Poštnina plačana v gotovini. Cena 29.— Ur Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22*11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto XI. - Štev. 12 Trst-Gorica, 22. marca 1957 Izhaja vsak petek Slovenske sole in manjšinske pravice Za vprašanje posebnih šol za Slovence, ki žive na ozemlju republike Itailije, za njihovo sedanjo, še bolj pa bodočo ureditev se poleg poklicanih uradov ne zanimajo samo slovenske, temveč tudi italijanske stranke, politična, nacionalna in iredentistična gibanja ter društva. Prav je, da se v demokratični sredini vse pretehta, da vsakdo pove svojo misel, kaijti le tako se lahko pride do sporazumne rešitve. Vendar je pri tem potrebno eno.: da vsakdo iskreno stremi k pošteni ureditvi, ki naj zadovolji obe prizadeti skupnosti. V tem primeru sta to italijanska večina in slovenska< manjšina. Tako delikatna zadeva, kot je prav manjšinsko šolstvo, mara imeti take organizacijske in življenjske pogoje, da se mainjšina, ki ga uporablja u okviru lojalnosti in zvestobe do Republike, ne bo čutila niti najmanj ogrožena in zapostavljena. O tem menda ne more biti dvoma, kajti samo zadovoljni državljani, katerim niso kratene o-snavne človečanske pravice, so lahko tvorni činitelji držaive. Kakor velja to za večinski narod, tako velja za manjšine', posebno še, če živijo ob meji. To je torej cilj, proti kateremu bi morali, vsaj po našem skromnem mišljenju, stremeti vsi, M se udeležujejo debate o ureditvi slovenskega šolstva v Italiji ter se obenem zatvedajo srnjih državljanskih in širših človečanskih dolžnosti. Z grenkobo v srcu pa moramo ugotoviti, da. je to šolsko vprašanje imelo tudi odmeve, ki zapuščajo v srcu, hi jih sliši, kaj grenak priokus. Pustimo zaenkrat ob strani dejstvo, da je .prosvetno ministrstvo predložilo vladi zakonski osnutek, ki vsebuje v bistvu i-sta določila, kakor jih je vseboval prvi koncept, za katera je lani sam minister Rossi dejal, da jih nikdar ne bo odobril, Čeprav majhno, vendar glede tega še obstoja upanje, da se bo dalo kaj popraviti, da bodo vsaj najbolj boleči predpisi rnir domeščeni z drugimi, primernejšimi in z demokratičnim družabnim redom skladnejšimi postopki. Težko je sicer reči, kdo in koliko, toda nekaj vidnih osebnosti in tudi precej vplivnih političnih voditeljev\ je priznalo, da so slovenski ugovori proti prvotnemu osnutku v osnovi pravilni. Obljubili so tudi, da se bodo zavzeli, da se jih primerno spremeni. Slovensko zavzemanje za zadovoljujočo rešitev vprašanja slovenskega šolstva seveda ni ostalo prikrito. O tem se je vendar precej govorilo in pisalo in vedeli smo, da bodo z ene ali druge strani sprožene pratiakcije vseh, ki mislijo, da je v manjšinskih vprašanjih še vedno pratvil-na in na mestu samo takšna ureditev, ki prtitisne manjšino neusmiljeno k tlom, ki da manjšini v vsakem trenutku čutiti, da je Skupek državljanov drugega razreda, na teater e se tz principa gleda S sumom in se jih -prizna za enakovredne, samo če se odrečejo narodnostmi skupnosti,1 te katere izhajajo ter fi po krni pripadajo. Presenetljivo je, koliko je Se takih vitezov preteklosti, ki ne iščejo sodelovanja in sožitja s poštenimi In načelnimi sodržavljani, pa čepratu imajo drug materin jezik, temveč so jim ljubši maj etično prarv gotovo ne enakovredni renegati. Tem seveda ne more biti prav, da bi slovensko Šolstvo dobilo takšno ureditev, ki bi ne pospeševala narodnega odpadništva. Zato ........ k.: ... ■< smo vedeli, da se bodo oglasili, čeprav bi vsaj za nekatere od njih bilo priporočljivejše, da molčijo; tako bi vsaj narekovat-la šola preteklosti, pri drugih resnični interes tistih, katere hočejo zastopati. Med slednje spadajo prav gotovo združenja, kot so Movimento lstria.no Revi-sianista, Associazione Nazionale Venezia Giulia e Dalmazia in Unicme degli Istria-ni, katerih predstavniki so se pretekli teden zbrali v Gorici in so razpravljali o slovenskem šolstvu. Namesto da bi ko\t ljudje, ki so vsaj po duhu blizu italijanski manjšini v Jugoslaviji, zahtevali širor kogrudno ureditev manjšinskega šolstva v Italiji, tako da bi se Italija lahko sklicevala. nanj pri svojih pritožbah, ki bi jih imela glede ureditve tega vprašanja v Jugoslaviji, so delegati omenjenih združenj soglasno odobrili sklep, s katerim se od vlade zahteva, »naj se ne ukloni pritisku tistih političnih krogov, ki bi bili pripravljeni dati slovenski šoli v Italiji dejansko in pravno priznano avtonomijo, to tudii zaradi tega, ker bi takšen ukrep bil odkrito jorotiustaven.d Niso nam sicer znane podrobnosti go-riškega sklepa in poziva treh italijanskih revizionističnih združenj, toda. če je tudi ostali tekst prežet s podobnimi mislimi kot nekaj vrstic, katere je o tem objaivil tržaški »Piccolon, potem je treba že ugotoviti, da je nacionalistična slepota šla tako daleč, da so revizionisti gladko pripravljeni tvegaiti našim enake življenjske koristi svojih sonarodnjakov na jugoslovanski strani meje, samo da bi se slovenska manjšina v mejah Italije ne čutila zares enakopravno, neogroženo in zadovoljno. Res čudovita logika in neverjetno dalekovidno stremljenje! Negotovosti na Srednjem vzhodu Sovjetske potuhe vzpodbujajo Naserjevo oblastnost in ogražajo mir Napetost med Izraelom in Egiptom ni popustila# Grozeči oblaki, zbrani nad Sinajskim polotokom in Suezom še vedno zakrivajo Bližnji vzhed, Egipčani niso spremenili svojega načrta, niti niso popustili v svojih zahtevah. V Gazo je prišel egiptovski general La.tif ter je prevzel civilno upravo na tejmkajšnjem področju, ki so ga po odhodu Izraelcev zasedle varnostna sile Združenih, .narodov. Naser zahteva, da je treba spet vzpostaviti vse tako, kot je bilo pred napadom na Egipt. Ohrabren « dosedanjo ameriško popustljivostjo hoče spremeniti svoj v o* jaški poraz v popolno- zmago. V velikih težavah je seveda izraelski predsednik vlade, Ben Gurion, ki je ukazal umik izraelskih sil v upanju, da izpraznjena. področja ne bodo zasedli Egipčani, temveč sile Združenih narodov. I-zraelci trdijo, da pomeni zasedba Gaze 'po Egipčanih ob pasivnosti Združenih nar rodov kršitev jamstev, lci jih je dobil I-zrael zato, da ie izpraznil sporno ozemlje. Zdaj pa trdi iNaser, da Gaze ne bo več .zapustil, noče se izjasniti glede svo-bodne plovbe izraelskih ladij, skozi Sueški prekop, prostost plovbe po Akabskem zalivu pa je poleg Egipčanov spravil v nevarnost še Ihn Saud. Tudi ta je namreč, 'dejal, da se. tega. zaliva ne more smatrati za vsem dostopen del morja. Tako morajo Izraelci, v kolikor bi 'hoteli uporabljati svojo edino luko, ki jo 'imajo ob Rdečem 'morju, računati z dvema, ne pa samo z enim nasprotnikom. Položaj je slabši kot pa je bil pred začetkom lanskega nastopa proti Egiptu. Združene države, ki se favedajo svoje velike odgovornosti, skušajo seveda pridobiti na času in zadržujejo Izraelce pred ponovno uporabo sile. Ameriški veleposlanik je interveniral v Tel Avivu in je zavrnil izraelsko trditev, po kateri naj bi Združene države sprejele moralno obveznost, da bo področje Gaze pripadlo Izraelu. Veleposlanik je celo iza-nikal, da ihi ,se bila washingtonska vlada obvezala., da tfci se Egipčani ne vrnili v Gazo. ■Da razčisti vsa ta vprašanja je izraelski zunanji minister, gospa Golda Meir, odpotoval v Združene države, kjer je ,i-mei v ponedeljek že prvi sestanek z ame-,riškim zunanjim ministrom Dullesom. Pot jo je vodila, skozi Pariz, kjer je govorila, s francoskim ministrskim predsednikom Molletom, .kateremu je izrekla, veliko hvaležnost za dosledno francosko zadržanje, .in prijateljstvo. V Združenih državah pa 'hoče gospa Golda Meir, po lastni izjavi, doseči poravnanje »častnega dolga«, ki naj bi ga napram Izraelu prevzele Združene države ob priliki pregovarjanj za iu-mik izraelskih čet s Sinajskega polotoka. Pri pogajanjih, ki so še vedno v teku, zahtevajo Izraelci, naj Združene, države 'brzdajo Egipčane, kajti sicer bo na Bližnjem vzhodu izbruhnila nova vojna. Pri. tem vztrajajo pri mnenju, da Egipčani ne bi smeli zasesti'Gaze in da bi Aka.bs-ki zaliv moral biti proglašen za mednarodno vodno pot. Izraelce podpira pri tem zavzemanju velik del svetovnega časopisja, posebno francoski in britanski listi, ki pozivajo Združene narode, da, bi morali biti enako strogi z 'Naserjem, ka‘kor so taili z Izraelom. Tudi ameriško javno mnenje je vedno bolj (razočarano zaradi Naserjeve nebrzdanosti in poziva svojo vlado, ,naj sprejme primerne ukrepe, oziroma, podvzame odločne korake. Voditelj demokratske ve- IRSKO SPET VLADA VZGOJITELJ Eamon de lfalera zopet oodl soul narod z oCetousko ljubeznijo Stranka Eamona de Valere, legendarnega prvoboritelja za samostojnost Irske, je predzadnjo nedeljo .zmagala na. volitvah in njen voditelj je predvčerajšnjim zopet sestavil svojo vlado. »Fianna Fail« (po naše: Vojščaki usode) je dobila 78 od .skupnih 147 poslanskih .mest, .kolikor jih šteje irski parlament Tako razpolaga de Valerova stranka sama' z absolutno večino. Stranka dosedanjega- ministrskega predsednika Costella, »Fine Gael« (po naše: Združena Irska), je dobila 40 mandatov. Ostala mesta so porazdeljena med pet drugih skupin. De -Valerovo vlado podpira tudi nekaj neodvisnih kandidatov. Costellova koalicijska vlade je morale podati ostavko in je .razpisala volitve, ko so ii trije poslanci, pripadniki neke manjše stranke odrekli podporo v parlamentu. Irske preživlja trenutno velike gospodarske težave. De Valena je obljubil, da se bo boril proti brezposelnosti ta za povišanje produkcije. Podobno kot drugei irske stranke, se tudi de (Valerova »Fianna Fail« zavzema za priključitev Severne Irske, ki je zdaj sestavni del Združenega kraljestva (ir)'. Velike Britanije), k .republiki Irski in s tem za združitev vsega Sovjeti zapirajo evropsko združevanje Proti koncu preteklega tedna je Sovjetska zveza predlagala, zahodnim državam, naj bi sklicali konferenco držav tako imenovane male Evrope, na. kate.ri 'bi razpravljali o sodelovanju na gospodarskem in atomskem področju. Sovjeti predlagajo zahodnim državam, naj opustč misel na ustanovitev Skupnega, evropskega tržišča lin Evraitoma ter pristanejo na ustanovitev odgovarjajočih ustanov za vse evropske države1 ti morebitnim sodelovanjem Združenih držav. Zahodne države še niso odgovorile na sovjetski predlog. Zahodno časopisje pa vidi V njem poskus .za preprečitev ustanovitve Skupnega evropskega, tržišča in Evratoma. Sovjetom ne -more hiti po volji, da ibi se .svobodna Zahodna Evropa razvila v močno gospodarsko silo. Zato so se odločili za propagandno potezo, s katero bi lahko po volji zavirali proces evropskega združevanja. Nobenega dvoma ni, da zahodne sile ne bodo nasedle tej sumljivi sovjetski pobudi. Smrtna letalska nesreča Predsednik Filipinov, Magsaysay, je izgubil življenje pri. hudi letalski, nesreči, ki se je pripetila, pretekli teden 30 kilometrov od mesta Cebu, na otoku istega imena.. Letalo tipa Dakota, s katerim je pbtovalo, poleg predsednika, še 24 drugih potnikov, funkcionarjev vlade in časni- karjev, je treščilo v hrib ter se razbilo. 'V prvih trenutkih je filipinska vlada še upala, da je predsednik morda le ostal pri življenju, kajti prvi opazovalci so videli med razbitinami letala samo dve trupli. V nedeljo so pa uradno sporočili, da. je od vseh potnikov in posadke letala ostal živ samo neki časnikar. O smrti predsednika so takoj obvestili podpredsednika Filipinov, ki je bil na zasedanju Južnoazijske obrambne zveze v Avstraliji. Garcia, kakoT se podpredsednik imenuje, je 'takoj odpotoval domov, kjer je začasno prevzel predsedniške posle. Preminulega predsednika Ma.gsay.saya 'So izvolili ,za. voditelja države leta. 1953, in sicer -kot kandidata nacionalistične stranke. Zaradi svoje poštenosti in sposobnosti je bil zelo priljubljen. V zunanji politiki ie zagovarjal prijateljstvo iz Združenimi državami in zahodnim svetom ter neodvisnost vseh azijskih narodov. V notranji politiki se je boril proti komunizmu ter se je trudil za izboljšanje gospodarskih in socialnih -razmer. Mag-saysay je umrl star 'komaj 47 let, ko je pred njim bilo še dolgo življenje, v katerem bi lahko koristil svoji domovini. Bil je sin kmečkih staršev, vidno politično vlogo pa. je začel igrati med drugo svetovno vojno kot vodja partizanskega .gibanja, ki se je borilo proti japonskim o-kupatorjem. Smrt voditelja, čigar ime pomeni v našem jeziku, '»konj In dva leva«, zapušča, v filipinskem političnem življenju veliko vrzel. otoka v eni sami državi. Za dosego tega cilja pa zagovarja de Valerova stranka miroljubna sredstva in nasprotuje terorističnim -nastopom »Irske republikanske armade«, politične skupine, ki je posebno v zadnjih mesecih zelo poživila svoje delovanje. De Valera ima danes 74 let. Rojen je bil v Združenih državah, kjer živi veliko Ircev, ki so se začeli izseljevati tja še v, času, ko so na Irskem gospodovali Angleži. Zaradi njegove politične aktivno-^ sti so Anigleži obsodili de Valero enkrat na smrt, trikrat pa je bil zaprt. S tem, pa niso izpremenili poteka dogodkov. Irska je po prvi .svetovni vojni- najprej dosegla široko samoupravo in lastno vlado. Z Veliko Britanijo jo je vedno rahleje vezala samo krona,. 18. aprila, 1949 je pa tudi to odpadlo. Irska je pretrgala še zadnje vezi z britanskim Commonwealthom. Poštar la je'neodvisna republika. Pri- vsem osvobodilnem delu je tvorno in vodilno sodeloval Eemon de Valera.. % letih 1932-48 je 16 let predsedoval vladi svoje domovine. Isti položaj je zopet zavzemal v letih 1961-54 in njegova stranka si ga je zdaj priborila že tretjič. Neki ameriški pisatelj je nekoč dejal, da. je de Valerovo. vladanje >zelo profesorsko. Piri tem je mislil na dvoje: de Valera je po izobrazbi -res profesor matematike in nad mlado državo je vladal na prev vzgojiteljski način. Redki so primeri, da bi ena sama oseba tako močno vplivale, na oblikovanje -nekega naroda ali d.ržave kot je de Valera vplival na Irce.1 Imajo ga zelo radi. in mu na kratko pravijo »Dev«. Vkljub temu pa mu ne marajo o-stati dolžni. Precej šal so skuhali na račun njegovega nagnjenja do dolgih govorov. Ko se je nekoč pripravljal na prevzem vlade, so sporočili, »da koraka dfc Valera proti Dublinu na čelu armade: 20 tisoč besed«. Prizna.ti pa je treba, da morajo biti njegove besede zelo močne, 'če so doslej imele takšne uspehe. Stalinisti st vračalo na položaje Kakor izhaja iz raznih vesti, so se sko-,ro vsi vidni stalinisti, ki so se na Poljskem -upirali Gomulkovemu prihodu na oblast in so zaradi tega lani izgubili položaje, že vrnili n.a razna važna, mesta. .Stanislaw Lapot, eden izmed redkih članov osrednjega odbora poljske KP, ki so lani oktobra odkrito nastopili proti izvolitvi Gomulke za generalnega tajnika stranke, je bil prve d.ni marca- imenovan za podministra za težko industrijo. Kazi-rnerz Mija!, bivši minister za kemično industrijo, je bil Imenovan za direktorja Investicijske banke. Tudi Mija] je eden vodilnih pripadnikov novostalinistične skupin,e. Viktor Kolo-siew.ioz, bivši načelnik sindikatov, je bil imenovan za podministra za delo in socialno skrbstvo. Ko-losiewicz je član triumvij-ata, torej vodilne trojice tako imenovane »natolinske frakcije«. Ta. skupina je odločno proti Go- mulki. Svoje ime je dobila po vasi, v kateri so nje,ni pripadniki imeli svoj mrvi sestanek. Vlada je s ponovno poostritvijo cenzure preprečila, da -bi tisk neugodno komentiral ta imenovanja. Dejala je, da so %e vrnili na vodilna mesta samo ljudje, ki so lojalno sprejeli novo stanje. Vkljub temu pa se opažajo vidni znaki nezadovoljstva posebno med .razumniki im v vrstah komunistične stranke. Kdo naj verjame vladinemu pojasnilu? Pojavlja, se sum v iskrenost politike, ki se z vključevanjem stalinistov na. vidne položaje vedno bolj oddaljuje od ljudskih želja. Ljudje se bojijo, da se bodo s starimi ljudmi vrnili tudi stari časi in da bodo vsi upi, ki so jih' polagali v jesensko revolucijo, splavali po vodi, oziroma da bodo doseženi uspehi pred sovjetskim pritiskom počasi -zvodeneli in izgubili vsako pravo vsebino. Nagy v Odesi ? Sovjeti ga hranijo za vsak primer Po nepotrjenih vesteh, ki so prispele v Budimpešto, so bivšega madžarskega ministrskega predsednika 'Nagyja baje preselili iz Romunije v črnomorsko sovjetsko mesto Odeso. Nekateri .razlagajo ta 'Ukrep kot previdnostno potezo v zvezi s predlogom, da naj bi odbor Združenih narodov raziskovanje madžarskih dogodkov zaslišal tudi bivšega madžarskega ministrskega predsednika in njegove sodelavce. V Sovjetski zvezi so Nagy in tovariši veliko težje dostopni, in če bi'do .zaslišanja že prišlo, potem bodo tudi bolje »pripravljeni«, kakor pa bi to bilo v Romuniji. Obstoja pa tudi drugo tolmačenje. Po njem Sovjeti še vedno niso sigurni., kako in v koliko bo Kadar uspel utrditi svojo oblast. Vkljub vsemu se zna namreč zgoditi, da .bo treba nekega dne Radarja odvreči. V tem primeru bi bil Na-gy vsaj -kot ime, seveda z zelo omejeno svobodo delovanja, kar primeren izhod iz .zagate. Madžari bi navdušeno pozdravili njegov povratek, delati bi pa moral itak to, kar bi hoteli Sovjeti, ki bodo po novi pogodbi z Madžarsko obdržali v tej deželi vojaško posadko 200.000 najsodobnejše oboroženih mož, medtem ko so 'madžarski armadi medtem že odvzeli, in odpeljali vse težko in moderno orožje, s katerim je bila opremljena. Tudi novi madžarski obrambni minister Revesz je sovjetski človek. Svoječa-sno je bil častnik sovjetske ta.jne policii-je, po vojni pa. se je vrnil ,na Ma-dža,rsko s činom sovjetskega generala. Sovjetska zveza ga je torej »posodila« Madžarski z enako funkcijo, kot jo je do nedavnega opravljal na Poljskem maršal Rokosov-ski-. Medtem ko, so se Poljaki lansko jesen Rokosovskega Tešili, so .ga pa Madžari zdaj komaj dobili! V Budimpešti sodijo, da madžarska vlada v teh okoliščinah ne .bo uprizorila procesa proti Nagyj,u, ker bi to ne bilo oport-uno. čine v ameriškem senatu, Johnson, je izjavil, da hi Združene države ne smele na Srednjem vzhodu dovoliti dejanj, ki so proti zdravi pameti. Izrael — je pristavil senator — ima pravico, da zahteva pravične meje in svobodno plovbo. Dejstvo pa je, da je razumna rešitev v danem primeru, precej težko dosegljiva. Pri reševanju sueško-egiptovske krize so namreč vsi najodloSnejši činitelji, še posebno Združeni narodi, doslej preveč hiteli. Izsilili so kopico dejanj in potez, ki so res odpravila nekaj, kar je upravičeno bolelo eno stran, v tem primeru Egipčane, niso pa pravočasno poskrbeli, da. bi istočasno dobili jamstva za kasnejšo odpravo tega., kar je prav tako upravičeno bolelo drugo stran. Z drugimi besedami: odpr vili so posledice neke napetosti, ne pa samega vzroka .teh posledic. Tako je danes svet lam, kjer je bil: namesto poravnave med Ioraelom in Egiptom, se že zopet govori o morebitnem ponovnem, izbruhu sovražnosti. Glavni- tajnik Združenih narodov, Hammarskjoeld, lahko poskuša. kaj doseči od Naserja, samo s pozivanjem na dobro voljo in politično korist. Združeni -narodi so namreč svoječasno izglasovali resolucijo, da mora. Izrael brezpogojno zapustiti Sinajski polotok in zato seveda danes ne morejo Naserju stavljati pogoje. Po mnogih podobnih izkušnjah v Evropi dobiva zdaj svet še z Bližnjega vzhoda nauk, da je pri pogajanjih z diktatorji težko tistemu, ki računa samo na lepe besede in še tako visoka moralna načela. Naserje« Egipt - ognjišče zarot Iz »Daily Mail-a« in »Daily Tele,gra-ph-a« povzemamo vrsto novic, ki se nanašajo na egiptovske vojaške atašeje v raznih ailriških deželah in na Srednjem vzhodu-. Angleži so z Naserjem hudo skregani. To vemo. Z njim pa. niso zadovoljni niti Arabci. Zakaj? Zato: IRAK: januarja 1956 je iraška vlada zahtevala, takojšen, odpoklic egiptovskega vojaškega atašeja Kemal Henna.way-a. Vzrok: organiziral je atentat proti iraškemu prvemu -ministru. JORDANIJA: egiptovski vojaški ataše, polkovnik Šalah Mustafš, je podletge! ,Kunam, ki jih je povzročila eksplozija: pripravljal je bombo z namepom, da, jo vržejo proti francoskemu poslaništvu. LIBAINON: novembra je bil izgnan e-giptovski vojaški ataše Hasan Hali-L obtožen več zločinov prati političnim osebnostim in zaradi organiziranja, terorističnih tolp. SAUDSKA ARABUA: julija so tolli1 izgnani člani nekega egiptovskega vojaškega poslanstva, ker so skušali' organizirati zaroto proti kral ju Ibn Saudu, ETIOPIJA: novembra je ’ bil izgnan e-'giptovski vojaški ataše Ahmed Hiimi, kex je skušal zbirati' prostovoljce med Somalci tn BStitopci (muslimanske veffe. LIBUA: novembra je bil izgnan egiptovski vojaški aitaše Ismail Sadek, ker je izpodbujai ljudstvo k upotru proti kralju Idrisu. Podobne vesti prihajajo tudi še iz drugih arabskih dežel. Zajr&di sedanjega položaja na Srednjem vzhodu pa jih prizadete države ne obešajo na. veliki zvom, kar je tudi .razumljivo, To so dejstva. Ta nam povedo jasneje kot katerakoli druga politična" tolmače* njas zakaj se arabski svet ne navdušuje za 'Naserja in zakaj so ga v trenutku nevarnosti pustili skoraj samega. Savjetsho orožje preko Egipta za alžirske upornike V francoskem tisku j e bilo’ objavljenih precej indiskretnosti o araagovorih; ki jih je pretekli mesec imel francoski predsednik Mollet s predsednikom ZDA Eisenho-werjem. Potrjuje se, da sta. državnika dosegla soglasje v vseh vprašanjih, o katerih sta 'razpravljala, razen v vprašanj-u Bližnjega vzhoda. »Le Monde« je vedel celo povedati, da je Molleit zagrozil Eisen-howerju, da bo Francija sledila zgledu Velike Britanije in, bo za 30 odstotkov zmanjšala kontingent svojih čet v Atlantskem paktu. To naj bi se zgodilo, če Združene države ne 'bodo z energičnejšo politiko preprečile', da bi Sovjeti s posredovanjem E-gipta še naprej pošiljali alžirskim upornikom velike .količine orožja. »France Solr« je v tej zvezi poročal, iz Washin,g-tona, da je bil predsednik Eisenhower naravnost presenečen nad dokumentiranimi dokazi, s katerimi je Molle,t izpričal (resničnost . francoskih .trditev o pošiljkah sovjetskega, orožja in egiptovskih inštruktorjev alžirskim upornikom, Tako se je tudi zvedelo zakaj pošiljajo Sovjetska zveza in, njeni sateliti Egiptu toliko orožja. Dobave ne služijo samo egiptovski armadi, temveč najdejo preko .raznih arabskih držav skrivna, pota. na razna področja Afrike, v katerih hočejo komunisti vzdrževati ali 'izzvati nerede. VESTI z GORIŠKEGA Slovenske šole in begunci 'Na pobudo g or iškega istrskega revizionističnega gibanja se je vršil sestanek raz mi h združenj istrskih in dalmatinskih izseljencev, na katerem so obravnavali tudi »zahtevo Slovencev v Italiji po ureditvi šol. Istrske izseljence jezi, da Slovenci izahtevamo slovenske šole in, šolsko avtonomijo. Mi razumemo, da jih boli, da je bila Istra vsled izida druge svetovne vojne pridružena Jugoslaviji, toda prva krivda gre tistim, ki so to vojno sprožili in vodili, to je italijanskim fašistom, ne pa nam Slovencem! In ravno tako ne zadene nas zamejskih Slovencev nobena odgovornost za to, kar se v Istri dogaja. Ne razumemo pa, kako jih more jeziti, da so se realno misleči Italijani postavila v šolski zadevi na stran Slovencev. Ali bi radi, da bi vsi Italijani sovražili slovenski živelj, ki je avtohton na tej zemlji? Ta jeza in sovraštvo nista upravičena, ker je skrajni čas, da se obmejni Slovenci in Italijani dvignemo nad stare mržnje iri prepire, ki bijejo s pestjo v obraz no- vi stvarnosti in novemu duhu, ki navdajata res demokratične narode Evrope. Vd suhcev. Debeluharjem pa zato ob mrazu tudi ni .z rožicami postlano. 'Živčni konci, ki se v možganih pritožujejo, da jih zebe, ležijo namreč tesno pod kožno, površino. Ce so ti konci s plastjo masti odrezani od notranjih virov toplote, ibq debeliušnik mraz neprijetnejše občutil kot pa suhec. Kožuh deluje na podoben način. Mnoge živali lahko obvarujejo svojo telesno 'toploto, ko jih napada mraz, s pomočjo malih mišic, ki postavljajo dlake v pokončno držo in tako okrepijo plast kožuhovine. Tudi človek ima v svoji koži še vedno svojevrstne mišice za postavljanje dlak. Te se v trenutku nenadne ozeblosti skrčijo in povzročajo »kurjo polt«. Ohranitev telesne -toplote zavisi deloma tudi od snovi, s katero se dotika telo oziroma oblačilo. Tako občutimo v kopalnici kamenite plošče pod nogami znatno hladnejše 'kot pa, preprogo, čeprav imata objektivno obe snovi isto temperaturo. Kambnite- plošče so dobri prevodniki toplote in odtegujejo toploto iz kože znatno hitreje. Zrak - dobra odeja Negibljivi zrak je na srečo slab prevoznik toplote, znatno slabši od vode. Človeško -teto vzdržuje pri negibnem zraku ravnotežje toplote brez naporov pri 30 stop. C. V vodi bi za isto vzdrževanje ravnotežja potrebovali temperaturo 32 stopinj C. Človek zaradi (izčrpanosti lahko izdihne, če se mora zadrževati v ledeno mrzli vodi 60 minut. Ce bi moral biti pri isti temperaturi na prostem, bi vzdržal tudi po več ur. Volnene nogavice in obutev omogočajo, da tudi pri temperaturi 18 stopinj C pod ničlo ohranjamo tople noge, če pa prodre skozi obutev voda, bodo prsti na nogah prostati kaj hitro trdi od mraza. Mati, ki svojega petletnega otroka zamota v volno, predno mu dovoli, da gre, na sneg, je pozabila, da se ibo pri tekanju ogrel in se že kmalu pričel tudi potiti v svojih pretežkih oblačilih. Ce se otrok nato usede, da bi se odpočil, njegova telesna itoplota prejema. Vlaga v njegovih oblačilih pa še poveča toplotno izgubo. Ne traja prav dolgo in otrok se vrne domov ves premražen, Opreznejša mati bo svojega otroka o-blekla v razmeroma lažja oblačila, za;k» pa ga bo opremila s primerno .zaščito rok in nog, kadar ga pošail-ja na igVanje v zimski mraz. Zabičala pa, mu bo, da ,naj se takoj vrne px> težja, oblačila, če pritisne hujši mraz. Medtem ko je negibljivo ozračje izvrstno izolacijsko sredstvo, odnaša giblji- vi zrak toploto z veliko naglico. 2e la-; hek vetriček s hitrostjo osem kilometrov na uro odvzema osemkrat več toplote telesu, kot pa negibno ozračje. Zimska, u-niforma izgublja pri vojaku, ki koraka, približno eno četrtino na izolacijski sposobnosti, ker se zrak pod obleko giblje z vojakom vred. Ohlapna oblačila Eskimov iz tjulenjevega krzna in mroževe kože so naravnost idealna za mrzla vremena. Ko Eskim lo- vi divjačino, valovi mrzel zrak skozi o blačilo in preprečuje premočno segrevanje. Kasneje, ko možakar miruje zaradi odpočitka, se oblačila tesno priležejo telesu ;in tvorijo najboljšo obrambo. Vsi vemo, da nas volneni izdelki najbolje varujejo pred mrazom, i,n znanstvena 'raziskovanja so te lastnosti volne tudi potrdila,. Te 'lastnosti pa, niso zasluga tvariva, pač pa izolacijo posreduje med vlakni .zaprt zrak. To, kar velja, je moč zaprte zračne plasti. Prednost volne pred bombažem tiči predvsem v večji gibčnosti volne. Skupaj' stisnjena volnena vlakna, pa, naj bodo že suha. ali vlažna, se hitreje dvignejo in vsebujejo tudi več zraku. Cvetke titovske propagande »Svobodna Slovenija«, glasilo demokratičnih Slovencev, ki živijo v Argentini, je v svoji številki z dne 31. januarja objavila več zanimivih »cvetk« — kakor jim sama pravi — fci jih je nabrala v titovski »Novi Domovini«, ki izhaja prav tako v Buenos Airesu. Te »cvetke« so toliko bolj zgovorne za- nas, ki živimo ob sami meji Titovine, ker iz njih lahko razberemo važno značilnost vsake, toliko bolj pa še 'totalitaristične propagande, namreč, da njene laži, naraščajo ne samo sora,zmerno razdalji, temveč skoro s kvadratom razdalje. Po domače povedano: pri dvakrat večji razdalji ni potvorba resnice samo enkrat večja, temveč skoro štirikrat, pri trikrat večji razdalji pa o-semkrat. Nazadnje je vse, kar takšna propaganda trdi, tako daleč od resnice, da se popolnoma poistoveti .z željami tistega, ki piše. Misli si pač: saj tako in tako nihče ne bo mogel osebno preveriti resnice. Tako sklepa očitno tudi buenosaireška »Nova Domovina«, ki slika svojim čita-teljem Titov položaj in njegove politične poteze v izredno rožnati luči. Vredno je pogledati, .kakšnih se je .znebila! Tito bo podrl Molotova V članku »Jugoslovanska politika v mednarodnih sporih« z dne 30. decembra 1956 pravijo v (»Novi Domovini«: »Posebno je 'Tito zameril madžarski vladi, ki je Na,gyja .namesto v Jugoslavijo, kot je bilo dogovorjeno (v Evropi ne vemo nič o tem. Bil j,e to eden izmed jugoslovanskih predlogov, pa ni bil sprejet in v trenutku, ko so Nagyja izpustili, je Titov veleposlanik v Budimpešti to vedel! Op. ur.), poslala v Romunijo ali v Rusijo. Jugoslovansko časopisje ostro ži- Koliko mraza prenese človek? .Posebno vprašanje je, kako si telesno toploto zavarujemo v postelji. Verjetno se je že marsikdo na, lastni koži prepričal, da je prijetno zaspal v primerno zakurjeni sobi in se ves prezebel prebudil. V času njegovega .spanja se soba ni ohladila, pač pa je telo popustilo s proizvodnjo telesne toplote. Zato je priporočljivo, da se tudi pri kratkem popoldanskem spanju ogrnemo z lahko odejo, čeprav ibi se nam zdelo to nepotrebno. Koliko mraza prenese človeško telo?. Znanost še ni dokončno odgovorila na to vprašanje. Ko so 1. 1951 našli neko mlado ženo nezavestno v mestnem parku, je znašala njena telesna temperatura 18 stopinj C, t. j. 18 stopinj C pod normalo. Kljub temu so v bolnišnici ženo predramili iz nezavesti in ji rešili življenje. Pri tem so-zdravniki uporabljali razna vzpod-bujevalna sredstva, krvno plazmo, kisik in sredstva proti strjevanju krvi. Se bolj presenetljiv je primer dvoletne deklice, ki so jo našli nezavestno zavito v tanko odejo s telesno temperaturo 16 stopinj, C in so ji kljub temu rešili življenje. Nekateri zdravniki so pred leti pričeli z eksperimentiranjem zniževanja telesne temperature, da bi nekatera obolenja la- že zdravili. Z iznižanjem (temperature o-motimo bolečino. Se pomembnejša je metoda hladilnega spanja ,-ki dovoljuje nadzorstvo nad krvnim obtokom pri zamotani operaciji notranjščine srca. Pri .znižanju telesne temperature od 37 na 27 ali celo 24 stopinj C se znatno zavorijo vse telesne funkcije, in organizem potrebuje le še četrtino normalne količine kisika. Ta okoliščina dovoljuje, da priliv krvi v srce za 8 minut in. tudi več prekinemo. Ta čas 'zadostuje kirurgu, da opravi svoje delo. Kaj nam je storiti, če nas zaloti mraz 18 stopinj, C in več pod ničlo in smo se le s težavo privlekli v kočo z rahlim pre-mrznjenjem prstov, lic,- .nosa ali uhljev? Vsekakor ne smemo slediti nasvetom babice, da .si moramo premrzle ude zdrgniti s, snegom ali ledom. Novejše preiskave ®o, dognale, da takojšnja uporaba toplote zmanjša nevarnost poškodbe premrzlih organov in tudi nevarnost infekcije se znatno izmanjša. Danes priporočajo zdravniki, da poškodovanca, ki ga je zalotil mraz, čimprej spravimo v toplo sobo. Nato mu damo kako toplo tekočino, ga .zavijemo v tople o-deje ali pa, ga položimo v toplo — ne vro- Mladinski literarni natečaj Slovenska prosvetna matica v Trstu razpisuje svoj velikonočni literarni natečaj. Najboljša dela v vezani ali ne* vezani besedi bodo objavljena v velikonočni številki »Demo* kracije«. Prispevke je poslati najkasneje do torka 9. aprila t. L na sedež društva v ulici Machiavelli 22/11. Posebna žirija bo razdelila nagrade, in sicer: prva nagrada tri tisoč lir, druga na* grada dva tisoč, tretja tisoč, četrta in nadaljnje pa v obliki knjižnega daru. ODBOR S P M V TRSTU čo — vodo. Prav tako, kot telo oddaja v mrzli vodi več toplote kot na hladnem zraku, sprejema v topli vodi več toplote kot na toplem zraku. 'Zmrzlih udov ne smemo drgniti ali masirati. Ko pa so se zmrzli prati ogreli, jih gibajmo! Kite bodo iztrebili Lov na .največje sesalce, ki zaradi svoje velikosti (do 24 metrov) in svoje teže (do 100.000 kg) živijo lahko samo v morju, je zavzel v iz.adn.jih časih tak obseg, da .bo človeška nenasitljivost že kmalu popolnoma iztrebila to orjaško žival. Svo- SLOV. PROSVETNA MATIČKA vabi na filmski večei* ki bo v s t e d o 27. t. m. ob 20r30 v ul. Machiavelli 22, II. nadstropje ječasno so se svelovtne države s posebno konvencijo obvezale, da bodo spoštovale lovne .zapore za kite. (Sedaj mnoga znamenja kažejo, da bo ta mednarodna pogodba ostala le še kos papirja. Sovjeti so v svoji petletki sklenili, da, zgradijo tri nove ladje - kitolovke. Za vsako ladjo je predvidenih po dvajset lovnih čolnov. (Sovjeti so tudi organizirali tri nove ekspedicije lova na kite. IS tem nameravajo popolnoma zadušiti preostali lov na kite. Tudi Japonska je svojo kitolovsko ladjevje pomnožila. Norveški kitolovci se pritožujejo, da bodo kita že v doglednem času popolnoma iztrebili, če ne pride do ponovnega soglasja med ki-tolovskimi državami. 'Tako človeška nenasitljivost ropa in trebi največja stvarstva narave. Koliko praživali je že izginilo po sebični človeški zaslugi. gosa vlade svojih vzhodnih sosed (s tem misli Romune in Bolgare, ki so. takoj po nalstopu Kadarja začeli silovito napadati Tita - op. ur.), ko je izmenjava mnenj z ruskim časopisjem (vendar) zelo premišljeno in obojestransko zmerna. -Sovjeti-ja se, noče oddaljiti od Jugoslavije (o ti žabja domišljavost! - op. ur.), za kar ima zelo velike razloge in Tito j.e na strani Hr.uščevih ljudi v Moskvi, ki so za neodvisnost ljudskih demokracij. (So- pokazali z nastopom na Madžarskem, grožnjami Poljski, ukrepi v Romuniji in Bolgariji -op. ur.) 'Prepričani -so, da bosta Tito in Hruščev zmagala nad Molotovom in onimi njegovega mnenja, ki skušajo protirevolucijo na Poljskem in Madžarskem njima naprtiti v odgovornost, kar je Tito e-nergično za vrnil. . . (:kako, pobožne želje! Medtem se je zgodilo obratno, uveljavil se je Molotov in tudi Hruščev pomaga napadati Tita- in njegov nauk - op. ur.) Tito vzdržuje ravnotežje v svetu V zvezi z morebitnim Titovim obiskom v Združenih državah (ki je pa zdaj že prenešen na nedoločen rok - op. ur.) piše »Nova Domovina«: ». . . diplomatični krogi posvečajo veliko važnost odnosom med .Zahodom in Vzhodom, med katerima vzdržuje ravnotežje Jugoslavija za ohranitev miru.« In dalje: ». . . Brez dvoma je v tem momentu Tito najpomembnejiši mož na svetu (kaj Hruščev, Nehru, Eisenhovver ali tisti piškavi Molotov, to so muhe! - op. ur.), od -katerega' j;e odvisno na milijone življenj (ni vrag, če pa samo on. vzdržuje ravnotežje in mir! Se dobro, da ne spodmakne svojega prsta - op. ur.) in s tem možem se hoče Eisenhovver osebno pogovoriti.« Sovjeti so angelčki Glede dogodkov na Madžarskem piše »Nova Domovina«: »Kako bi v madžarski zadevi moralno čim bolj škodovali Sovjetom ter jih prikazali kot barbare, je časopisje, poleg drugih laži, poročalo tudi, kako sovjetske čete uhajajo k madžarskim revolucionarjem (itu se jim je očitno zaletelo, morali bi reči »protirevolucionarjem«! - op. ur.), posiljujejo ženske, odvažajo masovno ljudi v Sibirijo, izjavlja neki ameriški očividec na licu mesta, frakeionarne borbe, se niso mogli odločiti za ukrepe, ki so nasprotovali njihovim načelom. Zato so postali žrtve napadalca, ki je iz golega oblastniškega stremuštva z vsemi silami deloval, da. prav ta načela uniči. Boljševiki se poteka februarske revolucije niso udeleževali z določenimi smotri, kakor to 'Zgodovinsko dejstvo že 39 ■let tako dosledno potvarjajo. V samem začetku revolucije so celo zagovarjali skupni nastop vseh demokratičnih sil. Sele povratek Lenina, ki so ga Nemci finansirali in vtihotapili v Rusijo, je preobrnil vso njihovo dotedanjo politiko. Lenin je takoj po svojem prihodu pričei .z 'Uničevanjem ruske demokracije in postavil na program boljševiške stranke nasilno polastitev oblasti s poklicnimi revolucionarji. 'S trdo, diktatorsko roko je zlomil odpor večine v svoji stranki, s spretno demagogijo vpregel pred svoj voz svete in socialistične skupine ter se končno meseca oktobra s perfektnim državnim udarom, skupno s Trockijem polastil o-blasti. Zaradi vzdrževanja svoje nove strahovlade je takoj odstranil vse pridobitve februarske revolucije in spremenil »najsvobodnejšo deželo sveta« (Lenin) v despotovino, ki je po totalitarnosti in absolutizmu daleč prekašala carizem. 'Poizkus uvajanja demokracije in svobodnjaškega reda. v 'Rusiji ni od prvega zaleta napravil .niti koraka naprej. Vzrok za to pa ne leži v neki tipični nesposobnosti ruskega naroda za svobodnjaške u-sts.nove ali v kaki namišljeni omejenosti meščanstva s kakimi imperialističnimi vojnimi cilji, ali težnjami po obnovitvi monarhije in niti ne v kompromisarski pripravljenosti sociailrevolucionamih in menjševiških voditeljev. Demokratične sile, tako meščani kot socialisti, niso spo- znali nevarnosti, ki jim je pretila s strani boljševizma. Boljševiki so v svojem nebrzdanem pohlepu po oblasti z vsemi silami podpirali kaos in se polastili vseh važnih oblastniških postojank. Ko so resnični voditelji revolucije spoznali boljševiško grožnjo, niso imeli niti sredstev niti potrebne odločnosti, da bi se tej nevarnosti uspešno .zoprstavilL Kersniki sam je kot predsednik vlade v svojem zadnjem govoru dejal; »Ruska demokracija je najsvobodnejša, na vsem svetu, in vlada se mora temeljito premisliti, predno seže po sredstvih za zadušitev p ro t ire volne iona r neg a gibanja.« ■Na poskusih, da bi ustvarili red in nadaljevali vojno so se resnični revolucionarji obrabili. V trenutku 'Leninove,ga državnega udara niso imeli več moči in niti privržencev. Delavci, kmetje .in vojaki sq nasedali lažem in praznim Leninovim obljubam. Se vedno močne konservativne sile pa- so stale ob strani, prepričane, da bo Leninov državni udar propadel, kar naj- bi pomenilo konec revolucije in njihov zopetni povratek na oblast. Leninov državni uda«-, ki ga krivično oznanjajo za oktobrsko revolucijo, je bil uperjen preti ruski demokraciji. V ta državni udar je Lenin vpregel socialiste, ki jih je kasneje prav tako uničil, kakor je Uničil narodno skupščino in vse demokratične ustanove. Postal je vzor ,za vse totalitarne in protidemokratične vstaje današnjega časa. Usoda februarske revolucije, resnične revolucije ruskega naroda, naj bo opozorilo in nauk vsem svobodoljubnim in demokratičnim ljudem tega sveta, obenem pa tudi spoznanje tistim, ki še vedno o-mahujejo med resničnostjo in lažjo. Moša Pijade umrl 15. januarja je na povratku iz Londona domov, v Parizu, podlegel srčnemu napadu predsednik Zvezne ljudske skupščine Jugoslavije in eden glavnih titovskih ideologov, Moša Pijade. 'Truplo so prepeljali v Beograd, kjer so ga pretekli ponedeljek svečano pokopali. Maša Pijade je umrl star 67 let. Rodil se je v Beogradu 4. januarja 1890. V mladosti je študiral slikarstvo v Beogradu, Muenchenu in Parizu, toda že leta1 1910 se je izačel ukvarjati s časnikarstvom. Leta 1919 je začel v Beogradu izdajati levičarski dnevnik »Slobodna. reč« (Svobodna. beseda) in s tem je začelo njegovo delovanje za komunizem, v katere«! j* vzitrajal do konca. Bil je eden najaktivnejših ilegalnih komunistov, urednik in sodelavec mnogih komunističnih glasil. Ko so leta 1925 odkrili v Beogradu tiskarno, v kateri je Moša tiskal časopis »Komunist«, je bil Pijade obsojen na 12 let zapora, .ki jih je večidel presedel v Sremski Mistrovici. Tam je veliko pripomogel k organiziranju in delovanju prave visoke šole komunizma, ki je delovala ms d kaznjenci. Bil je eden izmed pobudnikov akcije, s katero so jetniki leta 1934 protestirali proti Težimu v tej je.tnišniei in kot tak je bil obsojen, še na dve leti zapora. Skupno je torej presedel 14 let, a trpljenje ga je še bolj ojeklenilo, postal je še večj.i fanatik ideje, zaradi katere je bil preganjan. Komaj se je leta 1939 vrnil v Beograd, je zopet začel aktivno delovati. Kot tak je bil januarja leta 1940 zopet aretiran in ostal do konca, leta v koncentracijskem taborišču v Bi,leči. Povrnil se je na svobodo samo za kakšna dva meseca. Zopetno politično delovanje ga je že februarja 1941 spravilo tretjič Podpirajte SDD Opletanja z oportunizmom Pri »Novem listu« se je menda peč podrla. Najbrž prvič, odkar je ta list po milosti in volji znanega neznanca zagledal luč sveta, in to je -- kakor sam zatrjuje pod napisano glavo — že šesto ‘leto, so se uredniki spomnili, da je komunizem »naj-izrazitejši totalitarni sistem«. To so namreč zapisali v rubriki »Iz kulturnega življenja« pod naslovom »Totalitarci med Slovenci«. Novi spoznaval« pa, so zapisali tudi še tole: »Nacistični in fašistični sistem sta izginila in z njima vsi njuni kvislinšjki poma.gači im. oporniki, toda stai-ra, pogubna miselnost je ostala ter je na žalost še močno razraščena tudi v premnogih slovenskih ljudeh ter se celo napaja iiz novih vrelcev.« Kolsllngl nekdaj In danes Te besede v resnici veljajo za določeno število slovenskih političnih konjumkturi-stov, ki tnovol i starskemu krogu niso španska vas. V nadaljevanju pravi člankar, da sta bitla »nacizem in- fašizem, ki smo ju smatrali poleg sovjetskega komunizma (zakaj samo sovjetskega, komunizmi so si vendar vsi enaki, .tako stalno zatrjuje tudi san» Tito!) za najtzrazitejša totalitarna sistema,« Clankar tudi zatrjuje, da, sta bite' nacizem in fašizem zrušena, torej je ostal le še komunizem in z njim' »vsi njegovi kvi-slinški pomagači in. oporniki«, ali ne, gospodje novolistarji. Dokaz: Nabrežina in Dolina pri zadnjih upravnih volitvah. Res je več vredno tudi zapoznelo spoznanje kot večna zaslepljenost, pa četudi bi bila namerna in donosna ... To pa ni edina, spomladanska cvetko novolistarske samokritike z dne 14. marca v Gospodovem letu 1957. Da se je morala peč podreti, dokazuje nadaljnji odstavek, ki pravi; »Totalitaristično je vsako mišljenje, ki se ravna po geslu: »Kdor ni z nami, je proti nam!« Tu so novolistarji lopnili po .zobeh svojega zaveznika in . zaščitnika samega Jožeta. Deklevo, ki je pred petimi leti v Bazovici javno izpovedal prav to svojo »zgodovinsko modrost«. Uredniki »Novega lista« so te besede1 slišali šele leta 1957. Pa tudi še na kaj drugega so se spomnili titovcev, ko so zapisa1,i: »Totalitarce spoznaš po tem, da bližnjemu svoje nazore vsiljujejo in da bi vse one, ki jih nočejo sprejeti, najraje, če b! mogli, uničili ali »likvidirali«. Kako to. da so novolistarji prišli do tega spoznanja skoraj devet let potem, ko so tMovci natančno po zgornjih direktivah »likvidirali« prvega urednike '»Demokracije«, iSIavka' Uršiča, in prvega podpredsednika SDZ v Trstu, Ferda Kalina, pa se doslej nikoli niso spomnili v svojem •listu, kjer so se pa. tako »demokratično« in '»protitotalitaristično« poganjali za »strmoglavljenje« nosilcev demokratičnih in svobodoljubnih stremljenj med zamejskimi Slovenci? Na dan 14. marca so se novolistarji domislili tudi svobodnih evropskih narodov in držav, ki so jih doslej dosledno kritizirali in jih prikazovali s primerno retu-šo prav tako kot »Pr. dn,« ali pa »Delo«. V nadaljevanju so se tudi spomnili »rojstva novega kulturnega ali političnega pojava«. Ker so pri vsem tem precej zagonetni, ne vemo, če so s tem mislili. SKISZ, 'ki pa je bila rojena že dolgo pred »demokratičnimi nastopi« sedanje vsiljive mačehe. Morda so mislili tudi nr. svoje glasilo, s katerim so postregli Slovencem v Italiji — ne po tistih strankarskih geslih '»skupnosti«, ki ob političnih konjunkturah tako hrupno vrejo iz njihovih ljudskofrontaških ust, pač pa nasprotno samo zato, da bi Slovence še bolj razdrobili. Drugih '»kulturnih ali političnih pojavov« pa pri najboljši volji in kljub številnim razumniškim kandidatom za službe in pokojnine nismo izsledili. Se prav posebne politično - filozofske sposobnosti pa je, člankar odkril z naslednjim izumom: »Čeprav živimo v jetij 1957 in ne več v letu 1945, skušajo totalitarci skrčiti vsa duhovna strujanja nq dva gola totalitarizma: na komunizem in antikomunizem.« Pomislite, ljudje božji! Nacizem in fašizem, ki »ta tako; po svojem bistvu, kakor po obliki krvna 'brata komunizma vseh vrst, naj bi bila zrušila najbrž neka limonadna fconjunkturistična in predvsem oportunistična sredina in ne izrazito in dosledno antifašistične in antinacistične sile. V resnici pa so bile zahodne velesile — to vedo tudi prvošolci — in njihovi prebivalci antifašisti in, entinacisti par excellence. iZato so ti narodi tvegali drugo svetovno vojno, izato so žrtvovali človeška življenja in tvame dobrine. Tej 'borbi se je po sili pridružil sovjetski komunizem samo zato, ker je totalitarec napadel totaJitaroa in ne zato, da bi človeštvo osvobodil totalitarizma. 'Zaradi tega v resnici svetega boja antifašističnih in, antinacističnih sil še nobenemu človeku z zdravo pametjo ni padlo na um, da bi ,te narode krst ti iza totalitarce. To IsMko počenjajo samo ljudje, ki v časih, ko tudi naj ne znatnejši -človek na. tem svetu •točno ve, kam v resnici spada, posedajo po dveh stolicah/ in jih je strah pred neizogibnim padcem na 'zaslužena tla. Borba proti nasllln -totalitarizem Ali so bili tisti Slovenci, ki so padali pod fašističnimi svinčenkami, totalitarci? Ali so totalitarci številni Slovenci, ki so pretrpeli toliko gorja po fašističnih ječah in 'koncentracijskih taboriščih? Res je, da so redki posamezniki, ki so se v svoji mladosti 'borili proti fašizmu, v zrelih letih presedlali med komunistične totalitarce zaradi stisk lastnega obstoja in obstoja svojih družin ali pa tudi iz prirojenih oblastniških pohlepov. Pa to so izjeme. Večina nekdanjih antifašistov ni 'zatajila svojega demokratičnega in svobodoljubnega prepričanja, čeprav so to storili ljudje, nekakšni politični vršaci, ki so se velik del svojega življenja' redili od strankarskega maslenega kruha, katerega kvas je bil največji sovražnik komunir stičnega ovsenjaka, ki ga danes uživaijo. Ali naj prištevamo 95 odstotkov jugoslovanskih antikomunistov v Titovi Jugoslaviji — po zagotavljanju nekdanjega' podpredsednika Titove vlade, Milovana Krlol preroki Djilasa — med totalitarce? Ali so množice izmozganih in razcapanih slovenskih mater, ki j,ih v procesijah srečamo, ko pešačijo na Opčine in dalje domov, totali-tarke, ko v .svojih pogovorih preklinjaj današnjo komunistično strahovlado? Ali so poljski in madžarski delavci in dijaki totalitarci samo zato, iker žrtvujejo svojaj življenja, da bi bil njim in tudi sredinskim oportunistom po osvobojen ju zagotovljen košček kruha? Ali so madžarski pisatelji, ki jih »IN. !.« na isti strani omenja, totalitarci, ker se upirajo 'Kadarjevi strahovladi? Ne, madžarski komunizem je totalitarni sistem, Titov pa naj. bi bil »kolo zgodovine, ki se ne da, ustaviti«. To je resnično zrklo novolistar.skega opletanja. Tudi Hitler j« ibil podoben prerok za svoj rajh! Komunistični sopotniki slutijo, da se jim tla pogrezajo pod nogami. Vpijejo i,n kričijo o nekem namišljenem totalitarizmu ljudi, ki so vse svoje življenje ostali zvesti načelom svobode in demokracije in teh načel ne prodajajo tta krožnik resnične totalitaristične leče. t^arizejska jadikovanja o Herodežih, duhovnih jalovcih-, strupenih bodalih in podobnih »pridobitvah« komunistične marale, pod katero vedrijo, vse to je zgolj otepanje z lastno impotenco. Pošteni in predvsem značajni in pogumni, ljudje, kakršni so bili in so v častnem številu tudi'še ostali naši'ljudje, kljub barbai\S'ke7 mu nasilju in brezčastnemu. podkupovanju, izpovedujejo svoja nadela jasno, dosledno in brezkompromisno! Tako so se obnašali naši predniki in zato tudi mi nismo izumrli. Kdor pa. prodaja svoja načela, krivi hrbtenico zaredi kruha, služ-tbe ali pokojnine pred lastnim 'bratom nasilnikom, bo to elastično hrbtenico prej ali slej skrivil tudi pred tujcem. Značaj-nost je namreč samo ena in nedeljiva! Kamufliranje hrbtenične elastičnosti s še 'tako zvenečimi frazami in zavijanji ne bo premotilo ira^ega človeka, ki mu je Bog usodno naklonil desetletja dolgo prakso prilizovanja, sladkarjenja in zvodništva, pa tudi nasilja in resničnega totalitarizma. •Ce pa- so med nami še nerešena vprašanja — in taka se vedno pojavljajo v Tašči ljudi in narodov —, potem se postavimo brez strahu pred javnost in tam ta vprašanja do dna razjasnimo Ni prvič, da »Demokracije« postavlja ‘ta predlog, dr* sedaj so se ga še vsi. skrbno otresali z najbolj neumnimi Izgovori. Demokrati smo vsekakor na vsako javno razpravljanje vsakomur ina razpolago. Samo tam bomo lahko izluščili resnične in ne pri-vidne »totalitarce med Slovenci«. v zapor, iz katerega je bil izpuščen dva dni pred začetkom nemškega napada na Jugoslavijo. Kapitulacija predvojne Jugoslavije ga je izatekla v Crni .gori, kjer je takoj začel pripravljati oboroženo komunistično vS'tajo. Kasneje je prešel v glavni štab Titovega- -gibanja, kjer je zavzemal vodilne položaje. Po zmagi komunizma v Jugoslaviji je ostal zvest Titu tako v sporu s Kominforimom, kakor tudi v sporu z Djilasom, proti kateremu je prav -on nastopil z najo-strejšim govorom'. Kot človeku in značaju je treba Mošu * Pijadi priznati, da je- bil dosleden in požrtvovalen borec. Viteštvo zahteva., da priznamo to tudi nasprotniku, pa čeprav je pomagal uresničiti idejo, ki je prinesla jugoslovanskim narodom veliko nesrečo in čeprav sam ni bil prežet .z enakim viteškim duhom, ka zahteva, da se preganja nasilje in krivico kjerkoli se ju. sreča. Moša Pijade je bil pač totalitarec in bivši zapornik, povrhu še zagrenjen s štirinajstimi leti ječe1. Kot tak je mislil, da je pravica samo zanj in za. njegove, vse druge pa je treba zdrobiti', ne' priznavajoč jim niti mrvice časti in plemenitosti. Medtem ko je sam v jetmišnicah stare Jugoslavije' lahko izpopolnjeval lastno marksistično znanje in je o n,jem celo učil druge, je z zakoni, pni' katerih je z veliko pobudo sam sodeloval, dobro poskrbel, da bi -kaj takega ne mogli delati tisti, ki jih je .režim, kateremu je sam botroval, preganjal z vse večjo doslednostjo in nasiljem, kakor pa so si to dovolile oblasti predvojne Jugoslavije v najkritičnejših trenutkih svojega obstoja.. Ko je Moša Pijade sedel v ječi,‘je med 'drugim prevedel Ma.rxov »Kapital« v srbohrvaščino. Pod psevdonimom je .to delo celo takoj izšlo, im to v .samem Beogradu. 2e samo dejstvo, da, je nekaj takega lahko takrat zmogel politični -zapornik, nam v primerjavi » razmerami v današnjih jugoslovanskih ječah nazorno kaže' razliko v meri dostojanstva in svobode, ki jo je posamezniku 'zagotavljal družbeni red, proti kateremu se je Moša Pijade boril, in družbeni red, katerega je Moša. Pijade pomagal uresničiti in ga j© utrjevali Slepo ulico, v kateri so se iznašli tvorci jugoslovanske komunistične revolucije, izpričuje med drugim tudi kratek nagovor maršala Tita. Ne eni strani nam potrjuje, da režim s svojim postopkom in sadovi ni uspel pridobiti mladino • ter se mora zaradi te,ga še vedno zanašati samo na stare revolucionarje, na Irugi- pa odkriva zavest občutka krivde, zaradi blaginje, v kateri živijo režimski mogotci, medtem ko je na,rod obsojen na veUko skromnost in odrekanje. Tito je namreč med drugim dejal: »Tu bi vas rad še enkrat pozval, da mislimo na,to, da vrste naših starih revolucionarjev niso posebno številne in da je treba zelo čuvati zdravje in življenje tistih kadrov, lči so šli skozi vse viharje in ki imajo zelo mnogo 'izkušenj. Naj nam 'bo smrt dragega tovariša Moše: nauk, da bomo v tem oziru nekoliko resnejši,« 'Ne gre drugače; razkošje, ,gradove, letovanja, vile in potovanja je pač treba, opravičiti! Ni nadomestka, zato se edini razpoložljivi in od Usode dani oblastniki ne smejo izrabiti. Odgovorni urednik; Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TR2A9KO OZEMLJE V nedeljo 24. marca 1957 ob 15.30 v Ljudskem domu v Sv. KRIŽU v ponedeljek 25. marca ob 18. uri na KONTOVELU Hans F i t z Srebrna lilija mladinska igra V torek 26. marca 1957 ob 20.30 v kinodvorani v SKEDNJU Armand Salacrou ZGODBA Zil SMEH "■ ‘ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v Strada di Fiume 20-111 sprejema od 15. do 17. ure Tel. št. 54-797 ZOBOZDRAVNIK Dr. STHMSLMI PAULICH sprejema v svojem ambulaitorljiu v ulici Rittmeyer 13, tel. 31-813 dnevno od 9 - 13 in od 17 - 19 ure Z nakupom dobrega blaga prihranile OBIŠČITb MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA (MAGAZZINO S T O F F F, INGLhSI) Skladišče s TRST- Ulica S. Nicolft 22 Telefon fttev. 31-138 denar! Prodaja na debelo in drobno vsakovrstno originalno Angleško in NACIONALNO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE f>0 NAJNIŽJIH CENAH Obračajte se na nas osebno ali pismeno IZRE2ITE OGLAS, VELJA ZA POSEBEN POPUSTI