NO. jImeri$k/i Domovi m »MCHiCAN IN SPIRIT K/R€IGN EN LANGUAGE ONLT AM Serving Chicago. Milwaukee, Waukegan. Dtnutfc, Joliet, San Francisco. MORNING N€WSPAPSft Pittsburgh, New York, Toronto. Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis. Florida Phoenla. Ey. Pueoio BockSprm** CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 19, 1978 LETO LXXX — vol. LXXX Upokojeni premogarji ostali brez pokojnin Pokojninski sklad za one, ki so stopili v pokoj Seta 1975 ali preje, je izčrpan zaradi štrajka. WASHINGTON, D.C. — Unija premogarjev je objavila, da je pokojninski sklad zaradi štrajka izčrpan in kakih 80,000 premogarjev, ki so stopili v pokoj leta 1875 in preje, za ieb-luar ne bo dobilo svojih pokojnin. Tisti, ki so stopili v pokoj leta 1976 in kasneje, dobivajo pokojnine iz posebnega sklada, ki razpolaga še z dovolj sredstvi, zato. bodo pokojnine v redu prejemali. Okoli tri četrtine prizadetih premogarjev dobiva $225 mesečne pokojnine in posebni dodatek za “črna pljuča'’ od zvezne vlade. Ta dodatek bodo vsi dobivali tudi dalje, upokojeni rudarji pa bodo izgubili pravico do zdravljenja V bolnišnicah in do druge zdravstvene pomoči. Pokojninski sklad rudarjev doviva svoje dohodke iz prispevkov premogovnih družb na temelju izkopa in števila zaposlenih rudarjev. Štrajk v premogovnikih se je začel 6. decembra lani in še ni izgledov, da bi bil skoraj končan. Pogajanja za novo kolektivno delovno pogodbo so bila sicer ta teden onnovljena, toda ni nikakih vesti o njihovem napredku. Javnost izgublja zaupanje! v Oarferja NEW YORK, N.Y. — Ameriška javnost izgublja upanje, da bi predsednik Carter mogel u-spešno delati za zmanjšanje inflacije in brezposelnosti, pa tudi za izenačenje-izdatkov z dohodki v zveznem proračunu, kar je sam objavil kot cilj svoje vlade v letu 1980. Zadnje povpraševanje, ki sta ga te dni izvedla New York Times in CBS, kaže, da nekako polovica ljudi v deželi misli, da je na slabšem, kot je bila pred enim letom v času nastopa J. Carterja. Posebno je veliko nezadovoljstvo s Carterjem med črnci. Pred enim letom je Carterjevo vodstvo dežele odobravalo 66% povprašanih po vsej deželi, julija še 62%, oktobra 55% in ta mesec le še 51%. Novi grobovi Lydia K. Robinson Pretekli ponedeljek je umrla v Euclid General bolnišnici 81 let stara Lydia K. Robinson s 1441 E. 195 St., preje s 15444 Sirija o Sadatovih načrtih DAMASK, Sir. — Sirijski zunanji minister je izjavil, da Iranski šah je biI Buffalo, N.Y., od koder je prišla pretekli teden v Egiv}tu in je c Cleveland leta 1921, vdova po ]avno podprl miroVni napor leta 1956 umrlem možu Willia- predsednika Sadata. mu, mati Thomasa, Williama,| Da bi koval Sadat kako zvez0 _ __ _ __ _ ^ohna, Edwarda, Lydie Maher,. z Iranorn in izraeiom; je komaj po obisku pri Sadatu v Egiptu Shirley Courtney, Louisa m verjetno. Sadat je v dobrih stikih s Savdsko Arabijo, ki ne vidi rada poseganja Irana v arabske razmere. Sadatova povezava Državni tajnik Cyrus K. Vance bo konec tedna o-foiskal Turčijo in Grčijo ter skušal pripraviti pot k rešitvi spora o Cipru. WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Cyrus R. Vance bo Teda, 27-krat stara in 3-krat prastara mati. Pokojna je bila članica W. A. V.F.W. No. 2926, Ladies Loyal Order of Moose in Iranom bi zato naietela na Switchmen’s Union. Pogreb je danes ob 11. dopoldne iz Želeto-i^ega pogrebnega zavoda na E. 152 St., kjer bo- opravil pogrebne molitve pastor W. Marcis. -----o----- Tudi sladkor povzroča visok krvni pritisk por v Riadu, kateremu se Sadat za enkrat prav gotovo ne misli zameriti. NEWPORT BEACH, Calif. — Dr. Gerald S. Berenson je raz-'agal piscem znanstvenih časopisov, da so preiskave in posku-u z dieto pri opicah na državni univerzi v Louisiani pokaza-1, da povzroča napetost in po- National Urban League proti znižanja davkov jutri odletel na obisk v Turčijo in Grčijo. Tam bo skušal posredovati o Cipru in drugih vprašanjih, ki kalijo odnose med sosedoma, članicama NATO. Zastopnik Državnega tajništva ZDA John Trattner je dejal, da je vlada ZDA opogumljena ob zadnjih izjavah nove turške vlade in grškemu odgovoru na nje. Po teh izjavah namerava turška vlada Bulenta Ecevita iskati naglo rešitev spora na Cipru. Pozvala bo ZN, naj obnove in pospešijo razgovore med predstav- Fc-membna, organizacija, ki SC bori za pravice črncev, iniki obeh narodnosti .na otoku, se je izjavila proti zniža- j Cyrus R. Vance bo odletel juliju davkov, ki ga predla- J tri po razgovorih s predsedni-ga predsednik Carter, j korih Sadatom v Egiptu v Turči-WASH1NGTON, D.C. — Na- jo, od koder bo v soboto nada-višanje krvnega pritiska poleg tional Urban League opozarja Ijeval pot v Atene. Tam se bo ■olj tudi sladkor. predsednika ZDA, ki je napo- sestal s predsednikom vlade Dr. G. Berenson je pred zbo- vedal znižanie zveznega dohod- Konstantinom Karamanlisem. ninskega davka, na težek polo- Dolgotrajni ostri spor med žaj črncev v Ameriki in se iz- Turčijo in Grčijo hromi celotno ANVAR SADAT PREKINIL POGAJANJA Z IZRAELOM /z Clevelandu in okolice Predsednik Egipta Anvar Sadat je včeraj nepričakova- četrta obletnica— no pozval nnanjega ministra, ki je zastopal Egipt, Jutri ob pol sedmih zjutraj pri pogajanjih 7 Izraelom v Jeruzalemu, domov ter tako prekinil njihov političen del, mer? tem ko je sestanek nted obrambnima ministroma Egipta in Izraela v Kairu odložen do sobote. JERUZALEM, Izr. Poga- rom, ki je zasedal pod pokroviteljstvom American Heart Association, dejal, da izgleda, da sladkor ne le povečuje učinek soli na krvni pritisk, ampak povečuje tudi raven kolesterola v krvi. janja med zastopstvom Egipta, Kamela. Razgovori so se urari-ki ga je vodil zunanji minister no začeli v torek s kratkim ses-Mchameu Ibrahim Kamel, ter tankom in se nadaljevali včeraj, med zastopstvom Izraeia, ki ga jz kroga udeležencev so prišle je vodil zunanji minister Mo- vestb da razgovori potekajo po-she Dayan, so ob navzočnosti a- slovno in da se kažejo možnosti merskega 'državnega tajnika napredka. Cyrusa R. Vanceja kazala na- j Nenadno na presenečenje Iz-predek, ko je predsednik Egipta raela in ZDA je predsednik Anvar Sadat nenadno v preše- p,gipta Anvar Sadat sporočil zu-nečenje Izraela in zDA pozval nanjemu ministru Kamelu, da zunanjega ministra Kamela do- naj razgovore prekine in se vr-mov in pogajanja za enkrat ne domov. Ta je pred odhodom končal. Sadat je izjavil, da ‘ Ib- obiskal predsednika izraelske rael išče zemljo in ne mir . za- vlade Begina in se privatno si-t° pogajanja ne morejo uspeti, noči razgovarjal okoli dve uri Sadatov korak je vrgel gosto 2 zunanjim ministrom Davanom senco na pogajanja-za mir na na letališču Ben Gurion, predno Srednjem vzhodu, ki jih je začel je odletel s svojimi sodelavci on sam v preteklem novembru domov. s svojim nenadnim obiskom v Prevladuje prenričanje, da Jeruzalemu, kateremu je sledil Sadat ni pozval zunanjega mini-obisk predsednika izraelske via- stra domov na temelju poteka de Begina v Izmailiji v Egiptu razgovorov, ampak zaradi os-25. in 26. decembra 1977. Na trih besedi predsednika izrael- bo v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnega Ivana Cugelja ob četrti obletnici njegove smrti. Sovjetija izdaja za oborožene sile še vedno več kot ZDA WASHINGTON, D.C. - Po cenitvah Osrednje obveščevalne službe (CIA) troši Sovjetska zveza še vedno več za svoje oborožene sile kot ZDA. Tako naj bi v tekočem proračunskem letu imela za oborožene sile 147 bilijonov dolarjev naprarn 105 bilijonom ZDA. Za bodoča leta CIA ne predvideva v Sovjetski zvezi nobenih novih večjih programov v oboroženih silah. Celo v slučaju neuspeha pogajanj z ZDA o o*-mejitvi jedrskega strateškega o-rožja ZSSR nima v načrtu kakega novega programa. Podpirajmo Rožmanovo zavetišče ________v Argentini ZDA bodo morale dobiti dodatne tanke in letala za okrepitev sil v NATO WASHINGTON, D.C. — ZDA bodo v naslednjih 18 mesecih poslale v Evropo 8,000 dodatnih vojakov za okrepitev sil NATO, v pripravljenosti pa hočejo imeti še tri cele divizije za naglo pošiljatev v Evropo v slučaju potrebe. Kongresna študija je prišla do zaključka, da bodo morale ZDA izdati 6 do 7 bilijonov dolarjev za tanke, letala in drugo opremo za tri NATO v Evropi namenjene divizije, ki bi ostale v ZDA kot strateška rezerva. javlja proti znižanju davkov, južno krilo obrambe NATO. Ko sestanku v Izmajliji sta Sadat ske vlade Begina v torek zvečer ker bi bilo to mogoče uporabiti postaja položaj v jugovzhodni in Begin penila pogajanja na- na večerji v čast egiptskih in kot “izgovor za opustitev živ- Evropi in na Srednjem vzhodu daljevati v okviru dveh odborov, ameriških zastopstev. Begin je Ijenjsko nujnih mestnih in so- vedno kočljivejši, je za NATO političnem pod vodstvom obeh odklonil v napitnici trde besede Cialnih programov”. posebno važno, da obnovi sod«- Nasprotovanje znižanju zvez- lovanje med svojima članicama nega dohodninskega davka ima Grčijo in Turčijo. vzrok v različnem gledanju na i ------o------ način podpiranja revnih. Natio- vZSSR “Pravda” trdi v eni svo-objavil nasproto- ]* zadnjih izdaj, da predsednik nobene nade” za skorajšnji spo- Sadatov ponos nal Urban League ne verjame, da bi koristi pospešene gospodarske rasti in dejavnosti segle do plasti prebivalstva, ki jih ta ustanova zastopa. Njen predsednik Vernon E. Jordan Jr. je vanje znižanju davkov na tiskovni konferenci, na kateri je objavil tudi letno poročilo “Stanje črne Amerike”. Novinarjem je priznal, da je Carterjeva vlada napravila “veliko pozitivnih korakov”, toda to na splošno položaja črncev ni izboljšalo, pre- ‘Pravcla’ razlaga vzroke ‘mhanja, politike ZDA zunanjih ministrov v Jeruzale- Egipta v zahtevi po umiku Izum in vojaškem pod vodstvom raela z zasedenega arabskega obeh obrambnih ministrov v ozemlja in po priznanju pravic Kairu. j Palestincev, katere je izrekel zu Prvi sestanek obrambnih mi- nanji minister Kamel ob svojem nistrov pretekli teden je potekal prihodu v Jeruzalem. Beginov tekom mesecajanuar j a prijavijo v redu, pokazalo se je le, da bo govor je zaradi ostrosti in pripet do sporazuma dolga. Sa- ložnosti, v kateri je bil podan, in zavrni Mesečna seja— EUub slovenskih upokojencev za nevburško okolja ima sejo v sredo, 25. januarja, ob dveh popoldne v SND na E. 80 St. Dopolnilo— V “Zahvali” za pok. Marijo Balažič je bilo pomotoma izpuščeno ime č.g. J. Simčiča z zahvalo za obisk v bolnišnici in za molitev sv. rožnega venca v pogrebnem zavodu. Iz bolnišnice— Mrs. Mary Matoh se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za cvetje in pozdrave. Sedaj je doma na okrevanju. Želimo ji skorajšnjega popolnega zdravja! Dopolnilo— K poročilu o smrti Frances Krašovec, objavljenem pretekli teden, so nam bili včeraj sporočeni naslednji dodatni podatki. Pokojna je bila stara 81 let, njeno dekliško ime je bilo Špehar, rojena je bila v vasi Dane pri Starem trgu na Notranjskem v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA leta 1921, in kjer je zapustila sestri Pepco Ovsenek in Johanco Špehar. Prijave nedržavljanov— Pravosodno tajništvo ZDA poziva vse nedržavljane, da se na posebnih obrazcih, kateri se dobe na vseh poštah in v vseh Vselitvenih uradih. Storite to MOSKVA, ZSSR. — Glavno glasilo Komunistične partije « J. Postal po vsem sodeč ma- povzročil začudenje ... lodušen in je izjavil, da “nima tev. Po^vsem sodec je zadel . J . r „ v taki meri, da ZDA Carter skuša neuspešno razum z Izraelom. Ko ni bilo je moral na nek način odgovo- imeli nepotrebnih sitnosti. Starši ali zakoniti varuhi otrok izpod 14 let, so dolžni te prijaviti. Davek na nepremičnine— Glavni blagajnik Cuyahoga okraja opozarja, da je 19. januar 1978 zadnji dan za plačilo davka na nepremičnine. Lastniki posestev ne pozabite tega. Vremenski prerok Oblačno z verjetnostjo snežitve zvečer, ponoči in jutri. Najvišja temperatura okoli 25 F (-4 C). Znani nemški časopis “Spiegel”, ki izhaja v Hamburgu, je 28. novembra 1977 prinesel o jugoslovanski ljudski obrambi zanimiv sestavek, ki ga tu posredujemo v prevodu našim čitateljem. I. Gladko obriti jugoslovanski generalpolkovnik Ivan Kukoč se od svojih večinoma bradatih kolegov ne razlikuje le po zunanjosti. Medtem ko oni zagovarjajo partizanski način bojevanja in ljudsko obrambo, se poteguje Kukoč za nov vojaški razvoj: “Nimamo a- tomske bombe,” a mednarodna tekma v oboroževanju bi nas lahko prisilila k temu, “da bi začeli misliti na svojo atomsko bombo.” Takšne misli je treba vsekakor resno jemati. Tehnično je Jugoslavija že danes zmožna zgraditi bombo — od 1965 deluje atomski reaktor, s čigar materialom so tudi Kitajci naredili atomsko bombo. Proti komu naj bi Titovo državo branili, je v jugoslo- pomiriti istočasno ‘“kragulje” in mogoče doseči sporazuma o pro- riti. “golobe”, kar je vzrok ‘nihanju' gramu razgovorov zunanjih mi- Predsednik ZDA Carter je ne-zunanje politike ZDA nistrov, določenim za pretekli kaj ur po prekinitvi razgovorov 7DA nato noziva nai se od- ponedeljek, je moral biti ta za v Jeruzalemu telefoniral Sa- ločijo, kako trdno mislijo pod- dan odložen, da so ZDA po- datu v Egipt in Sadat mu je pirati napor za sporazum z ZS- -dedovale sporazum o programu, dejal, da i e mogoče pogajanja __ _ ^ SR o omejitvi jedrskega strate- Ameriški državni tajnik Vance o novi i, ^ o zrae spremeni «prjsj.avska no£”— je poslabšalo, ko so črnci priča-!skega orožja. Pogajanja o tem je odletel v Jeruzalem, kamor svoje sta isce. re .u ' Slovenska pristava prosi vse, kovali od nje veliko in večstran- j se vlečejo že pet Ifet in tudi “ni- je prišlo tudi egiptsko zastop- ter je vpraša a .a a,^ m je po ^ nameravajo udeležiti “Pri sko pomoč, ki pa je doslej izo- hajo” od “skorajšnjega” zaključ- stvo pod vodstvom zunanjega roča ra io airo> ce 1 ka do vedno novih zastojev. ministra Mohameda Ibrahima mogoče pogajanja nadaljevat. dan ali dva, po vsem sodec za ' !°' da.“ držf,nl ,airik V,ance’ bo tako lažje postreči z “družin- ki se Jih je udeleževal, imel pri- ^ veče. J„ ^ ložnost posredovanja. Radio; . . , „ . . v , , • Kdo je izgubil ključe?— Kairo je poročal, da je Sadat dejal Carterju: “Izrael hoče v Ua"es vz3utral le bli n^ae J ... v sop ključev na Norwood. Road zemljo ne mir m to napravlja ^ ,n ^ Avenue Kdor pogajanja nekoristna dob. ^ Izraelska vlada je k prekinitvi J J 6 .’-te J Sršenu na 6203 Carl Avenue. stala. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA V SFR JUGOSLAVIJI V NEMŠKIH OČEH vanski vojski prav tako sporno, kot vprašanje, s čim. Njihova vsakokratna podoba sovražnika se je doslej prožno prilagajala stanju odnosov te neblokovne države do Vzhoda in Zahoda. Dobe Sovjetom naklonjene zunanje politike so se menjavale z Zahodu naklonjenimi — trenutno špekulira Beograd celo na vojaško sodelovanje med Jugoslavijo in NATO-članico Grčijo. Kolikor starejši je Tito, toliko težja je skrb, da bi lahko postal spor, ki ga je pričakovati v vtenarodni državi po Titovi smrti, povod za vojaški poseg Moskve. Titovi generali menijo, da bi lahko v takšnem primeru ponovili uspehe svojega partizanskega boja proti Nemcem. Poleg običajno oboroženih in organiziranih vojaških čet zaupajo “teritorialni obrambi’’, ki že v mirnih časih zajema vse obcany med 15. in 60. letom. Zato ohranjajo nepretrgano živ partizanski mit, kajti “jugoslovanska ljudska osvobodilna armada je med drugo svetovno vojno, druga osvobodilna gibanja pa med vojno v Indokini, dokazala, da silna materialna premoč v vojni ne zadošča” (Radio Beograd). Jugoslovanski bivši ministrski predsednik Bijedič je opozarjal na “silo v idealih in v materiji” svoje dežele, “ki je samo s tem, da je, za slehernega morebitnega napadalca resno opozorilo”. Letos 24. aprila je Beograd mobiliziral to silo prvič do kraja: za dva dni je bila Hrvaška, notranjepolitično najbolj nemirna dežela Jugoslavije, postavljena v popolno vojno stanje. Geslo vaj: “Nič nas ne sme presenetiti.” Veljko Mihovilovic, 28. poveljnik ljudskih vojaških ^aj v mirnem času: “Naša želja je, da to pot sodelujejo vsi občani.” Kajti ko so lani že s tem poskusili, je od 5 milijonov Hrvatov sodeloval samo 1 milijon — in sem. so všteli vse, celo 50,000 športnih navdušencev, ki so korakali k nogometni tekmi proti Wa-lesu za napisom: “Geslo: Nikakršnega presenečenja!” Da Jugoslavija lahko “z vsemi razpoložljivimi sredstvi” — tako generalmajor O-cokoljič, docent za strategijo na vojni akademiji — “začenši s steklenicami z gorljivo vsebino do elektronsko vodenih raket” slehernega napadalca premaga, je priljubljena trditev nauka o jugoslovanski ljudski obrambi. Glavni zagovornik: Tito, častni doktor vojaških znanosti. Tito se pri tem opira na 200,000 mož močno suhozem-sko vojsko, na 20,000 vojakov mornarice in na 30,000 vojakov letalstva, po uradnih podatkih oboroženih od lastne oborožitvene industrije, v resnici pa le za silo moderniziranih in popolnoma odvisnih od Sovjetske zveze. (Konec jutri) stavske noči”, naj se potrudijo, da bodo vsi posameznih omizij prišli ob nekako istem času, ker pogajanj izjavila, da “je Egipt v utvari, da se bomo mi podali zahtevam, ki niso nikdar sprejemljive Izraelu”. Egipt je obdolžila “čudne nedostopnosti”. Muriel Humphrey bo začasno nasledila moža MINNEAPOLIS, Minn. — Dr- Cyrus R. Vance je v razgovo- žavni guverner Rudy Perpich je ru z novinarji rekel, da ne ver- dejal, da bo verjetno ponudil jame, da bi včerajšnji odhod vdovi pok. H. H. Kumphreyja, egiptske delegacije iz Jeruzale- da začasno zavzame njegovo ma pomenil konec pogajanj, mesto v Senatu. Stalni nasled-“Šel sem skozi mnogo medna- nik naj bi mu bil izvoljen na rodnih pogajanj. Videl v pre- volitvah v novembru. teklosti napredek in zastoj. Vsi -----------v mu— imamo iste cilje. Vsi hočemo nanjega ministra Kamela pri-mir in zato mislim, da se bodo pomnii; “jaz zelo obžalujem od-poganja nadaljevala v bodočno- ločitev predsednika Sadata.” sti,” je dejal Vance. Danes se predno je Kamel ob treh po-bo Vance ponovno sestal s pred- p0idne odletel z letališča Ben sednikom izraelske vlade Begi- Gurion, se je Dayan z njim dve nom, ki je za dopoldne sklical urj privatno razgovarjal. izredno sejp vlade. Nato bo od- Sestanek med obrambnima letel v Egipt na razgovore s Sa- ministroma Izraela in Egipta je datom. bil prvotno tudi na tem, da ga Zunanji minister Moshe Da- Sadat odpove, pa je to na Car-yan je po objavi preloma poga- terjevo željo opustil in ga le janj stoječ poleg egiptskega zu- prestavil od danes na soboto. 'AMERIŠKA DOMOVINA ' j> fMl St. CUur Ave.» 431-0628 - CSeveland, OMo M108 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat, Sun., holidays, 1st turo weeks in July NAROČNINA* Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesaoi Kanada in dežele izven Združenih držav: $80.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za S meseca Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION SATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 10 Thursday, Jan. 19, 1978 Kruh in svoboda V Gorici izhajajoči slovenski tednik “Katoliški glas’,’ je v svoji številki 2, 12. januarja 1978 prinesel pod gornjim naslovom s'edeci članek s podpisom K. H. V preteklem tednu se je svet spominjal začetka praške pomladi. Fred desetimi leti se je namreč zgodilo, da so tiste dni v Pragi zamenjali tedanjega sekretarja češkoslovaške partije Novotnega z Aleksandrom Dubčkom. Kaj so hotel’, češkoslovaški partijci? Enostavno kruh in svobodo. To se pravi pridobitve socialističnega reda, toda v sv vedi, ali, kot so se oni takrat izražali, Dr. F. Blatnik: Bog pomaga tudi, ko ga ne prosimo Tega nisem napisal, ker si domišljam, da sem poseben božji ljubljenec, temveč dn opozorim bralce, naj skrbno premislijo, če niso morda tudi sami v življenju prejeli posebnih znakov božje - naklonjenosti! PATERSON, N.J. — O molitvi imamo vsak svoje pojme in tudi vsak lastne skušnje z njo. Mnogi si jo domišljajo samo kot prosjačenje, kot neke vrste ‘‘push button” v avtomatu. Potrebuješ to, pritisneš na tale gumb, se pravi: zmoliš tole molitev; rabiš kaj drugega, fnoliš drugo. Pa Bog ni nikak striček v nebeški Ameriki, ki naj bi nam izpolnil vsako željo, marveč je predvsem Oče, ki se veseli nad ljubeznijo svojili otrok in je žalosten, če je človek brez-! brižen do njega. Priznam, da sem tudi 2. Krst judovske družine Naše kino Kodeljevo ni prinašalo kaj prida dohodkov, ker nismo mogli kupovati dragih filmov, da bi z njimi pritegnili več obiskovalcev, večinoma smo vrteli ameriške western filme. Nemška UFA je imela nekaj zelo dobrih filmov, pa so bili zelo dragi, da jih nismo mogli naročiti. Nekdo mi je pa rekel, da je ravnatelj zagrebške UFA podružnice zelo dober človek. O-pogumil sem se in šel k njemu. Razložil sem mu naš položaj in ga prosil, če bi nam hotel posojati filme po ceni, ki bi jo zmogli. V moje veliko presenečenje mi je odgovoril: “Če je vse to res, kar ste mi opisali, Vam dam svoje filme zastonj. Ali mi dovolite, da pridem osebno k vam in si ustanovo ogledam?” Z veseljem sem ga povabil in prišel je. Bil je navdušen nad našim jaz !del' om in mi rekel, da drži, da hoteli SO social'.Z cru S človeškim obrazom. .mladih letih bil prepričan, da nam daje vse svoje filme zastonj Znano je, kake se je poskus končal: sovjetski tan- j moram za vsako milost Boga po- !za predvajanje. S tem se je kva-ki SO v družbi S sovietskimi sateliti pogazili praško po-jsebej prositi, pa sem prejemal liteta naših fifmov dvignila in z mlad. S tem SO potrdili, da zanje velja: Ali kruh ali svo- od njega dobrote, za katere mi njo obisk. boda. Za iemiiistične partije sta ti dve osnovni zahtevi še na misel ni prišlo, da bi bil nezdružljivi prosil za* nje. Tako sem polago- Vemo, da te dileme zapadni komunisti niso še re- ma Prišei do spoznanja, da mo-šili. Italijanska pa;lija je po izjavah, ki jih vsebuje Ber- ramo Boga častiti, ga moliti in linguerjevo pismo škofu Bettaziju, sicer trdila, da ho- mu služiti s tem, da delamo do-če ohraniti demokratični pluralizem, to se pravi svobo- bro> Pa nam pomaga tudi, kadar do, vendar ji ie nar/ni ljudje to verujejo. Na žalost je ne prosimo posebej, ker se potreba šteti r.icd Ume naivne ljudi tudi številne sociali- trebe ali nevarnosti ne zaveda-ste, republikance in tudi katoličane; med temi so ne- mo ali se ne spomnimo, da bi ga kateri škofje in oc več je duhovnikov, redovnikov in v Prosili- politiki angahranm katoliških laikov. j Silvin Sardenko je to lepo iz- Po vseh bridkih izkušnjah v zgodovini so v Italiji 'razU: “Kdor živeti prav želi, ta prav številni tr ti, ki verujejo, da. je PCI rešila diiemo ,ivljerlje za molitev in molitev med kruhom in svobodo. Tem slednjim je odgovoril za življenje naredi” predsednik italijanske partije poslanec Longo, ko je izjavil, da PCI je ir ostane leninistična partija. Njemu so Rad bi tukaj nanizal nekaj se pridružili tuni številni drugi partijski voditelji. Izisvojih doživljajev, ki to potrju- tega smemo sklepati, da je v partiji sami neko neso glasje v izjavah. V bistvu je evrokomunizem in z njim demokratizacija italijanske partije samo pobožna želja naivnih Italijanov. Partija sama dobro ve, kaj je-in kaj bo naredila, če pride na oblast. Kat leninistična partija bo ponovila z Brežnjevhn: Ali kruh ali svoboda. Izbrala bo kruh, to se pravi vpetjaia bo diktaturo. To pomeni Longova izjava, da je PCI (Komunistična partija Italije) leninistična partija. Pri tem ie iieba opozoriti, da diktatura proletariata ni nujno povezana z marksizmom. Karel Marks je predložil svoje ideje o rešitvi socialnega vprašanja, ki morejo najti svojo rešitev tudi v okviru ’ demokratičnih svoboščin. Saj se na Marksa sklicujejo tudi socialisti in socialni demokrati. Kako ->e dajo rešiti pravice delavcev brez diktature pričajo npr. angleški laburisti. Tudi oni so delavska stranka, pa niso niti najmanj zagovorniki kake dikta ture. Učiti se moremo tudi pri ameriških delavcih in a-meriških sindikatih. Nihče ne bo upal trditi, da so angleški in anmriŠKi delavci nazadnjaški, reakcionarji. Ali da nemška, švedma in druge socialistične in socialnodemokratske stranke ne ščitijo delavca in njegovih pravic. Toda te sfianke vedo, da je treba zagotoviti delitven ne same boljši kos kruha, temveč tudi svobodo. Tega pa ni hote! Lemu in nočejo leninistične partije. One vztrajajo v izbiri. Ali kruh ali svoboda,,kakor da bi se to dvoje ne mogio združiti. Italijanska demokratična družba je danes pred u-sodno izbiro. Za oblast se borita dve stranki, Krščanska demokracija in italijanska komunistična partija. KD ima za geslo "Libertas”, to je svoboda. Do sedaj je vsaj to rešila, četudi ni rešihj drugih problemov italijanske družbe. Namesto nje se za voditeljsko vlogo sedaj ponuja partija. Številni jo pri tem podpirajo, tudi znotraj Krščanske demokracije same. Vprašanje je, ali bo prišlo do usodnega koraka in bo partija prišla do vzvodov o-blasti. K temu ji morejo učinkovito pomagati predvsem italijanski drin’ei, to je sindikati. Če se bodo ti izrekli za “novo” politiko, potem jo bomo imeli, če pa bodo sindikati m s njimi italijanski delavci rajši izbrali demokratično svobodo, potem partija ne bo mogla do o-blasti. Po našem mnenju so namreč danes sindikati in z njimi delavci tisti, ki bodo odločali o nadaljnji usodi svobodne demokracije v Italiji, če ljubijo svobodo, potem bodo izbrali g-src “kruh in svobyda”. To se pravi, da bodo izhod iz sedanje gospodarske in politične krize poiskali z demokratičnimi sredstvi, kakor to delajo an gleški, ameriški, švedski in nemški delavci. jejo. 1. Polkovnik dr. Mate Justin Čez kakega pol leta je nenapovedan zopet prišel in se na dvorišču kar pomešal med igrajočo se mladino in prišel z nje celo v kapelico k večerni molitvi. Ko sem pozneje nekoč bil zopet v Zagrebu, so mi uradniki v njegovi pisarni rekli, da je ravnatelj naročil, naj se osebno zglasim pri njem. Malo sem se ustrašil, da utegne svojo odločitev preklicati, pa moj strah je bil neutemeljen. Takole je začel: “Ne vem, če veste: Jaz sem Jud, pa sem navdušen nad Vašim socialnim delom in nad socialno akcijo katoliške Cerkve sploh. Vedno bolj se bavim z mislijo, da le utegne biti Vaša vera prava, zato bi Gregorij Rožman je imel pontl-fikalno sv. mašo, pri kateri je bil tudi ban dr. Marko Natlačen in banovinski inšpektor za srednje šole dr. Marko Bajuk. Pri mizi je govor nanesel tudi n?, to vprašanje. Ban dr. Natlačen je postal pozoren In predlagal: “Dajte nam del zavoda v najem, bomo v njem odprli “Drugo moško realno gimnazijo”. Vam bo to v korist, ker bodo prostori uporabljeni, Vi boste pa prejemali najemnino za nje. Tudi vaš dijaški konvikt bo pridobil, ker bodo dijaki imeli gimnazijo pod isto streho, ne bo se jim treba voziti v mesto. Za nas bo prijetno, ker bo nova gimnazija v tako lepem naravnem okolju, kjer imate toliko športnih možnosti, pa tudi zato, ker ste na mestni periferiji. V času, ko se vse vozi v mesto, se bodo njeni dijaki vozili ven in obratno.” Rečeno — storjeno. Za ravnatelja nove gimnazije.je ban imenoval g. prof. Jožeta Ovseneka, bivšega predsednika Orlovske zveze, in same res dobre in verne profesorje. Tako je Marija Pomočnica na sam njen. praznik čudovito uslišala naše prošnje na način, ki nikomur izmed nas ni padel na um. Naj bo stokrat zahvaljena. Najbolj veseli so bili te rešitve gojenci rakovniškega konvik-ta, ki so zdaj imeli gimnazijo doma. Ne le, da so se šolski u-spehi dvignili, tudi duh v zavodu se je zboljšal. Vladalo je res pravo družinsko ozračje. To potrjujejo tudi bivši gojenci, ki živijo tod med nami. Na žalost pa je to zavidljivo stanje trajalo le nekaj let. Prišla je vojska in kar je navadno z njo. vi bodočnosti in smo njeno ma- nepričakovano umrla 72 let sta- terinsko skrb tudi živo občutili. Nekega popoldneva zagledam skozi okno ravnateljske pisarne lep avto, ki je privozil. Nervozno sem čakal, kdo bo prišel. Potrka in vstopijo trije visoki italijanski častniki, med njimi sam poveljnik “Grenadirjev iz Sardinije”,. enote, ki je Ljubljano zasedla. Želeli so si ogledati zavod. Zaskrbljen in nerVozen sem jih spremljal po prazni spalnici in po razredih z lepim novim pohištvom. Ko pridemo do izhoda v pritličju, mi poveljnik reče: “Ti prostori so prelepi za vojake. Mi se bomo utaborili v gozdiču tu zadaj, pod šotori. Vi pa pokličite dijake nazaj in začnite s šolo, samo tole prvo sobo ob vhodu bi prosil, da je prepu- stite meni. Tu bo moje povelj- jo rad bolje spoznal in se morda Bil sem mlad ravnatelj Sale- !dal krstiti. Hvaležen bi Vam bh, zijanskega mladinsuega doma £e g j mj mogli preskrbeti nekaj na Kodeljevem v Ljubljani, v | knjig, da se jaz in moja družina o katoliški veri poučimo. v katerem se je zbirala okoliška moška mladina ob prostem času, da se je odtegnila postopanju po ulicah. Težko smo shajali. Edini dohodki so bili darovi okoličanov in kar je ostalo čistega od kina Kodeljevo, ki smo ga upravljali. Večkrat sem bil v stiski za denar. Upraviteljica konzumnega društva na Zaloški cesti je oda vedno pripravljena mi posoditi za par dni, kar sem potreboval. Tako sem neko popoldne napisal pismo, proseč jo dva tisoč Poslal sem mu več knjig msgr. Totha v nemščini. 1 Preštudirali so jih in na škofiji v Zagrebu formalno zaprosili za sprejem v .^katoliško Cerkev ter naredili izpit. Za sv. krst so pa želeli, mene in so vsi štirje, oče in mati, 20-letni sin in 18-letna hči — pisali so se Kpenig — prišli vn a Rakovnik, kamor sem bd med tem prestavljen, in v cerkvi Marije Pomočnice srno jih z vso slovesnostjo krstili, pa slovesnost nadaljevali še v obedni- dinarjev in poklical nekega fan- 'ci, ker so za vse rakovniške go- ta, rekoč mu, naj ji ga nese in prinese odgovor. Komaj je fant odšel, je nekdo potrkal na vrata jence plačali okusno kosilo. Ne da bi ga bil posebej prosil, je dobri Bog poskrbel Mladin- pisarne. Bil je polkovnik dr. -skernu domu dobrotnika, ki nam Mate Justin, upravnik vojaške je veliko pomagal, ta njegovi so-bolnice na Zaloški cesti. Rekel cialni čut je pa njega in njego-mi je: “Blaženemu Janezu Bos-j ve privedel v Kristusovo Cerku sem se priporočil v neki zelo kev. važni zadevi in bil uslišan. Pri- rv jinv svoboda ni pri srcu, bodo podprli italijan- sko partijo m s. tem novo diktaturo v državi. Ta diktatura bo leninistična, bo delavska, bo imela morda kak našam tehle dva tisoč dinarjev za njegovo ustanovo.” Sedite, prosim,” sem odgovoril, “in počakajte trenutek.’ Skočil sem na cesto za fantom, ga poklical nazaj in pismo pokazal polkovniku rekoč: “Poglejte, kakšno orodje božje Previdnosti ste. Tam pri vhodu ste srečali fanta, ki je nesel tole pismo.” Prebral ga je in prosil, če ga lahko obdrži. Seveda sem z veseljem privolil. Kadar je bil sv. Janez Boško v finančnih težavah, je šel v cerkev pred Najsvetejše molit ali je pa poslal tja svoje sobrate in gojence. V svojo sramoto moram priznati, da jaz takrat nisem opravil nobene posebne molitve, pa mi je Bog le pomagal, 3. Rakovnik v krizi Salezijanski zavod na Rakovniku je najlepše prospeval in služil svojemu namenu, ko je delovala v njem strokovna šola. Na žalost pa je morala ta leta 1935 svoje učilnice in delavnice zapreti, ker je takratna protiklerikalna vlada izdala tak zakon o srednjih šolah, da privatne vseh pogojev niso mogle izpolniti. Zavod je sameval na pol prazen. Odprli smo konvikt za srednješolce, ki pa je imel to težavo, da stoji Rakovnik precej ven iz mesta, sorazmerno daleč od srednjih šol, ki so jih dijaki obiskovali. Mariji Pomočnici smo se pri- j 4. žalostni 1. april 1941 Bil sem odbornik Zveze fantovskih odsekov in se'z drugimi nekaterimi vračal s seje po Miklošičevi cesti. Tam smo naleteli na ministra dr. Kulovca in ga obstopili, hoteč zvedeti, kakšen je politični položaj. Orisal nam ga je zelo pesimistično. Na dolenjskem tramvaju sem potem ves čas premišljeval, kaj storiti s 150 gojenci iz vse Slovenije, ki jih imamo v zavodu, ce izbruhne vojna. Ko sem prišel na Rakovnik, sem ob enajstih ponoči poklical bana dr. Natlačena in ga še dobil v uradu. Povedal sem mu svojo zaskrbljenost in prosil za nasvet. Tole mi je rekel: “Pravkar sem podpisal odlok, da se vse šole zapro. Svetujem Vam, da svoje gojence čim preje pošljete domov.” Vodilne sobrate sem poklical na posvet in sklenili smo; da še tisto jutro vse dijake odpošljemo. K sreči smo imeli dovolj gotovine, da je g. Pintarič s kolesom skočil na glavni kolodvor in kupil vozne listke za vse. Naročili smo posebne tramvajske vozove za ob pol šestih zjutraj, fante pa o polnoči zbudili, ki sprva kar verjeti niso hoteli, misleč, da je prvoaprilska šala. Ob štirih smo imeli poslovilno sv. mašo. Vse spovednice so bile oblegane. S solzami v očeh so se fantje poslavljali od oltarja Marije Pomočnice. Vsi smo čutili, da nam je Marijina pomoč zdaj še bolj potrebna kot kdaj. Drugi dijaški konvikti so imeli težave s pošiljanjem svojih gojencev domov, ker je nastal hud naval pa vlake, ko se je zvedelo, da so šole zaprte, jaz sem se pa Bogu zahvaljeval, da nam je dal pravočasno spoznati nevarnost, čeprav ga za to nisem prosil. sivo. Tole novo pohištvo pa dajte kam drugam, ga je škoda, če bi ga vojaki pokvarili, nadomestite ga s par starimi mizami in stoli.” Kar verjeti nisem mogel, kar sem slišal. Brž smo razglasili, da sta II. državna realna gimnazija in salezijanski konvikt zopet odprta, Mariji se pa zahvalili za izredno pomoč. Še tole mi je rekel: “Oglasite v cerkvi, da noben naš vojak ni- ra Jakličeva mama — ga. Marija Jaklič, žena Janeza, mama Milana in Mihaela (poročene Snead), stara mama 10 vnukom in vnukinjam, sestra Frančiške in Lojzeta Purkat v Sloveniji, Eme Purkat v Jolietu in Juste Thomas v Indiani, sorodnica Franceta in Mirne Jan, Jožeta in Lide Jaklič z družinami v Torontu, Kanada, ter drugih. Pogreb je bil v soboto, 7. jan., iz Jelenčevega pogrebnega zavoda cb poldesetih v cerkev Marije Pomočnice kristjanov v West Allisu. Pogrebne molitve in sv. mašo je ob asistenci domačega župnika g. dr. Matije Setničarja in še enega gospoda iz Jolieta o-pravil družinski prijatelj g. dr. Jože Gole, ki je v govoru med sv. mašo med drugim omenil tudi značilne lastnosti pokojne dobre žene in mame Marije Jaklič. Po končanih obredih v cerkvi so pokojnico v velikem spremstvu sorodnikov in prijateljev prepeljali na Mt. Olivet pokopališče, kjer so jo položili k večnemu počitku. Naj dobra žena in mati v miru počiva! Vsem prizadetim pa naše sožalje! * Dobro poznana rojakinja ga. Justi Vesel je od doma dobilo ma pravice nič rekvirirati. Če !Sp0ro5il0) da je v Kanderšah pri hoče kaj imeti od koga, naj plača.” Na žalost pa so Grenadirji :z Sardinije ostali le par mesecev v Ljubljani. So jih premestili v Grčijo. Pri slovesu mi je poveljnik rekel: “Zdaj se bo pa začela za vas drugačna pesem, za nami namreč pridejo fašisti.” Našega zavoda k sreči niso zasedli, ker sta gimnazija in konvikt bila v polnem teku. (Sledi) ------o------- Pečah nenadoma umrl njen brat Mirko Aubelj, star komaj 54 1et. Zapušča ženo in hčerko. Ge. Justi in družini naše iskreno sožalje! ■Slmnsfki sddajš na kratkih mlmh CLEVELAND, O. — Slovenski poslušalci kratkih radijskih valov se mogoče zanimajo za sledeči slovenski oddaji: RADIO K O EL N (Deutsche Welle) v Zahodni Nemčiji oddaja od ponedeljka do sobote, od 9.30 do 10. dopoldne (4430 do 1500 GMT) na 6,130, 7,130 in 7,175 Mhz., ob nedeljah pa od 3. do 3.40 zjutraj (0800 do 0840 GMT) na 41 do 49 metrski va lovni dolžini. Naslov za QSL karto je: Deutche Welle, 5000 Koeln, Bruderstrasse 1, West Germany, Europe. . RADIO VATIKAN, ima dne- Slovenska kulturna radio ura, ki jo vodita Vlado in Izabela Kralj, v nedeljo, na Božič, ni oddajala zaradi večjih popravil postaje. Zato je za Novo leto in naslednjo nedeljo sporočila mno-;go lepih božičnih in novoletnih pozdravov naših rojakov. Posebne pozdrave in voščila so poslali tukajšnjim Slovencem č. g. dr. Jože Gole, Halles Corners, č. g. Klavdij Okorn iz Chicaga in g. dr. Edi Gobec iz Clevelanda. Za prisrčna voščila vsem naj lepša hvala! Da bi dolgo in mrzlo zimo za en prijeten večer skrajšali, bo-Triglavani za vse pripravili do prav domač pustni večer. To bo v soboto,- 4. februarja, ob 6. zvečer pri Sv. Janezu na Cold Spring Rd. Domače krvavice in pečenice z zemljem in krompir- jem so na jedilniku. Znano je, aa tudi bara ne skopari z dobro : kapljico. Ker je to pustna so-jbota, obetajo tudi domače krofe in flancate. Najboljše maske boni radijski spored v slovenščini Jdo ta ve6er na£,raiene. Godba ob 1. popoldne (1800 GMT), na 6,105, 6,190 in 7,250 Mhz na 49 in 41-metrskj kratkovalovni lestvici. Naslov za vatikanski radio je: Radio Vatican, Vatican City, Europe. Ti dve radijski oddaji sta u-smerjeni v Slovenijo, pa se morda slišita tudi v Clevelandu in drugod po večjih ameriških mestih, kjer žive slovenski ljudje. J. Zelle h življenja SSeweniev v lliwaitep nagrajene. “Veselih Slovencev” iz Sheboy-gana bo zabavala plesalce in gledalce. Ne zamudite lepe prilike in pridite! Vsi ste lepo povabljeni! 5. Strah, da Italijani zavod zasedejo Zavod je sameval prazen in zaskrbljeni smo pričakovali, kdpj ga bodo itaijanski vojaki zasedli’. Če nismo k Bogu posebej mo- lili, naj nam pomaga spraviti poročali za kakšno rešitev, pa'gojence ria varno, predno se voj-ker sem aelal zanj in pomagal jtudi sami tuhtali, kako bolje iz-jna začne, pa nam je kljub temu ubogi mladini. Smo pa z gojenci [koristiti zavodske prostore. 'pomagal, moram priznati, da drug pridevek, a v bistvu bo diktatura Z vsemi lastnost- vsak dan pri večernih molitvah j Bilo je na'praznik Marije Po-'smo zdaj goreče prosili Marijo -mi sitnernc diktature. molili za svoje dobrotnike. močniee leta 1936. MILWAUKEE, Wis. — Poslovili smo se od lepih božičnih praznikov in starega leta. Drug drugemu smo želeli veselje in mir ter vse dobro za novo leto. Domov in prijateljem po svetu smo poslali kartice, rajnih p? smo se spominjali v molitvi. Mohorjeve knjige, kdor jih še nima, in 3. del dr. Kolaričeve knjige “Škof Rožman” lahko takoj naročite pri podpisanemu; Učbenik slovenskega jezika, I-in II. del, znanih avtoric ge. Milene Gobec in ge. Brede Lončar, pa pri Vladu Kralju, 3013 V/, iMl. Vernon Street, Milwaukee 53208, tel. 344-7752. Sezite pn dragocenih knjigah čimpreje! Nekaj novega v Parku, je koča, Id jo gradita Janez Levičar in Jože Kunovar skupaj. Spo--mladi, ko bo enkrat izdelana, bo v tistem koncu lepo izgledaD — bo tudivza Park lepa pridobi- j te,v, družinama pa v korist io Pevski zbor pri Sv. Janezu j ° razvedrilo. za polnočnico lepo prepeval slo- [ venske božične pesmi, duhovni -1 ki župnije pa so svojim verni-kom voščili blagoslovljene božične praznike in -srečo v novem letu. Župnik in pevovodja sta za praznike obdarovala cerkvene pevce za njihov trud in vztrajnost cerkvenega petja, ki je v ponos in čast naše župnije. Novo leto šo nekateri rojaki pričakali v' prijetni družbi, drugi pa doma n'a toplem. Že v začetku novega leta (4. jan) nas je prizadela žalostna Ne pride mi nobena reč vcc na misel, zato končam. ZeliP1 vsem, ki boste brali te skromnR vrstice, zelo srečno novo leto- Kronist F. Rozina -----o------ SLOMŠKOVA ZLATA ZRNA G. škof dr. Pomočnico za varstvo v negoto-’vest, da je v St. Mary’s bolnici Kdor male nadloge ne potrpi’ si često še večje težave nal0^’ Dostikrat v malem zamuda naredi veliko truda. ‘ ‘ Svc jeglavček’ ’ Ko sem v soboto, 7. jan., zvečer namenil sVoj korak proti Slovenskemu narodnemu domu na Holmes Avenue, kamor je “Lilija” vabila k veseloigri ‘ Svojeglavček”, sem bil prijetno presenečen. Moral sem stati v dolgi vrsti, da sem končno prišel do vstopnice. Z vseh strani mesta so se zgrinjali ljubitelji dramskih prireditev. Prišla je skupina iz Girarda in cA!o gostje iz lepe Slovenije so bili navzoči. Pred napovedano uro je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička in ker so bili tudi igralci že nared, se je zastor razgrnil točno ob pol osmih. Vsa tri dejanja se odigravajo visoko v planinah, pred Potokarjevo gostilno, od koder je prelep razgled na okoliške vršace, ki privabljajo turiste-plezal-ce na svoje stene. Svojeglavček — Polonca, Po- da so nam zaigrali v lepi slovenščini. Masker dr. Milan Pavlovčič je tudi topot brezhibno opravil svoj posel. Oder sta opremila Slavko Štepec in France Jenko, luči pa je upravljal Rudi Hren. Šepetalka je bila Mic' Sejnowski. Petje pa so spremljali Slavko Teskač, Jože Gje-rek in Pavle Jurkovič. Četudi ‘Svojeglavček’ ne spada med kake kvalitetne dramske stvaritve, je s svojim humorjem navdušil in vsi, ki smo se odzvali vabilu, smo z zadovoljstvom odhajali domov. In kar je najbolj razveseljivo: mladi, v Ameriki rojeni rod Slovencev in Slovenk, je med gledalci prevladoval. Hvala “Liliji” za lep večer! M. P. Brez pfic ni drevja Nekoč je živel na otoku Mauritius v Indijskem oceanu ptič puranove velikosti, ki pa ni bil sposoben leteti. Rekli so mu “dodo”. Prvi Evropejci, ki so prišli na ta otok v začetku 16. stoletja, so ptiča lovili zaradi okusnega mesa in ga kmalu čisto iztrebili. Sedaj moremo sklepati sa- , . . , . . ,. , mo še po risbah in po ostankih tokarjeva hci, je s svojo jubo- kakšen je bn ta ptič. sumnostjo skoraj prekrižala račune očetu, ki je trdno upal, da bo postavni gorski vodnik Gorjanov Tene postal njegov zet, ki bo prevzel gospodarstvo in da bo tako brezskrbno, četudi bolehen, preživel večer svojega živ-ijenja ob mladem paru. Hlapec "Joža in dekla Čila sta poskrbela, da se je dejanje na odru bolj in bolj'zapletalo in sta mnogim v dvorani priklicala smeh do solz. Turist Izak Kohn — v domovini je bil to tip zagrebškega Žida, tu pa ga je režiser posrečeno predstavil kot Žida iz New Yorka, ki je s svojo hrvaško angleščino, zabeljeno celo‘s kakim ‘ nemškim ocvirkom”, prinesel V veseloigro obilico humorja. Za Vesel konec sta se Polonca in Tone res vzela, Jože in Čila sta si pa tudi obljubila zvestobo. Ltaremu Potokarju se je ob tem celo bolno srce opomoglo, le turist Izak se je razočaran nad idilo v naših gorah odpeljal naprej v hribe z vzpenjačo. Prelepe melodije, ki so se 'prepletale iz dejanja v dejanje, so pripomogle do odličnega razpoloženja med gledalci, kateri so nagradili igralce z dolgotrajnim ploskanjem. Režiser Janez Hauptman zasluži vso pohvalo. Njegovo delo ni bilo lahko. Res je, da so vsi igralci otroci slovenskih staršev, Vsi rojeni v Ameriki, toda vsi Vemo, da našim otrokom angleščina bolje teče kot materinščina. Pa se je potrpežljivo lotil dela in uspel. Sobotni večer je znova dokazal, da se z dobro voljo marsikaj doseže. Gostilničarja Potokarja je igral mladi Tone Hauptman. Bil je dober tako v mimiki kot v izgovarjavi. Silvija Krulc je odigrala Po- J j nen _ Svojeglaycka zelq pre- a’ ] zeioa-c lonco Pričevalno in samozavestno in brez dvoma bi bila kos še težjim vlogam Jezik ji lepo teč°. Hlapec Jože-Edi Mejač je bil igralsko na višku, škoda le, da je spremenil glas. Spreminjanje glasuje zahtevno, skoraj svojevrstna umetnost. Mojca Slak je odlično podala deklo Čilo — vidi se, da je odru kos. ^ Janeza Tomca “Izak Kohn” je ^-vbil tako originalen, da ni čuda, da si je namah osvojil srca vseh. Res je, da je vloga zelo hvaležna, toda je tudi zahtevna. Dobro jo je rešil, Dragar Peter je odigral Gor-janovega Toneta — gorskega vodnika prav posrečeno. Ničesar mu Med najdenimi okostji so našli pogosto okamenela semena tropkega drevesa “Calvaria major”. Tudi to drevo ni bilo prej na otoku Mauritius redko, danes pa stoji na vsem otoku, ki obsega 2045 kvadratnih kilometrov, samo 13 takih dreves, od katerih po nobeno ni mlajše kot 300 let. Ameriški ekolog Stanley Temple z univerze Wisconsin, je našel sedaj zvezo med izumrlim ptičem in izginjajočim drevesom. V znanstvenem časopisu “Science” je napisal poročilo, v katerem pravi, da drevo izumira, ker ni ptic. On pravi, da je bil “dodo ’ važen člen v razmnoževanju drevesa. Seme “Calvaria” drevesa se loči od diugih semen po tem, da ima izredno debelo in trdo lupino, ki je niti klijoče zrno ne more zdrobiti. Poskusi, da bi vzgojili novo drevo iz semena, se va-to niso obnesli. Temple misli sedaj, da je morala biti lupina zato tako trda, ker je “dodo” sadež požrl. Semena, ki jih po-užijejo ptice, se razširijo posebno na široke, zato imajo več možnosti za preživetje. Ze drevesa je torej koristno, če njih sadeže raznosijo živali. Seme pa mora biti posebno odporno, da prenese svojo pot skozi prebavne organe nepoškodovano. Ptičji želodci so najnevarnejši; mnoge ptice, na primer kokoši in golobje zaužijejo obenem s hrano tudi kamenčke, ki ostanejo v želodcu in pomagajo mleti hrano. Take želodčne kamenčke so našli raziskovalci v okostju zaurov, kakor tudi v ostankih ptice “dodo”. Temple sklepa iz tega, da je semenska lupina “Calvarie” postalo v svojem razvoju ravno tani mogel zmleti, ampak jo je samo toliko zmehčal, da je omogočil zrnu. prodor iz lupine po ločitvi iz telesa ptice. Da bi dokazal svoje mnenje, je Temple krmil purana s “Calvaria” semeni. In res: po poti skozi želodčne kamne in prebavne sokove so začela semena kliti. Upa, da bodo iz njih zrastla prva “Calvaria ’ arevesa — po 300 letih. ------o—------ Božja volja je bila, da nas je za vselej zapustil naš skrbni in ljubljeni ata, stari ata, brat, svak in stric FRANC RIHTAR ob krsti našega dragega pokojnika. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so rajnkega v tako velikem številu pokropili in zanj molili, društvom in posameznikom za krasno cvetje, za mašne in dobrodelne darove, za izraze sožalja in sočustvovanja v bridkih urah slovesa. Najlepša hvala moškemu zboru “Fantje na vasi” pod vodstvom Janeza Sršena, za ganljivo petje v zadnje slovo. Naša 'globoka zahvala velja vsem, ki so se v tako velikem številu udeležili pogrebne maše in ga sprernili na njegovi zadnji poti. Globoko zahvalo izrekamo našemu družinskemu zdravniku dr. Anthony ju Spechu in zdravstvenemu osebju St. Vincent Charity bolnice, ki so se zelo trudili, da bi ohranili nam ljubega pokojnika pri življenju. Iskrena hvala tudi vsem, ki so se tako hitro odzvali in darovali kri, ko je bila sila. Iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki so pomagali pri pogrebščini in dobrim ženam, ki so darovale pecivo. Posebna hvala velja č. g. župniku Pevcu, ki je dal na razpolago dvorano in kuhinjo. Prav lepa hvala tudi Grdinovemu pogrebnemu zavodu za skrbno in vzorno vodstvo pogreba. Vsem, prav vsem, ki so kakorkoli počastili pokojnikov spomin prav prisrčna hvala. Dobri Bog naj jim stotero povrne! Vsem, kateri naslove smo imeli, smo poslali zahvalne kartice. Če je kateri ni prejel, naj blagohotno sprejme to našo zahvalo. «v •}• T* *t» S’ PREDRAGI! Ko žalujemo za Teboj, nas tolaži misel, da si lepo pripravljen odšel v večno domovanje, na kraj miru in luči, kjer si se po štirih letih zopet srečal s svojo ljubljeno hčerko Marijo. Bodita naša priprošnjika pid Bogu, mi pa se Vaju bomo vedno ljubeče in hvaležno spominjali! Gre torej samo za dobro voljo, naše tovarne, a ne na račun napa se obe strani lahko sporazu- šega zdravja,” so -poudarili na meta. In to bi bilo že davno, če sestanku prebivalci tega dela se ne bi koroški nacionalisti ba- Fcročja. li, da se koroški Slovenci “po-slovenčijo”?r Stvarnik in Gospod življenja in smrti, čigar pota niso naša pota, je dopustil, da operacija srca ni podaljšala njegovega življenja, kakor smo upali. Njegovo blago srfce je za vedno obstalo dne 19. decembra 1977 v St. Vincent Charity bolnici. Naš blagi pokojnik je bil rojen 29. januarja 1910 v prijaznih Domžalah na Gorenjskem. V Ameriko je prišel leta 1949. Bil je član društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ, društva Najsvetejšega Imena fare sv. Vida, Marijine legije, DSPB in Slovenske pristave. Pogreb je bil 22. decembra 1977 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 62. cesti v cerkev sv. Vida s sv. mašo. K zadnjemu počitku smo ga položili na pokopališču Vernih duš. * Ob tej boleči izgubi smo bili deležni mnogo iskrenega sočustvovanja, tople tolažbe in nesebične pomoči. v Prisrčno se zahvaljujemo č. g. Edvardu Pevcu za vso ljubeznivo skrb in tolažbo v bolnici in doma, za somaševanje in nadvse lep poslovilni govor v cerkvi, katerega bomo za vedno obranili v naših srcih. Iskrena hvala č.g. Jožetu Božnarju, ki je rajnkega že pred odhodom v bolnico tako lepo pripravil za srečanje z Bogom, molil v pogrebnem zavodu sv. rožni venec, daroval pogrebno sv. mašo z lepo pridigo, opravil pogrebne obrede ter ga spremil na njegovi zadnji zemski poti. Lepo se zahvaljujemo č. g. Jožetu Simčiču in č. g. Rajmondu Hobartu za somaševanje ter č.g. Simčiču za molitev sv. rožnega venca. Toplo zahvalo izrekamo organistu g. Martinu Košniku in pevcem za lepo cerkveno petje. Prav lepa hvala društvom Najsvetejšega Imena, Marijini legiji, Materinskemu klubu in društvu Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ za molitev sv. rožnega venca ( njali! ~J r Žalujoči: žena KRISTINA roj. Cerar sinovi FRANCE, MILAN, JOŽE, JANEZ, MIHA, STANE hčerki METKA in MAJDA vnuki DAVID, BRIAN, ERIC — vnukinje MARY ANN, CINDY, BARBI, SIZI snahe CVETKA, BLAŽENA, CONNIE, NANCY, COLLEEN, CAROLE sestre PAVLA RIHTAR, MARIJA STARIČ, KATARINA SRŠEN svaka in svakinji — nečaki in nečakinje in ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio 19. januarja 1978. ______________________________________________________________:_______________________ ; ; ' : ^ VEST Ljubljanska TV tudi na Koroško Zadnjič smo izrazili svoje začudenje, da jugoslovanska stran ne vključi TV-pretvornikov na Karavankah in s tem omogoči slovenskim rojakom na Koroškem spremljanje slovenskih TV-oddaj iz Ljubljane., ampak da čaka na privoljenje avstrij ■ ske strani, ki je po mednarod- ZA SMEH “Pavel prinesi mi steklenico piva!” pravi oče svojemu 18-let-iiemu sinu. “Za ob treh sem zmenjen.” “Potem pojdi ti, Peter,” pravi nih sporazumih potrebno za TV oče 14-letnemu sinu. {pretvornike v obmejnem .pasu, “Vsak čas bo tu Boris z novi-{ Da pa se. Avstrija s svoje strani ne moremo očitati, niti mi gramofonskimi ploščami.” požvižga na mednarodne spora-Plesa s krofasto LenlJb ne. j Pa reče 12-letni Dušan: “Ata, zume, ko gre za koroške rojake, Skratka — igralci, vsi, kar jih ne jezi se nad njimi! Pojdi rajši in zakaj bi se potem v Ljubljani je bilo, zaslužijo naše priznanje sam, pa še meni prinesi spotoma ali v Beogradu morali ozirati in polivalo, ker so so potrudili, zavitek cigaret!” nanjo, če je jasno, da skuša• ta nja drugega pretvornika na Karavankah in sicer na Golici; z?-to\ da bi se ljubljanska TV vi-dela tudi na območju Celovca in {Spodnjega Roža ter dela Podjune. j Zaenkrat nam še ni znano, če samo preprečiti slovenskim Ko- lahko pretvornik na Peči pošilja rošcem gledanje s la v e n skega 'ljubljanski TV spored tudi roja-TV-sporeda. |kom v Kanalski dolini ali pa |bi bilo potreba misliti na ustrezno napravo na kakem drugem kraju. Z italijanske strani so bila v ta namen že- pred leti dana , Sedaj je TV-Ljubijana le vklj učila pretvornik na Peči n a Karavankah in sicer v ponede- 1 K. G. Nova šola propada Pred več kot petimi leti so v Radovljici odrli novo osnovno šolo in-bili na njo posebej ponosni, ker so za njeno gradnjo zbrali s samoprispevkom 12 milijonov dinarjev. Sedaj je šola daleč od tega, da bi bila komu v ponos, piše Vlasta Felc v ljubljanskem “Delu”. V šoli je premalo prostora za rastoče število šolarjev in v nekaterih razredih so morali že prvo leto imeti pouk dopoldne in popoldne v izmenah. Sprašujejo se, kako je bilo mogoče načrtovati šolo v tako omejenem obsegu, da je postala premajhna, ko so jo komaj začeli uporabljati. To ni bila edina težava. Še predno so otroci prišli v šolo, je razpokana streha začela puščati in pušča vsa leta. Šolo so zgradili brez napušča in dež ob oknih že skorajda neovirano prodira v prostore. Učenci imajo ob takih priložnostih pouk združen s krpo v roki, da lahko pobirajo mokroto... V septembru so začele odstopati keramične ploščice v -avli v prvem nadstropju, zdaj pa valovijo tudi že v pritličju .. . Ob vsem tem je postalo bivanje v šoli nevarno. Iz zgornje vrste predelanih sten se lomi in kruši opeka ter leti na tla. Pred dnevi so otroci pravočasno z vikom opozorili učiteljico, da se je umaknila ... Šola nima kuhinje in jedilnice, ker sta arhitekta, ki sta delala načrte, dejala, da ju ne potrebuje, ko bo Radovljica skoraj dobila obrat družbene prehrane. Za jedilnico sedaj uporabljajo učilnico, čeprav jih primanjkuje. V šoli je trenutno 930 otrok. Taka velika šola je brez kleti in brez najenostavnejše shrambe... brez prostora za ozimnico ... klet Imajo v najemu pri bližnjem kmetu ... Zaradi slabe izolacije porabijo izredno veliko kuriva, električna napeljava je taka, kot da bi načrt za njo izdelali osnovnošolci. V predelnih stenah med dvema razredoma se učitelji in učenci skorajda gledajo, kaj šele slišijo ... Danes po samo petih letih je radovljiško šolo'žalostno pogledati. Tega niso krivi samo izvajalci, temveč tudi oba arhitekta in tudi tisti, ki so njun načrt o-dobrili. Pri vsem tem nastaja vprašanje, kako naprej? Samo popravilo strehe naj bi shdo 1,233,00 dinarjev. V sestavku v “Delu” je predloženo, da bi naj šolo dvignili za eno nadstropje in ji dali novo trdnejšo streho, lihmesto da bi popravljali sedanjo ravno. Toda kdo naj da denar, kajti šola go nima niti za druge, manjše stvari... Film o slikarju Jožetu Petkovšku Pod delovnim naslovom “Malar” snema TV Ljubljana v sodelovanju z Viba filmom enourni igrani film o slovenskem slikarju Jožetu Petkovšku po scenariju Andreja Hienga. Režija je v rokah Matjaža Klopčiča. Ljek, 26. decembra. Pretvornik J je postavljen v bližini tromeje in omogoča gledanje ljubljanskega vsa soglasja. Nič več bistra hči plažiin ‘ Krasna si, Ipistra hci planin, brhka v priroani si lepoti...” je zapisal nekdaj Simon Gregorčič. Sedaj kaj takega ni več mogoče reči, tovarne in druga podjetji- so napravila hudo škodo Od 800 se odzvali le 4! V Slovenski Bistrici so med božičnimi počitnicami pripravili'sestanek za zdomce, ki so prišli ha obisk domov. Sestanek je bil skrbno pripravljen in nanj je prišlo 20 predstavnikov oblasti in raznih uradov, da bi zdomcem odgovor j ali na stavljena vprašanja, dajali pojasnila. Tudi zakusko so pripravili in razposlali okoli 800 vabil. Iz Bistriške občine je na delu v tujini nekaj manj kot 1500 o-seb, na pripravljen sestanek pa so prišli le — štirje. To ni edini primer, poroča “Delo”. V mariborski občini, iz katere je na delu v tujini okoli 4,000 prebivalcev, se je sestanka udeležilo le okoli 30 zdomcev. Tuji delavci v Sloveniji V Sloveniji dela okoli 120,000 delavcev iz drugih republik. Rajši več kot manj, natančnih podatkov ni. Vsak šesti delavec v Sloveniji je iz druge republike. Konec tega desetletja naj bi jih bilo že 155,000, po nekaterih podatkih pa celo 200,000. 48.6% delavcev sploh ne namerava zapustiti Slovenije. Od 643 vprašanih (Slovencev), ki so odgovorili, da priseljevanje ogroža Slovence, jih je večina videla ogroženost v zmanjšanih možnostih zaposlovanja Slovencev. Nekaj jih je menilo, da je s priseljevanjem iz drugih republik ogrožen slovenski jezik, manj se jih je zbalo za nacionalnost ali za slovenske običaje, peščica za slovensko raso’ ali za osebno in javno varnost pa za nacionalno kulturo, red in mir ter dohodek Slovencev. Večina vprašanih Slovencev, 75.6%, je odgovorila, naj v prihodnje ne bi spodbujali prihajanja tujih delavcev na delo v Slovenijo. Citateljem na področju Velikega Clevelanda priporqcamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji Vv CSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do i popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Novi naslov postaje je: 1990 E. 221 St., Euclid, Ohio 44117. AMERIŠKO DOMOVINO v vsako slovensko Iružino v ZDA in Kanadi! Car st Memorials timska kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-VICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 425 Waterloo Ed. 131-2X2? MALI OGLASI Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila UPSON REALTY UMLA 4S9 E. 260 Sl. 731-1070 Odprto od 9. do S. Help Wanted Woman or Couple to take care of semi-invalid lady in St. Vitus area. Modern living quarters provided and salary. Robert A. Novak, 6013 Glass Ave. 391-3333. (x) Vključitev TV-pretvornika n? I vT-sporeda na območju Bel ja- Peči je vzdignila seveda žolčne j naravnemu okolju. Cementarna ka, Ziljske doline in Baškega je- komentarje v nemškem tisku v jv Anhovem onesnažuje vse oko-zera. Ker vidijo v Sloveniji Celovcu. Celo deželni glavar jIje z azbestnim jn cementnim spored avsi rij ske TV vse do Wagner je pritegnil in izjavil, I prahom, v Sočo pa spušča vsa-Ljubljane in na Spodnjem Sta- (ja gre za “avstrijski” kanal na jkovrstno nesnago, jerskem, zakaj ne bi smeli tudi Katerem omenjeni pretvornik j Prebivalci zahtevajo končanje slovenski rojaki na Koroškem oddaja. Toda v resfiici je bil ta tega onesnaževanja in so ime-gledati ljubljanskega. kanal na podlagi sporazumov-v novali posebno komisijo, ki bo Da pa bi'ga lahko vsi videli, Stockholmu dodeljen Avstriji z zastopniki Salonita skušala Home. mora priti čimprej do vklj uče- in Jugoslaviji. vprašanje rešiti. “Smo za razvoj General Office Cleaning 5 nights per week. Chagrin Blvd. area. Must have transportation. Experienced preferred. Call 461-3920 (8-11) Woman for Houseclcaning 1 or 2 times a week. Private Call 486-8921 BREZ DOMA I tl I g Hektor Malot Lahko poskusimo takoj. Če je ■ Domov! Torej mi ne bo tre-rnoder, bo spoznal, da bo prepo- ba zapustiti matere Barberin? toval vso Francijo in še mnogo Rad bi ga vprašal, toda nisem si drugih dežel, če odide z menoj, upal, ker je bil videti zelo slabe ter da bo prost, namesto da bi,volje. cd jutra do večera korakal poj Molče sva korakala proti do-polju ob plugu. Če pa ni razu-; mu. A kakih pet minut, preden men, bo jokal in kričal. Ker pa'sva dospela do doma, se je Bar- Nadzorni odbor: Mary Kobal, Anna Karun, Josephine Trunk Poročevalca: v slovenščini, Mary Bozich, v angleščini Mae Fabec Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v SDD, na ZU713 ilecher Ave. gospod Vitalis ne mara hudobnih otrok, ga ne bo odvedel s seboj. In hudobni otrok bo odšel v sirotišnico, kjer bo moral trdo delati in bo dobil le malo hrane.” Dovolj sem bil razumen, da sem doumel njegove besede. Toda od razumevanja do izvršitve je bilo zelo, daleč. Res so bili berin, ki je šel spredaj, ustavil. “Vedi,” mi je dejal in me trdo prijel za uho, “da boš drago plačal, če zineš le besedico o tem, tar si danes slišal. Pazi se torej!” ( IV. “Torej?” Je vprašala mati Barberin, ko sva vstopila. “Kaj učenci gospoda Vitalisa zelo je rekel župan?” smešni in zabavni in nedvomno mora biti zelo prijetno, če človek vedno potuje po svetu. Toda če sem hotel iti za njim, bi moral zapustiti mater Barberin. Res je pa tudi, če bi se branil, da bi najbrž vseeno ne ostal pri njej, ker bi me Barberin oddal v sirotišnico. Ker sem bil ves zb egan in so mi solze napolnile oči, me je Vitalis narahlo udaril s koncem prstov po licu. “Otrojk dobro razume,” je dejal, “kajti ne kriči. Kmalu se bo uživel v to misel in jutri.. .” “Oh, gospod,” sem vzkliknil. “Pustite me pri materi Barberin. Prav lepo vas prosim!” Toda preden sem mogel še kaj pristaviti, me je zmotilo glasno Kapijevo lajanje. V istem trenutku je pes planil proti mizi, kjer je sedel Srček. Opica je izrabila priliko, ko so bili vsi obrnjeni proti meni. Previdno je vzela gospodarjev kozarec, ki je bil poln vina, in ga je hotela izpiti. Toda Kapi, ki je skrbno pazil, je takoj uganil opičino lopovščino in kot zvest služabnik ji je hotel to preprečiti. “Gospod Srček,” je dejal Vitalis s strogim glasom, “grd požeruh si in slepar. Takoj pojdi tja v kot in obrni se z nosom proti zidu. Ti pa, Zerbin, ga straži! Če se hudodelec le zgane, mu daj klofuto. Kapi, ti pa si zelo zvest pliček. Daj mi šapo, da ji jo stisnem.” Medtem ko je opica stokaj e “Nisva ga videla.” “Kako to, da ga nista videla?” “Srečal sem nekega prijatelja, s katerim sva odšla v gostilno, in, ko sva odšla od tam, je bilo prepozno. Vrnila se bova jutri.” Torej je Barberin dokončno odklonil ponudbo starca s psi. Po poti sem se večkrat vpraševal, ali ni bila v tej vrnitvi domov kakšna zvijača. Te besede so pregnale iz moje zbegane domišljije zadnji dvom. Ker je Barberin dejal, da se bova naslednjega dne vrnila k županu, ni bilo nobenega dvoma 0 tem, da ni sprejel Vitaliso-vega predloga. Vendar bi bil kljub Barberi-novimgrožnjam povedal o svojih skrbeh materi Barberin, če 01 bil mogel le za hip ostati sam z njo. Toda Barberin ni niti za trenutek zapustil hiše in moral sem iti v posteljo, ne da bi se mi bila nudila prilika, ki sem si je tako želel. Zaspal sem z mislijo, da bom priliko našel naslednjega dne. Toda ko sem se drugo jutro prebudil, matere Barberin ni bilo v hiši. Ko sem hodil okrog hiše, da bi jo našel, me je Barberin vprašal, kaj iščem. “Mater.” “V vasi je in se bo vrnila šele popoldne.” Ne da bi vedel zakaj, me je ta odsotnost vznemirjala. Prejšnji večer mi mati ni povedala, da namerava iti v vas. Zakaj ni čakala, da bi šli z nama, ko pa KLUB UPOKOJENCEV V NEVVBURGBU Predsednik Anton Perusek, pod-predsedmk Louis Kastelic, tajnik Andrew Rezin Jr., 15701 Rock-i id e Rd., Maple Hts./O. 44137, tel: ti62-90G4, blag. Anna Perko, zapis-ukarica Jennie Pugely; nadzorni »dbor: Anton Stimetz, Mary Sham--ov, Antonette Ruth. Za Federacijo: unon Perušek, Mary Shamrov, Lou fCastelec, Ann Perko, Andy Sezin. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 1. uri popoldne, v naslednjih mesecih: januarja, marca, maja, julija, septembra in novembra v SND, na 80 cesti; februarja, aprila, junija, avgusta, oktobra in decem-Ora v SND v Maple Hts. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIXSKO OKROŽJE Predsednik' Louis Peterlin podpredsednica Josephine Zakrajšek Tajnik Anton Žakelj, 5516 Carry \ve. Tel.: 881-7931 Blagajnik, Andrew Kavcnik Zapisnikarica Cecilia Sube! Nadzorni odbor: Victor Vokač, Jennie Vidmar, John Skrabec Veselični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar. Gospodarski Odbor: Michael Vid-nar 2nd .P. « - Louis Legan Sec’y. — Walter C. Lampe Treas. — Joseph Ferra Rec’d. Sec’y- —- Louis Jartz Auditors: Mary Marinko, Anton Mrak, John Churney AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, podpreds. Vincent Lautar podpredsed.; tajnica, blagajničarka Mrs. Jennie B. Nagel, 245 — 24th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 745-9853; zapisnikar, Frances Žagar, nadzorni odbor: Mary Šuštaršič, Frances Smrdel, Angeline Misich.— Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! 70 — 14th St. N.W. Samostojna društva SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta Janez Varšek, tajnica blagajničarka Meta Rihtar, 990 63 St., načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Japez Varšek, Meta Rihtar. Pavli Miller Telovadne ure -vsak četrtek od 6. -10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu. in E. Cleveland. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel.. 481-3768. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik: Frank Leben Podpredsednik: Louis Sef Tajnica: Mary Petelin, 943-5294 Blagajnik: Frank Cerar ml. Odborniki: Louis Petelin, John J. Vidmar, Martin Tominc, Thomas Lobe, Matt Novak BELOKRANJSKI KLUB Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Golobič, tajnik Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, tele fon 261-0386, blagajnik Matija Hu-tar, Milam. Dovič, zapisnikar; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivec. MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Cleveland, Ohio Duhovni vodja rev. Charles A. \Vol-I bang C.M predsednica Marica Lav-'riša, podpredsednik Ing. Joseph BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik Frank Grk; podpred-1 Zelle, tajnik Matt Tekavec, zapis-sednik Tony Umek, tajnik John nikarica Mari Celestina, 4935 Gloa-Korosec, blagajnik Jos. Ferra, 444 ten Rd., Cleveland, Ohio 44143, tel. E. 152 St. 531-713 zapisnikar Janez 381-5298, blagajničarka Vida Švaj-Nove člane in članice se sprejema Kosmač, nadzorniki Stanley Grk,' ger, 19501 Chardon Rd., Cleveland, vseh starosti kadar stopijo v pokoj. Karl družina, Toni Champa, kuha-! Ohio 44117, tel. 481-2003; nadzor Seje se vršijo vsak tretji četrtek ib 2 uri popoldan, v spodnji dvo-•ani SND, na St. Clair Ave. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik Walter Lampe Podpredsednik Louis Jartz Tajnik-blagajnik: Boris Kozel, 15316 Lucknow ftve., Cleve., O. 14110, tel. 531-6467. Zapisnikarica Ursula Branisel Nadzorniki Mary Dolšak, Joseph vlrhar, L. Makuc Družabni odbor Mary Dolšak, Chrmn., Anna Žele, Alma Lazar Zastopniki federacije: L. Jartz, L. Dular, J. Krhar and L. Makuc. Zastopnik za SDD: Frank Koss Seje so vsak drugi četrtek v me-