^rttolns plsC&m V jrotovtnl Leto LXIII., št« 154 V Ljubljani, četrtek 10. julija 1930 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in prazn:ke. — Inseratj do 30 petit a Din 2._, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popnst po dogovoru. Inserami davek posebe}. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Dio 12, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Koaflova uL 5 Telefon št. 3122. 3123. 3124, 3125 m 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR. Grajski trg 8.-- CELJE. Kocenova irii^a 2. - Tel 100. novomesto, LJiibUacska cesta, tel. it. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--- Račun pri post. ček zavodu v Ljubljanu St 10.351 NAJVEČJA RUDNIŠKA KATASTROFA V ŠLEZIJI Katastrofa v revirju Neurode je zahtevala skupno I90 smrtnih žrtev — Zaradi neprestanega uhajanja plinov so morali reševalna dela prekiniti — Zasutih je še vedno 80 rudarjev, ki so najbrže že vsi mrtvi Vratfelava, 10. julija. V velikem južnošleskem rudniškem revirju Neurode je prišlo včeraj popoldne do strahovite katastrofe, gotovo največje, kar se jih je pripetilo v povojni dobi. Vsled katastrofalnega izbruha plina je nastala eksplozija, ki je porušila glavni rov, tako da je bilo zasutih okrog 200 rudarjev. V kolikor jih ni zmečkalo, SO podlegli zastrupljenju s plinom, tako da iznaša število smrtnih žrtev nad 100, dočim je usoda nadaljnih 80 rudarjev skrajno negotova in bo bržkone tudi teh 80 rudarjev, ki jih ne morejo rešiti, izgubljenih. O katastrofi, ki je razburila vso javnost, doznavamo naslednje podrobnosti: V Venčeslavovl jami Je bilo v tkzv. Kurtove m rovu v oddelku II. in ID. na delu okrog 200 rudarjev. Povodom raz-streljevanja v II. oddelku, kjer je bila zaposlena 17. in 18. rudarska skupina, le prišlo okrog 4.05 popoldne do katastrofalnega izbruha plina (ogljikove kisline). Pritisk plina je bil tako silen, da je v bližini stoječe rudarje vrglo na tla, plin pa se je neverjetno naglo razširil tudi v sosedna dva rova in omamil vse rudarje, Id so bili tam zaposleni. Ker zaradi omamljenosti rudarji niso mogli takoj alarmirati ostalih rovov, v soseščini sprva za nesrečo niti niso vedeli. Par minut po izbruhu plina pa je sledila katastrofalna ; . eksplozija plina in premogovnega prahu Eksplozija je bila tako silna, da je zasula vse tri rove, a po vsem revirju so jo občutili / kakor močan potres. Saj so popokali podboji celo v rovih sosednih revirjev. Sedaj šele so bili v ostalih rovih opozorjeni, da se je pripetilo nekaj strašnega. V par minutah je bil alarmiran ves revir in z največjo naglico so pričeli z reševalnimi deli. V Neurode in vseh sosednih revirjih je bilo nemudoma alarmirano reševalno moštvo, toda kmalu se je izkazalo, da zasutim rudarjem ne bo mogoče priskočiti na pomoč. Iz sicer že zasutega rova je še vedno uhajal plin v taki množini, da je obstojala nevarnost nadaljnih eksplozij. Zaradi tega je bila potrebna skrajna previdnost Četudi so delali z vsemi silami, je odkopavanje zasutega rova napredovalo silno počasi. Šele ob 9. zvečer so prodrli do prvih ponesrečencev, ki so bili zaposleni v bližini navpičnega rova. Do 10. zvečer so spravili na dan okrog 40 rudarjev, ki so še kazali znake življenja. Z umetnim dihanjem in drugimi pripomočki so po dolgem trudu nekatere res še obudili k življenju, dočim jih je 30 podleglo zastrupljenju. Vznemirjenje med prebivalstvom, zlasti pa med svojci ponesrečenih rudarjev se je od ure do ure stopnjevalo, ker je bilo jasno, da bo zahtevala katastrofa silno veliko število smrtnih žrtev. Pretresljivi prizori so se odigrali, ko so okrog polnoči prodrli do prve skupine rudarjev v III. odelku. Vsi pa so bili že mrtvi. Trupla nekaterih so bila strahovito zmečkana in razmesarjena, tako da njihove identitete ni bilo mogoče ugotovi- . ti. Ko so prodirali dalje, so naleteli na nove žile plina, 1 ki je uhajal s tako silo, da so bila na-daljna reševalna dela nemogoča. Okrog 1. zjutraj se |e onesvestilo celokupno reševalno moštvo, ki je bilo v rovu, tako da so morali nadaljna reševalna dela ustaviti Naprave za zračenje so se izkazale za preslabe, da bi mogle sproti odvajati uhajajoče pline in dovajati dovoljno količino svežega zraka. S tem pa je bila tudi zapečatena usoda se nerešenih rudarjev okrog 80 po številu. Zaradi silne množine strupenega plina bodo bržkone vsi podlegli zastrupljenju, če bi tudi še sicer bili pri življenju. Vso noč so mrzlično izpopolnjevali naprave za zračenje, dovedli z vseh okoliških revirjev nova rešilna moštva in ukrenili vse, da pridejo čimprej do zasutih rudarjev. Davi so zopet pričeli z razkopavanjem zasutega rova, toda tekom dopoldneva še niso prodrli do ponesrečencev« Po dosedanjem stanju reševalnih del ni mnogo upanja, da bi pred večerom odprli zasuti rov. Reševalno delo je tako naporno in nevarno, da morajo vsakih pet minut izmenjavati reševalno moštvo. Od 200 zasutih rudarjev so spravili doslej na dan samo 120. Od teh je ostalo pri življenju samo 14, dočim jih je 76 v rovu zmečkalo kamenje, 30 pa jih je podleglo zastrupljenju. Ker je usoda še nerešenih 80 rudarjev skoraj gotovo že zapečatena, bo znašalo skupno število žrtev te katastrofalne nesreče okrog 190. Neurodski revir je znan po čestih izbruhih plina. Nikdar pa doslej ni uhajal plin s tako silo, kakor tokrat Četudi je rudnik opremljen z najmodernejšimi napravami in so bili rudarji skrajno previdni, je bila katastrofa neizbežna. Plin je namreč uhajal s tako elementarno silo, da so morale odpovedati vse varnostne naprave. Pred vhodom v rudnik so se vso noč odigravali pretresljivi prizori. Vest o nesreči se je tekom večera naglo razširila po vseh šleskih revirjih in od vseh strani so prihajali prostovoljci na pomoč. Ko so spravili na dan prve ponesrečence in ko je postalo jasno, da bo zahtevala katastrofa izredno veliko število žrtev, se je vznemirjenje še stopnjevalo. Svojci pogrešanih radarjev so z največjo napetostjo pričakovali nadaljnih poročil in vsaka vest o novih žrtvah je izzvala novo žalost in razburjenje. Obupano žene so se hotele vreči v rov in le s težavo so jih pomirili. Z otroci v naročju so čakale žene vso noč ob rovu, v mučni negotovosti o usodi moža in očeta. Rudarji so si na vse načine prizadevali, da potolažijo obupanke in so se res s tovariško požrtvovalnostjo zavzeli zanje. Že tekom včerajšnjega večera je bila v vseh šleskih revirjih uvedena nabiralna akcija, ki je vrgla okrog 20.000 mark. Tudi vodstvo rudnika je objavilo izjavo, da bo skrbelo za svojce žrtev, vendar pa vse to ni moglo ublažiti bolestnega odmeva strašne katastrofe. Francoski komentar Schobrovega pseta v Budimpešti Madžari si ne smejo delati iluzij — Velesile budno čuvajo nad spoštovanjem mednarodnih pogodb Pariz, 10. julija. »Temps« se bavi z inozemsko turnejo avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schobra ter komentira zlasti njegov poset v Budimpešti. List naglasa, da je bil ta poset na zunaj sicer samo vljudnostnega značaja, vendar pa je več kot verjetno, da bo ustvaril ori Madžarih razne politične aluzije. Dr. Schober se je izkazal za zelo sposobnega državnika in realnega politika ter so zaradi tega morebitna pričakovanja v Budimpešti odveč. Ni dvoma, da se dr. Schober dobro zaveda, kako daleč sme iti. Da pa si v Budimpešti ne bodo v dvomu, jim je treba jasno dopovedati, da bi pomenila restavracija Habsburžanov na Madžarskem isto kakor priključitev Avstrije k Nemčiji ter da bi imela za posledico ne samo intervencijo Male antante, temveč tudi velesil, ki so prav tako vezane na mednarodne pogodbe. Angleška oporišča London, 10. julija. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je prvi lord admiralitete Aleksander dejal, da so doslej potrosili za pomorsko oporišče v Singapurju 2,527.000 funtov šterlingov. Oporišče bo veljalo v celoti 8,721.000 funtov šterlingov. Končano bo leta 1985. Nadalje bodo potrebna razna dela, ki bodo trajala dve leti, tako, da bo oporišče uporabno šele leta 1937. Končno je Henderson izjavil, da ti datumi niso končno-veljavni in da se po posvetovanjih s prizadetimi prekomorskimi vladami, lahko še spremene. Za sedaj je ostalo še vse pri starem. Bistvena dela na oporišču se nadaljujejo, dočim je bilo oboroževanje tega oporišča ustavljeno. Prihodnja razorožit* vena konferenca London, 10. julija. Na današnji seji spodnje zbornice je zunanji minister Hen* derson izrazil upanje, da bo zasedanje pri« pravljalne razoroži t vene konvsije. Ki bo 3. novembra, zadnje in da bo Svet Društva narodov lahko pozneje predlagal dara.n splošne razorožitvene konference. Izgred v Porenju Berlin, 10. julija. AA. Zaradi ponovnih težkih izgredov proti lastnini separatistov je vlada sklenila odposlan' v razna središča Porenja redarstvena pojačenja. Še štiri žrtve katastrofe na Jadranu? Pogrešajo še štiri potnike ponesrečenega »Karagjorgja« in domnevajo, da se nahajajo še na krovu parnika Šibenik, 10. julija. Včeraj je pregledala ponesrečni parnik »Karagjorgje« mešana jugoslovensko-italijanska komisija, ki ima nalogo ugotoviti vzroke katastrofe na Jadranu. V komisiji so zastopniki naše in italijanske vlade ter obojestranski pomorski strokovnjaki, Danes so začeli s pripravami za provi- zorično popravilo »Karagjorgja«. Parnik »Salona« je pripeljal potrebni materijal za zamašenje odprtine na levem boku, nakar bodo potegnili parnik v ladjedelnico. Vsa dela se morajo izvršiti z največjo previdnostjo, ker obstoja nevarnost, da se parnik, ki je napol- njen z vodo. prevrne, kar bi reševalna dela še bolj otežkočilo. Ko bo luknja provizorično zadelana, bodo vodo iz-pumpali. Tudi to se bo moralo izvršiti z največjo previdnostjo, ker obstoja bojazen, da se nahajajo na parniku še trupla štirih pogrešanih potnikov. Vsa poizvedovanja za pogrešanci so ostala doslej brezuspešna, zaradi česar domnevajo, da so se mudili v času katastrofe v spodnjem delu parnika. kjer jih je po katastrofi zalila voda, ki je z vehko naglico vdirala skozi nastalo odprtino in zalila vse spodnje prostore. Težkoče nemške vlade Brezuspešna pogajanja za program kritja — Poraz vlade v narodno« gospodarskem odboru — Danes bo odločilna seja kabineta Berlin, 10. julija. Pogajanja državnega kancelarja dr. Bruninga, da bi pridobil vodtelje strank za neizpre-menjen program kritja, so trajala pozno v noč, vendar pa še niso zaključena. Državni kancelar vztraja na tem, dii se podlaga programa kritja ne sme izpre'iieniti. Nemška ljudska stranka pa stavlja zahteve, ki pomenilo izpre-membo vladnega programa. Med drugim zahteva, naj se omeji zavarovanje brezposelnih, ki je do sedanjem zakonu neomejeno. Dalje zahteva geto ve iz-premembe v proračunu. Vlada pa odklanja omejitev zavarovanja brezpo- selnih, ker centrum z ozirom na svoje delavske volilce noče dopustiti poslabšanja tega zavarovanja. Včerajšnja seja državnega kabineta ni prinesla nobene rešitve. Nocoj se bo vršila druga seja kabineta, na kateri bo padla končno veljavna odločitev. Značilno za parlamentarno negotovost je dejstvo, da je vlada danes v narodno-gospo-darskem odboru državnega zbora doživela poraz. Več poslancev centruma in demokrati so namreč pri razpravi o mlečnem zakonu proti dogovoru glasovali za opozicijonalni predlog, ki je zahteval večjo zaščito konzumentov. Nevarna napetost med Francijo in ItaBjo Pesimistična angleška sodba o položaju v Evropi. — Položaj se je po londonski pomorski konferenci zelo poslabšal London, 10. julija. Dogodki zadnjih ted« nih so taki, da niso opravičili mnenja onih, ki smatrajo, da so italijansko fran« coska nesporazumi jenja začasnega in 'nh» kega značaja. Po znatnem povečanju obrambnih kreditov na obeh straneh Alp je italijanska vlada v početku tega redna odločno odklonila Briandov predlog za ustanovitev evropske zveze. Istočasno je nastala med časopisjem Francije in Italije ostra polemika. Angleški novinar \ViIliam Steed, ki ga poznajo za zelo resnega človeka, je te dni izjavil, da ni daleč čas, ko bo moral Svet Društva narodov odločno posredovati ▼ sporu med Italijo in Francijo, ako bo ho* tel preprečiti najhujše. Kljub temu vojna nevarnost ni neposredna, ker v sedanjih razmerah ne žele nit Francija niti Italija oboroženega spopada. Treba je pa prizna* ti, da se je položaj po londonski pomor« ski konferenci zelo poslabšal in da v u*.ar» sičem sliči situaciji leta 1914. Nevar mit leži v tem, da se ozračje vse bolj zas:-up» lja in da zna nastopti trenutek, ko bo po» stala situacija neznosna. Tako lahko pride do vojne kar iznenada. Zapirati si oč! pred to situacijo bi bilo nesmiselno, hal« janska vlada ni pojasnila, zakaj je olklo« nila Briandov načrt za evropsko zvezo. Ni težko uganiti, da so pri tem igrali glavno vlogo vojaški oziri. Indijska konferenca London, 10. julija. AA. Listi priobčuja-jo govor, ki ga je imel v indijski zakonodajni zbornici podkralj lord Irwing. V tom svojem govoru napoveduje indijski podkralj da bo to jesen sklicana v Londonu konferenca o Indiji. Nadalje je lord Irwing potrdil, da bo proglasitev dominjonskega položaja Indije naravni zaključek ustavnega razvoja v Indiji. Temu govoru pripisujejo londonski listi velik pomen. Nemir! v Egiptu Kairo, 10. julija. AA. Snoči je redarstvo prijelo 70 izgrednikov, ki so skušali manifestirati proti ukrepom oblastev zaradi dogodkov v Mansourahu dne 8. julija. Pri teh dogodkih je bilo, kakor znano, ubitih 6 oseb. Pcdobne manifestacije so bile v Damansou-ru, vendar brez neredov. Bruhanje Vezuva Neapelj. 10. julija. AA. Opazovališee na Vezuvu naznanja, da je ognjenik zadnje dni pojačal bruhanje, ki je združeno z močnimi eksplozijami in z izlivom lave iz glavnega kraterja. Zaenkrat še ni nevarnosti za Človeške naselbine na vzrožju Vezuva. Letalska nesreča Amsterdam, 10. julija. Neko francosko letalo, ki je opravljalo redno prometno službo med Amsterdamom in Parizom je moralo pristati na zelo neugodnem terena pri mestu Nam ur. Pri pristanku se je letalo popolnoma razbilo. Ubil se je mehanik Vel-lard, dočim si je zlomil pilot Gulibaud obe nogi. Dakar, 10. julija. Jean Marmoz, ki ie le« tel s francosko pošto iz Afrike v Brazil;j:>, je maral zaradi defekta motorja pristati ria odprtem morju. Letalca, njegove tovariše in pošto so rešili Rum unski princ hoče postaviti nov letalski rekord London, 10. julija. Princ Gika, član ru-munske kraljeve obitelji, je startal včeral z letališča Bicester za neprekinjen polet do Carigrada. Princ bo skušal potolči svetovni rekord za polet v premi črti na daljavo. Evropske kraljice lepote na potu v Ameriko Le Havre, 10. julija. Evropske kraljice lepote, ki odhajajo na svetovno lepotno konkurenco v Galveaton, so se ?rjj ukrcale na parnik »Niagara«. Pri prihodu je sprejel lepotice poveljnik parnika in :%» ročil vsaki krasen šopek cvetlic. Naraščanje razporok v Italiji Rim, 10. julija. Po zadnjih podatkih je število razporok v Italiji zelo narastlo. Doslej se je Italija odlikovala z majhnim številom ločitev. Nekateri menijo, da so krive temu pojavu slabe gospodarske razmere. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 22.68. — Berlin 13.4525. — Bruselj 7.886. — Budimpešta 9.685. — Curih 1094.4 — 1097.4 -1096.9). — Dunaj 796.77. — London 773.96 — 274.76 (274.36). _ Newyork 56.20 — 56.40 (56.30). — Pariz 220.87 — 232.87 (221.87). — Trst 295.29. — Praga 166.95 — 167.75 (167.35). INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.125. _ Pariz 20.245. — London 25.035. — Newyork 514.70. — Bruselj 71.93. — Milan 26.93. — Madrid 60.5. — Amsterdam 206.95. — Berlin 122.75 — Dunaj 72.705. — Sofija 3.74. — rPaga 15.27. — Varšava 57.75. — Budimpešta 90.20. _ Bukarešta 3,06. »StOVCNSK! NAROD«, dne 10. julija 1530 Stev 154 Odmevi katastrofe „Karadjordja" mm Splite iMmd Doba* pttobčaae Sanak »o težki odfDvotiiosfi«, v katemm govor* n katastrofi naSeta potnJfkeca parnika »Karagjorgjet. Ust ugotavlja tragičnost a^hHO Doba« %— Izjava oficirja »Karadforđfe« — Ksf pravi km#4jn >Morostai}a« eksplozija t strahom i Mmi posledica* tega dogodka in pravi, da Je po katastrofi »Dakse« to največja nesreča za našo obalno plovidbo. Toda »Daksa« je podlegla strahovitim elementarnim nezgodam, dočim je »Karagjorgie« v jasni noči podlegel sunku italijanskega parnika, ki mu je pri-ptal nasproti. Ni čuda, da je napravila ta težka katastrofa našega največjega in najboljšega potniškega parnika globok vtis v vseh krogih našega naroda, kajti >vsi smo bili že od nekdaj dobri pomorščaki in zato je čudno, da se pripeti na naši obali tako težka nesreča, kakor je zadela »Ka-ragjorgjo«. Naši kapitani poznajo zelo dobro našo obalo in izpolnjujejo zlasti vestno vse predpise glede srečanja z drugimi parniki, bodisi z našimi ali tnjhni, kakor se je pokazalo tudi pri tej katastrofi. Italijanski parnik »Morosini« Je prvi zadel v »Ka-ragjorgia« v njegov levi bok, poleg tega ie bil pa »Karagiorgje« samo mak) oddaljen od kopnega, ki ie bik) na njegovi desni strani Sunek v levi bok parnika v takih razmerah priča, da je bil zadeti par-niK m svojem določenem kraju. Angleži, Id so eminentno pomorski narod, smatrajo, da ie za zadeti parnik tožba dobljena, če ga zadene drugi parnik v levo stran. Pri >Karag1orgii« pride v prilog še dejstvo, da ga je sunfl »Morosinic direktno tja, kjer ie visela njegova pobarvana svetilka, ki je na parnikn nalašč zato, da se lahko orijentira drugi parnik, ki pripluje v nasprotni smeri Drugo dejstvo, da je bil »Karagiorgje« samo malo oddaljen od kopnega, ki je bilo na njegovi desni strani, priča, da je res phd po desni strani, kolikor je le mogel in da bi bil obtičal na čereh ali pesku, če bi bil zavil še bolj proti desni. Nasprotno je pa imel parnik «Morosim<, ki je prihajal od nasprotne strani, z desne mnogo več prostora in če bi se držal desne strani, kakor zahtevajo mednarodne določbe, bi do katastrofe spjoh ne prfšlo. Jasno je, da »Karagjorgje«, ki je vozil že tako tesno po desni strani, ni mogel pričakovati, da bo kremi »Morosini« proti njemu, temveč da bo po mednarodnih predpiifli zavfl na svojo desno stran. Je pa Se eno dejstvo, Id pojasnjuje to katastrofo. V pomorskih krogih je znano, da si je Morosini vedno prizadeval, da bi prt sfečaniu potisnil nase pamike čimbolj proti kraju, kjer morje ni globoko, da b! nasedli Kaši kapitani so se znali tej nevarnosti vedno izogniti, zdaj je pa prišlo do katastrofe, ki bo ostala dolgo v žalostnem spominu ne samo naših, temveč vseh pomorščakov sploh. Zakaj je xMorosini« ubral tako pot, ko le vendar imel prosto širno morje in ko ha bil moral po mednarodnih določbah ravnati drugače, bo pojasnila preiskava. 2e tretjič je zavozil ta italijanski parnik v naše parnfke. Pred meseci je zavozil »Morosini« v parnik jadranske plovitbe »Velebit« v samem splitskem pristanišču. Do katastrofe ni prišlo in »Morosini« je plačal odškodnino, toda ta primer bi bil lahko italijanskim častnikom v svarilo, naj bodo bolj previdni Nam niti na misel ne pride, da bi na podlagi navedenih momentov govorili o morebitnem zlobnem namenu italijanskih častnikov. 0 tem bo izrekla svojo sodbo preiskava, mi pa moramo zahtevati, da zadene krivce najstrožja kazen, pa naj bodo na tej ali oni strani. To zahteva od nas naša starodavna pomorska tradicija, to zahteva mednarodni zmisel za varnost prometnih sredstev, to zahteva dolžnost napram onim, katere sprejmejo na parnik in za katere se jamči ne samo z vestnostjo, temveč tudi z življenjem vse posadke parnika od poveljnika do zadnjega mornarja. če je Šlo morebiti za zlobni namen, ne sme brti pod nobenim pogojem opravičila za to težko katastrofo in krivci morajo biti izsledeni. Katastrofa bi bila lahko še večia. Če bi bil italijanski parnik zavozil v strojni oddelek, kajti v tem primeru bi mi. V imenu javnega mnenja vse države m brez dvoma, da se bo tema mnenju pri* družilo tudi javno mnenje Češkoslovaške. Poljake, Nemčije, Avstrije in vseh onih držarv, katerih potniki so se vozili z enim najbolj varnih paznikov naše obalne plo* vidbe, pa rudi javno mnenje vsega civili* zrranega sveta, zlasti onega, ki ima zrni« sel za viteštvo, katero mora vladati na morju med parniki vseh zastav sveta, pi* šemo z največjim ogorčenjem o težki ne« sreči na našem morju, za katero ne more« mo zvračati odgovornosti na nobeno na* ključ je, kajti naključje je samo prazna in brezpomembna beseda. Mi trdimo, da pa* da za to katastrofo na nekoga težka od« govora ost, na katero gleda z mrtvaškega odra zadrške mrtvašnice deset ugaslih oči, a morda še več z dna našega Jadrana. Te krivde se nedvomno z grozo spominjajo vsi težko ranjeni in z ogorčenjem tudi vsi dragi potniki. Ta krivda mora biti pojas* njepa, da se nikoli več v zgodovini pomor* stva ne ponovi primer, da bi en parnik za* vozil v dragega v kotu 60 stopinj brez vsakega razloga in brez vsakega povoda. Članek se zaključuje z apelom na pot« nike vseh narodov, ki so se kdaj voz>H na »Karadjordju«, da ne zvrnejo krivde na našo državo, češ, da na naš narod in na našo državo ne more pasti nobena odgo* vornost za to težko katastrofo, ki se je pn* petila v razmerah, kakršnih še ne oozna« jo anali pomorstva. Oficir parnika »Karadjordje« Žuljev-.č, ki je bil med katastrofo na komandi par* nika, je izjavil novinarjem: Okrog 2. po polnoči sem opazil »Moro* sini j a« zelo daleč, kajti noč je bila iasna in mirna, a luna je baš zahajala. Na istem kraju smo srečavali »Morosinija* vsak te* den enkrat. »Morosini« je že od daleč pri* žigal zeleno luč, kar je pomenilo zame, da moram kreniti še bolj desno, tako, da je prišel »Karadjordje« na nekaj 10 me* trov od obale otoka Galešnjaka. Toda navzlic temu, da sem krenil kolikor je bi« lo le mogoče desno in prižigal zelo jasno rdečo luč, se je »Morosini« bližal. Na »Morosiniju« je zažarela samo tu pa tam rdeča luč, potem pa zopet v polnem sija* ju zelena. Vse se je zgodilo v nekaj sekundah, videč neizbežno nevarnost, sem udaril z nogo ob tla, da opozorim poveljnika, ki je v svoji kabini pod poveljniškim raostič* kom nekaj delal. Ta čas je zavozil »Mo* rosini« v naš levi bok s hitrostjo c-krog 70 milj in nas zadel baš pod rdečo rignal* no lučjo. Silni udarec je vrgel mene in krmarja tako. da sva padla. Ta čas je pri* hitel na poveljniški mostiček tudi povelj* nik in začelo se je reševanje parnika in potnikov. Poveljnk . »Morosini ja«, kapitan OHi* voto, je dal o katastrofi »Karadjordja« krit* ko izjavo, v kateri pravi, da je zavil pri Sukušanu proti Pašmanu na levo stran. Ko je zagledal »Karadjordja«, je dal si* gnal, da bi tudi »Karadjordje« krenil i>r levo stran. »Karadjordje« je pa phil baje dalje v določeni smeri in je celo *edno bolj zavijal desno. Sele tedaj je »Morosi« ni« krenil na desno, a bilo je že prepoz* no in katastrofa se ni dala preprečiti. Ka* pitan Ollivoto je baje dvakrat zatrobil • parniško sireno m pozval »Karadjord.ia,« naj krene levo. Vsi potniki na »Karadjordju« pa trdi* jo, da »Morosini« ni dal nobenega signa* a in da je samo nekaj sekund pred k*ta* strofo enkrat ali dvakrat zatrobil. S tem je jasno rečeno, da je menjaval smer »Mo* rosini,« ne pa «Karadjordje«, o čemur priča tudi dejstvo, da je bil »Karadjordje« zadet v levo stran. Zveza Slovenije z morjem Stafišče zagrebške zbornice za trgovino, obrt in industrijo Koreni« tak. Ivanček j« p»4eJ ia se potolkel. D6d«ik z« vname v naiočoe. rekoč: >Vi£. na oelo t* poltubcm. pa *e precej mine bolečina.c Dragi dao se prjj»di Ivamček v jzho in vnet«? zakHoe: »Dedek, tetino t menoj v kuhinjo, Anico zobje holt.« Na konferenci glede zveze Sio* veni je z morjem, ki se je vrVla v nedeljo 6. t. m. na Sušaku, ie po* jasnil predsednik zagrebške zbornice dr. M. Vrbanić njeno ^taliSče v sade vi tega važnega vprašan :a. V kompleksu potrebnega razširjenja našega Železniškega omrežja so boljše zve* ze naših domačih pristanišč z notranjostjo države, tako zvane jadranske proge, ne* dvomno prvovrstna državna in nacijor»al« na gospodarska potreba. Ta potreoa je tem večja, ker mnogi napredni kraji na*e države, ki gravitirajo sicer gospodarsko na naša pristanišča, zdaj zaradi znane pred* vojne prometne politike še ne razpolagajo s temi tako iz gospodarskega vidika, ka* kor tudi s stališča železniške eksploata i* je najracionalnejšimi in najkrajšimi zve« zarai z našim morjem. Med temi jadranski* mi progami se mora smatrati za na mu j* nejšo potrebo čim krajša in praktičnejša zveZa Slovenije kot naše najmočneje industrijalizirane pokrajine s sušaško proijo. ki vodi v naši gornji jadranski pristani* šči Sušak in Bakar. Elementarna važnost te zveze za naš Severni Jadran in za celo državo je postala očividna od trenjtka, ko so postala naša najmočneje zgrajena pristanišča na Severnem Jadranu inozc>n« ska pristanišča. Emancipacija Slovenije od teh inozemskih pristanišč in njena močnejša Orijentaciji na naša domaća +ev^r* nejadr&nska pristanišča v svrho čim iz* datnejšega skrajšanja sedanje zveze preso Karlovca, dalje zgraditev in povečanje naših severOjadranskih pristanišč in konc* no nacijonalno*politični momenti opravičujejo v največji meri boljšo zvezo Slovenije s severojadranskimi pristanišči, katere najvažnejša in najnujnejša etapa je agrs* drtev proge Kočevje*—sušaška proga. Iz teb razlogov zahtevajo zbornice in vsa gospodarske organizacije Hrvatsko in Slovenija že od prvih povojnih let zgraditev te zveza. Ze na prvi posvetovalni konferenci o železniškem omrežju od 3. do 7. meja 1930 v Beogradu so predstavniki zagrebške zbornice predlagali, naj se uvrsti zveza Kočevje-sušaška proga med najvažnejše proge, ki naj bi se zgradile. Po zakonu o dolarskem posojilu iz 1. 1922 (Blairo-vo posojilo) je uzakonjena zgraditev ta zveze kakor tudi zveze St. Janž-Sevnica. V de- lovni program Udruženja jugoslovanskih in-ženjerjev in arhitektov o gradini novih prog z dne 7. julija 1922 je uvrščena zveza Kočevje-sušaška prosra kot eno najpotrebnejših zvez. Na konferenci o bodočem načrtu železniškega omrežja dne 9. februarja 1927 je bila osvojena na predlog zbornice in drugih gospodarskih organizacij »graditev te zveze in je bila uvrščena med one proge, ki naj sp zgrade v prvi periodi graditve. Končno je bila z uredbo ministrskega sv«*ta 14. maja 1927 ponovno uzakoni^r* zgraditev proge Kocevi*-pnssFka pr©2* m št. Janz-Sevnica kot ene najvažnejših opojnih zvez. Ta, kakor .ie razvidno i od strani državne uprave, i od strani gospodarskih organizacij, dokumentirana elementarna potreba zveze Slovenije z morjem, se doslej ni mogla uresničiti zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Na današnji konferenci, ki ponovno pokrene vprašanje njene zgraditve, mora zbornica ponovno opozoriti na ogromno važnost in gospodarski pomen te nove proge, na kateri je enako zainteresirano področje naše. kakor tudi področje ljubljanske zbornice, zlasti pa naša severojadranska pristanišča. V kompleks te zveze spadaio tudi dela. ki so integralni pogoj za izkoriščanje kapacitete te zveze in sicer zveza Martinščice s sušaško progo ob izgraditvi pristanišča, da se razbremeni sušaški kolodvor, dograditev bakarske proge in zgraditev bakar-skega pristanišča ter zgraditev spojne zveze Št. Janž • Sevnica in Črnomelj - su-šaška proga. Vsa ta dela omogočajo končno gravitiranje prometa Slovenije na gorniejadranska pristanišča in lahko omogočijo do gotove meje tudi. da krene mednarodni tranzit iz Avstrije in zapadne Češkoslovaške preko teh naših pristanišč. Iz teh razlogov predlaga zbornica, naj apelira konferenca na kraljevsko vlado in vse merodame činitelje, naj se čimprej prične z naslednjimi deli: zgraditev zveze Kočevje - sušaška proga kot prve m najvažnejše etape ob istočasni zgraditvi zveze MartinŠčice s Sušakom in dovršit-vi bakarske proge. Kot nadaljna etapa zgraditev proge §1 Janž - Sevnica in Črnomelj - sušaška proga. Ureditev bakarskega pristanišča ln zgraditev pristanišča v Martinščici. Jubilej staroloških gasilcev Stara Loka, S. julija. Preteklo nedeljo je praznovala Stara Lo ka izredni jubilej, SOlernico domačega gasilnega društva. Za proslavo ni vladalo zanimanje zgolj med društveniki; obsežnim predpripravam še je priključila vsa vas; Stara Loka je bila odeta v trobojnice. mlaj«?, zelenje in cvetje -- kakor prav ob slavnostnih prilikah. Skupina slavolokov z napisom 1900—1930 in zvezdnatim transparentom je bila posebno učinkovita. Slavnosti so se pričele na predvečer t podoknico zaslužni in za javnost jako delavni gdč. Danici Dolenčevi, hčerki veleindustrijalca iz Stare Loke. Pred hišo kumire novi motorni brizgami se je poleg občinstva zbrala škofjeloška godba na pihala in pevski zbor, ki sta izmenoma absolvirala več lepih komadov. Le pozno v noč je zavladal po Stari Loki mir — vsi vaščani so bili prežeti navdušenja ob pričakovanju nedelje. Krasno, splnčno jutro je zajelo in sprejelo drugega dne v vasi mnogoštevilne geste, ki so razporejeni po četah odkorakali strumno, izvežbano in skupno z . domaČim ob 9. uri k službi božji. K izrednemu slavju so prihitela društva iz Zabnice, Škofje Loke, Sere, Bukovice, Sv. Duha Vinnaš, Rateč ir. od drugod. Ostalega prebivalstva je bilo pa naravnost * ogromno. Po cerkvenem opravilu so se formirale čete k blagoslovitvi nove motorne brizgalne. Ko Je izvedel blagoslovitev kanonik v Stari Loki gosp. Matej Mrak ob prisotnosti kumice Dolenčeve in funkeijonarjev gas. župe, so izpregovoriK razni zastopniki društev, korporacij in usta nov. Pozdravne besede z iskreno dobrodošlico je izrekel četovodja g. šink- Imenom starološke občine je izpregovoril njen župan g. Hafner; jurist Kalan Zdravko je ori- sal 30ietni razvoj Gasilnega društva iz zgodovinskih vidikov, za gasilsko župo je nazdravil njen tajnik g. Friderik Kramar, zaključil pa je niz govorov g. Matej Mrak. Vsi gospodje so želeli društvu najlepše, srečne bodočnosti in so pozivali članstvo k nadalj-nemu nesebičnemu delu v pomoči za bližnjega. Popoldne se je vršila brezhibno in skrbno aranžirana vaja. Nova motorna brizgama je izvrstno prestala svojo preizkušnjo. Ljudska veselica, ki se je pozneje pričela >Pri Logondru« je v nekaljenem, vese-lo-zabavnem razpoloženju in ob silovitem navalu ljudstva trajala pozno v noč. Moralni in materijami uspeh proslav« je uspel sijajno. Zasluga gre vsem domačinom z vrlim načelnikom, ki so naredili vse, da je bila proslava tako lepa. Motorno brizgalno so za 60.000 Din dobavile Strojne tovarne in livarne iz Ljubljane. Dobršen del dolga je že krit, ker va-ščani za plemeniti namen dokaj radi prispevajo. Iz Poljanske doline V nedeljo 13. t m. se bo vršil v Gor. vasi pred sokolskim domom iavni letni nastop našega Sokola. Sodelovali bo*U tuli sokolski četi iz Savodnja in iz Leskove*. Za zabavo in razvedrilo bo skrbela priznaua žirovska godba. Udeležite se sokolsk«? prireditve. Kdor se Še ni vpisal v Vodnikovo dr;iž bo, je zadnji Čas, da to stori. Za 20 Din dobi za dolge zimske večere četvero i»)pih, zabavnih in poučnih knjig. V Gor. vasi, je poverjenik g. Iv. šorli, v Poljanah pa Janko Kokalj. Pri nas imamo zadnje čase le precej ie-tovišČiarjev. Kopalcev kar mrgoli, saj je podnevi tudi tu precejšnja vročina. Naša &o-ra je imela zadnje dni 25 stopinj, torej dovolj gorka za kopanje. Kdor pa hoče hlad- Pierre Nauroy: Cigareta Cim sta prišli na ulico, kjer ni bilo žive duše, sta se spogledali in zasrne-ja-li. — Kaj porečete na to, Annie? Ali se je mogoče pri teh znamenitih Gerido-novih še bolj dolgočasiti? Zal seveda v takem provincijal-n-em mestu, kakor je nase, mora človek pač potrpeti in prenesti marsikaj, draga moja Cecilie. — Sprijazniti se mora tudj s čajankami pri Geridonovih, sicer bi mu predk slaba ... če želite, vas spremim. Rada bi se malo izpre-hodfla. Noč je kraisna. Le poglejte, kako lepo sije luna. Nobene nevarnosti m, da bi se nama kaj pripetilo. In kratek izjprehod mi bo kot rečeno zelo dobrodošel. — Meni tudi. Vodno, leadar odhajam od Geridonovib, se mi zdi. da sem vsa pralna in otrpla. Otresiva se brž toča neprijetnega občutka. — Da, otresiva se ga ... Annie Darsenne je bila svetlolaska rri:zke, okrogle. Cecilie IFargelova pa čraolaska visoke, sloke postave. Dru-srače sta si bib" pa docela podobni. Obe sta bili lepi in mladi, obe vdovi in obe sta se bali ostati vse življenje V mučnem vdovskem prezebanjii in prenašati srwojo bridko usodo. Obe sta bili veseli hi !«z^bm,'vTca$i pa' iudi rauhasti in vihravi. Kako bi torej ne postali najboljši prijateljici? Nekaj časa sta molče nadaljevali pot vdihavali sta s pomimi pljuči omamni vonj noči in se naslajali 6b skrivnostni tišini, razprostrti nad spečim mestom. Samo njune visoke pete so udarjaile neenakomerno ob tlak. Kar je Annie vzkliknila: — Kaj menite, nihče naju tu ne more \-ideti, nihče se ne bo porruj-šal ... kaj ko bi pokadili vsaka svojo cigareto? — Oh, imenitna ideja! ... Samo škoda, da nimam cigaret seboj. — Saj jih imam jaz. — Imenitno! Vrneva se res tako, kakor se vračajo moški. Artnrie ve vzela iz ročne torbice dozo in vžigalice. Ustavili sta se v veži bližnje hiše in kmalu sta nadaljevali pot vsaka s svojo cigareto v ustih. Po pravici rečeno, obe sta bili samo priložnostni kadilki, obe sta kadili na cesti bolj iz fanta lin ske razigranosti nego i« potrebe. Toda tistega večera je Hila kaja kriva, da sta se vračali do* mev res možato. Prijeten občutek svobode in zavest, da uživata skrivaj prepovedani sad, je bilo obema v tem večje veselje. Cecilie je stanovala na kraju mesta v skromni hi&ci, skoro Že' na nolju. Na dolgi noti sta 4e prijateljici S'ečkrat ustavili, da sta lahko nemoteno uživali sladkosti samote in cigarete. Kar sta začuli za seboj korake. Annie se je plaho ozrla* Zares, temna postava se je plazila za njdtna. — Moški je. je-li? — je vpraSala Cecilie. — Da. — Kakšen pa je? — Nisem ga dobro videla. Će se ne motim, je visok, krepak in čeden fant. — Gotovo je zaljubljenec. — Morda, — Za vami 2re, Annie. — Ali pa za vami, Cecilie. "g*r Morda pa za obema. Nista se baiii, pomenkoval sta se in sroejadi. Njun smeh Je bil razposajen in glasen tako. da se je slišal daleč. V duhu sta bih oibe navdušeni za nočno pustolovščino. Bilo je prvič v njunem dolgočasnem Življenju, v tem staroko-prtnem mestu, da je kdo hodil za njima. Kar se je Annie nehala smejati in dejala je tiho: — Kdo ve? Morda je pa resno zaljubljen ... zaljubljen iz plemenitega nagiba?. — Za menoj gre, Annie. — Ali pa za menoj, cecilie. In že sta Pripornniri v en fflas: za nama obema. Spogledali sta se in obema je odsevala iz oči bojaleijnost. '** Ob, poznam nefcoga, ki mi je Oni dan namignil, da če bi bila hotela ... *r Prav tako je bilo z menoj. Neki gospod mi je oni dan namigaval ... V istem hipu je Šinila obema enaka misel. — Ce je on, gotovo ne bo odobraval, da se vračava tako pozno in povrhu še s cigaretami kakor moški. — Če je moj kavalir, bo gotovo ogorčen. — Vrziva brž cigareti proč. — Da, le urno. Vrgli sta torej cigareti daleč na drugo stran ulice in molče nadaljevali pot. Nenadoma se je pa obema zazdelo, da ne slišita več za seboj vsiljivih korakov neznanega gospoda. Presenečeni nad tem sta se ustavili in se diskretno ozrli. Zagledali sta temno postavo moža ... na kolenih sredi hodnika, kako opisuje z rokami na tleh večje in manjše Icroge. — To je norec, — ie dejala Annie. — AH je pa bolan, — je menila Cecilie. Neznanec ju je moral slišati, kajti vzkliknil je s hripavim glasom piianca: ^ Nikar si ne belita glav. Iščem samo to, kar sta vrgl* proč. Ce je človek postopač, se mora pač zadovo* Ijiti z ostanki. Vem d©&ro, da tako imenitne dame. kakor sta ve dve, nikoli ne kade cigaret do konča r.kopali, jih ima v pritokih. Zadute ihji je blagodejm dež za silo ohladil ozračje 10 namočil polja. Prejšnji teden se je pri Poljanah obesila v svoji spalnici okrog 70 i~t stara ženica. Bolehala je fe več let na težki bolezni, imel* je raka na jeziku. Pred loti ie »la celo v Lurd z romarji iskat pomoči. Ker bolezen ni ponehala, se je jela k^atf. di je zapravila toliko denarja z romani^;n m nazadnje je vplivala tudi težka, Bftosdra* liiva bolezen, da se u je omračil um. Samomori so pri nas zelo redki in zato ni čudj da je govorila o tragediji neerečne atark* r.^kaj dni vs» dolina. KOLEDAR Danes: četrtek, 11. julija 1930. katoh. tani: Amalija, pravoslavni 27. junija. Sam* son. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Obe.ienjakova Tončka. Kino Ideal: Zloba. DE2URNE LEKARNE Danes: Bahovec. Kongresni Trg; Ustar, Sv. Petra cesta; Hočevar. Sp. Siska. Zabojčke ali lončke? Cvetlični lončki so nenadomestljive posode za vrtnarje, niso pa za vsako okno. Na oknih, kjer so lončki cel dan na soln-cu, jih sejrreiejo solnem žarki preveč, da se cvetlične korenine opečeio in umrief*. Na takem mestu jih postavi v zabojčke ter praznino med lončki izpolni s šoto. Ako nimaš zabojCkov in se bonš škode pn ožijru. povii ?ih ohlapno s paparnafimt ovitki. Take ovitke dobiš že narejene pri trgovskih vrtnarjih. Najboljše pa stons. da posadiš cvetlice kar v zabojčke, ki nat bodo po 40 do cm dolgi, IS do ?0 cm široki in lfc do 30 cm zloboki. Zaradi lažjega prenosa ie bolje imeti krajše, pa več zabojčkov. V zabojčkih rastejo cvetlice najboljše in jih lahko uporabiš za vse lege oken in balkonov. Cena pobarvanih zabojčkov iz 2 cm lesa je 1 40V20V18 cm po Din ?4,— 60X30X18 cm po Din 28— 80x20X IS cm po Din 32__ Obiti na koncih s cinkovo obročevino so boli priporočljivi, ker pri takih ne popuste žeblji, da bi voda uhajala po špranjah ob zalivanju. Stanejo pa komad po 5 Din več. Te najnižje cene je postavil odboru za olepšanje oken in balkonov mizarski mojster M e t 1 a r na Žabjeku. Ogorčeni železniški star oupoko j enci Zaradi nevzdržnih razmer staroupoko* jencev, provizijonistov, miloščinarjev, že» lezniških invalidov in vdov je nastalo med njimi silno ogorčenje, in sicer tem bolj, ker je stanovanjski zakon ukinjen in bodo z avgustom postavljeni na cesto, ker s svo« jimi prejemki nikakor ne morejo plačati tako visokih najemnin. Čudno, da se je hišnim posestnikom dovolilo, da so najem« nine tako občutno zvišali, na drugi strani se pa navedenim niso uredili prejemki £a» su in življenskim potrebščinam primerno. Za časa službovanja so državni in iu2« ni železničarji z veseljem plačevali mese;» ne prispevke v pokojninski sklad, ki je bil naložen v realitetah v dobri nadi. da bodo na stara leta preskrbljeni. Upokojenci, provizijonisti m milofčinar* ji bivše južne železnice, katerim so njihovi prejemki zajamčeni z rimskim spora t 4* mom, so še tem bolj ogorčeni, ker so tako zapostavljeni napram svojim sotovariiem drugih nasledatvenih držav, s katerimi so imeli skupni fond. Zeleznškim invalidom, ki so bili tako nesrečni, da radi nezgode niso mogli doslu* iiti polnih let in s tem doseči polne pokoj« nine, se je za odškodnino in za preživlja« nje priznala nezgodna renta. Ta nezgodna renta še do danes ni urejena in se za prej« šnjih 100 zlatih kron nakazuje 25 Din me* sečno. Miioščinarjem bivše južne železnice s družbeno provizijo, katerim ista po rimskem paktu pripada, se nakaruie draginiske do« klade dnevno 2 Din. S svojimi borimi prejemki nikakor ne morejo kriti dnevnih potrebščin in plača« vari tako visokih najemnin. Od teh pičlih prejemkov se um odre« guje davek, kakor tudi prispevke za na« bavljalao zadrugo, das.ravno sta ministrstvo pravde in državni 6vet sklenila, da se to odtegovanje ukine. Zdaj se jim bo pa odtegovalo še za kuluk. Bridka je usoda teh trpinov, ki so žrt* vovali svoje zdravje v odgovorni m teiki službi ob vsakem vremenu, z eno nogo v grobu, z drugo v zaporu za blagor člove* štva. Plačevali so svojo pokojnino, na sta« rost so pa tako zapostavljeni. Društvo dan za dnem na vseh merodsj« nih mestih odkriva strašno bedo teh trpi« nov in zavrača vsako krivdo in sumničenje na še ne urejenih prejemkih času in življenskim potrebščinam primerno. Dovoljuje si znova tem potom apelirati na vsa merodajna mesta in najvljudneje proaiti: usmilite se trpečih, uredite njihove prejemke času in življenskim potreb|Činam primemo, saj itak ne bodo več dolgo na svetu. Društvo icltmiikih upokojencev za drzvsko banovino v Ljubljani. Radovedni dečko. »Slišiš. Rado, zdajle pa se zadnjič oglasim na tvoje vprašanje.« se obregne ne-srečni očka. ki ga sin vsako minuto moti pri delu. • »Oobro. papa. ne born te več nadlegoval« privoli mladič, nnipak to mi še po-vej, zakaj niače ne pokoplje Mrtvega morja!« Stev 154 »SLOVENSKI N A R O 6*, dne 10. julija 1930 StTd 3 Dnevne vesti Prednost nadkrajevaj* telefonskih pofovorov društva as eraduj promet, a. Službenih Novin« št. 152, z dne 8. t. m. — Natečaj za gospodarsko literaturo. Uredništvo »Bankarstva« v Zagrebu je or* gamizirslo natečaj za gospodarsko literatu* to. Nagrade znašajo 10.000 Din in sicer 5000 Din za najboljše delo o gozdarstvu aH splošnem narodnem gospodarstvu, 3 ti* soc Din za dve deli o perečih gospodar* skih vprašanjih in 2000 Din za dve razpra* vi o problemih naše industrije. Pravico do natečaja imajo vsi Srbi, Hrvati in Sloven« ci, ki" študirajo na univerzah odnosno vis spkih ali srednjih strokovnih šolah (naših in raozemskih) in taki, ki so študije dovr* šili v zadnjih treh letih. Razprave ne smejo presegati 30 na stroj pisanih strani. pi» sarniskega formata. Poslati jih je treba v dveh izvodih do 15. oktobra uredništvu »Bankarstva« v Zagrebu, kjer dobe inte* resentj vse podrobnejše informacije. — Vreme. .Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 32, v Skoplju 31, v Mariboru 23.8, v Zagrebu in Beogradu 33, v Ljubljani 20 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.2 mm, temperatura je znašala 13-?. — Težke posledice neurja na Hrvatskem in v Slavoniji. V torek popoldne je nad SiskOm in okolico divjala strahovita nevihta, med katero je močno treskalo. Med nalivom ie' padala tudi debela toča. Sela Zazvenik, Greda in Selo je nevihta popolnoma opustošila. Tudi V Sisku je padala debela toča, ki je razbila precej opeke na strehah ter šip po hišah. Skoda ie zelo velika. — še hujše je elementarna katastrofa prizadela Karlovac in okolico. Kakor so ugotovili izvedenci, ie uničenih 75 odstotkov vseh pridelkov, ponekod pa je toča uničila sploh vse. Koruza, ki je kazala zelo dobro, je popolnoma okleščena in zbita k tlom, žito, ki je bilo že zrelo, je uničeno, sočivje, sadje in zelenjava tudi. Skoda je ogromna. — Strašna smrt starke. Iz juŽnoalban-ske vasi Ilandija poročajo o strašni smrt! 75Ietne starke Tine Rakič. Ženica je prišla v ponedeljek dopoldne v hišo soseda Petra Popova po mleko. Na dvorišču sta bila dva psa čuvaja, eden na verigi, drugi pa ne. Ko je pes zagledal ženico, je skočil na njo, jo podrl na tla in začel gristi. Nesrečna ženica se psa ni mogla ubraniti. Divje lajanje drugega psa ie privabilo sosede, ki so se pa tako bila psa, da so nekaj časa mirno gledali strašen prizor. Pes je ležal na starki in jo strahovito mrcvaril. Nihče se ni upal pregnati ga. Sele ko so prišli kmetje s kosami in cepci, je pes svojo žrtev izpustil in pobegnil. Nesrečna starka ie bila 43krat ugriznjena in je kmalu umrla. — Zanimiv proces v SnborJci. 11. t m. se po vrSila v Subotici zanimiva razprava preti vdovi Mamuiič in njeni hčerki zaradi pofiga. Mamužićeva Je bila lastnica knjigarne, ki je nenadoma pogorela. Zavarovalnina je znašala milijon dinarjev in zavarovalnica io ie prizidetirp po^ertlcem brez*odbitka izplačala. S tem denarjem je Mamužićeva ustanovila novo knjigarno in jo tudi zavarovala za milijon dinarjev. Cez pol leta je pa tudi druga knjigarna pogorela. To pot pa zavarovalnica zavarovalnine ni hotela izplačati, temveč je zadevo prijavila državnemu pravdništvu. Mamuzi-čeva, njena hčerka in hčerkin Ženin so bili osumljeni požiga in aretirani. Ženin je bil kasneje izpuščen, obe ženski pa prideta prihodnje dni pred sodišče. — Kamenja §e je najedel io umrl. dietni Peter, sin sluge Ferdinanda Kikoliča, se je iaml z otroci Ob vodi. Igrali *o ^ s ka- meuČki. PeterČek je pa stavil da jih lahko paw več. nego vsi drugi skupaj. ZaM jo res požirati kamenčke in jih je pogoltnil dve pesti. Nenadoma pa je začutil hud* boleči* oe c želodeu. Morali so ga prepeljati v bol-r»!eo, kjor so mu sicar takoj izprazni«; žel*»-doc, toda navzlic temu je nesrečni deček kmalu v strašnih mukah umrl. Iz Ljubljane —lj Osebna vest. Mestni stavbni svetnik inž. arh. Vladimir š u b i c je imenovan pri Pokojninskem zavodu za privatne nameščence v Ljubljani kot pragmatični uradnik za inženjerja - arhitekta. —41 Adaptacijska dela se vrše v dvonadstropni hiši Št. H na Tržaški cesti. Ta nekdaj Ruparjeva hiša Še ni stara, a vendar je bilo tramovje v stropih tako trhlo in gnilo, da so se stanovalci bali nesreče Hiša je zdaj last dveh sirot Pavličkovih. —lj Obnova enonadstropne hiše v dro* harjevi ulici. V tej ulici so tako rekoč same nove hiše in vile. torej vse še dobro ohranjene. Navzlic temu renovira Lovro SuŠteršič svoj dom, kar je še posebne hvale vredno. Koliko je po mestu hiš, kt imajo okrušen ali proč stoječ omet in zamazane stene, a se vendar njih lastniki ne zmenijo, da bi jih dali nanovo ometati in prebeliti. —lj Z naših cest in ulic. Cestni valjar je v zadnjem času ravnal in gladil razširjeno in podaljšano cestišče na >fivki in restiJče na Zeleni poti od Valjavčeve do Fazlagove ulice. Te dni pa tlači in tare gramoz v Ka-radžičevi ulici, ki veže Gerbičevo in Koseškega ulico. Na cesto Ob Ljubljanici se vozi gramoz, da se cestišče vzdigne, v ulici Na Kodeljevo pa vihtijo delavci krampe in lopate, da bodo cestišče za četrt metra znižali in ga spravili v sklad s PovšetOvo ulico, ki gre ob prisilni delavnici. —lj Opozorilo davkoplačevalcem. V zmislu Čl. 131 zak. o neposrednih davkih z dne 8. II. 1928, Ur. list štev. 75*26, naznanja davčna uprava za mesto Ljubljana, da je razpored pridobnine in pavšalnega davka na poslovni promet za davčno leto 1930 razgrnjen na vpogled davčnim zave« zancem med običajnimi uradnimi urami v Času od 14. julija do vštetega 21. julija 1930 pr davčni upravi za mesto v Ljub* Ijani, Vodnikov trg št. 5*1, soba št. 4. Vsi davčni zavezanci so, odnosno bodo še po« sebe obveščeni o ugotovljeni davčni osno« vi in o odmerjenem davku s plačilnimi na* logi (obvestili). Proti višini davčne osno* ve in odmerjenega davka se davčni zave* zanec alko pritoži v roku 30 dni po pre* iemu plačilnega naloga. Kolek za pritožbe 20 Din. —lj Madžarski plavači prispo popoldne v LJubljano. SK lirija je davi prejela brzojavno obvestilo, da prispo plavači budim-peštanskega FTG danes ob 16,30 namesto včeraj, ker niso dobili potnih vizumov. Tekmovanje bo ob istem Času in v istem Obsegu, kakor je bilo javljeno včeraj. — K temu pripominjamo, da je Ilirija prejela včeraj dopoldne definitivno brzojavno obvestilo, da prispo Madžari z opoldanskim vlakom v Ljubljano. Vodstvo kluba je bilo o tem prepričano in zato nas je naprosilo, naj objavimo, da so Madžari It opoldne prispeli v Ljubljano. Šele opoldne, ko ie bilo za preklic objave že prepozno, so Madžari z Rakeka brzoiavili, da niso dobili potnih vizumov, da so zadržani in da prispo šele danes v Ljubljano. Toliko v vednost nergačem, ki bi radi nekaj dosegli, pa so premajhni. —lj Prostovoljno gasilno društvo v Sp. Šiški priredi v nedeljo 13. t. m. ob pol 3. popoldne pred Gasilnim domom blagoslovitev nove motorne brizgalne in avtomobila za moštvo. Po blagoslovitvi bo velika vrtna veselica z bogatim srečolevOm prt g. Petru Steeiču. Okoliška društva in društvu naklonjeno občinstvo vabimo k obilnemu posetu. —1! Sokolsko društvo v Štepanil vasi. V prijaznu -vsem Ljubljančanom kot iz-letna točka dobro znani štepanii vasi, priredi domače sekolsko društvo v nedeljo dne 13. t m. ob 4. popoldne na letnem telovadišču javno telovadbo. Sodeluje godba Sokola I. Ob tej priliki se bo otvorila društvena telovadnica, ki si jO Je društvo po 19Ietncm neumornem delovanju iz lastnih sredstev zgradilo. Ker si je društvo nadelo nalogo, da si v par letih postavi celoten dom, nima pa za to potrebnih sredstev, vabimo vsa sokolska društva in društvu naklonjeno občinstvo k posetu. Po končanem sporedu je domaČa sokolska zabava in ples v telovadnci. —lj Špirit je pila in zblaznela. Včeraj popoldne so našli na Golovcu nezavestno Služkinjo Marijo Kalanovo, ki je pila go* rilni špirit. Z Golovca so jo prenesli člani rešilne postaje na cesto, od tu pa jo je re* silni avto prepeljal v bolnico. Reva je vso noč tul:la in divjala. Zdravniki so ugoto* vili. da je zblaznela in zato so jo davi od« dali na opazovalni oddelek. Iz Celja —c Obeai abar Sreekega gremija trgovcev v Celju. Naeelstve Sraak. gremija trgovcev je sklicalo svoj VII. redni letni občni zbor, ki se vrši v sredo, dne 16. juUja t t ob 8. predpoldne v mali dvorani >Cetjskega domač v Celju. Med običajnimi tocgamf dnevnega reda bi bile važno- omenitj fai-prave o naertu prisilnega soeijalaefa zavarovanja Članov, sklepanje o načrtu za na- kup gremijalaaga poslopja in sklep o izstopu iz Zveze trgovskih gremijev. v smislu $ 16. III. odstavek t S. gremijamih pravil tvorijo gremijalni občni zbor odposlanci, ki so bili izvoljeni na občnem zboru 26. junija 1929. ker ni na dnevnem redu volitev gremijalnega naceletva in drugih vprašan t, o katerih bi morali sklepati vsi Člani. Xa-čelfltvo. —c Popravek k razpisu pregleda motor nih voiil v Celju. Predvčerajšnjim objavljeni datum pregleda motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtotakse in avtobusi), je na podlagi naknadnega obvestila sreskega tfačelstva nepravilen. Lastniki omenjenih vozil iz celjskega sreza moraio pripeljati svoja vozila na pregled pred garažo celjskega mestnega avtobusa na Spodnjem Lanovžu v četrtek 17. falija zjutraj ob 8. uri in ne v soboto 12. julija ob 15.90, kakor je bilo prvotno določeno. —c Najdena delavska knjižita. Za krepijo je bila pr#d dnevi najdena delavska knjižica, glaseča se na ime Alojzija Terska. rot L 1876, bivajočega v Pečovniku pri Celja, po poklicu rudarja. Lastnik naj se zglasi n« celjski mestni policiji. —c D^e iagubi. B. Pauerjeva iz BraslovČ >e pismeno obvestila celjsko mestno policijo, da je pred dnevi izgubila v Celju med potjo od Glavnega trga do kolodvora zlato sponko (broso), okrašeno z diamanti in rubini v obliki peresa, vredno 1000 Din. — Soproga krojaškega mojstra Milena Oraimo va iz Gledališke ulice je izgubila 6. t. in med potjo od dOma dO kolodvora in v vlaku do Rimskih toplic zlat obesek, Okrašen z diamantom, v katerem je slika njenega soproga. Obesek je vreden £00 Din —c Komišijooelni ogled in anketa glede Voglajne. Splošno znah je postal po vsej dravski banovini skandal, ki je nastal z onesnaženjem io zastrupljanjem Vogla ine v Zavedni pri Celju t gnusno odpadno vodo iz Westnove tovarne v Gaber ju. Na podlagi ogorčenih pritožb prebivalstva, ki je mo-a-lo in še vedno mora močno trpeti zaradi okuženega zraka. deČim so vse ribe v Vogla jni poginile in tudi večje Število kokoši, ki so pile voglanjsko vodo, je sklicalo celjsko sresko nacelstvo včeraj v Celje sestanek strokovnjakov in izvedencev, da ugu-tove vzroke onesnaženja vode in podajo nasvete, kako napraviti nevzdrfljivemu stanju konec. Vršil se je tudi komisijonelni ogled. O rezultatu ankete in ogleda ter sklepev sestanka bomo podrobno poročali, Jim bomo prejeli detailne podatke kemične analiza vode itd. —c Celjski Mestni kino je zaprt. Kino-podjetnik g. Ceplak, ki vodi celjski Mostni kino, ki je edini kinematograf v vsem mestu in okolici, je kino zaradi premajhm-na obiska publike in zaradi vročine predvčerajšnjim do nadaljnega zaprl. Edino zabavo zadnjih dveh večerov so našli Celjani m okoličani v veliki dvorani >Celisketra ilo-mt<, kjer se že nekaj večerov vrše mednarodne tekme v grsko-rimski rokoborbi. Obisk tekem je prav zadovoljiv .SaoČi ie bil zaključni večer. 0 rezultatih bomo še poročali. Opera pred opero V poglavju svoje knjige »Glasbeniki preteklosti« pod tem naslovom razlaga Romain Rolland stare gledališke igre, znane pod imenom »Sacra Rappresen-tazione« kot prve operne poskuse. Rolland opisuje eno takih predstav iz leta 1462 v Viterbu. Prisostvoval ji je sam papež Pij II. Mesto je bilo polno gledališč. Vsak kardinal je imel svoje gledališče. Ena najlepših je bila predstava v gledališču kardinala Teano. Trg je bil pokrit z belim in modrim platnom ter okrašen s preprogami in girlandinami. Na vsakem stebru je stal angel, bilo jih je 18, in vsi so lepo prepevali. Okrog svetega groba sredi trga so spali vojaki, nad katerimi so bdeli angeli. Po prihodu papeža se je spustil z nebes angel in zapel himno, da oznani vstajenje od mrtvih. Po grobni tišini, oznanjujoči čudež, je strahovito počilo, prestrašeni vojaki so planili pokonci in prikazal se je Kristus. Ljudem je kazal svoje rane in prepeval v italijanskih stihih o odrešenju sveta. Na sosednem odru so igrah* vnebovzetje Device Marije, katero je igralo zelo lepo dekle. Ta predstava se je ohranila do druge polovice 16. stoletja. L. 1541 je nastlal v San Domenieu di Sessa avtor gledališke igre »Ustvarjenje Adama in Eve«, kanonik docela nag, kar ie imelo velik uspeh. V Ne-apolju so igrali v začetku 16. stoletja Še z večjim uspehom »Spectaculum di* vi Francisci«, kjer je nastopal menih kot Sv. Frančišek nag v prizorih, ko ga hoče izkušnjavec zapeljati. Novo letalo Ameriški listi poročajo, da je bilo konstruirano v tovarni znanega ruskega inženjerja Sikorskega v Bridge-portu novo letalo »S 40«, v katerem je prostora za 41 potnikov. Posebnost novega letala je v tem, da se lahko spusti in dvigne na suhem in na vodi. Letalo ima štiri motorje, udobne kabine za potnike, kuhinjo, jedilnico, kabine za posadko, najmodernejšo radiopostajo itd. Največja hitrost znaša 208. km na uro, celotna kapaciteta pa 3300 HP. Letalo stane okrog: 7 milijonov Din. Dve letali te vrste je na pobudo znanega letalca Lindbergha Že kupila neka ameriška letalska družba. Ti letali bosta prevažali potnike med Newyorkom in Panamskim prelivom. Poleg tega sta določeni za polete med NewyoTkom in Bermudi v Atlantskem oceanu, kjer grade, kakor smo že poročali, prvi umetni otek. To je prva etapa projektirane zračne zveze Zedmjenih držav z Evropo. Inž. Sikoraki je emigrant in zato so vaj ruski emigranti t navdušenjem pozdravni njegov uspeli. V nje* govi tovarni so atpoetooi, tajpo raki eJTUgTaDU. Iz Ljubljane v Cortino d'Ampezzo Z avtomobilom po romantičnih gorskih krajih v mondeno letovišče Novinarski poklic je sicer tesno zve* zan s potovanji informativnega, politične« ga, gospodarskega in ne vem kakšnega značaja se, le redko pa ima novinar priliko za družabno potovanje mii kraieK izlet, če pa že ima priliko, .nora psovati z vlakom ali pa ima v žepu običajno dM-go kačo. Zato sem se rade volie odzval povabi* lu prijatelja inženjerja ki rne je povabil na avtomobilski izlet v Cortino d'Ampe^; zo, slovito letovišče v Dolomitih. Foto* vanje z avtomobilom je prijetno, človek se ustavi kadar in kjer se 'toče. • dpcč'ie se. kadar se mu zdi in izbere si krjj. će* sto. ki mu najbolj prija. Pripravili smo torej potne liste, uredil vizume in triptik ter jo ubrali iz Ljubljane. Z menoj je potovala tudi moia boljša polovica, ki me seveda ni hotela pustiti samega v Italijo, četrti v družt i pa je bil prijatelj Alfred ali Moric, kakor ga splošno kličejo. Naš *6uick« jo je ubral proti prelep: Gorenjski, švignil ie kakor strela mimo lepih poljan in ravnin, skozi bogate naše gozodve, idilične vasi. pod vznožji naših gorskih velikanov, mimo Save in č*^ njo itd. Kmalu smo bili v Kranjski gori pr; »Slavcu*, kjer smo nameravali prenočiti. V Kranjski gori je bilo se precej žtva'no. pri »Slavcu«- ie bila večja družba, zlasti iz južnih krajev naše države, ki so se v tem prelepem kotičku naše J.\ne Gorenj* ske dobro počutili. To se jim poznalo že na prvi pogled. Neores'ano so navijali gramofon, igrali ^Soni bova« in »Rio Rito'«, vmes so pa navdušeno kramljali. Na obmejni stražnici v Ratečah smo oddali potne liste, pregledali so jih, pre-šcipnili triptik in nas po 10 nvnutn: za* mudi pustili naprej. Na italija-isk« smo se zamudili del j časa. Italranska glavna ca* rinarnica je namreč šele v Trbižu m zato smo morali vzeti na voz italijmske^a vojaka, ki nas je pOvedel v Trbiž na gla\* ni carinski urad. Čakali smo se dobre pol ure, predno so bile vse potne formalnosti urejene. Italijani nam niso delali nobeirh sitnosti. Iz Trbiža ie nas vodila pot čez MaU horgetto in Pontebo po romantičnih so* teskah in lepih cestah do Chiusaforte, od tu v Resiutto in Tolmezzo, iz Tolmezza v Ampezzo, ki leži že 560 metrov visoko. Že tu smo občudovali lepe italijanske ce* ste, ki so krasno grajene na ovinkih nag* njene ter gladke kakor asfalt. Po vseh vaseh in trgih, kjer smo se vozili, so nas prebivalci prijazno pozdraviiali. po itali* janskem običaju so dvigali desnico in kli* cali: Eja! Vožnja je bila zelo romantična, pot se je vzpenjala in padala, vozili smo se mimo romantičnih skalnatih čeri, globokih prepadov, skozi divje soteske, razdrapano do* lino Tagliamenta ter med Ampezzom in Lorenzagom skozi slovite galerije Passo dela Morte. Pot je tu vsekana v živo ska* lo in vodi skozi približno 100 metrov dolg cestni predor. Predor je mojstrsko zgra* ien ter podprt z impozantnimi dvojnimi kolonadami. Vsa pokrajina od Trbiža do Lorenzaga in Od tam. kjer smo krenili na Auronzo ter do prekrasnega alpskega jezera Misurina, je siromašna. Prebivalstvo se preživlja ve* činoma z obrtjo ter deloma z živinorejo. Gozdov tam ni, pa tudi pašniki niso nič kaj prida. Zadnji del poti je gotovo najlepši. Pot peataja. vedno bolj strma in romantična, gorski velikani, ob vznožjih katerih se vozli, vedno impozantnejši. Skoda le, da so nam oblaki nekoliko zastirali razgled. Največji užitek smo imeli pri pogledu na škrlatni masiv Drei Zinnen. Pogledi na čudovito oblikovano skupino Dolomitov ostane človeku vse življenje v spominu. V Misurini smo obedovali v razkošnem hotelu »Misurina« .kjer je vratar Slovenec. Misurina je svetovno znano letovišče, tja zahajajo tujci iz vseh krajev sveta, največ je pa Angležev. Ves hotel jih je bil poln. Mondenemu letovišču odgovarjajoče so tudi cene. Za obed za štiri osebe in steklenico dobrega vina smo plačali nekaj nad 100 lir. po obadu smo nadaljevali pot. Iz Misurina smo se odpeljali mimo gorskega masiva Monte Cristalla v slovito letovišče Cortina d' Ampezzo. Vožnja je bila lepa, večinoma je šlo strmo navzgor, tako da je motor kar hropal, včasih pa tudi strmo navzdol. Cez pol ure smo bili v Cortini. Cortina d* Ampezzo je bU naš cilj. Mnogo sam že slišal o tem mondenem letovišču, toda kaj takega nisem pričakoval. V prekrasni gorski kotlini, 1210 metrov nad morsko gladino, lesi med gorskimi velikani, na eni strani skupina Monte Cristalla, na drugi 3234 metrov visoki Tofana, v ozadju Tre Crocl. Krasno izpeljane ceste, lepi hoteli, lične vile, posejane po vseh obronkih in holmih kakor dragulji — električna železnica, žična vapnejača na Bellevue, itd. — vse to daje Cortini d' Ampezzo obeležje alpskega letovišča. Tujcev je v Cortini kljub še razmeroma zgodnji sezoni mnogo, največ seve Angležev, pa tudi Nemcev. Za tujski promet so pač najboljša propaganda ceste, ki so izpeljane do 2300 metrov visoko. Številni turisti se vozijo z avtobusi, ki vozijo v vseh smereh do Tofane ali drugih orjakov, katere potem z lahkoto naskočijo, saj imajo do vrha samo še 1000 do 1300 metrov. Tudi v Cortini nas je preganjal dež. Napravili smo sicer kratko turo na Bellevue. najlepšo razgledno točko nad Cortino, pa nas je pošteno pralo in smo morali nazaj. Tudi zvečer je deževalo, zato smo Sli spat. V nedeljo zjutraj pa nas je zbudilo solaee. Gorski velikani so žareli v jutranjih žarkih, pogled nanje je bfl veličasten. Odpeljali smo se mimo Bellevuja, kjer smo napravili tudi posnetke Tofane in drugih orjakov in Cortine na prelaz Falzarego. Ponekod s« še vidijo sledovi svetovne vojne, oatjsatsi reaHH** niš, strelskih deče žice itd. Avstrijci 60 imeli baje topov« vrh Tofane. t. j. 3237 metrov visoko ter so od tam obstreljevali italijanske postojanke. Cesta iz Cortine na Falzarego j« nedvomno ena najlepfib v Dolomitih Gradili so jo še pred in m<*d vojno Avstrijci. Vzpenja se v strmih serpentinah, vodi skozi predore in ob robovih par sto metrov globokih prepadov. Po tej romantični vožnji smo krenili v dolino. Vožnja v serpentinah je trajala skoro celo uro, nato pa smo prispeli preko Andrasa po slikoviti dniini, d ->1-gi najmanj 50 km ter Izpeljani med samtmi gorami, v Caprille, od tu pa &mo jo mimo neštetih vasi in mestece v ubrali naravnost v Belluno. Spotoma smo občudovali prekrasne vodno električne naprave, ki jih je sedem po vrsti in ki zalagajo vso gorenjo Italijo s cenenim električnim tokom. Italijani so za te naprave umetno zajezili tri doline, napravili umetna jezera ter ustvarili padec vode, ki daje ogromno energijo. Iz Belluna je nas vodila pot cez Piavo mimo zgod. Vittorije Venete, nato skozi Sacile po ravnini v Porderone, od tu v Co-droipo in dalje v Palmanovo. Iz Palmanove smo nadaljevali pot preko znane Doberdob-ske planote. Čeprav je minilo že 12 let, se vendar še vidijo sledovi krvavih bojev. Povsod so še strelski jarki, tupa tam vidiš razdejano hišo, doberdobska planota sama pa je gola in pusta. V Redipuglii so Italijani napravili lepo pokopališče, na vrhu hriba, na katerem je lep spomenik z reliefi in spominskimi ploščami, okoli pobočij pa se razprostira vojaško pokopališče. Grob pri grobu, večinoma Italijani tretje milanske armade. Vsak vojak ima na grobu top ali strojnico, del aeroplana, granato, žične zapreke, telefon ali pisalni stroj, ponton, šotor, radioaparat itd. Vse to so Italijani na fronti pobrali, prenesli na pokopališče in ga simbolično uredili. Vsi ti ostanki so prebarvani z rdečo barvo, tako da ne zarja ve. Iz Redipuglije smo se vrnili mimo Trata in preko Postojne v Ljubljano. V dveh dneh je naš >Buick< prevozil 630 km, ne da bi nam odpovedal pokorščino. O. F. še o neurju v štepanji vasi Včeraj smo poročali o silni nevihti, ki je divjala v Štepanji vasi. Med nevihto je večkrat treščilo, toda strela ni povzročila nobene škode, pač pa so Otepanj d prestali mnogo strahu. Najprej je treščilo v zvonik štepanjske cerkve, strela je od tu švignila na kor, napravila tri večje luknje in zažgala omaro, v kateri sta bila shranjena dva venca, ki sta zgorela, vnel se je pa tudi harmonij. Domačini so ogenj v cerkvi takoj opazili in začeli gasiti. Sin posestnika Bajda je pa stekel v gasilni dom in splezal po lestvi v stolp, da sname cevi za gašenje, V tem hipu je treščilo v bližnjo hišo posestnika Janeza Cerneta, po domače Baf-dovca. Mladega Bajdo je strela omamila tako, da je padel s stolpa približno 12 metrov globoko. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnico. Strela, ki je udarila v cerkev, je švignila s kora na pokopališče, kjer je razbila nagrobne spomenike rodbin Korber In Flere. Poškodovala je tudi več drugih nagrobnih spomenikov. Pri Cernetu je treščilo v hišni prag tn ga razdejalo, od tu pa je strela švignila skozi zadnja vezna vrata v hlev in se za-rinila v zemljo. Istočasno je pred Kregar-jevo gostilno privozil mesar France Nov-ljan, hoteč vedriti pod skednjem. Konj se je zaradi bliska in groma splašil, skočil le v stran in vrgel Novljana z voza. Novi j a-nove poškodbe so bile neznatne. Treščilo je tudi v električni vod in Je bila zaradi teza Otepanja vas vso noč v temi. Dolina rož Doba od 15. maja do 20. junija je posvečena v bolgarski dolini rož pridelovanju rožnega olja. Zemlja in podnebje tega dela Bolgarije je izredno ugodno za nekatere rastline, zlasti pa za vrtnice vseh vrst. V dolini rož sta mesti Karlovo In Kazanlik. te 1. 1927 je bilo v Kazanliku 21 moderno opremljenih tovarn za pridelovanje rožnega olja, v katerih so morali uničiti 6 milijonov vrtnic, da so pridobili 1528 kg rožnega olja. Največ rožnega ol>a gre iz Bolgarije v Francijo in Ameriko. Poleg velikih podjetij, ki so v rokah poedincev, se peča s pridobivanjem rožnega olja tudi več zadrug. Ker vrtnice niso vsako leto enake, se menja tudi cena rožnega olja. V bolgarsko dolino rož prihaja vsako leto mnogo tujcev, ki kar ne morejo prehvaliti zdravega gorskega zraka, prepojenega s prijetnim vonjem vrtnic. V gostilni. — Čujte, naročeno sem imel telečjo glavo, pa čakam it tako dolgo, da sem se naveličal. —Telečjo glavo, gospod? Saj jo že davno imate. Zakonsko pravo — Kaj je zakonsko pravo? — Zakonsko pravo so vse pra\ice. katere je imel mož, predno $e je ozt> »SLOVENSKI NARODc, dne 10. julija 1930 Stcv. 1*4 Argustus Muir: , 43 Krog zločinov Roman Kar je opazila v steklu okroglo odprtino. Tu je imel nedvomno opraviti spreten vlomilec. Odprla je okno, zaprla oknice in jih previdno zapahnila. Sele ko je bilo okno zaprto in zagrnjeno, se je ozrla po sobi. Njeno pozornost je vzbudil zlato politirani kabinet, z nastežaj odprtimi vratci in ključkom v ključavnici. Nasmehnila se je. Kako je bil Viktor Hallam umorjen, tega ni mogla povedati, pač ji je pa bilo zdaj jasno, čemu je prišel v njeno stanovanje. Dokumenti Molly Langtonove, katere je hotel drugi dan kupiti od nje, so bih* vsega krivi. Menil je da jih dobi ceneje, pa jih je moral plačati z glavo. Potisnila je prste v skrivni predalček za kabinetom. Zadovoljna je umaknila roko. Ključek od oklopne blagajne je 'bil na svojem mestu. Potem je pregledala vse stanovanje. Vse je bi"o tako, kakor je bilo pri njenem odhodu, razen njene toaletne mize, kjer je Hallam iskal ključe. •Julija Farrova si je prižgala cigareto in sedla na divan. Potreren ji je bil čas za razmišljanje. Truplo Viktorja Hallama je ležalo pred njo. Kitajsko bodalo je štrlelo iz njegovih prs, a na njegovi srajci ie bila vlažna, rdeča lisa^ Bilo je, kakor da je bila rana zadana prav kar, morda šele pred desetimi minutami. Vzrok Hallamove smrti ji ie bil še vedno zagonetka. $e večja zagonetka je bila. kam ie iginila Mojly Langtonova. Sluga ji je odprl vrata. Je-li opazila truplo na tleh in zbežala? Ni bilo izključeno, da je odšla, ne da bi jo bil vratar opazil, kajti zadnjih dvajset minut so ga neprestano klicali k telefonu. Julija Farrova ie mirno razmišljala o vsem. Da bi MolIy klicala na pomoč, to ji ni bilo podobno. Če je govoril Viktor Hallam resnico, je bila Molly gotovo zadnja, ki bi opozorila nase policijo. Kaj naj zdaj stori s truolom. ležečim v njenem stanovanju? Julija Farrova je stopila k pisalni mizi, dvignila slušalko in poklicala številko. — Grofa di Sorgano, prosim, — je dejala in kmalu je dobila zvezo. — Ste vi Toni? — Mehak glas s tujim naglasom je odgovoril. Lahko pridete k meni, če hočete, — je nadaljevala. — Da, takoj, ne morem vam pojasniti, za kaj gre. Je Benno tam? Privedite ga. Čez dobrih pet minut so se odpirala vrata dvema možakarjema in eden ji je poljubil roko. Imel je velike, temne oči in blesteče črne lase. Njegova visoka postava v brezhibni večernj obleki je bila ravna ko sveča. Njegove kretnje so bile živahne, temperamentne. Šele če si videl njegov obraz pri dnevni svetlobi, si spoznal, da je grof di Sorgano že prileten. — Strinjam se z vami, Julija, — je dejal, ko mu je pojasnila položaj. Tega ne morete riskirati. Gube okrog njegovih oči so se po- globile in njegove ustnice sp bile krepko stisnjene ko se je ozrl na Hallamovo truplo na tleh. — Tegale se morate odkrižati, Julija, in sicer čim prej tem bolje. Policije tu ne potrebujemo. Grofova angleščina je bila gladka, čeprav je izdajal naglas sledove toskanske aristokracije, kateri je grof pripadal. — Tegale se moramo odkrižati, Benno, — je ponovil obrnjen k svojemu tovarišu. Pleča ti mož nizke postave se je nekaj časa obotavljal, potem je pa hitel praviti nekaj po italijansko. — Benno ima prav. Julija, — je dejal di Sorgano. — Odneseva to dolj na vrt. Na grofov migljaj je preiskal plečati mož žepe umorjenega Hallama. V njih ni bilo ničesar, kar bi bilo moglo izdati Julijo Farrovo. Benno si je zapel suknjič do vratu, dvignil je truplo in ga odnesel k oknu. V kuhinji so našli kratko močno vrv. Ugasnili so v sobi luč, Julija Farrova si je prižgala novo cigareto in opazovala možakarja, kako sta dvignila truplo na okno in izginila v temo. — Položila sva ga na nasprotni konec vrta, — ie dejal di Sorgano, ko sta se vrni: a. Potegnil je nekaj iz žepa in držal v roki, na kateri je imel rokavico. Bilo je okrvavljeno kitajsko bodalo z ozko, zakrivljeno ostrino. Bodalo je viselo na steni ob zlato lakiranem kabinetu. — Najbolje bo, če ga osnažimo in obesimo nazaj, Julija, — je dejal in jo vprasujoče pogledal. Odkrijem se tistemu, ki je to bodalo izdelal. Kitajci se razumejo na take reči. Ko sta odstranila z rok in obleke vse sledove neprijetnega opravila, sta se začela poslavljati. — Nocoj se ni treba več bati nepovabljenih gostov. Julija, — je dejal Sorgano, ko ji je znova poljubil roko. Toda izkazalo se je, da se je motil. Še predno je prišla drugo jutro služkinja, je Julija Farrova vsa presenečena opazila, da so vratca zlato lakiranega kabineta odprta in da je izredno spreten vlomilec izropal oklopno blagajno. Pri pogledu na to delo ji je zaprlo sapo. Po kratkem ogledu je ugotovila, da je verižica še na vratih s hodnika, a od zunaj je ni bilo mogoče odstra* niti. Oknice v veliki sobi so b;!e še vedno zapahnjene, kakor jih je bita pu» stila prejšnji dan. Bila je torej eJina pot v njeno stanovanje in sicer skozi okno v spalnici. Vlomilec je pa moral dvakrat mimo nje, ko je spala. Tako spreten vlom je bil edinstven v njenih izkušnjah. Nekdo ali pa cela družba mnogo močnejših ljudi od Viktorja Hallama je bila očividno pripravljena tvegati vse, da se polasti dokumentov Molly Langtonove, dokazujočih, da je vnukinja pokojnega sira Thcmasa Ab* bota iz Elmbridge. Grof di Sorgano, katerega je Julija Farrova takoj telefonično poklicala k sebi, je presenečeno ogledoval odprti* no v jeklenih vratih blagajne in zlom» ljeno ključavnico. — Gromska strela. Julija! — je vzkliknil končo. — Ti so vam pa do* rasli. Dokumenti Mollv Langtonove .. Wagner jeva ljubavna pisma Zsntmrva kndjiga dr. Hansa Scholz? — 130 ljubavnih pisem, pisanih Matild! Maier V Leipzigu je izšla te dni zanimiva knjiga dr. Hansa Scholza, v kateri je objavljenih okrog 130 ljubavnih pisem slavnega Richarda Wagnerja Matildi Maierjevi, notarjevi hčerki iz Mainza katero je poznal VVagner pred Cosimo, še v svojem prvem zakonu z Minno. Vedelo se je sicer, da je imel Wagner v času, ko je bila njegova prva žena bolana, več ljubavnih razmerij, zlasti z gospo \Vesendonkovo, kar je bilo splošno znano, dočim za druge njegove ljubice javnost ni vedela. Sele zdaj, po smrti Cosime Wagnerjeve, je izšla knjiga s pismi Matilde Maierjeve. Ta, zdaj že 20 let mrtva žena, ki je umrla v starosti 67 let, je dovolila v oporoki objaviti Wagnerjeva pisma, toda šele po smrti Cosime Wagnerjeve. S tem je pokazala svojo taktnost do žene, ki je zavzela neposredno po nji mesto v \Vagnerjevem srcu. Iz objavljenih pisem je razvidno, da se je VVagner zaljubil v Matildo Maier, staro komaj 20 let, v hiši založnika Schotta v Mainzu, kjer so se vršili prijateljski sestanki glasbenikov, pisateljev in sploh umetnikov Wagnerjeve dobe in kamor je bila povabljena z drugimi damami tudi zelo strogo vzgojena in muzikalična Matilda Maier. Med njo in mnogo starejšim VVagnerjem se je vnela strastna ljubezen, katero sta pa oba skrbno prikrivala, ker je šlo za hčerko ene najuglednejših rodbin. VVagner je dovršil v tem času svojega »Tri-stana« in začel je komponirati slavno delo »Niirnberger Meistersanger«. Vsako prosto uro je posvetil Matildi Maier, ki se je pa dobro zavedala, da je VVagner poročen z Minno in da nje ne more vzeti. Navzlic temu ga je pa ljubila in bodočnost je prepustila usodi. Zaradi tega ljubavnega razmerja se je moral VVagner preseliti na Dunaj, kjer so pripravljali uprizoritev »Tri-stana« in kjer so skladatelja oboževali. Slava ga pa ni mogla premamiti, da bi ne hrepenel po ljubljeni Matildi, katere rodbina ni imela o njenem ljubavnem razmerju z VVagnerjem niti pojma. Zato je pisal VVagner z Dunaja svoji ljubici dolga in izredno lepa pisma, izmed katerih jih je izbral in objavil dr. Schol-ze v svoji knjigi okrog 130. Najzanimivejše je eno zadnjih Wag-nerjevih pisem. Zaljubljeni skladatelj piše v njem Matildi Maier, da je star že blizu 50 let, da pa sladkosti življenja še ni užival in da pravzaprav ni ma doma. Pritožuje se čez svoje zakonsko življenje, ločiti se pa noče, kajti to bi moglo ubiti njegovo ženo, ki ima že itak slabo srce. Tolike odgovornosti bi pa ne mogel prevzeti. Rad bi srečal v življenju pogumno, ljubečo ženo, ki bi mu bila tudi v takih razmerah in proti predsodkom sveta prijateljica. VVagner se je tako zasanjal v skupno življenje z Matildo, da v pismu naravnost omenja, kako bi ji opremil v dunajskem predmestju krasno stanovanje, kjer bi jo posečal in kjer bi preživljala srečne trenutke, ne da bi kdo kaj slutil, kajti v velikem mestu se vse izgubi. Te sreče pa VVagner ni doživel. Matilda Maier je njegovo ponudbo sicer s težkim srcem odklonila, češ, da bi se odločila zato, da pa nima poguma zadeti svoje stare roditelje, ki tako zelo vise na družabnih predsodkih in na nazorih družbe o neporočenih ženskah, živečih z oženjenimi možmi. S tem se je VVagnerjeva ljubezen do Matilde ohladila. Pozneje je sicer še pisal Matildi, toda njegova pisma so postajala vedno bolj redka in hladna. Nehal ji je pisati, ko je posegla v njegovo življenje nedavno umrla Cosima von Bii-low, poznejša druga njegova žena. Prevodi brez originalov Po Macphersenovem »Ossianu« in »Portugalskih sonetih« A. Browningove ima angleška literatura v novejšem času originalno delo, katero je izdajal avtor za prevod. Pri tem pa ni šlo za pomoto, kakor pri »Portugalskih sonetih«, o katerih je neki kritik napisal, da so v portugalščini neprimerno lepši. Knjiga, o kateri govorimo, je pesem v prozi »A Digit of the Moon«- katero je označil avtor F. W. Bain za prevod iz Sanskrita. Svojo fikcijo je overovil s tem, da je dozdevni prevod opremil z jezikoslovnimi pripombami, ki pričajo o temeljitem poznavanju Sanskrita. Mož pravi, da je dobil originalni rokopis, iz katerega je prevajal, od starega Brahmana iz plemena Maratha, katerega ženo in otroke je pobrala kuga. Omenjeno delo je bilo baje samo del večje celote »The Churing of the Ocean of Time«. Celotni prevod je napovedoval avtor 1. 1902 za poznejši čas. Zdravnik zastrupil zdravnika Znano mesto Cernovice je že več dni pod vtisom senzacionalnega dogodka. Gre za umazano afero, katere žrtev je postal priljubljeni černoviški zdravnik dr. Ignatescu. Mož je podlegel v bolnici zastrupljenju z arzenom in prvotno so vsi mislili, da je postal žrtev svojega poklica, ko je eksperimentiral v laboratoriju. Toda pred smrtjo je obdolžil svojega kolega dr. Zabaczinskega, da ga je on zastrupil. Oba zdravnika sta namreč skupno preizkušala neko novo sredstvo proti raku. Rabila sta arzen in dr. Ignatescu se je pri enem teh poskusov zastrupil. Tovariš je odšel iz njegovega stanovanja baš v hipu, ko se je poskus vršil, ne da bi koga obvestil, kaj se je zgodilo. Sele pozneje so našli dr. Ignate-sca doma nezavestnega in kmalu po prevozu v bolnico je umrl. Naravno da so dr. Zabaczinskega zaradi strašne obdolžitve, katero mu je naprtil umirajoči tovariš, takoj aretirali. Mož ne taji krivde, zagovarja se pa, da je pozabil opozoriti tovariša, kaj je v stekleničici, ko mu je dajal arzen. Prebivalci Černovic se zelo zanimajo za izid preiskave proti dr. Zabaczin-skemu. Čudežni otroci Zgodovina dokazuje, da so bili izredno nadarjeni otroci vedno na svetu, a tudi zdaj človeštvo ni brez njih. O škodljivih posledicah negovanja talenta takih otrok se je že mnogo pisalo, znano pa je, da mnogih fenomenov niti znanost ne more točno pojasniti. Christian Heinecken, rojen 1. 1721. v Ltibecku, spada med take izredne pojave, kajti že kot 10-mesečni deček je gladko govoril, a dva meseca pozneje je recitiral poedine odstavke iz sv. pisma. Ko je bil star dve leti in pol, je gladko odgovarjal na razna vprašanja iz zemljepisa in zgodovine, kot štiriletni deček je pa že govoril latinsko in grško. 2al je živelo to čudežno dete samo 5 let. O Mozartu je znano, da še ni bil star 4 leta. ko je igral lažje skladbe z vidnim razumevanjem, kot petletni deček je pa že komponiral. Slavni nemški skladatelj Mendel-sohn je nastopil na javnem koncertu kot devetletni deček, leto pozneje je pa že samostojno komponiral. Znani angleški zgodovinar in esejist Macauley je začel kot sedemletni deček pisati mednarodno zgodovino in čez eno leto je dovršil obširno razpravo o Angležih in krščanstvu. Robert Brovvning, najtipičnejši me*i velikimi angleškimi pesniki in ustanovitelj tako zvane psihološke šole, je napisal že kot 11-letni deček mnogo pesmi. Slavni John Milton je napisal epos kot 11-letni deček. Alfred Tennyson, rahločutni angleški lirik, je pesnil z 12 leti, filozof Francis Bacon se je pa pečal s filozofsko razpravo, ko mu je bilo komaj 10 let. Slavni italijanski pesnik Dante je napisal sonet kot 9-Ietni deček, drugI slavni italijanski pesnik, Torquato Tas-so, je pa napisal več globoko občutenih pesmi z 10 leti. NOGAVICE z ŽJ60M N^boajše, naftrafnejse. zaU> Kriterij »Pa je tudi dober vaš fižol, ki mu pravite ribničan?« — »Bi, gospod, tako imerrten ie, da vsak gost po njem kar po ribniško govori!« (Danem oh Z, 7i « m \\ *C ^ta (Hina v češnem zvočnem filmu Obešenjakova Tončka Predprodaja vstopnic od 10 do :: pol 13 in od 15. ure dalje. :: Kino Matica Telefon 2124. Žrebanje drž. razr. loterije V L razredu žrebanja 20. kola, ki se je vršilo včeraj, dne 8. julija, so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Premijo Dm 200.000 44.655 je zadela srečka št. Din 80.000 |e zadela srečka št. 87*486, Din 60.000 je zadela srečka št. 87*294? Din 40.000 }e zadela srečka št. 35.645? Din 30.OOO ie zadela srečka št. 86.568, Din 30.000 ]e zadela srečka št. 50.500, Din 10.000 ie zadela srečka št. 72.108, 97*748 Din 7*000 ie zadela srečka št. 17.767, 7507. 96.389 Izžrebane manjše dobitke bomo priobčili v kratkem. Drugo žrebanje se bo vršilo dne 7. avgusta t. L Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra C. 19 IHatkutatutni paph ptodaja uprava f&Covenh&ega 7la\odaf >*4#aft o£fast< Vsaka beseda 5© par. Plača me lahko tudi 9 znamkah. Za odgovor znamko I - Na vprašanja brez znamke ne 1 nd&HiaHantn - Najmanjši ogla* IW» 5-—» - Za stavbe vsakovrsten suh tesan tn žagan les, ladijska tla ceno oddaja Pran Šuštar, Dolenjska cesta, telefon 2424. 60/7 Smrekovo lubje v vsaki količini kupuje stalno tvrdka skrbeč Bartol, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. Telefon 2595. 1974 čolni se izposojujejo vsakomur ves dan in tudi zvečer v Čolnarni na Ljubljanici. 1816 1 ■ ■ I ■ i ■ u h ■ i h ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ MODROCE I« afrik močno btovc Chn 240-— spodnje modrooe. mreže, posteljne odele najcenejše kupite pri RUDOLF SEVER Marllln trs 2 Zahtevajte vzorce I 29/T c ■■■■■■■■■■■■ a ■■■■ I ■ , HHGHJaCTtga Zastopnike iščemo po vseh krajih Jugosla« vij«. Prodaja kuhinjskega pred* meta. Dobra provizija. Ponudbe na Jugomosse. Za* greb. Jeiačičev trg 5, pod štev. »4489«. OOOO®6XDOO0 Zeleznato vino lekarnarja dr. G. Piccoli-ja v LjobHan-i krepča oslabele. ma-Io-krvne, odrasle in otroke. 5S-T Posedajte hotel-restavracijo »Mariborski dvor« Oset PrenočiSča, garaže, kopalnice, avto Orožje in municijo za lov, šport in obrambo v vseb svetovnih znamkah po najnižjih cenah priporoča puškama Fr. Sev-čik, Ljubljana, židovska ul. St 8. 61/T Klavirji! Svarim pred nakupom navideznega blaza, ceoib klavirjev I Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne tabrikate: Bosen-dorfer, Ste4n*ay Forster Hč'rl. Sthaci original, Id so nesporno najboljši! (lahka, precinza mehanika). Prodala j!b Izkjočno le sod. izvedenec io brv. očit. Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni tn 3 Najcenejia posotevalntea. 4 do 5 milijonov Din se dokazano lahko zasluži v enem letu. Gotovine ni neba. samo zavarščine 250.000 do 300.000 Din ter organizatorne zmožnosti. Dopisi pod »Serioses und risikoloses Gecchaft« na Annoncen*Expedition Altmann, Wien I., Tuchlauben 5. 5 T V li L O B. TOBEK — tovarniško-komisijska zaloga: Akc. spot Prvnl teska sklanta v Kyiove-LS.IL Ljubljana Ilirska ulica (vhod pri gostilni Možana) P. n. lekarne, ^"ogerije, tvornice soda-vode, kemične tvor* niče. stavbnike itd. opozarjamo, da imamo stalno na zalogi vse vrste stekle*^ v vseh dimenzijah, kozarce za v k uhavanje sadja in sooivju^ter stekla za stavbe. Obračajte se le na nas naslov, ker Vas bomo v vsakem ožini zadovoljili. 8752 Najboljši češki blagovi Zajamčeno čiatovolnene moške in damske blagove zadnjih novosti ma pomladno In letno sezijo razpošilja starorcnomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Siegel - Imhof — Brno Palackeho tf. 12, Češkoslovaška. ft^jvečja izbira. - Najnižje tvorni ške cene. - ttajsolidnejša izvršitev vseh naročil. * fia zahtevo vzorci zastonj tn poštnine prosto. - Vat m - 55