(^jutranje tedanje.)
96 številka.
V Trstu, v soboto dne 11. avgusta 1894.
Tečaj XIX.
„IDINOIT*1
iihaja po trikrat na teden t testih ii-danjih oh torkih, Aatrtklh in aobotA>l< Zjutranje iztUnj« izhaja ob «. uri zjutraj, večerno pa oh 7. uri Tečer. - Obojno izdanje stane: i* jeden meneč . f. —.»o, jIT,„ Ostril- f. 1.40 «• tri meiec. . , 2.60 .	4 _
«a pol leta . . . 5,- . , l k-14 v»e leto , . „ 10 — . . i« _
Na aaračbe brez priložene naročnine s« ne jemlje ozir.
PoHnmifi'e Številko se dobi r »jo r pro-dajalnicah tobaka v Irnfu po a n.ć., v Gorici po S n»č. Sobotno Tečorno irdanje v Iraiu M nč., v Gorici « ni.
EDINOST
Oglati te rakune po tarifu t petita; «a našlo.e z debelimi črkami se ptainje prostor, kolikor obsegu ra.adnih »rutic. Poslana osmrtnice in j»vnaiah.ale, domaji oglasi itd. ao raiiinajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj te poiiljajo uredniM.n : ulica (»serum It. 13. Vsako pismo mora biti frankorann, ker nefranko.ana m na »prej imajo. Rokopisi se na »rafajo.
Naročnino, reklamacije in oglate tpre-joma upravniitvo ulica Caserma 13. Odprte reklamacije bo protte poitnine.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
„T IAsmH Jt a*«?/'
Boj za slovensko šolo.
Boj slovensko iolo, boj za naobrazbo, M omiko, ta kulturo ! To je pač plemenit in svet boj ! In tržaški Slovenci bili bi nifivre-den narod, ako ne bi izvojevali tega boja do poslednjega postavnega sredstva. Ne, tako ee nočemo omadeževati pred slovenskim svetom, ampak nadaljevati hočemo boj za sveto in pravično stvar, v trdni veri, da ni tako daleč oni dan, ki nam donese zmsgo in zadoičenje. Boj ae nadaljuje torej : goapod dr. Gregorin je dne 7. t. m. v imenu slovenskih atariiev uložil rek uri proti odloku visokega cen. kr. namestniitva, a katerim so se odbile prošnje xa osnutje slovenske iole v Trstu. To vam je rasseien dokument, v katerem je imenovani posp. odvetnik izredno trudoljubivoatjo nabral ogromno statistiikega materijala, dokazov in argumentov v podkrepljenje aabte-vanja trlaikih Slovencev po prvotnem sredstvu ca naobraibo — po osnovni loli.
Uverjeni srno, da ugodimo nal m čestitim čitateljem, ako jim doalovno podamo ta utok, v katerem je viestranaki pojainjeno in prera-bljano iolsko vprašanje Triaiko.
Da pa bode materijal bolj pregleden, razdelili amo ves utok v odlomke a posebnimi naslovi. To ratdeljenje velja le aa naft list, utok aam je aeveda spisan nepretržno.
Utok ao torej glaai:
Visoko oea. kr. ministerstvo ta bogočastje in uk!
Proti odloka e. k. nameetniitva z dne 1. julij« 1894 it. 10031/VII ex 1894, priob-čenemu nam odlokom slavnega magistrata z dne 11. julija 1894 it. 38527/VI pod /. ula-l amo podpisani v avoje in v ime aoprosilcev pravočasno ta-le utok:
Tlrjamo slovenske reftitvel
Najprvo pritožili ae je nam proti temu, da nam je alatni mestni magistrat na aloven-•ke prolnje naie priobčil odlok visokega o. k. nameatniitva v italijanakem namesto v alovenakem jeziku, preairajoč a tem očitno Men 19. driavnih osnovnih zakonov, ki jamči vsem avstrijskim narodom jednakopravnoat v ioli, uradu in javnem življenju.
M4 alovanakih otrok v Traftu braz aloveneke šala I
Prehajaj e na meritorno vaebino izpodbijanega odloka e. k. namestniitva konatatovati nam je takoj na prvem meitu, da prisnava napadeni odlok na podlagi uradnih poizvedo-vanj, vriiviih ae valed naiih proienj, da je bilo v petletni dobi 1888-1889 do 1892-1893 v okroiju mesta tržaikuga 854 alovenskih otrok, dolinih pohajati iolo, osiroma, da jo doaeieno petletno povprečno itevilo 170*8 otrok. Ker bi po državnem Šolskem zakonu (§ 69) v zvezi a členom 19. driavnih osnovnih aakonov sa opravičenje zahteve, da ae v mestu tržaikem, kjer dosedaj ni nobene slovenske ljudske iole, ustanovi taka iola, za-doičalo petletno povprečno itevilo 40 slovenskih mestnih otrok, misliti bi moral vsakdo, da via. c. k. namestniitvo kakor oblast, katera bi
PODLISTEK. ~
Kmetski upor.
Mgodovintka povest iettnuiitvga veka.
— Spiial Aigutt Šenoa. Prtloiil 1. P. Planinski. — XXVII.
Pri oknu mokriškega gradu sedi Zofija Henlngova. Silno je upadla. Izpod bledosti nežnega ji lioa gledajo modre žilice. Lasje ji padajo raamrieni po ramenu, a motne oči gledajo v tla, le sedaj pa sedaj ae povzdignejo, premerijo divno pokrajino, katera se razprostira pod njimi, in pogledajo nazadnje na iatok. Tedaj se primakue drobna ročica k sreu, na dolgi trepalnici se zasveti solza, a blede uatnice se močneje stisnejo. Gospa UrSula je priila z Zofijo, da se mlada
morala skrbeti za to, da se dd priložnost tudi slovenskim otrokom tržaškega mesta, da se izobrazijo v materinem svojem jeziku, preceni sklep tržaftkega mestnega sveta, 8 katerim se je odbila nafta opravičena proinja za slovenske ljudske iole v mestu tržaikem, ter da zaukaže mestnemu magistratu, da ustanovi na svoje stroike tako iolo.
Visoko o. k. namaatnifttvo precenilo ovoja, slovenskim šolam ugodna menenje (ar aa poatavilo no otoro otallAAe I
To upanje je bilo opravičeno tem več, ker so sa vriile na ukaz namestnistva dolgotrajne preiskave in ispraievanja o proinjah za alovenske iole podpisanih prosilcev, tako, da ae ju smelo a ozirom na tak ukaz sklepali, da je via. c. k. namestniitvo zapustilo staliiče, katero je savaemalo v svojem ča*u nasproti analogni proinji, uloženi dne 22. septembra 1884. leta od slovenskih stariiev mesta tržalkega. Ta nada, da se poatavi vis. c. k. nameatniitvo sedaj na drugo, aakonu, faktičnim ratmeram in pravičnosti (Billigkeit) jedino odgovarjajoče ataliiče ter da prizna opravičenost naiih proienj, bila je utemeljena tembolj, ker se je isto vis. c. k. namestniitvo v teku preiskovanj, vriiviih ae o naiih proinjah, v avojem odloku z dne 10. aprila 1892 it. 11105, namenjenem alavnemu mestnemu magistratu triaikemu, izrazilo približno tako-le:
„Ker manjka tržaiki provinciji deželni zakon o ustanovljenju iol, mora *e imeti ozir na ustanove politične ustave aa elementarne iole (prejinji iolski zakon) v soglasju z navodili, aodržaoimi v členu 19. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867".
Ta politična ustave, ki je bila iolski zakon pred državnim šolskim zakonom a dne 14. maja 1869. it. 62, ustanovlja namreč v § 1. sedemnajstega poglavja, da je ustanoviti farno iolo povaod, kjer je reden duiobrižnik (dušni pastir); v § 2. iatega poglavja, da je ustanoviti občno iolo tam, kjer se nahaja v okroiju pol ure 100 otrok, dolžnih pohajati iolo; in v §. 3. omenjenega poglavja, da je ustanoviti posebno iolo tudi aa manjie itevilo otrok in za manjio oddaljenost, ako zahtevajo to poaebne razmere, to je, ako otežujejo dohod do iole lega, hri-bovi, jarki, reke, močvirje, sneževje in deževje.
A ne le, da je c. kr. nameatniitvo od-atopilo v napadanem odloku od ravnokar navedenega nazora ter potrdilo nazore slavnega mestnega magistrata, odbivii naie proinje, nego isto visoko c. kr. namestniitvo poatavilo ■e je v naie začudenje proti opravičeni naii zahtevi na ie bolj radikalno ataliiče, kakor ■lavni magiatrat sam, kar dokažemo nižjo ter pri tem krivo tolmačilo duh zakona, ne oziraje se na raaloge pravičnosti (Billigkeit), utemeljene v faktičnih razmerah. Vidi se iz odloka visokega c. k. namestniitva, da je naie proinje pač rešil političen uradnik, ki pozna mrtvo besedilo iolskega zakona, ne paiolnik, kateremu
popravi, ker jo je poročilo o strašni smrti Milica ranilo v srce. Za materjo in sus-tro je prišla tudi goapa Konjska, da dokonča svoj modri sklep. Po cele dni sedi Zofija in glede molče predse, a za dolgih nočij moči vzglavja z gorkitni solzami. Samo časi gre s sestro Marto v perivoj, da si ublaži jade v vonji gozdnega zelenja.
V sobi je tudi Uriula in gospa Anka.
—■* Draga hčerka, izpregovori mati, po-gladivši z roko čelo žalostne hčere, poslušaj me. Govoriti mi je s teboj, govoriti o vaini stvari. Ti si dobra in posluflna in nadejom se, da se boi pokorila materini volji.
—	Govorite, mati, odgovori deklica tiho, gladeč z roko svoje gladko krilo.
—	Dokler je bilo le količkaj nade, na-
je pred očmi živi organizem ljudskega i o I s t v a. Da je ta tiditev opravičena, naj sledi iz sledečih navedeb in raz-motrivanj.
(Dalje prih.)
Politiške vesti.
Poslanec Šnklje in mi. V večernem izdanju od Četrtka smo zavriili poročilo o volilskem shodu poslanca prof. Šukljeja v Metliki. Menda ne treba posebno naglsiati, da se nikakor ne strinjamo z izvajanji goep. poslanca, v kolikor so se iste dotikale sedanjega politiikega aistema in pa taktike naiib poslancev. Priobčili smo doilo nam poročilo zgolj zato, ker se držimo načela: Audiatur et altera pars — to je, da treba aluiati tudi nasprotno menenje, ako hočemo, da ■e zbistrijo pojmi, Gosp. poslancu privo-ičimo primeren odgovor, kakor hitro nam bode dopuičal prostor, to je, ko zavriimo priobčevanje utoka radi slovenskih iol v Trstu.
Mrači fte, mrači za nemikoliberalno atranko namreč. Vsa znamenja kažejo namreč, da je ta atranka izgubila poslednjo mrvico zaupanja med ljudstvom in bliža ae orjaikimi koraki onemu usodnemu trenotku, ko bode v državnem zboru zastopala le in« terese posamičnih atanov in skupin: velopo-aestvo in pa trgovinske zbornice, in jej zdrsne iz rok poalednji pravi ljudski mandat. Na Dunaja — torej v srediiču države — zgublja mandat za mandatom, na nemikem Češkem je izgubila vea upliv, a aedaj jej je pričakovati poslednjega udarca na Štajerskem in na Koroikem, v katerih deželah je gospodovala do sedaj brezpogojno. Na nemikem Štajerskem je imela v poslednjem času itak ie jeden sam pravi ljudski mandat — pokojnega dra. Heilsberga — v svojih rokah, in ie ta mandat izgubi skoro gotovo pri prihodnjih volitvah. In ie le Koroika! Tu je bil pravi Eldorado nemikih liberalcev, tu je bila najvarnejia trdnjava nemikemu liberalizmu. In tudi v tem varnem zatočišču priiel je nemiki liberalizem ob ves kredit. Tu je oddati sedaj 2 mandata in so dopolnilne volitve 2e razpisane. Sodeč po volilnem gibanju moremo računati, da nemiki liberaloi izgube tudi ta dva mandata. V isti meri, kakor pada nemiko-liberalni upliv, naraiča veljava nemikih nacijonalcev, antisemitov in konservativcev. A stranka, ki ni v atanu obdržati nijednrga ljudskega mandata in se opira le na priviligovane atanove in skupine, taka stranka je abdicirala kot zareana politička stranka. Prav jo imela nedavno dunajska „Reichspoat", ko jo rekla, da so gospodje Plenor in družba generali, ki imajo pač velik generaMtab okoli sebe, no pa — vojakov. In ta stranka brez vsakorine za-slombe v narodu je sedaj odločilna v notranjem političnem položenju državo naie; s tako Rtranko se družijo naii koaliranci! Ali so ne pravi to zidati svojo hiio na pesek ! Sedaj
daljuje mati, da so ti tvoj neusojeni zaročnik povrne, čakala Bem mirno, ker se nisem hotela dotakniti tvojega srca, dasi jo v meni že davno zginilo vsako upanje. Omenila sem ti že, da bi bilo troba misliti na drugo mo< žitev, ali ti si so ujozila in jaz sem molčala. Danes je drugače, danes vemo, da krije ne srečnega mladeniča črna zemlja, a mrtveci se ne vračajo iz groba — — — — — —
Gospa Uršula umolkne za hip. Zofiji ae vzdigajo prsa močneje in devica zaihti. (Triula pravi .ladalje :
—	Dovolj si jokala, mlada, za svojega pokojnega ljubimce.
—	Za večnega ljubimca, zaječi Zofija.
—	Dobro, za večnega t Ti vei, da je bil dober in blage nravi, ti ne boi, vem, za svojega življenja drugoga ljubila — —
more razumeti pač vsak otrok, zakaj se ta stranka toli protivi pravični preosnovi volilnega reda. Vč namreč, da volilna preosnova bode vihar, ki jo neusmiljeno popihne raz politiiko povrije. Na prstih je torej lahko zračunati, komu so služili naii slovenski koaliranci, ko so pomagali strmoglaviti grofa Tasffe-a volilno preosnovo. Tudi mi nismo sicer nedostopni razlogom zdravega oportunizma, ali tega vendar ne moremo razumeti, kako pride pobožni in cerkvi katoliiki nepremično udani narod slovenaki do tega, da bi moral potajevati svoje idejale in svoje vitalne zahteve v ta namen, da se reiijo — židovstvo in njega za blagor nižjih slojev skrajno pogubna gospodarska načela 1 Vse, kar je prav, čitali amo nekoč v ljubljanskem „Slovencu1, dA: vse, kar je pravi
Usodna naredba za Gali&ke Ruse. Justični minister je v soglasju z naučnim ministrom izdal te dni uaredbo, da morajo sodne oblasti po Galiciji in Bukovini odslej občevati a ruskimi atrankami le fonetičnim pravopisom, ki je že leto dni v rabi po Galinkih iolah.
Orkveno-političko gibanj«' na Oger* skrili, Ministerski predsednik ogerski, dr. Wekerle, je te dni v Nagybanyju jako reso-lutno govoril tako proti narodnostim, kolikor proti radikalcem. Oplaiil pa menda ni nikogar so svojimi grožnjami, kajti odmev njegovim izvajanjem je v klerikalnem taboru isto-tako odločen. Klorikalni „Mag v ar Allam* mu odgovarja nastopno: Zastonj ao vsi računi zvitega miniatra. Mi moramo uveljaviti pravo voljo naroda. Mi bodemo agitovali z iato pravico, kakor an agitovali dr. \Vekorlo in njegovi privrženci. Ako ao imeli ti-le pravico že jedenkrat odklonjeno predlogo vnovič usi-liti magnatom, potom pa je tudi nam pravica agitirati proti postavi tako dolgo, dokler ne dosežomo avojega oilja. Zastonj nam žuga WekerIo z materijalno in formalno ailo države. Mi vemo, da ta država smo mi. \Ve-kerle no vlada v imenu božjem, ampak v imenu ponarejeno narodne volje. Prognati moramo torej Wekerla od prisvojene si vladno klopi. Mi bodemo umoli bojevati ae in če treba tudi krvaveti za odpravo naiih verskih pritožeb, dokler si ne priborimo svojo svobodo vesti. Mi ne odstopimo, ako bi tudi morali liberalne utrdbe napolniti stotinami ali tisoči trupel. .Miru no bodew — te besede naj si zapomnijo liberalci Wekerle in njegov tiepetalec" Tisza. — Po bojevitosti teh besed se da sklepati, kako ailno so so varali Žido-Madjari, ako so so nadojali „miru" v si od cerkveno-politiSke preoenovo. Vse kaže, da so boj ie le pričenja.
Velike ruske vojaške vaj«- Prihodnji teden odpotujeta ruski car in cosarjovič v Krasnoje selo, da prisuatvujeta tamošnjim velikim vojaikim vajam ; velike vaje pri Smo-lensku pa prično dne 6. septembra. Francoska odpoilje k ruskim vojaikim vajam generala Moutona, načelnika francoskega generalnega itaba.
—	Nikdar, zaječi doklica.
—	Ali da nam more tvoj zaročnik, kateri gloda z neba na nas, govoriti, rekel bi ti; Poslušaj mator!
—	A čeea želite od mono P razširi deklica oči.
—	Da svojo večno ljubezen, izpregovori gospa Konjska, katora je stala doslej molče za Zofijinim stolom, položiš na žrtvonik vzvišen, blagoslovljen.
—	Ne razumem.
—	Da se omožiš, reče blago Anka.
—	S kom ? vpraša urno deklica.
—	Z Gabrijelom Tahijem, odgovori mirno gospa Uriula.
(Dalje prih.)
Objavljenje Čase rij a. Ii Parisa p •• romajo dne 9 t. m., da bode CaseriO obgta<-Ijen ie prve dni prihodnjega tedna. Tudi trg, na kojem bode obglavljen morilec, je mend« ie določen, kajti obglavljenje bode javno.
Različne vesti.
Nj Vel. cesarica na „Rivieri". Kakor
poročajo is Niste, nameruje Nj. Vel. cesarica v prihodnjem mesecu nastaniti se sa kakih 14 dnij na „Rivieri*.
Umrl visok uradnik. V Luhafovcih na Moravskem je umrl ministarski svetovalec Karol German, referent pri naučnem ministarstvu o ljudskem iolstvu, star 64 let.
Pokojni ministerijalni svetnik je bil v narodnem pogledu selo pravičen mož, tako, da moramo iskreno obžalovati njega prenaglo smrt.
Nov notar. C. kr. notar dr. Anton Ballaben je pooblaičen odpreti notarijat-sko pisarno s sedežem v Sežani.
Nižji gimnazij za Idrijo. Občinski svet v Idriji sklenil je delovati v to, da se osnuje v Idriji nižji gimnazij. Ta sklep so izročili posebnemu odseku sedmorih članov, koji naj stori daljne shodne korake.
Tretji občni zbor ilov. fer. druitva
„Sava* se bode vriil v prostorih narodne čitalnice dne 18. avg. v Ljubljani. Na dnev nem redu je: 1. Poročilo odborovo; 2. do« ločilo druitvenega delovanja sa bodoče leto potom navoda in proračuna; 3, oglašeni pred* logi; 4. interpelacije ; poročilo preglednikov; 5. volitev predsednika, treh in jednajstih odbornikov in dveh preglednikov; G. slučajnosti. — Začetek zborovanje ob 10. uri do-poludne.
Za evetoivaneko podružnico družbe ev. Cirila In Metoda daroval je v namen, da ista poatane pokroviteljica nekdo t „bafetami* in „moiketo* v Ljubljani 80 stolink ; neki podnosni brkač 20 atotiuk. Živeli svetoivanak'i koamači t
Iz Trtta ae nam piie : V .Edinosti" it. 92. tj. izd. je neki dopia i „Zgornjega Krasa", Ta dopis je pravo ogledalo za mnoge slovenske vasi, trge, mesta in dežele. Prvi del dopisa ni tako vaien. Dopisnik teli, da bi ae kruh prodajal na kg. To bi bilo gotovo najbolje. Toda po deželi se navadno delajo hlebi po 20 ali 10 nč. Ako pa je kiuh premajhen, temu se lahko pomaga. Žu-panatvo naj se večkrat prepriča kako je s kruhom. Ako je premajhen, to je, prelahak, na| ga pobere in ubogim razdeli. Boste videli, kako to pomaga!
Da pa druiina prodajalčeva, katera si je na Krasu opomogla, preiira domači jesik, to pa je dovolj žalostno. (Ako govorimo več jesikov, je to dobro in koristno. Toda to se mora vriiti tako, da nikogar ne žalimo ali ■aničujemo.)
Tisti slovenski lahoni in kranjski pečeni Nemci, so prave zgage sa slovensko narodnost.
Kdu pa je temu kriv P Največ mi sami I Zakaj podpiramo ptujce P! Vam g. dopisnik bi svetoval to-le: Odprite še eno prodajal-nico. Pogodite ae s kakim zavednim, zanesljivim trg. pomočnikom, pomagajte mu 'n „nemškutarja" posebe gotovo. Ako pa Va d to ne ugaja, pomagajte si drugače. Kdor hoče imeti domače sadje, sadi drevje. Tako st< • rite tudi pri vas. Pošljite kakega nadarjenega mladeniča v kako trgovino. V treh ali fttirib letih imate sa domačo potrebo domačega prodajalca. Ako ni premožen, podpirajte ga 1
Kdor hoče ieti, naj tudi seje. Na ta način bi imele vasi, trgi, mesta in dežele domače dijake, to vem iz lastne akuinje. V vsej domači vasi imel sem o počitnicah eno ali dve gostoljubni hiSi. Drugi pa so me po strani gledali in govorili: Vsakdo hoče biti gospod; delal naj bi, delal!"
Zraven kmeta treba tudi drugih stanov, Popolnimo stanove z domačimi sinovi. Potem ie le smo samostalen narod in tujec se ne bode šopiril se svojim perjem pri nas. Ne-voSčljivost na stran ! 1 Podpirajmo ga, kdor je sa to, in sam no moroJ
Pomagajmo si sami iu Dognam pomore!
Borovski.
Od SV. Jakoba se nam piše: Dolgo je že, kaj ne, gosp. urednik, da samo čitam pa nič ne pišem v .Edinost". Vem, da Vam tva-rine ne manjka, pa — tu me bode nekaj, tam zopet kaj druzega; kdo bi bil vedno tih!
Neki dopia is Trsta v .Več. isdanji" it. 03, dobil je v »Jutranjem isdanji" it. 95 popravek — pravi lisičji rep. Zdi se mi, da \akdo umiva zamorca, ali pa se umiva sam.
Ako žena Prvačanka pravi: „Mi no go bisogno de' ičavi* in misli — kakor pravi — na svoje ljudi doma, s tem vendar ni opravičena. Ako svoje ljudi in svoj kraj laničnje, bo druge gotovo ie bolj.
Ako sa njenega 13 (ali 15) letnega sina ni bilo slovenske iole, kaj pa ta druge, mlajše otroke P
Da je pa is ulice „Castaldi" daleč ▼ slovensko iolo k sv. Jakobu, to — to je pa vendar prevelika ironija in grda laž! Slovenska šola je imela že učence ii ulice „Corso*, ,Molin piccolo", „Sv. Alojzij" itd. Potem pa kdo norce brije, da je is ulice „Castaldi* daleč v slovensko iolo 1 Nsjlepie je pa to, da nje sin, kateri zna tri jesike ( P), meče
—	kakor mati — „ičave* okrog aebe. Pri vsem tem pa hoče biti zamorec bel t
B.
C. In kr. vojna eakidra dospela je mi-
noli četrtek v Pulj na rasoroženje.
Državni bankovci po I gld. Finančno mi-nisturstvo je izdalo naredbo centralni državni blagajni in vsem pokrajinskim blagajnam, da smejo namesto papirnatih goldinarjev odslej izdavati le sreberne goldinarje in krone. Kar pride papirnatih gld. ▼ blagajne, ne isde se Teč v promet.
Vetellco na korist družbe sv. Cirila In Mstoda za Istro prirede dne 19. t. m. reški in tržaiki abiturijenti t Kastvu, v prostorih tamoinje Čitalnice. Program priobčimo pozneje.
Iz II. Bistrics ae nam piie dne 8. avgusta : Ko so sinoči ob 8. uri na Dolenjem Zemunu odpregali konja g. Vrha po domače Pavlina, splaiil ae je konj ter pridirjal ▼ II. Bistrico. Tu je pri Androiovi hiii it. 77 tako poteptal in poikodoval na glavi in po obraiu 77letnega, gluhega biviega krojača Ivana Bilca, po domače Beraka, da je ubogemu starčku usojeno ie malo ur življenja na svetu. Nesreča nikdar ne počiva in nikdo ne ve ne ure ne dneva.
Nsvihts Iz Istre prihajajoča poročila o nevihtah, ki so poslednje dni provsreSilo mnogo ikode po raznih krajih. Posebno je okolo Motovuna napravila toča veliko ikode.
—	Iz Celovca poročajo dne 8. t. m., da je istega dne pobila toča v Kriki dolini v gornjem Koroškem malone vso žetev. Zrna so padala tako debela liki golobja ja|ea. Posebno težko oškodovana je občina Št. Vilka.
Grof obsojen zaradi Žaljenja Nj. Veličanstva. Dne 8. t. m. je bila pred goriškem okrožnem sodišču razprava proti 33letnemn, že večkrat kaznovanemu mornarju grofu Adelchi Panigai, obtoženemu žaljenja Njeg. Veličanstva. Zatoženi gr»f-tnornar je dno 10. junija t. I. v neki gostilni v Ismailiji selo zaničljivo govoril o Nj. Veličanstvu in ialil na časti tudi tamošnjega konzula. Dobil je 2 leti težke ječe
Nszgoda. 12letni Ivan Rebek, stanujoč na Oreti hšt. 217 padel je ras nek obmejni zid in si zlomil desno nogo. Odnesli so ga v bolniinico.
Ponssreill nadškof. Dne 9. t. m. splaiil i so se konji dunajskega nadškofa msgr. dr. Angererja, v tem, ko so jo nadikof peljal na sprehod. Nadikof je padel ras vos in se i.ekoliko pobil.
Požar V Herpeljah. Is Herpelj pišejo dne 7. t. m., da je 6. navstal ogenj v hiši posestnika Andreja Benčiča it. 6 v Herpeljah ter uničil v dveh urah poslopje in senjak, provzročivii okolo 700 gld. ikode. Zahvaliti ae je prebivalcem bližnjih vasi Slope, Tublje Kozina in Klane, da so po neumornem delu ogenj pogasili, kajti vsled pomanjkanja vode bi bil požar lahko uničil vso vas.
Zavoien parnik. Parnik „Dalmazia* oger-sko-brvatske parobrodne družbe na Roki za-vozil je predvčerajšnjem na vožnji z Roke v Trst na skaline „Kalbula" pri Poreču ter je v nevarnem položaju. LIoydova parnika „Risano* in „Adriana" skušala sta d j slej zaman spraviti ga v globoko vodo. — Govori se tudi, da je „Dalmasio" vrgel nek vojni parnik na skaline. aDalmazia* je močno poškodovan.
Poskušena samomora, l Dietna šivilja Julija Ranzatto, stanujoča v ulici S. Giusto hšt. 3, ispila je predhinočnem nekoliko kar-bolne kisline, hoteč usmrtiti se. Domačini ao poklicali zdravnika iz zdravniško postaje,
koji je dekletu ispral želodec in jo tako spravil is nevarnosti. Ker pa je lepa Julika vendar še nekoliko onemogla, odposlal jo je zdravnik v bolnišnico. Svoje življenje je hotela končati saradi tega, ker se je bila aprla a svojim zaručnikom. — Javni postrešček it. 142, Ivan Cozsi, skočil je predvčerajšnjem po-poludne ras sid poleg ceste k „Loven* v strugo potoka. Na vso srečo se je le nekoliko pobil na kamenju. Odpeljali so ga v bolnišnico. Cozsi se je hotel ubiti baje saradi velike bede.
Sodnljtko. 541etni trgovski agent Nazario Cioccolanti is Sinigaglie, je dobil zaradi krivega pričanja 3 mesece ječe. Cioccolanti se je bil svoji gospodinji, trgovki Teresi Stein zlagal, da prevsame neka ženaka poroitvo sa drugo žensko, koja je bila viela nekoliko blaga na odplačevanje na obroke. Ker pa poslednja ni plačala, tožila je trgovka prvo žensko, o koji je mislila, da je prevsela poroitvo. Pri dotični razpravi je trdil agent svojo neresnico tudi pred todiičem. — 36 letna dekla Matilda Lioessi ukradla je bila meseca aprila t. 1. svoji gospodinji Josipini Cumieso sastavljavni listek o zlati verižici, vredni 120 gld. in zastavila listek v neki gostilni sa 4 gld. 10 nč. Predvčerajinjea je dobila pred tukajinjim sodiščem saradi tatvine 3 mesece ječe.
Policijsko. 331etno Marijo P. is Ubelj-akega pri Postojini so ssprli, ker je živela prav pohujiljivo. — Vratarju hiie it. 4 v ulici dei Cordaiuoli ukradel je predvčeraj« injem neznan tat dva para čevljev, vredna 9 gld. — Agenta Franja B. iz Trsta, pristojnega v Postojino so zaprli, ker se je sprehajal po Trstu, da-ii je bil 2e isgnan ii mesta.
Koledar. Danea (11.): Susana, dev.; Filomena. dev., muč. — Jutri (12.): 13. po-binkoitna nedelja; Klara, dev, — V ponedeljek (13.): Hipolit in Kasijan, muč. — Prvi krajee. — Solnoe iiide ob 4. uri 59 min., satoni ob 7. uri 10 min. — Toplota vćeraj: ob 7. uri sjutraj 20 stop., ob 2 pop. 25.5 stop.
»Slovanski Svet*, it. 15. od 10. avgusta, ima naslednjo vsebino: Kato:iikim konservativcem zapadnih Slovanov. — O našem programu nasproti oirilometodijski cerkvi. — Napredni položaj. — Der KunigHiohn Marko. Oasela Tinici. — H Me ua 6ynj miKorfla. (Ruska pesem.) — Srbiji. Stritarjeva pesem v latinici in cirilici ter ruskem prevodu. — Žojica (slov. pesem). — Magla. (Hrv. prispodoba.) — Književno pismo. — Lepa nedelja ruskega pravoveda na Zapadu. — Ruske drobtinice, — Ogled po slovanskem svetu. — Književnost.
Najnovejie vesti.
Variava 10. (Kolera.) Vesti, prihajajoče is rasnih krajev pokrajine trdijo, da se kolera iiri bolj in bolj. Mnogo ljudij umrje vsak dan.
Budimpeita 10. ,Magyar Allam' objavlja predlog klerikalne strunae, d« naj bi kralj odložil potrditev oivilno-pulitiikih sakonov do novih volitev, ker sedanji poslanoi nimajo mandata za rešitev tega vprašanja.
Budimpeita 10. Minister poljedelatva, grof Festetici, je poroča) o svojem državno-zborsketn delovanju svojim voliloem v Felso-Eorju, Poročilo jo zbor odobraval. Liberalna in nezavisna stranka sti zopet proglasili ministra kandidatom za državni tbor.
Budimpeita 10. Poročilo o stanju žetve ceni žetev pšenice od 38 do 39 mil., rži od 14 do 15 mil., ječmena na 12 mil. in ovsa na 10 mil. met. stot. Vsled suše stoji slabo krompir, tobak, zelenjava in aočivje. V nekaterih krajih, posebno v Alfoldu, ne bode krme sh živino.
Beligrad 10. Med Dukićevimi hajduki in orožniki bil je hud boj. Vodja hajdukov je težko ranjen; ostali tolovaji so pobegnili.
Tamopol 10. Zaprli ao gimnazijalca Josipa Sthuala, v čigar stanovanju so naili pred jednim mesecem tajno tiskarno in koji jo bil satem pobegnil.
Pariz 10. Raikralj Milan odpotuje prihodnjo soboto ali nedeljo naravnoat v Beligrad, od koder se poda v Niš, da prisostvuje slavQ08tim prigodom rojstnega due kralja Aleksandra.
London 10. Privatna poročila iz Shangaia trdijo, da dosedanje praske med Japonci in Kitajci niso bile nikakorine važnosti in nikakor ne odločilne. Dosedanje pridobitve Japonske je treba pripisati dejstvu, da je japonska vojska mnogo bolje isvežbana, nego Kitajska, temu nasproti pa je Kitajska mnogo številnejša, zatorej mora konečno zmagati Kitajska (P) ako se vojna zavleče. — Raču-nijo, dk bode imela Kitajska do prihodnje spomladi mobilizovanih 400.000 mož. — Govori se še vedno o pogajanju AngloŠko z
Ruaijo, da bi te dve velesili posredovali med vojujočimi se drŽavami.
London 10. Kitajski cesar je ukasal pobirati po vsej državi doklado sa vojsko. Govori se tudi o posojilu, koje išče baje Kitajska v inosemstvu. — Japonci ae jako žurijo s nabiranjem vojakov. Trdi se, da nameru-jejo s vso silo napasti Kitajsko, prodno še ista sbere svojo vojsko. V krstkem bode menda velika, odločilna bitka.
Trgovinske brafljsivk«.
Bnllmpsita. Plenica ta jesen 6 «7-6 69. ca spomlad 7-08—7-10. Koruza za avg.-*ept. 6-75 do 6-77. Oven na jesen 5 85—6 87. Rž la jesen 5 17-5-18.
Plenica nova od 78 kil. f. fl'50—6 55, od 79 kil. f. « 55-6-60, od 80 kil. f. « 00—6-65, od 81 kil. f. 6 «5-6-70, od »2 kil. for. 6-70—6 80. lečmnn 5-80—6-10; proao —•—,— Ponudbe po plenici slabe, povpraievanje dobro. Trg jako stalun. Prodalo »e je 15.000 met. st., 5 nč. dražje. Rž 5-10 n«. dražje. Koruza tudi 5 n«. dražje. Oves in ječmen jako »talna. Vreme: oblačno.
Praga. Neralinirani sladkor ca avgust f. 15.35 nova roba ca december f. 1415.
Havrs. Kava 8antos good averag« sa avgust 971 —, ca december 85 50.
Hamburg. Santosgood average za avgust 77.25, september 75*—, december 68 75, trg miren.
Dunajska bora	a lO. avtfuata	
	danes	včeraj 08-60
Državni dolg v papirju . a , V srebru	. . . 9855	
	. . . 98-30	98-45
Avstrijska renta v alatu	. . . 122.45	122-45
„ .v kronah	. . . 87-55	97-79
		363-50
London 10 Lst.....	. . 124 55	124-60
Napoleoni......	. . . 989	990
100 mark......	. . . 61 —	«1-—
lirt) italj. lir.....	. . , 44-60	44 50
Oo8tilna „AIVA ntico Moro*
ulica Solila rio 12, (po domače pri nfrvačkovcu")
se podpisani za obil obisk.
Anton Vodoptvec,
gostilničar.
Svoji k svojim!
Po neverjetno niskih cenah dobivajo se najno-vejia vsakovrstna
Kolesa (bicykli)
(model 1894)
na openski novi centi It. 18, blizo pivovarne.	Jamč,
se i a vsako kol6 12 mesecev. Kdor ne sna	vosiii
nauči ga brez nevarnosti in brezplačno	v treh
dneh slovennki učitelj, in nikdo naj ne misli,	da ne
bi se naučiti mogel. — PolUja se na deielo	in vse kraje. Cene ho :
Kola s tanjkim kavčukom........gld. 98—
„ z votlim kavčukom guihion.......108 —
„ pneumatično se lirokin kavčukom . „	188—
„ „ močnejle Duulopali Kontinental „	145—
„ „ a tan£«ntnimi prečkami , . . „	160 —
Stroji s 3 kslesl z železnimi obroči sa otroke .	12
„ „ „ n fantiče obroči ii kaučuk *	20 -Na«lov:
Zaloga koles v Irstu, Strada nuova M. 18
Gostilna „Stoka",
ime-Belladonua"
poleg kavarne „Pabrin", priporoča se Slovencem v mostu in na deželi. Točijo s« isborna vinr iatotako je kuhinja isvmtna. Prodaja Indi vino >.« debelo, tako meifianom, kakor ua deielo. Gl.
Mlekarna Frana Gržine
is Bt. Petra
na Notranjskem (Via Campanille v hiii Jakoba Brunnerja it. 5 (Piasza Ponterosso). Po dvakrat na dan frilno opresno mleko po 14 kr. liter na-dosredno is 6t. Patra, svela (friina) smetana. Na cahtevanje, poiilja se tudi na dom.
Giovanni it 1. trgovino s mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	01.
Martin Kris 1 ima trgov
KAVAlIVli »Commarolo« n.HV»rm ln .TadaaoC
v ulici Caiterma, glavni ihajaliiČi triaikih Slovencev vseh stanov. N« razpolago so časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton dorll, Cl.	kavarnar.
Gostilna Josipa Katalana v Bojanu,
„Pri dvanajstih murvKhu, priporoča Be slavnemu slovenskemu občinstvu sa obilen obisk. — Točila sa bodo afltmo do* maća lavrstna vina. 104 23
Ii
vpl»an» zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri Trstn priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno
(v ulici Belvedere it. 3) pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi so deložni letnega čistoga dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Fertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z oblirnim senčnatim vrtom in dvomi dvoranami, kjer se točijo izborna domaća vina, tavan, pivo v
ateklantoah itd. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo
v Rojanu (poprej Pertotova)
kjer ho prodaja govejo in toločje melo, po najnižjih tržnih cenah Priporoča se slavnomu ob' činstvu in udom.
Noiri člani
»o So vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtok od 7 uro zvočer in ob nedeljah od 9—10 ure predp.	104—ft
Lastnik politično društvo .Edinost* — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikotft. — Tiska Tiskarna Dolenc t Trstu.