in političnega sistema, po katerem imamo na eni strani razglašeno socialistično samoupravljanje, na drugi pa arhaično partijsko načelo demokratičnega centralizma, na eni deklarirani federalizem in enakopravnost narodov, na drugi prikriti unitarizem federalnih organov, na eni strani težnjo k tržnemu gospodarstvu, na drugi neprestano vmešavanje politokracije v ekonomske tokove... skratka same povsem nezdružljive reči. Nekdaj uspešni hibrid (»potomec staršev z različno dedno zasnovo« (4) ) se je izrodil v bastarda. Morali se bomo odločiti: ali za neostalinistični realsocializem z demokratično fasado ali za odkrito socialistično demokracijo! Srednje poti očitno ni več in odlaganje odločitve samo podaljšuje agonijo.) 4. slovenski avto-nomizem: teži k Jugoslaviji, ki bi, močna navzven, dopuščala visoko stopnjo notranje avtonomije. Slovenci smo zaradi svoje ne-številnosti in izpostavljenega geopolitičnega položaja nagnjeni oz. prisiljeni k gospodarskim in političnim kompromisom, pri čemer pa smo vseskozi zelo občutljivi za svojo kulturno avtonomijo. Očitno je, da k podobni rešitvi težijo tudi Makedonci in različne narodnosti — če je verjeti vse številnejšim Albancem, da niso separatisti. Črnogorci se pa tako ali drugače štejejo za srbsko elito ( »Roden u Cetinje, umro na Dedinje.« ). In tako smo v opisani četver ni strukturi zajeli vso paleto jugoslovanskih narodov in narodnosti. Nacionalnega vprašanja pa s tem še nismo rešili. Bratstvo kot enotnost nasprotij Kako zdaj vse te razlike in nasprotovanja združiti v enotnem okviru? Tako, da poiščemo najmanjši skupni imenovalec, tisto, kar nam je vsem skupno in kot tako solidni temelj združitve. Združitve pravim, ker niti v prvi niti v drugi jugoslovanski skupnosti ni šlo toliko za združitev kot za zedinjenje s težnjo po zli- tju; ni šlo za ohranitev bogastva razlik v enotnosti, temveč za težnjo po ukinjanju le-teh v uniformiranosti. Velikosrbski hegemo-nizem in integralistično jugoslovanstvo nista zmožna tolikšne politične modrosti, da bi dopustila resnično avtonomijo manjših narodov ali pa za to zahtevata previsoko ceno: glavni jugoslovanski finančni tok se že vseskozi giblje v tisti smeri, v kateri teče Sava, največja povsem jugoslovanska reka, od severozahoda proti jugovzhodu — od tistih, ki še kar dobro delajo in zato tudi nekaj imajo, k tistim, ki jim je bilo — zgodovinsko gledano — življenje bolj neprestani boj kot marljivo delo, ki se tako vse do danes niso navadili živeti od lastnega dela in bi raje še naprej delili »bratski« dohodek kot vojni plen. Zgodovinske izkušnje so pokazale, da nobena jugoslovanska skupnost, ki nastane tako, da se eden od različnih modelov vsili vsem drugim, ne more dolgo trajati. V stari Jugoslaviji je prevladovala enotnost na srbski, v novi pa jugoslovanski način, pri čemer sta tako prva kot druga dali določene koncesije tudi hrvaškemu in slovenskemu modelu (sporazum Cvetković-Maček, »brionska« ustava). In zdaj, ko je brutalni srbski hegemonizem spet v ofenzivi, ga lahko obvlada le še poslednji varuh »bratstva i jedinstva« (beri: unitarističnega jugoslovanstva) — JLA — kar pa bi pomenilo kvečjemu to, da nas postavijo z dežja pod kap. Velesrbski in vsejugoslovanski model nista zdržala 70 let trajajoče preizkušnje in če bosta vztrajala pri državni ureditvi, v katero sta nas zapeljala, bosta samo še podaljševala njeno agonijo. Trajno sožitje Jugoslovanov je možno le, če se odrečemo vseobsegajočemu centralizmu in unitarizmu ter se poenotimo in ze-dinimo v tistem, kar nam je res skupno: v volji do življenja v državi, ki ostane socialistična (kon)federativna republika, znotraj katere se udejanjata skupna obramba in zunanja politika, v vseh drugih — neusklajenih — vprašanjih pa naj vsaka (kon)federalna enota odloča avtonomno. In prav to je že omenjeni najmanjši skupni imenovalec. Jugoslavija ima pomen za Slovence in za ostale narode v njej samo, ako so v njej zajamčeni: njihova enakopravnost in zaščita njihove nacio- nalne neodvisnosti ter pogoji za njihov skupni družbeni napredek. (5) Jugoslavija, kakršna je, te funkcije ne more več vršiti. Za narode, ki bi hoteli v korak s časom in evropskimi sosedi, postaja neznosno breme. Temeljite spremembe so nujne; popravilo fasade ne zadostuje, potrebna je rekonstrukcija, ki zahteva: osvobajanje državljanske iniciative, podjetniške svobode in demokratično nacionalno emancipacijo. Omenjene tri razvojne smeri so medsebojno povezane in pogojene. Če naj bi bila ustava najvišja norma v jugoslovanski skupnosti in na ta način obvezovala vse državljane, mora, kot Je bilo prepričljivo izraženo v več kolektivnih dokumentih, izpolniti vsaj naslednje minimalne pogoje: a. izhajati iz individualnih človekovih pravic in državljanjskih svoboščin; b. zagotavljati kolektivne pravice nacij in nacionalnih manjšin v večnacionalni skupnosti; c. odstraniti ideološke in politične postulate, ki so nezdružljivi z modernim pravom in d. biti sprejeta po ustrezni demokratični proceduri. (6) Če pa takšna demokratična ustanovna rekonstrukcija Jugoslavije ni možna, potem je bolje, da gremo narazen. Bratstvo na način »enotnosti« pač ni edina možnost sožitja in obstoja! Socialistično samoupravljanje »ne prenese unitarizma in ne ustvarja nekakšnih novih državnih nacij, ampak daje svobodo obstoječim narodom.« (7) OPOMBE 1. i. Cankar, Slovenci in Jugoslovani, 1913 2. Slovenec, »političen list za slovenski narod,« leto xlvi, štev. 254 z dne 5. 11. 1918 3. Prim. H. Sundhaussen, Gesc-hichte Jugoslavviens 1918-1980, Stuttgart 1982, stran 42 4. Slovar slovenskega knjižnega jezika i 5. E. Kardelj, Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, Lj. 1957, Stran 389-390 6. Teleks, štev. 38, 22. 9. 1988, stran 10 7. Kardelj, navedeno po Enciklopediji Slovenije i, Lj. 1978, stran 359. CVETO ZAPLOTNIK Ustavna vprašanja: sedem slovenskih NE-jev Vse globlje nezaupanje otežuje spreminjanje ustavi? Ljubljana, 28. septembra — »Postopek sprejemanja ustavnih amandmajev spremlja vzdušje vse globljega nezaupanja med narodi in narodnostmi ter med republiki mi in pokrajinama v Jugoslaviji. To nezaupnanje se je, na žalost, v zadnjem času še stopnjevalo,« je v sredo na zasedanju republiške skupščine dejal Miran Potrč, predsednik skupščinske komisije za ustavna vprašanja in predsednik skupščine"! »Težko bi trdil, da je glavni vzrok za to razprava o spremembah ustave, vendar pa je res, da so se ob tej razpravi jasneje izrazile mnoge razlike v pogledih in persplT ktivi odnosov v Jugoslaviji in posebej v Srbiji, kar je nezaupanje še okrepilo. Prav nezaupanje je vplivalo na to, da so zadnja leta v družbeni praksi poudarjene preTT vsem razlike, včasih tudi v poenostavljeni in pretirani obliki, kar še stopnjuje njihov pomen... Ker je nezaupanje tudi posledica mnogih negativnih izkušenj uveljavljanja sedanje ustave in ker mnogih nesprejemljivih zahtev in predlogov v javni razpravi o amandmajih ni bilo mogoče spremeniti, je to dejstvo bilo in ostaja najtežja okoliščina, v kateri poteka sprejemanje sedanjih ustavnih amandmajev. Vsaka realna politika pa mora to dejstvo upoštevati." Razprava o spremembah in dopolnitvah zvezne ustave prehaja v sklepni in najpomembnejši del. Zvezni zbor bo predvidoma 18. oktobra določil predlog dopolnil, o soglasju k predlogu pa naj bi pokrajinske oz. republiške skupščine odločale v času do 22. novembra, več kot leto in pol trajajoči postopek spreminjanja ustave pa naj bi sklenili 25. novembra, pred praznikom dneva republike, ko naj bi razglasili spremembe ustave. Ko v Sloveniji ocenjujejo predlog amandmajev k ustavi SFRJ, ugotavljajo, da so številne pripombe iz javne razprave bistveno vplivale na vsebino dopolnil, pri tem pa je bilo upoštevano tudi veliko slovenskih stališč in predlogov. Spomnimo se: republiška skupščina je ob obravnavi osnutka ugotovila, da štirinajst predlogov za Slovenijo ni sprejemljivih in da za te ne bo dala soglasja. Dejansko je bilo celo šestnajst takšnih predlogov, saj so nesprejemljive pristojnosti zveznega sodišča zadevale kar tri dopolnila. Skupščina je tedaj tudi sklenila, da je treba izboljšati besedila nekate- Slovenske posebnosti Miran Potrč, predsednik komisije skupščine SRS za ustavna vprašanja: »Med vsemi republiškimi in pokrajinskimi skupščinami je le slovenska že ob predlogu predsedstva SFRJ hkrati s soglasjem sprejela posebna stališča, v katerih je jasno opredelila kriterije za presojo vsakega predloga amandmajev ter jasno in konkretno opozorila, kateri predlogi predsedstva SFRJ ne ustrezajo tem izhodiščem. Naša skupščina je bila tudi edina, ki je po končani javni razpravi o osnutku amandmajev ugotovila, kateri predlogi so nesprejemljivi in katerim ob končnem odločanju ne bo dala soglasja. Prav tako je le slovenska skupščina načelo soglasja k spremembam ustave, ki ga sicer sprejemajo in priznavajo vse skupščine, izrazila s čvrsto opredelitvijo, da bo ob soglasju k predlogu razpravljala in odločala o vsakem predlogu posebej, je pa tudi edina skupščina, ki mora, ko bo določen predlog ustavnih amandmajev, odločati o tem, ali bo razpisala referendum.« Zemljiški maksimum v ustavi Slovenska skupščinska komisija za ustavna vprašanja ne vztraja več pri tem, da spremenjena ustava ne bi vsebovala zemljiškega maksimuma in da naj bi ga določala republiška ustava ali republiški zakon. Stališča pa ne spreminja, saj še vedno meni, da taka ustavna določba ni napredna. Za kompromis se je odločila zato, ker bi v primeru nesoglasnosti obveljal desethektarski zemljiški maksimum. To pa bi bila še veliko slabša rešitev. Predsednik republiške skupščine Miran Potrč se je ob tem vprašanju pogovarjal tudi s predstavniki Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine, ki prav tako niso zadovoljni s predlagano rešitvijo. Skupščina se je obvezala, da bo pri sprejemanju nove ustave vztrajala pri tem, da se tudi lastnina kmetov ne bi omejevala z ustavo. Največja soglasnost o gospodarskih vprašanjih V ustavni komisiji ocenjujejo, da se predlog najbolj razlikuje od osnutka ustavnih sprememb v tistem delu, ki govori o družbenokonomski ureditvi. Čeprav je še nekaj nejasnosti in razlik v stališčih, je pri gospodarskih vprašanjih največja stopnja soglasnosti. V delu o političnem sistemu formalnih nesoglasij ni, pričakovanja in zahteve po spremembah pa so bile večje od predlaganih. Dopolnila, ki zadevajo odnose v federaciji, so v predlogu ustave precej boljša kot v osnutku, vendar je tudi še v predlogu nekaj določb, ki jih bo treba izločiti in za katere slovenska skupščina ne bo dala soglasja. rih predlogov, hkrati pa je zvezni ustavni komisiji predlagala, da s soglasjem drugih skupščin dodatno obravnava 22 slovenskih predlogov, ki jih nista vsebovala ne predlog predsedstva SFRJ ne osnutek ustave. Zvezna ustavna komisija je od šestnajstih za Slovenijo nesprejemljivih stališč v celoti upoštevala sedem predlogov in iz osnutka črtala določbe o monopolnem dohodku, o pristojnosti federacije na področju vzgoje in izobraževanja, o pristojnosti zveznega javnega tožilca in pristojnosti zveznega sodišča; da na zadnji stopnji odloča o izrečeni smrtni kazni, upoštevala pa je slovensko stališče o strategiji tehnološkega razvoja, družbenih organizacijah in društvih in o pristojnostih federacije pri rednih sodiščih in javnih tožilstvih. Od skupno 37 slovenskih predlogov, ki naj bi jih uveljavili v predlogu ustave, je bilo v celoti sprejetih 21 in smiselno upoštevanih sedem. Od 22 dodatnih predlogov je šest vključenih v dopolnila, en predlog delno, enega še proučujejo. Sedem NE-jev Od devetih za Slovenijo nesprejemljivih predlogov, ki še niso uveljavljeni, republiška skupščinska ustavna komisija predlaga, da dva ne bi bila pogoj za sprejem ustave, za ostalih sedem pa meni, naj skupščina še naprej vztraja in naj ne da soglasja. Gre za amandmaje o financiranju JLA, o pristojnostih zveznega sodišča, da odloča o kršitvah človekovih svoboščin in pravic, o pristojnosti federacije na področju državne varnosti in pri urejanju temeljnih odnosov v zadružništvu, o dvetretjin-skem odločanju delegatov v zboru republik in pokrajin, o volitvah člana predsedstva SFRJ. Poglejmo še na kratko, kakšno je ozadje sedmih slovenskih NE-jev! • Slovenska ustavna komisija meni, da je področje državne varnosti dobro urejeno v sedanji ustavi in da zato ni treba ničesar spreminjati. • Kar zadeva financiranje JLA, je slovenski predlog tak, da bi zadržali prispevek republik in avtonomnih pokrajin po narodnem dohodku. Predlog, ki za Slovenijo ni sprejemljiv, predvideva sprejetje zveznega zakona, s katerim lahko določimo kot prihodek federacije za financiranje JLA davek iz dohodka in posebni prometni davek. • Po mnenju ustavne komisije ni utemeljenih razlogov, da bi federacija povečevala pristojnosti na področju zadružništva, zato predlaga, da se del 35. amandmaja črta. • Predlog za spremembo načina izvolitve člana predsedstva (izvolitev v republiški skupščini naj bi potrjevala še zvezna) je v nasprotju s te- 1 1 m UF' 1 >: meljnimi načeli o položaju republik in pokrajin ter njihovih skupščin. • Rešitev, ki predvideva namesto soglasja v zboru republik in pokrajin dvetretjinsko večino, ni skladna s stališči republiške skupščine, ki se je v ustavni razpravi odločila, da ne bo pristala na spreminjanje pristojnosti obeh zborov. • Za Slovenijo tudi ni sprejemljivo dopolnilo, da se sodno varstvo vseh človekovih svoboščin in pravic prenaša na zvezno sodišče, iz predlagane vsebine pa tudi ni razvidno, za kakšne kršitve ustavno določenih človekovih svoboščin in pravic gre in na kateri stopnji naj bi odločalo zvezno sodi* Šest predlogov je po m^j ustavne komisije sprej^j vih le pod pogojem, če J odpravljene nejasnosti H boljšano besedilo. To predvsem za določbe o vi tehnično-tehnoloških | mih, o nasprotjih med rep" škim in zveznim zakonofl davčnem sistemu, o prisw sti zveznega sodišča, djj zadnji stopnji odloča o gd darskih sporih, o pristoji ustavnega sodišča, da odlo' skladnosti splošnih akto1 vsemi zveznimi zakoni inas S s »ki. Jo-Pa Pol *b< ia? Iz delegatske razprave Jovanka Cetina: Še naprej moramo vztrajati pri uveljavit^ stih predlogov, ki so za Slovenijo le pogojno sprejemljivi, n bej pa bi opozorila na težnje, da bi se organizacije s podf^ elektrogospodarstva, pošte in železniškega gospodarstva izd^ le iz združenega dela in uveljavile administrativni koncept fki i* Me lit ta ■1 fej '•h Stane Vlaj: Ne strinjam se z opredelitvijo, da bi že boljša o$ ložitev amandmajev in njihovih točk odpravila nejasnosti-polnila morajo biti napisana tako, da ne zbujajo nobenega*^ ma. Ekonomske amandmaje ocenjujem pozitivno, sicer paj bolj skrbi, kaj bo prinesel paket 43 zakonov, ki jih obljubljaj Pl zna vlada in ki naj bi predstavljali gospodarsko reformo. Zv^ ji zbor bi moral določiti predlog takšnih dopolnil, da bi bila ^ sprejemljiva in da bi bili soglasni. Republiška skupščina ^ ^ storiti vse, da bi se izognili očitku, da je, denimo, Slovenija , ^ kirala sprejem potrebnih ustavnih sprememb. Nove ustav^.^ bomo mogli pripraviti v kratkem času, predvsem pa ne b'r^ ^ delovanja mladih in brez strokovnih, znanstvenih analiz. ^ Geza Bačič: Časi za kakovostne ustavne spremembe so *. ka dan bolj dramatični. V delu jugoslovanske skupnosti že zgu^ *P jo občutek za razsodnost, realnost, predvsem pa za odgovori* ^ kako bomo skupno živeli v Jugoslaviji, nekateri bi radi kaf. ^ ulici sprejemali ustavo... Letošnja raziskava slovenskega ja, j *a ga mnenja je pokazala, da so anketiranci, še zlasti tisti z viSJ, ju visoko izobrazbo naklonjeni ustavnim spremembam, venda* ((j kakšnimkoli, temveč takšnim, ki bodo dale organizacijam z^ ^ ženega dela več samostojnosti, sprostile zasebno pobudo.- ^ 4( 81 odstotkov vprašanih je tudi odgovorilo, naj republike oh* k jo sedanjo samostojnost ali naj jo še povečajo. Tone Pavček: Ob izjavi predsedstva SFRJ o tem, da bo vztraj da se uskladijo stališča federalnih enot, se sprašujem, ali J*, obvezno navodilo, napotek, ukaz in — ali ne sprejemajo nih sprememb delovni ljudje, državljani Jugoslavije... M*1 .a slovenske skupščine, da ustave ni mogoče spreminjati i*1^ ljudstva, je zelo obvezujoče. O vsakem slovenskem »ne* $i odločajo ljudje na referendumu. Ustava ne more biti samo*jv va zveze komunistov, temveč vseh državljanov, zato naj tudj o njej glasujejo. V nasprotnem primeru naj bo obvezujoča s za člane zveze komunistov. Samo Gliha: Ob ustavni razpravi in sprejemanju dopol11 J! smemo dovoliti kupčkanja, mešetarjenja ali kakšnegakd1*0f pričevanja. Končni predlog naj vsebuje le tisto, kar je dog? J jeno in za vse sprejemljivo. Določeno odstopanje in prilagaj ^ skupnim interesom je možno v zakonih, v ustavi pa najbrZ Vlado Klemenčič: V zadnji fazi spreminjanja in sprejem^ ustave gremo lahko po načelu »do kraja«, češ edino naše zan (ji so pravilne in jih je še treba uveljaviti, vendar to zahteva jj nekaj politične modrosti, razmislek o tem, kakšne bodo p°s ^ ce za nadaljnje življenje v skupnosti. Mislim, da imamo la^ij' do ustavnih sprememb pozitivni odnos, saj smo pomembno ^ vali na njihovo vsebino. Nekateri, denimo, še danes nism0« vsem prepričani, zakaj so naši argumenti prevladali, ko odločalo o zboru združenega dela na zvezni ravni. H petek, 30. septembra 1988 j/mm 9. STRAN ©ffitEffiSSOTKMJLA« RADO BORDON »Sežgite svoje zakone!« nji sem v Gorenjskem glasu z dne 1. *Prila letos, na teh Odprtih straneh, ?*Pisal nekaj svojih misli o ustavni J*12' danes in jutri, sem izrazil tudi plenje, da le s krpanjem ni mogoče ^oblikovati takšnega pravnega akta, akršen je Ustava, da s takim ravna-Jem ni mogoče pravzaprav rešiti ni-^Sa'', kajti krpanje bi nas utegnilo Popeljati v še hujšo družbeno krizo, P že ne v pravcato katastrofo, izpisal sem tudi, da bi se morali v jj?si samoupravni socialistični druž-A° vseh vprašanjih, ki nas vznemir-Pj°, o vseh naših pravnih dejanjih F^ovoriti nanovo, pošteno in od kri-P» se o našem prihodnjem skupnem ^'jenju dogovoriti glede na izkuš-le. ki smo si jih pridobili v doseda-NCm skupnem sožitju, vsa naša pra-TJ18 dejanja pa uskladiti predvsem P^de na zgodovinsko, civilizacijsko, Ijspodarsko, kulturno in še kakšno Ijzličnost ter glede na razvojno stop-R°. ki so jo narodi in narodnosti, 5"rUženi v jugoslovanski federaciji, do segli doslej. !if. "°ltairovo opozorilo P* s krpanjem zakonov ni mogoče (Preurediti in prenoviti družbe, ki se P* znašla v hudi zagati, je menil tudi 5'Oveči francoski razsvetljenec, knji-I^Vnik, filozof in zgodovinar Voltaire ? Pravim imenom Francois-Mane £rouet, 1694-1778), ko je tako rekoč jP* pragu velike francoske revolucije opisal besede, ki sem jih postavil v !?*slov tega svojega prispevka. A izbral jih nisem tjavdan. P svojim pozivom tedanjim francoskim oblastnikom v Franciji je Vol-j*ire le izrazil svoje prepričanje, da *% mogoče do dobrih zakonov priti *too tako, da se stari zakoni »sežge-»°* oziroma odpravijo, namesto njih ^Ustvarijo docela novi zakoni, po-|?'loma različni od tistih, ki so dru-D° pripeljali v brezizhodno krizo (in azadnje v revolucijo). , udi naša socialistična revolucija je [daj, ko se je v naši državi oblikova-a nova oblast, ustvarila nove zako-de> ki naj bi zagotovili graditev nove r^žbe po načelih marksizma-leni-'2ma, predvsem pa po vzoru sovjet-*e boljševiške družbe. V desetletjih j*° vojni smo Jugoslovani dobili več ovih ustav, ki pa se vse do zadnje f^zne ustave, sprejete leta 1974, ni-mogle otresti nekaterih že zdav-j£} preživelih, dogmatskih ideolo-j*1" osnov. V strahu za »čistost« jj^ologije, na kateri sloni naša »sa-, ^Upravna socialistična« družba, se d* Dol' danes> na Pragu 21. stoletja, naši J^.'t'čni teoretiki in praktiki ne mo-"'A st ^a'' pa nemara tudi nočejo) otre-xt 11 nekaterih ideoloških dogem, za-^ {j!Sar,ih predvsem v temeljnih načeli" ustave, čeprav je praksa jasno po-azala, da na njih ni mogoče graditi oderne, demokratične, gospodarno uspešne države. amesto da bi se lotili sestavljanja jrye zvezne ustave in novih republi-*'n ustav, ki naj bi jugoslovanskim prodom in narodnostim, združenim [Jugoslovanski federaciji, zagotovile s5fse da hiter izhod iz splošne go-.Podarske, družbene, politične, mo- k 54 j'f'e in še kakšne krize, so se naši ^pbm zakonodajalci, ki imajo v ja°J'h rokah monopol oblasti, rajši Ust k novemu krpanju zvezne ^.^9ve i2 leta 1974, pri čemer naj bi v M*i 0sta'e nedotaknjene vse tiste [*ološke usedline in naplavine, ki zavirajo naš razvoj in prepre-[J^jo, da bi se naša država čimprej či, . vsaJ približala naglo razvijajo-e in napredujoči Evropi. Jjle vroče poletje, ampak tudi !!Jta jesen v-- pjp^etku aprila, ko je zima pri nas cv Mu*-aJa^a v pomlad, še ni bilo moč ■tii ^a D0 J kmalu prišlo do vro- 1 Ji ve?*..P°letja, kakršno je po vsej Slo-S|/|fJi zakuhal predvsem zdaj že pro-jLJ1 ljubljanski vojaški proces proti 0vc ti k v?1 tel Vjyerici. Še manj pa je bilo pričako Hj da bo prišlo tudi do vroče jese t>ri la.1 friAV kakršni smo prav zdaj, ko ne-- zakovani val razburkanih nacio- gj,'stičnih, političnih in raznih dru-^ (še ne docela opredeljenih) stra-^PrePlavlja predvsem socialistični ^Publiki Srbijo in Črno goro ter po-Vri t-u<*' v ^ru8e predele naše skupil države. Pri tem je hudo in bridko f4h se v takin zaostrenih razmera X Jugoslaviji dejansko že začetki' četudi za zdaj le še v besedah, 'šri^šna državljanska vojna, v ka-bL.Pa se prav lahko zgodi, da kdo 'si v nepremišljenosti ali pa na-t\U J10 zKrabi za orožje, kdo drug pa kijj 'Jdi odgovori z orožjem. In v ta-,oltoliščinah naj bi se z vso nagli-rokom do 29. novembra!) spre- jela dopolnila zvezne ustave! Ta dopolnila pa so takšna, da slovenski republiki (in vsem nam, ki živimo v njej) ne obetajo nič dobrega. Časovna stiska pri sprejemanju raznih (predvsem zveznih) zakonov (po že znanem »hitrem postopku«!) je značilna bolezen jugoslovanskih zakonodajalcev. Prav to nas je tudi pripeljalo do tega, da imamo v naši državi že doslej popolnoma nepregledno množico zakonov, uredb in vsakovrstnih drugih pravnih predpisov, poleg njih pa še več kot milijon in pol najraznovi-stnejših »samoupravnih« i«i »družbenih« dogovorov in sporazumov, ki se nanje ne more spoznati še tako dober pravni strokovnjak in ki v funkcioniranje naše družbe vnašajo le čedalje večjo zmedo. Zdaj nam spet grozi, da bo z naglico, za kakršno so seveda značilni nenehni pritiski najrazličnejših družbenopolitičnih struktur od zgoraj navzdol (ki dejansko vladajo v tej deželi) prišlo tudi do »reforme« temeljnega državnega pravnega akta, tj. zvezne ustave iz leta 1974. Političnim strukturam, ki hočejo čimprej in za vsako ceno izsiliti »dopolnitev« ustave iz leta 1974, je, kakor kaže, prav malo mar, da so mednacionalna strpnost in medčloveški odnosi v naši državi že povsem na psu, da si večina državljanov iz dneva v dan vse bolj zateguje pas v boju z naraščajočo inflacijo, da se delavci, izpostavljeni vse večjemu obuboža-nju in spreminjajoči se v lačne pro-letarce, že postavljajo v dolge vrste • za čedalje bolj črni (in še zdaleč ne cenen) kruh, da ljudi množično prevzema strah pred jutrišnjim dnem... Vse doslej je »javna« razprava o ustavnih dopolnilih potekala predvsem v »delegatskih« telesih, v raznih ustavnih komisijah in podkomisijah, v političnih forumih, delujočih tajno, za zaprtimi vrati, v dvogovorih in dogovarjanju med raznimi pravnimi »strokovnjaki« in odločujočimi političnimi dejavniki, vseskozi pa mimo večine državljanov. Ni čudno, da so ob takih načinih »javnega obravnavanja« tako pomembnih zadev postali državljani že skoraj popolnoma apatični, brezbrižni, nezainteresirani. Pri tem se, žal, mnogi niti ne zavedajo, da gre za bistvena vprašanja, ki se tičejo prav njihovega prihodnjega življenja, za vprašanja, ki je od njihove take ali drugačne rešitve odvisna usoda vsega slovenskega naroda v bližnji prihodnosti. Vse premalo se pravno nerazgledan državljan zaveda, za kaj pravzu-prav gre in kaj pomenijo predlagana ustavna dopolnila. Zato pa se tega zelo dobro zavedajo snovalci, pripravljalci in predlagatelji ustavnih dopolnil, saj ves čas delujejo po vnaprej dobro premišljenem, skrbno pripravljenem scenariju, pri čemer spretno izkoriščajo časovno stisko glede na rok, ki so ga postavili in v katerem hočejo uveljaviti predlagana ustavna dopolnila. Demagoško izkoriščajo tudi čedalje večje nezadovoljstvo državljanov, njihovo osiromašenje in bedo, v kakršno se državljani vse bolj pogrezajo, izkoriščajo velikansko zunanjo in notranjo zadolženost države, splošno nestabilnost, dezorganizacijo in nazadovanje gospodarstva ter sploh »izredne« razmere. Nepopustljiva zagrizenost Vladajoče politične strukture, seveda predvsem tiste, ki so same sebe že zdavnaj razglasile za edino, vsevedno »avantgardo« in ki pri tem nepopustljivo vztrajajo vse do danes (in, kakor kaže, v tem tudi ne mislijo popustiti!), pa prav z dopolnili zvezne ustave poskušajo, ob svoji preizkušeni orožarni zastraševanja in nasilja, okrepiti svojo moč, se pravi okrepiti vlogo države (s katero se istijo!) ter le-to povrniti v unitarizem in centralizem že dobro znanega kova, kar dejansko pomeni, da poskušajo pod krinko »nujnih« ustavnih dopolnil oziroma reform, namenjenih predvsem gospodarstvu, onemogočiti predvsem kakršnokoli javno prizadevanje, za tako imenovano civilno družbo, ki se ji z drugima besedama reče tudi pravna država. Številne in vsebinsko bogate pobude, ki so jih dali slovenski izobraženci vseh strok in njihova strokovna društva v zvezi s predlogi za novo slovensko (republiško) in novo jugoslovansko (zvezno) ustavo, so, kakor je videti, ostale glas vpijočega v puščavi celo na domačih, slovenskih tleh. Vsi tisti, ki hočejo zdaj z značilno naglico uveljaviti dopolnila Ustave SFRJ iz leta 1974, so skoraj docela gluhi tudi za vrsto pripomb in predlogov Skupščine SR Slovenije k osnutku ustavnih dopolnil, čeprav gre za vrsto nadvse pomembnih dopolnil, ki naj bi urejala odnose v federaciji in ki so za nas, Slovence, živeče v SR Sloveniji, docela nesprejemljive. Še več! Sedanji predlog zvezne ustavne komisije je celo še dosti slabši od njenega prvotnega osnutka, saj krepko posega v bistvo slovenske državnosti in suverenosti! Za človekove pravice in državljanske svoboščine! Še posebej so nesprejemljiva prav tista predlagana dopolnila, ki bistveno in odločilno posegajo v človekove pravice in državljanske svoboščine! Čeprav je osnutek ustavnih dopolnil že skoraj leto dni v tako imenovani »javni razpravi«, je treba žal ugotoviti, da ta javna razprava ni zajela širokih plasti slovenskega naroda, saj je večina dopolnil napisana v taki obliki in takem jeziku, da jih povprečen državljan, ki se ne spozna na izrazito pravno izrazje, skoraj ne more razumeti, četudi bi se želel poglobiti vanje, jih doumeti in tudi s svojim mnenjem prispevati k njihovi jasnosti. Še manj pa se povprečen državljan lahko zaveda pasti, ki so v teh dopolnilih, ali še težje dožene, kot pravi ljudstvo, v katerem grmu tiči zajec. Pod pretvezo, da naj bi ustavna dopolnila služila predvsem neogibni gospodarski reformi, zmanjševanju in odpravljanju vse bolj naraščajoče-ge inflacije, sproščanju in uveljavljanju tržnih zakonitosti in dobrega gospodarjenja (če bi le šlo zgolj za to!), zlorabljajo v zadnjem času zlasti neurejene in čedalje slabše razmere na Kosovu, razpihujejo mednacionalno nestrpnost in sovraštvo, se zavzemajo za nekakšno novo lider-stvo ( »posvečeno« voditeljstvo), ki da ga baje znova potrebujejo jugoslovanski narodi in narodnosti, ženejo ljudi v množično zbiranje, pohajkovanje in mitingovanje ter pisanje in vzklikanje docela nerazumnih (pa tudi grozečih, nevarnih) parol in gesel, v zadnjih časih uperjenih tudi proti Slovencem in še posebej proti slovenskemu političnemu vodstvu, in to samo zategadelj, ker ne podpira njihovega že kar novega početja. Vse to pa seveda ne more prav nič prispevati k razreševanju hudo perečih družbenih vprašanj in k uveljavljanju zares pravne države. Prav ta bi namreč lahko bila edini izhod iz splošne hude krize, v kakršno nas je s svojim »preroškim«, »vsevednim«, »voditeljskim« darom pahnila že več kot štiri desetletja (kljub vsem dosedanjim »novim« ustavam in njihovim »dopolnitvam« ) monopolistično vladajoča »avantgarda«. »Recept«: tel vojska in tajna polici- Prav predlogi za tista ustavna dopolnila, ki bistveno posegajo v človekove pravice in državljanske svoboščine, popolnoma jasno razkrivajo, kakšni so prikriti nameni njihovih predlagateljev. Gre namreč za to, da se znova centralizirajo (le kje drugje, če ne v Beogradu!) odločilne pristojnosti s področja državne varnosti ali, po domače, policije, centralizira odločanje in razsojanje o človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah, centralizira neposredno podrejanje morebitnih posebnih organov in organizacijskih enot na območju posameznih republik (z okrepitvijo pristojnosti zveznega sodišča in odločanjem na podlagi zveznega zakona!), centralizira odločanje o izvenproračunskem financiranju JLA (kaj šele, da bi posegali v njeno notranjo strukturo in njene raznovrstne kompeten-ce!), s čimer naj bi vojska dobila še bolj veljavo institucije, ki je nad družbo, itd. Gre potemtakem za tO, da bi morebitne »izredne« razmere, kakršne lahko nastopijo ne le na Kosovu, ampak bi utegnilo priti do njenih tudi kje drugje (npr. tudi v Sloveniji) vsak hip dopuščale njihovo razreševanje s pomočjo posebnih zveznih in drugih (varnostnih, zaščitnih) odre- dov, pa četudi le »začasno«, in to ob nenehni grožnji, da se »po potrebi« uporabijo trda roka, ogenj in meč... Pri tem gre tudi za (četudi spretno prikrite) tendence, da bi se v čim večji meri še kar naprej omogočil sistem administrativnega poseganja federacije (centralističnih monopolistov in unitaristov) v urejanju »tržnega« gospodarstva, v. delovanju samoupravnih interesnih skupnosti in tudi zadružništva, skratka, za dosledno uveljavljanje zveznih »interesov« pred republiškimi, k čemer naj bi pripomoglo uveljavljenje absolutne prednosti zveznih zakonov pred republiškimi, omejila samostojnost republik na področju izvrševanja sodne oblasti (funkcije sodišč in javnih tožilstev) itd., skratka, v bistvu okrnila državnost in suverenost republik v korist čimbolj »enotne« federacije... Prav Slovenci, predvsem pa slovenski politični organi in predstavniki, so v zadnjem času izpostavljeni vsakovrstnim pritiskom, kakršnih še ni bilo v vsem povojnem obdobju. Ti pritiski pa so taki, da v tem trenutku močno ogrožajo večstoletno težnjo slovenskega naroda po njegovi državnosti in suverenosti, o kateri smo dolgo časa zmotno mislili, da smo ju naposled vendarle že dosegli... Dosedanja »javna« razprava o dopolnilih zvezne ustave nedvoumno kaže, da gre njeno tako imenovano »usklajevanje«, le v škodo slovenskih predlogov, pa najsi so ti še tako dobronamerni in utemeljeni, le v škodo slovenskega naroda kot nosilca svoje državnosti in suverenosti. Pritiski, ki jih centralistično, unitaristično usmerjeni zagovorniki ustavnih dopolnil izvajajo nad slovenskimi družbenopolitičnimi forumi in predstavniki (še -zlasti nad republiško ustavno komisijo in Skupščino SR Slovenije) so vrh vsega neznansko rafinirani, saj nenehno pozivajo k »razu-mevanju«', »popustljivosti« in »kompromisu«, ki da je predvsem od njih odvisna usoda nadvse nujne gospodarske reforme, vendar tako, kakor da smo le Slovenci tisti, ki takšno reformo oviramo, preprečujemo, ogrožamo... Dejansko gre za bolj ali manj odkrit, spopad med dvema docela različnima pojmovanjema države, človekovih pravic in državljanskih svoboščin, za docela različni gledanji .na demokratizacijo družbe in na njen končni cilj, zaresno demokracijo, gre za drugačni pojmovanji idejnega pluralizma ter nadaljnjega razvoja ne le slovenske republike, marveč vse jugoslovanske federacije. IVAN OMAN Sleherno sedanje popuščanje tistim, ki hočejo za vsako ceno, zlepa ali zgrda okrepiti vlogo (centralizirane, unitaristične, monopolistične) države ter uveljaviti njeno zaščito s pomočjo vojaško-policijskih struktur, je lahko za slovenski narod nadvse usodno. Ustavni »varovalni mehanizmi« Že zdaj je docela jasno, da zagovorniki centralistično-unitaristične in vojaško-policijske usmerjenosti še zdaleč nimajo v mislih, da bi v Jugoslaviji vsaj v bližnji prihodnosti dobili novo zvezno ustavo-in nove republiške ustave, ki bi jugoslovanske narode in narodnosti popeljale naprej, v 21. stoletje in v demokratično družino evropskih narodov. Nasprotno! Namesto da bi bili v dopolnila zvezne ustave vgrajeni »varovalni mehanizmi« za uveljavljanje in varovanje človekovih pravic in državljanskih svoboščin, za uveljavljenje in delovanje pravne države, hočejo predlagatelji ustavnih dopolnil dati z njimi »recept« oziroma »usmeritev« za ves nadaljnji razvoj ne samo gospodarskega, ampak vsega družbenopolitičnega življenja Jugoslavije. Že vnaprej hočejo uveljaviti take »varovalne mehanizme«, ki naj bi imeli odločilno vlogo in moč tudi pri morebitnih pobudah za sestavo in sprejem nove zvezne ustave in novih republiških ustav. Že vnaprej hočejo onemogočiti možnost kakršnega koli boja za ustavo, ki bi zagotavljala zares demokratični razvoj naše družbe ter uveljavljenje človekovih pravic in državljanskih svoboščin, tega temelja sleherne pravne države. Gre za spretno prikrito igro, s katero hočejo zavreti in preprečiti sleherni nadaljnji razvoj v smeri samoupravnega socializma »po človekovi meri« ter obdržati Jugoslavijo v sponah centralizma in unitarizma, na vajetih enopartijskega sistema in »demokratičnega« centralizma, to pa še posebej s pomočjo vojaško-policijskih struktur, ki naj bi v imenu nekakšne nenehne čuječnosti proti »kontrarevoluciji« imele posebna pooblastila za ukrepanje v »izrednih« razmerah. Pri tem naj bi bilo »samoupravljanje« še naprej le krinka za neomejeno samovoljno vladavino samozve-nih političnih klik, nenehno delujočih v kabinetni, že kar mafijsko skrivnostni prikritosti, oprti na »močno« vojsko in tajno policijo. Zgodovinska odgovornost Ali se slovensko politično vodstvo (ki je prav v zadnjem času postalo žrtev skrajno brezobzirnih, surovih napadov in nedostojnega obrekovanja!), ali se slovenski delegati, kjerkoli delujejo, zavedajo, kaj se pravzaprav dogaja in kakšna nevarnost grozi slovenskemu narodu, njegovi težko priborjeni (čeprav še nepopolni) državnosti in suverenosti? Ali se zavedajo, da imajo prav zdaj neizogibno dolžnost, da dokažejo svojo resnično privrženost svojemu narodu, svojo resnično voljo upoštevati najširše slovensko demokratično javno mnenje, dolžnost, da se uprejo kramarskemu kabinetnemu politikanstvu, zakulisnemu kompro-misarstvu ter metodam pritiska in preglasovanja? Ali se zavedajo, da bi morali prav zdaj odločno vztrajati na poti k socializmu »po meri človeka«, na poti k demokratizaciji in dejanskemu čim prejšnjemu podemokratenju vse naše družbe, k dokončnemu oblikovanju jugoslovanske federacije kot prostovoljne, demokratično urejene zveze enakopravnih narodov in narodnosti? Ali bodo temeljna vprašanja na- sedanjega in nadaljnjega družbenega razvoja postavili na slovenski vse-ljudski referendum? Ali pa bodo bedno kapitulirali pred režiserji, ki hočejo zavreti demokratizacijo naše družbe in preprečiti njeno vključitev v razvito, demokratično Evropo? Ali bodo dopustili dokončno balkanizacijo Jugoslavije? Ali se bodo v bližnjih dneh in tednih postavili proti volji slovenskega naroda, iz katerega menda izhaja njihova »legitimnost«? Ali bodo morah sedanji in bodoči mladi rodovi res »sežgati« vse dosedanje zakone (začenši seveda z ustavo), da si bodo lahko utrli pot v demokratično družbo in si zagotovili lepo prihodnost, kot pa se jim obeta ob nenehnih krpanjih ustave, ki že v svojih temeljnih načelih sodi v zdavnaj preživele čase? O vsem tem bi morali vsi slovenski ljudje znova in temeljito razmisliti, predvsem pa tisti, ki mislijo, da so upravičeni v imenu slovenskega naroda sprejemati take temeljne pravne akte, kot je Ustava, četudi v škodo vsega slovenskega naroda. Pri tem pa ne bi smeli pozabiti, da se izpostavljajo pravični, neprizanesljivi sodbi zgodovine, že zdaj pa tudi sodbi vseh mladih rodov... Ustava naj bo takšna, da se bomo počutili gospodarje na svoji zemlji Potrebujemo takšno družbeno gospodarsko in politično ureditev, da nam bo omogočala napredek, da se bomo počutili gospodarje na svoji zemlji, da bomo uživali sadove svojega dela in da se ne bodo (delavci in kmetje) počutili, kot da nam je toča uničila napredek ' V Sloveniji in Jugoslaviji je bilo že več sprememb ustave, vendar še nikoli ni bilo tolikšne publicitete kot tokrat. Razumljivo; živimo v času velike krize, tako gospodarske, kot splošno družbe-no-politične, in zato se slovenska javnost z velikim zanimanjem udeležuje ustavne razprave, zavedajoč se pomena ustave, kot temeljnega zakona v državi. V to razpravo se sedaj, ko je znan končni predlog, vključujem z nekaj kratkimi pripombami z zornega kota kmeta oz. Kmečke zveze: 1. Agrarni maksimum: mnenja smo, da naj omejitev zemljiške posesti izpade iz ustave, predvsem zvezne, in naj bo zemljiška zakonodaja stvar republike. 2. Prav tako predlagamo, naj bo v pristojnosti republike zakonodaja s področja zadružništva. Nobenega razloga ni, da se v tej zadevi republika odpoveduje svoji suverenosti. 3. Zavarovanje: Predlog amandmajev predvideva, da zavarovalno organizacijo lahko ustanovijo družbene pravne osebe. Mnenja sem, da je potrebno dopustiti, da jo lahko ustanovijo tudi občani. Potem ko sem omenil te, povsem konkretne pripombe o za-deVah, ki neposredno zadevajo kmetovstvo, razmišljam o tej ustavi še nekoliko dlje: besedilo ustavnih sprememb je tako obširno, da bi po svojem obsegu skorajda zadoščalo za eno celo, normalno ustavo. Nekatere stvari obravnava tako podrobno, da zakon ne bo imel več kaj predpisovati. Namen spreminjanja ustave naj bi bil lažji izhod iz krize. Vendar, tega od te ustave ne pričakujem. Ohranja namreč kompliciran gospodarski in politični sistem, ki ne bo pogojeval solidarnejšega vodenja družbe. Povrhu vsega uvaja še večji centralizem. Če želimo večjo enotnost v Jugoslaviji, se moramo otresti centralizma. Ta namreč razdvaja, ne združuje. Amandma XXIV. ureja volitve delegatov v skupščine (skoraj do potankosti). Določa sicer več kandidatov za eno delegatsko mesto — toda kandidate določi kandidatska konferenca SZDL. Torej nekaj deset ljudi praktično odloča, kdo bo delegat — ne volivci. Enaka volivna farsa, kot doslej. Iz takih volitev se ljudje preprosto norčujejo in zahtevajo prave, svobodne, demokratične volitve. Določena skupina državljanov mora imeti pravico, postavljati kandidate. Brez alternativne izbire ni pravih volitev! Na noben način ne bi smeli prezreti rezultatov raziskave javnega mnenja. Iz nje se jasno vidi, da slovenski narod terja demokratične reforme. Brez politične demokracije tudi gospodarska reforma ne bo uspela. O tem bi si bili lahko na jasnem, saj imamo praktične izkušnje. Zaradi tega podpiram predlog Društva slovenskih pisateljev, da je treba najprej sprejeti slovensko ustavo, ustavo republike, šele nato naj pride na vrsto zvezna ustava. In teze za slovensko ustavo (pisateljska ustava) so lahko dobra osnova za pričetek slovenske ustavne razprave. Potrebujemo tako družbeno gospodarsko in politično ureditev, da nam bo omogočala napredek in ne nazadovanje, da nam bo omogočala razvoj, da se bomo počutili gospodarje na svoji zemlji, da bomo sami uživali sadove svojega dela, da se ne bomo (oboji: delavci in kmetje) počutili, kot da nam je toča uničila pridelke. In končno: potrebujemo tak družbeni red, da se bomo lahko vključili v evropsko skupnost: Slovenija in Jugoslavija, ker si- Bog ne daj, da bi se nekoč reklo: »Danes tu Slovenski narod in njegova Republika — in nikoli PAVEL GANTAR »Primer Janša« Po dobrih treh mesecih, ki so minili od priprtja Janše, Boršt-nerja in Tasića in po dogodkih, ki so se v tem času zgodili (ravnanje treh glavnih »akterjev«: vojaških pravosodnih organov, odbora za varstvo pravic, oziroma demokratične javnosti in politike), se počasi zapolnjujejo kamenčki v mozaiku; počasi se oblikuje zlovešča podoba motivov in interesov jugoslovanskih protidemokratičnih skritih centrov moči, ki so načrtovali represivne ukrepe, katerih cilj ni bil samo kazenski pregon »tolpe štirih«, temveč pacifikacija demokratizacij skih tendenc v Sloveniji. V nadaljevanju bom poskušal osvetliti nekatere, vsaj po mojem mnenju, ključne razsežnosti celotnega primera, ki seveda še ni zaključen, najbolj pomembne stvari pa se šele utegnejo zgoditi. 1. Aretacije in sodni postopek je nujno potrebno vmestiti v kontekst dogajanj, ki so se vrstila od ocene vojaškega sveta pri predsedstvu SFRJ, da gre v Sloveniji pri »napadih na JLA« za kontrarevolucijo, naslednji ključni moment v teh dogajanjih pa je tudi pogovor komandanta LAO z republiškim sekretarjem za notranje zadeve, predsednikom CK ZKS in članom predsedstva SFRJ iz Slovenije. Čeprav so politični organi v Sloveniji zavrnili ocene o kontrarevoluciji, pozneje pa tudi odločno nasprotovali povezavam aretacij z »marčevskimi dogodki«, pa je vse bolj jasno, da gre prav za to, torej za (delno) realizacijo ukrepov, ki so jih načrtovali z namenom, da bi preprečili »kontrarevolucijo«. 2. Povsem razvidni so tudi interesi in motivi, ki stojijo za ocenami v kontrarevoluciji. Ker de-mokratizacijskih teženj in dosežkov ni bilo mogoče ustaviti s političnimi grožnjami ter ideološkim discipliniranjem, so se pričeli zatekati k represivnim ukrepom. To še toliko bolj, ker je demokratizacija načela tudi nekatera vprašanja, ki zadevajo JLA oziroma njene vodilne funkcionarje, in ki so do tedaj veljala za »nedotakljiva«. Gre predvsem za vprašanje civilnega služenja vojaškega roka, prodajo orožja vojskujočim se stranem v mednarodnih konfliktih in državam, ki imajo »probleme« z osvobodilnimi gibanji, ter privilegije, ki jih uživajo vodilni oficirji JLA ( VINE BEŠTER »Mamulina vila« v bližini Opati-je). V bistvu pa se ob teh vprašanjih srečujeta dva pogleda na vojsko in njeno vlogo v družbi. Na eni strani predvsem uradni predstavniki vojske in z njo povezane »politične strukture« zagovarjajo tezo, da je »armada kot solza čista«, kar seveda pomeni, da ni mogoče nikakršna javna in »zunanja« kritika na njen račun. Z zatrjevanjem, da je JLA v razmerah, ko »divjajo republiški etatizmi«, edini garant »enotnosti Jugoslavije«, ali celo »obstoja Jugoslavije«, pa se tej institucij pripisuje posebno mesto v jugoslovanskem političnem sistemu. Na drugi strani pa se v demokratični javnosti čedalje bolj utrjuje tisti pogled na vojsko, ki v njej vidi predvsem, v današnjem času sicer nujni servis družbe in države, ki mora biti prav zaradi tega, ker razpolaga s sredstvi fizične prisile, pod stalno kontrolo civilnih predstavniških in oblastnih institucij ter javnosti. 3. Naslednja pomembna in tudi ohrabrujoča značilnost dogajanj, ki jih je sprožila aretacija trojice in poznejše sojenje četverice, pa je, da so se konstruktorji tega procesa očitno ušteli, niso namreč računali na tako obsežno mobilizacijo javnosti v SR Sloveniji pa tudi ne na načine, kako se je ta mobilizacija dogajala. Odbor za varstvo pravic, ki je nastal kot reakcija na priprtje treh oseb, se je ves čas zavedal, da s svojim delovanjem ne sme ustvarjati razmer izrednega stanja, ki bi lahko služile kot povod za nadaljnje represivne ukrepe demokratične javnosti. Prav zato se je že od vsega začetka opredelil samo za tiste zahteve, ki so striktno legalne in pomenijo obrambo pravic priprtih oziroma obtoženih (ukinitev pripora, pravica do izbire civilnega zagovornika, obramba s prostosti, javno sojenje), ni pa se spuščal v prejudiciranje krivde. Prav takšna strategija delovanja, ki je imela pred očmi predvsem in celo izključno interese priprtih ter pozneje obtoženih, danes pa že obsojenih, je omogočila izjemno široko mobilizacijo ljudi, tudi tisti, ki imajo sicer povsem različne nazore in politične poglede, se pa zavzemajo za demokratizacijo in za človekove pravice in svoboščine. Takšna strategija je tudi omogočila navezavo konstruktivnih odnosov s predstavniškimi in oblastnimi institucijami v SR Sloveniji, saj te tako formuliranih prizadevanj odbora niso mogle preprosto ignorirati. Čeprav nobena od neposrednih zahtev ni bila realizirana, pa je bilo delo odbora v tem obdobju vseeno uspešno, saj si lahko samo mislimo, kaj bi se dogajalo, če ne bi prišlo do mobilizacije javnosti. 4. Sam proces, izrek in utemeljitev sodbe, predvsem pa pritožbe obsojenih na prvi stopnji seveda odpirajo vrsto vprašanj, ki upra-vičujejo domnevo, da je šlo za »montiran proces«. Naj naštejemo samo nekaj teh vprašanj: 1. Kako to, da sta bila istočasno priprta Borštner in Janša, med katerima, tudi po navedbah obtožnice, ni bilo nikakršne neposredne zveze? 2. Kako to, da so našli fotokopijo, ki naj bi bila del vojaškega dokumenta na Tasičevi delovni mizi, ki tam ne bi smela biti, če bi bile navedbe v obtožnici točne. 3. Poudariti je tudi potrebno, da pri Tasiču in Janši niso našli nikakršnih vojaških dokumentov, temveč nekakšne fotokopije, ki naj bi bile del vojaškega povelja, in za katere je posebni izvedenec po štiridesetih urah proučevanja ugotovil, da so zaupne narave. Ob tem pa je treba še posebej poudariti, da Janši v preiskovalnem postopku sploh niso pokazali fotokopije, za katero naj bi šlo, tako da je bil v preiskavi očitno zaveden. 4. Poseben sklop vprašanj pa se nanaša tudi na delo službe državne varnosti, in na njena razmerja do civilnih oblastih organov v Sloveniji in federaciji, predvsem pa njena razmera do vojaških pravosodnih organov. 5. In končno je nemara najbolj aktualno vprašanje o vsebini vojaškega dokumenta, ki naj bi ga Borštner izdal. Odbor je od predsedstva SRS zahteval, naj pojasni ali je vsebina tega dokumenta v skladu z ustavo in zakoni. Izmikajoč se odgovor predsedstva vsekakor kaže, da z dokumentom nekaj ni v redu. Od tegc kaj je v dokumentu in ali bo tudi prej ali slej prišlo na dan, je odvisna usoda demokratizacije in s tem tudi socializma v tej deželi. Ne gremo v Beograd! Franci Zavrl: »Pričakoval sem, da bo vsaj Vrhovno vojaško sodišče spoštovalo zakone, dopustilo prisotnost javnosti, odvetnikov in poslovanje v slovenščini, vendar se je vse to izkazalo za zmotno. Predsednik senata je še napovedal, da na seji v glavnem ne bomo dobili besede, Borštner je dobil grozljiv tridnevni rok za pripravo obrambe... zato sem se odločil, da se petkovega zasedanja ne bom udeležil. Trdim, da sem bil ves čas sojenja soočen s toliko kršitvami in tako nesmiselnimi obtožbami, da mi je ostalo samo še to, da ne grem v Beograd. Saj je tako ali drugače že odločeno, ali ne?!« Janez Janša: »Po mojem mnenju je šlo v ljubljanskem procesu za dve stvari. Po verjetnem scenariju naj bi se s tem sodnim procesom dobilo nekaj političnih argumentov za obračun z liberalno strujo v slovenski politiki, po drugi strani pa naj bi se v vseh teh zadevah, ki naj bi in ki so nastale v procesu — reakcije javnosti iskalo argumente za tezo, ki je bila že vnaprej postavljena, češ da gre v Sloveniji za kontrarevolucijo. Scenaristi so se zmotili predvsem v eni točki in to tam, kjer so predvidevali reakcije javnosti na celotne postopke, kajti po mojem mnenju je bil scenarij delan na vzorcu Kosova, kjer pa so drugačne kulturne in politične razmere, skratka reakcije javnosti so bile drugačne, kot naj bi bile po teh predvidevanjih. Ni prišlo do nekih agresivnih protestov, ampak zgolj do izredno spontanih in hkrati organiziranih množičnih protestov, ki so verjetno presenetili obe strani, najbolj pa verjetno pripra-vljalce scenarija. To je tudi točka, na kateri se je po mojem vse zalomilo, ker tisti, ki so vso zadevo pripravili, so se znašli v dilemi, kako naprej, ker se stvari ni odvijalo po scenariju, zato tudi sedaj ni mogoče ničesar predvideti, kar se tiče samega izhoda tega procesa. Stvar je po mojem že odločena, kar se tiče individualne usode nas, ki smo bili obsojeni, ni pa seveda odločena glede glavne točke scenarija, glede teh procesov v Sloveniji, ki niso bili zaustavljeni, kot je bilo mišljeno, da bodo.« Ivan Borštner: »Mislim, da je sam obstoj in delo Odbora za nas zelo pomembno in pravzaprav velika sreča, ker, če ne bi bilo Odbora, bi se verjetno scenarij na koncu končal veliko bolj tragično za nas vse štiri. Prva stvar, ki jo mislim v prihodnosti narediti, je javna objava vseh iger, ki so se jih šli z mano v Beogradu na VMA, kjer ni bilo glavno moje zdravje in zdravniška etika. Branilec v treh dneh? Spet nova farsa, absurd. Mislim, da bo zahtevek za mojo demobilizacijo sedaj hitro stekel, tako da bi kazen prestajal v civilnem zapo- David Tasić: »Ko sem izjavil, da pričakujem oprostilno sodbo, sem se ravnal v skladu z izjavo Odbora, kajti po vsej logiki, nas ne bi smeli obsoditi, ker vojaške skrivnosti nismo izdali, sicer pa mislim, da bomo kljub vsemu morali za re-- šetke. Kako reagirajo lju- ^Šmm M ^e na unci? ^e me spozna- y| ■ jM jo, so prijazni, posebno je ^^^^^ JMI bilo očitno, ko smo prišli iz zapora, ko so mimovozeči glasno hupali, se obračali nazaj... V Beograd ne bom šel, nima smisla, bom raje pripravljal drugo izdajo brošure V imenu ljudstva, kjer je zbran velik del gradiva o in okrog procesa.« VINE BEŠTER O ljubljanskem procesu sta posebej za bralce Gorenjskega glasa govorila Bojan Korsika in Igor Bavčar iz Odbora za varstvo človekovih pravic ter celotna četverica. Nismo preiskovalni organ Kaj se bo po tvojem mnenju danes dogodilo na Vrhovnem vojaškem sodišču v Beogradu? »Pričakujem, da bo sodišče glede na indice, ki so prišli na dan med sojenjem, vse obtožene oprostilo, se pravi, da bo Vrhovno vojaško sodišče razveljavilo prvostopenjsko sodbo iz Ljubljane. Kolikor imam dosedaj informacij, obtoženi v Beograd ne bodo šli, ob vsem ostalem tudi zaradi tega, ker je predsednik senata že v ponedeljek nakazal, da obtoženim ne bo dal besede, da jih ne bo zaslišal. V nekem trenutku je celo dejal, da praktično to sodišče ne potrebuje nikogar, niti javnega tožilca, obsojenih niti advokatov, kar je sicer res, vendar v tem primeru je tudi takšna izjava zelo indikativna.« Predpostaviva; v petek sodišče potrdi (zviša, zniža) obsodbo, kar pomeni, da morajo fantje v zapor, kljub temu da obstoji še možnost uporabe izrednih pravnih sredstev, kar pa ne zadrži rešetk? »Kot si že povedal, je edina možnost zahteva po izrednih pravnih sredstvih, se pravi po varstvu zakonitosti, proučitvi. Možno je, da svojo odločitev sporočijo precej kasneje, torej ni rečeno, da bo takoj znano, čeprav, kot mi je znano, so v primeru Kelmendija le-to sporočili eno uro po razpravi. Odbor se bo odločal o nadaljnjem delu po odločitvi Vrhovnega vojaškega sodišča. Paralelno tečejo druge aktivnosti Odbora, tukaj mislim, na Skupščino in na vsebino dokumenta, zahtev sporočila za javnost številka 52.« Omenil si skupščino, midva se pogovarjava v sredo, torej en dan pred tem, ko bo na dnevnem redu vaša zahteva. Kaj pričakuješ od delegatov slovenske skupščine? »Želim, da bo v skladu z vlogo najvišjega organa oblasti skupščina resno razpravljala in proučila vse zahteve in informacije, ki jih je Odbor že oziroma jih bo še dal, seveda ob pogoju, da se bodo vse te informacije, ki jih ima Odbor dokumentirane varovale kot tajna.« Je glede na vašo izjavo številka 52 pričakovati še tesnejše sodelovanje s slovensko mladinsko organizacijo? »RK ZSMS kot družbenopolitična organizacija je takoj po ustanovitvi Odbora pristopila k članstvu kot kolektivni član, med katerimi najdemo tudi veliko občinskih konferenc in osnovnih mladinskih organizacij. Pričakujem, da bo to sodelovanje tesnejše, ker je v scenariju Bojan Korsika (izjava 52, op. p.) razvidno, da stvari niso potekale naključno, kaotično, pač pa gre za koordinirano akcijo določenih organov. ZSMS bo seveda morala sama razpravljati, na kakšen način se bo sprla omreženju, da uporabim obveščevalni jezik, organov kontraobveščevalne službe, JLA.. Gre za popolnoma nezakonite stvari, kajti po naših informacijah naj bi že prestopili vlogo, ki jo imajo.« Govorili ste o kontroli SDV članov Odbora? » Res je, da so aktivisti našega Odbora šikanirani. Povedali smo, da bomo dokumentacijo odstopili pristojnim organom, se pravi svetu za varstvo ustavne ureditve pri predsedstvu SRS, vendar je tu formalno odprtih še polno vprašanj. Kot vemo, je član tega telesa tudi Tomaž Ertl, ki vodi organizacijo, ki je po naših informacijah in dokumentacijah, šikanirala, izvajala pritiske na določene aktiviste Odbora. Zato bo skupščina morala končno tudi v tem smislu prevzeti svojo vlogo, kajti menim, da takšen svet lahko sodi samo v skupščino, ne pa pod okrilje predsedstva. Več ne morem povedati, ker želim zaščititi naše aktiviste.« Kolikšno je ta trenutek število članov Odbora? » Mislim, da se število giblje okrog 1000 kolektivnih članov in s pristopom Kmečke in njihove mladinske zveze število posameznikov okrog 85.000.« »Kakšna je notranja delitev dela v Odboru oziroma kolegiju? » Delo Odbora je javno, v čemer je tudi naša največja moč. Potrebna je določena koordinacija in sčasoma se je izdvojilo ta čas 18 naših članov (znani in zaupanja vredni delavci), ki sestavljajo kolegij Odbora. Le-ta se sestaja po potrebi in pripravlja naj- nujnejše stvari, ki jih je potrebno narediti pred sklicem seje Odbora. Preko kolegija gredo v javnost tudi vsa naša vprašanja.« Predvsem na začetku delovanj8 Odbora je bilo slišati klice, večinoma iz zvrst ljubljanskih študentov, da se uporabljajo premalo agresivne metode? » Prihajalo je do pobud o vseslovenskem petnajstminutnefl) štrajku in podobnem. Odbor nl nikoli takšnih predlogov prepovedal, le-ti so se obravnavali na naših sejah in ker niso prodrli, seveda, v kaj takšnega kot Odbor tudi nismo šli. Zadnja dva meseca podobnih predlogov ni. mislim, da je več ali manj zahteva po takšni radikalizaciji poza; bijena. Nasploh mislim, da kaj takšnega verjetno ne bi med ljudmi naletelo na ugoden odmev.« Boste uspeli priti mimo in preko vseh pregrad do javnega odkrt" tja avtorjev ljubljanskega procesa? »Naša naloga ni v tem, da igra vlogo nekega preiskovalnega organa, pač pa bomo to delo prepustili ustreznim organom ob tem, da bomo stalno bedeli nad njihovim delom. Še vedno je odprto vprašanje naslovljeno na slovensko predsedstvo, da pove jasno, za kakšno naravo dokumenta gre.« V to se vedno znova poskušajo vpletati predstavniki JLA? » Če s tem misliš Tominca, velja sledeče — neki general obtožuje svojega vrhovnega komandanta, vsaj eno osmino njega, da je govoril neresnico, da je izdajal državne skrivnosti. Mislim, da je popolnoma nemogoče, da neki general trosi takšne izjave javno in če bi bili v našem sistem^ odnosi pravilno urejeni, bi bil general Ivo Tominc danes že v pokoju, razrešen, degradiran-Spomnimo se samo francoskega premiera, ko je 40 generalov d*' lo v predvolilnem boju podpor" Chiracu, naslednji dan pa je francoski obrambni minister zagrozil tej štirideseterici, da bodo, v kolikor dajo še kakšno pO' litično izjavo, takoj upokojeni.« Za zaključek; znano je, da dobivate veliko pisem, telefonski!) pozivov. Obstaja med njim1 skupni imenovalec? »Pišejo nam, da se jim je vrsto let godila krivica, in da je niso mogli nikjer dokazati. Tako s° se obrnili na Odbor kot zadnje upanje. Mi žal moramo vse takšne pozive odkloniti, ker se ukvarjamo samo s primero**1 četverice, kar je jasno razvidno iz naše ustavne izjave.« Razkriti ozadje procesa Javnost dela je eno vaših osnovnih izhodišč. Kako ocenjuješ vključevanje sredstev javnega obveščanja v aktivnosti Odbora? »Opaziti je bilo nihanja in očitno je, da so sredstva javnega obveščanja še vedno na neki način zelo odvisna od siceršnjih političnih razmer in tretmana našega dela v politiki, vendar zadnji čas smo v Odboru zadovoljni s spremljanjem, posebej to velja za Ljubljanski dnevnik, Mladino in Radio študent. Popravil se je tudi tretma na Televiziji, pomemben delež je prispeval tudi Val 202, Radio glas Ljubljane..., skratka moram reči, da smo zadovoljni. Za ostale republike velja, da nam velik del predvsem srbskega tiska ni naklonjen, uživamo del simpatij v hrvaškem tisku. Večji del tiska 'v ostali Jugoslaviji' je naklonjen dejavnosti Odbora, kar se kaže predvsem v potvarjanju našega resničnega dela.« Tominčev zadnji nastop je v marsičem svojstven. Visoke vojaške osebnosti se vedno več pojavljajo v javnem življenju. Gre za kakršnokoli povezavo z ljubljanskim procesom? »Na naše 52. sporočilo ni bilo s strani JLA nobene reakcije in tudi Tominčevih besed o Stanovniku ne razumem v tem kontekstu. Ob vsej Tominčevi gostobe-sednosti iz njegovih izjav ni mogoče povzeti nobene nove okoliščine, ki bi demantirala Stanov-nikovo stališče. Ob tem se predvsem sprašujem, kdaj in kje so Igor Bavčar meje, da v neki državi predstavnik vojske tako suvereno in s takim besediščem napada predsednika neke države. V tem kontekstu je seveda ne glede na vsebino njunega dopisovanja in pogovarjanja preko sredstev javnega obveščanja zame osebno to nesprejemljivo in mislim, da bi morala slovenska politika ostro reagirati, kajti gre za svojevrsten presenads v političnih razmerjih, takšen način komuniciranja je potrebno temeljito oceniti in zavrniti.« Kako se lahko ljubljanski proces in dogodke okrog njega umesti v aktualno jugoslovanske razmere — Kosovo, ustava, odstop Šetinca...? »V teh časih in v letošnjem letu gre za zelo velik spopad na politični sceni med različnimi tendencami in tudi naše sporočilo kaže na politično ozadje procesa, katerega temeljni namen )e bil po mojem mnenju onemogo* čiti slovensko demokratično i? liberalno politiko čez hrbte štirih ljudi, ki so zgolj sredstvo, s katerim se pač ta politični spopad odvija. Ta proces ni in ne more več spraviti slovenske poli' tike na kolena, kot je bilo uvodoma mišljeno, ne more več spro* vocirati spopada med demokratično javnostjo in politiko v Slo* veniji, ker je, ravno nasprotno, prišlo do nekega razmerja med oblastjo na eni in ljudstvom n* drugi strani, v njunem skupne**1 prizadevanju za pravno državo, zato se bo verjetno spopad pr6* nesel na druga področja. Gotovo bo tu zelo pomembno vprašanj* ustavnih sprememb, tudi Kosova, ki bo z enim krilom svoji11 spopadov seglo tudi v SlovenU0' na kar v neki meri že kaže Sf~ tinčev odstop. Glede na to, d* gre nam za štiri ljudi, ki jih bomo branili do konca, bomo stori' li vse, da bi se v popolnosti ra^ krilo ozadje procesa in razvelj* vilo sodbo prvostopenjskega vo* jaškega sodišča v Ljubljani.« Si eden od kandidatov za ti°s\r ga člana slovenskega predse stva. Če bi bil izvoljen — za ^ si boš najbolj prizadeval? »Za svobodo v vsakem P°£'eflVj in na vseh področjih, se Pr® svobodo misli, besede, las^rii**^.' združevanja, skratka za neki ^ beralen koncept na eni stran1 ^ za slovensko samostojnost drugi stran.« petek, 30. septembra 1988 /RAZVEDRILO; 11. STRAN GLAS V objemu velikega očka Iz dneva v dan bolj verjamem, kako čisto srce in plemenito i ima naš novi veliki očka, ki je v junaški boj vzdignil svoje 10-milijonsko trpeče ljudstvo, tlakujoč svojo pot v prihodnost z množičnimi zborovanji. Kako visoka je družbena in moralna zavest njegovih spoštovanih in gorečih množic (množice so že nekdaj, v zgodovini imele obilo, obilo družbene zavesti in veliko, veliko lastnega mnenja) kažejo manifestativne oblike tlačenih zbo-rovalcev: Vllasi, ubili te bomo! Hočemo Ruse! Dajte nam orožje! Dol s tržnim gospodarstvom! Samo zadrti, napihnjeno naduti in lakomni Slovenci, ki mislijo, da je resnična prihodnost že kar današnji dan, zanalašč nočejo razumeti te zdrave mobilnosti, te populistične moči, podviga v nova socialistična ozvezdja. Mevže! Hlad, ki veje iz teh Janezov, je naravnost nečloveški. Pod svoj bogati »slovenački« krov nočejo sprejeti vnukov in vnukinj srbskih družin, ki so med vojno s pogačo gostile slovenske pregnance. Pa kaj, če vsi res niso spali v hišah, ampak so jih tudi na bogatijah potisnili v kozje hleve, kjer so ves dan garali za kos kruha? Pa kaj zato, če so jih tedaj morali sprejeti, saj druge izbire ni bilo? Pri nas so bili in manira je, da se vrne gostoljubje in pripravi v Sloveniji manifestacijska fešta ali 3.500 feštic za današnje izmučene humanistične duše, iz katerih vre: Pobili bomo vse Siptarje! Napuh, sam ljubi slovenski napuh! Njihovo bedasto mrmranje o demokraciji, civilni družbi, pravu — navadne prismodarije! Naš veliki očka in njegovi modri strički že vedo, kako naprej, da nam bo tako kot prej. Ko bomo v očkovem objemu, nam bo njegova mila svobodomiselnost včasih le dovolila, da bomo stali »na mestu voljno«, če bomo že preveč utrujeni od trdega in nepopustljivega »mirno«. Mi in naš očka poznamo kurz, saj že štirideset zgodovinskih let hodimo za edino zveličavno RESNICO. Naravnost osupljive pa so metode, s katerimi se Slovenci ograjujejo od stvarnosti in se pogrezajo v pogubne mlakuže laži. Vzemimo Smoleta, ki zdaj pravi, da na kosovski Brezovici sploh nikoli še ni bil, kaj šele, da bi tam lovil! Če Srbija bo država ali pa je sploh ne bo, potem je Smole tam bil in če je tam bil, je tudi lovil, pa naj stokrat pravi, da sploh ni lovec. Jasno kot pasulj, sporočajo očkovi Bilteni, NINočka in Ekspress-do nebes! Gorje slovenskim lažnivim kljukcem in blagor nam, čistim v srcu, zakaj boga (velikega očka) bomo gledali! Če pride poklicani Mišo iz Rusije, ga bomo prijetno presenetili s transparenti Dol s tržno ekonomijo, da bo pri priči spoznal, da prihaja v sorodno mu deželo velikih pojmovnih sozvočij, v deželo, ki ve, kaj se po svetu pravzaprav dogaja. Naša monolitna, kolektivna volja bo uzrla nova obzorja. Naš veliki očka je, za vsak primer, že vprašal ciganko, kaj bi se zgodilo, če bi po nekem vražjem zasuku že moral ustanoviti še eno, drugo politično stranko. »Brez skrbi, očka,« je rekla jasnovidka, »če bi že moral ustanoviti drugo stranko, bi vsi, brez izjeme, zapustili prvo in drveli v drugo in še stoletja bi bil na zmagovitem belem vrancu...* D. Sedej ^ Drva za devize Nastopila je drvarska sezona. Vsevprek se bo žagalo, s »sekularji« in motornimi žagami, lastnikom se obeta lep zaslužek. Medtem ko državna trgovska podjetja s kurivom prodajajo meter drv od 70.000 dinarjev in celo do 160.000 dinarjev, za-sebniška cena »variira« od primera do primera. . V Zgornjesavski dolini, denimo v Kranjski gori, je tudi ta- I ko, da zasebniki prodajajo kubični meter za devizna sredstva. In kdo jih ima? Vikendaši. Le-ti so voljni odšteti po 100 nemških mark za kubik... Nagradna križanka: esitve prejšnje križanke; vodoravno: stričnik, Traviata, radan, ar, Aman, .8. Dubrovnik, iso, Elija, Amerika, sneda, al, Kotoriba, lada, Tjaša, an, Alan,' l. čistka, irada, vt, kan, eocen, ken, Irving, lenivost, Zala, vapiti, Anne, ener-*ebku, radon, mak, Ararat, klasa. Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada: Zofka Škulj, Cesta revolucije 7, Jesenice, 2. nagrada: Lovro Vidmar, Fr. Pirca 3, Kamnik in tri tretje nagrade: Ana Borovnik, Ljubljanska 5, Vodice, Jure Povše, Stiasnvjeva 7, Kamnik in Herma Kranjc, Stirnova 15, Kranj Čestitamo! Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: 8.000 dinarjev 2. nagrada: 6.000 dinarjev Tri tretje nagrade po 3.000 dinarjev j«esitve pošljite do 5. oktobra na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše 'Jadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko). GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI ANKETA POVEJTE, KAKŠNO PREDSTAVO IMATE O LJUBLJANSKI BANKI, TEMELJNI BANKI GORENJSKE KRANJ NAGRADILI VAS BOMO! Odprite Gorenjski glas na razvedrilnih straneh V PETEK, 7.10.1988 /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj Gorenje in banka — formula prihranka TI Lestvico lahko poslušate na Radiu Žiri v sredo, 5. oktobra, od 16. do 19. ure. Gostje oddaje bodo člani skupine ARION. kupon Domača pesem Tuja pesem...... Novi predlog.... Naslov............... Lestvico ureja Nataša Bešter Domača lestvica 1. Stane Vidmar - Spi, moja mala deklica 2. Majda Arh - Ne joči, srce, za njim 3. Agropop - Himna mladosti 4. Bojan Rakovec - Katarina 5. Pop design - Katra 6. Men Cetinič - Ne sudite mi nočas 7. Don Juan - Aj, aj, aj 8. Magnet - Bodi srečna, moja Julija 9. Helena Blagne - Jedna suza za nas dvoje 10. Jasna Zlokić - Ja putujem Novi predlog: Big Ben — Mladi Joža Tuja lestvica: 1. Sabrina - Boys 2. Black - VVonderfull life 3. George Michael - Monkey 4. Eddy Huntington - May day 5. Glen Medeiras - Nothings gonna chan-ge my love for you 6. Michael Jackson - Dirty Diana 7. Bruce Springsteen - Taugher than the rest 8. Whitney Houston - VVhere the broken hearts go 9. Rick Astley - When I tali in love 10. Pat Benatar - We belong Novi predlog: Thompson Twins — Follow your heart Glasovnico izrežite in jo na dopisnici v šestih dneh pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Glasovalce čakajo lepe nagrade. Tokrat smo izžrebali Franca Brdnika, Smlednik 34, ki bo prejel nagrado Radia Žiri. Mateja Glavač iz Jame 19 v Mavčičah pa je naša druga nagrajenka, ki si bo lahko brezplačno uredila frizuro v Frizerskem salonu Meta v Škofji Loki. Čestitamo! Vremenski pregovori za oktober Ko žerjav leti na tuje, zima že se približuje. Ako z drevja zgodaj listje pade, njive bodo k letu rodovitne nade. Lunine spremembe: Zadnji krajec bo v nedeljo, 2. oktobra, ob 17.58 uri. Dan bo dolg 11 ur, sonce bo vzšlo ob 6. uri in zašlo ob 17. uri in 40 minut. Možgani v želodcu Ameriški senator Alexander Hamilton Stephens je bil zelo majhne postave. Med razpravo v kongresu ga je nasprotnik napadel: »Vi, mali nevednež, lahko bi vas celega požrl in sploh ne bi vedel, da sem kaj pojedel.« »V tem primeru,« je mirno odvrnil Stephens, »bi imeli več možgan v želodcu kot v glavi.« Dahnili so da: V Škofji Loki: Vanja Šolar in Franc Šubic iz Železnikov; Vera Ga-ličič in Rudolf Frelih iz Poljan; Irena Kune in Branko Zakelj iz Žirovskega vrha; Darja Tancek in Tomaž Thaler iz Škofje Loke; Nada Dogar in Jože Kordiš iz Škofje Loke; Marija Kosmač in Franc Prezelj iz Davče; Simona Šlamberger in Marjan Šmid iz Škofje Loke; Stanislava Košir in Bojan Gantar z Malenskega vrha; Mateja Piškur in Anton Semič iz Žirov; Antonija Štalec in Bojan Vlašič iz Škofje Loke; Kristina Gortnar in Vilko Cvek iz Železnikov. Na Jesenicah: Anica Jalen in Klemen Piber iz Mojstrane; Alenka Gričar in Andrej Bizjak iz Kranjske gore; Jasmina Kenjar in Tomaž Vengar z Jesenic. Čestitamo! Pojedina V neki majhni vasi blizu Čakovca, pišejo časopisi, imajo odlično gobarsko družino, ki skrbi za popularizacijo gobarstva, za osvešča-nje o nevarnosti strupenih gob... itd. Tako kot vsaka zavedna in poštena gobarska družina so sklicali redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo 60 zagrizenih gobarjev. Tako kot je navada, so po plodnem zborovanju odšli v bližnje gozdove, nabrali ustrezno količino gob in pripravili okusen gobji golaž. Rezultat: 33 zastrupljenih gobarjev... Frnikole Dva majhna fantka prideta v bolnišnico. Eden neutolažljivo joka, drugi se kislo drži. »Kaj bo fanta?« prijazno vpraša zdravnik. »Frnikole sem pojedel,« pravi jokajoči. »No ja,« pravi zdravnik, »jih bomo že spravili ven. Zakaj pa se ti tako kislo držiš? Si tudi ti pojedel frnikole?« »Ne,« pravi drug, »prišel sem zato, ker so bile frnikole moje...« ••••••••••• • • • •••••••••••••• YU POP-TOP Ohranjanje zgodovinske kontinuitete Posebna strokovna komisija, ki jo je ustanovil Odbor za organizacijo mitingov po Jugoslaviji, je minuli teden podelila najvišje priznanje za izvirnost, kreativnost in predvsem za ohranjanje zgodovinskega izročila večji skupini delovnih ljudi in občanov, ki so se udeležili dosjej največjega mitinga solidarnosti v Nikšiću. Priznanje (sliko Sloba v pozlačenem okviru) so si zaslužili zato, ker so po mitingu krožili v trojkah, oblečeni v črne srajce in z dolgimi bradami... S nauko ravnote žjusilv mirovanju kdor ka PITUL1RA besede brez P0 udarka prečen drog v kozolcu alpski smučar center na švedskem VELIK KAMEN MAJVlilA KARTA. P»W TAAđKU IME NOAVEŠKE6A PISATELJA UlUNA PRIP0M0 ČEK ZA GLEDANJE RIMSKI DRŽAVNIK |MARK| SLOV MA TEMATIK (ALOJZIJI TATARSKI JEZIK SLIKARKA KOBILCA TRŠAR drago AM PEVKA TURNER IGRALKA RINA KUHINJSKA POSODA fin par na kopel ČAS bre vojne reka SK0 Zl munchen k naver pavel naša alp smučarka (VERONIKA) RIM bog: NJAJEZE 0T0K v PRESPAN JEZERU JAPON FILMSKI REŽISER IAKIRA) SKLADBA ZA ZBOR IN ORKESTER 0LIVER _MLAM! MESTO V BOKI KOTORSKI AVTOR KRIŽANKE R NOČ OTOK OB SARDINIJI FRANC FILOZOF in PISATELJ I »KANDlCi i ŠAH VELE MOJSTER IZ NOR IJ0HANNI NAMEN, CIU LETOV. PRI OPATUl VIKTOR KONJAR SL. SKLA DATEU KREK JEZERO NA FILIPINIH CEMENTAR NA NA PRI MORSKEM REKA V SEV NEMČIJI VRSTA VRBE IZRABLJENOST NAELEKTR SN DELEC ERVIN ČRNKO KOPE LE DENIH BLOKOV NA LEDENIKU LESENO OBUVALO 0LIVER TWIST ZOLAJEV ROMAN FR MESTO 0BL0ARI ZVARJENO MESTO VELIKA LE PA VEŽA SRB IGRA LECŽIVO-JIN0VIĆ SL. KOLO TURNA SO PRANISTKA VRSTA PAPIGE SREDIŠČE VRTENJA POGON DIVJADI RIST0 SAVIN 8E0GR TV REŽISER ANDREJ KURENT GREGOR NOVAK ALK0H PUAČA AVSTRIJ ZVEZNA DEŽELA IME DVEH GR. JUNAKOV PRED TROJO SOVJET MESTO NA JUŽNEM URALU MESTO v ZRN, OB REKI K0CHER ureja DARINKA SEDE] GLAS 12. STRAN / ŠPORT IN REKREACIJA Petek, 30. septembra Obrob pozitivnemu dopingu Ben Johnson ni več »Big Ben«. Saj to je fatamorgana, vse se je razblinilo. Vest, daje bil olimpijski zmagovalec na 100 m, svetovni rekorder z 9,78 sekundami, idol bodočega športa, pozitiven na doping kontroli po finalni tekmi. To je hud šok in najtrši udarec štiriindvajsetim olimpijskim igram in športu nasploh. Šele sedaj razumemo pravi pomen besed predsednika MOK Juana Antonia Sa-marancha. »Jemanje nedovoljenih sredstev v korist doseganja športnih rezultatov je nevarnejše od politike olimpijskih iger in političnih pritiskov, kijih imamo.« Sedaj se lahko vprašamo, če je Ben Johnson na dopingu pozitiven, kdo je še čist. V tem vprašanju je, na žalost mnogo, mnogo hude resnice. Primer Johnsona, najhitrejšega sprinterja na našem planetu, je razkril vso hipokrizo današnjega športa. Zaradi uspeha za vsako ceno, zmage brez ozira na vse, vzameš katerokoli sredstvo, s tem prideš do ogromnih materialnih koristi. Odpira se torej vprašanje, koliko je še takih Benov Johnsonov. Ne samo v atletiki, temveč tudi v drugih športnih panogah. Tam, kjer se doping kontrola ne opravlja tako medicinsko natačno kot v atletiki. Tam se ne ve, kdo jemlje taka sredstva in kdo ne. Kdo je v tej igri, ki je polna zla in nevarnosti za zdravje. Pri tem sodelujejo cele skupine ljudi. Trenerji, zdravniki, fizioterapevti, funkcionarji. Ali je vse to sama laž? Primer Ben Johnson je velika tragedija kraljice športa in samega športnika. Le-ta bo sedaj do konca svojega življenja zaznamovan za to, kar se je zgodilo v Seulu. Postala bo vek olimpinizma prej in poslej pozitivne doping kontrole Bena Johnsona, kanadskega atleta, sprinterja. Nič več ne bo enako! D. Humer Iztoku Klavori zlati znak za mentorstvo 1 Kranj, 28. septembra — V dvorani Union je I bilo pretekli petek slovesno. Podeljene so I bile zlate, srebrne in bronaste plakete šol-I skim športnim društvom na osnovnih, sred-| njih šolah in šolah s prilagojenim progra-■ mom. Med dobitniki je bilo podeljenih tudi pet zlatih znakov za mentorstvo na šolah v Sloveniji. To je hkrati tudi edino slovensko priznanje za dolgoletno delo mentorjem te-ftgflf lesne vzgoje v šolskih športnih društvih. A ^ti*- Med dobitniki zlatega znaka mentorju je tu-■^K AmmMk (jj profesor telesne vzgoje Iztok Klavora, mentor šolskega športnega društva Jošt na gimnaziji - srednji šoli pedagoške, računalniške, naravoslovne in matematične usmeritve v Kranju. »To je moje prvo priznanje za delo mentorja. Leta 1970 sem začel na osnovni šoli Simon Jenko v Kranju. Tam smo bili trije učitelji telesne vzgoje in vsako šolsko leto smo se kot mentorji menjavali pri šolskem športnem društvu. Leta 1978 smo bili republiški prvaki, isto leto smo dobili tudi Bloudkovo nagrado za uspehe na tem področju. V šolskem letu 1978-79 sem nastopil delo na gimnaziji Kranj. Na tej srednji šoli je nekaj več kot tisoč dijakov in več kot petdeset odstotkov jih je vozačev. Slabost telesne vzgoje na vseh starih srednjih šolah je v tem, da imamo slabše pogoje za delo. Telovadnice so stare in ob šolah nimamo igrišč. Prav zato je delo na osnovnih šolah lažje, boljše in še večji učinek je. Na gimnaziji smo štirje profesorji telovadbe in vsako leto se menjavamo v mentorstvu na SŠD Jošt. K nam hodi več kot polovico vozačev, s katerimi je težje delo. Težje je motivirati srednješolce in vozači se ne vračajo. Gimnazija pokriva praktično vso Gorenjsko. To je še ena ovira, saj moramo vsa razredna tekmovanja opraviti po rednem pouku. Pa še to je, da je gimnazija usmerjena na računalništvo, matematiko in pedagoško prakso. Učne ure so natrpane. Vse to je velika obremenitev za vse dijake. To so glavne ovire za še boljše tekmovalne pogoje. Ukvarjamo se z odbojko, atletiko, gimnastiko, košarko in plesom. Program pripravimo na osnovi želja in pobud naših srednješolcev. V mojih desetih letih dela na gimnaziji smo bili že osemkrat nagrajeni z zlato plaketo RCŠŠD in dvakrat s srebrno. Naloga mentorja v ŠŠD je delo kot koordinator, organizacija razrednih tekmovanj in priprava na vsa tekmovanja v občini, medobčinska in republiška. Pri vsem tem našem delu bi morali reorganizirati sistem tekmovanj. Pri današnjem sistemu je preveč administrativnega dela. Imeti moraš vso dokumentacijo vseh tekmovanj.« D. Humer Kranj, 28. septembra — V dvorani na Planini je potekal dvodnevni ženski košarkarski turnir kot uvod v novo košarkarsko sezono v prvi B zvezni in prvi republiški ženski ligi. Košarkarice Sava Com-merce se pod vodstvom novega trenerja Antona Erlaha dobro pripravljajo za novo prvenstveno sezono. Prvič bodo igrale v novoustanovljeni prvi B zvezni ligi, ki se je začela 29. oktobra. V okviru priprav so pripravili tudi kvalitetni turnir. Nastopile so ekipe Ilirije iz Ljubljane, Kors Rogaška, Marles iz Maribora in domača ekipa. Pred drugim sobotnim srečanjem so se od dolgoletnega zvestega dela in igranja v klubu poslovili od igralk: Polone Oblak, Jože Habjan, Olge Baligač, Vlaste Mladenovič in Ksenije Ponikvar. Izidi turnirja - Sava Commerce : Ilirija 55:59, Ilirija : Kors Rogaška 59:73, Sava Commerce : Marles 78:77, Ilirija : Marles 94:69, Kors Rogaška : Marles 73:49, Kors Rogaška : Sava Commerce 62:63. Vrstni red - 1. Kors Rogaška, 2. Ilirija, 3. Sava Commerce, 4. Marles. (DH) - Foto: F. Perdan Na letališču Brnik in na Bledu svečano pričakali naš olimpijski dvojec brez krmarja, Prešerna in Mujkiča, nosilca bronaste kolajne_________• Brnik - Bled - Seul - bron in osmo mesto Bled, 27. septembra — Za njima je bil že najtežji del bronastih zave-slajev na seulski reki Han. Zgodovina jugoslovanskega veslaškega športa bo zapisana z zlatimi črkami. Zapisan bo 24. september, to-čna ura 12.12 po seulskem času. Blejska »laboda« Bojan Prešeren in Sadik Mujkič, ki sta v finalu na štiriindvajsetih letnih olimpijskih igrah v dvojcu brez krmarja osvojila tretje mesto in bronasto odličje je bilo njuno. Še en težak dan je bil v torek na letališču Brnik. Imeli smo vtis, da sta se bronasta fanta z Bleda bolje znašla na vodi Han kot na letališču Brnik pri prehodu iz letala. Blejčani in ostali so na Brniku svečano pričakovali četverico Blejčanov. Domov sta se vrnila tudi veslača dvojca s krmarjem, Miloš Janša in Sašo Mirjanič, osma v Seulu. Brez potrebne samozavesti v življenju ni uspehov. Tudi v športu ne. Zaupati vase in v svoje moči pa vendarle pomeni tudi realno ocenjevanje sposobnosti. Pretirana samozavest pomeni precenitev sosobnosti, kar po drugi strani pomeni podcenjevanje nasprotnika. Tisti, ki so zašli v to skrajnost, so na olimpijskih igrah večinoma to tudi plačali. Samozavest torej da, a brez pretiravanja v eno ali drugo skrajnost. Najbolje pa seveda je, če si samozavesten sam pri sebi, da si tiho in dosežeš tisto, kar si zmožen. Da pod Triglavom biva klen slovenski športni narod, so dokazali na teh štiriindvajsetih letnih olimpijskih igrah v Seulu veslači Bleda, plavalec Darjan Petrič iz Kranja, strelci in strel- ke in še nekateri drugi. Ne tako kot zmagovalec na 100 m Kanadčan Ben Johnson, ki je jemal antibolike. Le-ti so ga stali olimpijskega zlata, svetovnega rekorda in izključitve iz olimpijskih iger in atletskih steza. Veslača Bleda, prva slovenska nosilca bronaste kolajne iz Slovenije in doma z Bleda, Bojan Prešeren, Sadik Mujkič, veslača dvojca s krmarjem Janezom Ambrožičem, Milan Janša, Sašo Mirjanič in njihov trener Miloš Janša. Vsi ti fantje, očetje in možje so kleni, saj so doma pod Triglavom na Gorenjskem. Jatovo letalo je v sili razmer pristalo na Brniku z dvourno zamudo. Pristati bi moralo ob 10.35, a je ob 12.30. Ko si stopil na letališko stezo, si takoj zagledal pozdrav Blejčanom s panoja. Družini Prešeren: oče Janez, soproga Marija, mati Milena in Sadi-kova starša mati Melvida in oče Sulejman. Cooperjev test v Kranju Kranj, 28. septembra — Partizan Kranj prireja v nedeljo, 2. oktobra, od 9. do 12. ure v športnem parku Stanka Mlakarja v Kranju tradicionalni Cooperjev test — 12-minutni tek po novi tartanski stezi. Preskušnja je brezplačna, vsak udeleženec pa bo dobil kartonček z rezultatom in oceno pripravljenosti po znanih tabelah ameriškega zdravnika Kennetha Cooperja. Otroci se bodo lahko preskusili v pet-minutnem teku. j Bogataj Nogometni spored V II. slovenski ligi igra Naklo v nedeljo ob pol enajstih doma proti novincu v ligi - Bilje (pri N. Gorici), ob 15.30 gostijo vse boljši Jeseničani vodečo ekipo Jadran Lama, Sava gostuje v Novem mestu, Triglav pa v Črnomlju. Mladinci Save igrajo že v soboto ob 15.30 doma proti Kovinarju, Britof pa v nedeljo ob 15.3o prav tako doma proti Usnjarju (V). V gorenjski A ligi so v VI. kolu v soboto ob 15.3o na sporedu naslednja srečanja: LesceVisoko, Alpina:Kokrica, Bitnje:Tržič, Zari-ca:Britof, LTH:Creina Primskovo, PoletMavčiče; B liga: Preedd-vor:Podbrezje, BohinjVelesovo, Trboje:Hrastje, GrintavecAJples, Podgorje:Šenčur. Pionirske tekme so na sporedu v soboto ob 14. uri, kadetske v soboto ob 10. uri, mladinske pa v nedeljo ob 9.30 (južna skupina) oz. ob 10.00 (severna skupina). ^ jQ-^ Tržiško prvenstvo v krosu Tržič, 28. septembra — V trži-ški občini so že izvedli jesenske krose v osnovnih šolah in v nekaterih krajevnih skupnostih, za konec pa pripravljajo odbor za rekreacijo TKS, atletska sekcija TVD Partizan in ŠŠD Stor-žič še občinsko prvenstvo v krosu. Tekmovanje bo v sredo, 5. oktobra, ob 15. uri na nogometnem igrišču v Lescah. Udeleženci bodo razdeljeni v dvajset skupin po starosti in spolu in bodo tekli na progah, dolgih od 400 do 5000 metrov. Organizatorji sprejemajo prijave v pisarni TKS (telefon 50-342) še v sredo do dvanajstih, zamudniki pa se bodo lahko prijavili še pol ure pred startom na nogometnem igrišču. Tekmovanje, ki sodi v okvir ak- cije Razgibajmo življenje, bo obenem veljalo tudi kot ekipno prvenstvo šolskih športnih društev in kot ena od preskušenj delavskih športnih iger. Najboljši v posamezni starostni skupini se bodo uvrstili v občinsko reprezentanco, ki bo nastopila 15. oktobra na krosu Dela v Domžalah. J. Kikel Kros bo v Ribnem Radovljica, 28. septembra— Iz radovljiške zveze telesnokultur-nih organizacij so sporočili, da bo občinsko prvenstvo v krosu 1. oktobra ob 16. uri v Ribnem (pri strelišču) in ne v Zasipu, kot je bilo objavljeno v razpisu. Planinsko srečanje na Stegovniku Lom, 28. septembra — Mladi iz Loma pod Storžičem pripravljajo v nedeljo, 2. oktobra, ob 11. uri planinsko srečanje na Stegovniku. Pobudo za to je dala Luka Karničar z Jezerskega, sicer pa so se za srečanje dogovorili že spomladi na prvomajskem smučarskem tekmovanju na Javorniku. Odkar je bila lani na Stegovnik urejena pot, je namreč med mladinci tudi čedalje več zanimanja za to izletniško točko. Za vse, ki bi v nedeljo radi odšli na vrh organizirano, je zbirno mesto ob devetih dopoldne na planini Javornik. Po srečanju se bodo vsi vrnili na Javornik, tudi tisti, ki bodo prišli z jezerske strani. J. Kikel Bronasta olimpijca VK Bled Sadik Mujkič in Bojan Prešeren prih*' jata z JAT-ovega letala. Na njem je pisalo: »Vi ste živi norci, hvala vam za vse«. Vihrale so jugoslovanske zastave in godba iz Gorij je urezala prave slovenske note. Na Brniku je bila skoraj polovica Bleda. Na Bledu pa nad dva tisoč ljudi, tudi turisti, ansambel Karavanke in me njimi tudi veslači Kopra, ki so prišli pozdravit Blejčane. Marija, mati, soproga Marija, oče Janez, družina Prešeren, Mevlida in Sulejman, mati in oče Sadika Mujkiča, so poleteli v spontano srečanje s svojimi sinovi, soprogom. Solze radosti, čestitke, cvetje in poljubi deklet v narodnih nošah. Res lepo, spontano, resnično zadovoljstvo iz vseh src... Olimpiada je sen vsakega športnika in če je tu še kolajna, je s tem povedano vse. To so bile prve besede Bojana in Sadika. Sadik Mujkič: »Nisem pričakoval takega uspeha. Uspeh v polfinalu nama je dal novih moči in tisti moto finalnega nastopa, ki nama je dal nato tretje mesto in ton veslanja na reki Han. Dobre psihofizične priprave so porok za uspeh na vsaki veliki tekmi. Ne samo na tako težki kot je bila na olimpijskih igrah.« Bojan Prešeren: »Tretje mesto je realno. Dva čolna v velikem finalu, in eden v malem finalu, osmo mesto, to so uspehi za nas in ostalo peščico veslačev Jugoslavije, Slovenije, Bleda. Napor za te uspehe je bil ogromen in nismo pričakovali takega zaključka, kot smo ga dosegli. Midva bi lahko v finalu startal« bolj agresivno, a to bi bil udar* kladiva na glavo, da bi bila Pr va.« . Stanko Slivnik, predsedn1* VK Bled, trener, maser , je & mo dejal, da je bilo že dovolj Pjj' vedanega o uspehih. Treba p" gledati naprej. Slavljena ka'8 vana na Brniku ni imela velik0 časa, saj jih je čakal še en spi^ jem na Bledu pred hotelo* Park. Izpred Vezenine na Ble" so se nato vsi pripeljali pred m tel Park v čolnu na kolesa z ril stracijsko tablico RA 029. Sveč* na povorka, ki i so jo vodili li, je prišla pre<_ Park. In tu jih je pozdravil pis: »Hura fantje" Blejčani P^ zdravljamo seulske junake, r nosni smo na vas.« , »čestitamo vam za osvoj«^ medalji v zgodovini slovenske? veslanja. Veslaški klub Bled J* nagrajen z občinsko plaketo 1 vse uspehe, ki sta jih dosegi vidva.« To so bile besede pr^ sednika občine Radovljice M*1' ka Bezjaka ob predaji prizO* nja, zlate značke občine. Za vejj. ke uspehe jima je čestital tu