GLAS
LETO XXV. ŠT. 8 (1167) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 27. FEBRUARJA 2020
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Virus
Držimo se navodil in
preverjenih
podatkov!
  eželna vlada Furlanije Julijske krajine je pred
dnevi prosila rimsko vlado, da bi zaradi bližine
z Venetom tudi v naši deželi lahko izvajali pre-
ventivne ukrepe za zajezitev okužb s koronaviru-
som, ki je prisoten na italijanskih tleh, še posebej v
Lombardiji in Venetu. Tako je ta teden, vse do in
vključno s 1. marcem, naša dežela v posebnem stan-
ju; šole, univerze, javne dvorane, muzeji, gledališča
so zaprti; življenje se nam je spremenilo. Še posebej
smo s presenečenjem sprejeli dejstvo, da tudi verskih
obredov ne bo, maš in cerkvenih obredov torej ni,
cerkve so sicer odprte, a prepovedano je druženje v
večjih skupinah, zato so bili pri nas odpovedani tudi
pustni sprevodi in vsi množični dogodki na prostem
in seveda v zaprtih prostorih. Medtem ko to pišemo,
v torek, 25. februarja, ob 12.30, v naši deželi ni no-
benega okuženega s koronavirusom, nekaj ljudi je
v karanteni, ki traja 14 dni, deželna vlada pa se
skrbno pripravlja na morebiten izbruh epidemije
tudi pri nas, zato so določili tri kraje, v katere bi pošil-
jali morebitne obolele, to so Milje, Pasian di Prato
in Tricesimo. Pred večjimi bolnišnicami v naši deželi
so tudi posebni šotori, v katerih bodo pregledovali
morebitne okužene. Guverner naše dežele Fedriga
se je minuli ponedeljek sestal z župani naše dežele
in jim dal osnovna navodila, kako naj se posamezne
občine obnašajo, predvsem pa si vodstvo dežele pri-
zadeva, da bi ohranilo kolikor toliko normalno
življenje v naši deželi, zato tudi tesno sodelovanje z
bližnjo Slovenijo, kjer tudi pričakujejo prve okužbe.
/ str. 2
Jurij Paljk
D
11
Sv. Jakob v Trstu
V Kettejevi dvorani
so predstavili
brošuro Srečno pot,
Piki Jakob! V njej
so zbrani spomini
in pričevanja o
nastanku vrtca
Koper / Slovo od msgr. Franca Boleta, očeta urednika Ognjišča
Svetel zgled za vse nas
  petek, 21. februarja, smo se v koprski
stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja
v velikem številu poslovili od ustano-
vitelja Ognjišča, veli-
kega primorskega du-
hovnika msgr. Franca
Boleta.
O pogrebih nimamo
navade reči, da so le-
pi, saj se čisto člo-
veško žalostni posla-
vljamo, a za pogreb
msgr. Franca Boleta
lahko mirno za-
pišemo, da je bil do-
stojanstven in lep, za-
radi vseh prijateljev
in znancev, sobratov,
sodelavcev in verni-
kov, ki so se mu prišli
že zjutraj poklonit v koprsko stolnico.
Doživeta molitev in nenehni prihodi verni-
kov in prijateljev pokojnega duhovnika in
časnikarja, ki je vedno ohranil optimizem,
tudi v najtežjih časih, so bili živ dokaz, kako
radi smo imeli g. Boleta.
V V imenu našega skromnega uredništva lah-ko zapišem, da smo ga imeli radi in nas jeimel rad, predvsem pa je tudi nam pomagal
vedno, ko smo kaj potrebovali.
Vsem mlajšim časnikarjem in duhovnikom
je msgr. Franc Bole lahko svetel zgled tudi
danes.
/ str. 16
JUP
www.noviglas.eu
Koronavirusi so skupina 
virusov iz družine 
koronavirusov 
(Coronaviridae), 
ki povzročajo bolezni
pri ljudeh in živalih.
Pri ljudeh koronavirusi 
povzročajo okužbe dihal, 
ki so običajno blage, 
lahko pa so tudi hude, 
celo smrtne. 
Za preprečevanje 
ali zdravljenje okužb 
s koronavirusi ni na voljo
odobrenih zdravil ali cepiv.
Koronavirus iz Vuhana 
so poimenovali 2019-nCoV,
pri nas ga imenujejo 
Covid-19.
V Italiji v torek, 25. februarja, 
beležimo 7 mrtvih in 283
okuženih (212 Lombardija, 
38 Veneto, Emilia 23, 
3 Piemont, 3 Lazio, 3 Toskana, 
1 Sicilija). Italija je tako 
na tretjem mestu žalostne 
lestvice okuženih, pred 
Japonsko (159).  Na drugem
mestu je Južna Koreja (833), 
na prvem pa seveda Kitajska
(77.152 okuženih in 2593
mrtvih). Ostale prizadete 
evropske države so za zdaj 
Nemčija (16), Francija (12), 
Španija (2), Belgija (1), Avstrija (2)
in Hrvaška (1). Na Kitajskem so v
karanteni cela mesta, po podatkih
nad 70 milijonov izoliranih. V
Italiji pa je v karanteni približno
50.000 prebivalcev desetih občin 
pokrajine Lodi in občanov mesta
Vo’ v Venetu.
Intervju
Občinska
odbornica v
Sovodnjah ob
Soči Alenka
Florenin o
gradbiščih in
javnih delih v vasi 3
Svet okrog nas27. februarja 20202
Povejmo na glas
Ko politik opozori na solidarnost
Videm / Predstavitev novega združenja manjšinskih skupnosti
Nova mreža 
“Avtonomija in okolje”
  petek, 21. februarja, so v
Vidmu predstavili novo
združenje oz. mrežo Au-
tonomie e ambiente (Avtonomi-
je in okolje), ki združuje prvo
skupino političnih gibanj od Si-
cilije do severnih dežel, ki si pri-
zadevajo za drugačno Evropo,
bolj naklonjeno manjšinam,
bolj decentralizirano in bolj po-
zorno na okolje. Nova mreža v
bistvu predstavlja italijansko kri-
lo zveze EFA (European Free Al-
liance - Evropska svobodna zve-
za), družino avtonomistov in
manjšincev, v katero spada tu-
di stranka Slovenska skup-
nost, ki je prav tako z veseljem
pristopila tudi k temu projek-
tu. “Stranka SSk odločno sto-
pa v nov združevalni načrt v
prepričanju, da je treba vse-
povsod spodbujati občutlji-
vost za pomen korenin in po-
sebnosti prav vsake regije, pa
naj bodo kulturno-jezikovne-
ga, identitetnega ali okoljske-
ga značaja. Posebnosti, ki se
med sabo povezujejo in vza-
jemno spoštujejo, pa so te-
meljni korak tudi na poti
ohranjanja in utrjevanja povezo-
vanja na evropski ravni, kjer
igrajo majhne in manjšinske
skupnosti prav posebno vlogo”,
je povedal deželni svetnik in taj-
nik SSk Igor Gabrovec. Novo
mrežo sestavlja 8 političnih sil,
poleg SSk še Patto per l’autono-
mia FVG, Patto per l’autonomia
Veneto, Comitato Liberta’ Tosca-
na, Movimento Siciliani Liberi,
Pro Lombardia Indipendenza,
Patrie Furlane in Autonomie Li-
berte’ Participation Ecologie.
Zvečer je za javnost potekal za-
nimiv posvet v dvorani parla-
menta videmskega gradu o avto-
nomijah na področju dela in
okolja, na katerem so posegli taj-
nik Pakta za avtonomijo Massi-
mo Moretuzzo, predsednica EFA
Lorena Lopez de Lacalle, pod-
predsednici Nelida Pogacic in
Anne Tomasi ter generalni tajnik
Jordi Sole i Ferrando. Pred začet-
kom sta prisotne pozdravila član
V Patrie Furlane Federico Simeoniin tajnik SSk Igor Gabrovec. Si-meoni je ganjeno povedal, da se
danes začenja tkati mreža real-
nosti, ki so podobne furlanski.
Danes se moramo ograditi od
državne politike, ki postaja ved-
no bolj centralistična in nena-
klonjena lokalnim avtonomi-
jam, je poudaril Simeoni. Igor
Gabrovec, ki je pozdravil prisot-
ne v slovenščini, je spomnil da
je SSk prisotna v deželi FJK že od
prve zakonodaje, kar dokazuje,
da so manjšine in avtonomi-
stična gibanja imeli v naši deželi
vedno neki smisel, ga še vedno
imajo in ga bodo imele še na-
prej. Pomembno je tudi, da se v
tej mreži ne govori o težavah
preteklosti, ampak da so v
ospredju najbolj aktualne teme,
samo tako lahko gledamo v pri-
hodnost naših skupnosti, je skle-
nil Gabrovec. Massimo Moretuz-
zo je najprej delil s prisotnimi za-
dovoljstvo zaradi tega zgodovin-
skega dne, ko so ustvarili itali-
jansko mrežo, v kateri se članice
prepoznajo v istih ciljih. Najprej
je treba prebiti stereotip, da so
avtonomija, lokalizem in samo-
stojnost pojmi zapiranja, tipični
za konservativno družbo, kar se-
veda ni res. Ti pojmi danes po-
menijo odpiranje vrat Evropi, za-
to lahko suvereno povemo, da je
ta novonastala mreža evropsko
gibanje. Predsednica EFA Lorena
Lopez de Lacalle je bila v svojem
govoru kritična do Evrope, ki jo
vodijo močnejše države, name-
sto da bi delovala kot skupnost
in branila pravice vseh državlja-
nov. Evropo je treba ponovno
pravično zgraditi. Pred nami so
veliki izzivi, kot sta okoljevarstvo
in družbena enakopravnost. Ne
nazadnje je treba braniti različne
kulture, kajti ne smemo pozabi-
ti, da je različnost bogastvo, je
dejala predsednica. Prav tako je
bil kritičen tudi Jordi Sole i Fer-
rando, ko je orisal katalonski
problem, ki ga vsi dobro pozna-
mo. Tajnik EFA se še zdaj čudi,
kako so nekateri katalonski po-
litiki v zaporu, ne da bi storili
nobenega nasilnega dejanja, in
kako jim je Evropa pravzaprav
obrnila hrbet. O centralizmu
hrvaških državnih strank in
glavnega mesta Zagreb, ki zane-
marjajo lokalne relanosti na
Hrvaškem, je spregovorila pred-
stavnica Liste za Rijeku Nelida
Pogaćić. Kolegica na podpred-
sedniškem mestu EFA in pred-
stavnica stranke Partitu di a Na-
zione Corsa Anne Tomasi je skle-
nila posege s podobnim raz-
mišljanjem o francoski vladi in
njeni centralni premoči, ki ne
priznava narodne skupnosti na
Korziki.
Srečanje in novonastala mreža
prinašata vsem nam, ki smo pri-
padniki raznih manjšin, kon-
kretno upanje, da bo iz takih po-
bud nastala neka trdna podlaga
za prihodnje uspehe.
MČ
S 1. strani
Držimo se navodil ...
  am je zasedal tudi svet
za nacionalno varnost.
V Novi Gorici, kjer je
največ italijanskih gostov v
tamkajšnjih igralnicah, je
župan povedal, da skrbno
spremljajo dogajanje v Italiji.
Za slovensko vlado je vršilec
dolžnosti predsednika vlade
Marjan Šarec
povedal, da bi
Slovenija lahko
tudi zaprla
meje, če bi bilo
to potrebno.
Negotovost je
velika, na
družbenih
omrežjih, ki so
danes največji
vir informacij
in seveda laži,
se širijo
panične,
nepreverjene,
izmišljene
novice, ki
stanje samo še
zaostrujejo.
Naval na
trgovine z
jestvinami je
bil in je še
velik, tudi v obmejnem pasu
na slovenski strani državne
meje so pokupili ogromno. In
naj zdravniki še toliko
govorijo o tem, da ni
potrebno nositi zaščitnih
mask, ljudje so jih vse
pokupili, tako v Italiji kot v
T Sloveniji. Prav tako so izginilarazkužila za roke, pa čeprav jeza preventivo čisto dovolj
umivanje z milom, maske
služijo predvsem
zdravstvenim delavcem v
stiku z okuženimi. Prav zato je
treba ostati mirni, poslušati in
poiskati predvsem preverjene
in zanesljive novice. Tudi
sami zdravniki si niso enotni
glede koronavirusa, kar
seveda vnaša še dodatno
zmedo. Dejstvo pa je, da gre
za nevaren virus, ki ob okužbi
resno ogrozi življenje
predvsem starejših, bolnih,
nebogljenih ljudi. Zato se
moramo držati navodil, ki
nam jih dajejo predvsem
vlada, ministrstvo za zdravje,
deželna vlada, predvsem pa
skrbeti za lastno in drugih
higieno. Svetovna zdravstvena
organizacija sicer ne govori še
o svetovni pandemiji,
opozarja pa, da bi v kratkem
lahko prišlo do nje. Da ima to
pogubne in uničevalne vplive
na gospodarstvo, trgovino,
turizem, ni potrebno
poudarjati. In na naše
življenje seveda, ki se je zelo
spremenilo.
Novice iz nemškogovorečega sveta
Ali se zgodovina ponavlja?
  olitve deželne vlade v
Turingiji so pretresle
nemško politiko in jav-
nost kot še nikoli prej. V Turin-
giji, vzhodni nemški deželi, ki
je bila prej del sovjetskega blo-
ka, je pred kratkim na volitvah
s kar 31 % glasov zmagala levi-
ca. A to ni najpomembnejše,
pomembnejše je, da se je s 23
% prebila na drugo mesto skraj-
no desničarska AfD, s tem pa
podvojila rezultat s prejšnjih vo-
litev in demokrščansko CDU, ki
je dosegla manj kot 22 % glasov,
potisnila na tretje mesto. Resni-
ca je, da kljub zmagi nobena
stranka ne more vladati, ker ni-
ma večine. Predsednica krščan-
ske CDU Annegret Kramp-Kar-
renbauer, ki bi morala naslediti
Merklovi, je povzročila krizo,
ker je izstopila iz svoje stranke.
Odpovedala se bo kandidaturi
za kanclerko in tudi predsed-
V stvu stranke. Razlog je bil sporglede možnosti skupnega vla-danja z desničarsko AfD (Alter-
native für Deutschland) ali v
koaliciji z levico. Sama Karren-
bauerjeva je povedala, da za-
vrača koalicije in podobne obli-
ke sodelovanja tako z levo stran-
ko, ki ni nikoli bila kritična do
DDR - vlade sovjetskega bloka
kot z desničarsko AfD. O resno-
sti razmer za stranko Merklove
priča dejstvo, da je Merklova hi-
tro vzela vajeti v roke in podala
izjavo iz tujine, od koder se na
notranjepolitične teme po pra-
vilu ne oglaša. Olje na ogenj je
še vrgel deželni minister Bodo
Ramelow, ki je citiral Hitlerjeve
stavke iz leta 1933: “Največji
uspeh je bil dosežen v Turingiji.
Mi smo danes res odločilna
stranka. Stranke v Turingiji, ki
so prej sestavljale vlado, ne mo-
rejo storiti ničesar več brez naše
podpore”. In to prav na dan, ko
so bili prisotni med razpravljan-
jem v deželni vladi gostje,
preživeli iz koncentracijskega
taborišča Buchenwalda. Ali se
zgodovina ponavlja? Z razliko
od Italije je Nemčija vedno priz-
navala in še vedno priznava
svoje napake iz preteklosti ter je
vedno odklanjala vsak namig
ali kretnjo, ki sta spominjala na
nacizem (po zakonu v Nemčiji
je predvidena zaporna kazen za
take prekrške). Prav zaradi tega
pa je imela Nemčija že več de-
setletij stabilno vlado, ki jo je se-
stavljala koalicija sredinskih
strank, CDU in SPD. Ne nazad-
nje je Angela Merkel že v tret-
jem mandatu, ki se bo prihod-
nje leto končal. Kaj potem? In
prav to skrbi nemško kanclerko,
saj tudi v Nemčiji politika drsi
v skrajnosti.
Karlo Nanut
  današnjem času ni prav pogosto, da bi
se politik na visokem položaju zavzel za
solidarnost kot temeljno družbeno in
ne nazadnje osebno vrednoto. Živimo pač v
obdobju, nikakor ne lahkem, ko politika po-
stavlja v ospredje povsem drugačne vrednote,
ki se mnogim zdijo nesporne in edino kori-
stne, čeprav skrivajo v sebi od solidarnosti sko-
raj nasproten naboj. Dovolj se je spomniti po-
pulističnega prepričanja, ki se ponaša z izjem-
nim zavzemanjem zgolj za lasten narod in la-
stno državo, s čimer naj bi se zavihtel do že kar
vzvišene ljubezni do sonarodnjakov - in nobe-
ni ljubezni ni lahko prepričljivo oporekati. Ja-
sno pa je, da takšna usmeritev odriva resnično
solidarnost v kot, solidarnost s sosednjimi in
drugimi narodi ter tudi navznoter s priseljenci
drugih narodnosti, ki jih je v sedanji preplete-
nosti v razvitem svetu vse več. Ob tem velja
omeniti še eno t. i. vrednoto, na katero politika
prisega s tako veliko vnemo, da je z njo že do
takšne mere vplivala na javno mnenje, da ji ta
niti ne ugovarja. Gre za bombardiranje s po-
datki, kolikšna je naša ekonomska rast, kakšna
je v odnosu do istega meseca lani, kako naj bi
se dvigala ali ne dvigala, kako bo naslednje leto
in še naslednje leto in kako bodo vsi ti premiki
vplivali na povprečni dohodek vsakogar in
povsod, ekonomija torej kot najvišje dobro. In
tako se v primeru izbruha nevarnega korona-
virusa namesto spodbujanja h kar največji
zdravstveni solidarnosti nenehno govori o
tem, koliko bo prizadeta kitajska ekonomija in
koliko ekonomija vsega sveta. Na srečo je v te
splošne razmere, sicer z mislijo na Italijo, en-
kratno dragoceno in ozaveščujoče posegel
predsednik republike Mattarella. Pogreša soli-
darnost, točno tako, pogreša solidarnost, ki
smo jo vede ali nevede odrinili v kot, še več, o
dobrih namenih in sočutnem odnosu do
sočloveka je slišati vedno več izjav, polnih iro-
nije. Predsednik odgovarja, da skrb za skupno
dobro ni nekakšno sladkobno dobrotništvo,
kot se mu mnogi posmehujejo. Nasprotno, vsi
bi se morali dosti močneje zavzeti prav za skup-
no dobro in solidarnost, ki omogočata družbe-
ni razvoj. “Družba svobodnih in enakih, a brez
solidarnosti, bi bila sterilna družba in na koncu
tudi brez enakosti in svobode”. To pa še ni vse.
“Pomagati vsem v nevarnosti, v stiskah, odpra-
vljati razloge za trpljenje, zavzeti se za kulturo
in znanost, za zaščito okolja, za upoštevanje za-
konov, vse to so oblike solidarnosti in znamen-
je poguma, da smo solidarni v odnosu do po-
sameznih oseb in družbe v celoti”. Res čudo-
vite misli, res svetla spodbuda, pravzaprav
najžlahtnejše možno poslanstvo politika in po-
litike. Kaj pa bi končno imeli, ko bi imeli vse,
kar imamo, in še več, kaj bi imeli, ko ne bi bili
deležni solidarnosti, ko bi bili naši odnosi z
bližnjimi in drugimi hladni, ko ne bi bili dru-
gih veseli in drugi ne bili veseli nas, ko se za
nas nihče ne bi zanimal in mi za nikogar, ko
bi živeli le zase in bi bili sami, kaj bi imeli? Kaj
bi imeli?
Janez Povše
V
Narodni svet koroških Slovencev se je vedno izražal solidarno do Franca Kukovice, ki se ni strinjal z
dejstvom, da njegova domača vas Sele, ki leži v občini Žitara vas, ni bila na seznamu krajev z
dvojezičnimi napisi. Na krajevno tablo je poleg nemškega napisa Sielach nalepil še napis v slovenščini
Sele.
Deželno sodišče v Celovcu je 86-letnega upokojenega ravnatelja dokončno oprostilo obtožb
poškodovanja družbene lastnine. “Vsi se veselimo s Kukovico, saj se je zadeva vlekla že od leta 2012
naprej. Seveda pa oprostilna sodba še vedno ne pomeni “pravilnega” konca za kraj Sele”, tako je dejal
predsednik dr. Valentin Inzko. “Nobeden pa se ne vpraša, kakšna škoda je čez leta nastala deželi
Koroški zaradi trde drže občine Žitara vas, ki se dolga leta upira postavitvi malih dvojezičnih tablic”.
Tudi to dejstvo je treba upoštevati in obljubo v memorandumu iz leta 2011, da na Južnem Koroškem
občine lahko same postavljajo male dvojezične napise.
Oprostilna sodba Francu Kukovici
Aktualno 27. februarja 2020 3
  Alenka Florenin
Potrebni sta strpnost in potrpežljivost - vsa javna dela so
usmerjena v urbanistični razvoj občine
POGOVOR 
  arca se bodo na Prvo-
majski ulici v Sovod-
njah ob Soči začela
gradbena dela. O predvidenih de-
lih, novih šolskih poslopjih,
načrtih za prihodnost in težavah
v sovodenjski občini smo se po-
govorili z odbornico in nekdanjo
županjo Alenko Florenin.
Naši bralci vas poznajo kot dol-
goletno županjo občine So-
vodnje ob Soči, vaše delo pa se
ni končalo z županskim man-
datom, saj ste odbornica za jav-
na dela, okolje, šolstvo in skrbi-
te tudi za upravljanje občinske
knjižnice. Kako to, da ste se
odločili za nadaljevanje aktiv-
nega dela v občinski upravi?
Zaradi osebnih razlogov sem se
odločila, da po dveh mandatih
opustim županovanje. Kljub te-
mu sem si želela nadaljevati delo
oz. opravljati določene funkcije,
saj smo na občini v desetih letih
mojega županovanja doživljali
popolno in dramatično finančno
stagnacijo in šele proti koncu
drugega mandata smo začeli pri-
dobivati finančna sredstva,
čeprav smo že prej vedno sodelo-
vali na vseh razpisih. V do-
ločenem kronološkem sosledju
se je nabralo veliko potrebnih jav-
nih del in zdelo se mi je škoda
svoje delo opustiti. V dogovoru z
županom in na željo tehničnega
urada sem se tako odločila, da
bom delo nadaljevala in da bomo
na občini tako obdržali določeno
kontinuiteto, kar se tiče opra-
vljanja javnih del, in peljali naprej
projekte, za katere smo si dolgo
let prizadevali, da bi jih uresničili.
Kakšno je trenutno stanje jav-
nih del v občini?
Stanje del je kompleksno, saj smo
po pridobitvi finančnih sredstev
začeli odpirati vse gradbene po-
stopke. To je privedlo do tega, da
bomo imeli v naslednjih letih na
vsem območju in še posebno v
Sovodnjah veliko odprtih grad-
bišč. Govorimo o šolskih stavbah,
cestni infrastrukturi, pločnikih,
telovadnici … V prejšnjih letih
smo z občinskimi sredstvi nare-
dili vse to, kar se je dalo, zdaj pa
imamo možnost, da lahko ure-
sničimo večje projekte in izpolni-
mo potrebe občinskega območja.
Postopek uresničitve projektov
vsekakor zahteva, da javna dela
začnemo in končamo v točno do-
ločenem časovnem roku - denar-
ja ne moremo prenašati naprej,
slediti moramo časovnici, dru-
gače bi morali finančna sredstva
vračati in vprašanje je, ali bi jih
ponovno pridobili. Potrebni sta
torej velika resnost in doslednost
pri izvajanju tako postopkov kot
samih del. V tem smislu sem že
kot županja apelirala na strpnost
in potrpežljivost.
Postavili bodo cevi za kanali-
zacijo. Bo glavna cesta, Prvo-
majska ulica, popolnoma za-
prta ali bo postala le enosmer-
na, kot je bilo predvideno v
začetku?
V fazi priprav na to gradbišče ni
bila nikoli postavljena hipoteza,
da bi lahko bila v obdobju grad-
benih del Prvomajska ulica po-
polnoma zaprta za prehod vozil.
Načrtovalci in podjetje so vedno
trdili, da bo uveden izmenični
enosmerni promet. Ob razisko-
vanju cestišča pa so ugotovili, da
imajo glavna cesta in stranske uli-
ce zelo veliko količino napeljav,
katerih resnična lega se ne ujema
s tisto začrtano na načrtih. Pod-
M jetje je realno stanje ugotovilo pojavnem srečanju, ki smo gaobčinski upravitelji imeli z
občani januarja 2019 (delo na
gradbiščih se je začelo decembra
leta 2018), natančneje junija lani,
in nam sporočilo, da dejansko ni
druge možnosti, kot da bodo cevi
na glavni cesti speljali po sredini
cestišča. Z našim velikim obžalo-
vanjem bo torej v času gradbenih
del onemogočen prehod vozil po
glavni cesti, medtem ko bodo
pešci in kolesarji lahko šli mimo.
Uspelo nam je, da smo dela pre-
ložili na marec, saj bi se morala
predvidoma začeti že septembra
lani, to pa bi povzročilo hujše
nevšečnosti tako staršem, ki med
šolskim letom vozijo otroke v
šolo, kot občanom, ki se po-
služujejo javnih prevoznih sred-
stev, in društvom. Dela bodo tako
potekala vsaj za polovico obdobja
med poletnimi meseci. Najprej
pa smo morali urediti ulico Štra-
dalta, saj je bil ta pogoj, ki ga je
postavilo avtobusno podjetje
APT, in nasploh bodo vsi obvozi
zadevali prav to prometnico. Ko
bo gradbeno podjetje končalo de-
la na Štradalti, predvidoma do 2.
marca, bo lahko odprlo novo
gradbišče na Prvomajski - odred-
ba določa 9. marec kot datum
začetka del. Dne 2. marca bomo
imeli javno srečanje, na katerem
bomo občanom nudili vse po-
trebne informacije o stanju del in
o alternativnih poteh.
Ali bo kanalizacija speljana tu-
di po manjših zaselkih sovo-
denjske občine? Kaj pa plino-
vod?
Kanalizacija je po načrtu predvi-
dena za ves nižinski del, Vrh ni
vključen v ta projekt, saj je celot-
no kraško področje na Goriškem
izvzeto iz te prve faze. Predhodno
je že obstajala v Gabrjah, na Peči
in v Rupi. V teh zaselkih je bilo
potrebno kanalizacijo posodobiti
in povezati v celoten kanalizacij-
ski sistem. Plinovod pa ostaja od-
prto vprašanje, sicer vedno ak-
tualno, saj se moramo občine,
podobno kot za odpadke in vodo,
opreti na neko vodilno občino, ki
je zadolžena za pripravo razpisov
in izvajanje postopkov. Za ure-
sničitev plinovoda je trenutno še
pristojna občina Gorica, ki pa se
v vseh teh letih ni lotila zahtevne
naloge. Naša občina je zainteresi-
rana za dograditev plinovoda, saj
je - z občino Tržič - edina, ki ima
najboljše pogoje za dopolnitev
omrežja. Rešitev vidimo v tem, da
vodilno vlogo prevzame neka že
ostoječa družba “in house”.
Kdaj predvidevate, da bodo ce-
ste in pločniki dokončani? Ali
bodo ponovno asfaltirali tudi
stranske ulice?
Pločnike bo zadolženo podjetje,
Ici Coop iz Ronk, gradilo
istočasno z gradbenimi deli za ka-
nalizacijo na Prvomajski. Vse uli-
ce, ki se jih je dotaknilo grad-
bišče, bodo ob koncu na novo
asfaltirane, dela pa naj bi trajala
šest mesecev.
Začela se je gradnja prvega od-
seka kolesarske poti. Kod bo te-
kla steza in koliko časa bodo
potekala gradbena dela?
Kolesarsko stezo uresničujemo na
desni strani nekdanje pokrajinske
ceste (če gledamo iz Sovodenj
proti Štandrežu), in sicer s pod-
jetjem Merluzzi Roberto. V
načrtu imamo povezati kolesar-
sko stezo, ki se zdaj konča v indu-
strijski coni na ozemlju goriške
občine, s Škrljami, torej z vasjo.
Gradimo jo po odsekih, saj njena
gradnja zahteva zelo veliko denar-
ja (govorimo o 700-800 evrih za
meter steze). Prvi krajši odsek bo
dokončan v mesecu marcu, že v
tej prvi fazi pa napeljujemo po-
dlago za naknadno ureditev raz-
svetljave na celotnem odseku.
Gradbena dela za izgradnjo prve-
ga odseka kolesarske steze so
vredna 50 tisoč evrov, ki jih je za-
gotovilo ministrstvo za gospodar-
ski razvoj; za nadaljevanje del
občinska uprava pričakuje še do-
datnih 50 tisoč evrov. V zvezi z
mobilnostjo občinska uprava pri-
pravlja sicer dva pomembna
načrta: prometni plan, ki bo po-
nudil sodobne rešitve na podlagi
obstoječe cestne infrastrukture,
in t. i. biciplan, ki na podlagi za-
konodaje in uradnih smernic do-
loča razvoj mreže kolesarskih po-
ti.
Kako bi pomirila lastnike de-
javnosti, gostilne, lekarne in
pekarne, ki jim bo zaprtje ceste
nedvomno povzročilo na-
jhujše skrbi?
Razumem in sprejemam seveda,
da so lastniki raznih dejavnosti
na Prvomajski ulici v skrbeh, saj
smo vsi ljudje v stiski pred novo-
stmi in nepričakovanimi dogod-
ki. Kot uprava smo pognali vse
vzvode, ki so v naši pristojnosti.
Dosegli smo preložitev del in to,
da bo glavnina del potekala v po-
letnih mesecih, prav zato, da bi
to prineslo čim manj nevšečnosti.
Pozanimala sem se tudi na dežel-
nih odborništvih in drugih usta-
novah glede eventualnih prispev-
kov oz. odškodnin za morebiten
upad zaslužka, ki bi ga lahko
utrpeli lastniki dejavnosti, a so mi
potrdili, da teh možnosti ni, saj
bodo te dejavnosti med drugim
ali z ene ali z druge strani popol-
noma dosegljive, kar bodo potrje-
vale tudi table na cestah. Najbolje
se mi zdi, da počakamo, da dela
stečejo; sproti bomo ugotavljali,
koliko je ta sprememba okrnila
življenjske navade občanov, ter
iskali primerne rešitve.
V načrtu je tudi izgradnja no-
vega šolskega poslopja. Kje bo
stala nova šola? Bo to pravo
šolsko središče, v katerem bo
imel sedež tudi občinski vrtec?
Zgradili bomo dve ločeni stavbi
za šolo in vrtec: vrtec bo na ob-
močju za Kulturnim domom
Jožef Češčut, šola pa po krožišču
levo nasproti parka. Pločniki in
nekaj parkirnih mest so že v fazi
gradnje, saj spadajo v sklop del na
Štradalti. V začetku smo mislili
združiti vrtec in šolo v isto po-
slopje, odločili pa smo se za dve
ločeni stavbi, tako da bo lahko
vsaka imela svoj prostor za zu-
nanje dejavnosti. V vrtcu bo pri-
sotna tudi kuhinja, šola pa bo
imela na razpolago menzo oz. je-
dilnico, ki bo potrebna v prime-
ru, da bosta v prihodnosti uvede-
na popoldanski pouk ali pošolsko
bivanje. Ob Kulturnem domu in
parku se bo tako razvilo zelo lepo
središče.
Kdaj boste začeli z izgradnjo?
Kdaj pa predvidevate, da se bo-
do naši malčki lahko preselili
v nove razrede?
Šolo bomo začeli graditi v krat-
kem, pred poletjem, za vrtec pa
smo pridobili državna finančna
sredstva, zato moramo čakati, da
dobimo zeleno luč za začetek po-
stopka. Trenutno nam je znan da-
tum konca del, se pravi 31. de-
cember 2021. Vrtec bo skupen za
obe sekciji, torej za Čira čara in
Živ žav. Sekciji bosta ostali for-
malno ločeni, med njima pa bo
seveda lahko potekalo sodelovan-
je. Šola pa bo predvidoma do-
končana do septembra 2021.
Govor je bil o združitvi neka-
terih razredov sovodenjske
osnovne šole s tistimi z Vrha.
Ste vzeli v poštev tudi to
možnost?
Na pobudo ravnateljstva in učitel-
jskega kolektiva smo se o tem le
pogovarjali, a ni bilo opravljene
nobene študije o izvedljivosti
načrta. Odločili smo se, da bomo
predložili predlog v razmislek sa-
mo v trenutku, ko bomo imeli ja-
sne pojme tudi glede zagotovitve
prevoza otrok. Radi bi opravili
mnenjsko raziskavo med uporab-
niki, nobene odločitve nočemo
vsiljevati. Cilj je ohraniti obe šoli,
saj se moramo zavedati, da je šola
zelo pomembna za območje, ne
smemo je zanemarjati. Vsi
občani, ne samo uporabniki šol-
skih uslug, se morajo zavedati po-
mena šolskih ustanov za celotno
vaško skupnost. Šola je vrednota,
zato se mi zdi pomembno, da
preučimo različne vsebinske sklo-
pe in nove oblike nadgradnje ak-
tualne ponudbe, ki je na izo-
braževalni ravni že zdaj zelo bo-
gata.
Tudi kotalkališče na Peči ni v
najboljšem stanju. Ali načrtu-
jete njegovo obnovo?
V slabem stanju je predvsem be-
tonska plošča kotalkališča.
Društvo Vipava se trudi za prido-
bivanje javnih sredstev, piše
prošnje in redno sodeluje na raz-
pisih, namenjenih društvom.
Ravnokar je dospela novica, da
bo prejelo sredstva, s katerimi bo
poskrbelo za ograjo in postavitev
zaščitnih oblog na stebrih - upra-
vitelji društva se za vsako
odločitev posvetujejo z nami oz.
s pristojnimi občinskimi uradi.
Predvidena je tudi obnova plošče,
saj občina podpira razvoj špor-
tnih in drugih dejavnosti na Peči,
pri čemer je primernost plošče
pogoj za pridobitev potrebnih av-
torizacij za tekmovanja in turnir-
je, poiskati pa moramo primerna
finančna sredstva.
Kaj pa glede občinske stavbe?
Za korenito obnovo občinske
stavbe, ki je zgodovinska in torej
zaščitena, ni predvidenih razpi-
sov ne finančnih sredstev v ta-
kem obsegu, ki bi bil potreben za
naše županstvo. Po sklopih izva-
jamo najnujnejša popravila. Ob-
staja sicer možnost, da se bodo
nekateri občinski uradi v prihod-
nje preselili v opuščeno šolsko
stavbo ali vrtec, prednost pa ima-
jo vsekakor šolske stavbe in špor-
tni objekti.
Kolikšna bo celotna finančna
naložba?
Za vsa navedena javna dela na ob-
močju občine Sovodnje ob Soči,
h katerim je treba prišteti še ener-
getsko sanacijo šole na Vrhu in
manjša popravila, je celotna fi-
nančna naložba vredna nekaj
manj kot 6 milijonov evrov. Za-
jetnega posega bo deležna tudi te-
lovadnica, in sicer v vrednosti
500 tisoč evrov. Ravno te dni smo
prejeli odlok s strani Dežele FJK,
ki nam naroča, da moramo začeti
dela že v letošnjem letu. Po odo-
britvi proračuna se bomo torej lo-
tili načrtovanja. Poseg bo zadeval
energetsko sanacijo stavbe, izola-
cijo strehe in zidov, ogrevalno na-
pravo in okna.
Ljudi še vedno skrbi tudi odla-
gališče na Malnišču …
Rešitev problema na Malnišču bi
zahtevala milijone evrov in odla-
gališče je zasebna last, tako da
občina trenutno sploh ne more
zaprositi za finančna sredstva za
očiščenje območja. Sredstva so
predvidena za javne uprave, ki so
lastnice odlagališč, naša občina je
tako uspešno poskrbela za
očiščenje marsikaterega drugega
manjšega odlagališča. Odlaga-
lišče je trenutno zavarovano, ni
nevarno in njegovo stanje redno
nadziramo. Dežela je sicer lani
pred volitvami obljubila konkret-
ne posege, na katere še čakamo.
Prebivalci Peči se v poletnih
mesecih soočajo z izredno
množično prisotnostjo muh.
Ali bodo v zaselku v kratkem
res zgradili novo konjušnico?
Razmere se bodo tedaj verjet-
no še poslabšale …
Prvo, kar bi rekla, je to, da živimo
na podeželju, kjer so vedno ob-
stajale kmetijske dejavnosti in
kjer lahko po obstoječi zakonoda-
ji nastanejo tudi nove. Zelo nepri-
jetno mi je, da nam ni uspelo oz.
da pristojnim službam ni uspelo
odkriti izvora tega neljubega po-
java in torej tudi vzročne poveza-
ve med muhami in kmetijskimi
obrati, ki pa so vsekakor redno
pod nadzorom zdravstvenih sub-
jektov. Glede drugega dela
vprašanja predlog, ki ni bil še
uradno predložen, je preselitev
dejavnosti z mesta, kjer je zdaj (ob
pokopališču na Peči, v najemu)
na spodnji del Štradalte. Ne gre za
konjušnico, a za manjši jahalni
center, kjer bi izvajali dejavnosti
v rekreacijske in turistične, a tudi
zdravstvene namene (hipoterapi-
ja), prirejali pa bi tudi pobude za
najmlajše. To so informacije, ki
sem jih dobila v času županovan-
ja. Ponavljam pa, da na občini ni
še nobene prošnje. Lastnika obra-
ta se poklicno ukvarjata s čisto
drugimi zadevami, tako da bi to
dejavnost izvajala popolnoma
ljubiteljsko in iz ljubezni do konj.
Pobuda kot taka se mi zdi zanimi-
va in koristna, saj bi se lahko na-
vezala na turistične ponudnike
na Krasu in ustvarila mrežo dejav-
nosti. Ne verjamem, da bi se
težave z muhami lahko po-
slabšale, čeprav ponavljam, skraj-
ni čas je, da ugotovimo izvor tega
pojava, predvsem pa, da ugotovi-
mo način, kako ukrepati.
Kako si občinska uprava za-
mišlja celoten urbanistični raz-
voj Sovodenj?
Vsa trenutna in prihodnja javna
dela so usmerjena v urbanistični
razvoj občine. V sami vasi Sovod-
nje nimamo velikega manevrske-
ga prostora, saj ima vas svoje spe-
cifične značilosti, npr. za gradnjo
šole in vrtca nismo imeli drugih
možnosti, druge zemlje na razpo-
lago. Sovodnje so v utesnjeni legi
med Krasom, Vipavo, Sočo - na-
ravnimi pregradami in umetnimi
infrastrukturami, kot so železni-
ca, avtocesta in letališče. Veliko je
tudi zaščitenih travnatih površin.
Trenutno pa nimamo potrebe po
novih zasebnih stavbah. Ravno
obratno - veliko je praznih hiš,
predvsem v starih jedrih. Naš na-
men je, da spodbudimo njihovo
obnovo in da ovrednotimo vaška
jedra v vseh vaseh, kar smo izpo-
stavili med smernicami prostor-
skega načrta. Med pobožnimi žel-
jami je obnova Gase v Sovodnjah,
pa tudi ureditev trga pred cerkvijo
na Peči, v Rupi, v Gabrjah, ovred-
notenje nekaterih kotičkov na
Vrhu, oživitev starih poti med za-
selki in še marsikaj.
Ste na splošno zadovoljni z do-
slej opravljenim delom?
Kljub finančni stiski, ki sem jo
omenila v prvem odgovoru, sem
bila tudi s svojim delom v času
svojega županovanja zadovoljna,
z županom Piskom in celotno
občinsko upravo pa smo v tem
mandatu nastavili tako zajeten in
zahteven načrt, da je napor pre-
cejšen, česar se sicer veselimo, saj
pomeni, da se območje in skup-
nost v tem trenutku razvijata in
posodabljata. Živimo torej v ob-
dobju pomembnih izzivov. Oseb-
je v naših občinskih uradih je
motivirano, delavno in Paolo No-
nino, odgovorni v tehničnem
uradu, ki sledi vsem javnim de-
lom, je izredno sposobna oseba.
Za konec: kakšno sporočilo bi
rada dala Sovodenjcem?
Rada bi, da bi se vsi občani zave-
dali izrednega potenciala našega
območja. Naši ljudje so angažira-
ni, iznajdljivi, delavni, zato bi si
v vasi želeli živahnejšega življenja
na kulturnem, družbenem in
ekonomskem področju. Vsi bi
morali poznati in ceniti pomen,
ki ga ima katerakoli dejavnost v
vasi. Večjo vlogo morajo pridobi-
ti pobude posameznikov, ki lahko
na občini vedno dobijo pripra-
vljenega in pozitivno razpo-
loženega sogovornika.
Katja Ferletič
Foto Kat
Kristjani in družba27. februarja 20204
Pastirsko pismo slovenskih škofov za postni čas 2020 (2. del)
Domoljubje, dejavna
ljubezen do domovine
  rejšnjo nedeljo smo vam
želeli položiti na srce od-
govornost za celotno
stanje v širši skupnosti našega
naroda in države. V današnjem
evangeliju pa Jezus zahteva, da
iz svoje ljubezni in dobrohotno-
sti ne izključujemo nikogar, ce-
lo sovražnikov ne. To nas spet
opozarja, kako pogubno je vsa-
ko izključevanje drugih, ker ni-
so “naši”. Država uničuje sebe,
če nekatere državljane iz-
ključuje iz sodelovanja za skup-
no dobro.
Z izrazom “skupno dobro” mi-
slimo na vse ugodne pogoje, ki
jih potrebujemo, da razvijamo
sposobnosti ter postajamo ved-
no bolj srečni in izpopolnjeni
ljudje. Skupno dobro ne pome-
ni, da nam država “na krožni-
ku” prinaša čim več ugodnosti.
To bi ne bilo “dobro”. Država
nam samo pomaga, da si lažje
pomagamo sami; da postane-
mo ustvarjalni, iznajdljivi in de-
lavni, kajti k naši sreči sodi tudi
to, da smo lahko sami svoje
sreče kovač. Skupno dobro zato
ni samo materialni “standard”,
ampak tudi kakovost naših od-
nosov, pravična pravna ureditev
in varnost, vzgoja novih rodov,
ki nam zagotavljajo prihodnost,
ter duhovna omika, vera in kre-
posti, ki osmišljajo naše življen-
je. Za to skupno dobro smo od-
govorni.
Odgovornost za skupno dobro
je del našega domoljubja. Z izra-
zom domoljubje označujemo
dejavno ljubezen do domovine.
To ni samo čustvena navezanost
na našo preteklost in njena
izročila. Sicer je lepo, če radi
prepevamo narodne pesmi, obi-
skujemo lepote naše dežele in
se ponosno trkamo na prsi za-
radi vsega, s čimer se kot
državljani Slovenije lahko poh-
valimo. A to še zdaleč ni dovolj,
saj domoljubje zahteva veliko
več.
Najprej moramo zavrniti očitek
nacionalizma. O nacionalizmu
lahko govorimo le, če kdo ošab-
no in podcenjevalno prezira pri-
padnike drugih narodov, česar
pa domoljuben človek ne dela.
Še manj smemo blatiti domol-
jubje kot fašizem. Pravico ima-
mo, da terjamo spoštovanje zase
in za svoj narod, in dolžnost, da
to, kar pričakujemo, da drugi
storijo nam, storimo tudi mi
drugim (prim. Mt 7,12). Do-
moljubna čustva so častna, in
kdor ne spoštuje sebe in svojega
naroda, tudi drugih ne bo znal
prav spoštovati.
Domoljubje ni nič drugega ka-
kor povsem upravičena in po-
trebna narodna zavest, ko ve-
P mo, kdo smo, od kod prihaja-mo in kaj moramo tudi v pri-hodnosti biti in ostati. Zrel člo-
vek se veseli svojega življenja, je
ponosen in vzravnan, sebe spre-
jema in pričakuje, da ga spreje-
majo in spoštujejo drugi. K tej
spoštovanja vredni vrednoti
spada tudi njegova vera. Enako
velja za njegovo pripadnost na-
rodu in državi, katere državljan
je. Ne samo da to pričakovanje
nikakor ni pretirano, ampak je
celo nujno potrebno, da v zdra-
vi narodni samozavesti in pono-
su vzgajamo tudi mlade rodove.
Posebno pa se domoljubje na-
naša na lastno kulturo. Z besedo
“kultura” ne mislimo samo na
umetniško ustvarjalnost, am-
pak na vse duhovne značilnosti,
zaradi katerih smo to, kar smo,
in so torej bistvene za našo
identiteto. Brez identitete je člo-
vek razklana osebnost, zato brez
nje ni nihče, kdor je zrela oseb-
nost. Gre samo za to, ali bomo
ohranili identiteto, ki nam je bi-
la položena v zibelko, ali pa se
bomo prelevili v nekaj drugega,
pravzaprav v ponaredek nekoga
drugega, ki pa bo vedno ostal
samo – ponaredek.
Kultura se začne z mate-
rinščino, ki zato zasluži naše
spoštovanje in skrbno rabo. Na-
dalje sodi k temu vse, kar je bilo
značilno in dragoceno za naše
prednike in kar so požrtvovalno
zgradili, gojili in negovali. Za
večino naših prednikov je k te-
mu spadala tudi katoliška vera
s svojimi praznovanji, bogo-
služjem in številnimi cerkvami,
ne nazadnje pa tudi naša lepa
narava, na katero smo upra-
vičeno ponosni.
Ko je papež sv. Janez Pavel II. le-
ta 1980 v Parizu obiskal sedež
Organizacije združenih naro-
dov za kulturo UNESCO, je
močno poudaril pomen narod-
ne kulture. S ponosom je poka-
zal na zgled svojih poljskih ro-
jakov, ko je članom skupščine
rekel: “Sem sin naroda, ki je v
zgodovini zelo veliko prestal.
Njegovi sosedje so ga večkrat
obsodili na smrt, pa je kljub te-
mu preživel in ostal zvest sebi.
Ohranil je svojo identiteto in je
kljub tujim delitvam in zased-
bam ohranil svojo narodno su-
verenost. Pri tem se ni opiral na
izvore fizične moči, ampak sa-
mo na svojo kulturo. Ta kultura
se je v tem primeru izkazala za
večjo moč kot vse druge moči.
Kar tu govorim v zvezi s pravico,
ki jo ima narod do osnove svoje
kulture in njene prihodnosti,
torej ni odmev kakega “nacio-
nalizma”, temveč gre vedno za
trdno prvino človeškega izku-
stva. Če bi bil ta poljski papež
Slovenec, bi lahko izrekel iste
besede, saj se moramo tudi mi
za svoj obstoj zahvaliti svoji kul-
turi. Domoljubje nam torej na-
rekuje odgovornost za kulturno
identiteto, kar je toliko lažje, od-
kar imamo svojo suvereno
državo.
Pravo domoljubje je nujno po-
trebno za naš obstoj. Obstali bo-
mo, če bomo še naprej spošto-
vali in uresničevali vse tiste
vrednote, ki so jih spoštovali
naši predniki, in s tem najbolj
prepričljivo dokazali, da to
ohranja narod pri življenju.
Najprej gre za življenje v resnici
in pristnosti, v zvestobi obči člo-
veški naravi, ki določa, da smo
eni moški in drugi ženske, zato
na različnosti in zakonski zvezi
oblikujemo zdravo in rodovitno
družinsko življenje, ljubezen do
otrok brez razvajanja in budno
skrb za njihovo dobro vzgojo.
Starši se ne morejo odreči odgo-
vornosti zanjo. Jamči jim jo celo
ustava. Sveti staršev po šolah
obstajajo prav zato, da lahko
spremljajo, kako šola vzgaja nji-
hove otroke, saj oni ostajajo
prvi vzgojitelji in imajo pravico,
da šola spoštuje njihovo vzgojo
v veri in morali. To lahko včasih
zahteva nekaj poguma in
odločnosti, a v tem življenju ne
gre nobena stvar zlahka. Tudi
tukaj lahko rečemo: “Korajža
velja”!
Za prihodnost krščanske kultu-
re med nami so izjemnega po-
mena katoliške šole, od vrtca do
visokih šol. Zato se krščansko
domoljubje kaže tudi v tem, ko-
liko smo jih pripravljeni podpi-
rati in skrbeti za njihov razvoj.
Naša prihodnost je usodno po-
vezana z zdravim in naravnim
družinskim življenjem. Mnogi
danes družino omalovažujejo
ali jo celo zavračajo kot obliko
oblastnosti in medsebojnega
podrejanja. Cerkev jo ponosno
brani kot Božjo ustanovo in od
svojih vernikov pričakuje, da
bodo sklepali zakonske zveze in
na njih gradili trdne družine.
Podobno velja za spoštovanje
človeškega življenja od naravne-
ga spočetja do naravne smrti.
Vse to nam narekuje naša vera
v Boga, ki je Oče svojega od
mrtvih vstalega Sina in je zato
“Bog živih in ne mrtvih” (Lk
20,38). Zato je zvestoba naši veri
tako pomembna. Pomagala
nam bo, da ohranimo svoje
osebno in narodno dostojan-
stvo. Želimo, da jo v postnem
času, ki je pred nami, še poglo-
bite in utrdite ter se tako pripra-
vite na vesele in srečne veliko-
nočne praznike.
  e smo zakorakali v postni
čas, ki se vselej odpre z
našim Gospodom v
puščavi, kar je prva pomembna
zadeva, potem pa seveda še hu-
dičeve skušnjave. Post je milostni
čas, dan človeku, da se res umak-
ne in odmakne od vsega, kar
dela sicer, da se posveti življen-
ju. To je sestavljeno iz treh vrst
odnosov do Boga, do bližnjega
in do samega sebe. Na voljo
imamo zlasti dve orodji, da bi
se posvetili odnosu do Boga in
samih sebe, ker je čas posvečen
Bogu tudi čas, ki ga pravzaprav
posvetimo samim sebi, čeprav
ne povsem, a do tega še pride-
mo. Vsekakor je potreben od-
mik in umik, a tudi neki no-
tranji vpogled in uvid, zato pa
orodji molitve in posta. Krščanska
asketika je prvi od dveh obrazov
duhovne teologije, kjer drugega
predstavlja mistika, je pa sicer to
zelo konkretno prizadevanje, da
bi sodelovali z Božjo milostjo, to-
rej s tem, da bi nam lahko bili na-
klonjeni Božji darovi, ki so darovi
Sv. Duha. Tako namreč Gospod
pravi, da bo Oče naklonil prav Sv.
Duha vsem tistim, ki ga bodo pro-
sili (Lk 11,13), da bi potem s po-
močjo teh duhovnih darov lahko
s svojim sodelovanjem obrodili
duhovne sadove, kar nam poja-
snjuje, če ponovimo, sv. Pavel v 5.
poglavju Pisma Galačanom. Od-
mik nam je vedno potreben in je
stvar naše volje in odločitve, ki je
odločitev in umik v tišino, da bi
lahko doživeli tihoto ali bi nam ta
bila naklonjena kot milostni dar.
Ž
O tem vprašanju
se sicer zelo
splača prebrati
knjigo kardinala
Saraha, ki smo jo
že omenili, nam-
reč 'Moč tihote',
morda kot lepo
postno duhovno branje. Po eni
strani gotovo gre za odpoved vsak-
danjemu hrupu, da bi se morda
za nekaj časa v dnevu napotili v
“kamrico našega srca”, če rečemo
s Cankarjem, da bi tako ne srečali
samo Boga, ki bi se nam nekako
razodel in nam spregovoril po
svoji tihoti, temveč da bi se tako
srečali tudi sami s seboj. Spoznan-
je samega sebe je namreč po-
membno tudi v splošnem oziru,
kakor nam pričajo že stari Grki,
recimo konkretno Platon.
Skušnjave nam po drugi strani go-
vorijo ne samo o notranjem boju,
v smislu samo bojev v naši duši, v
naši notranjosti, kakor je, recimo,
menil sv. Ciprijan, da je šlo, ko je
komentiral ta odlomek, temveč o
tem, da je hudič tiste vrste preme-
tenec, ki nas skuša čisto zunanje,
v smislu naših čustev, čutov, želja
in podobnega, pretentati, da bi šli
po napačni poti oz. se sploh ne bi
spustili na raven naše duše, se s
tem sploh ne bi ukvarjali. Želi, da
ljudje današnjega časa vse svoje
moči usmerijo v svoje želje, ne da
bi mislili na svoje dejanske potre-
be, ki se navadno ne skladajo z
našimi človeškimi željami. V
vsem navalu reklam, podob in
drugega je namreč zelo težko
preusmeriti svoje razmišljanje k
temu, kar nam je v življenju, tako
ali drugače, torej duhovno in
stvarno, resnično potrebno, in ali
se naše želje, po drugi strani, skla-
dajo z našimi potrebami. Kaj res
potrebujemo, nam je Bog dal v
našo notranjost, a se je treba po-
truditi. Ne moremo pa tega storiti
sami, temveč potrebujemo Božjo
pomoč. Prav zato,
ko govorimo o mo-
litvi, ne gre samo za
neko osebno ali sku-
pinsko molitev,
temveč je tu mišlje-
no tudi bolj pogosto
oz. redno poseganje
po sredstvih Božje
milosti, ki so sveti
zakramenti, zlasti ti-
sta dva, ki ju lahko
pogosteje prejema-
mo, in prav je, da to
v tem času res delamo, to pa sta
zakrament spovedi in svete evha-
ristije. Post seveda pomeni, da
nam ne vladajo želje, ampak mi
vladamo njim, podobno pa velja
tudi za čute in čustva. Tretja stvar,
ki je pomembna, je ta, da si vza-
memo v dnevu tudi dovolj časa za
primerno in pravšnje razvedrilo,
kot predah od dela in molitve. Mi-
loščina, kot tretje primerno orod-
je, pomeni rezultat naših odpove-
di, ki se daruje, kot prava ljube-
zen, našemu bližnjemu. Ne poza-
bimo na hierarhijo ljubezni, kjer
smo prvo in največjo pozornost
dolžni tistim, ki so nam najbližji,
potem pa gre v koncentričnih
krogih naprej – središče vsega je,
kot pravi spet sv. Pavel, Jezus Kri-
stus.
Andrej Vončina
Učitelj nove morale
Zlasti pri 'tretji raziskavi' Svetega pisma so primerjali
starozavezni in novozavezni pogled na moralo. Prišli
so do spoznanja, da Jezus ni odpravil postave in
starozaveznega moralnega nauka, ampak ga je
dopolnil s tem, da mu je dal novega duha (Mt 5,
17-20). V 'Govoru na gori' je postavil središčne
poudarke tega nauka.
Povedal je, da se mora pravičnost njegovih učencev
razlikovati od pravičnosti farizejev, ki je bila pogosto
le zunanja in polna hinavščine (Mt 5, 21). V svojem
moralnem učenju je pogosto uporabljal način
nasprotij. Poudaril je pomen zapovedi in postave,
obenem pa naglasil svojo avtoriteto: 'Jaz pa vam
pravim'. Povedal je, da prešuštvuje, kdor poželjivo
gleda žensko, prav tako je gledal na ločitev, krivo
priseganje in maščevanje. Pri ljubezni do bližnjega
je poudaril, da ne sme biti samo do nekaterih in ne
sme poznati mej. Treba je
ljubiti vse ljudi, tudi tujce in
sovražnike.
Postava je zaupala človeka
njegovim močem in ga
spodbujala, da se je pri tem
trudil do skrajnosti. Evangelij
postavlja človeka pred Božji
dar in ga vabi, da iz njega črpa
moč za svoje moralno
delovanje in obnašanje
(Jeremias). V tem pomenu je
zapoved ljubezni izvirno
jedro Jezusovega moralnega
učenja. Ker je Bog ljubezen,
more človek živeti v ritmu
njegove ljubezni na vseh
ravneh svojega delovanja ter mišljenja. Jezus je to
poudaril v pogovoru s pismoukom (Mr 12, 28-34).
Zanj je bila pomembna nerazdružljiva povezava
med ljubeznijo do Boga in do bližnjega. V teh
dveh zapovedih so zaobjete vse moralne zahteve
(Mt 22, 10). Primer skrbi za človeka v stiski je
prikazan v priliki o usmiljenem Samarijanu (Lk
10,25-37). Jezus je pokazal, da v ubogem človeku
v stiski srečamo njega (Mt 25).
V Govoru na gori je izpostavljena zahteva po
odpuščanju, ki je prav tako sestavni del človekove
nemoči v ljubezni. Tu potrebuje Božjo pomoč in
ljubezen, tudi sovražnikov ni mogoče ljubiti brez
predhodne Božje ljubezni. Ne nazadnje bomo
sojeni s takšno sodbo, s kakršno smo sodili druge
ljudi (Mt 7,1). Ob vsem tem je Jezus želel, da bi
njegovo učenje prenesli v prakso življenja, na vse
ravni. Tako bodo njegovi učenci pokazali, da se je v
njih zgodilo srečanje z njim in njegovim življenjskim
darom (Jeremias 72).
Pomembni vidik Jezusovega moralnega učenja se
nanaša na odnos med bogastvom in uboštvom. V
ozadju je soočenje z globokim egoizmom, ki si
prekomerno prisvaja dobrine, medtem ko drugi živijo
v pomanjkanju in na robu preživetja. Zelo značilen
primer bogatega mladeniča kaže na Jezusovo
povabilo k svobodi od navezanosti na materialne
dobrine (Mt 19, 21). Tudi učencem je rekel, da
morajo zapustiti vse, kar jih ovira pri hoji za njim.
Bogastvo more postati malik in ovira za srečanje z
živim Bogom (Mr 10,25). Nihče ne more služiti
dvema gospodarjema: Bogu in
maliku. Za kristjane je
uboštvo bolj kot znamenje
askeze in odpovedi izraz
resnične ljubezni ,  da z
dobrinami služimo bratom, ki
so v pomanjkanju. Zemlja
pripada vsem, zato moramo
deliti dobrine in biti pri tem
nadvse iznajdljivi.
Jezusov odnos do zemeljskih
stvarnosti je bil podoben kot
do bogastva. Politično se ni
udejstvoval, med apostoli je
imel nekatere, ki so bili blizu
skupine gorečnežev (zelotov),
ki si je prizadevala za
osvoboditev izpod rimskih okupatorjev. Čeprav se
Jezus ni zanimal za konkretno politiko, je spregovoril
o principih delovanja v družbi. Izpostavil je
spoštovanje ubogih, branjenje šibkih, varovanje
vdov in tujcev. Jasno se je postavil proti kopičenju
bogastva in uživanja, ki izhaja iz tega (Lk 12, 15). Ni
se želel vmešavati v spore med ljudmi. Videl je
socialne razlike med njimi, zelo so ga bolele, kakor
tudi vsako zlorabljanje oblasti (Mr 10,42-45). Ko so
ga vprašali glede plačevanja davkov, je rekel: “Dajte
cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega”!
(Mr 12, 17) Treba je dati državi, kar ji gre, vendar pa
ne malikovati njene moči. Veliki principi
pravičnosti in ljubezni morajo vladati nad vsem. 
ZAKAJ PRAV JEZUS? (104) PRIMOŽ KREČIČ
Misel na 1. postno nedeljo
Puščavski podvig
za naše odnose
Kristjani in družba 27. februarja 2020 5
Bohinjski tedni (2)
Predvojna tribuna demokratične akademske mladine
  anez Fabjan, teolog in du-
hovni voditelj zarjanov, je
v predavanju Svoboda Cer-
kve in svoboda v Cerkvi odprl
za takratne razmere v sloven-
skem katoliškem občestvu, a
tudi današnjem, enega
ključnih problemov. Svoboda
Cerkve ni v njenem poli-
tičnem delovanju, pač pa v
graditvi Božjega kraljestva, je
izhodišče njegove kritike slo-
venskega katoliškega integriz-
ma. Ni v duhu evangelija po-
vezovati določen politični si-
stem in teorijo z naukom in
delovanjem Cerkve. “Kdor
hoče z božjo avtoriteto kriti
človeške ali časovne smernice,
kdor hoče svojo avtoriteto isti-
ti z božjo, se hote ali nehote
približuje integrizmu”, je bila
jasna njegova beseda. Opozo-
ril je, da se svoboda kristjana
uresničuje mimo individua-
lizma in mimo integrizma,
uresničuje jo celovita oseb-
nost, ki izhaja iz zavesti pa-
vlinske teologije, da nas je za
svobodo osvobodil Kristus.
Svoboda v Cerkvi je svoboda
iz evangelija. Edinost Cerkve
temelji na priznanju razno-
ličnosti, svobode in širo-
kosrčnosti.
France Vodnik je v predavanju
Slovenstvo in katoličanstvo
osvetlil dilemo med religioz-
no in narodno pripadnostjo,
ki je živa v slovenskem prosto-
ru od Mahničevih razmišljanj,
ki so povzročila ločitev duhov,
ki je še vedno živa med nami.
J Nujno je razjasniti razmerjemed narodnostjo in ideologi-jo, ker je enačenje v preteklo-
sti rodilo narodni razkol in je
ta miselnost še vedno zakore-
ninjena med mnogimi razum-
niki tako katoliškega kot libe-
ralnega tabora. “Idejna orien-
tacija je stvar prepričanja, pri-
padnost narodu danost”. Zato
poudarja, da je zmota zanikati
narodnost zaradi verstva in
enaka zmota istiti verstvo in
narodnost. Zavzel se je za no-
vo sintezo slovenstva, ki bo
demokratično, pluralno in
enotno v zavezanosti jeziku
ter kulturi, ki ga imenuje “svet
avtonomnih vrednot”.
Teolog Stanko Cajnkar je v na-
govoru Katoliška obnova med
nami podal svoj pogled na
prenovo katolištva na Sloven-
skem po vzoru Guardinijeve
vizije prenove evropskega
krščanstva. Cajnkar se je kot
profesor verouka na Ptujski
gimnaziji in kot eden prvih
sledilcev Guardinijevega pre-
novitvenega gibanja pri nas
zavedal, da je prenova krščan-
ske miselnosti posebno pri
mladih pogoj za vsenarodno
delovanje za obrambo sloven-
stva. Opozarjal je, da sta dia-
log in širina v sprejemanju
drugačnosti najpotrebnejša
drža v času, ko je narodni ob-
stoj na preizkušnji. Poudarjal
je, da pomeni krščansko živeti
in pričevati ravnati se po
evangeliju, odprto in strpno
do vseh. Avtoritarno oznanje-
vanje in oblastniška drža, kar
je bila značilnost predvojnega
slovenskega katolicizma, sta v
nasprotju z duhom evangeli-
ja.
Teolog in jezikoslovec Jakob
Šolar se je v predavanju Slo-
venski kulturni problem lotil
problematike, ki jo je obrav-
naval Josip Vidmar v takrat še
vedno odmevnem spisu Kul-
turni problem slovenstva. A se
je osredotočil na takratni zgo-
dovinski položaj slovenskega
naroda. Osnovna misel njego-
vega referata je bila, da se te-
meljni problem slovenstva
suče okrog narodnega obstoja:
kako zdržati svojo narodno in
kulturno in jezikovno samo-
stojnost. Andrej Gosar je imel
eno osrednjih predavanj, in
ker je bil tudi najbolj upošte-
van teoretik in mislec, je pri-
tegnil po pričevanju udeležen-
cev tudi ustrezno pozornost.
Njegova tema Osnovna na-
rodno gospodarska in social-
na vprašanja Slovenije je bila
aktualna tudi zaradi izho-
dišča, govoril je deklarativno
z državotvornega stališča.  (Za-
radi aktualnosti bosta Gosar-
jevo predavanje in gospodar-
sko- socialna teorija podana
posebej v naslednjem prispev-
ku.)
Zgodovinar Bogo Grafenauer
je podal svoje misli v referatu
Slovensko vprašanje definicije
o narodu in slovenskem pose-
bej. Njegova definicija naroda
je personalistična in s tem
stvarnejša od idealistične
(Vidmar) ali marksistične
(Kardelj). Narod mu je kultur-
na, gospodarska in politična
skupnost, ki je subjekt samo-
bitnosti, je “oseba” v razmerju
do drugih narodov. Iz tega sle-
di, da smo Slovenci samobi-
ten narod in imamo zato pra-
vico ter dolžnost, da se kot na-
rod ohranimo in razvijamo.
Narod ne more ostati omejen
le na kulturno življenje, am-
pak mora razvijati tudi samo-
stojno gospodarsko in poli-
tično življenje. S tega izho-
dišča je razvil tudi geopoli-
tično vizijo slovenske
umeščenosti v Evropo. Slove-
nija mora postati avtonomna
narodna država, ki bo sred-
njeevropsko usmerjena. Zav-
zel se je tudi za zvezo malih
evropskih narodov. Tako jasen
in odločen program mu je na-
rekoval položaj malih naro-
dov spričo vojaške agresije
nemškega nacizma in italijan-
skega fašizma (kapitulacija
Čehoslovaške republike in Al-
banije). Ugotavljal je, da Slo-
venci nimamo trdne zgodo-
vinske zavesti o narodnem ob-
stoju, da politično nismo do-
zoreli in da nas zato hromi
ideološka razklanost. In pou-
daril, da smo za svojo prihod-
nost odgovorni sami.
Franc Saleški Finžgar je s pisa-
teljskim žarom v nagovoru
Slovenska narodna svoboda
in njena vrednost razgrnil
svoje življenjske izkušnje v
borbi za slovensko samobit-
nost in samozavest tako v času
habsburške monarhije kot v
Kraljevini Jugoslaviji. Pravnik
Josip Kržišnik, po rodu Ko-
rošec, pa je s predavanjem
Naša narodna obramba osve-
tlil za tisti čas najbolj pereče
vprašanje o obrambi naroda,
ko je uradna slovenska politi-
ka že iskala možnosti za kvi-
zlinško podreditev nemškemu
rajhu po vzoru na Slovaško.
Ob popolnem umanjkanju
vojaško obrambne volje se je
osredotočil na osebno držo
obrambe slovenstva. To je vi-
del v osebni narodni zavesti in
pokončni drži, ki sta osnova
za pripravljenost izpostaviti se
za obrambo narodove svobo-
de tudi z vojaškim uporom.
Predvojna slovenska demo-
kracija je bila farsa. Izživljala
se je v ideoloških sporih in se
podrejala jugoslovanskemu
unitarizmu. Kljub zavesti, da
se pripravlja vojna svetovnih
razsežnosti in da bodo mali
evropski narodi klonili pod
jarmom nacifašistične okupa-
cije, ni imela volje ne sposob-
nosti, da bi mobilizirala narod
za obrambo. V luči teh dejstev
je Bohinjski seminar 1939 iz-
jemno intelektualno dejanje.
Dokazuje, da so krščanski so-
cialci imeli jasno politično za-
vest, intelektualni potencial
in voljo, da bi kot avtonomen
politični subjekt lahko prevze-
li boj za obrambo Slovenije.
To dokazuje tudi njihova po-
buda levim političnim silam
za ustanovitev skupne ljudske
fronte jeseni 1939, tudi KP
Slovenije, ki pa je povabilo za-
vrnila. Žal takratna oblast
Krščanskim socialcem ni do-
volila ustanovitve politične
stranke.
Peter Kovačič Peršin
Assisi / Posebna ponudba katoliškega časnikarskega združenja UCSI
O etiki in dolžnosti časnikarjev pa še
o preverjanju resnice
  d 14. do 16. februarja je v
Assisiju potekala “Šola As-
sisi”, posebna pobuda ka-
toliškega združenja UCSI (Unione
cattolica stampa Italiana), ki priva-
blja lepo število mladih časnikar-
jev, publicistov in medijskih ope-
raterjev v mesto s posebnim du-
hovnim žarom, saj je to kraj, v ka-
terem je deloval sv. Frančišek.
Ob prihodu v mesto smo se najprej
namestili v sobe prenočišča Citta-
della in se nato napotili v središče
Assisija, in sicer v občinsko palačo,
kjer se je s pozdravi županje Stefa-
nie Proietti, škofa msgr. Domenica
Sorrentina in predsednice UCSI Va-
nie De Luca tudi uradno začela le-
tošnja šola. Na prvem triurnem
predavanju sta bila gosta časnikarja
dnevnika Avvenire in televizije Rai
News 24, Nello Scavo in Roberto
Vicaretti.
O Veliko govora je bilo o etiki indolžnosti časnikarja, kar se v Italijizdaj premalo upošteva. Lep del
časnikarjev ne preverja novic, o ka-
terih pišejo, oz. resnice in virov. V
politiki poročajo to, kar si želijo iz-
voljeni, brez vprašanj in poglobitev.
Velika težava so tudi naslovi,
večkrat so napadalni in izkrivljajo
resnico. Težava je tudi v tem, da
časnikarska zbornica že dolgo let
ne ukrepa, kot bi bilo treba, ko se
njeni člani ne obnašajo, kot bi mo-
rali. Problem medijev je že dosegel
tako kritično stanje, da bo iz njega
zelo težko dobiti izhod.
Roberto Vicaretti se je v svojem po-
segu osredotočil na dva pomem-
bna pojma, na resnico in odgovor-
nost. Resnica je tesno povezana z
dvomom, ki nam dopušča, da lah-
ko razpravljamo o tisti resnici, ki je
vnaprej prilagodljiva in za nas
ugodna. S pomočjo dvoma časni-
kar lahko ustvari zgodbo, ki je oseb-
na in ne opušča resnice. Tako pri-
demo do pojma odgovornosti, ki
je povezan s svobodo, ki nam jo da-
je ustava, s poštenostjo, pravično-
stjo in spoštovanjem do odnosov z
bližnjim. Brez tega časnikar ne dela
odgovorno svojega poklica in lah-
ko vpliva negativno na življenje
bralcev.
V drugem delu je prisotne nagovo-
ril Nello Scavo, časnikar dnevnika
Avvenire, ki že leta preiskuje libij-
sko stvarnost, bolj podrobno mi-
grante, trgovanje z ljudmi, mučen-
ja itd. Med preiskovanji je naletel
tudi na dokaze, da se je libijski kri-
minalec Abd al-Rahman al-Milad
leta 2017 srečal z italijanskimi obla-
stmi.
/ str. 12
Matevž Čotar
Kako uporabiti cerkvena poslopja? 
Prazna župnišča
  znenadilo me je pismo, ki
mi ga je poslal mlad zakon-
ski par s prošnjo, ali bi se kje
dobilo kakšno župnišče v na-
jem za bivanje družine, ki je
prišla iz Anglije. Pozanimal sem
se levo in desno in prišel do ze-
lo zanimive ugotovitve.
V Sloveniji običajno nepre-
mičnine, sem spadajo tudi hiše,
lastniki prodajajo, verjetno za-
to, ker si želijo čim prej se otresti
vseh tistih skrbi, ki so povezane
s stroški vzdrževanja objektov.
V naše okolje pa prihajajo tudi
ljudje, ki bodo tu živeli določen
čas in niso zainteresirani za na-
kup, ampak le za najem. Sem
ne spada samo diplomatsko
I osebje, ampak tudi drugi, ki si-cer ne želijo ostati pri nas(službene in druge obveznosti).
Zanimiv je primer mladega pa-
ra, ki v Ljubljani ali okolici ne
dobi primerne hiše za najem.
Kjerkoli se je oglasil, povsod je
ponudba: “Prodaja”! Mož se je
razpisal v angleškem dnevniku
in zanimivo predstavlja našo
slovensko miselnost – o lastnini
in tudi o naših vrednotah. Se-
veda je zapis pisan z njegovim
pogledom in se razlikuje od
našega.
Pred seboj imam naša slovenska
prazna župnišča, o katerih se
govori, da jih mislijo prodati. So
primeri, ko so jih že prodali, so
pa tudi primeri, ko se o tem do-
govarjajo z novimi lastniki. Res
je, da s soupravami župnij osta-
jajo župnišča prazna in nastaja
vprašanje, kaj z njimi. So pa tu-
di ideje, o katerih bi se splačalo
razmišljati. Ko je župnišče praz-
no, ali bi se mogoče ne dalo do-
biti eno ali več oseb, ki bi lahko
dnevno ali vsaj nekajkrat na te-
den v tej stavbi imele skupno
molitev? Cerkev je velika, pozi-
mi mrzla, v župnišču pa so so-
be, ki bi se dale ogrevati z mini-
malnimi stroški. Starejši bi se
zbirali ob molitvi ali pa se samo
družili in bi s tem stavba zažive-
la, obenem pa ostala v župnijski
lasti.
V nekaterih škofijah razmišljajo
o dnevnem centru za starejše.
Še posebej na vaseh, kjer so ve-
likokrat starejši med tednom ze-
lo osamljeni, bi bil takšen cen-
ter več kot dobrodošel. Potreb-
no je imeti le nekaj več organi-
zacijske sposobnosti in center
bi zaživel.
Dnevno bivanje bi lahko pope-
strili z raznimi dejavnostmi, ce-
lo hrano bi se dalo od kod do-
stavljati. Tako bi tamkajšnji sta-
rejši imeli skupni prostor, ne bi
bili osamljeni in zapuščeni, pa
še oskrbljeni z redno prehrano.
Obstaja tudi možnost, da se kdo
vseli in ima cerkveni ključ, pa
se predhodno dogovori, kakšna
je njegova vloga v župniji. Prav
tako se dobijo ljudje iz mesta, ki
si želijo za kakšen dan na
deželo, pa bi se dogovorili za
najem za nekaj časa in bi jim
služilo za vikend.
Idej je veliko, samo prožni bi
morali biti. Preden se prodajo
župnišča, pa bi morali tudi raz-
mišljati: zgradili so jih naši
predniki, marsikje v veliki
revščini. Res v vasi ni več du-
hovnika, je pa ostala odgovor-
nost do vseh, ki so pred nami
bivali v tem kraju.
Ambrož Kodelja
Na Radiu Trst A se bodo v petek, 28.
februarja, začeli Postni govori. Gre za
razmišljanja, ki človeku pomagajo, da
lahko globlje doživlja smisel tega
obdobja cerkvenega leta in priprave
na Veliko noč. Letos bo Postne govore
pripravljal mednarodno priznan
filozof, teolog in esejist, pater dr.
Edvard Kovač, predavatelj na Teološki
fakulteti v Ljubljani, honorarno pa tudi
na Filozofski, Zdravstveni in
Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Dr. Kovač je doktoriral iz filozofije na pariškem Katoliškem inštitutu,
nato pa je leta 1990 opravil še magisterij iz teologije. V Toulousu je bil
profesor filozofije na Filozofski fakulteti Katoliškega inštituta. Kot
predavatelj pa sodeluje na Univerzi v Bordeauxu in na raznih
mednarodnih simpozijih. Najbolj ga zanimajo vprašanja o etiki, saj je
strokovnjak za kulturno antropologijo in sodobno filozofijo. V radijskih
oddajah bo dr. Kovač med drugim razmišljal o sporočilu iz Edenskega
vrta, o skrivnosti ljubezni, o tem, kaj je v Mojzesovih zapovedih resnično
božjega, o simbolu in upanju križa in drugih tematikah, povezanih s
postnim časom.
Postni govori bodo na sporedu vsak torek in petek ob 18.45 do vélikega
petka, 10. aprila 2020.
Za radijsko realizacijo sta poskrbela novinarka Ines Škabar in tonski
tehnik Vasja Križmančič.
POSTNI GOVORI NA RADIU TRST A
Goriška27. februarja 20206
Predavanje dr. Nade Trtnik
Prvo izmed letošnjih predavanj Skupnosti družin Sončnica, ki bodo
potekala v dvorani Franca Močnika v Gorici ob 20. uri, bo v četrtek,
5. marca 2020 (če bodo prireditelji dogodek odpovedali zaradi
deželne odredbe, bomo to čim prej javili prek družbenih omrežij).
Nada Trtnik bo govorila o temi Za bolj ljubeči partnerski odnos
(razumevanje sebe za večjo kvaliteto medsebojnih odnosov). Dr.
Nada Mirnik Trtnik je zakonska in družinska terapevtka, žena in
mati. Ima doktorat in specializacijo iz zakonske in družinske terapije
ter je usposobljena imago edukatorka in terapevtka. Psihoterapijo
izvaja že več kot 15 let. Vodila je številne delavnice in predavanja
za otroke, mladostnike, zakonce in podjetja. O svojem poslanstvu
je zapisala, da želi vnašati v odnose več razumevanja in sočutnosti,
saj je naša skupna odgovornost, da nadgrajujemo znanja, ki nam
pomagajo, da z odprtim srcem sprejemamo sebe in druge.
V partnerskem odnosu se srečujeta vedno dva pogleda na stvari:
naš in partnerjev. Spoštljiv pogovor je kot most za vzajemno
razumevanje, zato je pomembno, da smo v naših odnosih bolj
razumevajoči, da imamo pozitivno samopodobo in zdrav življenjski
slog. Predavateljica bo predstavila nekatera vedenja, ki gradijo in
ohranjajo večjo povezanost v partnerskem odnosu.
Skupnost družin Sončnica
  a bi primerno obe-
ležila 60. obletnico
svojega delovanja, je
Zveza slovenske katoliške
prosvete priredila fotografsko
in dokumentarno razstavo,
ki nosi naslov S spominom
nazaj in pogledom naprej
1959-2019. Na odprtju, ki je
bilo v četrtek, 20. februarja,
je navzoče predstavnike
društev, ki deluje-
jo pod okriljem
ZSKP, in ostale
ljubitelje naše,
domače sloven-
ske kulture, ki so
se množično
zbrali v galeriji
Kulturnega cen-
tra Lojze Bratuž v
Gorici, uvodoma
pozdravila pred-
sednica Franka
Žgavec. Čisto na
začetku je prisot-
ne v dolgoletno
in plodno delo-
vanje zveze po-
spremilo petje
MlPZ Emil Ko-
mel, ki je pod tak-
tirko Mateje Černic postregel
s skladbami Lastovica Marija
Kogoja, Dve snežinki Rada
Simonitija in Poljske cvetlice
Patricka Quaggiata. Na kla-
virju je zbor spremljal Armin
Ćoralić.
Na odprtju je goriški župan
Rodolfo Ziberna pohvalil de-
lovanje ZSKP in spregovoril
tudi o skupni kandidaturi
Gorice in Nove Gorice za
D Evropsko prestolnico kulture2025: “Hudo bi bilo, če birazmišljali o naši kandidaturi
kot o enkratnem dogodku. V
resnici smo že zmagali, kar-
koli se bo pač zgodilo, saj
predstavlja kultura le povod
za globlji proces integracije
med našima skupnostima, v
tem procesu pa ima sloveska
manjšina pomembno vlogo
združevanja”. Deželni svet-
nik in deželni tajnik SSk Igor
Gabrovec je povedal, da se je
praznovanje pomembne
obletnice ZSKP začelo že la-
ni, s četrtkovim večerom pa
je doseglo višek. “Delovanje
zveze in njenih društev na
kulturnem in drugih po-
dročjih povezuje ljudi vseh
starosti. Med nami so ljudje,
ki so doživeli ustanovitev
zveze, in otroci, ki se šele
začenjajo vključevati v
društva. Zvezi voščim, da bi
obstajala vsaj še drugih
šestdeset let v znamenju
iskrive ustvarjalnosti”! je do-
dal Gabrovec, ki je nazadnje
poudaril tudi pomembno
vlogo krščanskih vrednot, ki
dajejo delovanju zveze doda-
ten “predznak civilizacijske-
ga značaja”.
Svoje pozdrave so poslali tudi
goriški prefekt Massimo Mar-
chesiello, predsednik Dežele
FJK Massimiliano Fedriga in
deželni odbornik Pierpaolo
Roberti. Pred prisotnimi kul-
turnimi delavci, predstavniki
cerkvene in upravne oblasti
je v imenu ZSKP govorila
predsednica Franca Padovan:
“Če smo tu, gre zahvala
našim predhodnikom, usta-
noviteljem ZSKP, ki so imeli
iste ideale in skupne cilje ter
verovali v slovensko ljudstvo,
in njihovim naslednikom, ki
so vztrajali in še naprej gojili,
kar je bilo posajeno”. Naslov
razstave je tudi vezna nit, ki
spremlja razne dogodke, ki
so se in se bodo zvrstili ob
praznovanju jubileja. Lani ja-
nuarja je bil v nizu Srečanj
pod lipami večer, namenjen
ZSKP, zdaj je na vrsti razsta-
va, jeseni pa bi z glasbenim
večerom obeležitev 60-letni-
ce tudi sklenili. Ob visokem
jubileju predstavlja zveza
svoje delovanje prvič s foto-
grafijami in dokumentarnim
gradivom. Razstava obsega
gradivo od prvih let delovan-
ja pa do današnjih dni in je
KCLB: Odprtje razstave ob 60. obletnici ZSKP 
“Vsaj še drugih šestdeset let iskrive ustvarjalnosti!”
objavljeno delo je zbirka sone-
tov in drugih krajših oblik v
strogi formi, Pogovor z niko-
mer. Gost je dijakom razkril, ka-
ko je bistvo poezije v tem, da ne
izraža samo misli, temveč tudi
občutja. Pesniška beseda ni sa-
mo beseda, temveč ima tudi
moč, ki slehernika lahko spravi
v stik z večjim spoznanjem.
Obrazložil je, kako ima vsaka
pesniška oblika svojo težo: so-
net, na primer, ima specifično
definirano obliko, zaradi katere
je večkrat misli težko spraviti v
tako strog red. Prevajalec se je z
največjimi težavami soočal pri
prevajanju Pindarjevih samo-
spevov. Grški pesnik je, po Se-
negačnikovem mnenju, imel
najbolj komplicirano poezijo v
antiki: v slavospevih zmagoval-
cem športnih iger je šaljivo in
naravno mešal slovesne temati-
ke, kot je slava Zevsu, z našte-
vanjem zmagovalcev ali njiho-
vega pripravljanja na igre. Na-
jlaže je avtor prevajal nemškega
romantika Josepha von Eichen-
dorffa. Ko ga je prvič spoznal in
ga začel prevajati, je občutil, da
je v nemškem pesniku našel so-
rodno dušo. Na
koncu je pova-
bil vse dijake,
naj berejo,
pišejo ter po-
slušajo in iščejo.
V današnji
družbi je treba
biti kritični in
ne lahkoverni, a
še posebno
imeti sidro v sa-
mem sebi.
Proslava se je
nadaljevala z
nagrajevanjem
zmagovalcev le-
tošnjega literar-
nega, fotograf-
skega in likov-
nega natečaja z
naslovom Zele-
no, ki te ljubim,
zeleno. Na li-
kovnem natečaju je tretjo nagra-
do prejel Gabriele Cecconi z za-
voda Jurij Vega, drugo nagrado
Blaž Kotem s humanističnega li-
ceja Gregorčič, prvo nagrado pa
Daniel Černic, dijak klasičnega
liceja Trubar. Na fotografskem
natečaju se je na tretje mesto
uvrstil Lapo Farolfi, na drugo
Mila Clapiz, oba z znanstvenega
liceja Gregorčič. Prvo mesto si
je prislužila Ana Košuta, dijakin-
ja klasičnega liceja Trubar. Na li-
terarnem natečaju je nagrado za
tretje mesto prejela Kea Vogrič z
znanstvenega liceja Gregorčič,
drugo Laura Drašček z zavoda
Žiga Zois, prvo mesto pa Tomaž
Cotič, dijak znanstvenega liceja
Gregorčič.
Vedno več dijakov sodeluje z
raznoraznimi prispevki na na-
tečaju, kar je v velik ponos or-
ganizatorjem in profesorjem. To
vzbuja tudi veliko upanja in po-
zitivnega vzdušja še posebno
danes, ko občutimo, da nas ob-
mejna zgodovina še vedno za-
sleduje.
Katarina Visintin
  udi letos sta slovenski li-
cejski in tehnični pol sku-
paj organizirala 5. izved-
bo Prešernove proslave. Zbrali
so se v četrtek, 20. februarja, v
Kulturnem domu in slovesno
počastili slovenskega velikana
Franceta Prešerna.
Dijaki so se na prireditvi izkazali
kot glasbeniki, plesalci, pa tudi
igralci. Pod vodstvom profeso-
rice Tjaše Ruzzier je skupina li-
cejcev uprizorila izbrane dele
gledališke igre Temnosvetlo.
Šolska gledališka skupina bo
predstavo v celoti uprizorila 12.
junija v Kulturnem domu v Go-
rici. Kakor že sam naslov naka-
zuje, je to igra kontrastov med
T smrtjo in življenjem, med žalo-stjo in ljubeznijo, med obupomin hrepenenjem, med temo in
svetlobo. Vključeni so tudi ele-
menti iz Cankarjevega romana
Hiša Marije Pomočnice. Igra tra-
gikomično pripoveduje zgodbo
šestih deklet, ki se po naključju
srečajo v bolnišnici, kjer se nji-
hova življenja začnejo prepletati
in vplivati druga na drugo.
Letos so dijaki povabili v svojo
sredino slovenskega esejista, pe-
snika in prevajalca, profesorja
Braneta Senegačnika. Avtor je
prevedel že več grških, rimskih
in renesančnih del. Objavil je
tudi že kar nekaj svojih pe-
sniških zbirk. Njegovo zadnje
razdeljena v dva sklopa: v
spodnjih prostorih galerije
KCLB so razstavljeni posnet-
ki, ki prikazujejo delovanje
Zveze, v prvem nadstropju pa
so na panojih razstavljeni sli-
ke in prikazi delovanja
društev, včlanjenih v zvezo.
Delovanje zveze je razdeljeno
po dejavnostih, ki so v letih
postale stalnica, in je časov-
no razporejeno od ustanovit-
ve do današnjih dni. Vseh
dogodkov iz praktičnih in
prostorskih razlogov ni bilo
mogoče prikazati, saj se jih je
v 60 letih nabralo veliko, kar
je tudi odraz bogatega, plod-
nega in raznolikega delovan-
ja ZSKP in njenih članic. “Ob
tej priložnosti bi rada pohva-
lila članice za dragoceno de-
lo, ki ga opravljajo na terenu,
in ker si vsakodnevno priza-
devajo za rast in razvoj ljubi-
teljske kulture. Želim si, da bi
se ta bogatost tudi v prihod-
nosti nadaljevala, se razširila
ter da bi skupaj še naprej
ustvarjali, saj ZSKP, skupaj s
svojimi članicami, gradi kul-
turni mozaik v našem skup-
nem prostoru”, je povedala
predsednica Padovanova, ki
se je prisrčno zahvalila
sodelavcem in ustano-
vam, ki podpirajo delo-
vanje ZSKP, Kulturne-
mu centru Lojze Bratuž
za prostor in strokovno
pomoč, tiskarni Grafi-
ca Goriziana in vsem
ostalim, ki so prispeva-
li gradivo za razstavo.
Ob koncu je Franka
Žgavec pozdravila usta-
novnega člana zveze
Andreja Kosiča in
Damjana Paulina, ki je
dvajset let vodil ZSKP
in bo letos za svoje
neutrudno prizadevan-
je v kulturi prejel priz-
nanje Kazimir Humar.
Četrtkov večer je prijet-
no sklenil nastop kvarteta
klarinetov gojencev SCGV
Emil Komel iz razreda profe-
sorja Tomaža Škamperleta.
Razstava bo na ogled do 10.
aprila 2020 - prvih petnajst
dni vsak popoldan od 17. do
19. ure, potem pa po dogovo-
ru in ob raznih dogodkih, ki
bodo v tem času potekali v
KCLB.
Kat
Kulturni dom / Dijaška Prešernova proslava
Dijaki so se lepo izkazali kot
glasbeniki, plesalci in igralci
Goriška 27. februarja 2020 7
  Silvanu ... z ljubeznijo
Baročni večer v spomin 
na dragega ravnatelja
SCGV EMIL KOMEL 
  zviren in domiseln je bil gla-
sbeni večer “Silvanu... z ljubez-
nijo”, ki ga v spomin na prera-
no umrlega ravnatelja Slovenskega
centra za glasbeno vzgojo Emil Ko-
mel, prof. Silvana Kerševana (1941-
2012), goriška šola skupno z Arsa-
teljejem prireja vsako leto na nje-
gov rojstni dan, 21. februarja. Oder
velike dvorane Kulturnega centra
Lojze Bratuž se je namreč tokrat
spremenil v baročni salon (za sce-
nografijo sta poskrbela gledališka
skupina O'Klapa in KC Bratuž, za
razkošne kostume pa fundus SNG
Nova Gorica), idealno prizorišče
živahnega večera, na katerem ni
manjkalo odlične baročne glasbe,
pa niti hudomušnih prizorčkov in
ljubezni do mladih, predanih muzi
Evterpi. Pač v slogu prof. Kerševa-
na.
Pred štirimi dvorjankami z barvni-
mi oblačili in pahljačami sta ob ve-
likem klavirju pod lestencem s
skladbama Griega in Čajkovskega
najprej zablestela Isaak Hrovatin in
Riccardo Pistore, rosno mlada pia-
nista, ki sta s svojimi brhkimi prstki
na klaviaturi presenetila občinstvo.
I
Sledila jima je Karolina Gantar z
Bachovo dvoglasno invencijo. Zelo
dobro sta se odrezali tudi zrelejši
violinistki, Athena Picech in Ma-
krina Quinzi, ki sta se ob klavirski
spremljavi Armina Ćoralića - z belo
lasuljo in črno-rdečim plaščem -
preizkusili s Paganinijem in Vival-
dijem. Z Ravelovo Sonatino je po-
slušalce tudi tokrat očarala piani-
stka Michela Sbuelz, sopranistka
Francesca Marinelli pa je uspešno
zapela in zaigrala svojo vlogo z ario
Stizzoso, mio stizzoso iz Pergolesi-
jeve opere La serva padrona(na kla-
vir jo je spremljala Elisabetta Cava-
leri, ubogi Uberto, ki ni prišel do
besede, pa je bil Lorenzo Marussi).
Ravnateljica šole Komel Alessandra
Schettino, ki si je večer zamislila
skupno z
Metko Su-
lič, je v
priložno-
stnem
pozdravu
povedala,
da so se
prof.
Kerševana
letos želeli
spomniti
v duhu
bleščečega beneškega karnevala in
pustnih praznovanj, ki so potekala
v istih dneh. Dragi ravnatelj je
namreč kolege in gojence vedno
nagovarjal “z veselimi, hudo-
mušnimi in ironičnimi prikazi ne
samo glasbe, ampak tudi življenja”.
Gotovo bi se veselil mladih, “ki so
izbrali glasbo kot najboljši način za
izražanje svoje osebnosti in ki se
trudijo ter hkrati uživajo v skup-
nem soustvarjanju”. Vanje je
verjel, jih vneto spodbujal in
podpiral. V imenu občinske
uprave je goriški podžupan Ste-
fano Ceretta obudil spomin na
prof. Kerševana, “izredno ose-
bo” in “velikega prijatelja”, “člo-
veka z velikim srcem”, ki je znal
zaupati mladim. Center Komel,
ki ga je vodil, zato ni le glasbena
šola, temveč tudi šola z močnim
čustvenim nabojem. Nastopu
kvarteta klarinetov (Anna Giu-
sti, Mikael Mucci, Karol Vitale in
Martin Vižin) je sledilo podelje-
vanje letošnjih štipendij iz skla-
da Silvan Kerševan učencem, ki
so skozi leto pokazali svoj talent,
marljivost in uspešnost pri gla-
sbenem študiju. Letos so jih iz rok
Blaža Kerševana - predsednika šole
Komel in ravnateljevega nečaka -
prejeli violinistki Makrina Quinzi
iz Štandreža in Athena Picech s
Plešivega ter Mešani mladinski
pevski zbor Emil Komel. Zbor, ki
predstavlja špico zborovske pirami-
de, je nato zapel angleški madrigal
Johna Farmerja, violinistka Sara
Gorkič je z Godalno skupino SCGV
Komel izvedla stavek iz Vivaldije-
vih Štirih letnih časov, godalna
skupina pod taktirko Mojce Batič
pa še skladbo PalladioKarla Jenkin-
sa. Nagrajeni zbor je pod vodstvom
Davida Bandlja sklenil večer s šalji-
vo izvedbo Rossinijeve uvertuje
Guillame Tell. Ko bi bil v dvorani
prof. Kerševan, bi se gotovo na širo-
ko zasmejal in bi mladim pevcem
bučno zaploskal, kot je znal le on.
DD
(več fotografij na www. noviglas. eu)
Obvestila
Zaradi odredbe dežele Furlanije
Julijske krajine in ministrstva za
zdravje v zvezi s koronavirusom
so tudi v goriški pokrajini do
vključno 1.  marca 2020
odpovedane oz. prekinjene
kulturne in športne dejavnosti
ter  že napovedani javni
dogodki. Zaprti so knjižnice,
gledališča, športni objekti in
muzeji .  V cerkvah goriške
nadškofije so odpovedani vsi
cerkveni obredi, katehetske
dejavnosti in druga srečanja v
župniščih.
Kulturni center Lojze Bratuž
sporoča, da zaradi
ministrskega odloka in
dogovora z deželo FJK glede
nujnih ukrepov za
preprečevanje in širjenje virusa
covid-19 (koronavirus) bodo
vse napovedane prireditve
prekinjene do 1. marca 2020.
Zaradi nastale situacije in
odločbe pristojnih oblasti FJK
so do vključno 1. marca 2020
tudi v prostorih Kulturnega doma
v Gorici  odpovedane vse
prireditve in dejavnosti
kulturnega in špor tnega
značaja.
KD Stanko Vuk Miren - Orehovlje
vabi na potopisno predavanje
Gruzija - nedokončana zgodba,
ki bo v četrtek, 27. februarja
2020, ob 19. uri v Krajevni
knj ižnici  Miren.  Zakaj
nedokončana zgodba, nam bo
povedal njen glavni akter Karel
Bizjak.
KD Stanko Vuk Miren - Orehovlje
vabi v pravljično gledališče
kamišibaj. Zgodbe za otroke
bodo ob i lustraci jah
pripovedovale pravljičarke
Mirna Stopar, Katerina Ferletič
in Svetlana Bušen v petek, 28.
februarja 2020, ob 17. uri v
Krajevni knjižnici Miren.
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja v soboto, 14.
marca, za dan žena, izlet v
Tolmeč (Tolmezzo) z ogledom
muzeja Museo Carnico delle
Arti Popolari - Michele Gortani.
Muzej  pr ištevajo k
najpomembnejšim te vrste v
Evropi. Predstavlja dragoceno
etnografsko zbirko,  ki
zaobjema obdobje od 14. do
19. stolet ja.  V tr idesetih
prostorih so razstavljeni izdelki
in umetnine, ki prikazujejo
življenje in tradicijo prebivalcev
Karnije v minulih časih. Ogledu
bo sledi lo druženje v
restavracij i  Belvedere v
Tricesimu (UD). Vpisujejo do 6.
marca po tel. 0481-884156,
328-6360744 (Andrej F.), 346-
1206031 (Sonja K.), 0481-
882183 (Dragica V.), 0481-
78138 (Sonja Š.). Prvi avtobus
bo odpeljal ob 7.30 iz Gorice s
trga Medaglie d'oro/Goriščka z
običajnimi postanki pri vagi
blizu pevmskega mosta, v
Podgori  pr i  telovadnici ,  v
Štandrežu pri lekarni in na
Pilošču. Drugi avtobus bo
odpeljal ob 7.30 iz Doberdoba
s postanki na Poljanah, v
Sovodnjah pri cerkvi in pri
“Zlatki” do Pilošča, od koder
bosta nadaljevala pot v Tolmeč.
Vrnitev domov v večernih urah.
Prispevke za SCGV Emil Komel v
spomin na ravnatelja prof.
Si lvana Kerševana lahko
nakažete na bančni tekoči
račun: Banca di Cividale - IBAN
IT 97 M 054 841 240 1CC 003
003 6225; SWIFT CIVIIT2C s
pripisom: za SKLAD SILVANA
KERŠEVANA. Informacije na
tajništvu SCGV Emil Komel, tel.
št. 0481 532163 ali 0481
547569.
Sožalje
Zapusti l  nas je dolgoletni
pevec in član Jožko Maraž. PD
Rupa-Peč izreka družini iskreno
sožalje.
(od 28. februarja 2020 do 5. marca
2020)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103.
it. Slovenske oddaje so na
sporedu vsak dan od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 28. februarja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 29. februarja (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 1. marca,  ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 2. marca (v studiu
Ilaria Bergnach, Miha Kovic in
Jakob Leopoli): Mihec in Jakec
show.
Torek, 3. marca (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 4. marca (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir:
Prikrivanje in razkazovanje v
živem svetu. - Izbor melodij.
Četrtek, 5. marca (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo
- Zanimivosti, obvestila in humor.
Predstavitev prijavne knjige GO! 2025
Kultura je “samo prvi
korak”
  a hodniku pred pisarno
GO2025 v prvem nad-
stropju nad železniško
postajo v Novi Gorici, ki simbo-
lično predstavlja epicenter kandi-
dature dveh Goric za Evropsko
prestolnico kulture, so 20. februar-
ja v jutranjih urah slovesno pred-
stavili medijem t. i. prijavno knji-
go (t. i. bid-book Go! Borderless)
za EPK. V sredo, 26. februarja, so
jo člani skupine, ki pripravlja kan-
didaturo, na ministrstvu v Ljublja-
ni predstavili mednarodni stro-
kovni komisiji, ki bo 27. februarja
javno razglasila odločitev, katera
slovenska mesta bodo napredova-
la v drugi krog. Ne glede na to, ali
bosta dve Gorici med njimi ali ne,
je kandidatura že sama po sebi
zmagovita poteza, je bilo poveda-
no prejšnji teden.
Novogoriški župan Klemen Mikla-
vič je poudaril, kako pomembno
je, da je to evropski projekt, ki nudi
nek optimizem, zgled novega po-
glavja evropske integracije. “Naš
primer prostorske, kulturne inte-
gracije na mikroravni je primer,
kako evropski projekt učinkuje na
življenje slehernika na neki mikro-
regiji, ki je zaznamovana z večkul-
turnostjo, večjezikovnostjo, s pre-
teklostjo, ki je bila nekoč skupna,
potem prerezana z neljubimi do-
godki pred drugo svetovno vojno
in po njej, danes pa se čuti zrela za
korak naprej”. Kandidatura za EPK
ni samo kandidatura za neki pre-
stiž, je kandidatura, ki odraža duh
N časa, zrelost naših mest, da nare-dimo nekaj skupaj, da postanemoiz periferije center, prestolnica, da
to prestolnico utemeljimo na kul-
turnem ustvarjanju, da skupno
mesto tudi pomladimo in damo
nov zagon razvoju celotne regije.
Kandidatura je bolj orodje kot cilj,
je še dejal župan. Je neke vrste ka-
talizator procesov, ki so se že odvi-
jali. Potrebovali smo čas, da smo
prešli od celjenja ran v obdobje,
ko se čutimo zrele za neko dejan-
sko integracijo. Ta projekt po-
spešuje procese, združuje ljudi s
skupnimi cilji na konkretnih pro-
jektih. Goriški župan Rodolfo Zi-
berna je želel podčrtati, da se je
kandidatura začela kot tek na krat-
ko progo, “naš cilj pa ni teči na 100
m in se potem ustaviti. Naš cilj je
po 100 m nadaljevati tek”. Ne gle-
de izid, sta dve Gorici že zmagali.
“Kultura je bil detonator”. Gorici
nista zgolj mesto kulture, temveč
“novo mesto”. To je naše glavno
sporočilo. Danes “ne ustvarjamo
evropske prestolnice kulture, tem-
več postavljamo na noge dosti bolj
ambiciozen načrt, ki je dosti bolj
pomemben za Evropo”. Danes na
razmeroma majhnem ozemlju
ustvarjamo referenčno točko za
Evropo. Lahko dokažemo, da
državna meja, ki je desetletja pred-
stavljala težko premostljiv zid, lah-
ko danes postane detonator, ki
sproži rast dveh bližnjih mest. “Ne
gre samo za dialog, temveč za
skupno rast”. Kultura ni cilj, je sa-
mo “prvi korak”. Zaradi tega “smo
že dosegli rezultat, ki je veliko večji
od EPK”, kajti “mi bomo evropsko
mesto, skupaj, za vedno”.
Kandidaturo seveda podpirata me-
stna občina Nova Gorica in občina
Gorica, močno administrativno
podporo pa kandidaturi nudi
Evropsko združenje za teritorialno
sodelovanje (EZTS). Novi direktor
Ivan Curzolo je povedal, da je
skočil na vlak, ki je že drvel. In
skočil je na vagon prvega razreda,
saj je doslej opravljeno delo
odlično zastavljeno. To je pomem-
bna evropska vitrina! Že EZTS na
naši meji, je povedal Curzolo, ki
ima za sabo bogate izkušnje na
državni in evropski ravni, je po-
membna delavnica čezmejnih od-
nosov in zato v soju evropskih
žarometov. Ta kandidatura pa je
nekaj edinstvenega, izjemnega na
evropski ravni, eden redkih prime-
rov “resnega in pristnega sodelo-
vanja”.
Vodja kandidature Neda Rusjan
Bric, ki je leta 2016 prišla s to za-
mislijo na občino v Novo Gori-
co, je dejal, da bistvo kandida-
ture je, da tudi po tej zgodbi gre-
mo naprej. Na kratko je orisala
bogat program oz. vizijo, ki iz
te kandidature dela “nov labo-
ratorij in primer dobre prakse”.
Strukturo programa so zasno-
vali v obliki kroga. Iz EPICentra
izhajajo trije temeljni gradniki
(Go! Share, Go! Europe in GO!
Green). Epicenter je tudi Trg
Evrope, stičišče naših mest, ki
naj bi postal nova, skupna sre-
diščna točka obeh mest, od ko-
der bi se širile dejavnosti v regi-
jo. Epicenter kot program pomeni
tudi “evropska platforma za inter-
pretacijo 20. stoletja”. O sami pri-
javni knjigi sta na koncu sprego-
vorila še koordinatorja Lorenzo De
Sabbata in Vesna Humar. Njeno
vsebino (gre za 60 strani dolgo
knjigo, ki jo sestavlja 38 vpršanja)
je dejansko pripravljalo na stotine
ljudi. Prejeli so več kot 250 predlo-
gov projektov, ki jih je pripravilo
150 posameznikov in združenj. V
delovni skupini so predstavniki s
slovenske in z italijanske strani,
vključno s predstavniki slovenske
manjšine v Italiji. Besedilo je ka-
kovostno, “resnično čezmejno”!
DD
Ob težki izgubi dragega očeta
JOŽKA MARAŽA
izrekamo sodelavkama Betty in Bogdani
Maraž ter vsem domačim iskreno sožalje
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
IN KATOLIŠKO TISKOVNO DRUŠTVO
Od svojih dragih se je poslovil ljubljeni oče
JOŽKO MARAŽ
Betty in Bogdani ter preostalim domačim
izražamo občuteno sožalje
VSI PRI NOVEM GLASU
Štipendijo so letos prejeli dve violinistki...
... in Mešani mladinski pevski zbor Komel
Kultura27. februarja 20208
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (100)
Planina - narava, gradovi in rodbine
(8)
Rafael Kobencl je poučeval na Dunaju, v Ljubljani,
Celovcu in Gradcu. Kot rektor v Gradcu je sodeloval z
najboljšimi matematiki in astronomi tistega časa, na
primer s slovenskim jezuitom Andrejem Kobavom
(Cerknica, 1594 - Trst, 1654), znanim po razpravah o
Keplerju in Koperniku ter o gibanju planetov in lune, in
s švicarskim jezuitom Paulom Guldinom (1577-1643),
ki je zagovarjal Galileove in Keplerjeve teorije (kot
zanimivost naj omenim, da je bil Kepler precej povezan
s Slovenijo, saj je nekaj časa živel v Prekmurju,
prijateljeval pa je s kranjskim plemičem Sigismundom
Friderikom Herbersteinom, prapranečakom že
omenjenega barona Žige Herbersteina (vir prof. Stanislav
Južnič, Oklahoma university). Delo Rafaela Kobencla na
področju matematike in astronomije je ostalo v živem
spominu tudi v naslednjih stoletjih. Rodbina Kobencl je
v Gorici na primer podpirala delo fizika Janeza Krstnika
Prešerna (1677-1735) ter matematika in astronoma
Johanna Baptista Thullnerja (1668-1747).
Janez Filip in Jakob Ludvik Kobencl, vnuka Rafaelovega
brata Filipa, sta leta 1675 postala državna grofa. Janeza
Filipa Kobencla poznamo tudi kot deželnega glavarja v
Gorici in Trstu, obnovitelja gradu v Ložah pri Vipavi ter
dobrotnika, ki je iz goriške palače Kobencl razdeljeval
hrano, vino in oblačila ljudstvu med zadnjo epidemijo
kuge leta 1682. Njegov sin Janez Gašper (1664-1742)
- deželni glavar v Gorici in na Kranjskem, vitez Reda
zlatega runa, vzgojitelj bodočega cesarja Franca I.,
soproga Marije Terezije - je, kot smo že povedali, od
gospodov Eggenberških kupil grad Hošperk v Planini in
ga obnovil. Imel je dva brata, Ferdinanda Leopolda, ki je
bil stolni prošt v Ljubljani, in Ludvika Gundakerja, ki je
bil cesarski komornik. Janez Gašper je imel dva sinova
(prof. Anton Kacin v Slovenskem biografskem leksikonu
ju navaja kot sinova Ludvika Gundakerja): Janeza Karla
Filipa (Ljubljana, 1712- Bruselj, 1770) in Gvidona
(Ljubljana, 1716 - Gorica, 1797). Prvega poznamo kot
diplomata cesarice Marije Terezije ter ministra in
upravnika habsburškega dela Holandske. Imel je velike
zasluge pri gospodarskem in kulturnem razvoju te dežele
(ustanovil je tudi akademijo znanosti), kot mu je priznaval
tudi francoski pravnik, filozof in politik, baron
Montesquieu, utemeljitelj moderne teorije ločitve oblasti
(vir: prof. Stanislav Južnič).
V članku, izdanem ob 300-letnici rojstva grofa Janeza
Karla Filipa Kobencla, je ravno prof. Stanislav Južnič z
Univerze v Oklahomi izpostavil vlogo, ki sta jo grofa Janez
Karl Filip in Gvidon imela v znanosti in kulturi tistega
časa. Janez Karl Filip je obiskoval prestižno univerzo v
Leydnu in v Würzburgu, postal je komornik cesarja Karla
VI. in vitez Reda zlatega runa. Bil je prvi znani slovenski
prostozidar in kot mnogi prostozidarji se je ukvarjal z
znanostjo, predvsem s fiziko in vakuumskimi napravami,
z umetnostjo in mecenstvom (njegova hči Marija
Karolina je bila prva učenka slavnega skladatelja
Wolfganga Amadeusa Mozarta). Njegov krog ljudi je
podpiral vrhunske glasbenike - kot na primer samega
Mozarta, ampak tudi Josepha Haydna in Ludvika van
Beethovna - ter znanstvenike, na primer francosko-
slovenskega kirurga, naravoslovca in etnologa
Balthasarja Hacqueta (1735-1815), ki ga poznamo tudi
kot rudniškega kirurga v Idriji, alpinista in pomembnega
utemeljitelja naravoslovja in etnologije na Slovenskem.
Ker smo omenili Ludvika van Beethovna, je prav, da se
kot Slovenci spomnimo tudi njegovega učitelja (kasneje
pa prijatelja), dunajskega glasbenika goriških korenin
Ignacija Schuppanzigha (Župančiča), ki je izhajal iz znane
plemiške rodbine Župančič iz Goriških Brd.
Grof Janez Gašper Kobencl (1664-1742) - deželni glavar v
Gorici in na Kranjskem, vitez Reda zlatega runa, vzgojitelj
bodočega cesarja Franca I., soproga Marije Terezije - je, kot
smo že povedali, od gospodov Eggenberških kupil grad
Hošperk v Planini in ga obnovil. Je bil oče Janeza Karla Filipa in
Gvidona. Slika se nahaja v palači Coronini Cronberg v Gorici.
Kobencli so imeli svoj grad tudi v Štanjelu, ki ga je že leta
1508 pred Benečani branil Krištof Kobencl, in v katerem
najdemo tudi spominsko ploščo, ki spominja na dejstvo, da
je tržaški glavar grof Janez Filip Kobencl obnovil oz.
dogradil grad leta 1661. V tamkajšnji cerkvi sv. Danijela je
bilo pokopanih več predstavnikov te starodavne slovenske
rodbine, kot pričajo nagrobni kamni.
Kip Janeza Karla Filipa Kobencla v Bruslju (hranijo ga v
Musées royaux des Beaux-Arts de Belgique, Bruxelles -
avtor kipa: Jean-Philippe-Augustin Ollivier (1739-1788) - vir
slike: www. fine-arts-museum. be). Zelo podoben kip
hranijo v Predjamskem gradu.
Janez Filip Kobencl (o njem bomo še pisali), sin Gvidona in
nečak Janeza Karla Filipa, si je uredil krasno poletno
rezidenco s parkom na Dunaju (Reisenberg). V tej rezidenci
je večkrat gostil prijatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta,
učitelja sestrične, grofice Marije Karoline, hčerke strica
Janeza Karla Filipa Kobencla. Avtor slike: nemški slikar
Johann Andreas Ziegler, 1749-1802.
Grof Gvidon Kobencl je bil ustanovitelj goriške Akademije
Arkadijcev, član katere je bil tudi Jurij Japelj, slovenski
prevajalec Svetega pisma. Gvidon se je zanimal za fiziko in
matematiko, a tudi za kraške podzemne reke, med drugim
tudi za Planinsko jamo in za pojave, ki so z njo povezane,
ter gojil korespondenco z najboljšimi znanstveniki tistega
časa (slika se nahaja v palači Coronini Cronberg v Gorici,
avtor slike je švedski slikar Martin van Meytens, 1695-1770,
znameniti dvorni slikar habsburškega dvora).
Dimitri Tabaj
Grad Kromberk / Razstava del iz zapuščine kiparja Vasje Žbone
Žbonova dela zaznamujeta čutna
harmonija in čistost oblik
  a Gradu Kromberk smo v
petek, 29. novembra, od-
prli razstavo podarjenih
del iz zapuščine kiparja Vasilija ali
Vasje Žbone (1945–2013), miren-
skega rojaka, ki je večino svojega
življenja preživel v Parizu, kamor
N se je odpravil že zelo mlad, središestdesetih let dvajsetega stoletja,predvsem iz nuje po zamenjavi
okolja in želje po umetniškem
ustvarjanju. Francoska prestolnica
ga je zamikala kot veliko, dina-
mično, večkulturno in umetniško
središče, ki je po drugi svetovni
vojni doživljalo preporod in je po-
stalo, sploh proti koncu šestega de-
setletja, prizorišče velikih družbe-
nih sprememb. Poleg tega je v
šestdesetih letih 20. stoletja, predv-
sem v vzhodni Evropi, veljala
predstava o avtoriteti francoske
moderne umetnosti, zato so mno-
gi, tudi slovenski umetniki, odšli
na študijska bivanja v Pariz. Podob-
no je razmišljal Vasja Žbona, ki se
je iz vasice ob takratni jugoslovan-
sko-italijanski meji preselil v pa-
riško četrt Montparnasse, pravo
mednarodno umetniško kolonijo.
Priseljenci z vseh koncev sveta so
se tu družili in si med seboj poma-
gali, če so želeli preživeti, in pri
tem poskušali, bolj ali manj
uspešno, prodreti v umetniško
družbo. Tudi Žbona si je našel pri-
jateljski krog zvečine tujcev, ki so
morali poprijeti za kakršnokoli de-
lo v zvezi z umetnostjo, bili so po-
močniki že uveljavljenim moj-
strom, restavratorji ali pa so posta-
vljali razstave. Družil se je z umet-
niki Philippom Hiquilyjem, Jac-
quesom Chemayjem, Siscom Vi-
dalom, Edgardom Pilletom, Alber-
tom Guzmanom, Heribertom
Cogollom in drugimi. Najbližja
prijatelja sta mu bila umetnika
Ivan Tovar in Bengt Lindström, na
Montparnassu pa je spoznal tudi
slikarja in fotografa Vena Pilona.
To je bilo tudi okolje, v katerem so
živeli že znani umetniki, med nji-
mi je bil kubanski kipar afriških
korenin, Agustín Cárdenas, ki je
prišel s štipendijo v Pariz konec le-
ta 1955 in je tu ostal dolga leta. An-
dré Breton, vodja nadrealističnega
gibanja, ki je nastalo v drugem de-
setletju 20. stol., ga je takoj sprejel
v svoj krog in ga razglasil za “zad-
njega velikega nadrealističnega ki-
parja”. To je bilo v času, ko so
začela umetniška gibanja, ki so iz-
virala še iz predvojnega obdobja,
izgubljati pozornost vodilnih kri-
tikov, kustosov in galeristov, ob
vedno večji množičnosti in pro-
dornosti novih. Agustín Cárdenas
je spadal med tiste vrhunske kipar-
je, ki so se odlikovali po prepričlji-
vi, nadčasovni estetiki in so še
ohranjali svoj krog občudovalcev
ter kupcev. Vasja Žbona se je v Cár-
denasovem ateljeju v kraju No-
gent-sur-Marne izučil kiparstva, iz-
popolnil je svoje poznavanje ma-
terialov, različnih vrst lesa in patin
ter spoznal delo s kamnom. Ob-
delave marmorja se je izučil zlasti
v Carrari, kjer je s Cárdenasom in
njegovo družino dolga leta
preživljal vse poletne mesece.
Kot Cárdenasov asistent je Vasja
Žbona skozi delo razvijal tudi svoj
lastni izrazni jezik. Navdih za svoja
dela je črpal predvsem iz narave,
ki mu je bila izjemno blizu. S svojo
domišljijsko in lirično abstrakcijo
je oblike, ki izhajajo iz narave, po-
vezoval s sodobnim svetom. Preiz-
kušal je različne materiale, vendar
je najpogosteje uporabljal les, živ
element, s katerim se je čutil po-
vezanega. Poleg kipov je izdeloval
tudi asemblaže iz raznovrstnih le-
senih elementov in drugih najde-
nih predmetov, ki jih je postavil v
različne okrasne okvirje in jim po-
delil nove pomene, v skladu s svo-
jo osebno poetiko. Dela Vasje Žbo-
ne so nastala iz poglobljenega dia-
loga z materijo, predvsem z lesom,
zaznamujeta jih čutna harmonija
in čistost oblik.
Žbonov opus obeležuje smer mo-
dernizma, imenovana biomorfi-
zem, ki, po mnenju dr. Jureta Mi-
kuža, avtorja besedila v razstav-
nem katalogu, v Sloveniji ni nikoli
imela vidnejšega predstavnika.
Takšno poimenovanje se je ustali-
lo kot strokovni termin sredi tride-
setih let prejšnjega stoletja kot
opredelitev za izrazne načine, ve-
zane na živi svet. To je slog, ki, po
besedah dr. Mikuža “upodablja vse
iz narave, od prostemu očesu ne-
vidnih bitij do najbolj slikovitih in
fantastičnih rastlinskih, živalskih
in človeških form. So preobražene,
abstrahirane in stilizirane, vendar
vedno ustvarjajo vtis silnic živega
sveta, saj iz njega v osnovi izvirajo
in se nanj nanašajo. Slog se je uvel-
javil v vseh tehnikah in materialih,
tudi kiparskih. Toda, tradicionalno
kiparstvo je izviralo in temeljilo
predvsem na posnemanju in preo-
bražanju človeške postave in njene
anatomije, biomorfizem pa je to
nadgradil z iskanjem navdiha tudi
v drugih živih organizmih, predv-
sem v drevesih in njihovih delih
ter drugem rastlinju in bitjih, kot
so nenavadni cvetovi in stebla, pa
žuželke itd. Zajel je tudi kozmično
organsko rast in kristalinski svet,
skratka vsak delček, skozi katerega
se pretakajo različne vitalne ener-
gije”. Vasja Žbona je poleg kipar-
skega ustvarjanja pisal tudi kratke
pesniške utrinke v francoščini, “ti
so drobna, a izredno tenkočutna
in pronicljiva opažanja naravnih
stanj prvin, bitij, njihovih občutij
in resnic o njih” (Mikuž). V raz-
stavnem katalogu so objavljeni v
francoščini s slovenskim prevo-
dom.
Poleg donacije smo na Gradu
Kromberk predstavili še Žbonove
kipe iz umetniške zbirke podjetja
Riko iz Ribnice in tako obogatili
pogled v umetnikov ustvarjalni
svet. Obiskovalci pa lahko po-
slušajo tudi posnetek intervjuja, ki
ga je s kiparjem, ob njegovi razsta-
vi v ajdovski Pilonovi galeriji leta
2010, za Radio Koper opravila Tat-
jana Gregorič.
Vasja Žbona je v času svojega
življenja samo dvakrat razstavljal
v Sloveniji, prvič leta 2005 v Gale-
riji Miklova hiša v Ribnici, kjer se
je predstavil z velikimi lesenimi ki-
pi, drugič pa v Ajdovščini, kjer je
razstavil tudi asemblaže. Z razstavo
v Goriškem muzeju, ki bo na ogled
do 28. junija 2020, in izčrpnim be-
sedilom dr. Jureta Mikuža pa nje-
gov opus vključujemo v kontekst
modernega evropskega in svetov-
nega kiparstva. Po umetnikovi
smrti se je družina namreč
odločila, da bo njegova dela poda-
rila Goriškemu muzeju, ustanovi,
ki je pristojna za zbiranje, hranjen-
je in predstavljanje primorskih
umetnikov. Med te spada tudi Va-
sja Žbona, ki pa je, tako kot se za
umetnost spodobi, presegel meje
lokalnega in nacionalnega ter nas
vse povezal z univerzalnim vizual-
nim načinom sporočanja.
Katarina Brešan
Kultura 27. februarja 2020 9
Kulturni dom Gorica / Komigo
Naj smeh prežene skrbi!
  sakdanjik nam prinaša
vselej kakšno večjo ali
manjšo težavo in skrbi,
zato je prav, da se včasih otrese-
mo te sivine in se sprostimo tudi
ob komedijskih vsebinah. Te
nam že sedemnajsto leto ponuja
trijezični festival komičnega gle-
dališča Komigo z abonmajskimi
predstavami v slovenščini, itali-
janščini in furlanščini. Tercet je-
zikov odslikava jezikovno in
kulturno bogastvo, ki je od nek-
daj prisotno v naših krajih,
čeprav bi ga temne sile, kot
včasih, želele zasenčiti. Komigo
pa vztraja na začrtani poti, saj je
do zdaj zabeležil že veliko uspe-
lih večerov, ki jih je spremljala
navdušena publika s tostran in
onstran nekdanje meje. Da je ta
edinstveni trijezični festival tako
priljubljen, potrjuje dejstvo, da
je letos še pred uradnim začet-
kom vpisovanja abonmajev
naštel že petdeset gledalcev, ki
nestrpno čakajo, da bodo uživa-
li na predstavah in se prepustili
“smehu, ki je najboljša terapija”,
kot so to tudi letos zaverovano
povedali prireditelji Komigo na
tiskovni konferenci v mali dvo-
rani goriškega Kulturnega do-
V ma, v četrtek, 13. februarja2020. Ob predsedniku KD Igor-ju Komelu so sedeli njegova so-
delavca Maša Braini in Jan Ko-
mel ter Fabrizio Oreti, odbornik
za kulturo na goriški občini, ki
je poudaril povezovalno vlogo
tega slovenskega kulturnega
hrama. S svojimi raznolikimi
ponudbami namreč pestri boga-
to kulturno podobo našega me-
sta. Na predstavitvi je bila prisot-
na tudi Maja Humar, pokrajin-
ska predsednica SKGZ, ki je še
sama naglasila pomembnost te
gledališke ponudbe kot povezo-
valnega elementa s Slovenijo,
saj je nastala prav kot čezmejni
projekt.
O letošnjem programu je spre-
govoril Igor Komel, ki se je sicer
malce kritično obregnil ob
Deželo FJK, ki ni sprejela Komi-
go med tiste projekte, ki jim je
zagotovljena triletna finančna
pomoč, kar bi pripomoglo k
boljšemu načrtovanju progra-
ma. Ta bo tudi letos zelo pester.
Vsebuje namreč devet raznoli-
kih večernih ponudb in šest iz-
venabonmajskih dogodkov.
Prvič spada pod njegovo okrilje
tudi razstava. 26. februarja naj
bi bilo odprtje razstave karikatur
Jurija Devetaka, Pa vendar na-
smejani, abonmajski program
pa naj bi se začel 27. februarja,
ko naj bi bil kabaretni večer Ra-
dio Poper z Borisom Devetakom
in Borisom Kobalom, a je vse
odpadlo zaradi ministrskega
odloka ob širjenju koronavirusa.
Če bo šlo po sreči, bosta v pone-
deljek, 30. marca, gledalce raz-
veselila Lado Bizovičar in Gašper
Konec s komedijo Predstava za
vsako priložnost. Na večeru bo
sodeloval tudi Pihalni orkester
Kras iz Doberdoba. Shoes u gla-
vo ima naslov komedija (D brus
braders, Kosovelov dom Sežana,
Tip teater Ljubljana), v kateri
igrajo Boris Devetak, Franko Ko-
rošec, Žan Papič in Dominik Vo-
dopivec. Režijo podpisuje Boris
Kobal. Vpogled v furlansko kul-
turo bo 24. aprila omogočila iz-
venabonmajska predstava v fur-
lanščini Sfueai. Izoblikovala jo
bosta pevka Elsa Martin in pisa-
telj Angelo Floramo. Kabaret
Macete show v tržaškem narečju
s Flaviom Furianom in Maxi-
nom bo v mesecu maju. V po-
nedeljek, 18. maja, bo na duho-
vite strune zaigral Iztok Mlakar
s svojo komedijo Tutošomato,
koprodukcijo SNG Nova Gorica
in Gledališča Koper; v njej igrajo
  ruštvo Finžgarjev
dom vabi na 2. pre-
davanje ciklusa
Osebna rast in vera vase.
V Društvu Finžgarjev dom
so stekla predavanja le-
tošnjega ciklusa petih pre-
davanj s skupnim naslovom
Osebna rast in vera vase. Za
nami je prvo uspelo in od-
mevno predavanje Saše Ein-
siedler, o katerem je Novi
glas že poročal. Bliža pa se
drugo srečanje z znano sve-
tovalko za kulturo oblačen-
ja, Leo Pisani, s katero se bo
pogovarjal nekdanji radijski
programist Aleš Lupinc. Go-
stja, ki je kljub veliki zapo-
slenosti sprejela povabilo, bi
morala predavati 27. fe-
bruarja. Datum pa bo zaradi
deželne odredbe o prepove-
D
di združevanja prenesen.
Vsebina, o kateri bo govori-
la, se dobro dopolnjuje s te-
mo prvega predavanja, kako
pridobiti vero vase ali samo-
zavest. Tokrat pa bo govor
predvsem o zunanjem “loo-
ku”. Ali res “obleka naredi
človeka”? Raziskave
dokazujejo, da zu-
nanjega videza nika-
kor ne smemo pod-
cenjevati, saj je do-
kazano, da je ta zelo po-
memben. Najbolj na vtis, ki
ga naredimo na druge ljudi,
namreč vpliva prav zunanji
videz (kar 55 odstotkov):
človek ga zazna že v prvih
petih sekundah stika. Do-
ločen vtis na človeka naredi
tudi nastop, a v manjši meri
(38 odstotkov); le za nizkih
7 odstotkov pa naredi vtis
vsebina. Seveda je v naših
lestvicah vrednot pomem-
bna predvsem notranjost
človeka; toda pomembno je,
da imajo plemenite lastno-
sti tudi primeren zunanji vi-
dez. Poleg tega strokovnja-
kinja Lea Pisani trdi, da, ko
je človek na zunaj urejen, se
tudi bolje počuti.
Lea Pisani bo gotovo odgo-
vorila tudi na vprašanja, ka-
nosti, portreti pa predstavljajo
umetniški presežek s svojo psiho-
loško analizo modela, ki jo slikar
doseže z ekspresivno deformacijo
realne podobe, navajajo v galeriji.
Največ časa pa je Pilon ustvarjal v
Parizu, kjer je živel štiri desetletja.
Selitev v francosko prestolnico
spremeni njegov likovni slog. Kot
so izpostavili v Pilonovi galeriji, se
poteza zmehča in zreducira na na-
josnovnejše, motivika se sprosti v
prizorih iz pariških kavarn, v por-
tretih zanimivih pariških likov in
številnih aktih. Pilon se je v Parizu
začel intenzivno ukvarjati tudi s
fotografijo.
Iztok Mlakar, Urška Taufer, Tjaša
Hrovat, Patrizia Jurinčič Finžgar,
Luka Cimprič, Žiga Udir, Rok
Matek in Matija Rupel. 25. maja
bo na sporedu koncert Draga
Misleja - Mefa in Marine Mar-
tensson iz Švedske. V četrtek, 4.
junija, se bodo gledalci udeležili
“ (Ne) navadne proslave 39”
(Šaljive zgodbe, ki jih piše vsak-
danje življenje) , ki jo bo priredil
KD Trillek s Cola nad Aj-
dovščino. Program Komigo
se bo zavlekel v jesenske dni.
V sredo, 30. septembra, bo
skupina Help, ki jo sestavljajo
glasbeniki iz Slovenije, ZDA
in Srbije, popeljala poslušalce
v zlate čase beat glasbe s kon-
certom A Beatles tribute. Za
humorni konec bo v torek, 6.
oktobra, poskrbela komedija
Gola v produkciji Kosovelove-
ga doma Sežana. V režiji Vla-
dimirja Jurca nastopata Maja
Blagovič in Tinkara Kovač.
Izven abonmaja Komigo bo-
sta dve filmski projekciji. Poj
mi pesem, dokumentarni
film o kantavtorju Vladu Kresli-
nu, bo 19. marca, ob 18.30, ob
navzočnosti Kreslina in režiserja
Mirana Zupančiča. V sredo, 22.
aprila, bo pa film Preboj (heroji
se zgodijo v najtežjih trenutkih)
v režiji Dejana Baboska; v glav-
nih vlogah nastopata Domen
Valič in Darko Nikolovski.
Izven abonmaja bo v petek, 6.
marca, ob mednarodnem dne-
vu žena, prvič nastopila v go-
riškem Kulturnem domu skupi-
na šestih saksofonistk, Blackro-
Sax iz Gorice. 26. marca pa bo v
režiji Jasmin Kovic uprizoritev
La memoria di Medea z operni-
mi pevci Mednarodne lirične
akademije iz Križa pri Trstu.
Cene abonmajev in vstopnic
ostajajo enake kot lani, kljub bo-
gatejšemu programu. Cena
abonmaja znaša 70 evrov (red-
ni), 60 evrov (znižani, upoko-
jenci, študenti pod 26. letom).
Posamezne vstopnice: redne 15
evrov, znižane 10 evrov. Vpiso-
vanje abonmajev poteka pri bla-
gajni Kulturnega doma v Gorici
vsak delavnik od 9.00 do 13.00
in od 15.00 do 18.00 Podrob-
nejše informacije na uradu Kul-
turnega doma v Gorici (tel. +39
0481 33288, info@kulturni-
dom. it.
Komigo prireja Kulturni dom iz
Gorice v sodelovanju s kulturno
zadrugo Maja, Kulturnim do-
mom Nova Gorica, Glasbeno
matico in drugimi kulturnimi
društvi iz Goriške in Slovenije.
Pokrovitelji so Dežela FJK,
občina Gorica, Nova Gorica, Do-
berdob, Sovodnje ob Soči in
Aiello del Friuli ter Urad Repu-
blike Slovenije za Slovence v za-
mejstvu in po svetu, SKGZ in
Fundacija Goriške hranilnice.
IK
V Mestni galeriji v Celovcu je do 3. maja na ogled
razstava slikarja in grafika Zorana Mušiča. Na dvodelni
razstavi je predstavljenih približno 230 njegovih del od
40. let prejšnjega stoletja do umetnikovega poznega
opusa. Za razstavo so jih pridobili iz 21 zasebnih zbirk iz
Italije, Francije, Švice, Nemčije, Slovenije in Avstrije.
Opus Mušiča, ki se je, kot so zapisali v galeriji, rodil leta
1909 v majhnem kraju Bukovica pri Gorici, umrl pa je
leta 2005 v Benetkah, “še posebej navdušuje zaradi
njegove individualnosti, ki se je vedno držala stran od
trenutnih teženj. Mušič je dosledno sledil svoji slikarski
poti, ki - čeprav temelji na figuraciji - vedno izvira od
znotraj in je nikoli ne bi smeli razumeti kot reprodukcijo
zunanjega sveta”. Po podatkih galerije gre za največjo
muzejsko postavitev njegovih del doslej, predstavlja pa
vse njegove glavne tematike: krajine iz Dalmacije,
Toskane in Umbrije, portrete in upodobitve kmetov in
ribičev, podobe iz Pariza in Benetk ter slike iz njegovega
slavnega cikla Konjički. “Njegove upodobitve konjev so
postale simbol svobode in človečnosti”, so zapisali v
galeriji.
Na ogled so tudi ganljiva in pretresljiva dela iz cikla
Nismo poslednji iz 70. let prejšnjega stoletja, ki pričajo
o neizbrisni travmi njegove izkušnje v koncentracijskem
taborišču Dachau.
Kurator razstave, ki je odprta od 24. januarja, je Siegbert
Metelko, nastala pa je v sodelovanju z bližnjo Galerijo
Magnet.
Vzporedno je od 23. januarja do 1. marca v studiu
galerije razstavljenih približno 50 del na papirju, ki jih je
Mušič leta 1992 podaril mestu Celovec.
V Celovcu na ogled razstava 
Zorana Mušiča
ko lahko izberemo primer-
na oblačila ali pravi “look”
za različne življenjske pri-
ložnosti. Skratka, predava-
teljica lahko s kompetenco
govori o tej temi, saj je na
vseslovenski ravni izredno
uspešna pri svetovanju po-
sameznikom (tudi nekate-
rim politikom); nanjo pa se
npr. obračajo tudi tisti, ki
želijo novo uniformo. Po
izobrazbi je Lea Pisani di-
plomiran inženir obliko-
vanja tekstilij in oblačil za
moške in ženske. Specializi-
rala se je v Londonu in pri-
dobila naziv CMB Image
Consultant. Znanje je še
nadgradila v elitni šoli ISPD
(International School of
Protocol and Diplomacy) v
Bruslju. V Društvu Finžgar-
jev dom bo govorila o temi
z naslovom Moč podobe.
Društvo vabi tudi na ostala
predavanja in obenem spo-
roča njihove datumi:
19. marca bo zdravnica, psi-
hoterapevtka, avtorica sed-
mih knjig o nekemičnih za-
svojenostih Sanja Rozman
predavala o temi Pot do pra-
ve ljubezni.
16. aprila bo profesor dr. Bo-
rut Peterlin, predstojnik kli-
ničnega inštituta za medi-
cinsko genetiko Ljubljanske-
ga kliničnega centra, uni-
verzitetni profesor, znan
predavatelj in izredno
uspešen genski raziskovalec
predaval o temi Zdravje in
vsestransko dobro počutje.
9. maja bo (izjemoma v pe-
tek) predaval dr. Andrej Per-
ko (vodja terapevtske skupi-
ne ljudi s težavami in stiska-
mi) o temi z naslovom Du-
hovni dvig človeka in višja
raven zavedanja.
Skratka, organizatorjem je
tudi letos uspelo dobiti
vrhunske slovenske preda-
vatelje in teme, ki bodo go-
tovo obogatile poslušalce.
  muzeju oz. v Galeriji Pa-
viljon NOB v Tržiču je bilo
6. februarja 2020 odprtje
razstave Veno Pilon (1896-1970) -
slike, grafike, fotografije. Razstava
ponuja v ogled izbor slik, grafik in
fotografij, ki predstavljajo Pilono-
vo ustvarjanje skozi različna
življenjska obdobja. Na ogled bo
do 14. marca.
“Veno Pilon, zveneče ime sloven-
ske umetnosti, se je rodil v Aj-
dovščini, kjer je tudi začel svojo
umetniško pot. Življenje ga je tako
zaradi okovov vojne, kot tudi po
lastni volji, vodilo v različne evrop-
ske kraje. Pilon se je sprva po-
služeval realističnega upodabljan-
ja, kmalu pa se je začel preizkušati
v različnih sodobnih pristopih”,
so ob razstavi zapisali v Tržiškem
muzeju.
Razstavljena dela prihajajo iz Pilo-
nove galerije Ajdovščina. Direkto-
rica omenjene galerija Tina Po-
nebšek je na odprtju razstave v
V Tržiču predstavila umetnika innjegovo ustvarjanje. Samo razsta-vo je odprl tržiški župan Borut Sa-
jovic.
Letos septembra bo minilo 50 let
od smrti Vena Pilona, ki se je rodil
v Ajdovščini leta 1896. Učitelj na
ajdovski ljudski
šoli je opazil Pi-
lonovo likovno
nadarjenost in
njegovi materi
priporočil, naj
nadaljuje šolan-
je v Gorici. Najz-
godnejša dela
zaznamujeta li-
rični in reali-
stični izraz risbe
iz časa šolanja
ter post-impre-
sionistično
vzdušje prvih
slikarskih del, ki
se osredotočajo
na domačo kra-
jino.
V času študija v Pragi,
Firencah in na Duna-
ju prejšnje lirične po-
krajine zamenjajo
človeški liki. Kot poja-
snjujejo v Pilonovi ga-
leriji, se linija zalomi
in nazobča ob stiku z velemesti,
kjer študira. Ekspresija, ki je takrat
v zraku in v njem samem, se ne
izraža samo v potezi, temveč tudi
v vsebini - motivih iz družbenega
dna predmestij. Sorodne prizore
upodablja tudi sočasna grafika.
Študij in za njim
nastanitev v Aj-
dovščini ustvarita
plodna tla za sli-
karsko ustvarjanje
prve polovice 20.
let prejšnjega sto-
letja, enega od
vrhuncev Pilono-
vega opusa. Pla-
stično, kubistično
občutene krajine
so arhetipske po-
dobe Vipavske
doline, iz katerih
je čutiti njihovo
primarnost. Ti-
hožitja se veselijo
lastne material-
Opčine Društvo Finžgarjev dom / Vabilo na predavanje o zunanji podobi
Gostja bo strokovnjakinja Lea Pisani
Tržič / Razstava slik, grafik in fotografij Vena Pilona
Umetnikova pot v različnih
življenjskih obdobjih
Tržaška27. februarja 202010
Pogovor o stanju na tržaški občini
Ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev bo 2. marca
posvečen razgovoru o stanju na Občini Trst, in sicer tako o splošni
politični sliki ob bližanju občinskih volitev prihodnjega leta kot o
najbolj aktualnih vprašanjih, kakršna so proračun in javna dela.
Gost večera bo podpredsednik tržaškega občinskega sveta Igor
Švab, ki je bil kot predstavnik Slovenske skupnosti izvoljen na listi
Demokratske stranke. To je njegov že tretji mandat, saj je bil izvoljen
v letih 2006, 2011 in 2016. V prvem mandatu je bil v opoziciji, to
velja tudi za sedanji mandat v času župana Dipiazze, v drugem
mandatu pa je bil kot član večine župana Cosolinija predsednik
posebno pomembne komisije za finance. Ob splošnih vprašanjih
je posebno pozornost posvečal šolskim stavbam. Poleg tega je bil
Švab več let podpredsednik Sveta slovenskih organizacij, odgovoren
za Tržaško, tako da občinski ustroj in splošno krajevno ter slovensko
problematiko pozna zelo natančno. Z Igorjem Švabom se bo na
večeru v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3 v Trstu, ki se bo začel
ob 20.30, pogovarjal časnikar Novega glasa Matevž Čotar.
Sv. Jakob: pomembna publikacija za
slovensko skupnost
V torek, 18. februarja, so v Kettejevi dvorani na večstopenjski šoli
pri Sv. Jakobu predstavili brošuro Sare Burolo z naslovom Srečno
pot, Piki Jakob! Avtorica je v publikaciji skrbno zbrala, dokumentirala
in zapisala spomine in pričevanja o nastanku in razvoju slovenskega
vrtca pri Sv. Jakobu, pri čemer so ji seveda pomagali nekdanji
obiskovalci vrtca, v velikem številu prisotni tudi na predstavitvi. Na
prijetnem popoldanskem obujanju spominov je poslušalce pozdravil
ravnatelj Marijan Kravos, ki je predal besedo Milanu Pahorju.
Zgodovinar je orisal nastanek slovenskega vrtca, ki je začel
ponovno delovati po drugi svetovni vojni, in poudaril velik pomen,
da je bil ta v središču mesta. Sklenil je z mislijo, da je ta brošura
res hvalevredna, saj nam poznavanje lastne preteklosti daje
potreben zanos za nadaljnje delo. Sara Burolo je v nadaljevanju
povedala, kako je sestavljena knjiga, in sicer, da je razdeljena na
tri dele. V prvem delu so navedeni zgodovinski podatki, v drugem
je opisano povojno obdobje, ko se je vrtec ponovno prerodil, v
zadnjem delu pa velike spremembe v devetdesetih letih prejšnjega
stoletja (posodobitve, sprememba zakonov, bolj intenzivno
izobraževanje osebja, želja po kakovosti itd.). Spomini in pričevanja
pomembnega dela Slovencev v središču Trsta imajo tako končno
svoj prostor v pomembni publikaciji, ki je tudi zelo bogata s
fotografskim gradivom. / MČ
Kratke
  slovenskem zamejstvu
smo leta 1999 spoznali
mitičnega Leona Štuklja,
ko je sprejel povabilo višješolske-
ga kluba, Slovenskega kulturne-
ga kluba in Mospa in se kot
častni gost udeležil osmega Slo-
venija partyja, slovesnega praz-
novanja samostojnosti Slovenije.
Vsem prisotnim je ostala v nepo-
zabnem spominu slika, ko je v
hotelu Savoia Excelsior takrat
101-letni Štukelj v polni dvorani
zaplesal z dvema slovenskima
tržaškima lepoticama, zmagoval-
kama na vseitalijanskih lepotnih
natečajih. Mnoge je ob tem spre-
letelo vprašanje, kako to, da so
vsa povojna leta tako malo slišali
o njem. Slovenec, ki je bil tako
uspešen v svetovnem merilu, ni
bil dolga leta deležen kakšne
večje popularnosti med Sloven-
ci, nasprotno, bil je potisnjen v
anonimnost. Noben Slovenec
pred njim, ne po njem ni na
olimpijskih igrah osvojil toliko
kolajn (skupno kar 6: leta 1924
je prejel dve zlati v Parizu, leta
1928 v Amsterdamu eno zlato in
dve bronasti in leta 1936 srebrno
v Berlinu).
Odgovor na to kočljivo vprašanje
smo dobili šele leta 2020 z izi-
dom knjige Gospod Leon Štukelj
in Tovarišija. Novinar Ivo Jevni-
kar je na ponedeljkovem večeru
v Društvu slovenskih izobražen-
cev predstavil v knjigi objavljeno
hvalevredno raziskovalno delo.
Uvodoma je spomnil na omen-
jeni dogodek v Trstu, potem pa
predstavil tri prisotne avtorje
dragocene knjige: znano novi-
narko, prevajalko, publicistko in
aktivistko na področju človeko-
vih pravic, Alenko Puhar, dr. Iva-
na Čuka, profesorja na ljubljan-
ski Fakulteti za šport, in dr. Alek-
sa Lea Vesta, profesorja na lju-
V bljanski Fakulteti za šport in nek-danjega državnega sekretarja Re-publike Slovenije na Ministrstvu
za šolstvo, znanost in šport. Oba
profesorja sta tudi avtorja knjige
Prevarani sokoli. Povedala sta, da
je knjiga o Leonu Štuklju njeno
idealno nadaljevanje, saj je bil
prav on najuglednejši član Soko-
la, prvega predvojnega telovad-
nega društva.
Splet okoliščin je omogočil, da
sta profesorja odkrila malo sivo
knjižico z dnevniškimi zapisi,
premišljevanji in beleženji do-
godkov izpod peresa samega
Leona Štuklja. Ti zapisi se na-
našajo na več prelomnih obdobij
naše slovenske polpretekle zgo-
dovine, od predvojnega do med-
vojnega in povojnega obdobja in
do dobe osamosvojitve. O njih je
moral Štukelj dolgo molčati,
pred smrtjo pa je v svoj dnevnik
napisal posvetilo hčerki Lidiji in
izrazil željo, da kak kronist jav-
nost seznani z njimi. Dnevniški
zapiski predstavljajo jedro zajet-
ne knjige; njeni avtorji so jih do-
datno dokumentirali z dragoce-
nim gradivom iz arhivov, razni-
mi Štukljevimi in Šturmanovimi
zapiski, pripombami in opažanji,
s korespondenco, zapiski iz raz-
nih dnevnikov, arhivskimi listi-
nami in raznimi pomenljivimi
drobci iz Štukljevega vsakdanje-
ga življenja. Ob branju zraste
pred nami kot človek in družin-
ski oče z izjemnimi humanimi
lastnostmi, kot vrhunski špor-
tnik, pa tudi kot sodnik in inte-
lektualec, demokrat, humanist
in legalist.
Idealom sokolstva je bil do kon-
ca predan, ti pa niso bili združlji-
vi z medvojnimi in povojnimi
dejanji komunistične partije, za-
to je Štukelj nasprotoval revolu-
cionarnim idejam in vsakemu
nasilju. Po vesti ni mogel odo-
bravati ali se celo pridružiti ko-
munističnemu izvajanju revolu-
cije v okviru osvobodilne fronte.
Ozna ga je z lažnimi obtožbami
dvakrat zaprla (prvič že med voj-
no). Moral se je braniti in uspelo
mu je dokazati, da je šlo za iz-
mišljene zgodbe, zato so ga mo-
rali izpustiti. Po vojni so mu pre-
povedali opravljati poklic sodni-
ka, v katerem je imel že 20 let
prakse. Revolucionarna oblast je
namreč v enostrankarskem siste-
mu zahtevala, da so imeli sodni-
ki določene lastnosti, ki jih Štu-
kelj ni imel. V knjigi je doku-
mentirano, da sta vse dokumen-
te, s katerimi so Štuklju odvzeli
službo (zakon o sodniški službi
in zakon o prekrških in zločinih
zoper narodno čast) podpisala
Lubej in Josip Vidmar. Oblast se
je poslužila še drugih načinov,
kako škodovati Štukljevemu
ugledu, npr. s tem, da so ga od-
stranili iz javnega življenja. Nik-
jer niso objavili, da je bil sodno
oproščen; pustili so, da je vsa na-
slednja desetletja v ljudeh ostal
dvom v zvezi z “nečastno sod-
bo”. Na ponedeljkovem večeru
so avtorji knjige povedali, da so
še do zadnjega širili o njem go-
vorice, da je nekaj že moralo biti
narobe (“kjer je dim, je gotovo
tudi ogenj”). Dokler je bila na
oblasti komunistična partija, je
bil Štukelj prisiljen v anonim-
nost in molk.
Nasilju revolucije je Štukelj pri-
sotvoval zelo od blizu, mnoge
njegove leve sokolske “brate” (ki
so se prelevili v komuniste) so
vzgojili v notorične vosovske
morilce in več izmed njih jih je
po vojni dobilo vidne državne
funkcije. Prav iz knjige dobimo
potrdilo, da narodnozavedni So-
koli kot organizacija niso bili del
osvobodilne fronte; njihovi idea-
li niso bili združljivi s partijski-
mi, zato jih je komunistična par-
tija ukinila.
Zanimiv je Štukljev zapis o med-
vojnem dogajanju, iz katerega
lahko razberemo njegov odnos
do zgodovinskega dogajanja:
“Komunistom pravzaprav nisem
zameril, šlo je za malega človeka,
ki so mu ponujali sanje in pri-
hodnost, kakršna v resnici ni bila
dosegljiva. Bolj zamerim ali pa se
čudim naši nekdanji inteligenci,
s katero sem se tudi sam družil.
Nikakor med take nevedneže ali
zapeljance ne štejem osveščene
inteligence krščanskih sociali-
stov s Kocbekom na čelu in libe-
ralcev. Ti so vedeli, kaj je počen-
  ustna sobota je že 53. leto
po vrsti minila v pestrem
ozračju Kraškega pusta, ki
vsako leto privablja na Opčine
veliko število ljubiteljev pustnih
norčij. Veliko pustarjev sodeluje
na pustnem sprevodu, in sicer
na vozovih ali po skupinah. Ve-
liko pa je tudi takih, ki si ga pri-
dejo samo ogledat. Na letošnjem
sprevodu je sodelovalo pet vo-
zov in trinajst skupin, v obeh ka-
tegorijah pa je bila konkurenca
zelo ostra, kar se je poznalo tudi
pri točkovanju, ko so nagradili
najboljše tri skupine in najboljše
tri vozove. Med le-temi je vso
konkurenco premagal voz iz
Šempolaja z naslovom Vsi na vo-
lišča! ; na njem so klovni vabili
na volišče, kjer bi vsi postali kot
oni, tako kot politiki. Voz je pri-
kazoval velikega klovna in
manjše klovne v škatlah pod
njim, ki so se premikali, dopol-
njevala pa ga je velika skupina
pustarjev, ki je bila ravno tako
oblečena v klovne.
Tudi pustarji iz Cerovelj so za
svojo skupino izbrali podobno
tematiko: prikazale so jo ovce.
Naslov njihove skupine je bil
Drugi pastirji, drugi ovčarji... a
še vedno iste ovce! Ovce, ki sle-
po sledijo druga drugi, ker jih
vodi čredni nagon.
Za pustarje ni bila le politika edi-
P na pereča tema. Kar dva voza stanamreč prikazala boj med pu-stom in halloweenom. To sta bili
skupini Ku pok, v kateri so se
združili pustarji z Opčin, Prose-
ka in Kontovela, in pustarji iz
Praprota. Skupina Ku pok se je
uvrstila na 2. mesto, Praprot pa
je zasedel 4. mesto. Za pustno
skupino iz Praprota je bila to po-
sebna izvedba, saj je že petinšti-
ridesetič sodelovala na Kraškem
pustu.
Najbolj vroča tematika je bila
prav gotovo podnebje. Z njim so
se ukvarjali na vozu v Sovod-
njah, ki so prikazali stari Egipt,
saj so se spraševali, ali bo prišla
puščava tudi do nas. Sovodenjci
so osvojili 5. mesto v kategoriji
vozov. Na 3. mesto so se med vo-
zovi uvrstili pustarji iz Medjevasi
in Štivana, ki so prav tako izbrali
okoljsko problematiko. Njihov
voz Če Greti ne boš sledil, v Jo-
kerja se boš spremenil že v na-
slovu pove, da je bila v ospredju
Greta Thunberg, za njo pa sta bi-
la hudobni Joker in Gretin za-
veznik Batman. Pustarji so po-
stavljali vprašanje gledalcem: ko-
mu bomo sledili mi? Greti ali Jo-
kerju?
Tudi v kategoriji skupin je bila
zelo popularna okoljska proble-
matika. Četrtouvrščena skupina
Trieste je predstavila Amazonijo,
pustarji so bili oblečeni v dreve-
sa, nekateri izmed njih, ki so se
podili med drevesi, pa v ogenj,
poleg njih pa so Amazonijo
predstavljale tudi živali, ki tam
živijo, in Indiosi.
Skupina Ferlugi – Piščanci je
predstavila Pingvinsko (R) evo-
lucijo. Tudi oni so imeli svojo
Greto, glavni akterji pa so bili se-
veda pingvini, ki so si v koreo-
grafiji v tako toplih razmerah
morali obleči kratke hlače.
Med skupinami je zmagala sku-
pina iz Tržiča Mati pel carneval,
ki so prikazali ples z lutkami.
Drugo mesto je osvojila skupina
s Poljan z Labodi na kraškem je-
zeru. Njihov ples je spominjal na
balet Labodje jezero. Tretje me-
sto pa so osvojili pustarji iz Križa
s skupino Na Krasu je krasno, ki
so prikazali življenje na kmetih.
Pustarji iz Brega so se predstavili
kot gusarji. Skupina Luna puhna
iz Padrič in Gropade je letos sla-
vila pomembno obletnico, 20-
letnico svojega obstoja. Pustarji
so se zato odločili, da bodo pri-
kazali prihod Kraševcev na Lu-
no, ki se je spremenil v pravo za-
bavo.
Klapa Matawitz iz Škednja je
predstavila škedenjsko fakulteto,
Združenje Anffas pa se je pred-
stavilo z velikim številom ra-
zličnih mask (Živjo maškare). Iz
Milj je prišla skupina Vikingov,
sprevod so popestrile tudi
mažoretke iz Povirja in skupina
Lalo iz Škednja, ki se je že
večkrat predstavila na kraškem
pustu.
Na openskem sprevodu so sode-
lovale tri godbe, in sicer godba s
Proseka, godbeno društvo Kras
iz Doberdoba in godba Viktor
Parma iz Trebč.
Celotno dogajanje sta povezova-
la Evgen “Indiana” Ban in Matija
“Neo” Kralj, manjkala nista niti
letošnja kralj in kraljica pusta,
Trumpič in Melisa, ki sta se to-
krat pripeljala z limuzino in ne s
kočijo.
Ko se je pustni sprevod končal,
se je zabava nadaljevala na dvo-
rišču Prosvetnega doma na
Opčinah z ansamblom Hec. Tam
so tudi nagradili zmagovalce.
Urška Petaros
jal Stalin v Rusiji, in njegova gro-
zodejstva jih niso zadrževala, da
se ne bi združili”. In še:
“Ni mi vseeno, če utrpim zlo
osebno, celo pa mi ni vseeno, če
bi s svojim do sedaj svetlim zgle-
dom v slovenskem narodu, za
katerega čast in sloves sem imel
s svojimi mednarodnimi uspehi
srečo vsaj nekoliko doprinesti,
krivično zapadel v temo
nečastne sodbe”.
Ob predstavitvi knjige so po-
slušalci lahko izvedeli še mnogo
zanimivih podrobnosti. Naj na-
vedemo še dve izmed njih: ena
se nanaša na navidezno nepo-
memben star listek, ki pa ima ze-
lo pomenljivo in skoraj neverjet-
no zgodovino. Ta listek se je po-
javil namreč v neki starinarni. Ko
so na njem opazili Štukljev pod-
pis, se je na dražbi njegova cena
dvignila na 400 evrov. Kupil pa
ga je človek, ki ga je res znal
ovrednotiti. To je nekdanji ustav-
ni sodnik in minister Lovro
Šturm, ki je dragoceni listek da-
roval Štukljevemu muzeju. Zakaj
je njegov pomen ogromen? Gre
za dokument, ki prvi dokazuje,
da je bil Štukelj zaprt od septem-
bra do oktobra 1945 (ker so
“ugotovili”, da bi bilo nevarno,
da pobegne iz Jugoslavije). Nje-
gova aretacija je ostala nepozna-
na: Puharjeva je v centralnem re-
gistru zaman iskala njegovo ime
med kar 10.000 imeni zaporni-
kov, torej je bil Štukelj zaprt “in-
cognito” in o tej aretaciji je bilo
zapovedano popolnoma molčati
(niti Štukelj sam ni o tem govo-
ril). Na najdenem (in v knjigi ob-
javljenem) listku je napisana
poezija ob odhodu zapornika iz
ječe; sledijo podpisi vseh sojetni-
kov - med njimi se da jasno pre-
poznati podpis Leona Štuklja. V
knjigi pa je še eno pričevanje, in
sicer preslikan zapis njegovega
sotrpina v isti celici, ki omenja
Štuklja. Zdaj je znano tudi to, da
je Štukelj prosil, da bi odhod v
zapor premaknili, da bi lahko šel
na pogreb svoje mame, a mu te-
ga niso dovolili.
Lahko rečemo, da se je šikaniran-
je Leona Štuklja (s strani istih
oseb) nadaljevalo še po demo-
kratizaciji. Tipičen primer je
Bloudkova nagrada. Sramotno je
že to, da Leon Štukelj v času Ju-
goslavije te prestižne slovenske
nagrade ni dobil, kar dokazuje,
kako je področje športa, ki bi
moralo biti nad politiko, v času
komunističnega režima bilo po-
polnoma podrejeno edini vlada-
joči partiji. Toda očitno so iste
osebe odločale tudi po demokra-
tizaciji. Leona Štuklja so morali
najprej odkriti v svetu, ko so ga
leta 1996 povabili kot najsta-
rejšega še živečega dobitnika zla-
te olimpijske kolajne na odprtje
olimpijskih iger v Atlanti in je
ves svet lahko videl slovenskega
prvaka, še čilega pri skoraj 98 le-
tih, kako je navdušil tudi takrat-
nega predsednika ZDA Billa Clin-
tona. Šele po tem dogodku so se
ga spomnili organizatorji Bloud-
kove nagrade in mu jo podelili
leta 1997 (za življenjsko delo v
športu!), torej le malo več kot
eno leto pred smrtjo …
Na večeru je poslušalcem res
prišlo do zavesti, kakšno drago-
ceno delo so opravili avtorji knji-
ge. Njim gre zahvala, da knjiga
(izdala jo je Fakulteta za šport v
Ljubljani) vsaj delno vrača za-
služeno slavo velikemu Leonu
Štuklju in ga postavlja na piede-
stal, kamor sodi; hkrati pa opra-
vlja izredno pomemben korak v
odkrivanju predolgo zamolčane
resnice.
P. in
Foto damj@n
  Predstavitev knjige Gospod Leon Štukelj in Tovarišija
Zamolčana življenjska zgodba Leona Štuklja
DSI 
Tradicionalni pustni sprevod na Opčinah
Med pustnimi norčijami tudi problem
globalnega segrevanja
Tržaška 27. februarja 2020 11
Obvestila
Društvo slovenskih izobražencev
vabi v ponedeljek, 2. marca, v
Peterl inovo dvorano v ul .
Donizetti 3 v Trstu na srečanje
s podpredsednikom
občinskega sveta v Trstu
Igorjem Švabom. Časnikar
Matevž Čotar se bo z njim
pogovarjal o splošni politični
sliki v Trstu, proračunu in
javnih del ih.  Začetek ob
20.30.
Darovi
Za Sklad Silvana Kerševana
daruje N. N. 100 evrov.
Misijonski krožek Rojan je
prejel: za slovenske misijonarje:
N. N. 50 evrov.
Radovan Legiša v spomin na
prijatelja Marinota daruje za
misijonarja Pedra Opeko –
Madagaskar 100 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
Tržaška Rižarna / O grozodejstvih diktatur
Od italijanskega rasnega do
argentinskega vojaškega preganjanja
“  omembno je odkriti re-
snico, spregovoriti in
ohranjati spomin v opo-
min, da bi se grozodejstva, ki so
jih diktature v prejšnjem stoletju
povzročile ljudem, nikoli več ne
ponovila”. Tako je na srečanju Od
rasnih zakonov do diktature v Ar-
gentini, ki sta ga na pobudo se-
natorke Tatjane Rojc v ponedel-
jek, 17. februarja, v tržaški Rižarni
priredila Deželni inštitut za zgo-
dovino osvobodilnega gibanja in
združenje 24 marzo. it, opozorila
Vera Vigevani Jarach.
Pričevanje 92-letne gospe židov-
skega rodu, ki je dijakom liceja
Petrarca spregovorila o nasilju, ki
ga je njena družina doživela s
strani italijanskega fašizma in ar-
gentinskega režima, je bilo
poučno in prisrčno. Ker je bila
njena mama Armenka, je že kot
mlada spoznala ozadje genocida,
ki ga je ta narod utrpel na začetku
20. stoletja.
Družina Vigevani se je zaradi ra-
snega preganjanja leta 1939 izse-
lila iz Milana v Argentino. Ded,
P ki je ostal v Italiji, je umrl v Au-schwitzu. Gospa Vera, ki se je povojni v Južni Ameriki poročila s
tržaškim Judom, ki se je tja zate-
kel pred antisemitizmom, je bila
konec 70. let prejšnjega stoletja
žrtev nove tragedije: hčerka je bi-
la med tistimi, ki so v času režima
“izginili”. Družina je 20 let poz-
neje odkrila, da je bila med žrtva-
mi t. i. poletov smrti.
Pričevalka je na srečanju na
dopadljiv in neposreden način
posredovala izkušnjo žensk, ki
se v argentinski prestolnici že
dolgo let zbirajo na Majskem
trgu. Z vztrajnim bojem
ohranjajo živ spomin na gro-
zodejstva režima in terjajo od-
krivanje resnice. Po sodni poti
so dosegle že marsikateri rezul-
tat. “Pravijo nam, naj svoj boj
opustimo, pozabimo in jim
odpustimo, vendar - tudi zara-
di tega, ker se zločinci niso poke-
sali svojih dejanj - menimo, da
mora najprej priti na dan vsa re-
snica, potem bomo pa videli …”
je poudarila Vigevanijeva.
Kot je na srečanju obrazložil Si-
mone Cuva, se združenje 24.
marzo. it v sodnih palačah boju-
je, da bi celotna resnica o “desa-
parecidosih” prišla na dan. Ker je
v času diktature izginilo mnogo
dojenčkov, ki so jih vojaki odvzeli
izvornim in predali novim
družinam, se združenje ukvarja
tudi s problemi odkrivanja prave
istovetnosti pripadnikov že druge
generacije.
Vigevanija je izpostavila odgovor-
nost in pomen gojenja “vseh in
ne le posameznih zgodb, ki sesta-
vljajo zgodovinski spomin”. Proti
tistim, ki želijo, da bi okrog
zločinov proti človeštvu prevladal
molk, ali jih celo zanikajo, se je
treba pogumno in odločno posta-
viti proti: “Ko so nas utišali s cen-
zuro, smo si prisvojili trg in ulice,
torej javni prostor”, je obrazložila.
Predavateljica je spregovorila tudi
o občutkih krivde do “izginulih”,
ki celo življenje spremlja-
jo tiste, ki so preživeli
mučenje in zaslišanja vo-
jaške diktature, ter one, ki
so pobegnili v tujino. Po-
sredovala je izkušnjo, ka-
ko so ženske s “Plaza de
mayo” premagovale strah
in vztrajale v svojem mir-
nem odporništvu.
V končnici svojega izva-
janja je ocenila, da je po-
trebna budnost. “Ko se
kot marsikje danes poja-
vljajo znaki fanatizma, nestrpno-
sti, rasizma in antisemitizma, mo-
ramo nekaj ukreniti”, je dejala in
se obregnila ob širjenje lažnih no-
vic. “Bodite kritični, iznajdljivi in
  uhovnost, tesna pove-
zanost z naravo in
kulturo rezijanskih
ljudi ter kritika sodobnemu
načinu življenja “brez düše”.
Na teh vsebinskih osnovah
sloni pesniško ustvarjanje Re-
nata Quaglie, s katerim je v
ponedeljek, 17. februarja, v
tržaškem Narodnem domu
potekal zanimiv literarni
večer. Slavistično društvo
Trst-Gorica-Videm, Skupina
85 in Narodna in študijska
knjižnica so s srečanjem obe-
ležili dan slovenske kulture.
79-letnega, v Solbici rojene-
ga, največjega narečnega slo-
venskega pesnika je predstavil
njegov stanovski kolega Mar-
ko Kravos. O njem so organi-
zatorji predvajali tudi doku-
D mentarec Trije kraji življenja,ki ga je pred leti za deželni se-dež Rai izdelala režiserka Ma-
rija Brecelj. Z igranjem na ci-
tiro in udarjanjem z nogo ob
tla je srečanje popestril pesni-
kov nečak Daniele Quaglia.
Rezijanski avtor je obiskoval
malo semenišče, licej in prvi
letnik bogoslovja v Vidmu in
Veroni. V Belgiji je študiral
psihosociologijo. Kaplan je
bil v severni Italiji. Potem ko
se je leta 1971 odpovedal du-
hovniškemu poklicu, je opra-
vljal različna dela: bil je tovar-
niški delavec, funkcionar, go-
spodarski svetovalec in upra-
vitelj podjetja. Danes živi raz-
pet med Vidmom in dolino
pod Kaninom.
Da je Quaglia uveljavljen pe-
snik, dokazuje dejstvo, da je
prejel nagrado Prešernovega
sklada, ki pa mu ni veliko po-
magala pri tem, da bi se s svo-
jo poezijo prebil v širšo slo-
vensko zavest. Piše v rezi-
janščini in italijanščini. V
zadnjem času sta izšli kar dve
njegovi pesniški zbirki.
Ker je bil avtor še predvsem v
popotresnih letih angažiran
pri obujanju gospodarskega
in narodnega življenja v do-
mači dolini, je na srečanju te-
kla beseda tudi o tedanjih raz-
merah. Ustanovil je kmetijsko
zadrugo Ta rožina dolina.
Pozneje se je ukvarjal z
načrtom ustanovitve majhne-
ga, a visoko tehnološkega in-
dustrijskega obrata Mir.
“Imeli smo razvojno vizijo za
TKS / Bela priročnika Rafka Dolharja
Politika nekoč in danes
   anjšina caplja na
mestu: zaspala je
ali spi na lovori-
kah”. Tako je na predstavitvi
knjižnega paketa Krožka za
družbena vprašanja Virgil Šček,
ki vsebuje bela priročnika z na-
slovom Leva sredina in tržaški
Slovenci, današnje stanje v na-
rodni skupnosti ocenil njun av-
tor Rafko Dolhar. Deli, ki sta izšli
pred več leti, opisujeta politično
in družbeno dogajanje na
Tržaškem od srede 60. do polovi-
ce 70. let prejšnjega stoletja. Šlo
je za desetletje, ko so tržaški Slo-
venci na politični in upravni rav-
ni dosegli marsikateri rezultat.
Dolhar je bil v tistem času kot
predstavnik SSk član tržaških
občinskih svetov in odborov.
Z avtorjem se je na dobro obiska-
nem srečanju pogovarjal novinar
Sandor Tence. O času, v katerem
je bil Dolhar politično aktiven,
je spregovoril časnikar Ivo Jevni-
kar. Protagoniste le-tega je do-
ločevala občutena ideološka zaz-
namovanost, ki danes ni več
“M opazna.Publikaciji na osnovi avtorjevihspominov in dnevniških zapi-
skov obnavljata kroniko omenje-
nega desetletja. S prebiranjem le-
te lahko bralec spoz-
na specifično poglav-
je polpretekle zgodo-
vine narodne skup-
nosti in širše družbe.
S političnega vidika
se tedanji čas v pri-
merjavi z današnjim
v marsikaterem po-
gledu zdi prazgodovi-
na, vrsta takrat obrav-
navanih vprašanj pa
je, žal, še vedno ak-
tualna, so opozorili
na predstavitvi. Dol-
har je na srečanju
spregovoril o rezulta-
tih svojega politične-
ga dela. Ker je bila
SSk jeziček na tehtni-
ci za obstoj levosre-
dinskih uprav v
tržaški občini in pokrajini, je na
pogajanjih “z izsiljevanjem”
marsikaj dosegel: postavitev dvo-
jezičnih tabel pred tremi kraški-
mi vasmi, odborniško mesto (za
socialno skrbstvo in zdravstvo),
uporabo slovenščine v rajonskih
svetih, ustanovitev slovenske psi-
ho-pedagoške službe itd. Bil je
tudi protagonist prve civilne po-
roke v slovenščini, zaradi katere
je imel sodne težave, ki so se pa
pozitivno iztekle.
Zanimivo je bilo na srečanju pri-
mirno reagirajte”, je spodbudila
mlade.
Vigevanijeva je poslušalce spom-
nila, da se žal razmere v mnogih
latinskoameriških državah
slabšajo v smer obnavljanja dik-
tatorskih ureditev in večanja so-
cialnih razlik. Mladim je velela,
naj ne bodo leni in naj v svetu, ki
je poln krivic, zavzemajo stališča
in si prizadevajo za izboljšanje
razmer. “Treba je migati”, je de-
jala in izpostavila pomen gojenja
domovinskega čuta.
Jasne besede je izrekla tudi glede
fašistične diktature (“prva je na-
stala v Italiji in šele nato v
Nemčiji”) in opozorila na težnje
po zanikanju njenih odgovorno-
sti. “Sistemi pogosto iščejo grešne
kozle za razne probleme”, je pre-
davateljica modro ugotavljala in
opozorila na sodobno “pregan-
janje priseljencev, žensk in dru-
gih šibkejših”.
V slovenščini in italijanščini je
sen. Rojc obrazložila, da je bil cilj
predavanja ohranjati živ spomin
na Auschwitz, Rižarno, Rab in
druge nam bolj oddaljene kraje
trpljenja, na katere bi nekateri v
Evropi in Italiji radi pozabili. Gla-
sbeno srečanje, ki se ga je udeležil
tudi predsednik tržaškega občin-
skega sveta Francesco Di Paola
Panteca, je uvedel kitarist Janoš
Jurinčič.
Mch
našo dolino. Hoteli smo do-
seči smotrno uporabo narav-
nih virov in tehnološko raz-
viti tradicionalno gospodar-
stvo, za katerega je bila značil-
na diverzifikaci-
ja”, je obrazložil
na srečanju.
V Reziji se je v pre-
teklosti okrog 3 ti-
soč ljudi preživlja-
lo z raznimi de-
javnostmi in ne z
izključno eno go-
spodarsko pano-
go. Izseljevanje pa
se je v preteklih
desetletjih vseeno
povečalo. Ljudje
so zapustili svojo
rojstno dolino, “a
danes niso boga-
tejši, saj so izgubili dušo, tudi
zaradi tega, ker niso več pove-
zani z naravo”.
Quaglia je bil na srečanju kri-
tičen do splošno razširjenega
praznega besedičenja. Po nje-
govem se ljudje sami sebi od-
tujujejo. “Živimo v času, ko
so besede presekane in izgu-
bljajo svoj univerzalni po-
men”. Tudi v Reziji naj bi
ljudje besede vedno manj
čutili. “Postajamo elektronski
ljudje, ki pa ne moremo
ustvarjati literature, saj elek-
tronika nima
duše”, je oce-
nil. V na-
sprotju z
mnogimi, ki
pravijo, da sta
ekonomija in
kultura ločeni
zadevi, Qua-
glia trdi, da ni
tako. In pri-
poveduje o
sporočilni
moči temne
noči nad roj-
stno dolino.
Mch
sluhniti avtorjevemu obujanju
spominov na takratni čas. Ob
načelnem nasprotovanju KPI
sklepanju levosredinskih večin je
bil edini Slovenec, ki je sodeloval
pri pogajanjih (slovenski sociali-
sti k tem niso bili pripuščeni) za
sestavo koalicij. Ko je izjavil, da
KPI s svojimi osmimi predstavni-
ki v občinskem svetu, “drži slo-
venske glasove v frižiderju”, so
komunisti zagnali vik in krik.
Dolhar je tudi spomnil, da mu ni
vlivalo poguma dejstvo, da je Pri-
morski dnevnik takrat skromno
poročal o delu občinskega svet-
nika SSk.
Njegova zapustitev palače na Ve-
likem trgu je sovpadala s sklenit-
vijo Osimskega sporazuma, ki je
na politično prizorišče prinesel
Slovencem nenaklonjeno Listo
za Trst. Pri oceni poznejšega in
časovno nam bližnjega dogajan-
ja je Dolhar menil, da je bilo, kar
se tiče priznanja manjšinskih
pravic in političnoupravnega so-
delovanja, “storjenih, žal, kar ne-
kaj korakov nazaj”: ukinitev po-
krajinske uprave, v kateri smo
Slovenci imeli pomenljivo vlogo,
odprava rajonskih svetov, odsot-
nost Slovencev v občinskih od-
borih župana Illya itd. Še vedno
tudi ne morejo slovenski občin-
ski svetniki na županstvu javno
spregovoriti v svojem maternem
jeziku.
Predstavitev je nudila priložnost
tudi za primerjavo tedanje z
zdajšnjo politiko, pri kateri je so-
deloval občinski svetnik SSk Igor
Švab. Pred 50 leti je bila politika
resna, odgovorna in je temeljila
na iskanju dogovorov. “Danes je
povsem drugače: si brez sogovor-
nikov, prispevki opozicije so za-
vrnjeni, občinski svet ima žal po-
stransko vlogo”, je obrazložil
Švab, po katerem pomanjkanje
zadoščenj odločilno vpliva na ne
udejstvovanje mladih v politiki.
Oblikovalci srečanja so ocenili,
da se je ta v navedenem obdobju
zelo spremenila. Šibka je in hkra-
ti zelo zapletena. Glavno besedo
naj bi imeli funkcionarji, “ki si
pa ne prevzemajo odgovorno-
sti”. Ker je bilo na srečanju izpo-
stavljeno, da je v času Cosolinija
“zmanjkal določen pogum”, kar
se tiče prizadevanj za uveljavitev
manjšinskih pravic, je predstav-
nik SKGZ Livio Semolič opozoril,
da med Slovenci v Trstu ni stra-
tegije, kako politično doseči do-
ločene rezultate: “Nismo aktivni
kot takrat, ko je na vladi desni-
ca”, je ugotavljal.
Dolhar je pri oceni aktualnih raz-
mer v manjšini dejal, da je prav-
zaprav lepo, da prevladuje sode-
lovanje med krovnima organiza-
cijama, vendar bi po njegovem
politiko morali “delati” politiki.
O zaščitnem zakonu je pa menil,
da je slabo, ker se ne izvaja in se
hkrati nihče zaradi tega ne
zgraža.
Mch
Foto damj@n
Foto damj@n
Zanimiv literarni večer v Narodnem domu
Renato Quaglia in njegova kritika družbi "brez düše"
Gospa Vera Vigevani Jarach
Videmska / Aktualno27. februarja 202012
  a pustno nedeljo se
je, kot vsako leto, iz
Obuorče v Idrski do-
lini odpravil pisan sprevod
mask. Med njimi je bilo tudi
veliko tradicionalnih, be-
neških pustov, drugi so si
masko izdelali doma in
uporabili tudi listje in ze-
lišča, tretji so posegli po
oblekah in lasuljah iz trgo-
vin. Pustarji, v zgodnjih ju-
tranjih urah jih je bilo nekaj
nad dvajset, pozneje pa se
jih je zbralo okoli štirideset,
so najprej obiskali Prapot-
no, kjer so potrkali na vrata
turističnih kmetij in loka-
lov, nato pa so se odpravili
po vaseh zgornje Idrske do-
N
Vesela pustna nedelja v Idrski dolini
Naj igrajo harmonike!
  ivina je ovila goriške
ulice v ponedeljek, 3.
februarja 2020, a v mla-
dinski sobi Feiglove knjižni-
ce je velo veselo vzdušje, ki
ga s svojo prisotnostjo vselej
pričarajo mali obiskovalci
Pravljičnih uric. Tokrat se je
zbralo dvajset zvedavih
predšolskih otrok. Njim sta
bili namenjeni kar dve drob-
ni predstavi kamišibaj gleda-
lišča. V goste sta prišli nam-
reč Mirna Stopar in Silva Ka-
rim. Obe sta se pred tremi le-
ti navdušili nad kamišibaj
gledališčem, ki se zmeraj
bolj uveljavlja tudi na Slo-
venskem. Gospa Mirna Sto-
par se je s tem začela ukvar-
jati, ko so jo z Javnega sklada
za kulturne dejavnosti RS
povabili na delavnico ka-
mišibaj gledališča, ki sta jo
vodila znana lutkarja Jelena
Sitar in Igor Cvetko, ki sta
“prinesla” na Slovensko to
japonsko gledališko zvrst.
Od začetka so bili njena pu-
blika odrasli oz. kar dedki in
babice, potem pa tudi otroci.
Sama misli, da sta prav ti sta-
rostni stopnji gledalcev naj-
bolj hvaležno občinstvo. Iz
ljubezni do tovrstnega gleda-
lišča se je začela ukvarjati ce-
lo z likovno umetnostjo, a to
počenja zmeraj pod mentor-
stvom likovnih pedagogov.
S Navadno nastopa v vrtcih,pa tudi knjižnicah. Udeležilase je tudi festivalov ka-
mišibaj gledališča, enkrat v
Piranu in dvakrat v Štanjelu.
Tudi Silvo Karim, pedago-
ginjo, ilustratorko in obliko-
valko, je osvojilo kamišibaj
gledališče. Sama namreč ze-
lo rada ilustrira in zato ji je
ta gledališka zvrst še poseb-
no pri srcu. Rada se ude-
ležuje tudi festivalov ka-
mišibaj gledališča. V Štanje-
lu je že osvojila nagrado. Vo-
di tudi izobraževalne tečaje
za učiteljice in vzgojiteljice,
predvsem za likovni del te
gledališke zvrsti. Na reperto-
arju ima več kot dvanajst
predstav kamišibaj gleda-
lišča. V likovnem in pripove-
dovalskem smislu ima najra-
je predstave za otroke, in si-
cer v narečju. Otroštvo je
preživela namreč v Podkraju
v dolini Bele, kjer govorijo
(zdaj sicer zmeraj manj) sli-
kovito narečje, ki ga ona
skuša ohranjati prav s pripo-
vedovanjem tragikomičnih
zgodbic iz ljudskega izročila.
Rada ima seveda tudi odra-
slo publiko. Tej namenja na-
jraje poezijo. Ker je pesnica
Anja Štefan njena prijatelji-
ca, se večkrat poslužuje prav
njenih verzov.
Malčkom v Feiglovi knjižnici
sta vsaka s svojim odrčkom,
butajem, ob menjavanju
slik, razvijali pravljično
zgodbo, v kateri so bili pro-
tagonisti medvedi. V prvi,
ruski pripovedi je medved
mrzlično iskal pestunjo za
svoje mladičke. Živahni so
bili in sam ni zmogel vsega
dela. Tako je spekel slastne
piškote in se napotil v gozd.
Vsakemu kandidatu za pe-
stunjo je ponujal lepo dišeče
piškote- medenjake. Po dveh
ponesrečenih poizkusih (po-
nudila sta se vrana in volk)
je vendarle našel pravo pe-
stunjo za svoje mladičke: to
je bil dolgouhi zajček, ki je
obljubil, da bo medvedkom
pripovedoval pravljice in jih
čohal po trebuščkih, ko bo
oče medved odšel z doma po
opravkih. In tako se je nase-
lil v medvedjem brlogu in
tam ostal, dokler niso med-
vedki zrasli.
Druga drobna zgodbica, sko-
raj nekakšna “izštevanka”, v
slogu kamišibaj gledališča,
Sedem medvedov, je bila v
verzih, katerih avtorica je
Anja Štefan. Pripovedovalka
Silva Karim jo je prikupno
ilustrirala. Sedem medvedov
se je napotilo na goro, da bi
videli, kaj je za njo, a marsik-
do je iz različnih vzrokov
ostal kar na poti. Cilj sta do-
segla le dva in se srečna za-
zrla v daljavo. Ko sta občudo-
vala prostrano obzorje, se je
eden odločil, da bo šel še
dalje v svet gledat, kaj je za
vsemi temi vrhovi, drugi pa
se je vrnil domov.
Pravljici je kot vselej sledila
ustvarjalna delavnica.
Knjižničarka Martina Humar
je povabila otroke, naj po-
barvajo naprstno papirnato
lutko –medvedka, kar so se-
veda z veseljem naredili. Pre-
den so odšli, so še poiskali
eno ali več zanimivih
knjižic, da bi si jih izposodi-
li. Ko jih bodo doma listali,
si bodo morda še sami ob
njih izmislili zgodbice.
S 5. strani
O etiki in ....
  elikatno preiskovanje
resnice je privedlo do
tega, da je zdaj
časnikar pod nadzorom
policije, saj je v življenjski
nevarnosti. Občinstvu je
povedal, kako v italijanski
realnosti, tisti, ki postavlja
neprijetna vprašanja, dobi
takoj etiketo preiskovalnega
časnikarja, ko bi moral v
resnici biti definiran kot
normalen časnikar, saj je
prav to bistvo časnikarstva.
Scavo je poudaril težave pri
pisanju ali pripovedovanju
delikatnih zgodb, ko mora
biti časnikar objektiven in jih
obravnavati odmaknjeno.
Povedal je, kako izbira besed
lahko vpliva na razmišljanje
javnosti. Na koncu je
spomnil, kako je pomembno
posredovati bralcem tudi
dobre novice, ki vzbujajo
upanje v boljšo prihodnost.
Po predavanju so se prisotni
mladi, člani, odborniki in
časnikarji UCSI premaknili v
spodnje prostore občinske
palače, kjer je potekalo
odprtje novega državnega in
upravnega sedeža združenja
UCSI, ki bo tako v središču
mesta s pomembnim
duhovnim nabojem, tik ob
rojstni hiši sv. Frančiška, ki je
zdaj cerkev.
V soboto zjutraj nas je v
Cittadelli sprejel g. Francesco
Ochetta, ki se je pri jutranji
misli osredotočil na Kristusa
v puščavi, ko ga hudič skuša
podkupiti z materialnimi
dobrinami, kar se v bistvu
vsak dan dogaja tudi v naši
družbi, tudi med časnikarji,
ki se žal vedno rajši
“prodajajo”.
Vsi moramo biti malo bolj
kot Kristus, je povedal
duhovnik, se manj bati in se
D upreti skušnjavi.Sledilo je vrhunskopredavanje Federica
Badalonija (Espresso), ki je
orisal digitalni preobrat v
medijih in kako italijanski
časniki daleč zaostajajo za
sodobnim standardom
časnikarstva na evropski in
svetovni ravni. Večina
medijev ne raziskuje in ne
preverja novic, pomembno je
le, da objavi čim več člankov
na spletu in da so čim krajši.
Kakovost se tako niža in se
veča možnost, da je novica
izkrivljena (fake news). V
nadaljevanju je povedal, kako
so splet in socialna omrežja
nevarni, saj na njih lahko
pišejo vsi in tako nastajajo
spletni mediji, kjer so novice
izmišljene, kjer pišejo ljudje,
ki niso publicisti ali
časnikarji (ne upoštevajo
časnikarskih pravil), in kjer
ne obstaja odgovorni
urednik, ki bi lahko
odgovarjal za morebitne
kršitve. Delo časnikarja mora
biti izbiranje, raziskovanje,
citiranje, “linkiranje virov”;
časnikar mora pomagati, da
pride resnica na dan ter
pokazati, kako deluje
uredništvo. Biti je treba
transparentni. Govornik je
dal primer “odprte kuhinje”
v restavracijah, v kateri se
jasno vidi, kako delajo
kuharji in katera jed pride na
mizo. Samo na ta način
prepričamo bralca, da je
medij zanesljiv. Nastati mora
neka povezava med bralcem
in časnikarjem, ko bralec
lahko pokliče pisca in ga
vpraša za pojasnila ali pove,
da se ne strinja z izjavami, ali
podobno. Ko se kaj pogreši,
je treba biti ponižni in ne
trmasti ter priznati
morebitno napako. Zelo
kritičen je bil do starejših
časnikarjev, ki se ne znajo
umakniti, ali tistih, ki se ne
znajo prilagoditi času in
vztrajajo s trditvijo, “mi smo
delali vedno tako”. Najbolj
težko je sprejeti, da se je svet
spremenil in da je treba
bralce pritegniti zopet k
realnosti ter jih izvleči iz
tistih mrzlih novic, ki
ustvarjajo nezaupnost, je
sklenil Badaloni.
Po kosilu smo se srečali s
predsednikom časnikarske
zbornice Carlom Verno, ki
nam je predstavil delovanje
zbornice in njene težave,
vezane predvsem na stara
pravila, ki od leta 1963 niso
bila spremenjena, in na
spletno ponudbo, ki, kot so
že povedali drugi
predavatelji, ogroža delovanje
resnih medijev in širi lažne
novice. Predsednik je
svetoval prisotnim, naj se čim
bolj izpopolnjujejo in naj se
držijo deontoloških pravil.
V večernih urah so sledili
laboratoriji. Razdelili smo se
v skupine, vsako je vodil
izkušen časnikar odbora
UCSI, ki je navedel težave,
pred katere ga je postavilo
delo časnikarja. Vnel se je
zanimiv pogovor z globokim
razmišljanjem, mogoče tudi
utopično, kako bi moralo
pravzaprav delovati
časnikarstvo na državni
ravni.
Nedelja je bila čas za
pozdrave. Maši, ki jo je vodil
g. Occhetta, sta sledila ogled
mesta in kratek pogovor s
predstavniki združenja o
mislih in željah mladih in
prihodnosti UCSI. Sklenila se
je tako letošnja šola v Assisiju,
ki je bila seveda formativnega
značaja, a obenem tudi
trenutek spoznavanja drugih,
bolj oddaljenih realnosti in
priložnost za nova
prijateljstva.
  Osma Pravljična urica v Feiglovi knjižnici v š. l. 2019/20 
Sladkosnedi kosmatinci junaki 
dveh pravljic
GORICA line vse do slovenskega Bri-
tofa, kjer so se v tamkajšnji
okrepčevalnici srečali z
Liškimi pusti in skupaj za-
plesali v noč. Maske so seve-
da spremljale beneške har-
monike, veselja in vriskanja
pa ni hotelo biti konec. Do-
godek je s kamerami in fo-
toaparati spremljalo več no-
vinarjev in radovednežev z
obeh strani meje. Zvečer je
v gostilni Pri Walterju v vasi
Bodigoji potekalo še
družabno srečanje z večerjo.
Pustovanje v Idrski dolini je
za ljudi, ki še živijo v vaseh
na beneških obronkih, po-
membno, saj predstavlja
priložnost za druženje in ve-
selje ter obenem za stik med
obema bregovoma, ki jih je
nekdaj ločevala meja.
Suzi Pertot
  Saša Rudolf o TIGR-u in antifašističnem uporu  
Boljunski odgovor lažem ob dnevu
spomina
BOLJUNEC 
  a neštete laži in dezin-
formacije, ki so se tudi
letos in v še večji meri
kot prejšnja leta v javnosti poja-
vile ob dnevu spomina na ekso-
dus in fojbe, so v Boljuncu od-
govorili z organiziranjem
večera, na katerem je časnikar
Saša Rudolf spregovoril o po-
gumnem delovanju TIGR-a,
medvojnem in povojnem anti-
fašističnem uporu v našem in
širšem prostoru. Srečanje, ki ga
je priredila krajevna srenja, je
bilo prvo iz niza, s katerim se
bodo v prihodnjih mesecih v
Boljuncu spomnili 100. obletni-
ce začetka fašističnega zatiranja
naših prednikov in 75-letnice
konca druge svetovne vojne.
Rudolf je zbranim najprej pred-
stavil vlogo in delo TIGR-a, ki so
ga v Trstu ustanovili leta 1924.
Šlo je za absolutno prvo anti-
fašistično organizacijo, ki se je
na evropskih tleh z orožjem
uprla črni diktaturi. Primorski
N rojaki, ki so bili primoranizbežati v Jugoslavijo, so vstopiliv Organizacijo jugoslovanskih
nacionalistov – ORJUNO. Na
Primorskem so izvajali sabo-
tažne akcije tudi mladi člani or-
ganizacije BORBA. Višek le-teh
je predstavljal napad na ured-
ništvo časopisa Il popolo di Trie-
ste.
Leta 1930 so v Bazovici padli
prvi evropski junaki boja proti
fašizmu. Ker so po 90 letih ti
uradno še vedno obravnavani
kot teroristi, so sorodniki usta-
novili fundacijo, ki si prizadeva
za njihovo sodno rehabilitacijo.
Odvetniške pisarne niso poceni.
Da bi bila želja za povrnitev
časti Bidovcu, Marušiču, Milošu
in Valenčiču čim bolj občutena,
je vsak prispevek dobrodošel, je
izpostavil Rudolf.
V nadaljevanju so poslušalci
spoznali diverzantske akcije ti-
grovcev, s katerimi so se konec
30. let prejšnjega stoletja pove-
zali slovenski komunisti. Po
omembi žrtev drugega tržaške-
ga procesa je nekdanji glavni
urednik slovenskega uredništva
Rai predstavil življenjsko zgod-
bo svojega očeta, Ivana, ki se je
iz Ljubljane umaknil v Beograd,
potem ko so za njim nacisti iz-
dali tiralico. Preko Turčije je na-
to zbežal v Palestino, kjer je bila
jugoslovanska vlada v izgnan-
stvu. V Kairu je od britanske voj-
ske dobil dovoljenje za rekruti-
ranje primorskih Slovencev, ki
so bili zajeti kot italijanski voja-
ki.
Slovenski rodoljub je tako zbral
4500 prostovoljcev, ki so sesta-
vljali tretjino prekomorcev. Po-
sebno enoto so sestavljali padal-
ci, ki so jih poslali v pomoč an-
gleškim oficirjem pri partiza-
nih, a jih je oblast sprejela z ne-
zaupanjem, po vojni pa likvidi-
rala.
/ str. 15
Mch
Slovenija 27. februarja 2020 13
  a prvem mestu
aktualnega dogajanja
v Sloveniji je strah
pred zloveščim virusom, ki se
iz izvora in žarišča na
Kitajskem širi v mnoge druge
države. Na Slovenskem so
doslej odkrili štiri okužene
osebe, ki so se nahajale na
počitniški ladji Diamond
Princess na Japonskem. Širijo
se govorice, da je okuženih
Slovencev več, kot pa navajajo
viri na ministrstvu za zdravje,
pri čemer pa je epidemija
dobila tudi politično obeležje.
Ob zatrjevanju, da je Slovenija
dobro pripravljena in ima
dovolj specializiranih
zdravnikov in drugega osebja,
da bi se lahko uspešno soočila
z morebitnimi novimi
primeri koronavirusa, pa v
opozicijskih strankah
opozarjajo, da ima naše
zdravstvo premalo postelj in
infrastrukturnih zavodov, da
bi lahko preprečili morebitno
nadaljnje širjenje virusa.
Različna mnenja in spori o
tem obstajajo in jih niso
razrešili niti na izredni in
nujni seji pristojnega odbora
oziroma komisije državnega
zbora.
V politiki pa se z različnimi
pogledi in stališči pripravljajo
na bližnjo odločitev o tem, ali
bo za premostitev politične
krize, nastale z odstopom
premiera Marjana Šarca in
posledično razrešitvijo vlade,
oblikovana nova vladna in
parlamentarna koalicija iz
strank oz. poslancev
N sedanjega mandata ali pabodo potrebne nove izredneparlamentarne volitve. Pred
to odločitvijo se je v Sloveniji
razplamtelo toliko obtožb in
sovraštva, v obsegu, kakršnega
še ni bilo v vsej zgodovini
slovenske parlamentarne
ureditve in demokracije.
Nastal je vtis, da so v politiki
vsi proti vsem, izhodišče
sporov in polemik pa je do
skrajnosti priveden strah pred
morebitnim oblikovanjem
desnosredinske vlade s
koalicijo, ki bi jo
sestavljale Slovenska
demokratska stranka,
Nova Slovenija, stranka
krščanskih demokratov,
Stranka modernega
centra in Demokratična
stranka upokojencev,
bolj znana kot DESUS.
Predvideno novo oblast
naj bi s svojimi stališči,
pogledi in politiko
navdihoval in usmerjal
Janez Janša, predsednik
SDS.
Nova slovenska vlada bo
zagotovo nastala v roku, do-
ločenem z ustavo, toda pred
tem je, kot omenjeno, nastalo
vzdušje, v katerem prevladuje-
jo fanatizem, nestrpnost in
sovraštvo. Damir Črnčec,
državni sekretar za nacional-
no varnost v kabinetu premie-
ra Marjana Šarca, pred tem pa
navdušen podpornik in izva-
jalec politike predsednika
SDS, Janeza Janše, zdaj zatrju-
je, “da Janez Janša ustvarja
izredne razmere v Sloveniji,
njegova stranka, SDS, pa delu-
je po načelih mafijskega po-
slovanja”. Poslanec SDS Žan
Mahnič pa je kot podpredsed-
nik parlamentarne komisije
za nadzor obveščevalnih in
varnostnih služb generalno
direktorico Policije Tatjano
Bobnar obdolžil, da izvaja pri-
krite preiskovalne ukrepe zo-
per tiste člane in svojce poli-
tičnih strank, ki bi rade obli-
kovale novo vladno koalicijo.
Predstojnica policije je takšno
namero ogorčeno zanikala,
zato toži Žana Mahniča, on pa
njo. Poslanci parlamentarnih
strank so v svojih mnenjih
previdni, vendar zahtevajo
preiskavo o delovanju policije
v sedanji politični krizi. Ogla-
sila se je tudi Alenka Bratušek,
predsednica istoimenske
stranke, in sporočila slovenski
javnosti in politiki, da so poli-
cisti brez razloga ustavili in
zasliševali njenega sina. “To
ni bilo slučajno, v slučaje ne
verjamem”, pravi.
SNG Nova Gorica / Premiera: Šest oseb išče avtorja
Relativnost resnice in iluzija življenja
  tem, kako je resnica re-
lativna, in o življenju, ki
je paradoks, iluzija, gro-
teska, je razmišljal v svojih dra-
mah Luigi Pirandello (1867-
1936), ki ga literarni kritiki
uvrščajo med najpomembnejše
italijanske dramatike in pripo-
vednike 20. stoletja. Njegova
dramska dela veljajo za začetek
modernih dramskih tokov v
evropski dramatiki. Njihove vse-
bine, ki obravnavajo brezizhod-
nost tedanje meščanske družbe
in sveta, pri katerem je tudi re-
snica relativna, so že naznanjale
prihod eksistencializma. V Pi-
randellovi motiviki in obliki, ki
podira odrsko iluzijo, so že za-
metki nadrealizma in gledališča
absurda. Pirandello je drame
začel pisati v zrelih letih svoje
ustvarjalne poti, ko je prepoz-
navnost že dosegel z romani in
krajšimi zgodbami. A največjo
slavo, tudi izven italijanskega
škornja (doma je bil iz Agrigen-
ta), je dosegel prav z dramami.
Ena izmed njegovih najbolj zna-
nih in igranih je gotovo Šest
oseb išče avtorja (Sei personaggi
in cerca d'autore) iz leta 1921.
To je prva izmed t. i. “iger v igri”,
“gledališča v gledališču”. V njej
se med seboj prepletajo tra-
gičnost, komičnost, fanta-
stičnost in realističnost. Prvič je
bila uprizorjena v letu nastanka
v Teatru Valle v Rimu. Publika jo
je izžvižgala, na igralce je letelo
marsikaj, na avtorja tudi. A prav
v tej drami so malo kasneje vsi
prepoznali veliko umetnino. V
slovenski jezik je bila prvič pre-
vedena l. 1924, najnovejšo pre-
stavitev v čisto, kleno sodobno
O knjižno slovenščino je opravilSrečko Fišer, ki se je že večkrat iz-kazal s svojim čvrstim prevajal-
skim peresom. Prav v njegovem
svežem prevodu je ta Pirandello-
va drama ponov-
no zaživela v
četrtek, 6. fe-
bruarja 2020, v
vsej svoji absur-
dni, nadreali-
stični situaciji v
imenitni uprizo-
ritvi Slovenskega
narodnega gleda-
lišča Nova Gorica
pod režijsko tak-
tirko mednarod-
no priznanega
italijanskega
režiserja, ki veliko
ustvarja v tujini,
tudi na
Hrvaškem, Paola
Magellija (1947),
doma iz Prata.
Zadnjič je v novo-
goriškem gleda-
lišču režiral l. 2017, in sicer dra-
mo Galeb A. P. Čehova. Kot tista
se tudi ta kaže kot “velika pred-
stava”, v vsej zelo premišljeni
spektakelski podobi. Magelli je k
Pirandellovi vsebini pristopil s
spoštljivim odnosom do avtorja
in z veliko tankočutnostjo je
skušal čim bolj jasno prikazati
to, s čimer se je Pirandello najra-
je ukvarjal: z iluzijo in resnično-
stjo. V drami Šest oseb išče av-
torja sta ti dve temi močno pou-
darjeni. Na eni strani imamo na
odru igralce in režiserja, ki vadi-
jo neki tekst, ki jim ne gre od rok
(z avtoironično noto je Pirandel-
lo navedel svojo Igro vlog), na
drugi pa osebe, ki nosijo v sebi
družinsko dramo in so izšle iz
domišljije avtorja, a jih je ta za-
vrgel, ker mu niso dopustile, da
bi njihove zgodbe privedel do
konca, ker so prehude (mati
ostane po smrti moža sama s tre-
mi otroki, zato je starejša hči pri-
morana iti v bordel Madame Pa-
ce, tam ima oče skoraj spolni od-
nos s pastorko, ki jo je sicer “za-
lezoval” že kot otroka, starejši sin
je izgubljen, mlajši se ustreli,
najmlajša hčerka pa utone v do-
mačem ribniku). Zdaj tavajo v
upanju, da bodo končno našle
avtorja, ki bo to besedilo do-
končal, tako da bi uprizoril nji-
hove tragične izkušnje in jih
morda celo tudi zapisal. Režiser-
ju se ideja zdi dobra in povabi
svoje igralce, naj zaigrajo vloge
teh dramskih oseb, a tu se vse za-
Sicer pa se obtožbe in protiob-
tožbe v sedanjih napetih poli-
tičnih razmerah in odnosih
kar vrstijo. SDS zahteva, da
premier Marjan Šarec prekliče
svoje domnevno lažnive izja-
ve o financiranju občil
Janševe stranke iz Madžarske.
Če tega ne bo storil, bo Slo-
venska demokratska stranka
premiera tožila. Vsaj tako izja-
vlja. O SDS in Janezu Janši naj
bi na TV Slovenija lažnivo go-
voril tudi Rudi Rizman, prvo-
podpisani v javnem pismu 75
intelektualcev in akademikov,
v katerem izražajo zaskrblje-
nost zaradi dogovorov o
Janševi novi koaliciji. Tudi
njega naj bi SDS tožila.
V Sloveniji v sedanjem
občutljivem političnem ob-
dobju grozijo politikom, novi-
narjem, tudi tistim s politične
levice, bralcem Demokracije,
pa tudi znanim osebam iz ci-
vilnodružbenih organizacij in
ustanov. Zaradi slabega
vzdušja in kaotičnih razmer v
družbi in politiki je pridobilo
pomembnost in aktualnost
Pastirsko pismo slovenskih
škofov za postni čas 2020. V
njem beremo tudi naslednje:
“Nemalokrat se upravičeno
pritožujemo nad slabimi raz-
merami v državi. Ni prav, če
rečemo, da se ne da ničesar
narediti, in ostanemo doma,
ko pride trenutek volitev ali
drugega glasovanja. Če bi
pred tridesetimi leti tako rav-
nali, ne bi dosegli vsega tiste-
ga, na kar smo danes ponosni.
Sedaj bi lahko bilo
marsikaj bolje, ka-
kor je, če bi z večjim
žarom, dejavnostjo,
odgovornostjo in
enotnostjo nadalje-
vali našo skupno
pot v demokratično
Slovenijo. Tedaj bi
tudi krščanska vera
in Cerkev ne bili več
izključevani”.
Seveda nočemo, da
bi bilo utemeljeno,
kar trdijo v tedniku
Demokracija, “da je
politična levica arhitekt zla, in
če bo treba za ohranitev njene
oblasti, bodo uničili tudi
državo”. Zaskrbljenost pov-
zroča tudi, kar v komentarju z
naslovom Sveta vojna proti
SDS, objavljenem v omenje-
nem tedniku, domnevata ozi-
roma predvidevata novinar
Gašper Blažič in novinarka Pe-
tra Janša. Sprašujeta se, “ali
bodo morebitni novi vladi in
koaliciji sledile demonstraci-
je? Javnost bo tedaj že dovolj
lomi. Osebe brez avtorja ne
sprejmejo igre gledaliških igral-
cev, ker se v njej ne prepoznava-
jo, njihove drame le-ti ne znajo
in ne zmorejo uprizoriti, ker ne
zmorejo prikazati tragike njiho-
vega resničnega življenja. Kaj pa
je sploh resnično življenje? Vse
je relativno. Večkrat to, kar se zdi
resnično, je lahko iluzija, in na-
sprotno. Dramske osebe, ki so
sad domišljije avtorja, vseskozi
trdijo, da je njihovo življenje re-
snično, in v tem je tudi njihova
tragedija, ker so kot “literarni li-
ki” večne. Oni so sami bivajoča
zgodba, ki se venomer ponavlja,
so bolj resnični od resničnih.
Igralci in režiserji pa imajo vse
skupaj za fikcijo, iluzijo. Tako
vsakdo vidi svojo resničnost in
med njimi ne pride do spojitve.
Prav to tragiko in preplet obeh
zgodb je režiser Magelli skušal
prikazati tudi kot zgodbo našega
življenja in naših vlog v njem. V
skladu s to vizijo je dramaturški
lok pomenljivo napela Željka
Udovičić Pleština. Režiserjevo vi-
zijo je podkrepil scenograf Lo-
renco Banci, skupaj z Vasjo Ko-
kelj tudi avtor scenske poslikave
in kiparskega dela. V prvem delu
je scenograf zamejil del odra z
nekakšnim mrežastim zastorom.
Na njem so se izredno učinkovi-
to in v skrivnostni osvetlitvi (Sa-
mo Oblokar) zarisovale na videu
(svetovalec za video pro-
jekcijo Valentin Pavlin, ki
je z Blažem Valičem po-
skrbel za snemanje in
montažo videa) projekcije
prihajajočih dramskih
oseb (avtor videa Blaž Va-
lič), ki iščejo avtorja, kar
stopnjuje napetost njiho-
vega skrivnostnega priho-
da na oder. Na tej mrežasti
podlagi se prikazujejo tudi
povečani obrazi igralcev,
ki vadijo z režiserjem in
preostalimi gledališkimi
delavci. V začetku gledalca
spravi v neko čudno nela-
godje, v katerem je slutiti,
da se bo zgodilo nekaj ne-
navadnega, tudi zavijajoč
veter. Potem pa na-
raščajočo dramatično na-
petost poudarja tudi gla-
sba (Ivanka Mazurkijevič in Da-
mir Martinović Mrle).
V drami Šest oseb išče avtorja je
ločnico med dvema svetovoma,
“fikcijo”, ki jo predstavljajo
dramske osebe, ki iščejo avtorja,
in “realnostjo” z igralci, režiser-
jem, zgovorno začrtal tudi kostu-
mograf Leo Kulaš, ki si je za asi-
stentko izbral Nevenko To-
mašević, nekdanjo vodjo šivil-
jskega oddelka SNG Nova Gori-
ca. Osebe je oblekel v črnino in
pri tem uporabil papir. Nihče bi
si ne predstavljal, da je čipkasta
obleka, ki jo nosi Urška Taufer v
vlogi Deklice v drugem delu
predstave iz papirja! Preostali
“realni” liki (igralci, režiser...) so
oblečeni v sodobne obleke.
V odrski postavitvi Paola Magel-
lija je prišla močno do izraza
sporočilna nota, da resničnost in
fikcija ostaneta vsaka na svojem
bregu. Tako si stojita nasproti
forma in življenje samo. Večna
dilema ostaja, kaj je resničnost
in kaj fikcija. Prav to je osvetlila
novogoriška uprizoritev, ki je v
svoji sporočilnosti zelo močna,
trpka. Nedvomno je k temu bi-
stveno prispevala silna interpre-
tativna moč vseh izvajalcev
predstave, ki so izredno intenziv-
no in z natančnim, filigranskim
študijem opisali psihološko stan-
je likov, še predvsem “oseb, ki
iščejo avtorja”, in stopnjujoče
prikazali njihovo tragedijo in s
tem tudi tragedijo našega časa,
ki s sodobnim vzporednim sve-
tom na spletu sploh ne ve več,
kje se konča virtualni in kje se
začne resnični svet. Meja med
iluzijo in resničnostjo se zabri-
suje, vedno na škodo resnice. Ze-
lo “realni” in mojstrsko izrisani
pa so vsi kompleksni dramski li-
ki, ki nastopajo v drami Šest oseb
išče avtorja. Tako so “realne like”
odigrali Kristijan Guček
(Režiser), Marjuta Slamič (Prva
igralka), Gorazd Jakomini (Prvi
igralec), Andrijana Boškovska
Batič k. g.  (Druga igralka) Žiga
Udir (Mlad igralec), Jakob Šfili-
goj k. g.  (Drugi mlad igralec) in
Brane Grubar k. g.  (Inspicient)
pa še Blaž Valič, intenzivno dra-
matične, dušo parajoče dramske
osebe, ki iščejo avtorja, pa Mat-
jaž Tribušon k. g.  (Oče), Arna
Hadžialjević (Pastorka) Helena
Peršuh (Mati), Andrej Zalesjak v
alternaciji z Matijom Ruplom
(Sin), ki sta zaigrala tudi Dečka,
in Urška Taufer (Deklica) ter Ana
Facchini v vlogi Madame Pace.
Iva Koršič
Dr. Edi Gobec iz ZDA o značaju in ravnanju Slovencev  
Ali je boljša vladna koalicija ali predčasne volitve?
prevarana, zmanipulirana, da
bo pripravljena na udeležbo
na morebitnih množičnih de-
monstracijah. Na ulicah in
trgih bo nenadoma kup mla-
dih ljudi, ki se bodo čutili
ogrožene, ker jim menda po-
divjani Orban -Janševi kapita-
listični fašisti hočejo vzeti še
tisto malo, kar imajo. Lahko
bi se zgodil tudi kakšen krvav
incident”.
Seveda gre le za domneve,
ugibanja in pričakovanja, kar
vse je v demokratični državi
utemeljeno in dovoljeno.
V Sloveniji se mnogi ljudje,
tudi izvedenci, pogosto
sprašujejo, zakaj in od kod
ravnodušnost javnosti ob to-
likšnih stiskah in krivicah, ki
jih oblastniki in najrazličnejši
odločevalci povzročajo t. i.
navadnim ljudem. Naš ame-
riški rojak dr. Edi Gobec, pu-
blicist in narodni delavec, Slo-
vence takole ocenjuje: “Slo-
vence razvrščam v dve skupi-
ni. V eni so omahljivci, ki se
včasih tudi navdušijo. Vendar
se hitro ustrašijo težav in
žrtev. Dvome izražajo z bese-
do ampak, ki jo kar naprej po-
navljajo. Druga skupina Slo-
vencev pa soodloča na volit-
vah, kjer volijo najbolj pošte-
ne, zmožne in rodoljubne
kandidate, vztrajno spremin-
jajo na bolje sebe, svoje okol-
je, svoj slovenski narod, in
včasih celo širši svet. Delujejo
zlasti sedaj, ko gre za preživet-
je in lepšo prihodnost Slove-
nije”.
Marijan Drobež
Matjaž Tribušon, Arna Hadžialjević, Andrej Zalesjak, Helena Peršuh, Urška
Taufer; foto SNG Nova Gorica/Peter Uhan
Dr. Edi Gobec
Aktualno27. februarja 202014
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in
po svetu ter Dežela Furlanija Julijska krajina po DZ št. 26/2007.
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek za založništvo po zakonu št. 198/2016 in zakonskem odloku
70/2017 (prej zakon št. 250/1990). Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 25. februarja 2020, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (280)Erika Brajnik
Kako krepimo oči v naturopatski
optiki (3)
Za obolele oči je dobrodošlo spiranje očesa s
kamiličnim čajem. Oko krepi tudi sveža korenika
kolmeža; zmeljemo jo, sok pa
stisnemo na zaprto oko, pustimo
učinkovati kratek čas in speremo
z mrzlo vodo.
Ko skrbimo za oko, ne smemo
pozabiti na pH ust, ta je za zdravje
očesa ključen. Naša slina mora
biti bazična, pH med 6 in 7, ko je
kisla (na primer ko imamo veliko
kariesa ali veliko aft), je pH ust
kisel, pri refleksu se dogaja isto.
Takrat se v požiralniku naselijo
patogeni mikroorganizmi, med katerimi tudi kandida.
V tem primeru ošibi celoten predel telesa, in ker
imamo oči na glavi tako kot usta, svetujem za
naturopatsko krepitev telesa vedno tudi mazanje
probiotika po zobeh. Kapsulo odpremo in jo
namažemo po zobeh zvečer, ko smo si že umili zobe.
Pred spanjem. Tako bo pH ust pravilen, saj se prebava
začne v ustih. Kakršno koli težavo moramo zatreti na
samem začetku! Vedeti moramo, da je največ
patogenih mikroorganizmov v nosu in grlu!
Naturopatska kura krepitve telesa zajema 2 meseca
prehrane, samomasaže in dovajanja dobrih bakterij
v usta za vzdrževanje pravilnega pH
ust.
Primer naturopatskega jedilnika, ki
krepi oko:
Zajtrk: Borovnice in jabolka za zajtrk
s proseno kašo in cimetom, cikorija
Malica: Jajca
Kosilo: Riž s koromačem, stročji fižol,
rdeča pesa in sveža riba, radič in fižol
Malica: Smuti iz korenčka in
koromača
Večerja: Enolončnica (bučke, koromač, brokoli, blitva,
stročji fižol, fižol)
Veliko krepčilo za oči je smetlika (Euphrasia); iz nje v
homeopatiji izdelujejo odlične kapljice, ki pomirijo
vneto in razdraženo oko, celo krepijo ga.
Iščimo zdravje!
www. saeka. si
Pri mnogih
evropskih naro-
dih, prav tako
kot pri nas,
praznovanje
rojstnega dne
nekoč sploh ni
bilo v navadi,
pomemben
praznik v življenju posameznika pa je bil god, ki
je imel posebno tradicijo tako v mestih kot na
podeželju. Govorimo o eni izmed najstarejših na-
vad, ki je tesno vezana tudi na duhovno oz. ver-
sko sfero človeka. Godovanje so poznali že La-
tinci, saj je Cicero uvedel koncept “dies onoma-
stica” - zgodovinarji celo trdijo, da je bil praznik
skupen skoraj vsem
evropskim kulturam,
vezan na lastno ime po-
sameznika, običajno se
je zgodil enkrat letno in
je bil spomin na rojstvo.
Danes pojmujemo god
kot katoliški praznik oz.
osebni praznik na dan,
ko nas cerkveni koledar
spominja na svetnika,
po katerem nosimo
ime. Nekdaj je bila
namreč navada, da so
dete krstili z imenom
svetnika, čigar god je bil
najbližji dnevu rojstva, po starih pojmovanjih pa
sta bili za vsakim imenom skriti tudi simbolika
in posebna moč. Cerkev je, s kanonizacijo tisočih
mučencev in svetnikov, vernikom nudila vzore
številnih in različnih načinov dobrega življenja,
posnemanja Jezusa Kristusa, tako da v družinah
sploh ni bilo nenavadno, da so novorojenčku iz-
brali ime ne samo glede na datum rojstva, tem-
več tudi na podlagi lika, značaja določenega svet-
nika.
Po krščanski tradiciji so svetniki tudi zavetniki
držav, mest, narodov, poklicev - nanje se verniki
obračajo s prošnjami in molitvijo. O vsakem svet-
niku na koledarju poznamo življenje in značil-
nosti in tudi kmečka tradicija je povezana z nje-
govim imenom in letnim časom, v katerem je
čaščen. V preteklosti so na primer povezovali
začetek “kmečkega leta” s 17. januarjem, dne-
vom, ko goduje sveti Anton Puščavnik, kmečko
leto pa se je končalo z godom svetega Martina -
11. novembra. Praznovanje svetega Antona je po-
menilo konec obdobja dolgih noči in začetek
svetlobe, prebujanja zemlje, preroda narave. Člo-
vek je že od nekdaj zaznamoval ta dan z različni-
mi obredi in praznovanji. Med našimi ljudmi je
bil sv. Anton izredno priljubljen svetnik: za svo-
jega zavetnika ga častijo kmetje, živinorejci, svin-
jski pastirji, obrtniki, mesarji, gasilci, peki, nanj
so se verniki obračali v primeru kožnih bolezni
in pri zastrupitvah.
Anton se je rodil leta 251 v Srednjem Egiptu. Po
smrti premožnih staršev je imetje razdal revežem
in šel v puščavo, kjer so ga obiskovali drugi
puščavski očetje in tudi mnogi ljudje iz mest, ki
so pri njem iskali nasvete in ozdravljenje. V zad-
njih letih svojega življenja je delal tudi veliko
čudežev. Anton velja za očeta meništva, umetniki
ga upodabljajo kot starčka s palico in knjigo;
včasih nosi palico v obliki črke T, t. i. Antonov
križ, na njej pa ima navezan zvonček, pogosto
stoji ob njem prašiček. Sv. Anton Puščavnik je
priprošnjik še posebno za zdravje živine, zato je
bila zelo razširjena navada, da so kmetje na nje-
gov god prinesli v cerkev v dar in k blagoslovu
prašičje krače, pleča in klobase. V kmečkem svetu
so obstajali številni običaji, tradicije in obredi,
povezani z likom svetega Antona. Upodobljen je
bil na podobicah in koledarjih, s katerih so se
kmetje in drugi ljudje na vaseh naučili marsikaj,
tudi osnovnih pojmov agronomije, zgodovine
in književnosti. V preteklosti je te koledarje žup-
nik delil v cerkvi na dan, posvečen svetniku, 17.
januarja, kmetje so jih nato obešali v hlevih ali
na kuhinjska vrata. Podoba svetnika se je večkrat
pojavljala tudi na številnih predmetih iz kmečke-
ga sveta, kot so vozovi in drugo orodje. Na god
svetega Antona je potekal tudi tradicionalni bla-
goslov domačih
živali, ki so dobile ti-
stega dne več hrane:
morale so biti čiste
in kmetje jih niso
smeli uporabljati za
prevažanje pridelka
ali za delo na poljih.
Tisto noč nihče ni
smel biti ob živalih,
saj so kmetje verjeli,
da bodo spregovori-
le in, kdorkoli bo
slišal njihove bese-
de, bo tvegal življen-
je.
Tudi moja nona Antonija, Tončka, je rada praz-
novala svoj god. Tudi njo so domači, sorodniki,
prijatelji in znanci na ta dan obiskovali na nje-
nem domu. Slavljenki so voščili in ji večkrat pri-
nesli manjše darilo. Včasih sta prišla na obisk tu-
di sorodnika iz Hrpelj pri Kozini; oba sta delala
v tamkajšnji tovarni steklenih izdelkov, tako da
sta ji večkrat prinesla v dar kako vazo ali ko-
zarčke. Navadno sta se najprej zadržala pri se-
strični, v predelu vasi Ustje, ki se še danes ime-
nuje Brith, saj je bil nekoč na tistem kraju, ob
cerkvici svetega Janeza, stari “britof” - pokopa-
lišče. V času, ko sta bila pri sorodnici, je nona na
hitro pripravila nekaj za pod zob. Ob tako po-
membni priložnosti, kot je bil njen god, je na-
vadno ocvrla štravbe, ki jih nekoč niso jedli samo
za pust, ampak ob vseh pomembnih praznikih,
še posebno za god!
VZHAJANE ŠTRAVBE
Sestavine:
600 g moke, 200 g smetane za kuhanje, 100 g
sladkorja, 30 g kvasa, 50 ml mleka, 2 žlici žganja,
ščep soli, naribana limonina lupina, vanilija, 100
g mletega sladkorja za posipanje, maščoba za
cvrtje (svinjska mast ali olje).
Priprava:
Kvas raztopimo v mleku in dodamo žlico slad-
korja. V večji skledi stepemo jajca, nato dodamo
sol, sladkor, smetano, žganje, vanilijo in limoni-
no lupino. Dodamo vzhajan kvas in moko. Za-
mesimo mehko testo in ga pustimo vzhajati 30
minut na toplem. Na pomokani mizi testo raz-
valjamo na debelino enega centimetra. V večjem
loncu segrejemo olje, testo razrežemo na pravo-
kotnike in na vsakem naredimo dve zarezi, da
dobimo tri trake, ki se na konceh še držijo skupaj.
Trake prepletemo po želji in jih damo v vroče ol-
je. Štravbe cvremo do zlatorjave barve, ocvrte da-
mo na kuhinjski papir, da odstranimo odvečno
maščobo. Še vroče potresemo z mletim sladkor-
jem. Bog žegnaj!
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (72) Peta številka mladinske revije Galeb v š. l. 2019/2020   
Pripovedi in pesmice za
male in velike bralce
  egava petarda, ki jo je nari-
sala Lisa Emili, četrtošolka
OŠ Josip Jurčič iz Devina,
na naslovnici januarske številke
Galeba vabi, naj veselo vkoraka-
mo v novo leto, ki naj bo čim bolj
srečno, a tudi poučno. Da bo ta-
ko, bo gotovo prispeval tudi Ga-
leb s svojimi lepimi pesmicami
in zanimivimi zgodbami, ki jih je
tudi tokrat veliko.
Iz mestnega doma pobegli maček
Rdeči Blisk, o katerem piše Eveli-
na Umek ob ilustracijah Žive Pa-
hor, se je na ogledu živalskega
vrta s pogumno miško Miss Nero
pobliže srečal s svojim ve-
ličastnim sorodnikom, azijskim
levom. Miška ga je poučila, da je
to ogrožena vrsta, ker so jih ljudje
preveč pobijali. Tudi
slonico je spoznal.
S trobcem mu
je pomagala
na svoj hrbet,
a čuvaj je
Rdečega Bliska
opazil, zato je
maček zbežal
iz ograde.
Miška
Frančiška iz-
pod peresa
Darinke
Kobal je spet
izgubila varni do-
mek in zato se je na-
potila proti vasi. Tam je stala
tudi stara hiša z veliko kletjo, v
kateri je bilo polno dobrot: krom-
pir, korenje, pesa... Vso zimo bi
lahko preživela v njej... Prizor v
kleti je vabljivo naturalistično ilu-
strirala Katerina Kalc. Mali Emil
v pripovedi Neli K. Filipić, ob ilu-
stracijah Ane Zavadlav, je želel
razveseliti babico, ki se je spom-
nila na ledene rože, in najljubšo
mamino orhidejo spravil v zam-
rzovalnik... Časovni stroj je zve-
davega Marka tokrat odnesel v l.
1940 naravnost na dvorišče hiše,
kjer je stanoval Neil Armstrong,
kasnejši prvi človek na Luni!
Marko in njegov časovni stroj
vselej predstavljata bralcem
kakšno pomembno osebnost iz
zgodovine človeštva. Zgodbo v
nadaljevanjih piše Maja Furman,
Anja Držanič pa jo likovno
opremlja. V temačni zgodbi Li-
sičja luna so uročeni otroci-živali
skušali ponoči pobegniti iz čarov-
ničinega tabora, a so se zjutraj za-
vedeli, da so hodili v krogu.
Prečudne dogodivščine piše
Š Maša Ogrizek, v nič kaj prijetnosivino ilustracije ovija Tina Do-brajc. V živalski šoli je bilo pouka
konec in živalice so se odločile za
novo igrico, pri kateri je Lisička
Bela doživela prav posebno pu-
stolovščino... Ob prikupnih ilu-
stracijah močnih barv Štefana
Turka je povest napisala Helena
Jovanovič.
Pogumen list Jesenček je končno
dospel do kraljestva Zime in jo
povprašal, ali bi lahko nasledila
jesen v njegovih krajih, saj je prav
zaradi te naloge odšel na pot. Pri-
vlačna ilustracija spremlja pripo-
ved Natalie Šimunović. Poleg
omenjenih zgodb v nadaljevan-
jih, ob katerih se bodo
bralci odpeljali v svet
domišlji-
je, so tudi v ja-
nuarskem Galebu
bolj “strokovni prispevki”, ki so
lepo dopolnilo učnih ur naravo-
slovja in splošne kulture. Tak je
opis breze, ki se na severu Evrope
širi vse do tja, kjer gozd prehaja v
tundro. “Z vitkim, belim deblom
in nežnim, šelestečim listjem, ki
se na jesen odene v barvo zlata,
je breza med drevesi prava lepo-
tica”. Za simbol lepote in žensko-
sti so jo imela že v prastarih časih
severna ljudstva, npr. Slovani,
Germani... Da bi bila letina čim
boljša, so vtikali brezove veje v
preorane njive, za varnost in
srečo pa v strehe hiš, da bi bila
živina zdrava, so jih polagali na
hlevski prag. Zanimiv zapis je
izšel izpod peresa Jureta Jakoba.
Sloko brezino deblo je ilustrirala
Anja Jerčič Jakob. Klarisa M. Jo-
vanović ob zvestem ilustratorju
Štefanu Turku objavlja besedne
zveze, s katerimi je slovenski jezik
zelo bogat. Tokrat se je ustavila
pri besedi vrata in omenila, da le-
ta rade volje odpremo koledni-
kom, ki se v zadnjih letih spet po-
javljajo v naših vaseh. Ni pa lepo,
če nekomu “zapremo vrata pred
nosom”, tudi “pokazati vrata” ni
najlepše, če pa hočemo kaj do-
seči, moramo “poiskati prava vra-
ta”, nekateri pa srečo najdejo
zmeraj, saj vstopajo vedno “skozi
stranska vrata”. Zanimiva je tudi
druga jezikovna rubrika, Soimen-
jaki, ki jo piše Darinka Kobal, du-
hovito pa likovno opremlja Ivana
Soban. Za pravilno izražanje v
slovenščini so nedvomno zelo
dragoceni zapisi Matejke Grgič z
naslovom --- Po slovensko ---. Z
ilustratorko Chiaro Sepin jemlje
tokrat v pretres glagol
smučati in vse, kar se tiče
smučanja, tako bodo mali
smučarji svoje dogo-
divščine z za-
sneženih poljan pri-
povedovali z ustrez-
nimi besedami.
Miška in medved v
stripu Majde Koren
in Bojana Jurca se v
telovadnici preiz-
kušata v gimna-
stiki. Otroci bo-
do našli pri-
ložene pravil-
ne izraze za
razna
telo-
vadna
orodja.
Značilnosti
“spiderma-
na med živalmi”, močerada, opi-
suje Marjeta Zorec ob natančnih
ilustracijah Katerine Kalc.
Kako pa deluje čistilni servis, se v
verzih sprašuje Majda Artač Stur-
man ob zelo zgovorni ilustraciji
Žive Pahor. Kaj se je zgodilo trem
malim zajčkom, ki jim je mamica
dala denar za hude čase, bodo
bralci odkrili v pesmici Tine Ar-
nuš Pupis. Ajlin Visintin je ilustri-
rala zajčje mladičke.
Kako lahko krog, ki simbolizira
popolnost, harmonijo, upora-
bljamo v umetnosti, razlaga Jasna
Merku'.
V januarski številki so še Vaje za
koncentracijo in sprostitev (Ester
Derganc in Chiara Sepin) in Ga-
lebov kviz.
Galebu so šolarji kot vedno po-
slali lepe risbice raznolikih vse-
bin.
IK
Aktualno 27. februarja 2020 15
Čut za skupnost v samoti Idrske doline 
Cerkev, ki jo požira robida
  spremembah in časih,
ki so povsem drugačni,
ljudje radi govorijo.
Predvsem vsi tisti, ki radi sprem-
ljajo življenje z globoko filozof-
sko analizo, ki pa, bodimo odkri-
ti, ne sloni vedno na trdnih, kon-
kretnih temeljih. O spremembah
v družbenih odnosih beremo in
slišimo veliko. O tem, da izginja
družina, da živimo vse bolj osam-
ljeni, da postajamo individuali-
sti.
Ne vem, ali naj verjamem. Veli-
kokrat so teorije same sebi na-
men. Res je, da imamo vse manj
časa za družabno življenje, kar
nam še preostane prostih trenut-
kov, pa nam jih kradejo računal-
niki in pametni telefoni …
A vendar, prepričana sem, da se
človeško bistvo ne spreminja ve-
liko. Družabna bitja smo, kot vsa
ostala bitja na tem svetu, od trav
in cvetja in rastlin pa do najbolj
razvitih štirinožcev, in hlepimo
po tem, da se razmnožujemo in
puščamo za seboj naslednike.
Živimo, da smo z ljudmi, da deli-
mo z njimi trenutke, da gradimo
skupaj. Pa četudi po spletu. Način
se spreminja, vsebina ne. Ljudje
smo tu, na tej zemlji, zato da smo
skupaj, da smo skupnost.
Skupnost. Pripadnost. Zavetje
skupine. To iščemo še vedno in
prepričana sem, da bo tako osta-
lo, dokler bo obstajalo človeštvo.
V nas je želja po skupini, solidar-
nosti, po sebi enakih. Vsi čutimo
potrebo, da se istovetimo s sočlo-
vekom. Nekateri znanstveniki to
razlagajo tako, da nas imenujejo
krdelna bitja. Nekako kot psi ali
volkovi.
Skupnost velikokrat pogrešam.
O Težko mi je brez nje. Iščem jo, kotjo iščemo vsi. Iščem pripadnost.Identiteto. Ker bežim pred tisto
morečo, ustrahujočo osamljeno-
stjo, pred negotovostjo in ranlji-
vostjo nepripadnosti. Iščem to,
kar smo nekdaj imenovali soli-
darnost.
Skupnost sem začutila zadnjič na
dnu tiste doline, kjer sem doma.
Vsakič, ko sem se peljala mimo
Britofa v Brda ali Soško dolino,
sem z grenkobo v srcu opazovala,
kako robida prerašča cerkvico v
Čubcih. Skoraj videti je ni več na
vzpetini pod vasjo. To je ena iz-
med številnih votivnih cerkva v
cvetoči gotiki, ki so ponos Be-
nečije, delo škofjeloških moj-
strov. Ljudem zgornje Idrske do-
line veliko pomeni. To so kraji,
kjer ni interneta, kjer mobilni te-
lefon težko lovi signal in kjer je
volk edini sosed, lisica pa nado-
mešča poštarja. No, tako pravijo
na slovenski strani Idrije, pri nas
še lisice ni, pošta prihaja le tu in
tam z enotedenskimi presledki.
Med zelenjem in vodami, ki
rišejo slapove in barvita korita,
teče življenje v pozabljeni dolini
mirno in tiho. V samoti, ki je
včasih tako gosta, da si človek
težko utira pot skoznjo. Gostilne
tu dolgo ni bilo, pred nekaj leti
so jo spet odprli v Britofu, v nek-
danji karavli, a čez teden je za-
prta. Cerkev ostaja edino stičišče,
kraj, kjer se ljudje med drugim tu-
di shajajo, kjer so lahko skupaj,
da si stisnejo roko, da po maši po-
kramljajo. Nekajkrat na leto seve-
da, ker sem gor v samoto ne pri-
haja rad niti menih s Stare Gore.
Pa vendar, celo mene na cerkvico
z gotskimi okenci, skozi katere
pronica modrina Idrske doline,
vežejo številni lepi spomini: na
lanski Božič, denimo, ko smo tu
pričakali polnoč; ne bom nikoli
pozabila objemov in besed pod
zvezdnatim nebom doline, ki se
končuje pod Kolovratom. Ni mi
bilo težko odzvati se povabilu
naše Claudie, ki mi je že mesec
prej povedala, da bodo na fe-
bruarsko nedeljo krajani osamlje-
nih vasic na desnem bregu Idrije
skupaj počistili breg pod cerkvi-
co.
Vstala sem zgodaj. Sonce se je še
obotavljalo za Korado in zunaj je
bilo pošteno mraz, ko sem v
očetovem delovnem kombinezo-
nu, odkar živim tu v Benečiji, ga
pogostokrat uporabljam, spravila
v nahrbtnik vrtne škarje, grablje
in rokavice ter se po odsluženi
strmi cesti spustila k reki in nato
navzgor, proti Salamantom. Tam
me je čakala jutranja kava.
Pri Claudii, skoraj vsi jo poznajo
po njenih verzih v domačem be-
neškem narečju, ki govorijo o
Idriji in o časih, ki jih ni več, je
vedno prijetno in toplo. Kamnita
domačija, ki jo zapira visok zid,
podoben našim kraškim, je gra-
jena zato, da v svoj objem spreje-
ma ljudi in jih poseda za “špar-
gert”, za okno, ki gleda na Idrijo
in na zelene grebene. Tako hišo
pogrešam. Hišo z dušo, s prete-
klostjo, z odprtim naročjem in
ognjem, ki gostoljubno prasketa.
S Claudio spijeva kavo in si pove-
va, kaj je novega. Še drugi priha-
jajo. Občutek imam, da smo drug
drugega pogrešali. V teh zakotnih
beneških vaseh živi po ena,
kvečjemu dve družini. Samota
duši, grabi, neizprosna je. In rav-
no zato skušajo ljudje živeti sku-
paj. Kar se da. Pomagajo si pri
košnji, pri izkopavanju krompir-
ja, pri živini, ki je tu bolj za okras
in za družbo, predvsem pa zaradi
travnikov, ki jim gozd ne priza-
naša več. Pomagajo si, tako kot
nekoč. Meni se zdi lepo in never-
jetno. Meni, ki sem rojena v me-
stu, kjer je človek sočloveku tu-
jec.
Sešli smo se navsezgodaj, a sonce
je zdaj že visoko. Pomagam na-
krmiti konje, toplo je že. Še nekaj
vil gre v avto, čeprav težko, ker je
to meščanska limuzina, ki nima
kaj iskati na makadamskih cestah
in v blatu.
Odpeljemo se v Čubce. Čeprav je
februar, je že prijetno toplo, na
strmem pobočju je že slišati mo-
torne kosilnice. Tisti, ki imamo
samo ročno orodje, bomo do-
končali delo. Poprimem, zaradi
strmine me kar bolijo kolena, a
prijetno je, ko se veselimo vsake-
ga počiščenega metra. Klepetamo
o vsem, počasi spoznavam ljudi
iz svoje doline. In njih naveza-
nost na kraje, ki počasi, neusta-
vljivo umirajo. Čeprav so prekra-
sni. Umirajo zaradi pomanjkanja
vsake infrastrukture, zaradi po-
manjkanja vsega. A mi gremo na-
prej. Čeprav boleče zaznavam, da
smo že vnaprej nemočni po-
raženci pred robido in gozdom,
ki požrešno goltata to, kar so bile
nekoč njive in vasi. Da bi pred
divjim zelenjem ubranili vsaj cer-
kev, so prišli čisto vsi. Starejši,
otroci, mladina. Tisti, ki imajo tu
korenine, a zaradi službe in
udobnosti živijo v Špetru ali
Čedadu. In jaz, ki sem se v to do-
lino samo zaljubila, najprej v do-
lino, nato v ljudi. In vem, da bom
zaradi njih ostala. In v robidi
morda bom še sama pognala ko-
renine. Ko gledam, kako z rokami
čistijo prst in rijejo korenike bo-
deče nadlege, začutim zagnanost,
odločnost, pogum. Kjer samote
ni, smo ljudje veliko bolj osam-
ljeni. Tam, kjer se prerivamo po
ulicah, prodajalnah, trgovskih
središčih. Tam, kjer nas nič več
ne veže. Ker imamo vse. Tu ljudi
vežejo dolina, pripadnost, obup.
A iz njih se rojeva solidarnost, ki
je krasna. Solidarnost, ki je skoraj
nihče več ne pozna. Tisti, ki zara-
di fizičnih težav ne morejo po-
magati, prinašajo kavo, čaj, vino.
Neštetokrat odložimo srpe, škarje
in grablje in smo potem skupaj.
Pod tisto cerkvico, kjer se je ne-
koč ob tej uri, na ta dan maševa-
lo. Danes pa rase robida in poz-
vanja tišina. Mi se ne damo.
Čeprav nas je malo. Vsako leto
manj. A smo. Ne počutim se tuj-
ca, čeprav vem, da sem. Z nežno-
stjo jemljem nasmehe med dlani,
čutim vez, ki nastaja na pobočju
med trnjem, ko rijem po zemlji,
grabim in režem. Počasi postajam
del te zadnje, verjetno že izgublje-
ne bitke. Teh utripov, ki kljubu-
jejo koncu... Jacopo je najmlajši
med nami, a najbolj zagnan. Sre-
di robide, zemlje in odpadkov je
našel stare kamnite stopnice, ki
so verjetno vodile iz cerkve proti
dolini. Z golimi rokami jih čisti.
Poglej..., mi pravi. Upam in
čutim, da bo on ostal. Ko ga gle-
dam, kako suh in droben poma-
ga odraslim, čutim, da ima tu ko-
renine. In zaslutim ponos najsta-
rejših, ki s srpom in jezo podirajo
grmovje. Če bo Jacopo ostal, bo
ostalo življenje. Mladost med ro-
bido.
Moram v Špeter zaradi delovnih
obveznosti. Ko me pozdravljajo,
me ima, da bi ostala. Prepolna
vsega sem, ko se vozim proti Pra-
potnemu, proti Furlanski nižini.
Prepolna pripadnosti, solidarno-
sti. Prepolna čustev, na katera
smo že pozabili.
Na poti srečam kolesarje v sve-
tlih, barvnih kombinezonih, z
modnimi naočniki, na gorskih
kolesih, za katera so plačali ti-
sočake. Ne vedo, kam bi šli. Vem,
da ne vidijo doline. Pritisnem na
plin. To je svet, v katerem se ne
prepoznam več. Morda se nikoli
nisem, če sem že pristala tu, v eni
najbolj divjih in samotnih dolin.
Dva svetova. Eden izginja, druge-
ga je vse preveč. In z njim samote,
ki kot robida izpodjeda človeka.
Suzi Pertot
Nestrpnost tudi na domačih igriščih
Protislovenska žaljivka je trenerja
Mladosti stala stolček
  ogodek je imel v naši jav-
nosti velik odmev. Slo-
venski obračun v nogo-
metni prvi amaterski ligi v Dober-
dobu med Mladostjo in bazovsko
Zarjo. Napet derbi, razgrete glave,
mestoma živahna izmenjava
mnenj med igralci na zelenici, pa
tudi med možmi na klopeh. Tre-
ner domačih, Gradežan Mauro Pi-
natti, je nekdanjega predsednika
in zdaj spremljevalca Zarje Roberta
Franca opsoval z izrazom “s'cia-
vo”. Psovko je slišal marsikdo, na-
posled pa je sredi tedna po seji
glavnega odbora uprava dober-
dobskega kluba kljub opravičilu
trenerja, ki je dejanje obžaloval,
sklenila Pinattija odsloviti.
Na tekmi, ki je bila, kot kaže, vse
drugo kot športni praznik, se je
zgodilo tudi marsikaj drugega. Iz
domačega tabora so krivili goste,
da so po porazu z 2: 1 v garderobi
pustili nered in povzročili gmotno
D škodo. Mastnih besed z obeh stra-ni je med dvobojem in po njempadlo nič koliko, kar se sicer v to-
vrstnih živčnih obračunih včasih
zgodi. Zgodijo se tudi, čeprav se ne
bi smele, žaljivke z rasističnim
predznakom. Ko prihaja do tega,
praviloma žalijo iz tabora večin-
skega društva člane ekipe sloven-
ske manjšine, tokrat pa je “s'ciavo”
priletel iz ust trenerja slovenskega
društva. Nenavadno, čeprav se je
tudi to v zgodovini že pripetilo,
čeravno seveda ne prav pogosto.
Kdor kot trener, igralec, športni de-
lavec prestopi prag kluba, ki je
odraz naše skupnosti, bi moral ve-
deti (oziroma bi mu morali pove-
dati), kje je, kakšne so tu vsebine,
vrednote, kaj pravi društveni sta-
tut itd. Zdaj že nekdanji trener
Mladosti trdi, da dobro pozna in
spoštuje specifiko slovenskega
športa in da ima tudi sam sloven-
ske korenine. Ob opravičilu priza-
detim je priznal, da je bil izbruh
pač posledica besednega spora in
splošne živčnosti ob napetem do-
gajanju.
Na teh stolpcih bi nikogar ne ob-
sojali oziroma ocenjevali, kdo je
prav postopal in kdo ne. Številni
se strinjajo z ukrepom odbora Mla-
dosti, nekateri pravijo, da so preti-
ravali, saj bi lahko bila z opra-
vičilom in obžalovanjem storjene-
ga s strani dotičnega zgodba lahko
končana. Predsednik doberdob-
skega kluba Nordio Gergolet in so-
delavci so pač zavzeli določeno
stališče, glave niso potisnili v pesek
in so dosledno sprejeli odločitev,
ki je bila zagotovo boleča. Njihovo
držo in sklep je treba spoštovati.
Tudi figure trenerja Pinattija bi ne
obravnavali kot absolutno zlo.
Nedvomno je zgrešil in zdaj
plačuje posledice svojega dejanja.
Sam pravi, da je bil kaznovan ne-
sorazmerno strogo. Ponavljamo,
da do incidentov na tekmovališčih
pač od časa do časa prihaja,
večkrat so izpadi tudi posledica
grobosti, izzivanja, provokacij. No-
vica pa je v tej zgodbi menda prav
ta, da je društvo zavzelo določeno
pozicijo in brezkompromisno
ukrepalo, kar se do zdaj v tovrstnih
primerih ni dogajalo.
Naj pripišemo, da je v dneh po od-
slovitvi uprava Mladosti za novega
trenerja imenovala Maria Ada-
miča, pri nas priznanega nogo-
metnega strokovnjaka in pedago-
ga, ki je med drugim tudi selektor
reprezentance Slovencev v Italiji.
HC
   igrovcem in čla-
nom Jugoslovan-
skega odbora iz Ita-
lije v Egiptu, ki so se borili za
osvoboditev Primorske izpod
fašizma, je povojna oblast
očitala, da so se fašizmu uprli
desetletja pred komunisti in da
so bili zagovorniki zahodnih
zaveznikov”.
Organizatorjem srečanja je žal
zaradi tehnične okvare uspelo
prikazati le del dragocenega fil-
ma, ki ga je v Palestini junija l.
1942 posnel časnikarjev oče.
Bil je to čas, ko se je general
Draža Mihajlović, ki so ga za-
hodni zavezniki podpirali, bo-
ril proti okupatorskim silam
“T osi. Ob omembi zasluge, ki joNOB ima za premik ob koncuvojne meje proti zahodu, je
gost srečanja zatrdil, da so na
osnovi pričevanja nemškega
poveljnika v Rižarni zadnje štiri
mesece vojne gospodovali
fašisti.
V končnici svojega izvajanja je
Rudolf izpostavil nekatera dej-
stva, o katerih italijanska poli-
tika ob dnevu spomina molči:
v Istro je z Apeninskega polo-
toka v času fašizma prišlo 50 ti-
soč Italijanov, ki so ob koncu
vojne bili obravnavani kot be-
gunci. Po vojni je Beograd
izročil Rimu seznam s 1.200
italijanskimi vojnimi zločinci,
od katerih se ni nihče za-
govarjal pred sodnikom,
nasprotno, država jih je
celo nagradila; poročilo
mešane slovensko-itali-
janske zgodovinske komisije
ostaja v Italiji neznano.
V razpravi so poslušalci izrazili
zaskrbljenost zaradi vsakolet-
nega čedalje dolgotrajnejšega
širjenja nestrpnosti in pretira-
vanj ob dnevu spomina.
“Večkrat ponovljene laži posta-
jajo resnica”, je ugotavljal Ru-
dolf. Napetost in sovraštvo,
žrtev katerih je v prvi vrsti slo-
venska manjšina, narašča.
Naj ob koncu omenimo, da bo-
do boljunski srenjaši v kratkem
tudi pobudniki postavitve tla-
kovcev spomina, ki bodo opo-
zarjali na žrtev vseh tistih, ki se
ob koncu vojne iz taborišč niso
vrnili živi domov.
Z 12. strani
Boljunski odgovor lažem ...
OŠ O. Župančič / Dan kulture malo drugače
Obisk mlade igralke
Patrizie Jurinčič Finžgar
  b slovenskem kulturnem
dnevu je na OŠ Oton
Župančič v Gorici prišla
na obisk gledališka igralka Patrizia
Jurinčič Finžgar, članica igralskega
ansambla SNG Nova Gorica. Ju-
rinčičeva se je rodila leta 1990 v
Trstu in je pogosto sodelovala s
Slovenskim stalnim gledališčem.
Prejela je skupinsko študentsko
Prešernovo nagrado, pa tudi na-
grado amadeo za najboljšo pred-
stavo na mednarodnem festivalu
v Zagrebu in Šeligovo nagrado. Že
med študijem na AGRFT je sode-
lovala z Mestnim gledališčem lju-
O bljanskim in Lutkovnim gleda-liščem Ljubljana. Leta 2016 je pre-jela Borštnikovo nagrado za mla-
do igralko 2016 za vlogo Hane v
uprizoritvi Dogodek v mestu Gogi
(SSG Trst in Glasbena matica).
Učencem prvih in drugih razre-
dov je predstavila igralski poklic
in jih navdušila z raznimi igrami
za razvijanje domišljije in gleda-
liških spretnosti. Otrokom je
skušala predstaviti take igre in teh-
nike, ki omogočajo angažiranost
in osebno svobodo, ki sta potrebni
za doživljanje in dramsko igro. V
domišljiji ustvarjati situacijo in v
njej igrati vlogo je izredna iz-
kušnja, neke vrste oddih od svoje-
ga jaza in rutine vsakdanjega
življenja. S povečanjem zmožnosti
doživljanja v igri prebudimo tudi
neizmerne osebnostne zmogljivo-
sti. Poklicna igralka je pokazala,
da, kdorkoli želi, lahko igra na
odru, in verjetno je to, kar imenu-
jemo nadarjenost, preprosto večja
osebna zmožnost doživljanja.
Doživljanje pa je “prehajanje” v
okolje, biti celotno povezani z
njim: razumsko, telesno, intuitiv-
no.
Učenci tretjih, četrtih in petih ra-
zredov so igralki pripravili inter-
vju. Iz tega so spoznali njeno oseb-
nost, življenje in delo. Finžgarjeva
je ob koncu interpretirala pesnitev
Franceta Prešerna Povodni mož iz
gledališke predstave Prosto po
Prešernu.
Karlo Nanut
Aktualno27. februarja 202016
S 1. strani
Svetal zgled ...
  il je namreč eden tistih ve-
likih primorskih duhovni-
kov, ki so krščanstvo živeli
dejavno, zato ni naključje, da je
v reviji Ognjišče uvedel poleg po-
sebne rubrike, v kateri je predsta-
vljal “preizkušane sestre in brate”
in zanje tudi prvi organiziral ro-
manje na Brezje, tudi zametek
današnje dobrodelne Karitas, kar
je bil Predal dobrote. Nekdanja
socialistična oblast ni pustila
Cerkvi, da bi se ukvarjala z do-
brodelnostjo, a msgr. Bole je
vztrajal in bil je tudi prvi direktor
te dobrodelne organizacije.
Kdor je msgr. Franca Boleta spoz-
nal v začetku sedemdesetih let
prejšnjega stoletja ali še prej, je v
njem videl predvsem duhovnika,
ki se je zavedal pomena tiska,
krščanske vere, dostojanstva kri-
stjana v javnosti, ki mu jo je nek-
danja oblast odrekala in mu jo
odrekajo na Slovenskem še danes
nekateri.
Vztrajal je vedno, začel s Farnim
Ognjiščem, nadaljeval z
Ognjiščem, začel z radiom
Ognjišče v majhnih prostorih v
Kopru, nato v Ljubljani, vedno je
vztrajal, žal mu niso dovolili, da
bi lahko zaživela televizija, TV3,
ki jo je bil prisiljen prodati. Na-
sledniki nekdanje socialistične
oblasti so mu na vse načine
oteževali delo, dokler jim ni
uspelo, televizije ni smel naredi-
ti, postaviti na noge. Žal, ker bi
njegova televizija danes pomeni-
la gotovo obogatitev pluralnosti
na Slovenskem. Tudi ta poraz je
sprejel dostojanstveno in se po-
svetil pomladitvi tako uredništva
revije in založbe kot radia
Ognjišče.
Pogrebno mašo je v stolnici vodil
koprski škof dr. Jurij Bizjak, so-
maševali so še trije slovenski
škofje in več kot šestdeset duhov-
nikov, med njimi so bili tudi du-
hovniki z našega območja,
predvsem pa je bilo pri maši ve-
liko prijateljev, sodelavcev, sorod-
nikov, vernikov, ki so se tako po-
klonili velikemu duhovniku in
časnikarju, pel je stolni zbor, ki
so mu pomagali sodelavci radia
in revije Ognjišče.
Msgr. Franca Boleta, “legende”,
kot smo ga radi imenovali prija-
telji časnikarji, se bomo spomin-
jali z veseljem in toplino, predv-
sem pa bomo z vsakodnevnim
delom skušali slediti njegovemu
več kot petinpetdesetletnemu de-
lu, ki ga je opravljal vedno z op-
timizmom, veseljem, ponižno-
stjo in v službi Resnice.
Na pogrebu so mu svojo hva-
ležnost pokazali vsi, zato je v
imenu vseh najprej pogrebno
mašo uvedel njegov naslednik,
odgovorni urednik Ognjišča
mag. Božo Rustja z besedami:
“Gospod, rekel si mi, naj grem.
Pripravljen naj bom na veselje in
na trpljenje …, toda naj ne zau-
pam vase, ampak vate”. Tako se
začenja novomašno geslo msgr.
Franca Boleta. Zvest temu geslu
se je v torek pripravljen odpravil
še na zadnjo pot, na pot v Očeto-
vo hišo. Vse, ki ste prišli na nje-
gov pogreb, lepo pozdravljam.
Prisrčno se vam zahvaljujem za
vašo navzočnost pri pogrebni
maši, s katero se bomo Bogu zah-
valili za vse darove, s katerimi ga
je obdaril. Ti darovi, ki jih je “oče
urednik” velikodušno dal v
službo Cerkvi, so nam bili zna-
menje Božje naklonjenosti in lju-
bezni. Gospoda bomo prosili, naj
mu bo milostljiv sodnik in naj ga
ljubeče sprejme v svoje Očetov-
sko naročje, nam pa naj da moči,
da bomo na mestu, kjer smo,
pričevali za Gospodovo ime”.
B Nagovor koprskega škofa dr. Ju-rija Bizjaka objavljamo v celoti:“Dragi bratje škofje, duhovniki
in diakoni, redovniki in redovni-
ce, bratje in sestre verniki,
prisrčno pozdravljeni vsi zbrani
tu v koprski stolnici in vsi, ki
naše sveto opravilo spremljate po
valovih radia Ognjišče: Milost
vam in mir!
Naš brat Franc je dopolnil svoje
dni in gospodar življenja ga je
poklical k sebi v večno domovi-
no. Zbrali smo se, da zanj daru-
jemo sveto mašo in zanj molimo,
da se od njega poslovimo in nje-
govo telo položimo k večnemu
počitku.
Gospe Lei, sestri pokojnega Fran-
ca, in vsem njegovim sorodni-
kom, vsem njegovim sodelav-
cem in podpornikom, njegovim
prijateljem in spremljevalcem
izražam ob njegovem odhodu
iskreno sočutje in globoko sožal-
je. Brez dvoma lahko rečemo, da
je s svojimi mnogimi talenti in s
svojim privlačnim značajem, ki
ga je sprejel in gojil, bil pravi
osvajalec človeških duš in ugra-
bitelj ljudskih src!
'Kakor sonce vzide na enem kon-
cu neba in na njegovem drugem
koncu spet zaide in se pred nje-
govim žarom nič ne more skriti'
(Ps 19,7), tako je v veličastnem
loku pretekel svojo življenjsko
pot tudi naš oče Franc in tudi
pred njegovim žarom se na svetu
nič ni moglo skriti: tudi njegovo
sonce je vzhajalo nad hudobni-
mi in dobrimi, nad pravičnimi
in krivičnimi (Mt 5,45).
Njegovo poslanstvo in njegovo
življenjsko delo lahko na kratko
označimo kot trojno oznanje-
vanje: s pisano in tiskano besedo,
z govorjeno in živo besedo, z de-
javno in uresničeno besedo!
S pisano in tiskano besedo. Slav-
ni Gutenberg je leta 1451 pred-
stavil prvi poskus tiskanja Svete-
ga pisma z besedami: 'Bog trpi,
ker je velika množica tistih, ki se
jih sveta Beseda ne more dotak-
niti. Resnica je vklenjena v ma-
jhno število rokopisov, ki zakle-
pajo zaklade. Prelomimo pečat,
ki jih veže, dajmo krila resnici'!
Nekaj podobnega je sredi šestde-
setih let prejšnjega stoletja
začutil oče Franc in skupaj z
očetom Bojanom in očetom Sil-
vestrom ter drugimi sodelavci
sklenil: prelomimo pečat zatrto-
sti in utesnjenosti in dajmo krila
resnici! Dajmo krila župnijskim
oznanilom in župnijskim do-
mačim ognjiščem, dajmo krila
mladini in mladinskim skupi-
nam, dajmo krila veroučnim
skupinam in počitniškim pohod-
nikom in kopalcem. Duh, ki ve-
je, kjer hoče, naj razpiha vonjave
Cerkve in cerkvenega življenja,
naj preplavi srca mladih in odra-
slih, naj odpihne strah in zagren-
jenost in naj kot bližajoči se silni
vihar novih binkošti napolni vso
deželo in vsa njena srca! In na-
stalo je najprej Farno Ognjišče,
ki je hitro preraslo v mladinsko
revijo Ognjišče in končno v za-
ložbo Ognjišče. Pisatelji in pesni-
ki in prevajalci in uredniki so se
vrgli na delo in število pisnega
gradiva je raslo kot gobe po dežju
in naklade in zbirke so hitro
začele presegati vsa pričakovanja
in vsa načrtovanja. Tudi o očetu
Francu bi lahko rekli, kakor pravi
evangelist: 'Ko bi se vse to popi-
salo vsako posebej, mislim, da bi
ves svet ne obsegel knjig, ki bi jih
bilo treba napisati'!  (Jn 21,25).
Z govorjeno in živo besedo. Tako
govori psalmist Asaf: 'Poslušaj,
moje ljudstvo, moj nauk, nagnite
svoja ušesa k besedam mojih ust!
Odprl bom svoja usta za modre
izreke, oznanil bom skrivnosti
starodavnih časov'!  (Ps 78,1-2).
Tudi naš oče Franc je sredi devet-
desetih let prejšnjega stoletja
odprl svoja usta in začel oznan-
jati skrivnosti starodavnih časov.
Spomnil se je, da v veroizpovedi
molimo, kako Sveti Duh ni pisal,
ampak je govoril po prerokih, in
je ustanovil Radio Ognjišče.
Poučen o nebeškem kraljestvu je
res bil podoben tudi 'hišnemu
gospodarju, ki prinaša iz svojega
zaklada novo in staro' (Mt
13,52), novi radio je pa s svojo
bližino in svežino hitro osvojil
srca poslušalcev in v njihova do-
movanja prinašal prijeten vonj
svojih oddaj. Drugi vatikanski
koncil nam naroča, naj skrbimo,
da bomo kvas sveta in kot kristja-
ni navzoči v vseh zemeljskih
stvarnostih in dejavnostih. Radio
Ognjišče je vsa leta svojega ob-
stoja in delovanja takšen kvas v
naši družbi. S celotnim svojim
sporedom, s svojim odnosom do
poslušalcev in do sveta, do
države in do Cerkve, do člo-
veških in krščanskih vrednot, ki
jih brani, z glasbo, ki jo predvaja,
s pogovori, ki jih pripravlja, s pre-
našanjem obredov in različnih
verskih in drugih prireditev, z
ocenami in presojami, ki jih
izraža, je sol in kvas v Cerkvi in v
družbi na Slovenskem.
Z dejavno in uresničeno besedo.
V govoru na gori nam Gospod
naroča: 'Tako naj sveti vaša luč
pred ljudmi, da bodo videli vaša
dobra dela in slavili vašega
Očeta, ki je v nebesih'!  (Mt
5,16). To naročilo je pravilno ra-
zumel in ga vzel zares tudi naš
oče Franc. Septembra leta 1967
je v reviji Ognjišče začel dobro-
delno rubriko Predal dobrote, ki
je želela pomagati ljudem v vseh
različnih stiskah in se je hitro ra-
zrasla in obogatila še pod drugi-
mi nazivi ter se ob osamosvojitvi
preimenovala v Slovensko Kari-
tas; oče Franc je bil imenovan za
njenega prvega direktorja. Med
najbolj znane karitativne dejav-
nosti spada tudi njegova skrb za
invalide in bolnike, ki jih je obi-
skoval in jih predstavljal v reviji
Ognjišče. Leta 1969 je organiziral
prvo romanje bolnikov in inva-
lidov ter ostarelih na Brezje, ki je
z leti prešlo v nacionalno roman-
je bolnikov in invalidov. Prav ta-
ko je vsem znana njegova velika
ljubezen do misijonarjev in nje-
gova stalna skrb zanje v njihovih
potrebah in preizkušnjah.
Iz vsega svojega srca je ljubil
Ognjišče in Škofijo, še posebej pa
obe skupnosti na Ognjišču in na
Škofiji v Kopru. Večkrat je verjet-
no malo za šalo, malo zares rad
dejal, da ga 'nije majka rodila, ki
bi njega spravil iz njegove hiše',
ki jo je s tolikšno ljubeznijo pri-
slonil na škofijo in v njej prebival
in ustvarjal. In takšen svoj načrt
je tudi uresničil. Ko je uvidel, da
ga moči zapuščajo in da obe hiši
skupaj ne bosta več v stanju, da
bi zanj ustrezno poskrbeli, se je
rajši kot na katero koli drugo
vmesno postajo odpeljal narav-
nost na zadnjo in končno posta-
jo, v nebeško prestolnico Jeruza-
lem, v prestolnico nebeškega mi-
ru. In zdaj nas vse veselo gleda
dol z balkona Očetove hiše: Naj
počiva v miru in naj se spočije od
svojega truda in naj gredo z njim
vsa njegova dobra dela!  (Raz
14,13). – Amen.
Pred pogrebno svečanostjo so
prebrali tudi življenjepis msgr.
Franceta Boleta.
Msgr. Franc Bole (1932–2020)
Franc Bole se je rodil 9. avgusta
1932 v Koritnicah pri Knežaku.
Rad se je spominjal otroštva, ki
ga je preživel skupaj z bratom in
dvema sestrama, zlasti pa staršev,
in vedno je povedal, da jima je
hvaležen, da so mu dali dobro
krščansko vzgojo, podprto z
osebnim zgledom. V Knežaku je
obiskoval osnovno šolo, ki je bila
v italijanščini, prav tako tudi ka-
sneje, v času vojne, ko je študij-
sko pot nadaljeval v malem se-
menišču na Reki. Po vojni je štu-
diral v na novo ustanovljenem
semenišču v Pazinu, ker je do-
končno dozorela tudi njegova
odločitev za duhovniški poklic.
Vpisal se je na Teološko fakulteto
v Ljubljani, kjer je v resnici imel
prvič predavanja v domačem,
slovenskem jeziku. Študij je vzel
resno, posebej ga je pritegnila fi-
lozofija, navdušenje za socialno
dejavnost Cerkve pa je utrjevalo
njegovo pripadnost Cerkvi in od-
piralo pot kasnejšemu duhov-
niškemu delovanju. Ob študiju je
Franc z drugimi bogoslovci ved-
no veliko snoval in svoje pobude
so uspeli tudi uresničiti: prevedli
in pripravili so nekaj manjših
knjig, ki so jih razmnožili na ci-
klostil. Iz časa bogoslovnega štu-
dija so znani njegovi “štoparski”
teološki pohodi po Franciji, ki je
imela takrat najbolj sodoben in
prodoren verski tisk, ki ga je v
polnih kovčkih nosil domov z
mislijo, da mu bo prišlo prav pri
bodočem pastoralnem delu.
Večkrat je povedal, da si je kot
bogoslovec predstavljal, da bo
“en župnik na eni župniji” in da
bi bil srečen, če bi imel: “en mo-
tor, pisalni stroj in dober tranzi-
stor”.
Po končanem študiju teologije je
leta 1958 postal duhovnik. Novo
mašo je imel v Postojni, kamor
se je njegova družina medtem
preselila. Postojna je bila tudi
kraj njegove prve duhovniške
službe. Postojnska leta so vedno
ostala v njegovem srcu kot “prva
ljubezen” in vedno se je rad spo-
minjal teh sedmih let dela z mla-
dino. V Postojni je, skupaj s kole-
gom Bojanom iz Kopra, na Veli-
ko noč leta 1965 začel izdajati list
Farno Ognjišče. Jeseni istega leta
ga je škof Janez Jenko premestil
na obalo, za župnijskega upravi-
telja v Bertoke in Sveti Anton ter
kot urednika Ognjišča, ki je ne-
pričakovano postajalo vedno
večje. Zato ga je škof kmalu ra-
zrešil upravljanja župnije Berto-
ki, da se povsem posveti urejanju
Ognjišča, ki se je odprlo v širši
slovenski prostor, v Bertokih pa
je potem kot duhovni pomočnik
deloval še veliko let. Od leta 2006
pa je bil duhovni pomočnik v
župniji Koper-stolnica. Krog bral-
cev mesečnika Ognjišče se je sko-
zi leta hitro širil, poleg mesečni-
ka pa so začeli izdajati tudi knji-
ge. Franc Bole je tako postal oče
urednik in v okviru urejanja re-
vije je razvil vrsto dobrodelnih,
človekoljubnih in karitativnih
pobud.
Iz povezovanja z bolniki, ki jih je
urednik oče Franc Bole obiskoval
in v vsaki številki Ognjišča enega
predstavil, je nastala pobuda za
romanje bolnikov in invalidov
na Brezje. Prvo je bilo avgusta
1969, kmalu je preraslo v narod-
no romanje bolnikov. Septembra
leta 1967 je začel v Ognjišču do-
brodelno rubriko Poštni predal
dobrote. Z zbranimi sredstvi je
urednik želel pomagati ljudem v
stiski. To je tedanje oblastnike
motilo, ker so videli v tem orga-
nizirano karitativno delovanje
Cerkve, ki je bilo tedaj v Sloveniji
prepovedano. Kljub oviranju s
strani oblasti je ta pomoč, glede
na zmožnosti, živela še naprej in
pomenila zametke Karitas, ki je
zaživela leta 1990 kot Slovenska
Karitas in urednik Ognjišča Franc
Bole je bil med njenimi ustano-
vitelji in do leta 1993 njen prvi
direktor.
Pomembna pridobitev za Cerkev
na Slovenskem, sad prizadevanj
Franca Boleta, je radio Ognjišče,
ki se je prvič oglasil iz koprskega
studia 6. junija 1994, iz studia v
Ljubljani pa 28. novembra istega
leta. Pot do tega je bila dolga in
naporna, a za Franca Boleta ni bi-
lo nič pretežko; tudi peš obisk
oddajnika na hribu v nedeljskih
čevljih, če je bilo treba. Vsebin-
ska zasnova radia Ognjišče se je
poslušalcem hitro priljubila in
mnogi od njih ga velikodušno
podpirajo kot Prijatelji radia
Ognjišče.
V dobri veri je zastavil in peljal
tudi projekte, ki kdaj niso bili ta-
ko uspešni, kljub porazom je
ostal vedrega obraza in z zaupan-
jem in v veri nadaljeval svojo pot.
Franc Bole je bil član Mednarod-
nega združenja katoliškega tiska
in Evropskega združenja krščan-
skih radiev. Zaradi svojega priza-
devanja, da bi Cerkev imela svoje
medije, in zaradi oznanjevanja v
njih je postal večkrat tarča napa-
dov in preganjanj socialistične
oblasti. Poleg tega, da je bil ob-
sojen zaradi karitativne dejavno-
sti, je bil obsojen zaradi članka v
Ognjišču, a bil na drugi stopnji
oproščen. Leta 1960 je bil še kot
župnijski upravitelj v Postojni ob-
sojen na zaporno kazen 15 dni,
ki jo je prestal v Kopru.
Leta 1985 ga je papež Janez Pavel
II. odlikoval z nazivom monsin-
jor. Po demokratizaciji pa je pre-
jel tudi več cerkvenih in družbe-
nih odlikovanj: Slovenska ško-
fovska konferenca mu je podelila
Odličje svetega Cirila in Metoda
(1993), Občina Koper Nagrado
15. maj (1997), Revija Naša žena
priznanje Ljudje odprtih rok
(1999), za svoje založniško dejav-
nost pa je leta 2005 prejel
Schwentnerjevo nagrado. 30. ok-
tobra 2013 ga je predsednik re-
publike Borut Pahor odlikoval z
redom za zasluge, leta 2018 pa je
prejel častno priznanje Boruta
Meška za življenjsko delo, ki ga
podeljuje Združenje novinarjev
in publicistov (ZNP).
Direktor revije in založbe
Ognjišče Miha Turk je vidno gan-
jen spregovoril v imenu sodelav-
cev radia in revije:
“Dragi oče Franc!
V imenu vseh, ki smo te poznali
in srečavali, v imenu sorodnikov
in posebej v imenu vseh nas tvo-
jih sodelavcev na Ognjišču in Ra-
diu Ognjišče bi se ti radi zahvalili
za vse dobro, kar si storil za nas,
nam osebno, pa tudi za Cerkev
na Slovenskem in slovenski na-
rod!
Hvala, da si svoje sanje: “en mo-
tor, pisalni stroj in dober tranzi-
stor” kmalu spremenil:
- motor si kmalu nadomestil z av-
tomobilom, ki pa je bil le orodje,
da si kot duhovnik lahko prišel
do ljudi, jim pomagal, lajšal nji-
hove stiske in jim oznanjal in pri-
našal Odrešenika Jezusa Kristu-
sa!
- pisalni stroj si nadomestil z za-
ložbo, ki je s 645 izdajami me-
sečnika in številnimi knjigami
pomagala in pomaga generaci-
jam v njihovi človeški in duhov-
ni rasti in dozorevanju!
- in tranzistor si nadomestil z ra-
dijsko postajo, ki po svojih valo-
vih v slovenske domove, v do-
movini in po svetu, tudi sta-
rejšim in osamljenim, prinaša to-
plo slovensko besedo, besede
spodbude, besede o Bogu in
Božjo Besedo in tolažbo!
Oče Franc, v imenu nas vseh,
tvojih najožjih sodelavcev, s ka-
terimi si se vsak dan srečeval, in
mojem osebnem imenu …
Živeli smo skupaj, skoraj kot
družina. In kot v vsaki človeški
družini je bilo vsega; veliko lepe-
ga, veselja, heca in smeha, pa
kdaj tudi kakšna trpka beseda,
kakšno dejanje, za katerega nam
je žal. Karkoli je bilo narobe, pro-
sim odpuščanja! Smo te pa imeli
radi in vemo, da si nas tudi ti
imel rad, in kar je največ: spreje-
mal si nas take, kakršni smo.
Hvala!
Hvala vsem, ki ste se v teh dneh
spomnili očeta Franca, ki ste izra-
zili sožalje in ki ste se danes ude-
ležili slovesa”!
Od msgr. Boleta se je v stolnici
poslovil tudi direktor Karitas
mag. Cveto Uršič, nato so krsto s
telesom pokojnega prepeljali na
koprsko pokopališče, kjer je po-
kopan v družbi pokojnih duhov-
nikov.
Foto JMP
Foto JMP