184. številki
Ljibljaia, ? soboto 12. avgusta 1905
XXXVIII. leto.
|ffca> v»ak dan *ve6er, Izimai nedetie in eraanik«, t«r veba po pošti pr«Jemmn u avstro-ogrske deiele s« »• let« tb &, u mi i«t» 10 K, *» četrt lata 0 K 60 a, sa eu mesM t K 00 k. Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom u *»• <t« Si K. aa pol leta 11 K, la četrt leta 6 K, aa en mete« t K. Kdor hodi aam ponj, plača aa m leto it K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa m mete« * K «0 h. - Za tuje dežele toliko več, kolikor anaSa poštnina. — Ha aaročb« brea istodobno vpošujatve naročnine »• no oaira. — Za oznanila so plačajo od petorostopno petlt-*rato po 11 a, čo ao ao oananilo tiaka enkrat, pe 10 h, če ae dvakrat, in po 8 h, č« ■« tiska trikrat ali večkrat. — Dopta« iaj |«e hvele frankovati. — Bokopiii ae no vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo Jo v Knaflevih alioah it. 6, rs aieer aredniStvo v 1. nadatropja, apravnifitve pa v pritličja. — Upravništvn naj it blagoTOl^o poSiljati naročnino, reklamaotjo,
oananila, t j. administrativne stvari.
Slovenski Narod'1 telefon št. 34.
Posamezne Številke po lO h.
Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Drugo Ricmanje?
Naša duhovščina se že dolgo igra z ognjem in prav nič ne upošteva, da se pri ognju tudi lahko opeče.
V tem otiru bi bil lahko našim prešernim služabnikom božjim prav poučen zgled Ricmanje, kjer je iz neznatnega plamenčka preko noči nastal velik požar, ki ga še sedaj zaman gasita cerkev in država, dasi rabita v to vsemožne pomočke in se niti ne strašita v dosego svojega namena rabiti najgrša nasilstva.
Toda duhovniških krogov ni ta karakteristična afera, kakor se kaže, prav nič poučila; ostali so slepi in zdi se, da ne vidijo, da jadra njihova ladjica tik ob robu propada in da je treba le neznatnega vzroka, da zdrči t brszdno, ki zija pred njo.
Naš* duhovščina še vedno misli, da je slovenski nprod v celoti še zmerom tista nerazsodna in nesamostojna masa, kakor pred petdesetimi in sto leti, ko se ga j« lahko gnetlo kot testo, davilo in zatiralo in mu pilo kri in mozeg, no ca bi bilo pri njem opaziti le sence kakšnega odpora. Toda časi se spreminjajo. Tudi naš narod napreduje, dasi le polagoma, in dasi v obče ni lahko pristopen novim idejam in ga ni lahko pridobiti za kakoršenkoli odloei nastop, vendar se semtertja pojavi ▼ njem dokaj energije, ki kaže jasno, da je ludi naše ljudstvo že jelo kolikor toliko samostojno misliti in uvidevati, da se je treba otresti duhovniškega skrbstva, ako le-to po staje že preveč nadležno in nasilno.
Naša narodna masa se res še nahaja v nekem polsnu, v neki brezbrižni letargiji, toda včasih je treba samo neznatnih impulzov, da se vzbudi iz mrtvila ia razvije svojo uspavano energijo.
Taki slučaji se v zadnjem času množe in baš te dni se je dogodilo nekaj, kar jasno dokazuje, da je še v našem narodu dokaj samostojnosti in odločnosti, zlasti ako  se  ga za-
dene tam, kjer je v svojem konaer-vatizmu najbolj občutljiv.
V Št. Vidu pri Brdu je umrl beneficija! Ljudje so bili vajeni, hoditi po nedeljah in praznikih v domačo cerkev k službi božji. Po be-nefieiatovi smrt' jim je hcdil nekaj nedelj proti dobremu plačilu ozna-njevat besedo božjo pater iz Kamnika. In Šentv d *ani so živtli v strahu božjem, o vestno izpolnjevali posvetne in cerkvene zakone ter bili vdani in poslušni dušnim svojim pastirjem in namestnikom božjim.
I i zgodilo 89 je, da to ni bilo povolji domačemu župniku na Brdu, ki je zaželel, da naj dajejo njegove ovčice v h t. Vidu svojo volno njemu, ne pa »tujemu« patru iz Kamnika.
Nedelja je bila in možje St. Vidčani  so  bili  pobožno zbrani pri
več beseda božja, oznanjevana v domači cerkvi, samo služba božja na Brdu bi naj imela odslej veljavo?
Ne in ne! To ne more biti!
Tako so se mislili St. V'idčani in po dobrem proudarku sklenili — pasivno resistenco.
Bilo je »opravilo« v Št. Vidu, bilo je darovanje, a klopi so bile prazne, nekaj mladine je bilo pred altarjem in v zapuščenih cerkvenih klopeh je semtertja samevala kakšna stara Ženica.
In zopet je prišla nedelja in zopet so ubrano vabili zvonovi, kakor običajno k službi božji. In hiteli so ljudje trumoma, staro in mlado v cerkev, da je bil hipoma poln ponižen božji hram. Ko so izveneli zadnji zvoki zvonov, vabečih vernike k molitvi, s Btolpovih lin, je pa stopil  pred   žrtvenik — ne žup-
sveti maš', ki jo je daroval domači i ni k, ne duhovnik — marveč župnik. j domači   srenjeki   župan in
Pričela sa je prepoved, verniki : opravil po svo | e božjo službo, so hlastno slušali besedam propo- I ki je po cerkvenem obredu ni več vodnikovim in v cerkvi je zavladalo i hotel trpeti v šeatvidaki cerkvi do-sveto razpoloženje. A mahoma se je j rnači župnik.
polastil zbranih vernikov spkŠen ne- j Petje se je razlegalo po cerkvi mir in razburjenje, ko je župnik s j in goreče molitve ao kipele v nebo, prižnice s trdim glasom oznanil, da i pobužne in zbrane, fcakor morda nik-so ure božje službe v Št. Vidu štete i dar poprej. In ko je bila pobožnost in da bodo v bodoče morali St. Vid- j končana, je župan izpred oltarja s Čani hoditi v cerkev na Brdo; samo j sonornim glasom oznanil, da osta-enkrat še bo »opravilo« v Št Vidu j nejo Šentvtdčani v domači in ta dan bc tudi »cerkveno darova- | svoji cerkvi, da bodo odslej nje«, ki se ga naj verniki v < bilnem {opravljali sami božjo službo
j po svoje, da ne gredo na no-I ben način na Brdo in da se ! pod  nobenim  pogojem ne po-
številu, žrtvujoč bogate darove, zanesljivo udeleže.
Ljudstvo je glasne mrmralo in po končani maši dajalo glasno duška svojemu ogorčenju in svoji nevolji.
Od pamtiveka so hodili v domačo cerkev opravljat svoje verske dolžnost?, tu so bili krščeni, tu bo se perečili, tu se jih je poučevalo v verskih resnicah in tu so vsako nedeljo in praznik poslušali božjo besedo in pošteno so živeli, veBtno izpolnjujoč svoje državljanske in verske dolžnosti
kore župnikovi odredbi.
Ti izjavi se je enodušno pridružila vsa o b Ć » n a in jelo se je celo razmotrivati vprašanje, aku bi ne kazalo, cerkvene razmere popolnoma uravnati po riemanjskem vzoru.
Ne vemo sicer, kaj se je v tem oziru sklenil';, znano pa je nam, da je župnik na Brdu, čim je izvedel, kaj se je zgodilo, pohitel v skrbeh
Sedaj pa bi nakrat to ne bilo ' in strahu v Št. Vid ter St. Vidčane več dobro, sedaj bi  naj  tie veljala \ prosil za božjo voljo, da naj
odnehajo od svoje namere, obljubljajoč jim, da se jim izpolni vse, karkoli bi zahtevali.
Župnik je to pot naletel na gluha ušesa, če so se pa St. Vidčani tekom tedna morda dali z i omehčati, nam doslej še ni znano, toda naj bo že stvar kakorkoli, to je gotovo, da je vsa afera do pičioe slična riomanjski in da se lahko prav tako razvi je, kakor doli v k r š n i i s t r s k i v a s i, kiže leta in leta uspešno in z občudovanja vredno trdovratnostjo kljubuje posvetni in cerkveni oblasti.
Torej R cmanje v drugi izdaji na Kranjskem!
To je glasen memento naši du-hovščuii, naj nikar ne napenja preveč že itak dovolj napete strune, ker bi se lahko dogodilo, da bi nenadoma in nepričakovano počila.
Narod naš je konservativen, to je res, in se cia do neke m.-;- slepo voditi in izrabljati duhovniški kasti, toda posvečena gospoda naj pomni, da tli pod navidezno vdanostjo, ki jo goji naše ljudstvo napram sveče ni štvu, močna iskra nezadovoljstva s počenjanjem naših božjih namestnikov, in da se prav lahko zgodi, da se ta iskra razgori v nevaren požar, ako se bodo našli — podpihovalci in ako poklicani krogi ne bodo ob dvanajstih krenili na drugo, pravo pot!
V tem slučaju pa lahko OBtanejo pastirji brez ovac.
Prepričani smo sicer, da tudi ta svarilen izgled ne bo odprl oči Antonu Bonaventuri in njegovim podivjanim hlapcim, no, tem ugodneje s a nas, tembolj bo šla v klasje — naša pšenica!
Pisma iz Hrvatske.
Zagreb, 10. avgusta.
(Koalicija za  saborske  volitve. — Skupščina hrvatskih klerikalcev.)
Zdelo se je že, da so že spoznal: naši opozioijonalni politrfci vso važ-
noat sedanjega položaja in da se bodo potrudili, z združenim in krepkim udarcem razbiti vladno madjaronsko stranko kot glavno zapreko normalnemu razvoju našega naroda. Kazalo se je že, kakor da bi že uvidevali, da gube madjaroni tla izpod nog v Pešti in da bi bilo potreba porabiti to ugodno in redko priliko, da bi si priborili večino, ki bi z najdaleko-sežnejšim razširjenjem volilne pravice in drugih svoboščin za vedno zaprla vrata onim mamelukom, ki bodo na povelje kogarkoli vsekdar delovali proti interesom svojega naroda.
To vse se je zdelo, a v resnici se ni zgodilo.
Pretekli teden 3 t. m. je imelo samo pet odposlanoev opozicijonal-nih strank sejo in na ti seji se je konštatovalo, da ae ne more doseči koalicija hrvatske in srba ke o p o z i o i j e ia saborske volitve.
Priznavam: V tej vseobči zmedi n&ših političnih odtošajev, vzpričo toliko rekrimifiaoij z raznih strani je težko si ustvariti pravilno sodbo o vzrokih razpada jedva zasnovane koalicije.
Navilic temu hočem poskusiti, da izločim jedro in predeč na, kolikor mogoče kratko in razumljivo, vašim cenjenim čitateljem čudno kolebanje naših politikov.
Zanimivo je pred vsem, da se konštatuje, da je pogled na položaj v Ogrski razdelil vse naše stranke v dva tabora, toda ne, kakor bi se morda pričakovalo, v vladno stranko na eni, v opozicijo pa na drugi strani.
Madjaroni s svojo politiko pasivnosti so umeli, služeč Dunaju, pridobiti za svoje »stališče« tudi naše stare opozicijonalne stranke, prav gotovo pa one, ki jih samo »načelno« pobijajo, dejansko pa se Ž njimi strinjajo kar najbolje — frankovce in klerikalce.
Nasproti temu ostrogu so se uvrstili naprednjaki s srbsko opoii-cijo in z združen" hrvatsko opozi-
Ah, te noči...
Spisala Mara Ivanovna Tavčar. Ej, jaz ljubim jasne, svetle noči! Kako lepo je tavati v takih nočeh brez smotra, brez misli . . . Tam na jasnem azurju miglja na milijone demantnih zvezd, semintje se ena izmed njih utrne, pade s svojim žarom in izgine s hori-conta. Prav taka je tudi naša sreča: 8veti, pade, izgine.
Krasne so noči! Jaz jih ljubim in zato tavam v takih nočeh brez smotra, brez misli. Včasih srečam Člo veka, ki mi pogleda globoko v oči, gre mimo mene in se ozre za menoj. Ogib-ljem se ljudi, nočem jih srečavati.
Lepa noč je bila, hodila sem po cvetoči aleji. Lahni, opojni nočni vetrovi ao lebdeli, rožno-rdeče cvetje se je usipalo na moje rame, jaz pa sem bila vesela. Nasproti mi pride Človek raz-kuštranih las, nemih, topih oči, po obrazu razlit cinizem, neobrita brada, globoke zajede naaladnega uživanja, da skratka rečem: človek z ubito dušo.
„Čuj, kamo ideš," me pozdravi in pogleda, kakor bi mi hotel prodreti srce.
„V zvezdnato noč!u
Ha! Tudi jaz tavam v takih nočeh brez misli, brez smotra. Lepo je, rečem ti. Sedi sem k meni, povedati ti hočem povest, pri tem ne občuduj mojega obraza, da te ne premaga skušnjava, z; ikri j si oči.
Vidiš, dekle moje, jaz tavam zato po noči brez smotra, ker preživljam spomine brezzvezdnih noči. Ljubil sem deklico, ki je bila prav taka kakor ti, bujnega stasa, plavih oči in las. Jasne noči je ljubila in meni je ugajala. Srečala sva se, podala si roko molče, stopala naprej in si pripovedovala mladostne sanje. Ha! Ha 1 Njeni mladostni seni so bili krasni, njena povest čudovito lepa.
Ljubezen jo je rodila, ljubezen živila in rekla mi je, da hoče tudi v ljubezni umreti.
Moj mladostni sen ji je ugajal. Med mojim pripovedovanjem je zadrh-tela, položila roko okrog mojega vratu in me poljubila. Ha! Njeni objemi so bili tesni, poljubi sladki. Govoril sem ji:
»Hrepeneče   dekle  moje, zakaj
j drhtiš poleg mene? Poglej mi v moje j pijane oči in strah te bode. Zakaj skrivaš, jaz sem vedel, da bode tvojo dušo odela globoka žalost, hrepenela bodeš po človeku, ki naj te ubije v ljubezni. Karkoli doživiš, jaz te ne obsojam, moja sodba je v tem, da ti obrišem s čela znoj, da ti umirim razjarjene grude in da sem ves tvoj. V meni nekaj umira, ali je to moja vest ali spomin, ali jaz sam, tega ne vem. Zakopljiva spomine in aživajva. Ne popeljem te morda v Benetke, ali Petrograd, ali Pariz, ne, moji prsti ti dado nov, nepoznan svet in na tvojih grudih se bodem zamaknil. Vsak zlog, ki ti ga posvetim v medsebojnem črvljenju bo himna na tvojo odkritosrčnost in vsak vzklik aplavz mojih čuvate v v objet j u s tvojimi. Na mojo dušo lega globoko hrepenenje, daj, da se spoji s tvojim, da ne bo treba dveh smrti."
Tako sem ji govoril, moj glas se je tresel. Lepa je bila noč, lepi so spomini nanjo. Pa kaj govorim. Vesel sem, da sem te srečal v tej noči, vesel sem, da me poslušaš. Vedi, ono noč sem živel v svoji mladosti, kakor nocoj, ko vidim tebe. Povej mi i ti svojo po-
vest, da znova živim v sladkem spominu 1
Kaj hočem povedati? Moje življenje je dolga povest, ki nima začetka, ne konca. Povem ti, da sem stopala v življenje z jasnimi slikami v srcu, tam v belih oblakih pa sem si zidala krasne gradove.
Aj, takrat sem ljubila jasne solnčn^e dni. Ves svet je bil moj in jaz njegova. Zdelo se mi je, da cveto rože zbog mene, zbog moje lepe mladosti in da jaz živim zato, da se naslajam ob vonju pestrega cvetja. Solnce se je zrcalilo v kristalnem jezeru, na kojem so sanjali jasnobeli lotosi, moja duša pa je rajala radosti.
Pa vselilo se je v mojo dušo razočaranje, jasne slike so otemnele, zlati gradovi so se zrušili do tal. Sovražila sem svet, ljubila sem samotno sobico svojo. Tu je pisala moja roka, ker je bila vajena, moja duša ni čutila. Gledala sem skozi okno v brezkončno daljavo, ko jo so oklepale snežne gore! Jaz nisem marala zelenja, cvetja, ne jasnega neba. Moja ljubezen je tavala v temi in moje temno koprnenje se je vzpenjalo do viharnih oblakov. Vse
moje misli, žive sanje, vesti, radosti in tuge so bile zapisane na steni moje sobe in bala sem se, / da kdo pride v moj samotni stan in prečita temne povesti moje ljubezni. Moje srce je bilo obdano od bridkosti, razočaranja in obupa. Blodila sem po ulicah, moje srce ni našlo miru. Trudna in zmuČcna se napotim domov, odprem okno: krasna noč. Ajd v jasno noč. Blodi, tavaj v noči, gotovo najdeš — tešila. Od tedaj ljubim noč. Vse moje misli, vsa moja hrepenenja, vso mojo žalost, vsa veselja poznajo noči. Dnevi so presvetli. Noči so polujasne in te jaz ljubim. Zato ljubim noči, zato tavam v nočeh okoli, da preživljam spomine jasnih, solnčnih dni. Moja duša bi se rada povzpela do zlatega soluca, a se ne more, ker preveč ljubi — noči. Da, noči so jasne! So pa tudi temne, brezzvezdne in v takih nočeh ne vidiš, kje blodiš in če te zapelje temnica se kaj lahko pripeti, da padeš v blato in se v njem zadušiš.4* Moj znanec je vstal i jaz. Stopala sva po cvetoči aleji, rožnordeČe cvetje se je usipalo na moje rame, — na tla. Nalahno sem stopala, cvetja nisem hotela pohoditi. Moj znanec mi pravi:
eijo v Slavoniji v drugi tabor ter ai izbrati geslo: »Dol ■ madjaroni.«
Povsem je naravno, da vspričo take situvacije ni bilo mogoče doseči koalicije vseh onih elementov, ki imajo samo opoiicijonalni »program«
Zoper madjarone ae lahko zdru-iijo samo tisti, ki so jim v resnici nasprotni in ki smatrajo njihov pad kot conditio sine qua non našega narodnega življenja. Zato so hrvatski naprednjaki, ko so doŠli na pogajanja o volilni koaliciji, naglašali, da se koalirajo z vsemi opozicijo-naloi razen s frankovci in klerikalci, s katerimi se nečejo družiti tudi Srbi.
»Hrvatska stranka prava« ali bolje njen klub narodnih poslancev je pa osredotočil vse svoje delovanje na to, da zavaiuje mandate svojim članom.
Le-ti ne vidijo in ne slišijo ničesar drugega. Kakor bi se radi ze-dinili z naprednjaki in Srbi, ki odločujejo v marsikaterem okraja, vendar jim je težko, da bi se docela ločili od f>ankovcev in klerikalcev.
V »Hrvatski stranki prava« je mnogo elementov, ki se nagibljejo na frankovsko in klerikalno stran in teh se boja člani hrvatske stranke prava, da bi jim škodovali pri volitvah; za to si mislijo, da je najbolje, da jih s slogo privežejo na se in se s tem zmanjša njihova bojaželjnost proti »Hrvatski stranki prava.«
Zbog tega naziranja je nastal razdor pri seji dne 3. t. m. »Brez popov ne dosežemo ničesar«, je govoril »liberalec« dr. D er en čin; »brez frankovcev ne zmoremo ničesar«, je naglašsl dr. Haram b a š i ć.
Na to sta jim odgovorila naprednjaka dr. Lorković in d r. P o -t o 5 n j a k , d a se naprednjaki raje bore zajedno z o p o z i -cijonalnimi Srbi, kakor pa s fingirano opozicijo pod Frankovo in klerikalno zastavo
In   tako   se    bodo razvrstile stranke tudi pri bodočih volitvah.
No, »Hrvatski stranki prava« je navzlic temu mnogo ležeče na tem, da se vendarle še doseže koalicija vseh opozicionalnih strank, in dr. Ha racob&s ć izjavlja v včerajšnji »Narodni Obrani«, da bode njegova Btranka vnovič povabila vse hrvatske in srbske stranke na skupni sestanek; ako bi se tudi na tem se stanku ne dala doseči koalicija, bo »Hrvatska stranka prava« sklicala velik shod vseh uglednih brvatekih in srbskih opozicionalcev v Zagreb, da Be o tem vprašanju čuje tudi mnenje širših krogov, a ne samo voditeljev.
Več nego gotovo je, da bo ostala tudi ta akcija, ako se bo sploh uvedla,
brez kakršnegakoli uspeha.
* *
Skupščina naših klerikalcev dne 8. in 9. t. m. je uspela kla-vrneje, kakor si je to mogel misliti
B^^^=-----
„Zakaj ne stopaš po cvetju? Ako ga ga ne pohodiš ti, ali jaz, pohodi ga kdo drugi, vsekakor pa je divno hoditi po cvetju, kakor sem hodil jaz v onih mladih dneh. Ne izogibaj se poti, ki je posuta s cvetjem in, če nimaš v nočeh užitka zreti na zvezdnati azur, imaš ga v jutro, ko pada raz drevje rožno cvetje in ti ga pohodiš. Vedi, tvoja noga je vredna, da pohodi cvetje — tako in Bog s Teboj !u
Ostala sem sama. Na nebesnem svodu so ugaševale zvezde — tam za sinjimi gorami se je svitalo. Jaz pa sem hodila po cvetni poti ob bregu Save, koje valčki so šumeli tožno in žalostno pesem. Vzdihnila sem: „Sava, krasna Sava, zdiš se mi ogromna solza mojega naroda. Teci in pripoveduj povest iz našega ozemlja bratom Hrvatom, a kadar privališ vale svoje na iztočje, do svojega cilja, reci, da pozdravljam sobrate Srbe, da zanje Živim v velikem spominu."
Zvezde so ugasnile. Za gorami se je vzdigoval rdeči somrak, noč je ugaševala, spomini v moji daŠi so postajali veliki, mogočni in vzkliknila sem: „Prekrasne so noči!"
največji njihov sovrstnik. Leta 1900 se je prvi katoliški shod aavrlil res sijajno, a sedaj je bil sklican sesta-neh »katolikov«, ki bi imel ustvariti organisaoijo vsega »katoliškega hrvatskega naroda«, a na tem sestanku se je ibralo s vseh strani jedva 150 klerikalcev, izmed teh pa je bilo preko 100 župnikov, kaplanov in bogoalovoev. Kako to?
S I. katoličkim shodom je bila ozko spojena opoiioionalna mi sel; stari naši oposioionalni politiki s6 hoteli duhovščino izkoristiti proti Kbuenu, sato se tudi ni toliko opalilo klerikalno njegovo ozadje.
Ta sestanek se pa vrši pod tajnim protektoratom a onih gori« pod edinim geslom: »Dol s brezverci«.
Toda na te limaniee se pri nas ne da več ujeti mnogo ljudi, niti ne vseh duhovnikvo, vsaj danea  še ne.
Zianimivo je, da se klerikalci niso mogli na tem Bhodu postaviti niti z enim laiškim imenom iz vrst naše inteligence.
Naravnost žalostno je bilo, gledati te čudne stvore kot »branitelje sv. vere.« Silna deviza »vera v nevarnosti« ni mogla zbrati pod svoje okrilje več nego 150 ljudi in še ti, kako klavrne pestave so bile to!
Paradirali so edino s slovenskimi klerikalci dr. Krekom, Lampetom in Rožnikom. Ti so jim solili pamet, kako se naj izvede tudi pri nas gospodarska organizacija.
No, k sreči vidi hrvatski narod sadove in plodove njihove organizacije na Slovenskem in se bo vedel varovati takih osrečevateljev.
Ta shod je tudi zbeg tega tako slabo uspel, ker ste se med kleri kalci samimi zopet pojavili oni dve struji, o katerih sem že poročal. Ena izmed teh struj je namreč za takojšnjo ustanovitev posebne »katoliške« stranke, no, končno ste se obe struji vendarle zedinili v toliko, da je treba najprvo krepke organizacije: v raznih bratovščinah in gospodarskih zadrugah, a šele kasneje je polagoma pričeti z ustanovitvijo posebne klerikalne stranke.
To je tako prozorna igra, da postaja že smešna. A
Belgrajska pisma.
IX.
(—ut) Mnogo je zelo važnih vprašanj, ki bi jih morala nova narodna skupština rešiti, ali, kakor se vidi, na vsa ta važna vprašanja sedaj nihče niti ne misli, nego se vse povprašuje: kdo in kako se naj sestavi nov kabinet?
Tudi to vprašanje — vprašanje o sestavi novega kabineta — je zelo važno, ker kabinet mora biti izraz parlamentarne večine, kakor zahtevajo parlamentarna pravila, a v novi srbski narodni skupštini nima nobena stanka močne večine, ker večina dveh glasov, s katerima razpolagajo radikalni demokrati, je premajhna, da bi vlada, sestavljena iz te stranke, bila v narodni skupštini osigurana proti eventualnosti, da na kakem popolnoma ne-
Brat Justin.
(Iz dnevnika samostanskega novica Priobčil Bistričan.)
(Dalje.)
Dne 8. novembra.
Albina mi ne odpiše nič. Ali mi sploh ne misli odpisati? Morda je pa moje pismo prišlo v neprave roke in j deklica še ne ve ne. da sem ji pisal. Počakal bom še par dni in če ne bo nobenega odgovora od nje, ji pišem vdrugič.
Dne 11. novembra. Pater Feliks, ki se je prve dni mojega prihoda iz patra gvardijana neusmiljeno norčeval, pripoveduje različne dogodbe iz svoje preteklosti, pri tem pa ni nikak prenapetež in včasih tudi zine kakšno, da zašumi patrom in fratrom nemirna kri pod kožo. Med vsem kosilom in večerjo govori, se smeje, vščipne hudomušno tega in onega, da pri tem pozabi, po kaj je pravzaprav prišel v obednico.
Danes je pripovedoval Bledeče: K meni je hodil k izpovedi že prileten mož, ki se je včasih izpovedoval takih malenkosti, da nisem vedel,
znatnem vprašanju pade. Govorilo se je sicer z vso gotovostjo, da pristopi k radikalnim demokratom radikalec Sava Grujić z nekaterimi svojimi somišljeniki, ki da se ne strinjajo popolnoma s Pašićem in z dragimi vplivnejšimi Člani radikalne stranke, ali to se ni zgodilo če tudi bi bilo v interesu Srbije, da je prišlo do tega, ker bi potem imela ena stranka precejšnjo absolutno večino, iz katere bi se lahko sestavila vlada, a ta vlada bi imela proti sebi tudi spretno opozicijo, ki bi vlado kontrolirala, kar je tudi potrebno, ker brez prave opozicije ni pravega  političnega življenja.
Sava Grujić v istini ne živi v najboljih odnošajih s Pašićem in Prutićem, pa je veudar ostal v radikalni stranki, a istotako se je razbila tudi kombinacija s poslaniki na tujih dvorih, kateri so bili poklicani v Belgrad. Vlada sicer izjavlja, da je poslanike poklicala v Belgrad samo zato, da se minister za vnanje stvari z njimi pogovori o vnanji politiki, ali razen tega se je gotovo skušalo, pridobiti tega ali onega poslauika — ki so vsi radikale i — da bi vstopil v radikalno demokratski kabinet in da bi na ta način zapustil radikalce. Dr. Vujiću, poslaniku na Dunaju, bi prepustili radikalni demokrati portefelj finančnega ministra, a dr. Mllovanoviću, poslaniku v Rimu, portfelj ministra za vnanje stvari. Kombinacija je bila dobra, ker bi — ako bi se obistinila — radikalci izgubili dva glasa, a ravnotoliko bi pridobili radikalni demokrati. Ni bila izključena seveda niti mogočnost — in na to je vlada največ polagala — da se po-vedejo za Vujićem in Milovanovićem tudi nekateri drugi radikalci. — Ali vse te kombinacije so se razbile ob disciplini, ki vlada v vrstah zmernih radikalcev. Do sedaj niti eden radikalec ni pristopil k radikalnim demokratom in najbrže niti zanaprej nobeden ne pristopi in radikalni demokrati bodo morali sami sestaviti vlado, ki bo imela v narodni skupštini zelo neznatno večino dveh glasov, ali se bo pa morala koalirati z nacijo-nalisti, ker radikalci o koaliciji niti slišati nočejo.
Koalicija radikalnih demokratov z nacijonalisti postaja vedno verojet-nejša, ali ako radikalni demokrati to store, potem si sami podpišejo smrtno obsodbo, ker radikalno-demokratski vo-lilci nikoli ne bi odpustili svojim poslancem tega greha, da se zvežejo z najhujšimi sovražniki radikalizma, ki so v času reakcije na najbrezobzirnejši način preganjali radikalce in sploh vse svobodoumne ljudi v Srbiji. Ako se radikalni demokrati zvežejo z Ribarcem, dobijo nekaj poslancev več in bodo mogli vladati pet let, ali potem pri novih volitvah propadejo popolnoma, ker narod je v ogromni večini radikalnega mišljenja. Pa tudi nelogično bi postopali radikalni demokrati, ako bi se fuzijouirali z nacijonalisti. Saj njihov izstop iz radikalne stranke ni nič drugega, kakor protest mlajših članov stranke proti sporazumu (nikakor koaliciji),  ki  so ga naredili radikalci z
ali bi se jezil, ali bi ga pomiloval. Nekoč me vpraša, Če je greh v nedeljo nohte porezati, ker nedelja je Gospodov dan, ko mora počivati vsako ne neobhodno potrebno delo. „Ni greh !u mu odvrnem.
„Pa kdaj se morajo nohti porezati?" sprašuje moj spovcdaucc.
Vedel sem, da je pri nekaterih ljudih vera, da se morajo vsak petek porezati, pa jaz mislim, da jc vseeno, Če jih vsak četrtek ali torek ali kak drug dan v tednu, ker preveliki ne bedo nikoli potem. Da bi pa svojega spove-danca enkrat za vselej z odgovorom zadovoljil, sem mu dejal:
Nohti se morajo porezati, kadar pride to Človeku na misel!
No in mož je bil zadovoljen z mojo razsodbo.
Par tednov pozneje sem se Šel sprehajat ob potoku, ki je tekel blizu našega samostana. Pridem do moške postave, ki je grabila listje ob potoku. Bil je to moj spovedanec. Spoštljivo me je pozdravil, potegnil vehast klobuk z glave in ga mencal v rokah.
„Na ono stran bi rad prišel", pravim možu, „pa ni nobene brvi tukaj."
naprednjaki. Ta sporazum se je nanašal samo Da nekatera vprašanja in je takoj prenehal, ko so bila rešena ta vprašanja. Radi njega (radikalno na-prednjaškega sporazuma) so iz radikalne stranke izstopili mnogi mlajši člani, ki so osnovali svojo posebno radikalno-demokratsko stranko in tako so nastali ekstremni radikalci (danes se imenujejo radikalni demokrati) in zmerni radikalci, ki se danes nazivajo enostavno radikalce.
Radikalci (zmerni) so radi mo-mentanega sporazuma z neradikalno stranko v narodu mnogo izgubili, a ako se radikalni demokrati z nacijonalisti fuzijonirajo, potem pri bodočih volitvah gotovo propadejo tako, da se nikoli več ne vzdignejo! Zato je edino prava pot za radikalne demokrate, da sedaj sami sestavijo kabinet in da po mogočnosti vladajo, a ako ne bodo mogli dolgo vladati, potem bo pač potrebno, vnovič razpustiti narodno skupštino in razpisati nove volitve, ker bi dal morebiti tedaj narod eni stranki močno veČino.
Vojna ali mir?
Iz Petrograda poročsjo v London, da bodo zopet poslali na bojišče mnogo vojaških čet. Zaradi tega je vlada naznanila, da se ves prihod nji teden ne sprejme na sibirski Železnici kupčijskega blaga.
Iz Linevičevega glavnega tabora poročajo generalnemu štabu: General Linevič je pripravljen, da napade Japonce. Vse priprave za predstoječo veliko bitko so že izvršene. Vojni svet je pred log vrhovnega vojnega zapovednika soglasno odobril. Pričakovati je že 12. ali 13. t. m. začetka splošne ruske ofenzive.
Kako močna je armada maršala Ojame?
»Ruskoj Invalid« poroča« da ima maršal Ojama na bojišču 430 000 vojakov in 1600 topov. Všteta pa ni Hazegavova armada v Koreji, niti iz dveh divizij kombinirani voj, kojega določba še ni znana. Istemu listu poročajo nadalje, da se je zadnji čas nanovo ustanovilo pet japonskih divizij.
Vladivostok.
Ruskim listom se poroča iz Vla-divostoka dne 7. t. m.: Japonska artiljerija je v dolini Auda (severna Koreja) streljala na ruske čete. Japonci so oddali kakih 100 strelov nato pa so se umaknili nazaj.
Mirovna pogajanja,
Japonsko časopisje je grozilo že tedne pred konferenco, da se poga janja takoj pretrgajo, ako bi Vite ne prinesel s seboj zadostnega oarjevega pooblastila, da sme popolnoma samostojno sklepati o vseh mirovnih pogoj h. In Vite je prinesel polnomočno carjevo pooblastilo, dočim Kom ura k prvi seji sploh ni prinesel pooblastila, pri drugi seji pa je izročil Viteju fran
„Če hočejo gospod, jih pa jaz prenesem", se mi on ponudi.
„A Če omagate sredi pota?" dejal sem mu smeje.
„Vejo gospod, jaz sem še trden; parizar jim privzdignem na enem koncu, če je treba," se je bahal.
Dasi mu nisem ravno docela verjel, sem ga vseeno prosil, naj me spravi na ono stran.
In res, mož me je prijel kot otroka tam okoli stegen in stopil z menoj v vodo, jaz sem se ga pa okle nil okrog vratu. Dobro jo je bredel mož vodo in že sem se pripravljal, da mu izrečem na suhem svojo najtoplejšo zahvalo za varen prenos, ko me približno na sredi potoka spusti dedec in v trcuotku mi je stopila voda do ledij. Čuden mraz me je spreletel in čuden glas nevolje sem dal od sebe.
„Ali vam nisem pravil, da boste omagali?" sem rekel jezen.
Mož je pa ravno poteguil iz žepa — nož, Že sem mislil, da je zblaznel, ko mi povsem mirno pravi:
»Vejo gospod, spomnil sem se pravkar, da je treba nohte porezati, ! zato sem vas nekoliko odložil/
coiko kopijo pooblastila brez cesar-jevega podpisa. Najbrže ima mikadov podpis japonsko originalno pooblastilo, ki ga pa noben Rus ne zna čitati. Toda Že is kopije se je izkazalo, d a mikado ni hotel dati svojim odposlansem popolnega pooblastila, temuč je v pooblastilu izreeuo izjavil, da mora vsak dogovor dobiti najprej o n v z n a-nje in pretresovaoje. —Nato je Vite izjavil, da vsled tega Rusi tudi ne bodo izrabil: svojih pooblastil, temuč bodo istotako japonske pogoje najprej sporočili carju v odobrenje ali spremembo.
Japonski mirovni pogoji.
Po teh  izjavah  je Komuraz ljubeznivim   nasmehom  izvlekel iz žepa dokument ter ga izročil V i t e j U z besedami, da šoto japonski pogoji, ki utemeljujejo pravičnost Obeh strank ter tvorijo široko podlago za stalni mir med obema tako, nesrečnima narodoma in cesarjema. Vite je sprejel pismo, ki obsega vojno ali mir ter pri tem nepremično zrl Komuri v oči. Nato je Vite predlagal, naj se seje sistirajo, dokler Rusi ne prouče mirovnih po. gojev. Japonci so takoj pritrd li pred-loga, nakar so sa razšli k obedu, po obedu so se ruski pooblaščenci takoj zbrali k  posvetovanju  o japonskih pogojih. Japonski pogoji zahtevajo m prvem mestu odstop otoka Sa-halina in vojno odškodnino. Nadalje odstop ali najem polotoka   L i a o t u n g ,   popolno izpraznitev  Mandžurije in odet o p v s e h r u s k i h privilegijev zopet Kitajski. Nadalje bi morali Rusi  odstopiti  Japonski kitajsko vzhodno žaleznioo južnoHar-bina,   ter  priznati Japonski protektorat nad Korejo.
Na ručke pooblaščence in na ca?ja ao napravili japonski pogji neugoden v tisk; vendar se ni bati, da bi se pogajanja prekinila, pač pa so bodo savJekJa,
Avstrijsko - švicarska trgovinska pogodba
Dunaj 11.avgusta. Predpriprave za tozadevne konference so se že pričele. Značilno je, da se tudi Ogrska niti z besedico   ne   zgane,   da   se ne pridruži trgovinski pogodbi s Švico. Na hujši trgovinski šovinisti namreč spoznavajo,  da  bi  v  tej  smeri ne bilo varno hujskanje, ker tudi madjarski ra-dikalizem neha tam, kjer se gre dobiček.  Madjari  si  morajo pri vsem sovraštvu do  Avstrije in njenim trg vinskim zaveznikom  držati odprt izvoz za svoje kmetijske izdelke.
Kriza na Ogrskem.
Zagreb, 11. avgosta. Predsednik državnega zbora J u s t h prid** 4. oktobra v Z«greb, da stopi s vsemi strankami v zvezo, da bi pridobil Hrv&te za koalicijo. Na usp#h v hrvaških političnih kregih nihče ne upa.
BaV~ Dali* v prilooi-^H
■    ■ ■ -
Kaj sem hotel! Možakarja nisem imel vzroka Čakati, da si poreže nohte, pa sem sam kobacal po vodi in ko pridem na suho, je bil on ravno gotov, ker pač ni imel veliko porezati."
Tako nam je pripovedoval pater Feliks, vsi pa smo se smejali prav od srca, le patru magistru so se delale po obrazu poteze britkega zaničevanja tolike posvetnosti svojega soočeta.
Dne 18. novembra. Že sem postajal nejevoljen, ker nisem dobil do danes nobenega poro čila o Albini. Danes pa mi je došlo priporočeno pismo. Pater magister je godrnal, da pada jako sumljiva luč na mene zaradi takih pisem, ki prihajajo morda od kake za novica prepovedane osebe. Ker pa patra magistra oblast ne sega dalje, si ne more pomagati v tem oziru nikamor, kar mene prav od srca veseli.
Pismo je od Albine in se glasi: Spoštovani gospod!
Pred vsem Vas prosim oprošČenja, da Vam toliko časa nisem pisala. A vzrok je ta, da Vas ne staram izpostavljati preveliki nevarnosti zaradi prepogostega dohajanja priporočenih pisem.
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 184, dne 12 avgusta 190S.
Budimpešta, 11. avgusta Izvršilni odbor združene opozicije je imel danes dopoldne gejo, v kateri so se bavili s splošno volilno pravico. Povedalo se je, da Bta doBedaj parno n e o d -f i sna in nova stranka sprejeli v svoj program splošno volilno pravico. Odbor je protestoval proti temu, da se vtika vlada v to 3vvar, da bi vplivala na narodne zadeve. — \i istega namena se vrši prihodnjo sredo mi n i str 8 k i svet
Ustava v Črni gori. Cetinje, 11. avgusta. Uradni liat »Glas Crnogorca« |e prinesel ravnokar tri knezove naredbe, ki ostanejo sgovinskega pomena ia Crno goro. Ustanovila ae je na rodna banka, izšel je povsem mo derni tiskovni zakon, in kar je največjega pomena, Črna gora dobi evoj ustavni parlament. Volitve v novo narodno skupščino bodo splošne in brez vsakršnega pritiska. Narodna Bkupščina se sestane iev jeseni ter se ji predložijo vsiračunski sklepi in državni proračuni v odobrenje. Potemtakem novi parlament za sedsj ne bo imel zakonodajalne pravice, temveč le kontrolo nad državnim gospodarstvom, kar pa tudi ta sedanje razmere popolnoma zadostuje.
Angleški kralj obišče cesarja Franca Jožefa.
Dunaj, 11. avgusta. Angleški kralj Edvard obišče med potom v Marijine vari, najbrž 15. t. m. cesarja Franca Jožefa v I s i u. Obisk bo imel zgolj prijateljski značaj.
Napad na sultana.
S o f i j a, 11. avgusta. Turška vlada je priposlala imenik na Bolgarskem ! živečih Armencev, ki so sumljivi atentata na sultana ter prosila, naj bolgarska vlada te osebe lapre ali vsaj policijsko nadzoruje. Bolgarska vlada prošnjo najbrže od ki oni.
Nemiri na Ruskem.
Petrograd, 11. avgusta. Carjev manifest o državnem zboru se ne razglasi jutri, temuč v poznejšem času. — Car se je odpeljal v K rasno je selo. — V Rigi so se lopet prigodile velike r evolucijske demonstracije. Vojaki so streljali ter ubili več delavcev.
Varšava, 11. avgusta. Židje so imeli v sinagogi tajno zborovanje, za kar je izvedela policija ter s kozaki vred obkolila sinagogo in prijela vse udeležence. Židje so stre ljali iz revolverjev. Policija je razkrila tudi tajno židovsko zalogo orožja.
Dopisi.
Iz Bučke. Klerikalcem na Bučki se še vedno cedijo sline po županskem stolen, ki so ga jim snedle „žabe". Toda ta stoji trdno, Če tudi ob luži in so tla opolzka, da si naši širokohlač-niki baje niti k sejam ne upajo. Menda
Zdaj Vam pa hočem po Vaši želji na Vase pismo odgovoriti.
Razveselile so me Vaše besede, ki Bte jih navedli v svojem pismu. One pričajo o Vaši zdravi razsodnosti, kar se tiče samostanskega življenja in ljubezni do ženske. V tem Vam popolnoma pritrjujem. Dvomim le, če bi bila jaz vredna Vaše ljubezni. Verjamem Vam, da imate prave cilje in namene pred očmi, a gospod, pomislite, kolikokrat izpremeni Človek svoje mnenje zaradi kake malenkosti! Oseba, ki Vam je danes najlepši vzor, Vam bo morda že čez par mesecev nestvor, katerega pogledali ne bodete več. Jaz Vam ne svetujem, da ostanete v samostanu, pa tudi ven Vas ne vabim. Meni bo jako ljubo, če si ostaneva znanca in prijatelja — več pa ne, vsaj za zdaj ne ! Ne zamerite mi!
Prijazno Vas pozdravi
Albina.
Deklica piše v tako lepem slogu, da bi ne verjel, če bi ne imel njenega pisma v roki. Led se že taja in z gotovostjo smem upati, da se mi izpolnijo moje vroče želje, da bo Albina kdaj moja. Dopisovanje je seveda zagotovljeno. fc£ (Dalje prih.)
se boje, da bi kateri ne telebnil na svoj rojeni trebub, za katerega se ima zahvaliti „MateČk" edino le svojemu nekdanjemu tajništvu Kaj ne, g. Matija Jaklič, takrat je bilo življenje, lahko si pač sedaj prepevaš :
Včasih je lastno b'lo, zdaj pa ni več tako, Včasih smo vince pil', zdaj pa vodo.
Niso se še otresli prve sramote, že jim dela kurji pot druga brca. Krajni šolski svet se jim maje in v nekaterih dneh padla bo ž njim zadnja moč teh hi navskih backov umazanega popa. Trn v peti jim je bil tudi naš vrli g. vo ditelj France Pogačnik. Sicer se sedaj vesele svoje zadnje, a žalostne zmage, kajti v svojo sredo dobili bodo sebi enakega. Pri zadnji seji tega šolskega sveta, kjer je bilo pri seji navzočih par podrepnikov, a vplivnih oseb se niti povabilo ni, predlagali so nekega Štruklja, katerega poznamo edino iz novice, da so ga tam v Robu prijatelji-klerikalci hoteli ubiti. Gospodu Štruklju pa danes odkrito povemo, da Če hoče imeti pri nas ugodno stališče, drži se naj po vzgledu svojega prednika g. Pogačnika. Bode naj z nami, kmeti, odkritimi možmi in ne s hinavci, ki se mu bodo dobrikali, a ga zahrbtno za lezovali. Našemu prijatelju g. Pogačniku pa želimo za slovo mnogo sreče na novem mestu v soseduji Štajerski. Bil je splošno priljubljon in čislan, četudi se je vanj zaletavalo par garjevih ovc, ki so pa odnesli vsi krvave nosove. Upamo, da nam ostane še vedno prijatelj, akoravno le v duhu.
Slomškov naslednik.
Ko je bil pred leti kmetski sin Mihael Napotnik poklican na mariborsko škofovsko mesto, so upali nekaterniki, da nam je vstal drugi Slomšek: učen, ljubezniv, skozinskoz naroden dušni pastir.
A kako smo se varali! Da korespondira na škofovo povelje konsi-8torijalna pisarna skeraj izključno le nemški, da imajo nemčurji pri škofu veliko besedo, da celo zatira narodno gibanje med mladimi zavednimi duhovniki, je obče znano. Interesanto je, na kak način hoče škof Napotnik zabraniti „Los von Rom" gibanju vstop v njegovo škonjstvo. V Celju in Mariboru je od nekdaj nekaj protestantov. V Maren-ber^ru je pristopilo iz nemčurske nadutosti pred leti nekaj prenapetnežev, da pokažejo svojo ljubezen do častnega občana Schonererja in svojega Boga Bismarka k „lutrski" veri. Vsled tega se razumni škof Mihael boji Nemčurjev in se jim klanja in hlini, da se kar kadi.
Ob času priprav za volitve za okrajni zastop Celje so žugali Celjani da prestopijo k protestantizmu, ako gre opat s Slovenci volit. In opat, drugače tako pošten naroden mož, je moral Slovencem na višje povelje odreči svoj važni glas.
Škofu Napotniku so znane škandalozne razmere v šmiheljskem farovžu pri Šoštanja, on dobro ve, da spada župnik Govedič v zavod za seksualno-perverzne ljudi, ne pa med vrsto po »tonih duhovnikov. Kaj čuda, da ga drži ? Škof se boji, da mu drugače prestopi kakih pet nemčurjev v Šoštanju k protestantizmu.
Sicer žalostno za nemško stranko, da nima drugega zaščitnika v Šoštanju nego to farovška prikazen, kojem človek, ki gleda le količkaj na čast m moralo, ne gre več blizu. Še žalostnejc pa za slovenskega škofa, ki vse to ve in ne gane prsta, da bi napravil red in mir.
Pri tem slučaju vidimo, kak mora biti duhoven, da se škofu Napotniku dopada. Lahko je hudodelec, brezverec, nečistnež. Samo nemčur še mora biti in Škof Napotnik bode držal močno roko nad njim. Saj škof se ne briga za občno mnenje, ne za drugo duhovništvo, ne za večno pogubljenje. In samo da se reši peščica nemčurjev, trobi v nemčurski rog in streže našim sovražnikom, kjer le more.
Toda ta slovenski vzor škof ni pomislil, da bi se tudi med Slovenci na Spodnjem Štajerskem lahko začelo isto gibanje kakor v Podragi in Romanju. Potem bi izstopili iz katoliške cerkve drugačni ljude, nego so dotičniki, ki vedno pretijo z „Los von Rom". Ko dospo širši slovenski krogi do spoznanja, da v Mariboru nimamo našega človeka, da je slovenski škof lavantski renegat, nemčurski agitator in lakaj, tedaj pokažejo hrbet temu katoliškemu pastirju, ki se je izneveril svojemu narodu.
Spored
slavnostnih   prireditev povodom odkritja Prešernovega spomenika
dne  10, septembra 1905 v Ljubljani.
Ob 10. uri dopoldne se zbero društa in odposlanstva pred „Narodnim domom".
Ob polu 11. uri dopoldne odkorakajo  društva in odposlanstva v
določenem redu po Franc Jožefovi cesti in Prešernovih ulicah na slavnostni prostor, kjer
ob 11. uri dopoldne zapojo ljubljanska pevska društva pod vodstvom koncertnega vodje profesorja Mateja llnbada Ant Nedvedovo kantato „Slava Prešernu".
Po kantati govori član odbora dr. Ivan Tavčar slavnostni govor, nakar se odkrije spomenik.
Nato se vrste govori slovanskih odposlancev.
Končno prevzame, po odboru pozvan, župan Ivan Hribar spomenik v last in varstvo mestne občine ljubljanske in pevska društva zapojo po Kamilu Mašku uglasbeno Prešernovo pesem „Strunamu.
Društva in korporacije odkorakajo potem v poklonstvenem pohodu mimo spomenika po Sv. Petra cesti, čez ju-bilejski most, po Kopitarjevih ulicah, Vodnikovem trgu mimo Vodnikovega spomenika, čez Mestni, Stari trg in Sv. Jakoba trg, po Trubarjevih ulicah, po Bregu čez Turjaški trg, po Gospo skih ulicah, po iztočni in severni strani Kongresnega trga, po Šeleoburgovih ulicah, po Knatiovih ulicah mimo Valva-zorjevega spomenika in po Blei\veissovi cesti pred „Narodni domu.
Ob 7. uri zvečer: kome rs i v „Narodnem domu, hotelu „Ilirija, hotelu „Lloydu in v gostilni o i   „pri  Novem svetu.
V Ljubljani, meseca avgusta 1905.
Odbor za postavljenje .»Prešernovega spomenika.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 12 avgusta,
— Žane iz Kamnika je Še
vedno ponosen na svoj kamen, katerega je v otročji svoji neumnosti zalučal na Prešernov spomenik, še prej nego je bil odkrit Ker smo ga nekoliko ošvrkali s brezovcem, pretaka sedaj solze ter hoče, da sra imamo za odrastlega človeka. Citira Sohopenhauerja, citira Aristotela, a vse to mu nič ne pomaga; tudi Sahopenhauer, tudi Aristoteles, ako bi dandanes še živela, bi take fanta-line za ušesa prijemala ali pa a brezovcem pretepavala po tistem delu telesa, v katerem ima 2 me ii Kamnika celo 87ojo inteligenco! Sicer pa vabimo »naš listič«, da naj se o no vem letu oglasi, koliko naprednih naročnikov mu je še ostalo, tedaj se bodo fantiču drugače oči odpirale, nego se mu odpirajo dandanes! Sicer nam je pa čisto vseeno, ali se Kamnik 8 tem glasiloem še naprej sramoti ali ne. Zi listič se nismo brigali in se tudi v bodoče na bodemo, ker bi mu drugače sami pripisivali vplv, kojega nima ter ga nikdar imel ne beda. Z zakotnimi in izstradanimi lističi se pričkamo samo takrat, kadar prenesramni postanejo. Glede Prešernovega spomenika pa je bil kamniški listič zabito nesramen in zatorej smo mu dali zaslužno brco, bres ozira na to, dass der Gegner dumm ist! Z B^oro!
— Celjskih izgledov m o
ralična stran. Ko se je celjsko tolovajstvo izza zadnjih dni žalostno izjalovilo, so začeli celjski „Nemcitt po svojem časopisu ubirati moralično struno, češ, naših žen in deklet ne pustimo vlačiti v časniško polemiko in politiko. Toda kako so baš v ti točki celjski „Nemci" tu označeno načeli uveljavili. V temni noči je dne 7. t. m. pribrula tolpa najmanj 100 nemških razbojnikov pred hišo g. dr. Kukovca, ki je bil ravno prej za nekaj trenutkov zapustil dom. S satanskim vpitjem in žvižganjem je razsajala ta drhal pred hišo, akoravno so povzročitelji napada (mar ne, g. župan Rakusch ?) dobro vedeli, da je soproga g. dr. Kukovca komaj napol okrevala od nevarne operacije in je bila v tem trenutku sama doma, nič hudega sluteča. Vsled prestanega strahu se je je polotil po ponočnem tolovajstvu nevaren Živčni napad in se je k sreči naglo prispevšemu zdravniku gospodu dr. Janku Serncu še posrečilo rešiti jo iz velike nevarnosti za zdravje — Če ne za življenje. In kaj je ta gospa storila celjskim „Nemcem?" No, kolikor poznamo značaj g. dr. Kukovca, smo prepričani, da bode naloga njegovega življenja, celjskim „gospodom Nemcem" njih lopovski čin z obilimi obrestmi seveda na primeren način — poplačati, če ne danes pa
— jutri! Javnost pa iz tega slučaja naj presodi odkritosrčnost nemške devize, da vsaj žen in deklet ne pustijo vlačiti v politiko.
— Celjska „Domovine" včerajšnja številka je — zaplenjena. In aieer radi popisa zadnjih škandalom h nemčurskih isgredov, povzročenih v veliki meri tudi po hujskanju »Deutsche WachW, ki pa ni bila zaplenjena. Kje je pravica? Da ae bode o tej zaplembi de izprego-vorila primerna beseda na primernem mestu, se razume. Nemci sedaj lažejo in »ae perejo« po nemški listih in lističih, slovenskim glasilom pa se zapirajo usta. »Durch muss d Os Kie-les Kri«, kaj ne, g. dr. Bayer!
— Vojnega ministra bodo prijeli klerikalni poslanci v delegacijah na željo idrijskih klerikalcev, ne morda radi novih vojaških bremen, ampak — o strah in groza — ker so gojenci c. kr. kadetne šole v Trsta zapuščali Idrijo v nedeljo zjutraj in s tem povzročili, da vozniki niso mogli vloviti („SlovenČeva izraz) sv. maše in s tem vzbudili slutnjo, da sami tudi ne bodo opravili svoje verske dolžnosti ta dan. Tudi se lahko domneva, da se nalašč odbere tak dan, da se med duhovnim opravilom na trgu dela šunder. In končno so zvedave tercijalke motene v pravi pobožnost, če so prisiljene prej na trgu ogledavati brhke kadete. In to vendar ne sme biti!
— „Union in nase posojilnice11. Pod tem naslovom je va bil sobotni »Slovenec« slovenske posojilnice na sodelovanje ali na pomoč stavbenski družbi »Union«. Sedaj smo radovedni, ali se bodo odzvale posojilnice oklicu, ki ga jim je razposltl dr GregoriČ. Tudi smo radovedni, Če bodo našle besede, s katerimi se je podjetni dr. Gregorič hvalil pri zadnjem občnem zboru »Zadružne sveze«, kaj odmeva pri klerikalnih posojilnicah. Kes je zelo koristno nalagati reservni kapital v dobičkanosnih delniških podjetjih. Koliko dobička bode prinašal »Union«, tega ne vemo. Dr. GregoriČ je sicer pri omenjenem občnem sboru s številkami dokazoval, da se bode »Union« rentira). Vendar »Slovenec« o teh številkah ni ničesar natančnejšega poročal To pa vemo zelo natanko, da se je »Union« v istini Že krasno rentiral za nekatere gospode, ki so vtaknili prvi dobiček v svoje žepe, ne meneč se »za javno korist« in našega naroda kulturni napredek, ki ga pomeni krasni in dragi »Feen-heim« — ljubljanskih oigararic! Pri teh gospodih se je tedaj treba informirati.
— Radi odpustkov rubljen. Pred približno pol leta je tožil župnik Dominik Janež v Studencu Člana našega uredništva R. Pustoslemška radi raz/aljenja časti, ker mu je baje le-ta pred pričami očital, da prodaja po kroni svoje vizitke z nekim pobožnim izrekom, za katerega se  obljublja 100
v
dni odpustka. Župnik Janež je pri obravnavi, pri kateri ga je zastopal znani dr. Schweitzer, tako temeljito pogorel, daseproti razsodbi, s katero je so d iŠČe oprostilo obtoženca, ni upal niti pritožiti Razume se samo ob sebi, da je župnik, ki je s svojo tožbo propal, moral trpeti tudi vse pravdne stroške. To prečasti-temu gospodu seveda ni šlo v glavo. On, župnik, da bi plačeval zagovornika Člana „Narodovega" uredništva! Ker torej Dominik Janež izdobra le ni hotel poravnati stroškov, se ga je moralo k temu prisiliti. Mož je seveda mislil, da ni oblasti na zemlji, ki hi njega, katoliškega duhovnika, primorala v plačilo. Daudanes pa se, Če je treba, zarubi tudi posvečena oseba katoliškega duhovnika. Tako se je moglo zgoditi, da je sodišče na potreben predlog v veliko ogorčenje Župnikova Dominika Janeža zarubilo njegovo rej eno kravi c o. Šele sedaj je uvidel, da sodišče ne pardonira niti katoliškega duhovnika, zato se je vdal v svojo usodo in s težkim srcem plačal zastopnika, ki je na njegovo tožbo zagovarjal člana brezbožnega „Narodovega" uredništva. Poleg blamaže ste morali še, g. župnik, poseči v svoj žep. In še precej drag je bil ta spopad z našim uredništvom, katerega
je aranžiral g. dr. Vilko Schweitzer. Slava mu!
— škofovi   zavodi. Pred kratkim  je prinesel  „Slovenec" novo škofovo naznanilo o njegovih zavodih. Naznanjal je, da se bo blagoslovljen je kapele kapele v zavodih izvršilo 17. septembra t. 1. in sicer „bolj na tihem, slovesna otvoritev pa se bo vršila na god sv. Matevža 21. sept."   Škof je menda premalo  dijakov  dobil za prvi gimnazijski razred. Zato je segel kakor znano, po novem sredstvu, da si opomore iz svojega obupnega stanja.   Sklenil je tudi,  da v zavodih  otvori pripravljalni   tečaj   za one  učence,   ki se hočejo  pripraviti  za prvi razred. „Za stanovanje  in  hrano učencev pripravljalnega  tečaja  bo  plačati 300 K na leto, torej mesečno BOK in sicer bo treba naprej  plačevati, popustiti se ne  bo  moglo  niču   Take so škofove  besede.   Nov   nož  je nastavil Škof Jeglič svojim  vernikom na prsi: če hočeš, da bo  sin prišel v škofove zavode, dati ga boš moral naprej v pripravljalni tečaj! In milostno se zniža fiksna svota 400 K za prvi gimnazijski razred  na 300  K.  Velikodufino zares, vredno cerkvenega  kneza! Prepričani smo, da bo škof  drugo leto oznanil v „Slovencu", da je pripravljalni tečaj neizogibno potreben za studiranje gimnazije v njegovih  zavodih  in  da bo najpridnejŠega dijaka studiranje v škofovih  zavodih trajalo  najmanj  9 let! Vse to Škofovo ravnanje pa očitno dokazuje, kako brez vsakega premisleka in preudarka stremi  za svojimi cilji. Sprva je mislil, da bo osnoval kar štiri razrede naenkrat.   Otvoritev njegovih zavodov se je zavlačevala precej časa — do letošnje jeseni. Škofovi visoko-leteči cilji otvoriti kar naenkrat štiri razrede,  so   se  klavrno  izjalovili in zadovoljiti se mora zdaj z enim samim razredom. Škof ve in mora vedeti, da v en razred ne bo napodil zadostno število dijakov. In tudi kadar bodo — Če bodo kdaj — vsi osmeri razredi polni, dohodki šolskih plačil ne bodo zadostovali za ogromne izdatke. Tudi ta pripravljalni    razred ga   ne bode prav nič potegnil iz blata.   Ali mislite, g. Škof, da bodete  imeli čez 8 let tudi 59 taistih učencev v 8. razredu, kateri bodo letos vstopili v prvega. Seveda če ste pri vstopu vsakemu učencu dali nekak  „Garantiebrief", da   ne bode nikdar „lopnilu  in da ga bo sv. Duh sigurno razsvetlil, potem jih bode že 59 in mogoče še več? Prej kot slej bode treba   pobirati   „krvavi   davek" med slovenskim ljudstvom. Še bodo peli legati „za škofove zavode"  pri kmetskih zapuščinah. In daritve med  živimi itd. To bode Še krajcarjev romalo v Št. Vid. In kaka korist se obeta škotovim
■v
„zavodencem" Škofovi zavodi nimajo pravice javnosti. To je glavno in ravno tega ne povedo škof in njegovi pristaši, ki se hočejo z ljudskim denarjem narediti slavne. Dijak bo zdelal škofovo gimnazijo, — če bo sploh toliko časa obstala — a naprej nebo mogel, ker ne bo imel veljavnega spričevala. Maturo pojde sicer lahko delat na kakšno državno gimnazijo. Toda Bog ve, če jo napravi. Oe ga duhovski stan ne bode mikal, bode zelo na slabem. Kam naj se obrne ? Kako lahko mogoče je, da marsikdo izmed bodočih škofovih učencev sploh ni ustvarjen za duhovnika, kar se večkrat pripeti. Le poglejte dr. Mauringa. Tako se bodo v Št. Vidu vzgajalo mnogo Mauringov, ki bodo reveži na tihem preklinjali svoje starše, ki so verjeli brezvestnim Škofovim besedam in sinove poslali v Št. Vid. Zatorej, slovensko ljudstvo, pamet, dokler Še ni prepozno. Kaj pa vam je do sedaj Škot Že naklonil. Nič' Narobe, izžema Vas- Zatorej tudi nimate nobenega povoda, s svojimi krvavimi žulji reševati njegove slave. Pomislite, kaj pa bode, če „zavodi" zaropotajo in se vse vkup podere. Kdo Vam bode vračal obile groše. Mogoče Škof ljubljanski, pa Še le na drugem svetu!
— Vcrsko-nravna vzgoja.
V ljubljanski okolici imajo na Golem zasilno šolo, kjer .poučuje- tamkajšnji Župnik. Mož ima Čisto svojo metodo, ki si je ne moremo lepše misliti. Vsi otroci morajo v poletnem času ob 6. zjutraj, v zimskem Času pa ob 7. zjutraj v cer-
kev. Tamkaj trpe vročino, oziroma zmr-zujejo toliko Časa, dokler jih ne požene blagi duhovnik v šolo. A gorje otroku, ki bi ga ne bilo v cerkev: Palica poje tako neusmiljeno, da se zvija ubogi otrok pod krutimi udarci brezsrčnega tirana! Ali bi ne bilo bolje, da se obrne palica in nabije tistega, ki muči nedolžno mladino ? Opozarjamo na to Žalostno dejstvo šolske oblasti in pričakujemo, da napravijo nemudoma konec takim sramotnim razmeram. Bolje nobena, kakor taka Šola!
— „Zaveza jugoslovanskih učiteljskih društev" ima svoje letošnje redno glavno skupščino v Pulju dne 13., 14. in 15. t. m. Kakor Čujemo, se bo na letošnji skupščini raspravljalo o zelo važnih vprašanjih, tičočih se šolstva in učiteijstva Želimo is sroa. da bi se tega shoda, ki si je že pridobil časten naslov slo venskega učiteljskega parlamenta, udeležilo čim največ učiteij9tva s vseh strani slovenske domovine in da bi zborovanje obrodilo obilo Badu, koristnega učiteljsUu in vsemu narodu slovenskemu!
— škof v Zagorju. G. dr. Bonaventura so se pripeljali že danes z mesancem v Zigorje. G)tovo, da se prepreči »slavnostni« sprejem, katerega je včerajšnji »Narod« napovedal. Tudi neumnost župnikovo je treba nekoliko paralizirati, preci no se razburijo duhovi do vrhunca. Sprejem na kolodvoru je bil kaj »imeniten«. Župnik in 8 hribovcev b: -z ovratnikov se je prevzvisenemu poklonilo, to se pravi roko poljubilo. Običajnih slavolokov se iz vlaka ni videlo.
— Prešeren v 80.000 izvodih! Danes zjutraj sem bil izredno dobre volje. Vedno mi je rojila misel po glavi, kako se bodemo skromni Slovenci mogli ponašati nasproti oholemu severnemu sosedu s tem, da je naš prvi i pravi pesnik v tako ogromnem številu razprostran med prostim narodom ! Že sem hotel preveselo novico, da je namreč odbor družbe sv. Mohora v Celovcu sklenil, dr. Prešernove poezije izdati v 8 0.0 0 0 iztisih za svoje dru-štvenike, brzojavno naznaniti svojemu staremu prijatelju J. A. na Dunaj — kar se če pravočasno spomnim, da te novice nisem čital v nikakem slov. listu — ampak, da se mi je le sanjalo o tem! Kaj pa, ko bi se te sanje vendar enkrat uresničile? To bi bil gotovo našemu največjemu pesniku spomenik aere perennius 1 I
— Knjižica „Slava Prešernu!11 izide koncem prihodnjega tedna. Knjiga se je zbog tega tako zakasnila, ker je bilo treba naroČiti nove klišeje za slike pesnika in spomenika. Narodna tvrdka Iv. BonaČ je izdala za knjižico izvirne, vrlo okusne platnice, ki bodo stale z vezavo vred 50 vinarjev. Vsa naročila sprejema „Društvo slov. književnikov in časnikarjev" v L j ubijan i. Prosimo vse one, ki namerava:o naroČiti več izvodov, da nam to takoj s p o r o Č e, ker nam s tem znatno olajšajo delo. Takisto prosimo tudi vse rodoljube, zlasti g. učitelje, da se potrudijo, da se bo kolikor mogoče mnogo brošuric razpeČalo med narod in med mladino. Ponavljamo vnočič, da se bodo posamni izvodi prodajali mehko vezani po 60 v.; kdor jih kupi 50 skupaj, jih dobi po 50 v, kdor jih naroČi skupaj 100 izvodov, jih pa dobi po 40 v. Elegantno vezana pa stane knjižica, kakor rečeno, 5 0 vin. več. Prosimo tiste, ki žele imeti vezane izvode, d a nam to nemudoma naznanijo, davemodativezatiprimerno Število izvodov. Naglašamo, da da se je zglasilo precej veliko število naročnikov in da bo zaloga pošla že pred odkritjem Prešernovega spomenika!
— Ob odkritju Prešernovega spomenika prirede štajerski Slovenci poseben vlak, ki bo vozil iz G r a d c a v Ljubljano. Kakor čujemo, nameravajo tudi Trža-Čani prirediti poseben vlak.
— X. ustanovnik „Društva slov. književnikov in časnikarjev." G. F. M. Štiftar nadzornik carskega plemenitaškega seminarja in profesor v Kalugi na Ruskem je odboru sporočil, da pristopi društvu kot ustanovnik in je v to svrho poslal na naslov g. L. Schiventnerja prvi obrok. Izrekamo vrlemu rodoljubu, ki niti v daljni Rusiji ni pozabil svojega slovenskega rodu, svojo najiskre-nejšo zahvalo na plemenitem njegovem činu, naglašajoč, da si Štejemo v posebno čast,  da je našlo  naše društvo
priznanje pri rodoljubu, ki že nad četrt stoletja Živi v daljni Rusiji, a se še vedno živahno zanima za naše razmere in se trudi, da po svojih močeh podpira naše težnje, ako ne drugače pa gmotno! Čast mu! Naj bi našel m n o g o n a s 1 e d n i k o v pri nas doma!
— Iz pisarna »Dramatičnega   društva11 se  nam piše:
Engaževanje pevoev in pevk za  operni  zbor slovenskega
gledališča se prične prihodnji te den. Pevci in pevke, ki so že sode lov ali  pri  zboru ter hočejo tuii v prihodnji sezoni biti engaŽevani, na} se  r glasijo  pri bUgajnizu »Drama tirnega društvi«, g Franu Rozmanu, \Vo)fove ulice štev 10 od 6 —7. ure popoldne, o n i pa, ki žele nanovo pristopiti k zboru, n*i se ogt-se pri    kapelniku  gosrl   LUnštu Ža-bjek št. 3
— Glas iz občinstva. Razmere pri ljubljanski električni Železnici so zelo Čudne. To je znana stvar. Nekateri njeni uslužbenci menda ne vedo, kje da so. Tako je včeraj zvečer ob polu deveti uri pri postajališču pred kavarno Evropo med drugim vstopil v električni voz tudi kmetski fant s svojim kovčegom. Takoj po vstopu ga je nna-hrulil* iu sicer prav grdo „nahrulil" službujoči revizor in sicer v nemškem jeziku! Zoper surovi nastop so se uprli nekateri istočasno vstopivši gospodje, ki so besnega revizorja na najvljudnejši način opozorili, naj s kmetskim fanto m govori vsaj slovensko, čemu ima kaj povedati, da ga bode razumel. Nato pa se zadere ta revizor ljubljanske električne železnice: „Ieh diene eioem deutschen Herrnu in rohnel dalje. Ta je lepa. Kje pa smo? Zahtevamo z vso odločnostjo, da se temu revizorju pošteno posveti, kakor zasluži in d a se enkrat za vselej preprečijo taki dogodki na električni železnici. Proč s takimi organi!
— Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteliskega konvikta so darovali: C tfospa Ma>ioa pl.Trnkoczvjevaiz Ljubljane 10 K; Kegljaš si klub v goBtilni g. Ro-bavsa v ^martnem pri L;tiji 2 K; Č. gospa Franja Papa, trgovka s šolskimi potrebščinami v Š*ofji Loki 5 K; gdč Mara I v a n o v n a Tavčarje v«, slovenska pisateljica, učiteljica v Kopanju 12 K — nabrala pri banketu okrajne učiteljske konference ljubljanske okolice z geslom: »Per aspera ad astra!« U č i t e i i s t v o kamniškega okraja zložilo ob priliki okrajne učite'-jske konference v Radomljah 11 K 20 b; gdč. Franica B ■ y e r, učiteljica v Grahovem pri Cerknici 5 K; g. Frančišek Ran t, nad učitelj v Radečah pri Zidanem mostu, za prodane razglednice 8 K 10 b; županstvo v Stari Loki 20 K: g. Anton Bar tel c. kr. gimnaziiski profesor v Ljubljani 10 K; g. R Ster-meoki iz Celja 2 K; Gornjegraj-sko učiteljsko društvo na račun pokroviteljnine 80 K; Savinjsko učiteljsko društvo na račun pokroviteljnine 80 K; (iisti dohodek koncerta, ki sta ga priredili obe dru tvi v Mozirju. Posojilnica v Moravčah 100 K. Ž veli učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati!
— Štiri desetletnico poroke praznujeta danes v krogu svoje rodovine g. Edvard De v, e. kr. deželnosodni svetnik v pok. in njegova soproga, gospa Antonija De v. Čestitajoč najsrčneje visokospoštovani ro-dovini na tem lepem jubileju bodi omenjeno, da je g. Dev sin Zalke Dolenec, poročene Dev, o kateri piše Ivan Vesel v .Slovenskem Glasniku" iz leta 1861: „V benediktinskem samostanu šentpavelskem na Koroškem je bival 1. 1860. nekdanji Prešernov prijatelj benediktinec Blaž Zima, ki je nekoč v mladih letih spremljal pesnika v Ljubljani tja pod zvonarja, kjer je v lepo zidani hišici znani „Dolenec" točil sladko dolenjsko vino in je cvetela on-dukaj njegova hčerka, krasotica Zalka „lepša od lepe Vile, ki jo je rodila zelena gora." Prešernovo srce je vzplam-telo za njo. Snubil jo je, a Zalka ga je odbila, rekoč: „Gospod doktor je predober, jaz ga ne morem ljubiti." Prešeren je ostal, šel domov in napisal balado iz Valvazorja: „Povodnji mož". Dolenčeva Zalka. p. d. Gorjančeva, je bila izvrstna pevka, v zakon jo je vzel blejski okrajni glavar, umrla je L 1886. v Kranju. Njeno sliko, delo Langusa, hrani menda Rudolfinum v Ljubljani.
— Opozarjamo na jutr-snjo veselico pevskega društva »Slavca« v prijaznem, senčnatem in jako priljubljenem gozdiču »pri Čonžku« pod Rožnikom. Začetek ob 4. uri popoldne. Posebna vabila se niao razposlala. Vstopnice kolekovane bodo z narodnim kol-kom v prilog C M. družbe. V slučaju neugodnega vremena se vrši ta veselica na praznik v torek 15  avgusta, t 1.
— Slov. del. pevsko dru-tvo „Zvon11 priredi v torek, dne 15. avgusta t. 1. v senčnatem, okraše-
nem vrtu gostilne pri „Noveni sveta", na Marije Terezije cesti št 14. veliko vrtno veselico s sledečim vzpore dom: Petje, godba, svira slavna popolna „ Društvena godba" pod osebnim vodstvom g. kapelnika Poula, srečolov, Šaljiva poŠta, koriandoli-korzo ter prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 40 vin. z narodnim kolkom. Otroci prosti. Preplačila se za društvene namene hvaležno sprejemajo. Ob neu godnem vremenu se odloži veselica na nedoločen Čas. K obilni udeležbi najvljudneje vabi odbor.
— Kosmetični laboratorij »i je uredil tukajšnji zdravnik dr. I. Demšar, specijalist za kožne in spolne bolezni in soamet k. Nabavil si je-električni aparat, s katerim odstranjuje bradavioe, b-čioe. vrojena znamenja i. t. d. in iavršui* razne druge kosmetičrie operacije Laboratorij m a v hiši Mestne hranilnice ljubljanske, v Prešernovih ul cah št. 3.
— Krajna skupina c. kr. postnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani se udeleži povodom 75-letnice Franca Jožefa I. v nedeljo, dne 20. avgusta 1905 ob pol 12. uri dopoldne korporativno sv. maše v župni cerkvi Sv. Petra v Ljubljani. Sprevod odide z godbo na čelu od c. kr. glavnega poštnega urada ob Če trt 12 in se pomika po Prešernovih ulicah in Sv. Petra cesti. Pri maši poje moški zbor c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev. Po^ maši se vrne sprevod z godbo skozi Škofje ulice, Poljansko cesto, Cesarja Josipa trg, Pred skotijo, Spitalske in Prešernove ulice v e. kr. glavni poštai urad. Popoldan istega dne prirede c. kr. postni in brzojavni uslužbenci velik a n sko gozdno v e s e 1 i c o pri g. Čonžku pod Rožnikom s sodelovanjem slavne ljubljanske društvene godbe in pevskega zbora c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev. Slavnemu občinstvu se nudi prilika za najzanimivejšo zabavo, kar je je le mogoče prirediti, kakor: šaljiva pošta z najnovejšimi razglednicami in prodaja narodnega kolka, korijandoii-korzo s serpentinami, papirnata bitka, razpeča-vanje gozdnih šopkov, razvedrilo za otroke in še nebroj drugih čarobnih prizorov. V mraku se prižge velikanski umetni ogenj in spuščajo rakete po naj novejšem sestavu. Pri bengalični razsvetljavi ponove c. kr. poštni in brzo javni uslužbenci pred sliko Njega Veličanstva slovesno zaprisego. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina 40 vin. za osebo. Člani društva in in otroci do 10. leta so prosti vstopnine. — Za izborno postrežbo se jamči. Cisti dobiček je namcDJen pevskemu zboru in bolniškemu zakladu, vsled Česar se hvaležno prejemajo predplačila. Da se Čim sijajnejše proslavi 751etnica rojstva Njega Veličanstva, se vabi k tej redki slavnosti slavno občinstvo, osobito pa gg. uradniki cesarskih in drugih uradov, gg. državni sluge vseh kategorij in slavni ljubljanski veteranski kor, da ob tej priliki složno pokažemo svojo zvestobo in vdanost presvetlemu vladarju. Na mnogobrojni poset vabi vljudno odbor.
— Nikdar sita bisaga. V ljubljanski okolici sta živela kaplan in župnik, katerima je za njune potrebe vedno denarja primanjkovalo. Ljudje so sicer pridno nosili v farovž piščance in druge take zemeljske dobrote in tudi rofer"-šport se ni zanemarjal. Da bi se ljudje „ofru" ne uprli, je bil napovedan po navadi za cerkvene potrebe. Ljudstvo, kateremu je mnogo več za božjo čast nego za lastni poboljŠek, je prinašalo obilno darov. Fajmoštru in kaplanu je sijala vesela zadovoljnost z okroglih obrazov. Šla sta v zakristijo in preštevala denar, ter ga delila med seboj po bratovsko. Tu pa se nekoč odpro zakristijska vrata in noter stopita cerkvena ključarja. Takoj naznanita namen svojega prihoda, namreč da sta prišla po denar, nabran danes pri ofru, ker to je cerkven denar, cerkvena last. Župniku je ta nepričakovani prihod „klju-čarski" naravnost sapo zaprl in nobena beseda ni prišla iz njegovih ust. Ne tako pa kaplan. Zgrabivši krožnik z denarjem zakriči: „Prokleti hudiči, kako se predrznete nas božje namestnike sumničiti, da hočemo zase denar spraviti, ko garamo za vas pregrešne lumpe, da sprosimo za vas božji blagoslov in vas spravimo v nebesa. Ali je to kaka zahvala? Glejte, da se poberete, drugače vas bom kaj druzega naučil". Črna zgaua si je zavihal rokave ter skočil pred moža in vihtel proti njima svoje pesti. To je vspodbudilo tudi fajmoštra, da je zarezal nad ključarjema: „Ali mislite, da sem danes zastonj peto mašo bral?" Vendar je bilo vse divjanje zastonj. Ključarja sta odločno zahtevala denar, ki sta ga naposled tudi dobila, tako da sta se fajmošter in kaplan obrisala pod nosom. To se je zgodilo jeseni. Prišli so Vsi Sveti t. j. dan z največjim postranskim zaslužkom. Vsak ocenaŠ je po „zeksarjn" plačan, da pridejo v vicah trpeče duše kar gorke v nebesa. Naš župnik je dobil ogromno število očenašev, toliko da bi jih ne premolil cel dan, če bi jih hotel vse zmoliti. Treba si je pa znati pomagati. Mežuarja je napodil, da mu je „odgo-
varjal", sam je pa jemal kar po pet duš v vicah v en oČenaš in molitev je bila končana v par urah. Tako je fajmošter z lahkoto zaslužil par dese takov. Tu pa se je oglasil mežnar in zahteval tudi nekaj plačila. In župnik mu je vrgel dve desetici, češ: „za tvoje delo imaš že zadosti". Ta dva slučaja, ki sta do pičice resnična, osve tljujeta jasno nikdar sito duhovsko malho, ki gleda le nase, pa naj njen bližnji lakote poginja. Naši duhovniki pa bodo toliko časa lahko molzli nevedno ljudstvo, dokler bo drŽava pripuščala, da bodo smeli popolnoma po svoji volji in samogoltnosti nakladati narodu ogromno breme raznih ofrov, ki imajo vsi namen le duhovski že itak presiti in ogromni želodec še bolj nabasati.   To so požeruhi, ki znajo zreti.
— Sam hudič me je zmotil — tako |e zavikmia zadnjič v Št Vidu neka dična iena Evioa. Ka| pa je bilo? O nič nič! Btla je kr**o», čarobna noč. Pred hišo naše E "*oe 80 skriti Čakali šentviški fantje. Videli bo neko Črno moško postavo smukniti prav na tihem v ta »raja Zategadelj so čakali, da bi spoznali tega penočnega tuoaka, ki jim uhaja v zelje. Pa čaj! Zasliši sa skrivnostno šepetanje in skrivnostno-sladko gi-njenje. Pa ko te bil konec veBelja, so se odprla h šaa vrata 11 bliskovo hitro smnkoe zopet tista črna »pošast« čet prag Toda šentvidaki fantje so bili hitrejši kot blisk. Pripravili jo malo razsvetljave in mahoma po svetili tej skrivnostni prikazni pod nos. In glej! Bil je ves obrit po obrazu in n-hče drugi kakor brhki dušni pastir. V tem zanimivem tre-notku pt Be ja zgoraj nad njim od-nrlo okno in ia?uj* se glas lepe Etiee: »Sam hodic m? je zmotil« Potem ta je bilo vse t»ho. Lahko noč!
— Svojo ljubezen do bližnjega je posaztti iado|i četrtek znani Klenaalni in cerkveni podobar Ivan Vurnik v Radovljici. Da je eden izmed naiftesnejših klerikalcev, vemo dobro. A i da ta človek tudi še po umrli sovraži liberalce, to je šeie sedaj ppfcazai zadnjič pri pogrebu ranj-kega Frana Kunateljna, ki je bil odločen pristaš n»r -napredne stranke. »Rokodelsko društvo« v Radovljici i ca namreč prelepo navado, da pri pogrebu vsakega domačina zapoje iisgroDc.ee. Ta&o se je to društvo tudi v Četrtek zbralo iz lastnega nagiba k pogrebu rajnega občesoošto-vanega Kunsteljna in fe je hotelo sapeti urod h ao žalosti. Kar pribromi I /an Vurnik in ukaže rokodelskim pomočnikom, katerih precejšnje šte-vilo stoji v njegovi službi, oditi, češ, da ne smejo ničesar zapeti. Roko delci so se tega ukaza zbali in bo res odšli, pogreb pa Be ie izvršil brez lepega petja. Tako ta klerikalec Vurnik še po smrti kaže grdo sovraštvo do svojega rojaka, ki si ni po cerkvah in pri duhovnikih iskal zaslužka Kako naj ae nasivljejo take prikazni ? Na katerem kraju imate Vi srce, g. Vurnik? Ti pa, predragi Kunstelj, počivaj mirno, večna luč naj ti sveti ia — Vurnikovo sovraštvo naj te ne moti v prozgodmem groba.
— Kranjska spraha. Bilo je leta 1880, ko sem na dopustu bivajoč iz Dunaja sedel v pritlični sobi gosp. Vavknovega doma v Cerkljah na Gorenjskem. Medtem ko sva se midva z gospodarjem zabavala o lovu, letini itd., je pisal pri drugi mizi moj prijatelj in bivši gimn. součenec M. takrat poročnik pri domačem pešpolku svojemu tovarišu pismo na Duuaj, pri tem pa se tudi sčasoma vmešaval v slovenski najin pogovor. — Pri nasprotni mizi je sedel gost pri poliču dobrega dolenjca. Bil je kakih 40—50 let star in poznan kot dober gospodar. Ah je bil „cviček" temu povod ali kaka druga okolnost: kratko i malo, gori omenjeni gost apostrofira mojega prijatelja - poročnika s temi-le besedami: „Če boš še zanaprej tako hitro in lepo pisal, postaneš Časom še kaprol." Homeričen smeh je bila posledica tega intermezzo!" Gospodar pa kot župan dobro ia natanko znajoč svojih podanih mu tole odvrne: „Ali si ti neumen in bedast Urban ! Ta gospod je že poročnik, oficir, in postane za pol leta nadporočnikom!" — Ubogi kmet bi bil kmalu na koleni padel pred gosp. lajtnantom, proseč ga odpuščenja in pravi: „Prosim ponižno, naj nikar ne zamerijo. Jaz sem bil tudi vojak in in sicer frajtar. Ker sem pa slišal, da znajo oni tako lepo naš domaČi jezik govoriti in ker na „bluzni" ni bilo dobro videti, da so zvezde srebrne — pa sem si mislil, to gotovo ne more biti Častnik, ker (slovensko) kranjsko govori; kajti za mojih službenih časov še mi, prosti vojaki, nismo smeli preveč na glas govoriti v domačem jeziku, ker so nas natepli rekoč: „To je nedopustno, da govorite v „kranjski šprahi!" Ali nemško — ali pa jezik za zobmi!"
— Veteransko društvo v Kamniku priredi v proslavo 75let niče cesarjeve v nedeljo, 20 avgusta, veselico na vrtu pri »Petriču« na Grabnu. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 40 v aa osebo. Vsa veteranska društva se najvljudneje vabijo
k mnogobrojni uieležbi. Vljudno prosimo, da nam slavna društva, ki se nameravajo udeležiti slavnosti, to blagovolilo do 16 t. m. naznaniti.
— Kranjska meščanska godba prireja v Kranju proroe nad ne konoerte. Vsi ti koncerti Be odlikujejo po eksaktnem igranju samih modernih skladb pod spretnim vodstvom g kapelnika. Skrajni čts ie, da se kranjsko meščanstvo neko liko bolj pobrine za svoio na na. rodni podlagi stoječo godbo in jo gmotno podpira, ker to zasluži v po ni meri in ker mora biti godba materijalno dobro podprta, da izkazuje tohko večje uspehe in napredke.
— Podružnica c. Kr. kmetijske družbe v Begunjah uriredi na vrtu gostilne gosp. Val. Sturma v Policah v nedeljo dne 20 avgusta t. I. vevelico s tombolo in prosto zabavo. Začetek ob polu 5 uri popoldn*
— Na Bled je prišlo, kakor p0. roča »Letoviški list«, od 2. do 9 avgusta 275 oseb. Vseh letošnjih gostov je bil* 2012
— Telovadno društvo ,,Sokol" v Idriji priredi v nedeljo dne 20. t. m. na vrtu br. staroste Ivana Grudna na Jdličnem vrhu narodno veselico z javno telovadbo. Spored: Godba, pstje, ples, telovadba: vaje na drogu in bradlji, skupine, s-ečolov, rasne druge zabave. Začetek ob oolu 4. uri popoldne. Vstopnina 20 v. V slučaju neugodnega vremena sa veselica vrši v nedelu 27. t m
— Pogreba umrle gospe |T e-rezine dr. Romihove roj. Raab v Krškem se je udeležilo jako obilo občinstva. Med drugimi so se ga udeležili vsi uradniki okrajnega glavarstva, okrajnega sodišča, davčnega urada notariata in advokature. Pevski zbor Krški je s pevci iz Vidma zapel nekaj v srce segajoČih žalostink. Videmški nad-uČitelj g. Jam še k je govoril nagrob nico preblagi gospej.
— Poskusen dinamitni atentat. V torek so našli pri km 373 9 na progi Ilrašioa-Jesenice dopoldne pred prihodom dopoldanskega poštnega vlaka dinamitno pa* trono. Patrono bo oddali žandarmeriji na Jesen c* in uvedli poizvedovanje za storilcem.
— Pokvarjenost ali hudobnost mladine. Dne 8 t. m. so šli trije dijaki iz Idrije proti Ča kovniku na sprehod. Ustavili so se pri posestniku Štefanu Pivku, po do mače »ori Nikovca« v Cekovniku št. 32. Dva sta ostala v hiši, eden je pa šel v hlev, kjer je bila med drugo živino tudi krava, ki je imela ore<t nekai dnevi teleta. To je 16 etni H B. iz Idrije s svojo z železom okovano palico tako poškodoval, da je krava drugi dan na zadobljeni rani poginila, s čimer je imenova novantmi posestniku nastala škoda nad 300 K. Štodo je mati mladega hudobneža takoj povrnila v vsoti 370 K, vendar storilec b tem če ns bo odšel zaaluŽeni kavni.
— Na Gorjancih bo v četrtek, t. j. 17. avgusta, sv. maša ob 8 uri, če bo lepo vreme. Torej tisti, ki bi radi pohiteli na višave, a so zadržani v nedeljo, dobro došli na Gorjancih!
— V Rajhenburgu nameravajo, t-akor se nam poroča, ustanoviti »Č talnico«. V obč. odboru pa se ba|e razmotriva vprašanje, ako bi ne kazalo prositi za slovensko ime trga Le krepko naprej!
— Blamiran klerikalni občinski odbor. Svoječasno smo po roča'i, da je občinski odbor v LuČah na Štajerskem, ki stoji popolnoma pod vplivom znanega župnika Lek-šets, sklenil odvzeti častno občan-stvo predsedniku Savinske podružnice S P. D. g. Fr. Kocbeku. To pa radi tega, ker je podružnični od-Dor ugovarjal proti temu, da se kapniki v Erjavčevi jami razbijejo in se porabijo v okras kapelice, ki so jo postavili pri presibajočem studencu pod Iglo ob oesti v Sol Savo. Ta sklep, ki so ga modri občinski očetje po svojem poveljniku takoj brzojavno sporočili »S ovencu«, je nedavno tegs politična ekspozitura v Mozirju razveljavila, ker je bil sklep protisakomt. — Občinski odbor se j« torej pošteno blamira), ko je poslušal na nasvet« ljudi, katerim so zakonito določbe — španske vasi Sddaj Be pa lahko občinskemu od borU dogodi, da mu ob ugodni priliki vrne g. Kocbek Častno diplomo, in to bo blamaža ne zanj, ampak i* občinski odbor, ki se je dal speljana led zlovoljnim zavidi ivcem.
— VII. štajerska deželna učiteljska konferenca. P'1 včerajšnji zaključni seji je govoril učitelj Požegar o »vzgoji mladine k spoštovanju avtoritete« Njegov« razprava je bila z odobravanjem sprejeta. — Nadučitelj Vauhnik je predlagal, naj se uČitel|em in učitelj oaoa,  ki  morajo  poučevati  nad 80
Dalja v prilogi.
t
2. Priloga „Slovenskomu Narodu" št 184, dne 12 avgusta 19P5
otrck prizna primerno večja nagrada.
Sprejeto. — Učitelj Lichtenwall-n e r je prediral, naj Be cene slovenskim ŠOlflk'in knjigam primerno inižajc, ker ao sedaj res predrage. Sprejeto. — Nadučitelj Slane je predlagal, naj ae napravi regulativ CA enakomerno in uspešno postopanje glede neopravičen.h šolskih IHODUd, da se po-^ad'gne šolski obisk.
— Pogorelcem v Lipa!ji
ve9i D* Korrškem je cesar po {JsrU IZ svoje privatne blagajne 8000
fcroc.
— Dira utopljenca so potegnili v dveh dneh iz Vrbskega jezera, Eden je videti delavskega stanu, drugi je pa kmetski fant. Prvi
ie identičen   z   zidarskim pomočni Ion Spendirjem.   Utopljenec ima rsno na glavi in se ne ve, ali se je 8*m  usmrtil,  ali   pa  se je zgodilo kako hudodelstvo.
_ Največji kamniti most
pa svetu bo v kratkem izgotovljen. Ta most veže bregova Soče pri Solkanu in je določen za bodočo Železnico. Odprtina loka znaša 85 metrov. Av-a ima potemtakem največji svetovni žeieznični kamniti most, ki je izvršen r metodi, katero je iznašel avstrijski tehnik.
— Kap je zadela v Storjah
pri Sežani kovača Andreja Brun-dula. Pripeljal je voz detelje demov, jo ^pr»vil v skedenj in se naenkrat tgrudll ter bil na mestu mrtev. Zapusti i je ženo in štiri male, nepreskrbljene otročičo.
— Tržaško električno cestno železnico bodo raišir.li. Z   \  je  dolga  17 km, a to progo
o podaljšali na 34 krr. Delo bo v dveh let>h gotovo.
— Po cesti je razgrajala v Trstu 31fetna Ana Gorzel iz Se-
č,   G rzel je pijanosti vdana in je bila tudi zdaj do grla sita. Poslali jo na opazovalnico v bolnico. '— Tatvina. V tovi r io Ernsta Demaninsa v Trstu so vlomili mani tatovi in odnesli razne vredne stvari in tri nove moške obleke. Skoda znaša 822 K   Tudi so se tatovi po^rst'li s pivom in vinom.
— Grška bojna ladja v Pulju*    V Puli   je   priš.'a   v sredo
5ka   boinn   ladja   »Nauercbos Mi iS« p d  sodstvom kapitana Bum-dalisa.   Križarka je zgra;ena 1879. ieta. It Pulia se je podala v Trat
— Poroka po namestniku. .Nenavadna poroka se je izvršila te dni v Pulju.   Poročil se je komandant
[rrskega    Levante - parnika „Uorvin tfatvas", kapitan Zuppar z gdč. Marijo Burovič iz Zadra.   Ker je bil ženin v službi, je peljal nevesto pred ; finančni nadzornik dali a Rosa.
— Slovenski častnik rešitelj življenja. Ko so se pred psr dnevi vraćah vojaki iz vaj v Sara jevo. bi se bila skoro dogodila velika ceereča. Pri odpočitku SO odšli nekateri vojaki cd prvega bos.-hercetr polka k bližnji vodi »Ž*ljean:oi«( da
pero nege. Na kraju, kjer je naučan in globok vit'ntc, spodrsnilo t" jaku Vc.si u Mujetekću in hitro izginil v vrtincu V njegovi bli-- ni se nahajajoči prostak Trak ć pri-i ;cčil je na pomoč potapljajoČerou se tGvarišu. Leta pa se )e boreč se s smrtjo okienil Trake* in oba sta se začela potapljati. V tem kritičnem položaju, ko so c stali vojaki z?čeh klicati na pomoč, je pritekel naš rejak Slovenec nadporečmk Fric Ma zoran, odpel sablo in skočil oblečm v vrtinec. Eden potapljajočih ga je pograbil pri tem za grlo in nejv« Čja nevarnost je bila, da vsi trije utonejo. Z nadčloveškim naporom je slednjič nadperočnik M&zuran rešiJ oba potapljajoča se vojaka Hrabrega čaBtn*ka je moštvo navdušeno pozdravljajo
— Obrtno gibanje v/ Ljubljani. Tekom meseca julija so pričeli v Ljubljani izvrševati obrt: Josip Košmerl, Resljeva cesta 30, špedicijo in trgovsko agenturo; Marija Tomec, •StreliŠke ulice 20, trgovino z mešanim blagom; Josip Plankar, Dolenjska ce sta 40, trgovino z deželnimi pridelki; Rudolf Janaček, Gradišče 7, zlatarski in srebrarski obrt; Katarina Gradišek, Vodnikov trg, prodajo Živil; Marija Pu-bek, Sodnijske ulice 10, žensko kro-jastvo; Josip Petkosig, Stari trg 4, trgovino z manufakturnim in drobnim blagom ; Ignacij Čamernik, Komenskega ulice 26, izdelovanje umetnega kamenja; Terezija Montresor, Sv. Petra ce Bta 29, trgovino z vinom ; Jakob Vild-man, Valvazorjev trg 4, brivski in frizerski obrt; Terezija Ševar, Cesta na Loko 18, trgovino z mešanim blagom; Anton Kovač, Kolodvorske ulice 27, obrt najemŠčkov ; Frančiška Podreber-Šek, Sv. Petra nasip 67, trgovino z manufakturnim blagom; Josip Rudolf Such, Gradaške ulice 20, mizarski obrt; Henrik Franzl, Privoz 10, trgovino z zehšči; Antonija Cerar, Radeckega cesta 1, žensko krojaštvo; Magdalena KerŠne, Vogelne ulice 3, trgovino s krojnim blagom; Viktor Merlnzzi, Dunajska cesta 9, izdelovanje karamelo v ; Mja Košir, Hilšerjeve ulice 12, trgo-
vino s papirjem, razglednicami in ka-dilnimi potrebščinami: Jakob Babnik, Lončarska steza 8, vodovodno inštalacijo;   Marija   Mohar,   Zalokarjeve ulice
9, prodajo živil. — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so obrt: Ivan Čer-ne, Slomškove ulice 21, preprogarski obrt; Anton Dreher, Marije Terezije cesta 6, zalogo piva; Rudolf Ander vvald, Martinova cesta 14, brivski in frizerski obrt; Valentin Ložar, ReČne ulice 6, kramarijo.
— Zapuićena „sirota11. K tozadevni včerajšnji notici se nam če poroča, da je natakar Jožef Humski, ki je is Mil-z/uaoblaga odpeljal 15 etno Marijo Gindlveinovo, za to res prav po očetovsko skrbel. Ker deklica ni imela nobenih potnih iz kauov, ji je kar sam napravil domo vinski list in na podlagi tega je do bila potem v Trstu poselake bukvice in tako ae sedaj še sploh ne ve, kam ie pristojna. Preskrbni aoče« se sedaj še nahaja v zaporih e kr. okrajnega sodišča, in mesto da bi sedaj zepet užival zlato prostost ae bode moral sprijazniti še s § 199. lit. d) kazenskega zakonika (ponareja javnih li stin) in ga bodo • x i li* preselili k deželnemu sodišču. Tudi Giidveinova ne bode preje videla svojega pravega očets, dokler ne bode obsedela kazni, ki ji gre po navedenem paragrafu.
— Romarski vlak. Danes zjutraj ob polu 4 uri se |e pripeljalo iz Lundenburga b posebnim vlakom 500 moravskih Ceh"v, ki so namenjeni v Palestino. Na južnem kolodvoru so zajukovah, poteča pa se odpeljali dalje.
— Žepna tatvina« Posestnik Fran Itlaisar iz R%zlafc štev. 3 se je sinoči idoč domov v obhžju topničar-ske vojašnice vlegel ob cesti v travo, hoteč se nekoliko odpočiti, kjer je bil zaspal. Ko se je pa prebudil, je epazil, da mu je med Um časom nekdo iz žepa ubradel mošnjiček, v katerem je imel 4 K denarja in zemljiškoknjižni izpisek.
— Ušel je na R^Bljevi cesti ka narček; kdor ga je ui*l, naj ga izreči proti nagradi obitelji Vidmajerjevi na Res'ie»i cesti
— Ljubljanska društven* godba priredi \ u t r i dopoldne zajtrtovaini koncert v »Švicariji« Začetek cb 10 uri. V?t pn na prosta — V ponedeljek zv*»der je krncert zopet v »Svicariji«. Z-Aetek cb 7. uri Vstopnina prosta. — V tGrek je zaj-trkovalni koncert na Perlesovem restavraciiskem vrtu. Začetek cb polu
10. nri. Vstopnina prosta
— Izgubljene reči. Neki gi spod je izgubil v nedelj" 29. julija t.
1. na prtu »Šticarija«. »Narodna kavarna«, hiralnica, mžni kol- dvor, dva bankovca po 20 K Najditelj naj jih odda v upravm$ttu našega lista.
— Zaklalo se je v mestni klavnici v Ljubljani od 31 julija do vštetega 5 avgusta t I. 77 volov, 5 krav, 1 bik, 1 konj, 102 prašiča, 171 telet, 46 koštrunov in kozlov in 4 koztiči, vpeljali so se pa 3 prašiči in 375 kg mesa
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub ljanskeod30. tubj* do 5 av^unt« 1905 Število novorojencev 25 (== 34 63 °/0o) mrtvorojene! 3, umrlih 21 (=289°/00) m.-d njimi je umrl za t tu.om 1, sa jetiko 3, za vnetjem sopilnih organom
2, vsled nurtV'Uila 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 13. Med njimi je bilo tujc-v 5 (=23 8%), iz zavodov 7 (= 33 3'Vo) Za infekoioz-n mi boleznimi so zboleli, in ser z« tifusem 2 z-* vrat:co 3, za učenom 1 oseba.
— „Slovenski  Marod** se
predaj« nadalje v G rici v lonakarm gospe Ivane Sluga, ulica Corno štev. 22
— Slovenci v Ameriki. —
S   kamenom   | e   ubil neznan zločinec v  Tonopah  (Navada)   26 et nega Jos. Dvornika, doma iz Dr novega pri  Leskovcu   — Težak voz je povozil  v Calumetu 12-letno hčerko Petra S peh ar j a De klioa   je   obležala  mrtva.  — Ne varno se je pobil v rudniku v Calumetu  Matija  Kobe. — Novo o e r k e v si postavijo Slovenoi v S;. Lorainu.
*  Najnovejše  novice. —
Razsodba v obravnavi Murri Bonmartini, ki je trajala nad dva meseca v Turinu, se glasi: Tullio Murri in dr. N a 1 d i po 30 let ječe, Roža B o n e t t i na 7 let, dr. Se c« h i 10 let in ^rcfioja Lida Bonmartini tudi 10 let.
— Grozen orkan je divjal v Nemčiji in na Francoske m. Ranjenih je več oseb, mnogo tudi ubitih. VSedanu in okolioi je napravil orkan škode 4 milijone frankov. V 20 občinah okoli Saden* ao poljaki pridelki do sela uničeni.
— Sveti Janes ga ie ubil. V oerkvi t Scbonna na Solnogra-ikem je na nekega šolskega učenca, ki je brisal prah na altarju, padel težek kip av. Janesa in ga ubil.
— V Ali pri Trientu ao aretovali nekega anarhisti Bel
d i n i j a , ki je iadajal preje v A'ikoni scoijalističen list.
* Zmeden zvezdoslovec.
Veliki knez Vladimir je priredil nekoč v Petrogradu veliko pojedino, h kateri je povabil vse odličnosti poli tike, diplomacije, umetnosti, znanosti in književnosti. M d povabljenimi je bil tudi neki stari zvezdoslovec Starček se je med sijajnimi toaletami, uniformami z raznimi redi ves ime del ter ae je po ob**du skril za gar dine pri oknu Veliki kn?z ie to za pazil ter šel za njim. Zvezdoslovec se je tako prestrašil, da je napravil prav smešen poklon, čemur so se razni diplomstje in kavalirji skoraj na glas sasmejali. Veliki knez je bil užaljen, ker mu ne spoštujejo gosta, zato se je obrnil k sijajni družbi rekoč: Oprostite, gospoda, ta gospod je sloveč zvesdoslovee, a je vts zmeden, ker vidi toliko zvezd, ki niso na svonh mestih «
' Grozen zločin Francoski zdravnik D^vereux sorodnik bivše franonske cesarice Ergenije, je oddal v Londonu neki izvoani tvrdki vel k zaboj, da mu ga pošljejo v neko francosko mesto. Zaboj se je slučajno za en dan zakasnil, a ko so ga po tem hoteli odpislati, smrdelo je tako grozno iz zaboja, da so ga odprl ter našli v njem trupla neke žonske in dveh otrok. Zdravnika so takoj zaprli ter je priznal, da so trupi* njegove žene in njegovih dveh otrok, le izgovarjal se je, da je žena otroka zastrupila in potem še sebe. D ka-zov seveda ni mogel doprinesti. Dasi so zdravniki izjavili, da Devereux ni vedno normalen, vetdar je bil obsojen na smrt
* Poceni žena. V ogrskem trgu Pm*« h*ču se je zaljubil mladi tržan Foćo* v ženo svojega priia-teja in soseda M Ikt ferja. Ko je Mil-tu fer ljubavno razmerje spozna), ni hotel izzvati rodbinskega prizora, tenuS šel je k prijatelju ter mu rektrl: »Ker se že 11 ubite, nočem vatu met t ; daj mi 200 gld. in tu imaš ženo« Sosed je ponudbo seveda z veseljem sprejel, le toliko Č«sa še mora počakati, da se M lhofer postavno loči od svoje žene, ker ne mara, da bi se mu se kedaj vračala demov
* Originalen banket. V Bu
karefctu stresa strda) ofci li 800 stri-jarsk'h p^močnićov, s katerimi sim patzujejo tudi drugi oddel&i. Po neke«u velikem sbodu sn priredili banket za 1000 os b. K banketu so povabili tudi zastopnike č^sopisjs in druge odlične osebe. Zanimiv je bil ta banket, ker je bilo na m zi s m to, kar so dobili širajkuioči kot podporo od Bvojih tovarišev, kakor: kruh, cvČji sir, rdeče grezdjiče, med in velika posoda slu lenčmce. Vkljub temu |e bilo razpoloženje zelo živahno, govori zanosni in solidarnost popolna.
* Nemec   na potovanju.
Kadar je Nemec na potovanju, spoznati ga je po njegovi zunanjosti, da je Nemec, Še predno odpre usta. Nemec si je svest, da kamor pride, je nemška domovina in da je on tam doma. Po tem se tndi obnaša. Samozavestno nastopa in hoče imeti povsod prvo besedo, akoravno je njegova pnhloglavost pri vsakem stavku očita. Da bi to puhlo-glavost prikril, je silno glasnih besedi, ker upa s tem doseči svoj namen , namreč splošen rešpekt pred slavnim kulturnim nemškim rodom. Zlasti pa je Nemca lahko spoznati, kadar je. Komolci mn vedno igrajo veliko vlogo, s servijeto si pa pokrije svoje prsi Čez in čez, da bi se ne onesnažil (menda mu leti jed na vse strani!) V tem so si vsi Nemci od navadnega potovalca do višjih mož enaki. Po kosila si mora zapaliti smotko. Akoravno je v finejših hotelih navada, da je za kosilo drnga dvorana nego za kajenje, se Nemec, Če zaide v tak hotel, nič ne briga za te navade. On je gospod, „strammdeutsch", ki plača, kar porabi in ni ga Človeka, ki bi mu smel kaj reči! Natakarji se sicer jeze nad kulturonoscem in akoravno Nemec ve, da ni komu prav njegovo ravnanje, se vsled svoje borniranosti noče vesti drugače; prepričan je, da se morajo drugi ravnati po njem, ne on po drugih, ker kar on dela, to je prav in mora biti prav.
* Proglas cesarja Mene-lika. Abesinski ceaar Menelik je dr 1 v Parizu kovati nov denar a svojo podobo in napisom v amur-skem jeziku. Tolarji Marije Terezije se sedaj zamenjajo a kockami soli, ki služijo sa drobiž. Svojo reformo je nasnanil cesar ljudstvu s sledečim oklioem: »čujte, čujte! Daj bog, de bi udarila nesloga v aovrašnike hribov in dolin, čujte, čujte! Daj bog, da bi udarila nesloga v aovrainike našega gospodarje Menelika. čujte, čujte! Daj bog, da bi udarila nesloga v aovrainike Marijine! Sedaj pa hočemo povedati, aa kaj se gre. Storili amo veliko čast naii deželi Etiopiji ia trgovini, ker amo odredili, de ae ■nje nov denar a našo junaško in
dražestno podobo in ta lepi denar ti dajemo v porabo. Ta tolar je čistejši od starega, a teža je ista. Napis je amurski. Kdor ga noče sprejeti, ne ssmo, da mu bom lastnoročno iiruval ušesa, terouš ga bom počastil s 25 na znamem mestu, čujte in paiite ter glejte sedaj kaj storite!«
* Dokaz ne meke kulture.
Avstrijski N< moi se odlikujejo s svoio starodavno kulturo in povdarjajo povs d njen osrečevaien pomen za Nemce in vse druge narodnosti. Da se ta kultura navadno kaže v suro vostih, pobojih in zatiran;u dragih narodov, vidimo na tisoč in tisoč izgledih. Tudi o blsgodejnoeti nemške kulture v Ameri so že veliko pisali slasti štajerski časopisi. Dokaz za njo imamo danes na razpolago. Ne-mrc Karol Blubm v Filadelfiji je bil znan pretepač in pijaneo, da ga je morala njegova žena pred štirimi leti zapustiti e štirimi otroci. Vzel st je na to gospodinjo, katero je pretepal do skrajnosti. Decembra lausktga leta je pa ta gospodinja nenadoma izginila. Nemec Biubm je izjavil, da ne ve, kara je odšla. Brigal se potem zato ni nihče več. Ko je pa nekaj časa pozneje B uhm zbolel in moral v bolnico, je prepovedal ljudem iti v njegovo hišo, dokler on ne umrje. Dne 18 maja je Bluhm umri in zdaj so našli v kleti zakopano ženske Iruplo grozovito razmesarjeno in raz-Btkano. L)udje so spoznah v tem truplu Blubmcvo gospodinjo in poli-cja e dr.*eia prepričana, da jo je umr ril njen g ,*podar ku^nronosec B uhm
* Koliko je dati na duhovniške popravke. Pred nekaterimi tedni so pisali svobodomiselni tirolski listi, da je neki šolski brat v učiteljišču v Tisisu bil zaprt zaradi nenravnih zločinov, ki jih je doprinesel na raznih gojencih. Vodstvo zavoda je razposlalo popravke, v katerih trdi, da so vse take vesti neresnične Dne 4 t. m. pa je bil dotični šolski brat pri okrožnem sodišču v Feldkirchnu obeo jen zaradi zločina po § 132 (zapeljevanje k nečistosti) v dvamesecno ječo. Kakor znano, se je o tem klerikalnem zavodu opetovano govorilo tudi v nižje avstrijskem deželnem zboru pri šolski debati. Gojenci omenjenega zavoda so namreč namenjeni za učitelje na Nižje Avstrijskem. Za nas je afera le toliko pomembna, da vsakdo lahko spozna, koliko je verjeti podobnim popravkom „Slovenčeviha duhovnikov.
* %godovina naprsttii« kov. Dne 19. oktobra 1684 je poslal zlatar Nikolas van BeDsehoten v Am sterdamu prvi naprstnik, ki ga je sam izumil in izdelal neki gospe van Reu-selaar za god. 12 let pozneje je iznajdbo uvedel v Angleško neki Lotling. Tam se je naprstnik naglo razširil ter prišel v splošno rabo. V začetku so nosili naprstnike le na palcih ter so bili izdelani iz zlata, srebra in železa. Dandanes se izdelujejo naprstniki iz jekla, slonove kosti in medovine. Najdražji naprstnik ima siamska kraljica. Njen naprstnik je iz Čistega zlata, ima obliko lotosove cvetke ter je z demanti tako gosto posajen, da je ž njim napisano kraljičino ime in dan njene poroke.
* Visoki računi. Perzijskemu šahu letošnje bivanje v Parizu gotovo ne ostane v posebno ugodnem spominu. Francozi so ga skubili na vse pretege, kjerkoli jim je prišel v roke. Nekega dne se je vozil šah po bulonjskih gozdovih pri Parizu. Med potom je vstopil b celim svojim spremstvom v neko gostilno na čaj. Ko so izpili čaj ter zahtevali račun, je prinesel natakar račun za 150 frankov (120 K) Šahov tajnik, ki je račune plačeval, je ponudil 60 K, rekoč: »Skudelioa čaja ni vredna več kot 2 fraoka (1 K 60 b) Nas je 20 račun aoaša 40 frankov, 20 frankov pa imate za napitnino«
* Idila z nemške male Železnice. Med postajama Putt-ingen in Mondorf v Lotaringiji je nedavno prestrašilo potnike dolgo tresenje in suvanje vosov. Končno se je vlak sredi poljna nenadoma ustavil. Kaj Be je zgodilo? Ali je vlak zdrknil s tira? Ne! Železniško osobje se je steplo ter se na vlaku med vpitjem in psovanjem krepko obdelovalo. Potniki ao morali koneo pota prehoditi peš do postaje. Ko je končno prisopihal vlak na postajo, se je tepež na tleh nadaljeval, da je tekla kri. Potniki ao strme srli na ta nenavadni običaj.
* Bankarotno mesto. Špansko mesto Malaga je prvo mesto v agodovini, ki je ustavilo plačevanje svojih upnikov ter napovedalo ban-kerot. Vsrok ni znan. Posledice so čudne, župan je aašel tržiti s bučami, ker ne dobiva več plače od mesta. Devini uredniki ao šli sa kondukterje k tramvaju, a ostali uredniki ao šli ae prodajalce, bikoborbee itd. Pometači ae sprehajajo po mestu, rassvet-Ijeve ni, policaji se potepajo a potepuhi okoli itd.
* čuden milijonar. Na Filipinih ie umrl nedavno 80letoi mili* jonar Samuel Dunlop. Bil je hud pi isnee, b cer pa do skrajnosti skop. Vsaki dan je iepil po polno stekle-nfoo žgania in štiri steklenice šampanjca. Bil je tako skop, da ga je vsaki mesec morala njegova gospo dinja stHči, lase pa porabiti za polnitev podeglavnika. Zidnjih 40 let si je milijonar kupil samo enn obleko, ene hlače in dve suknji. Ko mu je črna suknja v teku časa popolnoma pozelenela, odreaal ji je rokave ter io nosil za »celeni telovnik«. Samo za časa ameriško španske vojne je ■■ s: ! 9 mesecev trezen, ker se je bal sovražnikovega navala.
* i,PricezinjaCI Alice9 kakor irrenuiejo Američani hčer predsednika RooBevelta, goji vsakršni šport. Posebno ie navdušena plesalka. V zadnjih 15 nne*ec h je bila pri 403 siavnoet ih pojedinsh, pri 350 sijajnih pleBih in pri 300 drug'b večernih zabavah, pri katerih je strastno plesala. Med tem časom je napravila 1700 obiskov ter je podala 32000 osebam roko. In pri vsem tem niti nervozna ni!
* Moseja jr Londonu. Ker število mohamedanoev narašča, zgradi se blizu vestminBtrsLe opatije ob Temsi lepa mošeja, za katero so darovali veliko zneske sledeči trije vladarji: p&rzijski šah, afganistanski emir in egiptovski kedive.
* Teža vladarjev. Neki angleški list je prinesel statistiko o teži evropskih vladarjev. Kakor se pač spodobi za prvi narod na sveta, imajo Angleži najtežjega vladarja. Kralj E d-vard namreč tehta 981/, kg, Prvi za njim je portugalski kralj C a r 1 o s s 97, potem pride danski kralj K r i s t i-j a n z 89, švedski kralj Oskar s 83, cesar Viljem s 78, belgijski kralj Leopold s 75, cesar Franc Jožef z T21 3, rnmunski kralj Karol z 72, ruski car Nikolaj z 5S1 ,, italijanski kralj Viktor s 57, a najlažji je španski kralj Alfonz, ki tehta samo 49 kg.
* Kako se prebivalstvo Nemčije pomnožuje. Leta 1876. je Štela Nemčija še samo 24 milijonov prebivalcev, leta 1855 že 36 milijonov, leta 1870. nekaj nad 40 milijonov, leta 1892, je to število že prekoračilo 50 milijonov, leta 190*. je bilo 58,569.000, za leto 1905. pa že izkazuje statistika 60,164.000 prebivalcev.
* Bogata beračica. V gra-ški bolnici je umrla pretočeni mesec 601etna Vincencija Breiter, ki je živela kot beračica, si hodila v gozde po suh-Ijad ter dobivala občinsko podporo za reveže. Po njeni smrti so našli v nekem predalu 410>00 K v gotovini in vrednostnih papirjih. Denar je podedovala v mladosti od neke bogate dame, kateri je bila za družico. Ker pa se bala tatov, je skrila denar ter živela kot beračica.
* Nogo bi si rad kupil. Neki kmet je pisal kaznilnicni upravi v Kielu pismo, v katerem povprašuje, ali bi se ne smel dogovoriti z nekim Štefanom Karstensom, ki je bil zaradi umora obsojen na smrt, glede odstopa njegove noge. Pisec navaja, da mu manjka leva noga, a zdravniki so mu rekli, da bi se mu lahko prirastla Kar-steusova noga, a' Karstensu bo pač vseeno, ali gre na drugi svet z eno ali z obema nogama. Seveda so lahkovernega kmeta zapeljali šaljivci k tej Čudni prošnji.
Književnost.
—   „Učiteljski Tovariš".
Stev. 32. Vsebina: O šolskih stavbah.
— Naš denarni zavod. — Šolske in učiteljske rane. — Deželna učiteljska skupščina v Ljubljani. — Donesek k ilustraciji istrskih razmer. — Pisarna za zdravljenje naših bolnih stanovskih drutabnib, uradnih, književnih, narodnostnih in političnih razmer. —
— Is naše organizacije. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Liatnioa uredn štva. — Uradni razpisi učitelj* skih služb. — Računski sklop društva »Jubilejska samopomoč«. — Inserati.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave prod okrajnim sodiščem.
Z vodo ga je polila. Ivan Tacer, mestni delavec, v nedeljo ni imel dela, zato se ga je navlekel, „ta kratkega- da je bil že popoldne ob dveh nabit kot kauon. Kolovratil je proti svojemu stanovanju v Streliških ulicah, kjer je vpil in razgrajal, češ, „mi smo, to smo, kar smo." Pri tej priliki se je zaletel v Tomčevo deklo Lucijo P e t e r n e 1 in jo obložil z ljubeznivimi priimki. Lucija Peterncl se pa noče vaditi v svetopisemski potrpežljivosti, zato je nadležnega in sitnega dedca polila z hladno vodo. Ta se pa vkljub temu ni nič ohladil, nasprotno njegova jeza je prikipela tako visoko, da je zgrabil lesen drog in Pe-ternelovo udaril ž njim po levem očesu. Tacer bo 24 ur premišljeval svoje v pijanosti storjene grehe.
Dolg jezik ima Urša Lafe ajnar, vsaj kakor zatrjuje Rudolf Erlar, ključavničarski pomočnik v Šiški. Lahajnarca se zelo zanima za druge ljudi, kako žive, ker je mnenja, da bo dajala zanje odgovor pred Bogom. Tako se za Rudolfa Erlarja tudi zelo zanima in je baje babnicam pravila, da je Erlar velik grešnik, ki stanuje pri neki vdovi in ima ž njo neko zuanje, ki je po prepričanju Lahajnarce že pregrešno. Erlar je pa Človek, ki si sam poišče pravico, pa je svojo opravljivko počakal dne 30. julija zvečer blizu svojega stanovanja in ji poplačal delovanje njenega jezika s tem, da jo je na tla podrl in jo z nogami obrcal. Lahajuarci je bilo pa to prehudo plačilo , zato si je pa prišla poiskat višje moči. Erlar bo sedel 4 8 ur, za brce, oziroma za bolečine bo pa plačal 11 kron.
Likofje pilAnton Cepin dne T. julija na Hauptmanici o priliki izvršitve neke stavbe. Anton Cepin je porabil lepo priliko in pil, kolikor je moglo v njega. Tako je spravil v se pol litra žganja in liter vina. Hudi na sledki zaužitega alkohola so se pokazali, ko se je Cepin začel kregati in metati psovke na vse strani. Končno se je pa dejansko spravil na slaščičarja g. Jakoba Zalazuika ter ga tako sunil, da je na tla padel in si poškodoval roko. Ker je sodnik muenja, da se je Cepin le slučajno tako opijanil, da ni vedel, kaj dela, je  bil oproščen.
„Cuktavzar, ferdaman 1 u m p u itd. je letelo dne 26\ junija iz ust Antona Kocmana iz Šmarja na posestnika Antona Hribarja javno pred več ljudmi. Tudi se Kocmanu očita, da je lansko leto vzel posestniku Goršiču sekiro vredno 2 K 20 v. Za razžaljive besede bo Kocman sedel 48 nr, glede tatvine je bil pa oproščen.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Antonija Pistotnik, dninarisa ▼ Podiida, je našla lansio leto na cesti listnico z 290 K, katero je posestnik Anton Resnik iz Vaš5 domu idoč z Vranskega izgubil Čeravno je Pistotnik vedela, kdo da je pravi lastnik izgubljenega denarja, vendar ni vrnila Resniku listnice. Eiino Matevžu Vrankarju je o najdbi povedala in se i njim dogovorila, da se bodeta z denarjem delila, če se ne bo Res nik oglasil. Na smrtni postelji je pa Vrankar, ki je že od Pistotnikove prejel 100 K, povedal svoji hčerki o celem dogodku. Po tej je tudi Resnik izvede), kdo da ima denar. Obtožen**, ki je spočetka vse tajila, se je končno v vdala, a trdila, da je našla le 220 K, nato je pa Še 10 K dnštels, tako da ima Resnik najmanj 50 K škode, katerih si je Pistotnik polaatiia. Obsojena je bila na 6 tednov jfče.
Kazenske obravnave pred okrožnim sodiščem v Novem mestu.
Jožef Hočevar, mlinar v Am brusu, hud pretepač, je tožen zopet radi težke telesne poškodbe. Dne 29. ju-junija je sunil Antona Hočevarja z nožem v trebuh. Prerezal mu je trebušno votlmo in mrenico. Bilo je staro sovraštvo. No sedaj si bode hladil jezo 8 mesecev z 1 postom mesečno in plašni — denar ima — 340 K za izgubo zaslužka in za bolečine.
France K a v š e k iz Drage je v IvanČi Gofici razbil okno*, nadalje Franceta Spendal v roke sunil, ter ga telesno poškodoval. Toženec pravi, da ne ve nič, kaj je delal. Ve dobro, da je v družbi fantov izpil tri zelenke „šnopsa/T^il pa je še drugod pivo in vino. /Priče izpovejo, da on sicer trezen ni bit, a popolnoma pijan pa tudi ne. Ko je prišel v izbo, zavedal se je dobro, koga ima pred seboj, ko je za klical: „Piti mi dajte! sicer vas vse pobijem!" Pijače si sam ni naroČil nič. Nato mu je podal fant Fine piti. Ta pa namesto, da bi pil, jel s pivom polivati fante. Iztirali so ga iz sobe. Priča, postajenačelnik, izpove istotako. Občina daje toženemu jako slabo izpričevalo. Sodni dvor se je prepričal, da je toženec kriv hudodelstva javne na sitnosti in prestopka v zadevi Špen-dala. Obsojen je na 13 mesecev težke ječe z 1 postom mesečno.
An- Mlakar, stara šele 22 let, je znana tatica iz navade. Rojena je v Drnoveun. Pri svakinji je odprla kovčeg in vzela več reči gospodinji. Zagovor, da je cbleko kupila, ce obvelja. Tožena pe je pri obravnavi smejala in smeje obsodbo sprejela. Dobila je, ker je vse obstala, le tri tedne strogega zapora s 3 trdimi ležišči.
Janez Hočevar iz Horinje vasi, je kradel po stari navadi. Sreča mu pa ni bila mila. Ukradel ie 5 črešnje-vib desk, 6 jelovih in 2 hrastovi. Toien je tudi, da je pred nekaj leti ukradel rjuho, Mariji Klopčar pa je vzel železno palico Žipanstvo ga prav dobro popisuje. Pravi, da je tat ic navade. Obsodba se je glasila na tri tedne zapora c 3 trdimi ležišči. Njegov aodrug Janko Šinkovec pa na 5 dni atrogega zapora.
Telefonska in brzoja?na poročila.
Zagorje ob Savi 12. avg.
Škofov sprejem na postaji je bil jako klaveru S škofom vred jih je bilo na kolodvoru trinajst (Nesrečna številka!) Ljudstvo je do skrajnosti razburjeno, ker ne pusti župnik za bo tra nikogar, kdor mu ni oddal spovednegalista. Bojimo se, da bode prišlo jutri do demonstracij in izgredov. Tistemu, ki je pri nas pro-vzročil toliko zla: pereat! Ljudstvo se je jelo zavedati. Naprej v boj! Proč od Rima, to naj bode odslej naše geslo!
Zavedni Zagorci.
Belgrad 12. avgusta. Novoizvoljena skupščina se je danes otvorila. Za predsednika je izvoljen Ljuba Davidovi <5.
Petrograd 12. avgusta. General Trepov je odpotoval v Mo skvo z namenom preprečiti novi kongres ruskih zemstev in mest, ki je sklican na dan 24. avgusta.
Petrograd 12 avgusta. Carski manifest, s katerim se proglasi ustava, ne izide danes, marveč šele 2 2. avgusta t. 1. Vsebina tega manifesta še ni znana.
- Berolin 12. avgusta. Včeraj je Vite sklical k sebi vse člane ruske mirovne delegacije na posvetovanje in je zlasti dolgo kon feriral s profesorjem mednarodnega prava Martensom. Danes je povabil japonske delegate na razgovor ter jim izjavil, da se motijo, ako mislijo, da je Rusija v takem položaju, da mora skleniti mir. Rusija še ni odločilno poražena in tudi ni presila za mir, marveč je ugodila samo želji Združenih držav, da je poslala svoje delegate na mirovno konferenco
Berolin 12. avgusta. Ruski finančni minister se je izrazil, da >a niso japonski mirovni pogoji prav nič presenetili. Vprašanje je le. ali so stavili Japonci te pogoje kot ultimatum, ali so ž njimi hoteli samo poizvedeti, kakšno stališče bo napram njim zavzela Rusija. Ako so ti pogoji njih zadnja beseda, bo konferenca mahoma končana, zakaj takšnih pogojev ne bo Rusija nikdar sprejela.
Berolin 12. avgusta. „Lokal-anzeiger" poroča iz Berolina: Tu sa z veliko napetostjo pričakujejo vesti o mirovnih pogajanjih. Vobče se sedi, da se bodo ta pogai mja v kratkem razbila. Vlada ra< una s tem, da se bo v ujna nadaljevala. Dan za dnevom se pcšiljajo ogr« mne množice vojaštva z artiljerija na Daljni Vztok. Sodi se, da ima Rusija že sedaj nad 600 000 mež na bojišču.
London 12. avgusta. Na Kitajskem se pojavljajo resni nemiri. V pokrajini Human so umorili prekucuhi 12 katolikov ter ranili več francoskih misijonarjev. Francoska vlada je poslala v Peking resen protest.
London 12. avgusta. Zasedanje angleškega parlamenta se je odgodilo s prestolu i m govorom. Prestolni govor omenja, da je položaj v Macedoniji in na Kreti Se vedno resen ter zanima v polni meri vse evropske velesile.
To kij o 12. avgusta. Admiral Kataoka poroča, da so Japonci napadli neko rusko pozicijo na Sahalinu 20 milj jugozapadno od Korzakovska z morske in suhe strani. Bombardma je trajal dve uri.   Mnogo Rusov je bilo ujetih.
To kij o 12. avgusta. V Nioru na Sahalinu se je vdalo 118 ruskih častnikov in vojakov.
Nevv York 12. avgusta. V diplomatskih krogih se sodi, da so japonski mirovni pogoji taki, da jih Rusija nikakor ne more sprejeti. Vojna se bo brez dvoma nadaljevala do skrajnosti.
New-York 12. avgusta. Vite je takoj, ko je bil obveščen o ja-
ponskih mirovnih pogojih, brzojavil carju; nato se je pa nemudoma brzojavno obrnil na tvrdko Rcth-8hild v Pariz in na Antverpensko banko
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Divja bos na žitnem trga se je v pondeljek mahoma prevrnila v ravno tako bes, krenila pa je takoj dragi dan zopet na staro pot in ves teden naznanjala poviške. Nedeljski dež so smatrali v pondeljek še za rešilnega angela, v torek pa si je skepticizem priboril že toliko tal, da je močna stranka odločno trdila, da je bilo moče daleko premalo, ako naj bi popravila že provzročeno škodo na koruzi, da, Šli so celo tako daleč, da so deklarirali 30 do 40 od stotkov žetve za izgubljeno, tako iz gubljeno, da je! niti najizdatnejŠi dež ne bi več mogel popraviti. Temu kal-kulu se je pridružilo še celotedensko suho vreme — vzroka dovolj, da se je kos lahko bujno razvijala. Situacija je zbog tega za nadaljni razvoj žitnih cen zavita danes Še v plašč velike nejasnosti ; nekateri imajo vendar že pogum preskrbljevati se z blagom po današnjih cenab za več mesecev. Mnogo pa jih je tudi, ki kažejo največjo rezerviranost in kupujejo le, kar neobhodno potrebujejo.
Pšenica je vzlic velikemu po nedeljskemu popustu danes na predte-denski višini, efektivno blago še raje nekoliko višje. Staro blago prihaja le prav sporadično in po primeroma visokih cenah na trg — novega blaga imetniki nič kaj ne vsiljujejo, da ne delajo sebi besi.
K o r u z a je vsled predted. poviš. pro -vzročila na Ogrskem nekoliko konkur-zov, odnehala potem vsled dežja v enem dnevu za celo krono, ojacila pa se je tekom tedna malodane zopet na najvišji predtedenski kurz, kateremu sledi tudi cena za točno blago.
Oves stopa vsporedno s koruzo in zaznamuje danes raje nekoliko višje cene nego koncem preteklega tedna.
Moka je začetkom tedna sporazumno s ceno pšenice naznanila nekoliko popusta, dvignila pa se je tekom dni zopet.
Sladkor — surovina tendira za točno oddajo nekoliko trdneje, za novo kampanjo pa mlačno, tako da utegnemo že začetkom kampanje: konec oktobra in v novembru imeti zelo nizke cene. Točna rafinada tendira vsled nedosta-janja robe raje nekoliko trdneje, kajti večina rafinerij je že razprodala blago.
Petrolej notira neizpremenjeno.
Kava naznanja za točni Santos trdnejše cene. Na prvem parniku so bile same stare, obledele Santos vrste. Parnik „Uranow dospe okrog 15. t. m. z novo Santos-kavo, ki bo prešla hitro v konzum, ker lepega Sautosa vsepovsod manjka. Seveda pa bodo zahtevali zanj visoke cene, ki se bodo pa kršile z novimi dovozi.
K i ž se giblje trdno.
Špirit naznanja za surovino mlačno tendenco ; rafinirano blago notira neizpremenjeno.
Jedilno olje so dvignili tržaški kartelirani trgovci z jedilnim oljem na 72 kron, odjem pa je veudar le majhen, ker je druga roka veliko cenejša.
M a,s t in s 1 a n i v a se dvigata že nekaj časa v ceni.
Poslano.**
"Vsa m
p. n. gg. hišnim posestnikom, ki so prejeli od g. Josipa Spitzerja, dim
nikarja, neko okrožnico, dajem nastopno
TT 7-cdncst:
Resnica je, da jaz podpisana nimam dimnikarske koncesije, a imata jo moja mladoletna otroka Avrelija in Dragotina Kovač po svojem umrlem očetu Francetu Kovaču. Na podlagi te koncesije smeta .omenjena otroka po svojem namestniku, sedaj Ivanu Kerncu, opravljati vsa dimnikarska dela, bodisi v Ljubljani ali zunaj Ljubljane, ako to zahteva gospodar. — Moja otroka sta imela že preje mnogo naročnikov, ki sta jih prevzela po svojem umrlem očetu in te naročnike hoče sedaj g. Spitzer z neresnicami in celo z grožnjami odvrniti od mojih otrok. V imenu svojih otrok sem dolžna podati izjavo, da se na podlagi koncesije mojih otrok sme izvrševati dimnikarska obrt in da naj se cenjeni gg. hišni posestniki ne dajo preslepiti zvijačam g. Spitzerja. Ker on omenja, da sem bila jaz podpisana kaznovana pri mestnem magistratu, izjavljam, da je res, toda to le vsled neresnic g. Spitzerja. Razsodba pa še ni pravokrepna, in zadnja beseda o tem tudi se no izpregovorjena, ker sem vložda proti njej pritožbo. — Kaznovana pa nisem bila, kakor omenja g. Spitzer, zaradi tega, ker ni mam jaz, oziroma moja otroka, pravice izvrševati dimnikarskega obrta v Ljubljani, temveč zaradi tega, ker baje kar pa Ie g. Spitzer trdi — nisem priglasila pri okr. glavarstvu pravočasno namestnika. Toliko slav. p. n. občinstva v znanje in vednost, da g. Spitzerja ni na dragem nego le na tem, da bi uničit mene in moja otroka. Sploh pa, kdor pozna g. Spitzerja, ve, da — —
Ivana Kovač Spitzer
v imena Bvojib mladoletnih otrok Avrellje 2660 -1      in Dragotlne Kovačevo.
•) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Listnica uredništva.
G E. B. v Cerkljah Dolenjsko. — Zanesljivo narodna napredna tvrdka je Iv. Pr. Lampret v Kranju t
Razširjeno domače zdravi.o. Vedno večja povpraševanja po „Moll-ovem francoskem žganja in soli44 dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteSujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 1 90. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJ1, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 7-11
Znanstvena razlskavanja in mnogovrstne praktiške preizkušnje so dognale izvrstno kakovost BKUNEROLAK, zajamčeno ciste rastlinske masti za jedilne namene in so a vzorni izd lek najbolj r zširile. Pred manjvrednimi slepilno podobnimi ponaredbami nutno svarimo.
Rogaško Slatino je posetilo, kakor kaže zdraviliški list, letos že poltretji tisoč odličnega občinstva iz vseh krajev monarhije in tudi od zunaj, kar je posebno pripisovati zdravilnosti rogaških vrelcev. To kopališče se odlikuje pred drugimi takimi napravami po svojem milem podnebju, dobrih stanovališčih in prehrani, kopališki opremi in lepi gozdnati okolici. Mnogo razvedrila nudijo plesovi, plesni venčki, tombola, glasbeni in pevski večeri, zanimiva ljudska veselica in tenniski turnir, ki ga posetijo najboljše moči. Na*prijetnejše je bivanje v Rogaški Slatini v drugi polovici avgusta in v septembru, in je tudi letos pričakovati obilnega obiska.
Amerik, patent.
„Columbia"-
Rouleairc
so najelegantnejsi, najpraktičnejši in najboljši sistem zastorjev za stanovanja, pisarne, izložbena okna, verande itd. itd. ..       Prospekti točno in zastonj.....10
AU$. BnM §gg| 11Schottenbastei II.
Zahtevajte
'lustrovan cenovnik
podjetja za žarnice „Ideal"
IIu*o Pollak
M'\.\J.VI,Wal]irasv:'.i.
Cena lepa svetloba brez inštalacije in nevanostri. Poraba 1'    kr. na uro. 2252—6
L. LUSER-jev obližza turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kur-$8$        jim očesom, žuljem ttd. 24
Glavna zaloga :
L
Dunaj-Meidling.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Rdeče, aromatiško, bolečine blažeče mazilo.
To že 26 let preizkušeno in vedno kar najsi-jajnej&e ocenjeno balzam-sko, antirevmatiško zdravi!^, ki je  prirejeno iz
zdravilnih aromatiških zelifič, okrepi, poživi in blaži bolečine v misicab in živcih. — Turiste in vse one, ki veliko hodijo in naporno delajo, pa to mazilo okrepi in jim prežene utrujenost.
1 orlg. steklenica stane K 2-—, po pošti K 2 40 z embalažo in tovornim listom (brez poštnine). Dobiva se v l rtiiH lNka\i lekarni (Franziskis-Apotheke) na Dunaju V/£, Schon-brunnerslraiiHe 111». — Naročite naravnost po dopisnici (s povzetjem ali na kuponu postne nakaznice (če pošljete denar naprej. 1987 8
Postavno deponirana varstvena iiutmka.
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškiia nadzorstvom.
De&tilerija
Trst-Barkovlje.
Vi stsklmlca I fr—, »/_ rt« klenlce K 260. - Ia proda! » toljšife trgovinah. 69
Proti zo&o&olu in gnilobi zod
izborno deluje dobro man« antiseptična
Melusine ustna in zobna vođa
ti utrdi dlettno io odstranjuj* neprijetna Mano Iz. umi. 1 MteUlfnlea z navodom 1 K.
Blagorodnemu gospodu WL L*r%stll4u,
lekarnarju ? Ljubljani. Vaša izborna Meluaine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol. odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilob: zob, zato jo vsakemu najtopleie pripo , rečam   Obenem pa prosim, pošljite Se 3 8tekk-nice Melua. ustne in sobne va i Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Gangl, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1905.
Dsi lekarna Uil Leustska i Ljubljani, Resljeva cssta st. 1
o« le« novozgrajenega Pran Jožefovoga rabil, mostu 22—32
Darila
Dpravnistvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila In Metoda: I
dr. Janko Hočevar v Krškem K 20 — venca na krsto fSlfl dr. Koiniliove iz Krškf. -- Novomeški maturantje iz leta ,875 K M ob priliki praznovanja   tridesetletnice po J. Rohruianu, c. kr. notarju v Cerknici. Sk paj K 7o—. Srčna hvala! Živeli' —
Javna zahvala.
Na^ povratku z Jesenic je bil idrijski ,fi kol v tekotji Loki n^jpresr-^nejJi- sprejet i: goščen   Za izraz   iskrenih  simpatij in bu napitnic je podpisanemu odboru prijetnost, se odlični narodni škofjeloški dru, noma č. gdč. Jerici   Dolenčevi, vrlemu loškemu županu g. Franu   Dolencu, m« odborniku g.  L.  Lavriču in akademiku Gabru najiskrenejše zahvaliti s srčno žt-lj-se prej ko prej vde stvi nameravana ustan „Sokola4* v Škofji Loki, ki je tolikokrat že preje večkrat jasno  dokazala, kake i ceni  misel  sokolsko   — Istotako  izraz i posebno zahvalo rodoljubnemu feetUaicar Blejski Dobravi g. Pikonu, kije uirij.kt B i iskajoče pred silnim nalivom zavetja v n: gostilni, najtočneje  in najcenejše aasfaegel preskrbel nekaterim  tudi  suho  obleko t< i tako obvaroval neprijetnega prelila jen ia in bi Ogrizku,  članu bratskega šišenskega Sok je bil na poti iz Lesc čez Bled in CJoric it Vintgar društvu vodnik. Na zdar!
Za odbor telov. društva    Sokol" v Idr
dne 10. avgusta 19J6,
Jan (-ruden «1. Mnliovee
tajnik.
starosta.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 9 avg. Antonija Gruden, zasebnica 43 let, Za'oska cesta 11, Carcinoma
, Dd£ 1 1 avg. Fran Barte!, jermenar 43 let, Tržaška cesta 1,  Hvdrops univ salis.
V deželni bolnici:
Dne 8. avg. Štefanija Jordani, aix i 13 mes Catarrh. inteatin.
Dne 9 avg. Ana Slivnik, gostija 57 Catarrh. inteatin.
na naročijo,
ui*..ni.«w t« tor*
Slavno p. n. občinstvo uljudno vablrra na ovo naročbo, stare gospode naročnika pa, katerim Je potekla koncem me-teca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da poilljanjs na preneha In da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja ne dom: Vee leto. . K 22 - I 6etrt lete . K 5*50 Pol lete - . „ IT— J En meseo . „ 1 90 Pošiljanje na dom se računa za vsa teto 2 K
8 pošiljanjem po pošti velja: Vse leto . . K 25-— I Četrt leta . K 0-60 Pol leta . . ., 13-— I En meseo . „ 2-30 KS* Naroča se lahko s vsakim dnevom e hkratu aa mora poslati tudi naročnina, drugače ae ne oziramo na dotično naročilo Llat aa ustavlja tO. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje lete ob pravem času.
Uprainlino „Sfovsnskega Naroda".
8E
44o
4* *
»V,
v . 4S *
Bonna poročila.
Ljubljanska
/Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni koral dno. borse 12. avgusta 1906.
^aIoBb«nl -papir]!. Denar Blaga
majeva renta ..... 100-55 10075
srebrna renta .       ... 101*lf» 10135
»▼■tr. kronska renta    .   . 100-60 100*80
„    slata        .       .   . 11945 11966
odrska kronska »   .   .   .     96*76 96*9b
„    alata       n   .   .   . 116-75 115 95
posojilo dežele Kraa|e>k« .      99*50 101' —
, posojil? mesta SpHot   . 10060 101 60
„     Zadar   . 100-— 100 —
bos.-herc. že!, pos. 1902 101*10 102 —
x*Ska. dež. banka k. e.   . 100 5.5 100*76
B        ft      „*.«.. 100-26 100-85
sst. pisma gal. d. hip. b. 100 96 101 95 pest.   kom.   k.   o, a.
10°/0 pr....... 116 10 10710
■aat. pisma Innerst  hr. 100*50 101*60 n      r     ogrrke cen.
dež. hr....... 100*25 100 60
«. pis. ogr. hip. ban.   . 100 05 101 — obL  ogr.  lokalnih železni« d. dr..... 100*— 101 • —
, obl. češke ind. banke , 100-76 ICl'7* prior. Trat-PoreS lok. žel 99*90
Tior. doL žel.....                      99*60 100 —
3    jnž. žel. kup. »/,■/» • 318 25 320 25
avst. poi. -sa žel, p. o. . 10105 102 —
jC-k-s «d 1. 1860:, . . . . * * 18<H , . , . 7 tisska ..... '     sem. kred. 1. -»misij«
r. r,     H. a
ogr. hip. banke . , srbske a ta. 100* — tu rs k« ..... srečk« .   . ,
1 o
•V
i-,
4't
Sttilika gre-itn« f-ionr.osk« Krakovske misbijanske Lis\ rad. križa
P"!C?!fOTf8 9      .     . .
Ssloburšk« ...    • .
j?-- *'sks kom.    r    .   . .
Delni se
Jsiae ieleziiic* • • « . DrUvne železnic« ■ . . ATstr.-cgrake bančn« a*a!cis«
kredite« bauk«    . . Ogrfke      R        e       . . l ^jstenska       0      . . I r.T.ogokop v Mostu (Bruz) A pmske montan ....
aSke žel. indr. dr   .   . . h-ma-Mm-Anvi   , . Trbovilske prem. družb« Ivstr, orožne torr. družb« , re-r.i sladkorne družb«
Talaie
C. kr. «ekm......
SO franki.......
SO marka......•
^Trreigna ......
tftrke........
Ltfki bankoval .....
BibHi........
Hslarjl.
■91 — 293-— 166 90 301 60 302-— 267 — 102 — 141 — 26 10 476 — 78*— 88 25 85 60 54 75 ?4 75 62 -74 — *35 —
88 673 163 š 668
783
246 654
R33 S718 650 285 553 160
193 — 29b — 16 7*80
310 —
311 — 273 — 107 90 142 —
2750 482 — 83 — 9425 69 50
65 75 86*76
66 — 78'—
-42 60
701 89 70 75 674 75 — 1643- -50 669 CO -I 784 — 50 247'— 558 — 634 — *73u 551-289 — 557 — 162 —
SO
50
11 35 1909 2345 23*94
117 20 96 40
163 -4-84
11 39 19-11 »3-5 3 24( ri
117-40 9fa'6 i
163'* 5 6 —
leteorologično poročilo
	onem SO	Kredn;' mr»cn1 t*<	
1 1 <*■ .pazo-< vanja	; Stanje baro-| metra j v mm	S * , Vetrom	tiebc
11. 8. sv. 12. 7. r).	734 2 734 2 738 8	22 2 j sl.jzah. 180 Ihrecnrotr. 12 2 moč szaii 1	jasno dež dež
Srednia včerajšnja temperatura: 23 9' n     ule- 19 2a. — Padavina 0 0 tnm.
Zahvala.
Ob prebridki izgubi na.šega preljubega soproga, oziroma očeta, brata in
starega očeta, gospoda
Frana Kunstlja
gostilničarja, posestnika in odbornika posojilnice
se nam je izkazalo toliko iskrenega sočutja z besedo in spremstvom dragega rajnika k večnemu počitku, da si smatramo v dolžnost, tem potom izrekati vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter drugim častitim udeležencem presrčno zahvalo. Posebno in iskreno . B B zahvaljujemo g. županu dr. Vi 1-lanu, g. zdravniku dr. Jelovšku, al. odboru po soj iln ie e, gg. občinskim svetnikom, gg. uradnikom wh uradov ter častitemu g. dekanu Novaku, kakor tudi vsem darovalcem i-rekrasnih vencev. 2561
V Radovljici, 12. avgusta 1905.
Žalujoča rodbina Kunstelj.
Prodajalka
vesea slov. in nemškega jezika, izvež-bana v prodajalni z mešanim blagom in
9
B
CM
učenec
se takoj sprejmeta pri
Otonu Wolflingu na Bledu.
i %|        _ ^atanovljeno leta 1842. 1T\ QRK05L.K4RJ4. SUKAKJfi aj
1NAFISOV IN QRBOV iV»7^i ZRATA EBEKlI
P LJUB' ^niMn Wndoneeea cesta it. 6.
' Igrfžkc ulice Jt 6. = Telefon it. 154. -
V vročem letnem času
ee more priporočati kot najboljša in najkoristnejša
osvežujoča in namizna pijača
posebno pripravna za mešanje z vinom, konjakom in sadnimi sokovi,
alkalična kislin«
Ta upliva osveževalno  in oživljajoče, vzbuja slast do jedij, pospešuje prebav-ljenje.   Po letu je pravo okrepčevalno sredstvo. H891—3
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Mirna, solidna mladenka išče
sostanovalke
v prijazni sobi.   Dobra in cena hrana.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 2557—1
Lepa,  nova, enonadstropna
hiša v Ljubljani
z vrtom in gostilno se iz preste roke proda ali pa da v Dajem pod ugodnimi pogoji. — Naslov se izve pri uprav. „Siov. Naroda". 2562
z večletno prakso, izurjen v vseh v notarsko stroko spadajočih opravilih, želi svojo dosedanjo službo premeuiti.
Ponudbe naj se pošiljajo na uprav. „Slov. Naroda". 2560-1
Učenec
se sprejme
2553-1
CM
v fotograJiSni umetn. zavod
jfSvg. Bertholri
Sodnlfake   ulflcses m«
Stavbišče
25 let davka prosto je naprodaj nasproti kapelice v Krakovem. Na razpolago je tudi načrt. — Več pove
Albert Derganec, brivec Franc Joiefova cesta.
D" Iv. Geiger
odpotuje i
da dne 21. avgusta 1.1.
Hiša
ao
v Spodnji Šiški &t. 130 s hlevom, velikim dvoriščem, lepim vrtom, petimi stanovanji, s prodajalno špecerijskega blaga in kruha, 8 pekarno in koncesijo za gostilno se proda iz proste roke.
Knpci naj se obrnejo na gospodarja v Spod. Šiški št. 130.
Denar za ranžiranje.
Za vse Častnike, vse uradnike, vs« stanovske osebe. NaikulaiitnejS: pogoji in najnižje obresti. Prikladno odplačevanje v 80 do 160 mesečnih obrokih. Brez stroškov in hitra rešitev. Najvišji zneski na obresti, užitke in založene denarje Natančna vprašanja v nemškem jeziku s poštnino za nazaj pod šifro „Solide Geldquelle 9" na anončno ekspedicijo Edvard Braunf Dunaj I., Ro-tenturmstrasse 9. 2540 1
TJra-Aaa-r »-a.o-vol3ej-n.eTe že 15 let obstoječa
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulice št 6 2564
*a%««3 niilMOl
4 prodajalke za Ljubljano in za Gorenjsko, 2 gospodični a francoščino k otrokom, bone ali otroške vrtnerice samo za podnevi, hišne za Reko, 2 varhlnjl za otroke v fine hiše, nekaj kuharic, hišen za LjobUano in Dunaj, plačilni marker, donašalec, eledoleder in deček v kuhinjo za Gorico itd.
Ključavničarstvo *
Ion. Fasching-a vdove
Poljanski nasip št. 8 (Ralcbava blia)
priporoča arvojo bogato zalogo _
Atedllnlh ognjiA6 |
nejprlproetejšlh kakor tudi najfinejših, i i
■ ftolto medjo ali mesingom montira- j'
nih za obklade z pečnicami ali kahlami. ,'
Popravljanja hitro in po ceni. Vnanje i>
naročila ee hitro izvrftč. j *
XXX XXX XXX XXX XXX
xxxxkxxxxxkxyxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx . ^wwvyvxxxxxxxxxxxxxxyxxx S«8T " ~" "' "    ' " -'
XXX XXX XXX XXX
Xxx
G. CADEZ
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manufakturne trgovine
priporoča 6
klobuke
lamniKe, čepice, razno nio-
XXXI
m
XXXI
to peu
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
xxxxVxxxxyxxxxxxJX?< <xxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxx
xxxxxxx:
XXX
XXX XXX
__Jxx8
xxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxx ?xxxxxxxxx
7t?t v^m^
JOSIP STUPICA
Jermenar In Nedlar
i Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
honjsbfli oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi V86 druge konjske potrebščine.
-a> . Cene nizke. ■ m
e
(9
Ce (V M
CB
a
e
T o
m
'o
L
Najboljši kosmetiški predmeti so:
A A A
da milo po 60 h cream po I K
za olepSanje polti in telesa.
da ustna voda 22 zobni prašek
po I K, za gojitev zob in nst.
Jo lasna voda iflftna pomada
po I Kt sa ohranitev in rast las. 32
Ti izdelki „Aida", ki so oblastveno
varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik
v Ljubljani«
Nadomestke ia „Aldou zavračajte.
Optični zavod
F« P. Zajeo,
leeMf
3 skladišča
in klet
Be  oddajo  za  novemberski termin
v Spod. JKkl St. 9 pri PovSetu
C A.emdb«»l*«m}. 2644—1
vv
piništi busiji
se oddasti v najem.
Kje — se izve v pisarni na vrtu hotela „Ilirije".
2546-1
Trgovski pomočnik
mlad, vešč mešane trgovine in spreten prodajalec, želi svojo sedanjo služijo v 6 tednih premeniti najraje kam v mesto ali tudi na deželo.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2490—3
V nojem se odda takoj
pstita m mesarija
na dobrenr* prostoru v Ljubljani, bodisi  skupaj  ali  pa  vsako posebej.
N«slov pove upravništvo »Slov. Naroda« 2539—2
Stanovanje
v II. nadstropju, s 4 sobami in priti-klinami, popolnoma prenovljeno, se takoj odda. 2290—7
Natančneje poizvedbe pri lastniku Franc Dolencu, Stari trg št. I.
Ceno se proda takoj lepa velika
hiša
8 stsnov-anii prav v bližini držav, kolodvora. Hiša ima velik vrt in dvorišče, je pripravna za vsakršno kupčijo, pa tudi za skladišče lesa. 2545 1
Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
Stara živahna
trgovina
z mešanim blagom, v zvezi z gostilno, se odda z zalogo, celo hišo, vrtom, skladišči itd. za dobo od 5 do 10 lt v najem.
^aslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2013-15
za postelje in puh
priporoča po  najnižjih cenah HI "A* I   1433 is
Pred šlrcfLjo št. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo. ■ -J KBIBSanDHBBnBVBVnBSBBHaVai '
Sprejmo se spretni
v
n
Vprašanja sprejema od sobote, 12. t. m. 6. ure zvečer do nedelje, 13. t. m. opoldne v hotelu l(pri Slonu" v Ljubljani
2543-2 inženir Erfort.
IJHjjtil*:
iz dobre hiše se sprejme za prihodnje šolsko leto v dobro oskrbo in vestno nadzorstvo. Lepo zračno stanovanje s kopalno sobo. Klavir in instruktor na razpolago.
Vpraša se pod ,,Dijak 18", poštno ležeče v Ljubljani ali pa pri upravo is t vu „Slov. Naroda". 2394—5
Stanovanje
lepo, novo prezidano z dvema sobama, shrambo in drvarnico se daje v najem za november ali poprej za letno najemnino 320 K, z dokladaml vred, nm Triaiki cesti M. 38. 2492—3 Povpraša se v hiši ali v brivnici A. GJUD, Kongresni trg št. 3.
pripravno tudi za delavnico, je oddati s 1. novembrom t. 1.   2384 —3
na Dunajski cesti št. 32.
Gospodična
vešča v domačem gospodinjstvu
se sprejme k večji rodbini.       2608 -3 Kje, pove upravništvo „S1. Naroda" pod ..Podpora v gospodinjstvu".
Učenec
iz boljše rodbine, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v
droserijl Anton Kane
v Ljubljani, Šelenburgove ulice 3.
Zemljišča1
se proda tik novega kolodvora ob državni cesti na Jesenicah (Gorenjsko).  Primerno zlasti za stavbišče.
Več pove uprav.  „Slov. Naroda".
co
os *■* ca
sprejme takoj ali tudi pozneje v stalno stavbno in pohištveno delo pod jako dobrimi pogoji 2413—2
Jakob Homovc
mehanično  mizarstvo  v Cerknici.
2 stanovanji
obstoječi vsako iz 3 sob in pritiklin, se oddaste s 1. novembrom v Židovski ulici št. I, III. nadstropje. 2494—3 Natančneje ravnotam I. nadstropje.
Pri prve vrste avstrijski
zavarovalni družbi proti požaru in za življenje
dobe   ponredovalfl   kot   kra evni in
okrajni zastopniki dobičkanosen postTinski posel, kot glavni zastopniki in staiui putovnici pa debro trajno službo.
Ponudoe pod „15.3115*% dira ti «--<*, poste restante. 16 Id
vajencev
se išče za ključavničarski in mizarski obrt, kakor tudi za tovarno klavirjev. 2134—4
Več pove reklamno podjetje W. K. ilUČIČ, Ljubljana, Šelenburgove
ulice št. 6f od 6.— *. ure zvečer.
Sprejmem zanesljivega
trgov, pomočnika
ki mora biti izveŽban  tudi  v Želez-ninski stroki, in spretno   2524 2
prodajalko.
Anton Ditrlch trgovec v Postojni.
vešč manufakturne stroke, zanesljiv in sainostaicii, dober piodajalcc, spiejme se takoj pri Franc Dolencu, trgovcu v Ljubljani, Stari trg št. 1.
Ravnotam se sprejme tudi
učenec
s potrebno izobrazbo. 2516—2
\ r prt* morij 1% i
dežni plašči
iz orig. angl.
dvojnega blaga iz ovčja volne
z Kuinijeto vlogo
in pa 2637—1
gumijevi plašči
vsake vrste sa a;o»pod>, dume In otroke.
Vzorci f c sne in navodilo za mero a obratno poŠto.
PAGET A Co.
UunavJ, L, Riemergasse 13.
53
06
D++:^^C
Rogaška Slatina
WW == Štajersko. =
Železnica, pošta in telegraf.
Prospekti zastonj.
Prekrasna lega, k> si k a poln zrak brez prahu Moderni komfort, živahno družabno življenje.
— Novo hydro-elektro mehano-terapevtsko zdravilišče v velikem In modernem slogu. — Zdravljenje z mrzlo vodo, električne svetlobne in kopeli v banjah, inhalatorij, pneumatski aparat In parova celica, celice za segret zrak, elektr. masaža, solnčne kopeli, zdravilna gimnastika. — Uspešno zdravilišče za bolezni v želodcu, črevlh, na jetrih In ledvicah, za kronično zaprtje, hemoroide, kamen, odebelelost, sladkorno bolezen, protin, katarje v požiralniku In jabelku. Jako močni zdravilni vrelci, podobni onim v Karlovih In Marijinih varlh.
Hlesto 4€» 14 baiho 19 14. Teletino w čisto akroroatično dvojnato
j ti poljsko kukalo s 6 objektivi.
Zeus za gorske ture, po« \ l tovanja, gledališče itd   — j \ _ -*i 144 «!*« kompas, usnjat tok, ;TtJ jermen K »2. Dokazano prodali že 1(>.(W0. — V provinco po povzetju. M. Rnndbakin, Dnnaf
h IX.. Liechtensteinstrasse 23 A. 1043 4 : —-- ,
Oskrbnik |
se takoj sprejme za veleposestvo na Gorenjskem.     *54B—1 ! Interesentje s kmetijsko šolo in j večletno prakso na veleposestvib, slov. in nemškega jezika vešči, dobrega zna- I Čaja, naj blagovolijo doposlati prošnje s prepisi izpričeval, ki pa se ne vrnejo, j na Ferd. Tomazrn«ry oskrbnika v Meklnah pri Kamniku, Gorenjsko.
Stanovanje j
8 4 sobami, kopalno sobo in z vsemi pritiklinami se z novembrom t. 1. odda v Woifovšh ulicah št. 12 (Auer-jeva hiša). 2502- 5
Več se izve ravnotam v pisarni. Stanovanje se lahko ogleda vsak delavnik od 8. zjutraj do 2. popoldne.
Letni tečaj XX. Letni tečaj XX. Oblastveno priznano
lesko uzsojeualisče
^Ljubljanska kreditna banka ¥ Ljubljani"
Akcijski kapital K 2,000.000'-.  Rezervni zaklad K 200.000*—.
Podružnica v CELOVCU.
Kupuj« tn prodaja
vse vrste rent, aastavnib pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, Brečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava la tkskaapto|i 0a|§ predujma na vrednostna papirja.
izžrebane vrednostne   papirje in    5Sa.Tra.jru.3e  srećke sproti vnovčuje zapale kupone. laru.rzxiJ. izgra/tol.
Vinkuluje in deviokuluje  vojaške ženitninska kavcije. ftjT  Eakompt iti lubaaao nieuie.   HM tfJT  Burma naročilu. TtJJ
Podružnica v SPLJETU.
^   Denarne   vloaje sjprtjema
v tekočem računu ali na viozne knjižice proti ugodnim obrestmi.   Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 8—93
Promet s oekl in nakaznicami.
Kupim zanesljivega čilega
konja ponija
13—14 pedi visokega in za takega konja pripravno atocljo, oziroma koienclj v dobrem stanju. — Ponudbe z natančnim popisom in zadnjo ceno je poslati na uprav. „Slov. Naroda-*. 2 49—1
Behordlicfi autoris, Knabenpensionat Kuglmayr)
v Gorici 2161—i sprejema učence, ki obiskujejo srednje šole ali se zanje pripravljajo. Program na zahtevo.
Prostoooljnolsejproifastl
hiši
■
■
ena za gostilno, droga za prodajalno, poleg tega pa je še več stanovanj, vrt, snša, pivnica in hlev, vse ob glavni cesti. — Več pove
Julij Winterhalter
v Karlovcu. §520—2
se odda za november t. 1. v Salen-drovih ulicah št. 6 v pritličju in v
II. nadstropju;
Izve se pri lastniku ravnotam v
III. nadstropju. 2 18—2
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki ga priporočajo odlični zdravniki, skoro v vseh evropskih državah  ■ odličnim uspehom  uporablja proti
vsake vrste izpuščajem
zlaati proti kroničnim lliajem in paraz. izpuščajem, dalje proti rdečici ca nosu, ozeblinam, potenja nog, luskinam na glavi in v bradi. Rrr<jt*rjt~vo kotranovo milo ima v •ebi 40 odstotkov lesnt^ja kotrnnn in se razlikuje bistveno od vseh drugih kontranovih mil, ki se nahajajo v trgovini.
Pri poltnift   ftotermA  rabite tako uspešno
Bergerjevo kotranovo žvepleno milo.
Kot Na*)* kotranovo milo xa odpravljanje vsa
nesnage s polti,
proti   ■pnščajem   na   polti in glavi pri otrocih, kakut tudi  kot   uena-lkriljivo   kosmetično   milo  za Hmira^« in kopanje *a vsakdtinjo rabo sluii
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
▼ katerem je 35 odat. glicerina in ki je parfumovauo.
Kot odlično aredđtvo za glavo ae rabi dalje z izvrstnim uspehom
Bergerjevo beraksovo milo
in   sicer proti   ot^r«-**n». o$rorenju,   !»*•;£•»* nk    m o -
zoljem m družini nfprilikaiu kože.
Cena komadn vsake vrsta . navodilom o uporabi 70 v.
Zahtevajte   po lekarnah in zadevnih trgovinah izključno Brrgrrjrvii kotnnov*     j      \'1 mtla in pazite na poipg stoječo varstveno znamko   in   na   polcgstojeci -ttnnin podpis  O. Uril Jt f?o.
na vsaki etiketi. Odlikovan a
častno diplomo na Dunaju 1383
in z zlato utetinio n;i u»w.nu razntitvl v Parizu lttUO.
Vsa druga medic, in higien. mila  znamke  Bortrer OB našteta v navodilu, ki se prideue vsakemu milu. Naprodaj v vseh lekarnah in zadevnih trgovinah.
Na debelo : G. Hell A Comp., Dunaj, I., Biberstrasse 8-
V   LJubljani   &e   dobiva   v lekarnah IVI lian  IjeiiMtek,   vi. 'VlarflelMehla-fer,   J. Jlajr,   ii. Plc»«*oll, U« TrnkufZ) in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem h6 i   21
5 kron in več zaslužka na dan!
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — f 3   Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ni-&»~aft      cesar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi.
Družba pletilnih strojev za domače delavce THOS. M. WHITTICK Oo.
Trsi, Via Campanile 156. 2369 8
Ces. kr. avstrijske državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Zss'vođ. Iz vozr^ogrsi reda.
Veljaven od dne 1. junija J 906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju2. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ori S4 m poi-ocl osobi i vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ino tu ost, Monakovo, Ljnbu ), čez Selit hal v AoBseti Solnograd, ccx Klein-Reifiing v Steyr, v Line, na Dunaj via Amatetten. — Ob 5. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. Bepterabra ob nedeljah in praznikik. — O' ?. uri 5 nt EjUtTPJ 0&0bni Vlak V Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno, Dunaj, čez Selztha T Solnograd, Inomost, čez Klein-Beifling v Line. Budejevice, Plzen, Marij lue  are, He - K rancu vt
Tare, Karlove vare, Prago, Lipsko. Cea Amstetten aa Dunaj. — Ob 11. ori 44 m dopoldne osobn vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, I^ubno, Selsthal, Dunaj, Solnograd, Ino most, jBregenc Ženeva, Pariz. — Ob 3. ari 16 m popolne osobni vlak v Podnart Kropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. ari 68 m popoldne osobni viak * Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, 6ez Klein Beining v Steyr Line, Budejtsvice, Plzen, Marijine vare Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago ;Ljubljana-Linc-Praga direktni vob I. in d. razr.). Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. un ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran aensfeste, Inomoat, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in H razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 un 6 m pop istotako. — Ob 7. ari d a ■▼ecer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jaž. kol. PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. ari ^3 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubljana direkt. voz L D. raz,). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Stevr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga Line-Ljub liana direktni voz I. in 11. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, titejr, Paru Ženevo, Curih, Bregena, Inomost, Zeli ob jezero, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, bmohor Pontabel. — Ob 4. ar 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljub na, Selzthala, Beljaka Celovca, Monakovega, Incmosta, Franzenifesta, Pontabla. — Ob 8. ari 06 m zvečer osobni vlak »Dunaja, Lip&kega Prage, Franzensfeste, Karlovih varov Heba, Mar. varov, Plzna Budejevic Unca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — Ob 9 ari 5 m zvečer iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvecei Osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA Vk NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak is Novega masti ii Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne is Straža, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m tvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol V KAMNIK. Meaani vlaki: Ob 7. ur 88 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. ari 45 m ponoč •amo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO dri. kol. IZ KAMNIKA Meaani vlaki: Ob 6. ari 49 m sjatraj, ob 10. ari 69 m dopoldne, ob C ari 10 no zvečer Ob 9. ari 66 m ponoči samo ob nedeljah .n praznikih. — Srednjeevropski caa *e sa 2 mia pred krajevnim časom v LjujIuo j. 9076
in dva učenca se takoj sprejme nekje na Gorenjskem.
Ponudbe pod llČeyijar'1, poste restante, Podnart. 2488-2
+ SuLlii +
slabotni, slabokrvni, bledični dobe prekrasno zalito telo po kratki rabi moje odlikovane
redilne moke Kathe
(zdravniško priporočeno). Damam bujen stas. Strogo pošteno. Karton stane fl 1 10 Po nakaznici ali po povzetju z navodilom vred. Glavna prodajalnica in razposiljalnica
gospa Ka'he Menzel 0232
Dunaj XVIII. Schulgasse 3 1. nadstr. 64.
Učenca
ki je dovršil vsaj I. gimnazijski razred gprejme tvrdka       2519 3
R. & E. ROOSS u Kranju.
tvrdke „Pucbu, zelo dobro ohranjeno, proda ceno lastnik   2324 10
Lovro Sebenik v Spod. Šiški.
Ljudevit Borovnik
puskar   v   Borovljah   { IVrlafh > nu koronkeni
ee priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare eamokresnice, vsprtjema vsako* vrstna popravila, ter jih točno in dobro izvrejje. Vse puSke so na c. kr. preskuse-valmci m od mene presku&ene. — llustro-\2 vani ceniki zastonj. 32
Prodajalna
Učenca
ca I
m
2
z dežele, 14—15 let starega, sprejme v trgovino z mešanim blagom
G. Budkouič u Bohinjski Bistrici,
Prodajalniškega
takoj      26.w
Oton Fičscliei?, kojigoi v Ljubljani, na Kongresnem trgu
v     Katoliškem   domu11 proti Ljubljanici ležeča, se odda s  1. no vembrom t. 1. — Vpraša se v pisarni F. Supančič, Rimska cesta št. 20.
__ 2533- 2
Skandinavski
CIRK
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
LJubljana, Rimska cesta št. II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih     373—23
VOZOV.
JL
I gostilni ji
Gradišče ali Er avrova cesra stl
□i
se toči
23H5—3
pristno staro
VINO
po znižani ceni
Liter 4 kr. ceneje.
Kdor vzame več skupaj, dobi se ceneje.
■Ql
PreMoilno oznanilo!
VeleccDJenim stanovalcem v Ljubljani in v okolici v vljuduo znanje, da dospem s svoiim
cirkusom iurste
ki je zaradi njegovih odličnih sposobnosti to leto na Dunaju ia v Gadcu občinstvo govorilo splošno o njem, v kratkem s posebnim vlakom (na 42 osi) iz Zagreba semkaj, kjer priredim
v Latermonovem drevoredu
tel ciklus ptt.
Podjetje šteje 100 oseb, 46 konj, 5 šotorov, 16 transportnih voz in Ustno godbo,
je izmed najboljših in zbuja senzacionalni crjaš&i program vse povsod zanimanje. Več nadaljua oznanila.
Z odličnim spoštovanjem 2523 Ka JL<i ravnatelj.
r
ii
za dva mirna gospoda, s hrano ah I hrane ter s prosto porabo klavirja, §c \ takoj odda na Karlovski cesti t Vec se izve ravnotam v I. na
__________25*" c
Sprejmeta se takoj
dva monterja
za   postavljanje  glinastih peči in štedilnikov. 254.:
. Tovarna glinin, Griže pri Celju,
V špecerijsko trgovin) v Ljubljani
se sprejmeta 2532-
trgovski pomočnik
vojaščine prost, z dobrimi izpričevali in
učenec
poštenih staršev, zdrav, ki je d-
vsaj prvi razred kake srednje iole. Kje pove uprav. „Slov. Naroda-
S^voji  ii Hvojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljn: i na edino hrvatsko zavarovalno za-
,CROATIA'
pod p kroviteljstvom kraljev, glavi, mesta ZAGREBA.
Ista zavaruje na Štajerskem, Kran, skem in Koroškem vse premičnine, živino   in   pridelke   proti   ognju pc najnižjih cenah. Ib5
Vsa pojasnila daje:
Podružnica „CR0ATIE" v Trstu.
Zastopniki se i5*ejo po vseh večjih krajih Kranjske, Štajerske in Koroške
Razglas.
Hmeljarsko društvo v Žalcu naznanja, da se bo letos obiranj« hmelja v Savinski dolini povsod pričelo
v sredo, dne 16. avgusta t. I.
, .1Ker,bo let08 z°Pet obil° hmelja, naj pride tudi obilo obiralcev. Najbolji bi bilo, ako se isti zglasijo že na Veliko Gospojnico, dne 15. t. m.
Žalec, dne 8. avgusta 1905.
HRISTOFLE
Jedilno in namizne tredje
Priznano nmfbotjie poarehren:
NAJLEPŠE OBLIKE Kompletni' opravljene KASETE za NAMIZNO ORODJE, SKLEDE, POSODE sa OMAKE, KAVNI In OAJNI SERVISI, NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE. 3318-29
EAio oadflmestilo za pravo srebro. Specialni predmeti ea hotele, re stavracijs in kavarne ter sa pen-■ione, menaže itd. €. in kr. dvorni dobavitelji
2515
Društveno vodstvo.
t: t i>
GHRISTOFLE&Cie.
DUNAJ I. OPERNRINO 6
(BE1NRJCHSHOF). DutrtTtBl cra*Tmlk
Fi ml mttil iiitipnikijredajitcl.
Um j»mmtw pri«t»o«ti »••ij* tb! ladaUd po !•# »Ujm4o tTvrmlik« atak« im f«la« tm*
Hamburg-= Amerika
iz Ljubljane
▼ New-York
z dobro,  prosto hrano.
Odhod iz LJubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek v tednu. 11—32
Zastopnik;
FR. SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
zraven Brange
Izvrstna  sigurna voinja 1 brzoparniki
samo O dni same
Pojasnila 8e dajo po večkrat brezplač.
11101
16
želi  svoje  mesto prcnieDiti. Uraduje tudi v italijanskem jeziku.
Ponudbe pod „Notarijat" uprav. ..Slov. Naroda". 2452-3
Jgg#tlr€»jtf*f4Tj#it
;vclor trpi na padavici, krčih in drugih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zsstonj in poštnine prosto razpošilja prlv. K<'liuRiien-A|iothek^
Frankfurt a. M.     J600—13
*\aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa«
I
BES
Zale Hite
ence in trakove
priporoča
33
Benedikt, Ljubljana.
fenu ■
vsak dan sveži
se dobiva
1030-21
v kavarni in slaščičarni Jakob Zalaznik
Stari trg štev. 21.
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni iz-peljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-■rpežnejfti izdelek. Največja prihranitev fffriva. Specijaliteta: Stedllna ognjiscs za hotelo, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlam namki. 1255 15
Tovarna za sledilna ognjišča „Triumph"
Goldscriitilcit &z siii
Krasno stanovanje
obstoječe iz 5 sob, predsobe, kopalnice in pritiklin ter s porabo vrta, se odda takoj ali za novembrov termin na Bleiweisovi cesti sVt-1 a, III. nad.
Nadalje se odda za novembrov termin
stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kabineta, predsobe, kuhinje ih pritiklin ter s porabo vrta, v I. nadstropju hiše na Bleiweisovi cesti stev. I. 2421-4 Več se izve pri hišniku istotam ali Pa v prodajalni Alojzija Korsika v Šelenburgovih ulicah št. 6.
cftt%
ne poznam za gojitev kože, osobito za odstranitev peg in za dosego nežne polti boljšega in uspešnejšega zdravilnega mila, nego je preizkušeno
Bergmannovo lilijno mlečnato milo
(znamka 1 škrata)
Bergmann & Co., DeČin ob Labi.
Prodajajo kos po 80 vin.:
Drogerija Anton Kane, J. VVutscherja nasl. V. Schiffer in Oto Fettich - Frankheim
1 930 11   v Ljubljani.
A. KUNST
Ljubljana
I&icio-velce ulice
Velika zaloga obuval
lastnega   izdelka za dama, gospoda in otroke je vedno na Izbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno iu po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zsznamenujejo. — Pri zunanjih naroČilih naj se blagovoli vzorec vpo-slati.
***»*»S*S*a****j^»
Lahko poškodovano fino
IlT^CDa ZL 1L CD
vijoličasto, bezgovo, (špsn bezeg*, šmarnič'no, rožno, solnčmičino, špajkino, miš-kuvo, lilijino, akacijino, se-n no vindzor8ko; kilogram 12 kosovi po K 2 40: poštni zavoj 6 kg K 12 - franko. 1985- 8
Parfumerija M. E- MAYER
Dunaj, I., Lobkovvitzplatz I.
m
#
m
♦t
3£
a>
«■»pretli«J ravna oblika,
ne tisei iiaželodec. S priporoča v največji itbfri
/Stojzij Perschć
v Ljubljani Pred škofijo st. 21.
a>
§
a
* &*£**4}Šm£l*-C&f~.--------------
I Tovarna in prodaja oljnatih $ barv, firneža In lakov.
—HI   Eiektricni obrat, I
Br&in
ilbnc
m
leta
1S42.
I
I I
9
I
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
De'avnica:
I      Igriške ulice št. 8.
a Pleskarska mejstra c. kr. drž. Id c. kr. prlv. luž. želaz.
3     slikarja napisov.
I Stavbin&ka In pohištvena pleskarja,
Velika izbirka dr. Schoenfelđ-ovili *
barv v tubah za akad. slikarje. ?
Zaloara čoplčev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava 8lav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje sobnih tal pod
imenom „Bapldoi". Priporočava se tndt si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestn in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. * -wy*b»^3r s» -stop
4
i i
2
3
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega = blaga =
se opozarja na tvrdko -• -1—i--------—~~ ——-——
HUGOIHL
v LJubljani v Špitalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov. L____-i
af**axaa*aaaaaa***.saaA******^
Sir.rjetr. ISčuiitzmark«
:i
i:
is
Cementna zarezna
strešna opeka
iz portiand oementa in peska.
Streha prihodnjosti. Patentirana v 30 državah.
Trpežnejša In bolj lahka streha kakor iz vsake druge vrste stresnih opek Iz Ilovice. 33
Edini izdelovatelj za Kranjsko
JANKO TRAUN
Izdelovatelj cementnln
Glince pri Ljubljani, al
trn
želi stopiti v kako trgovino špecerijske stroke v Ljubljani.
Ponudbe na naslov I. R. pri g. J. Cividiniju v Karlovcu. 2523—2
Varuj fenol
9 Za vaako rodovino važno1 ffilostrovano knjigo o premno-geni blagoslovu z otroki raz-l pošilja s prepisi vec tisoče* aahvalnih   pisem  tajno aa^ 90 h v avstr. znamkabi gospa A. KAllPA '   Beiolin S W 220 A
UudenatTfeato M.
Lovske puške
vseh sistemov, priznano izdelki prve vrste z največjim strelnim učinkom priporoča 597—25
Peter Wernig
c. kr. dvorni dobavitelj orožja
v Borovljah na Koroškem.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Pariška svetovna razstava 1900.
BFBOCTEDR flEB#
Svetownoalawna ustna voda.
Dobiva te povsod. 1445—29
aFernolendta NIGRIN
X je zlasti priporočljiv za chevreanx, box-^ calf in lakasto usnje, daje usnja najlepši blesk in je ohranja stanovitno. — Pazite na zajoraJsDo varat veno znamko. Doblfa te povsod.
Le malo časa
trgovine
172-48
vse blago
pod tvorničko ceno
Rudolf Jesenko
Stari trg št. 13
Josip Reich
-h parna, h-
barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozki ulici 114.
Sprejemalisce
Se3enburg07e ulice štev. 3. j
insDHBaanhasnsI
Važno!   Ka» Važno!
gospodinje, trgovce ia živinorejce.
Najboljša In najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud' po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dllne In posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fetocrafiene aparate in potrebščine, kirurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcljo, vosek In paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In soiij za kopel.
Obiastv. konces. oddaja strupov.
g   Kam afclvlnorefce
!P08ebnr  priporočljivo:   grenka sol, dvojna aol, sollter, enejan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naroČila se izv-aujejo točno in solidno. I      —hi Drogerija h-
I Anton Kane
I Ljubljana, Selenburgove ulice 3.
H Kupuje po najvišji eenl razna zeli&ča (rože),  cvetje, korenine, semena, skorje itd. itd.
Blaž Jesenko
Izubijana, Stari trg 11,
priporoča
klobuke
cilindre, slamnike itd.
- najnovejše faeone -
p o t naj n i ± j i c e ni.
i
g
n1
i i
wuiikovan z zlato kolajno In častno diplomo v Parizu 1004.
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča  svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospoda in dečke, iopic in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. itd. 33
Obleke po meri ee po najnovejših dBorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
1
I
_1
Jv.Seunig |
trgovec z usnjem na drobno In debelo
v Ljubljani, Stari trg št. 7
priporoča
prah
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|aai^glKa cenah:
f k«. Ml  h, %ee u 90 h, pri
nakupa večje množine se ceneje.
JCOVO! Patentirano ffovo!
nepremočljivo mazilo
za počrnenje rujawih čewljewl usnja itd.
5
cm
il 84 u Rožni dolini pri Glincah
se iz proste roke proda.
Obsega osem stanovanj in vrt.
Učenca
9i
z dobrimi izpričevali Ijnd. šol sprejme
H. SUŠNIK
trgoviDa s špecerijo in železnino Ljubljana, Zaloška cesta.
lO.OOO
hektolitrov vinskih so4oy
vsake veličine, počenši od 5 pa do 70 hektolitrov, prodaja po jako zmernih cenah tvrdka 2225—14
Alex Breyer i sinovi
v   Križevcih   na Hrvaškem.
s stanovanjem za novemberski termin
Ponudbe   na  upravništvo „Slov. Naroda". ?499-2
4 pari čevljev
__i zasamofgld. 2*60_
se oddajoTzaradi nakupa velikih množin za to smešno nizko ceno, dokler bode še kaj zaloge. Par moških, par ženskih čevljev iz rjavega alt črnega usnja, s kapicami za zavezo-vanje, z močnimi usnjatimi podplati, zbito, najnovejša oblika, dalje par moških, par ionskih modnih čevljev, veleeleg. opremljenih, lahkih in ličnih. Vsi 4 pari samo gl. 2*60. Za naročitev zadošča dolgost. — Razpošilja po povzetju razpošiljalnica čevljev
Ch. Kapelusz, Krakov 17.
Zamena dovoljena ali denar nazaj,  riziko popolnoma izključen. 2526 2
„Kathe" voda za prsi.
i
NaJlepSi kras za ionske ao lepe prsi.
Senzacionalno sredstvo za dosego prekrasnih prsi in edino po svojem presenetljivem učinku. fKathe' voda za prsi se rabi le na zunaj, je toraj primerna za vsakršno konstitucijo ter je do- a cela vegetabilna in zajamčeno j neškodljiva. Steklenica
stane 4 gld.( poskusna steklenica pa 2 gl. so kr.
z navodilom o uporabi vred. — Razpošilja diskretno in pod povzetem 63—32
Pred ničvrednimi posnemki svarimo; pristno samo v glavni zalogi:
gospa KATHE MENZEL
Dunaj, 18. okr.t Schulg. št. S., I. vr. 39.
Oblastveno dovoljena
razprodaja
popolne zalo je vina
v  Sv.  Petru — Orehovcu poleg Kriievcev na Hrvaškem.
Z dopisom St. 7579 od 29. junija 1906 mi je dovolila slav. okrajna oblaBt v Križevcih kot obrtna oblast I. instance zaradi opustitve trgovino z vinom popolno razprodajo vse zaloge vina. Vino je iz kalni-škega in podkalni&kega vinogorja in so v zalogi različne vrste kakor moslaveo, dišeča ranina, kraljevina, graševina itd.
Ker se zaradi te razprodaje nudi vsakomur prilika, da si ceno nabavi dobrega, starega in novega vina in prosim vljudno gg. retlektante, da se obrnejo pismeno na mene ali se izvolijo osebno potruditi v *». i»ei»r   Orrhotff. 24x2-4
Z velespoStovanjem
Katarina Frohlich.
Mes
je, da proti luskinam in izpadanju las m uspešnejšega sredstva ia tudi ne bolj osvežujoča vode za glavo, nego je svetovnoalavni
Bergmannov
originalni um Shampooing - Bay
Bergmanna & Co., DeČin ob Labi
ki je znano najstarejša in najboljša znamka ruma Bay.
Prodajata v steklenicah po 2 K
Drogerija Anton Kane in
briveo O. Fettich-Frankheim
3 930 11    v Ljubljani.
CB
Kaiser-Rorax
Za vsakdanjo porabo v kopalni vodi.
Kemiško čisti eartilil borali« je najnaravnej»e, najmilej&e in najbolj zdravo lepot lino «r«*«Ui%o za kožo, napravi vodo mehko, zdravi raskavo in nečedno kožo, da postane nežna In bela. Preizkušeno antiseptisko sredstvo za gojitev zob in ust in za medic, porabo. Pozor pri nakupu! Pristen edinole v rdečih Kartonih po 15, 30 ia 73 vin. z obširnim navodilom. — Vedno v kartonih! Dalje pašta Iz Mačkovega mila, milo iz carskega boraksa, milo iz liitjinega soka, milo ,,Tola", zobni prašek iz carskega boraksa In kožno lepotilo iz carskega boraksa. — Edini izdelovatelj za Avstro-Ogrsko:
GOTTLIKB   V 411T It   na   Dunaju   III I. 1716—4
>*<
JULIJA STOR v Ljubljani
Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevljev. 1109-19 Elegantna, skrbna izvršitev po vseh cenah.
Najcenejša pot za zdaj!!
ed ^ it ar ime deca strezda #
\J Jln>cril{o!
BMtiiiAfMAM I Hitra in varna vožDJa niUJCrpen lz moderno opravlje-
družbe pri jfeiu SJcrK
pošteni in I ' * snažni po-
rami novimi brzoparniki te soUdne
Btrežbi. Natančen AWi1ja*J#»la%Wi« zanesljiv pouk in t^lJUCiaCJpi^ia
veljavne listke
Antweppen NewYork
dobite v
864-22
Kolodvorskih ulicah št. 41
-,     od Južnega kolodvora na desno. ■
_ a zastopstvo ,,Rdeče zvezde"
Franc Dolenc.
IP   V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto  zjutraj. Naši parniki — Finland, Kronland, Vaderland, Zeeland — vozijo do New-Yorka sedem dni. To je pribito. Vljudnost, snaga in zdrava hrana je na njib pri nas prvo in zadnje. ""98
Ustanovljena 1880.
Postajališče cestne železnice
vila SAMASSA.
Ustanovljena 1880.
Postajališče cestne železnice
vila SAMASSA.
rva največja, in najstarejša
zaloga klavirjev v Ljubljani
Florijanske ulice štev. 42.
Usojam se čast. p. n. občinstvu naznanjati, da oddam od danes naprej vae klavirje in pianine po najnižji oenl. Klavirji so iz zaloge najbojj renomiranih dunajskih firm in niso kramarsko blago.
QolnnclH cfcrarpni Havirii frni' motTli ali P°litirani orehovi,
MlllUildaVl oni (tUCUl falaVllJI z navzkrižnimi strunami, s sed-mernim železnim oporilom, slonokoščeno klaviaturo, t1 4 oktav moderator (zvok harfe). Đjonini črni, motni, angleška repeticijska mehanika, navzkrižne strune, Blono-ridllllll koščena klaviatura, moderator 71/« oktav, želez, oporilo, oklepni glasovnik.
Mignon skraćeni klavirji najnižjih cenah v zalogi za prodaj.
^Tajulžja.  Izposoje Tratina prlstojTolzia. EMF"  Pri prodaji Jameim  za vsak Instrument lO let. ~W
Priporočam se tudi najvdaneje za ubiranje in popravljanje v mestu in na deželi.
Z odličnim spoštovanjem 1863—10
FERD. DRAGATIN
.    trgovec s klavirji, ubiralec in popravljalec, zapriseženi cenilec c. kr. okr. sodišča.
D
t Postojnska jama. *
Na Veliki Šmaren _
S dne 15. avgusta 1.1. ob 3. uri popoldne t»
se bo vršila _Q
običajna S
jamsko ueselico
% z godbo, plesom in petjem pri izključno g
električni razsvetljavi vse jame. P1
Vstopnina 2 K za osebo.     a&u-2 jb
Konec veselice ob 6. uri zvečer. t
AVGUSTREPIC
sodar 32 Ljubljana, Kolezijske ulice 16
(■v   Trnove zao.
izdeluje,  prodaja in popravlja vsakovrstne
os*" sode
4 pa> najnižjih aeauh. \
l Prodaja stare vinske sode. I
KAREL JANUŠ1
juvelir in zlatar |)
Židovskih ulicah št3 i
priporoča svojo veliko zalogo
I briljantov in diamantov, g) zlatnine, srebrnine, zlatih i & in srebrnih ur ter verižic
itd. itd.
V«akovritna
popravila in nova dela
izvršuje točno in ceno
v    lastni delalnicl
I v Rožnih ulicah št. 21. |
■ Iti
!
Gasilna društva
naj zahtevalo iluslrovani eenovnik Ivrdke
J. S. Benedikt
v Ejubljani
u Prešernovih ulicah it 3.
m
m m «*
m
m
m
m
Pekarija
slaščičarna
kavarna
J. ZALAZNIK
»
m
m
Stari trg št. 21.
= fiUjalke: =
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
m m
Avg. Agnola
v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13.
Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
po najnižjih cenah.
Otvoritev gostilne.
Uaojava se čislanemu občinstvu vljudno naznanjati, da sva
wzela
gostilno „pod šišenskim gričem"
poprej „pri Anžoku" u Spod. Šiški na vodnikovi cesti 9. fij
Na razpolago  imava zračne   gostilniške prostore,   obsežen salon,  pripraven  za •
veselice in društvene prireditve, posebno sobo in lep senčnat vrt. f
Potrudila se h ova cenj. p. n. gostom postreči s pristno vinsko kapljico in Koaler- * J jevim marčnim pivom ter z okusnimi gorkimi in mrzlimi jedili.
Za obilni obisk se priporočata V\
Vincenc in Ana Pokorn •'
2552 — 1 gostilničarja.
KLOB
najuovej.še oblike, ki jih je došlo več stotin tacatov, se prodajajo po smešno nizkih cenah:
klobuki za dečke,     .   .   tncat fl. 590
„ moške,    .   •    „ ,, 7*20
,,       ,, prima,    „ 8 40 in višje.
Na zahtevanje jih pošiljam kamorkoli za vzorce. Kar ne u^aja
vzamem brez pomisleka nazaj in vrnem denar. Največja izbira kon fekciie za dame in gospode. 2464-3
Oroslnv Bernatović u Ljubljani.
Hidravliške stiskalnice
Zlata svetinja Szegedin 1998
Zlata svetinja Budapešta 1899
Zlata svetinja Požun 1902
Za hidravliške stiskalnice
Iti! ttiU' "■ 3> l^r^i^1
SStm
za vinski in sadni most za velik obrat z eno ali dvema prevoznima košarama.
Stiskalnice za vino, sadno vino in sadni sok
z  gonitvijo  na   roke  s   pritiskom Herkules, lesena ali železna gonite v.
Mlini za sadje in grozdje, ■j£B*   robkalni stroji in sušilni aparati za sadje.
izdelujejo in razpošiljajo kot špecijaliteto najnovejše konstrukcije
Ph. Mavfarth & Co.
»i  Dunaj, II I t
Specijalna tovarna strojev za vporabo sadja.
Z Iiu8trovani katalogi gratis in franko. Prosim za ssorajSnja vprašanja. :
1942-8
Trajno mladost in večno lepoto
garantira
prof. Roubierja prašek
Senzacijonalna znanstvena iznajdba francosk. prof. Roubierja, ki so jo odobrili zdravniki in jo občuduje ves s vet. se bo sedaj uvedla tudi v Av-stro-Ogrski.
Prašek Jtot*
ni šminka, ni cre-me ne lepotilo nego čisti rastlinski proizvod čudovitega učinka, ki se prideva   vodi pri
umivanju in kopanju; njega uporaba je torej jako preprosta.
Prašek „Abax"
ne daje samo lepote nego zagotav lja onim, ta ga rabijo, večno lepoto in daje najbolj propadlemu obrazu in
telesu čudovito Bvežost, bujen stas in prekrasne telesne oblike.
Celo starejše dame, polne gub, dosežejo  s praškom „.llm\" ta čudež. rana polt se izpremeni neopaženo, odloči in nadomesti z drugo.   V kra-kem dot/1 novo kožo, mlado in enotno, brez najmanjših vrask ali peg. In to idealno pretvori to neprestano mladost dosežemo v tako kratkem času, da le iztežka spoznamo v mladi in prikupni dami ono, ki jo bila prej stara in vela. Pri vsaki starosti, n Vam je obraz poln vrask in peg, če so Vam rdečica in druge nepopolnosti, ki kazi kožo, razdrapale polt, poslužite se te dragocene iznajdbe. Rabite prmtrU „Abn\" in postali bodete mladi, lepi in sveži.  Ta čudoviti uspeh je popolnoma gotov in dO*
seči ga je moč v kratkem času.
Da dokažemo, da Je ta iznajdba popolnoma znanstvena In čudovitega  učinka, se
zavezujemo,  da znesek povrnemo, če bi Izostal uspeh.
Dobiva se v velikih zavitkih po K 5-—, 3 zavitki K 12-, 6 zavitkov K 20
Pošilja proti povzetju ali denar naprej 2536
M. Feith, Dunaj, VI., Mariahilferstrasse 45.
„Romulus"
napol fSvilMat dežnik
s pristnim ¥ blago vtkanim napisom „H*muliis". 3664—22
Remus"
jirinili iz čiste svile, popolnoma |Eeotežene.   Pristen   samo   z napisom ..KeiuuN", vtkanim v blago.
Ceno, elegantno, lahko, nepromod-IJIvo. Se ne trga po gubah.
X Ljubljani jih prodaja samo Josip Vidmar, izdelovalec dežnikov , Stari - trg. -
.nikaj tudi preoblačijo dežnike z blagom „Romulus" in „Remus".
avarna
•\ ■    ■ '-rt i  • ti-?vf
od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tlaka: vizitnice, adresne karte, avize, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi aki tiskarski stroji in stane z vb o opremo:
65 črkami fl. —-70 ©o    ,.     „ —85
127     „       n I20
i*o „ H i-eo aH ., a*—
253 črk fl ««« H ti
809   ,, „
2- 40
3- —
3-eo
5- —
6- —
aml*«>
eenovnik o vsakovrstnih štampilijah. Najnovejši stroji sa numeriranje, Šablone, klešče za plombe, vžigalni pečati, pečatne marke z vz bo cenim tiskom.
Prese za vzbočeni
tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidon izvršeni
LE WINSON, tovarna štampilj in gumijevih tip, graverska dela.
Zastopniki nv Iščejo. lV«ua;a\|oee i« wk«
Dunaj L, Adlergasse 7 (telefom 12.179) nazaj.
in
ODESA na Ruskem, Puškinskaja 16. Onovnlkl zastonj. 246
Ni« ve« telesnega zaprlja t^ff
Zaloga: Dunaj, I. Habsbur-gergasse la Prospekt za- flMiyvB y3£ftCii
stonj. 12 kosov K 3, 24 ko sov K 5 franko po povzetja.
13C9 9
Nujno svarilo.
da se
Jlirija'
ol> praznikih, sobotah
in nedeljah
vso noč odprta.
kavarnar 73—37 Kolodvorske ulice Št 22.
Založnik zveze c. k. av. drž. uradnikov
K. Košak
Ćaatito občinstvo v nJega lastnem Interesu opozarjamo, delajo poizkusi rastlinsko mast pod različnimi imeai in znamkami poveličevati in upravljati na trg. Pred nakupom takih malovrednih ponaredb nujno svarimo, zaka\ le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni
KUNEROL
je dokazano prva In najboljša
rastlinska mast, ki je kot najčišča jedina mast
priznana od avtoritet. 25o8—46
Popolno nadomestilo za surovo maslo, svinjsko mast, maslo itd.
[Zahtevajte ,,Kuneroi" v vsaki boljši prodajainici
jestvin. V kraje, kjer se „Kunerol" se ne dobiva, pošiljamo poskusne poštne Skatlje po okoli 5 kg brutto po 6 K 60 h za Skatljo, tranko na vsako av8tro-ogrsko poŠto proti povzetju. Za razpeče-valce po železnici v zavitkih po */« ali 1 kg, zabojih pa od 10 kg naprej.
Za grosiste prednostne cene!
------- I    Brošure in zdravniška izpričevala zastonj.
Prva is najstarejša tovarna za rastlinsko mast
v  ni o n tt ril IJ1
cmanuel  Khuner  Sl sin
Dunaj XIV 2. Etablirana 1880.
D' I. DEMŠAR
specijalist za kožne in spolne bolezni in kosmetik
u LJubljani, Prešernove ulice 3
si je nabavil clektrienl aparat, s katerim izvrsoje razne kosmetične operacije, kakor odstranjenje brCic, bradavic, vroje-mh znamenj itd. 2511 2
r
C  kr. dvomi založnik
3vati Cankar:
GOSPA JUDIT.
To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, Se bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem dela „Hisa Marije Pomočnice14 in brani svoje umetniško stališče. Izza Prešernove „Nove pisanje" ni bila pozneje več napisana nobena boljfia in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni treba poudarjati. Knjiga je izšla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 23—91
Cena: broS. 2 K; po poBti 2 K 10 v.; eleg. vez. 3 K 20 v.; po poŠti 3 K 30 v.
Založništvo
C. Schvtentner
w Ljubljani
Prešernove ulice št. 3.
Ljubljana, Prešernove ulice 5
priporoča slav. občinstvu svojo
veliko zalogo
zlatnine in srebrnine, briljantov in diamantov
In drugih v njegovo stroko 142  spadaječih stvarij 34
po najnižjih cenah.
obra kuharica
Obsega na 576 strapeh več nego 13CO receptov za pripravljanje zajokusnejSih jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezane.
JG    iZŠlct viluka' Vzideva j© JZŠlS
v založništvu Lavoslava Sctiwentnerja v Ljubljani,
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 65 h.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaskega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko amevrega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna 08podinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 60—321
J
Še 10 dni Vam je mogoče ceno kupil
I>1-1  tvrditi -i«.
A. PRIMOŽIČ v Ljubljani, na Mestnem trgu
m sicer od 8. avgusta naprej ne uec U prodajalni ampak u skladišču z vhodom
poleg  prodajalne   skozi ^
vezo.
Sirila,, volneno Iza. peiilno "bla-gro, TolTjize, postelj m. e g-a.mitun.re, prepicg-e za vsalro sprejemno ceno. — OčLeje Iz Idiota., iraltiiana svila, 3sos grld_
chicht-ovo
z znamko „jelen".
Ono je BV zajamčeno 64sto m brez vsake škodljive primesi — Pere iavrstno.
K<ior hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
Dobiva se povsod!
27
Pazite na tvorniško znamko.
šivalni stroji.
Co. del. družba za šivalne stroje.
V Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 6.    7i_ 38
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družba v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten JC^<a>a-aM«a«m«l « eriMfnit v vedno
jednakomerni, vse od avstrijskega drn&tva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise gledti tlakovne in odporne trdote daleč nadUrllJuJoel dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno »i»aa«a«
Priporočila in spričevala
raznih uradov in c. a \ s i o v i t o j 5 i h tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: 1U9~19 Dusu&J, I>, Mašim? Jansirr sse 3*
li
■i
Prevzetje gostilne.
Slav. p. n. občinstvu in znancem vljudno naznanjava, da sva prevzela dobro znano 2&41-1
gostilno „pri fetiesii"
v Prešernovih ulieali
kjer bova postrezala cenj. gostom z izborno pijačo in dobro kuhinjo. — Otvoritev bo w torek., 15. avgusta t. t. z
zajtrkounlnim'koncertom „Društvene Sodbe"
bv~      e•'Mt- vstopnine* "w
Za mnogobrojen obisk se vljudno priporočata    J  jfl M K083l(
1
y
Otuoriteu trgovine.
v
w
Cenjenemu občinstvu v Ljubljani in na deželi vljudno naznanjam, da sem otvoril
na Starem trgu št. 4
popolnoma novo
trgovino z manufakturnim, if suknenim in platnenim Blagom.
Cenjeno občinstvo prosim za obilni poset moje nove trgovine te zagotavljam vedno dobro blago po možno 2343—4
najnižjih cenah. ~ajB
Z velespoštovanjem
Jos. Petkosig.
Kupuj pa „le v steklenicah" !
V 14 u bij »nI pri »©»podih:
I
(Iv. Fabiana nasl. Anton Korbar. F. GroSefr Kari C. Holzer. Ivan Jebačin. Ant. Ječminek. Leopold Jeran.
Ant.Kane, drog.! Alojzij Lilleg Mihael Kastaer i A. Mehle
Edmund Kavčič" Henrik Kenda. Josip Kordin
P. Mencinger. Josip Murnik. J.Perdan.
Anton Krisper. Vaso PetriCiC. Peter Lassnik.   Kari Planinsek.
A. Sufinik. M. E. Supan-A. Sarabon. Viktor Schiffer M. Spreitzer. Anton Stacul. Fran Stupica.
Ferd. Terdina. Uradniško kon-| samno društvo.
Bled: Pavel rtomann, Oton W61fling.
Kranj: Fran Dolenc, Ivan MajdiC, Kari Šavmk, le-
$2%at: Andrej Lackner, karnar J* sv. TrjH£, J
Radovljica: L. Fursager, Frl Homann, Oton Homann. ' bodražlca: Ivan Levstik. Krenner, rx. « j*. jtw00.     Slaka: J. C. JuvanČiC. Litija:   Lebinger & Berg- Skofla loka: E. Burdvch
m.Zigon. 1301—13 Travnik: G. Bartol.
petavec, Valentin Lapajne. Kamnik: E Hayek,J.KLBmen-CiC, J. KoBchier, Fr. Subelj
IVI 11 II™ • .    —---— CIU*1
Mokronog: J Errath, B. bbn, „pri škofu", Peter Strel. Novo mesto. Kussel&Kon
Cic, J. Koscbier, Fr. »uoeij. jT]Platerakv
Kočevje: F. Jonke naL R-Ko- Can, A.Pauser, F.PletersKy,
ritnik Fr Lov P. Petsche, L Picek.
SKm Žbm f.BchW Polhov
Kostanjevica: Alojaij GaC Krik o: F. X. Au marin sin, R. Engelsberger.
Radeče:   Ivan Haller, J Trepečnik, L občno rade-fiko konsumno društvo.
Trebnje; Jakob Petrovcic,| Ivan Zernatto. Tržl6: Frid. Raitharek. Velike Lsiče: Ferdinand M. Doganoc. _ Vipava, — Vrhpolje : Fran Kobal. „ Vrhnike: D.Setinc, R Rrjtoer Zagorje:  R. F. MihelCič, Iv. Muller sen. Žužemberk: Jak. Dereanj
Največja zaloga navadnih do na](lno)ilh
otroških vozičkov
In navadna do najfinejša
žime
v Ljubljani.
laznanla narofinlkoa st pošilja t iivzitlM.
Odlikovan s častno diplomo in zlato kolajno na III, dunajski mndni razstavi
1. maja 1904 pod pokrovit. 1 Nj. ces. in kr. f? - 1 sok oh t i pre-f svetle gospe nadvoj vodinje Marije Josiplne.
P. CASSEBMANN
krojaška obrt
v Ljubljani, Selenburgove ulice štev. 3
se priporoča v izgotovljanje moških oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju. Priznano solidno delo in zmerne cene. Pristno angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi.
Zaradi drugega podjetja opustim svojo
manufakturno trgovino
in bodem odslej razprodajal po čudovito znižanih cenah vse v trgovini se nahajajoče predmete suknenoga modnega in perilnega blaga, platno za rjuhe, najboljše cvilhe za matrace, kovtre, koce, preproge i. t. d. S spoštovanjem
h3-33 Franc Dolenc v Ljubljani, Stari trg št 1.
£5P HLOD
^a^ssa*___ • • «
Nova tovarna za lesne Izdelke v Ljubljani^kupuje skozi celo leto proti gotovini sledeče hlode na kubični će\elj franko državni kolodvor Ljubljana:
Smrekove, jelkove in borove od 24 cm. debelosti naprej in vr2l^—'.-LL_
dolgosti 4, 5, 6, 7 in 8 metrov........ K —54   —-52
Bukove od 26 cm debelosti naprej, dolgoBti m 220 in m 4-40 „ —-48 —44
Hrastove od 28 cm debelosti naprej, dolgosti od 2 m naprej n    1*—   —*80
Ponudbe se sprejmejo za vsakršno število in je iste nasloviti na 767
TOVARNO ZA LESNE IZDELKE
Cesta na Rudolfovo železnico 47. Pisarna Selenburgove ulice 6
-C*<g»- -CJ®C3-
'iL
i
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata
svojo bogato zalogo
i
voznih koles,
glasbenih avtomatov
15
Knjigoveznica
in
pisalnih   . /•: . ^ strojev.   ;     ' ^
-ca®c^    -^"C-— -=3®c-
"I
Veliko zalogo |
rokavic
gospoda
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
š£e!ic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
FR BRESKVAR
v L J ubijani
na ri bjem tr^n
(pnleg Frančiškanskega mostu)
priporoča cenj. p. n. občinstvu svoje nttnovo   ur<kjc i**>
tiskanje napisov za = = traKoue K uencem
napisov za društvene trakove, za zastave itd. itd.
In vsa druga v to stroko spadajoča dela.
Naročnikom zunaj Ljubljane razpošiljam  iz^rotovljena  dela  že s pr\im odhajajočim vlakom.
* Reklamne table *
za trgovce, rokodelce, obrtnike itd.
v raznih barvati in velikostih,
Ker so tiskani napisi še enkrat lepši, okusnejši in lienejši, kakor pa rapisi iz nalepljenih papirnatih črk in ker tudi niso dražji, se nadejam od slav. p. n. občinstva, zlasti pa od vrtnarjev in trgovcev, ki se bavijo s prodajo trakov in ven cev, mnogo naročil, ki jih bon) vse izvršil v polno zadovoljnost cenj. naročnikov.
Cene zmerne, postrežba solidna in točna.
Zahvala in priporočilo.
Slavnemu občinstvu izrekam s tem najpresrčnejšo zahvalo za naklonjenost, ki jo je izkazovalo mojemu pokojnemu soprogu ob Uolgolrtnem izvrševanju ka-varnarske obrti.
Obenem nazranjam najvljudneje, da sem s tem mesecem prevzela kavarn, sama in jo bom vodila dalje pod firmo 2467—'2
Kavarna Kramar
na Starem trsu štev. 30
ter se priporočam slavnemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. Prizadevali >; bom, da cenjenim gostom kar najbolje in solidno postrežem, ter si tako obranim staro in pridobim novo zaupanje cenj. gostov.
V kavarni so na razpolago različni ljubljanski in zunanji politični, leposlovni in humoristični listi.
Z odličnim spoštovanjem
Frančiška Kramar
V Ljubljani, v avgustu 1905.
lastnica kavarne.
C A ^ m   C A M   C A \k »i \k »>      ^ ^ >
Naznanilo.
Podpisani si dovoljuje udano objavljati, da je z dnem 1. julija 1905
prevzel staroznano trgovino €. Jttahr v Cjubljani, Židovske ulice z vso zalogo blaga.
Vsled ugodnih kupnih cen se bodo začetkom počitnic in potovanja na deželo vsi predmeti, kot:
toaletni, pisalni,  potovalne potrebščine
i. t. d. po jako znižanih cenah razpečavali, dokler bo kaj zaloge.   — Med prevzetim blagom je tudi
večja partija  konjaka,  pristnega jamaika-ruma, čaja ter esence za punš.
■ K prijaznemu obisku vabi z odličnim spoštovanjem
M ETm   I fm I j {%  trgovec s papirjem in galanterijskim
■ i   ■ ■ "^"^  blagom ter akcideneni tiskar nar
■ v Ljubljani, Glavni trg 11, filialka Židovske ulice 4.
JB^At!      V Ljubljani, meseca julija 1905.
Izdajatelj in odgovorni arodnik: Dr. Ivan Taviar.
in oak .Narodno tiiaarn«'
0678