Poštnina plačana v gotovini.
DEMOKRACIJA
Leto II. - Štev. 2
Gorica - Trst, 9. januarja 1948
Spediz- in abb. post II gr.
Uredništvo in oprava: Sorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna Stev. L. 15.— Naročnina: Mesečna L. 65.—
Poit. Sak. rafi. št. 0-18127
Izhaja vsak petek
BESEB9 D VOLITVAH
Razgovori in razpravlja* n ja o bodočih volitvah so na Goriškem in na Tržaškem že precej dolgo na dnevnem redu. Kdaj bodo volitve, kako se bodo vršile, kdo bo imel volivno pravico i.t.d., to so vprašanja, ki jih naši ljudje pogosto obdela* vajo. To volivno razpolo* loženje, ta nepočakana nestrpnost, s katero bi razvoj radi pospešili in šli na volitve, ima več vzrokov.
V vseh državah in dežes lah, ki mejijo na Julijsko krajino, so v zadnjih dveh letih že volili in z volitvami marsikaj dosegli ali pa pr e* vrgli. O važnosti volitev, v katerih pride »ljudska volja do besede,« smo že toliko slišali in čitali, da ni nič čudnega, ako si jih želimo tudi pri nas, da bi z njimi doživeli tudi njihove dobre ali slabe posledice. Ker smo pa vsi več ali manj razočas rani od preteklosti, pričaku* jemo, da nam bodo volitve v blagoslov.
Na Tržaškem in na Gos riškem so se že večkrat šU rile vesti o uradnih pripras vah za volitve. Zadnje dne* ve decembra so bili v Go* rici že razgrnjeni' volivni imeniki in smo tu tako res koč v volivnem ozračju.
Naši ljudje, zlasti mlajši rod, sploh ne vedo, kaj so volitve in kako se vršijo. Saj že dolga desetletja pri nas ni bilo resničnih volitev. Deželne in občinske volitve so bile odpravljene, držav* nozborske so bile pa izveš dene v znamenju zasmehos vanja državljanskih svobos ščin. Fašizem se je razumel na svoj posel: ubil nam je občinsko in deželno samos upravo in nas osrečil z razs nimi komisar ji s pritepenci, ki ijh je prignal od vseh ves trov, v rimskem parlamens tu je pa zasidral svojo fašis stično totalitarnost in nasis Ije: državni poslanci so bili njegovi stremuški kimavci. Politična zaostalost se je vsled ukinitve vsega polis tičnega življenja pri nas tas ko razpasla, da smo po par letih vzeli za pošteno blago robo, ki nam jo je nudila komunistična OF. Ko je namreč ta prevarantska ors ganizacija začela s svojim zlonamernim delom med nami, je na svojih mitingih veliko besedičila o svobodi in prirejala razne volitve, pri katerih so komisarji in terenci predlagali vrsto is men, »ljudstvu« je bila pa dana možnost, da je z enos glasnostjo potrdilo predlot ge komunističnih zavajals cev. Naši preprosti in zaups Ijivi ljudje so bili vsi srečni, da so jim novi gospodarji predložili par imen v glas sovanje. Razlika med fašis stičnim in ofarskim postops kom se jim je zdela tako silna, da so smatrali to za napredek, pridobitev, sv os bodo. V Sloveniji, kjer so se vsa leta vršile volitve in so imeli o volitvah pravilne pojme, ljudje niso tako lahs koverno nasedli OF in so prej spregledali.
Če vprašanje volitev vzas memo stvarno v pretres, pos tem je položaj prilično sles deči: na Tržaškem bo tres ba na volitve še čakati, ker ni rešeno ne vprašanje guvernerja in ne vprašanje nove ustave; na Goriškem
Na meji življenja
in smrti
Ako prelistamo Titovo časopisje, vidimo, kako je ljudstvo prezadovoljno, ka* ko je povsem srečno, ker ima svojo »ljudsko oblast«; čitati moremo, kako se na smrt obsojeni zahvaljujejo »ljudskemu sodišču« za pr a* vično obsodbo, čitati more? mo zahvalne brzojavke de* lavcev radi zmanjšanja pla* če in naleteli bomo na zah* teve upokojencev in inva* lidov, da se tudi njim omo* goči s prostovoljnim delom doprinesti delež k izpolnit* vi petletnega plana. Od vseh strani brzojavke, pov* sod zastave, povsod kon* ferenice in »mitingi«, z eno besedo: vse se veseli in pre* peva.
Toda iz prepevajoče dr* zave prihajajo vlaki s 4«5 potniki, a često odhajajo celo prazne garniture v Ju« goslavijo. Izletniški avto« busi ali sploh ne vozijo ali pa potujejo z nijimi po 3 * 4 izletniki. Inozemske ladje, ki pristajajo v dalmatin* skih lukah, so ob pristanku popolnoma izolirane:	iz
ladje ne sme nihče izstopiti, niti da bi se nakupila hrana za mornarje, niti da bi kdo oddal pismo na pošto: OZ NA pride na ladjo, prinese hrano in vse potrebno, iz ladje se pa nikdo ne izkrca,
Obupen beg
Od časa do časa dospe v Ankono ali v Bari — po
končanem viharju — kak čoln z zmrznjenimi ljudmi: mnogi med njimi sploh ne dosežejo obale, našli so svoj mir v jadranskih glo* bočinah.
Na meji se dogajajo čud* ne stvari. Neki šofer zlomi v največji brzini leseno mejno pregrajo ter beži iz komunistične svobode v kapitalistično suženjstvo. Za njim se poskuša drugi avtomobil s silo prebiti pre* ko meje, ali šoferja doleti smrt; mitraljeski rafal je napravil svoje. Na cesti ob meji se postavljajo beton* ski stebri: Neki šofer vozi ženo in dvoje dece in po* skuša prebiti se s silo skozi betonske ovire. Tudi ta pa* de mrtev, izrešetan od mi* traljeza. — Neki mož se hoče sestati na meji s svojo ženo, zaročenec z zaročen« ko, a oboji zapuščajo mrtva trupla na meji. Neka nepo* znana žena se zgrudi na sam betonski steber, zre* šetkana v ledje.
Nedolžne žrtve
»Tanjug« je svoječasno javil, da so bile v Mariboru obsojene na smrt tri žene, ker So pomagale nekim be* guncem zapustiti državo. Otroci, ujeti na meji pri poskusnem prehodu, so bili odvedeni, in nikdo ne zna za njihovo usodo; vsaka
sled za njimi je izgubljena. Neki moški, ki jih je našla »ljudska oblast« ob meji, so bili takoj ustreljeni.
A tu, pri Sežani, se doga* jajo vsako nedeljo nera* zumljive stvari. Iz Amerike je prispel — po 30 letih — sin, da vidi svojo osivelo in onemoglo mater. Mati na eni strani meje, sin na dru* gi, ali vmes razdalja — 200 metrov. Jugoslovanske stra* že ju ne puste bližje. Sin vidi mater, ali materine oslabele oči ne vidijo sina. Navzoči ji pokažejo z roko, ali zaman: oči so oslabele. Sin kliče: »draga mati«, ma* ti jeclja : »sin — edini !« Plaka mati, plaka sin, pla« kajo vsi prisotni, ali v »ljud* ski oblasti« je srce trdo kot kamen: »zabranjeno« odgo* var jajo. Zakaj? Da ne bi iz Amerike došli sin morda šepnil materi v uho o kapi* talističnem suženjstvu, da ne bi morda sin izkoristil priliko, pa ilegalno šel pre* ko meje v svojo rodno do* movino da bi se tamkaj na* užil svobode in prave de* mokracije ?
Iz Ljubljane je dospela mala deklica, da bi videla svojega očka, ki živi v Tr* stu. In videla ga je — na razdalji 200 m. Neka druga mati prosi in zaklinja »ljud« sko oblast«, da naj vsaj vzamejo in izroče paket hčerki, stoječi v razdalji 200 m. »Njej ni treba tega. Pri nas je vsega v izobilju« ji odgovorijo. Ali od »tam preko«, iz svobode, so ji pi« sali, da naj prinese vsaj pol kilograma bele moke in pol kilograma riža, da bi imeli to za Božič.
Vse to, v glavnem, je tež*! nja, želja, da se vojak se* stane in vidi z vojakom iz sosednih vasi. Ena vas je prišla pod Trst, druga pod
Jugoslavijo:	Ali	na	trža*
škern ozemlju, ki je pod za* vezniki, nikakor ne morejo razumeti teh situacij. Vsa* kdo gre lahko iz Italije v Trst, vsak iz Trsta v Italijo. Tamkaj se na meji ne ubija, tam se ne gledajo iz razda* Ije 200 m, tam se nikomur ne brani izročiti enokilo* gramskega paketa druge* mu, tam se ne probijajo ka* mijoni s silo. Italijani dovo* ljujejo prost promet. Toda »naši«, »naše osvobodilne oblasti« postopajo drugače, in to proti nam, ki smo kost iste kosti in kri iste krvi. In če mi nočemo pomagati drug drugemu, kdo nam bo pomagal !
Pri volitvah pa ljudstvo glasuje 101%, povsod svo* boda, povsod pesem, pov*
sod prostovoljno delo. Nav* dušenje je tako veliko, da se je ljudstvo odreklo bele* mu kruhu, odreklo krom« pirju, odrekli so se vsi oni, ki niso vključeni v petletni plan, odrekli so se celo ži* vilskim nakaznicam.
S te strani meje prodira v naše vasi polagoma istina, gorka resnica, brez propa* gande in brez »klevetanja«. Ljudje polagoma prihajajo k sebi, streznjujejo se, na konference zahajajo vedno manj, še manj — na demon* stracije.
Stvarnost je mogočnejša od vsake propagande. Ta stvarnost pa govori, da je naša meja — meja med živ* lienjem in — smrtjo, meja svobode in — suženjstva.
G. -
NAŠ NAROD NAJ SODI!
Javni nastop Slovenske demokratske zveze za STO in ogromni odziv, ki ga je to gibanje izzvalo pri vseh slojih slovenskega naroda, je popolnoma zbegal komunistično stranko, SIAU in vse komu* nistične organizacije ter nekatere prisklednike v mestu in po deželi.
Komunisti so od prvega začetka napovedali najogabnejšo borbo »Demokraciji« in našemu de* mokratskemu gibanju. Pridigali so, da bo »Demo* kracija« v kratkem propadla, da bo gibanje v kali zadušeno, ali ko se je gibanje bolj in bolj širilo vkljub preganjanju in strahovanju naših ljudi, ka* terim so pod naj strožjimi kaznimi celo prepove* dali čitati naše glasilo, so segli taki »komunistični demokrati« po najbrutalnejšem sredstvu in so 31. avgusta 1947 ugrabili in odpeljali našega urednika Andreja Uršiča, misleč, da bo s tem konec »De* mokracije«. Računi za ugrabitev Andreja Uršiča niso še zaključeni!...
Ko pa so spoznali, da je bilo vse njih zločinsko rovarenje in strahovanje zaman in da je 21. de* cembra 1947 vstala Slovenska demokratska zveza, so v strašnem razočaranju izgubili glavo in živce in ko vidijo, kako slovensko ljudstvo zapušča kri* ve komunistične apostole, so ponovno razglasili, da bodo uporabili vsa sredstva za zrušenje Sloven« ske demokratske zveze in oseb, ki so jo ustanovile. Ta sredstva gredo od laži’ do umora. Dan za dnem napadajo po svojih časopisih Slovensko demo* kratsko zvezo in njene voditelje z lažmi in podti* kami. ALI MI SE JIH NE BOJIMO ! Tem njiho* vim podlim in nizkotnim; sredstvam postavljamo nasproti naš civilni pogum in naše moralne vred* note in prepuščamo našemu narodu, da sodi.
Evropi, tako je nadaljeval Attlee, zavrgla nauk o o« sebni svobodi in politični demokraciji ter je odklo* nila celotno duhovno dedi* ščino zahodne Evrope. Zgo* dovina Sovjetske zveze nam je v spomin, da lahko ko* lektivizem brez politične svobode hitro krene s prave poti in vodi v nove oblike zatiranja in krivice. Sovjet* ski komunizem vodi politi* ko, ki grozi drugim evrop« skim narodom z novo obli* ko imperializma.
Od srede  do srede_
Odločni glasovi Furlanov
je zadeva bolj pereča in nas loči od prvih volitev, ki bodo v aprilu, le nekaj mes secev. Prva in glavna naloga na obeh ozemljih pa je po našem mnenju, da izgradiš mo in izpopolnimo svoji pos litični organizaciji:	Slov.
dem. zvezo za STO in Slov. dem. zvezo v Gorici.
Strnimo vse naše vrste, da bomo lahko govorili o nastopu pri volitvah.
Med Furlani se pojavlja* jo vedno bolj nestrpni gla* sovi, ker je ustavodajna skupščina odložila uveljav« ljenje posebnega statuta. Furlani sedaj ugibajo, kako bi prišli do statuta in kakš* na pot bi bila bolj pravilna in kakšna sredstva bolj u* činkovita za dosego cilja.
»Patrie dal Friul« od prve polovice meseca decembra izključuje misel nasilnosti in meni, da bi bila združi« tev vseh alpskih ljudstev severne Italije in vseh na* rodnih manjšin na skupnem programu z odločno zahte* vo do vlade, naj uvede in zajamčiti vse zahtevane av* tonomije in pravice, zelo dobro delo, ki bi ne ostalo brez uspeha in bi istočasno nastop kot tak odgovarjal pravilom zakonitosti.
Kot odmev na to zamisel je »Patrie dal Friul« v štv. 32 od druge polovice decem* bra priobčil pismo, ki mu ga je poslal neki M. F. Go* spod M. F. pravi v svojem pismu, da so Furlani zamu* dili dve lepi priliki za do s e* go prave in resnične a v to* nomije, prvič, ker niso od* ločno nastopili pri vladi v
Rimu v ‘teku Zavezniške vojaške uprave, bodisi tudi z majhno grožnjo ireden* tizma. Na ta način in v ti* stih razmerah bi vlada po* pustila skrajno. Argumen* te, ki bi jih bili morali Fur* lani uporabiti in izvesti so, da je Furlanija »edina de* žela v Italiji, kjer se govori*
obrnili na Združene narode. Važno pa je, da ne dovoli* mo delati zmede med Fur* lanijo in Julijsko krajino, kajti to je orožje proti na* šim težnjam, nalašč ustvar* jeno, da se zadeva zmeša. Potrebne so predvsem : e* dinost, odločnost, pametna taktika, denarna sredstva in imeti vedno pred očmi dejstvo, da je Italijan uči* telj v obljubah. Kot Furlan vam dam nasvet: odločno
čas.«
jo štirje jeziki« in da ima
Furlanija eno od dveh me* j vztrajajte, dokler je ja, ki ustvarja zelo delikat« ne položaje ter zahteva po* šebna uvaževanja. Drugo priliko so Furlani zamudili, pravi pisec, ker niso poslali na mirovno konferenco v Pariz posebne delegacije z odločnimi zahtevami po ne«
Attlee proti sovjetski politiki
V soboto 3. t. m. zvečer je imel britanski ministrski
odvisnosti. Vlada v Rimu predsednik g. C 1 e m e n t bi, pred strahom odcepitve, i A111 e e govor, v katerem ugodila vsem avtonomisti c« i je očital Sovjetski zvezi, da nim zahtevam Furlanov. : vodi politiko, ki grozi dru* »Ta voda se ne vrne več i gim evropskim narodom v mlin — nadaljuje pisec — j »z novo obliko imperializ* toda če so Furlanom padle j ma — ideološkega, gospo* možnosti iztrgati nekaj iz darskega in strateškega«, rok Rima, s tem ni rečeno, j Kako je danes smešno, da da nam ne ostaja v rokah ; se absolutisti, ki zatirajo še cel kup adutov.«	1	opozicijo mnogo močneje,
»Furlanska zadeva se kakor so jo zatirali kralji
spričo mirovne pogodbe lahko prenese na značaj mednarodnega vprašanja in na mesto v Rim bi se lahko
in cesarji v preteklosti, ma* skirajo z imenom: branilci demokracije. Komunistična stranka je danes v vzhodni
1. januarja i Trygve Lie je v novoletni poslanici izjavil, da so ZN mogočna ograja proti vojn« in svetilnik upanja vsega človeštva v boljši svet. — Francoske nekomunistične sindikalne organizacije so dosegle sporazum za ustanovitev nove srednje sindikalne zveze; s tem so se odločno uprle komunistom, ki so imeli v stari organizaciji pre vladajoč vpliv. — Tudi predsednik Truman je izrazil v novoletnem govoru zaupanje v ZN. — De Gasperi je v novoletnem govoru izjavil. „Nova italijanska ustava je dejstvo; njena načela ne smejo biti le mrtva črka*. — Papež Je dejal, da bo to leto brez dvoma leto težkih odločitev; ml — je dejal — bomo rotili še naprej, vse tiste, ki imajo v svojih rokah odločitve, naj imajo vedno pred očmi dejstvo, da Je mir nedeljiv in de zanj ni nobena žrtev prevelika.
— Odkar je prevzela romunsko zunanje ministrstvo komunistka Ana Paukerjeva Je odstopilo odnosno so odpustili iz tega ministrstva preko 400 nameščencev.
— Ena tretjina turškega državnega proračuna Je določen v na* rodno obrambo.
2. januarja i Oospa Roose-weltova je dejala, da Wallace ni bil nikoli dober politik ter tako ne bo nikoli ničesar napravil kot voditelj 'tretje stranke. — Oddelki redne grške vojske se pomikajo proti albanski meji, da bi odrezali pot gverlljcem, ki beže od Konice. — V Parizu in na Dunaju so podpisali sporazume za nujnostno pomoč, katero nudijo Združene države Avstriji in Franciji. — Finančna komisija francoske narodne zbornice je edo-brila Mayerjev načrt za rešitev francoskega franka. — Kitajske vladne čete so dosegle v Mandžuriji velik uspeh v boju proti komunističnim tolpam pri Mug-denu in Čang-Čunlu.
3. januarja i Poveljstvo ameriške mornarice je objavilo, da bo 6. januarja odpotovalo v Sredozemlje določeno število mor~ nariških strelcev, ki bodo dodeljeni letalonosilki „Midway" in trem lahkim križarkam. — »tristranska komisija, ki vodi preiskavo o bodočnosti italijanskih kolonij, je odpotovala na tridnevni obisk v Addis Abebo, potem ko je v veliki tajnosti dokončala poročilo o obisku v Eritreji. — V Rimu so podpisali sporazam glede nujnostne pomoči, ki jo bodo dobavile Združene države Italiji. — Bivši romunski kralj Mihael je odpotoval iz Romunije proti Švici.
4« januarja t Britanski mini-strski predsednik Attlee je obtožil Sovjetsko zvezo, da vodi politiko, ki preti drugim evropskim državam z novo obliko ideološkega, gospodarskega in strateškega imperializma. — Predvidevajo, da bo ameriško zunanje ministrstvo v kratkem objavilo povišanje ameriške pomoči grški vojski. — Kolegi švedskega specialista za raka Ber-vena, ki je bil poklican v Moskvo, so mnenja, da je bolnik sam ge-neralisim Stalin. — General De Gaulle je poudaril, da je prišel trenutek preusmeritve francoskega naroda, da bo mogoče republiko obnoviti od nog do glave,. — Britanski, ameriški in mehiški predstavnik v komisiji Združenih narodov za Balkan so komisiji predložili poročilo, da je sedanja ofenziva gveriljcev prišla iz albanskega pzemlja ter da so gve-riljci prejemali in še prejemajo stalno vsakovrstno pomoč iz Albanije. — Grški ministrski predsednik Sophoulis je k odpoši-ljatvi strelcev ameriške mornarice v Sredozemlje izjavil, da Je
Od srede
do srede
J
(Nadallevanfe s prve strani)
dokaz, da so Združene države odločene, da ne bodo nikdar dovolile, da bi Grčija propadla. — Avstrijski predsednik Karl Ren-ner je dal izjavo, da bo rešitev nemškega vprašanja v Potsdamu prešla v zgodovino kot zgled in opomin bodočim generacijam zgodovinarjev zaradi svoje površnosti.
S. januoria s Opolnoči poteče rok, ko morajo italijanski in jugoslovanski zastopniki poročati Varnostnemu svetu glede razgovorov o tržaškem guvernerju; v Beogradu ne smatrajo za verjetno, da bi bili zastopniki dosegli glede guvernerja kakšen konkreten sklep. — V Washing-ton je odpotoval bivši francoski minister Pierre Mendez; imel bo razgovore o novem posojilu ameriške vlade ali mednarodne banke za ureditev francoskih financ. — Na vprašanje o udeležbi Španije pri Marshallovem načrtu je španski zunanji minister Alverto Mer-tin Artajo dal izjavo, da bi morale velesile dati Španji olajšave pri nakupu surovin in strojev, če hočejo v resnici vse uporabiti za obnovo Evrope. — Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo poročilo, da obstojajo neizpodbitni dokazi, da Albanija, Jugoslavija in Bolgarija nudijo pomoč grškim gverlljcem. — Republikanski senator William Knovvland je poudaril, da bi bilo po njegovem mnenju zelo neumno še nadalje izročati Sovjetski zvezi industrijske naprave v smislu potsdamskega sporazuma, ko je Sovjetska zveza že prekršila druge določbe tega sporazuma. — 30. januarja bo v Luksemburgu kongres krščanskih demokratskih strank v zahodni Evropi. — Francoska na rodna zbornica je odobrila protiinflacijski zakon ter s tem dala posredno zaupnico Schumanovi vladi.
6« januarja i Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je Izjavil, da preučujejo načrt za sklicanje nove konference o Marshallovem načrtu v Parizu, in sjcer 20. januarja. — Britanski parlamentarni krogi imajo zadnji Attleejev protikomunistični govor za jasen znak odločne volje Velike Britanije, da bo začela novo .znnanjo politiko in skušala omejiti sovjetski vpliv- — Ameriška in grška vlada sta se sporazumeli o nadaljnjem povečanju redne grške vojske in sicer za 12.000 mož. — Belgijska vlada je zahtevala izročitev bivšega nacističnega feldmaršala von Paulusa, ki je zdaj v Sovjetski zvezi na čela vojske okoli 124.000 nemških beguncev; von Paulus je obdolžen vojnih zločinov v Belgiji. — Francoski senat je odobril osnutek vladnega protiinflacionističnega zakona.
IjjanuariaM Ameriško _zuna-nje ministrstvo je objavilo,"da so ameriško misijo v Grčiji pooblastili, naj 15 milijonov dolarjev, ki so jih prvotno določili za gospodarsko obnovo države, nakaže za nabavo opreme grški vojski. — Štiri in dvajset ur po zapadu roka, ki ga je določil Varnostni svet za sporazum med Jugoslavijo In Italijo glede tržaškega guvernerja, niso še dosegli nobenega sporazuma. — Velika Britanija bo Jugoslavijo in Bolgarijo opozorila na posledice, ki bi lahko nastale, če bi priznale Markosovo gveriljsko vlado.
Radi važnosti ponatiskujemo
PROGRAM
„Slov. demokratske zveze" za STO
kri ga je kongres 21. dec, sprejel
Naš smoter (cilj) je združenje vseh demokratskih sil slovenske, hrvatske in srbske narodnosti v svrho moralne, kulturne, socialne in gospodarske povzdigc vseh slo* jev našega ljudstva na Svobodnem tržaškem ozemlju (STO).
Pri našem delu nas bodo vodile sledeče smernice.
J.
Svobodno tržaško ozemlje kot mednarodna državna tvorba je gotovo dejstvo. To dejstvo spre*
dohodek; v onemoglosti in staro* sti pa potrebni dohodek za življe* nje potom socialnega zavarovanja.
Posebno pozornost je obračati vajencem, mladoletnim, ženskam, nestalno zaposlenim in nezaposlen nim.
Življenjska raven vseh, zlasti delovnega ljudstva, kmeta, ribiča, delavca m uradnika, sc mora dvig* niti in zravnati navzgor in ne navzdol. In ravno zato odklanjaš mo kolektivizem, ker ta vzravnava
jemamo in smo za politično neod* j življenjski standard navzdol me= stnost STO, ki mora vzdrževati ! sto navzgor in vodi v splošno obu* dobre prijateljske odnošaje do '] božanje, vseh držav, zlasti do sosednih dr; j	XII.
žav in do držav svojega zaledja, j Smo za znižanje delovnega ur*
nika,
Prijava vojne škode
Radi važnosti sporočamo javnosti, da rok za prijavo vojne škode, ki je nastala kjerkoli v italijanskih kolo« nijah v Afriki, ni še potekel in je na vsak način podalj* šan za nedoločen čas.
Begunci iz Julijske kraji* ne imajo tudi še čas prija* viti vojno škodo vsaj d o 15 marca 1948, in mo* rajo prijave nasloviti na Podtajništvo za vojn,o ško* do — Corso ltalia 108 — R i m (Sottosegretariato danni di guerra — Corso d’ ltalia N.o 108 — Roma). Prijave, ki so jih begunci Ž2 vložili na kako finančno in* tendanco, bodo uradno po* slali na gornji naslov v Rim.
Kar se tiče premoženja, ki so ga begunci ali drugi italijanski državljani zapu-stili v Jugoslaviji, smo zve* deli, da se je ustanovila v Rimu posebna komisija, ki ima namen preučiti vse za* deve, ki so nastale v zvezi Z mirovn6 pogodbo, kar se tiče premoženjskih in od* škodninskih določil.
II.
Ustava STO se ima zgraditi
smislu tržaškega statuta na pod* lagi demokratskih načel.
Vsa zakonodaja naj sloni na na* čelu dobre vere. V javni upravi naj vlada absolutna poštenost in nepristranost.
Korupcija se mora zatreti v vsem javnem življenju. Ona je hudo socialno zlo in se temu pri* merno kaznuje.
III.
Uprava mora biti razbirokrati* zirana in poenostavljena. Uradniki se sprejemajo edino na podlagi strokovne in moralne kvalifika* cije. Prednost pri nameščanju imajo osebe rojene v STO ali v Julijski krajini in ki znajo oba uradna jezika.
Varnost državljanov je predpo* goj za mirno ustvarjalno delo in za splošni napredek, zato gre brez* hibni in učinkoviti varnostni služ* bi vsa pozornost.
IV.
Medsebojno razumevanje, spo* štovanje in strpnost so predpogoji za mirno sožitje med nami in na« šimi sodržavljani italijanske na* rodnosti, na podlagi narodne in jezikovne enakopravnosti in po* polnega svobodnega razvoja obeh narodnosti.
V.
Vsi državljani STO, ne glede na spol, imajo enake pravice in enake dolžnosti.
VI.
Za vsakega človeka hočemo svobodo pred strahovanjem, svo* bodo pred pomanjkanjem, svobo* do vere, misli in političnega pre* pričanja, združevanja in kreta* nja, nevmešavanje v njegovo za* sebno življane ter nedotakljivost stanovanja in pisemsko in telefon* sko tajnost.
VII.
1 državljanom je zajamčena svo* boda vere in vesti in nikdo se ne sme ovirati v izvrševanju svojih erskih dolžnosti in pri poklicnem izvrševanju verskih obredov.
VIII.
Vzgoja otrok jo pridržana dni* žini in šoli, državni ali zasebni, po svobodni izbiri staršev.
IX.
Šola jc nepolitična. Ona jo do* stopna vsakomur: revnim nadar* jenim učencem naj se omogoči brezplačno šolanje. Vzgoja mla* dine se vrši po priznanih etičnih načelih, v ljubezni do bližnjega, v spoštovanju staršev in tradicij svoje.' zemlje in svojega rodu, k miroljubnosti in strpnosti do so* državljanov druge vere, miselnosti in narodnosti, 'ne k sovraštvu in nasilju.
X.
Le v skupnem tvornem sodelo* vanju vseh slojev našega ljudstva je zajamčen obstoj in napredek našega naroda in njegovih kultur* nih vrednot. Zato načelno odkla* njamo nadvlado enega samega sloja ali razreda nad celim naro* dom, ker se je doslej taka nad* vlada izpridila povsod v totalita* ristično nadvlado peščice ljudi.
XI.
Socialno vprašanje se reši na podlagi socialne pravičnosti. Ve* stno in pravično je odmeriti za* služek za storjeno delo, tako, da se zajamči vsakemu državljanu, ki ni delomrzneš, za dostojno živ* Ijenje njega in družine, zadostni
za zmzanje za pravico delavcev in na* meščenccv vseh uprav do stavko (štrajka) v borbi za njih gospo* darske in socialne interese ter za pravice združevanja v svobodnih delavskih sindikatih, ki morajo ščititi koristi delavca, ne pa biti sa* mo ekspozitura političnih strank.
Pri velikih podjetjih imajo de* lavci pravico do kontrole in do soudeležbe pri čistem dobičku. De* lavcu in nameščencu je pustiti prosto voljo in prepričanje, ne smeta biti zasužnjena eni stranki in eni .ideologiji, ki ubija v njih samostojnega človeka; biti morata sama gospodar svojega prostega časa, da se posvetita družini, izo* brazbi in potrebnemu razvedrilu.
Delavcu in nameščencu jo treba omogočiti, da prideta do lastnega doma.
XIII.
Kmet mora biti na svoji zemlji samostojen gospodar, ki samo* stojno razpolaga ne samo s svojo zemljo, ampak tudi z njenimi pri* delki. Svobodna in gospodarsko trdna kmetija je predpogoj za zdravo in svobodno kmečko dru* žino, ki jo je treba kot socialno edinieo podpirati in ohraniti. Zato se mora pomagati kmetu do take kmetije, ki bo v stanu dostojno preživljati njega in njegovo dru* žino. Smo za umno družitev raz* tresenih parcel iste kmetije in proti kosanju posestev pod eksi* stenčni minimum. Nadštevilno
kmečko prebivalstvo se usmerja v pomorstvo, trgovino in industrijo.
Odklanjamo razbijanje kmeta in ustvarjanje kmečkega proleta* riata iz političnih vidikov, ki vodi k znižanju življenjske ravni. Kme* tijske šole naj nudijo kmečkemu prebivalstvu potrebno strokovno izobrazbo. Kmečko zadružništvo bodi prostovoljno združenje svo* bodnih kmetov, ki zadruge sami upravljajo v korist kmečkega sta* nu, ne pa v korist političnih strank.
XIV.
Naloga gospodarske politike je ustvariti dovolj sredstev za čim popolnejše kritje vseh kulturnih in ekonomskih potreb vseh držav* Ijanov ter omogočiti zaposlitev vseh proizvajalnih sil.
Gospodarstvo naj sloni na pri* vatni lastnini, ki naj vrši socialno funkcijo in na osebni iniciativi (podjetnosti), kot najuspešnej* šem činitelju za tvorbo novih go* spodarskih dobrin.
Poštenost, korektnost in lojal* nost naj bodo temelji gospodar* skega udejstvovanja. Vsakdo ima v gospodarstvu pravico do pošto* nega zaslužka, izkoriščanje jc ne* moralno in dobiček iz izkoriščanja naj gre oškodovancu ali državi.
XV.
Smo za podržavljenje velikih podjetij, ako se to izkaže iz na* rodno*gospodarskih vidikov za ko* ristno.
Nikomur ne sme država odvzeti njegove imovine kakor samo v pri* merih, ki jih zakon določa in ka» dar to zahteva zakonito ugotovlje* ni javni interes, proti plačilu pra* vične odškodnine.
■ XVI.
Trgovina je svobodna; država jo pospešuje z organizacijo pro* metnih zvez, s primerno prevozno tarifno politiko in z zaščito v ino* zemstvu.
XVII.
Naša trgovina in finančna poli* tika imata za cilj, da postane celo STO prosto carine z zdravo de* narno valuto in s stalno denarno kupno močjo.
Vsi denarni zavodi stoje pod državno kontrolo, ki mora zlasti varovati koristi vlagateljev.
Davki naj bodo progresivni in naj jih nosi predvsem, kdor jih lažje prenaša.
Trst, avgusta 1947.
Izvršilni odbor Slov. Demokratske zveze za STO v Trstu.
je v
POLITIČNI OBZORNIK:
Mala skupščina Združenih narodov
Dne 5. t. m. je bil v Lake Suc* | vprašanje in naj se posvetuje z cessu prvi sestanek male skupščine j odborom Varnostnega sveta. Na* Združenih narodov. Glavni tajnik i to bo mala skupščina izdelala po* Lie in ameriški delegat Austin I ročilo za redno zasedanje glavne sta naglasila, da je njeno delt/ zc*' skupščine, lo koristno, ker lajša glavni skup* i	--------
ščini reševanje mednarodnih poli* j Poizkusi kominfor-
tičnih problemov. Za predsednika i	ImoHiti
je bil izvoljen mehiški delegat dr.	fllliermi
Louis Padilla Hervo, za podpred* I »New York Herald Tribune« sednika pa Belgijec Fernand Vanj poroča, da skušajo komunisti Cangenhove. Na zasedanju so bi= j ustanoviti SV(>j glavni stan na zas la prazna mesta Sovjetske zveze, hofa IMj na	^
ter njenih petih satelitov, to je;, ,	,	. ,
Ukrajine, Belo Rusije, Poljske, | kak°'' 'ma komlnform* devc‘lh Češkoslovaške in Jugoslavije.
Ameriški delegat Austin njegovem govoru poudaril:
Glede mednarodnega sodelova* nja na političnem področju in na področju vdrževanja prijateljskih odnošajev med narodi, ni bilo redno ustanovljenega telesa, ki bi pomagalo glavni skupščini pri tem delu. Zato je glavna skupšči* na ustanovila malo ali vmesno skupščino, ki naj zamaši to vrzel, ta sklep je sprejela velika večina glavne skupščine, ker je smatrala, da je očitno potreben. Mala skup* ščina je bila ustanovljena kot podrejen organ. Njen namen je strogo omejen. Če se bo obnesel, ga lahko prihodnja glavna skup* ščina podaljša. Pričakujemo lah* ko, da bo iz letošnjih izkušenj mala skupščina trajna organi* zacija.
Glavni predmet dnevnega reda male skupščine je zdaj vprašanje veta v Varnostnem svetu. Glavna skupščina je 21. novembra skleni* la, naj mala skupščina preuči to
držav svoj sedež v Beogradu. List pravi, da nobena južnoameriška vlada no bo dovolila na svojem teritoriju takšnega sedeža, če bo zanj zvedela. Govori se, da bi komunisti radi izbrali Montevi* deo za kraj svojih sestankov in za središče svojega delovanja za zahodno poloblo. Komunisti so si izbrali Uruguaj, ker fanatično brani svoje demokratične svobo* ščine. V Braziliji vlada pobija ko* munizem, tudi Čile mu ne pusti prosto dihati in Argentina mu krepko stopa na noge. Komunisti menijo, da bi bil zato demokra* tičnj Uruguaj najprimernejše me* sto za njihove sestanke. Uruguaj* ska vlada je zaradi teh poročil ne* koliko vznemirjena. LTruguajska vlada se ne boji domačih komu* nistov in ne bo branila njihovega delovanja, toda če skušajo komu* nisti ustanoviti v Montevideu glavni stan za latinsko Ameriko, da bi tam dobivali in sprejemali navodila za akcijo iz Moskve in Beograda in bi sejali nemir v Ameriki, potem je pričakovati, da bi uruguajska vlada ukrenila
močne obrambne ukrepe. To de* lovanje bi namreč pomenilo tuje vmešavanje, ki ne more biti do* voljeno. Uruguajski predsednik je izjavil, da more biti Uruguaj le sedež demokracije.
Kadar so komunisti na oblasti...
Ko je odbor Združenih Rarodov razpravljal o pred* loženi listini pravic je za* stopnica Indije predlagala, naj bi dodali pravicam o svobodi še točke, ki govo* rijo o enakopravnosti in človekovi varnosti. Proti predlogom indijske zastop* nice se je dvignil zastopnik Sovjetske zveze in rekel, naj bi celo vrsto osnovnih človeških pravic črtali, češ da so nepotrebne. Za nepo* trebne je označil na primer tudi Človekovo pravico do življenja, do osebne svobo* de, zasebne lastnine i,i pravico do prostega gibanja. Menil je dalje, da ni po* trebno sprejeti odstavka, ki govori o pravicah človeških bitij, ki so v sili, da bi se mogle pritožiti.
Trideset let je Sovjetska zveza kričala s komunistič* nim trobilom, da so Indijci zasužnjeni, sedaj' ko so po* stali samostojni in neodvis* ni in po lastni izkušnji ve* do, kakšne so pravice, ki bi morale biti človeku za jam* čene, se zastopnik Sovjet* ske zveze upira uzakonitvi najosnovnejših pravic, zla* sti tistih, ki jih komunizem najbolj pogaža. Gre nam* reč za usodo GEPEU in OZNE ter za propad ko* munističnih režimov, ki te* meljijo na zasužnjevanju !
V Veliki Britaniji so podržavili železnice
Ob polnoči š 31. decembra na 1. januar so v Veliki Britaniji podr* zavili štiri glavno železniške druž* be in 54 manjših. Ta važen dogo* dek v zgodovini britanskega pro* meta sc je izvršil brez vsake slo* vesnosti. Šeststo tisoč železniških delavcev je opravljalo svoje delo kot prej, potniki pa tudi gotovo ne bodo opazili razlike. Toda od te ure dalje vodi britanske želez* nice samo en delodajalec, in siccr prometna komisija.
Železnice imajo 52 tisoč mifj železniško proge, na katerih vozi 22 tisoč lokomotiv, 40 tisoč potni* ških voz in milijon 200.000 tovor* nih v6z.
V britanski železniški sistem je vključena tudi največja skupina hotelov in ladjedelnic na svetu, in sicer: 7 tisoč hotelov in 50 ti* soč hiš. Pristaniški doki in ladjo* delnice obsegajo 96 milj obale s 76 različnimi prostori in tvorijo del te ogromne organizacijo.
Cestnega prometa v Veliki Bri* tani ji še niso podržavili.
Sovjetski in ameriški delavec
Kot znano so pred krat* kim v Sovjetski zvezi za* menjali stare rublje za no* ve. Za 10 starih rubljev je sovjetski državljan v večini slučajev dobil enega nove* ga in si je zanj seveda mo* gel kupiti več nego za prej* šriji rubelj. Sovjeti so ob tej priliki na dolgo in široko pisali po časopisih in govo* rili po radiu o veliki važno* sti zamenjave in poudarjali vse mogoče gospodarske prednosti.
Dopisnik znanega ameri* škega tednika »Time« Willy Lisner pa sl je celo zadevo nekoliko pobližje ogledal in poslal svojemu listu kratko poročilo. Precej brezobzir* no jc ta dopisnik pogledal skozi šumo govorjenja in statističnega finančnega u* temeljevanja. Njegovi za* ključki so jasni kot beli dan in prav nič učeni. Primerja enostavno količine hrane in
obleke, ki si jih lahko ku* pita sovjetski in ameriški delavec za svoje plače. Ta* ko mora na primer ameriški delavec delati 7 minut, da zasluži toliko, da si zamore kupiti pol kilograma ržene* ga kruha. Sovjetski delavec pa mora za pol kilograma kruha dati polovico tega, kar zasluži v eni uri. Pri belem kruhu je stvar še slabša. Ameriški delavec mora delati 7 in pol minut za pol kilograma belega kru* ha, sovjetski delavec pa 70 minut. Ako si hoče ameriškr delavec kupiti pol kilogra* ma teletine, mora za to iz* dati polovico svoje urne mezde. Sovjetski delavec pa zasluži za pol kilograma teletine šele, ako gara 5 ce* lih ur. Podobno je pri ma* slu. Ameriški delavec zaslu* ži v malo več kot tri četrt ure toliko, da si lahko kupi pol kilograma masla, sov* jetski delavec pa mora de* lati za to 10 in tri četrt ure. Ameriški delavec že po 6 in pol minute dela zasluži steklenico piva, sovjetski delavec pa mora za to de* lati 171 minut. Pri obleki je podobno. Ameriški delavec zasluži toliko, da njegova 2 in pol urna mezda zado* stuje za nakup navadne de* lavske bombaževinaste o* bleke, sovjetski delavec pa mora delati več kot 30 ur, preden si lahko kupi enako obleko. Se mnogo slabše pa je razmerje pri volnenem blagu in obleki. Ako si ho* če ameriški delavec kupiti dobro volneno obleko, mo* ra zanjo izdati toliko, koli* kor zasluži v 3 dneh ini pol. Sovjetski delavec pa mora izdati za enako obleko1 toliko, kolikor zasluži v 58 dneh dela.
»Time« pravi na to pri« m°rjavo: Taka statistika še nikakor ne dokazuje, da je ameriški kapitalistični si* stem boljši od sovjetskega. Dokazuje pa nekaj drugega in to je dejstvo, da Sovjet* ska zveza 30 let po sociali* stični revoluciji plačuje svojim delavcem le dese* tino tega, kar prejemajo v kapitalistični Ameriki. Ako bi sovjetski delavec dobil 10 krat toliko kot delavec v Ameriki, namesto 10 krat manj, potem bi se mu zde* lo morda, da se izplača za to živeti v policijski-državi.
Brezvestno
O sv. misijonu v Borštu, ki se je začel na božični praznik -5. dec. in je po* tem mirno potekal do 29. dec, zvečer, ko so ga z raz* grajanjem onemogočili po* suroveli komunisti, ne bo* mo poročali podrobnosti, ker sta v tem pogledu pri* nesla podrobne podatke »Slov. Primorec« in »Te* d c n«. Komunisti iz Boršta in njihovi povabljenci iz Bol junca in Ricmanj so se zopet enkrat razgalili in pred svetom pokazali, kako razumejo versko svobodo. Mi želimo našo javnost o* pozoriti samo na brez vest* no hujskanje, ki jo pri ta* kih »nedolžnih« prilikah razvija »Pr. dn,«, ki se div* je zaganja v vse, ki se no* čejo pokoriti njegovi tako imenovani »enotnosti« na Primorskem.
1) Komunistični priga* njači- ki uživajo popolno zaščito slovenskega »Pr-dn.«, so razbijali slovensko cerkveno prireditev, pobož* nost sv. misijona, s prepe* vanjem ital. komuninstičnih pesmi, v prvi vrsti »Bandie* ra rossa«.
2) Misijonar g. Ludovik Savelj je bival že od 1. 1938
v misijonski hiši na miiren« sk«m Gradu, odkoder so njega in njegove sobrate pregnali fašisti. Na povabi* lo slovenskih vernikov so si najeli zasebno stanovanje v Trstu in delovali s tako neoimornostjo po vsej de* želi, da si je g. Savelj nako* pal težko kostno bolezen in je moral med vojno 2Vz leti ležati z nogo v mavcu. Te* daj nikak begunec, še manj pa domobranski kurat, če*
prav bi tudi to ne bilo nič nečastnega. Znano je, da so mu Nemci ustrelili 6 najbliž* njih sorodnikov, med nji* mi tudi brata in sestrično.
3) Misijonar se je odpe* ljal 29. dec. zvečer z zavez* niškim oklopnim avtomobi* lom, poroča »Pr. dn.«, res* nica pa je, da je g. Savelj imel še drugo jutro, 30. dec. sv. mašo s pridigo ter je ob devetih zapustil Boršt.
Zaslužnim možem -
časten spornim
Zadnje dni decembra so minila tri leta, odkar sta umrla dva odlična sloven* ska javna delavca na Go* riškem iz dobe med dvema vojnama : dr. Janko Kralj (27. dec.) in profesor Jožko Bratuž (29. dec). Za pogre* bom prof. Bratuža je šlo vse, kar je tedaj v goriškem mestu čutilo slovensko, ker so ga vsi poznali im ljubili in ker je vsakemu s svojo pesmijo olajšal kak tremi* tek v življenju. Dr. Janko Kralj pa je zapustil ta svet v Rimu, ki nam je bil tisto leto v nedosežni daljavi, kajti med Gorico in Rimom je ležala fronta. Zato smo za njegovo smrt zvedeli še* le pol leta kasneje. Zvedeli smo pa tudi, da je korakala za njegovo krsto vsa sloven* skai in jugoslovanska kolo« nija, ki je bila v Rimu tisti čas zelo številna in ki ga je vsa cenila.
Dr. Janko Kralj
je kot politik in javni dela* vec segel daleč preko gori* Ških mej. Poznali so ga po vsej slovenski zemlji. Izšel je iž preproste družine. Za* to je zgodaj izkusil težko borbo za obstanek, ki mu je dala nenavadno socialno zavest in čutenje. Malo je ljudi, ki bi bili vedno tako pripravljeni pomagati so* človeku v stiski, bodisi s toplo besedo in dobrim sve* tom ali pa z zadnjo liro iz žepa kot pokojni Janko.
Danes je še nemogoče oceniti vse delo dr. Kralja. Preveliko je in še preblizu. Objektivni zgodovinar tr* pljenja primorskih Sloven* cev pod fašizmom bo moral veliko strani svoje knjige
posvetiti delu Janka Kralja.
Dr. Kralj je bil nenavadno bistra politična glava. Ško* da samo, da mu dušeče o* zračje fašistične diktature ni dovoljevalo, da bi v gra* diteljskem delu razvil vse svoje sposobnosti. Izživljati se je moral le v trdi opozi* ciji, v naporu za ohranitev narodnih in kulturnih vred* not goriških Slovencev. Da fašizem v svoji raznarodo* valni politiki ni uspel, je v veliki meri tudi zasluga dr. Kralja.
Uveljavil se je zlasti kot časnikar in publicist. Sode* loval je pri mnogih sloven* skih listih od ljubljanskega »Slovenca« in dijaške »Zo* re« do »Goriške straže« in »Novega lista«. L. 1924. je izdal prvo pod fašizmom zaplenjeno slovensko knji* go »Boji malega naroda«. Uredil je drugi letnik »Ja* Uranskega almanaha« in »Socialno čitanko«. Nepre* gledno je število njegovih člankov in razprav. Vsi se odlikujejo po jasnosti raz* lage in po logičnosti za* ključkov.
In še nečesa ne smerno pozabiti. Bil je prepričan demokrat. Diktature je sov* ražil, ker so proti človeški naravi in nemoralne. Zato je trpel preganjanje pod fa* šizmom. Bil je konfiniran na Liparih in pozneje več* krat zaprt. Ko je med voj* no nastopila rdeča revolu* cija pod geslom osvobodil* ne borbe, je takoj spoznal pravi značaj tega »osvobo* dilnega« gibanja, da je šlo namreč le za komunistično revolucijo, ne pa za borbo proti okupatorju. Zato so ga rdeči začeli besno napa* dati. Jeseni 1943 se jim je
umaknil v Rim, kjer sedaj čaka, da bi se »vremena Slovencem zjasnila«.
Prof. Jožko Bratož
je tudi oral na globoko, a na drugi njivi. Bil je pred* vsem vzgojitelj mladine. Se* mena, ki jih je polagal v mlade duše alojzijeviških gojencev, še danes zorijo v lepe sadove, kajti naj je go* jenec pozneje ubral katero koli življenjsko pot, dobrih naukov in svetle osebnosti vodje Bratuža gotovo ni po* zabil. Najtrajnejše zasluge si je Jožko Bratuž nabral na vzgojnem in šolskem področju. Več let je bi! vo* dja slovenskega Alojzije* višča in profesor Malega semenišča v Gorici.
Pa še za eno lepo stvar je gorel: za glasbo. Petje, or* glanje mu je bilo skoraj po* slanstvo. Prepeval je v čast božjo in veselje poslušal* cev. V njem je bilo nekaj tistega velikega duha, ki je prešinjal znamenite umet*
nike. Njegova pesem je šla do srca in pustila tam lep, topel spomin. Ob njej je človek pozabil na težo in tegobe v časih pod fašistič* no strahovlado in duša se je za hip sprostila v zračne vi* šave. To ve ceniti le tisti, ki je leta in leta preživel v sivem mraku fašističnega pritiska.
Prof. Bratuž je skrbel, da se slovenska lepa pesem ne bi izgubila. Dal je pobudo za objavo štirih velikih cer* kvenih pesmaric g o r i š k e Mohorjeve družbe. Uredil jih je Vinko Vodopivec, a veliko podrobnega dela je pri njih opravil Jožko Bra* tuž. Prav tako je pripravil za tisk zbirko ljudskih pre* pevk »Barčica«, ki j c doži* vela že III. izddajo. Sledila bi naj druga zbirka z našlo* vom »Venček«, a je policija rokopis odnesla in uničila. Pomagal pa je tudi skoraj pri vseh glasbenih publika* cijah, kar jih je izšlo na Goriškem. Sedaj prepeva v nebeški slavi. Pozdravljena, čista in blaga duša !
KRATKE VESTI
Q>1
ODO
od domooliie
Na ladji »Santa Cruz«, 29. 12. 1947.
Mi sc poslavljamo. V kratkem bomo na valovih namenjeni proti novi domovini, v tujino, novim ljudem in novim navadam napro* ti. In kaj zapuščamo? Naš dom, našo domovino, naše drage, brate in sestre, našo rodno vas in našo cerkev, naše ljubljene grobove. In zakaj? Novorojeno Dete je morala božja Mati nesti pred He* rodom v tujino. Tudi mi bežimo pred Herodeži v tujino? Kdo so ti Herodeži? Morda tujci? Ne, lastni rojaki, naši bratje in sestre, naši ljudje. In kaj smo zakrivili? Pravijo namjzdajalci. Kaj smo izdali? Nikogar. Pred Bogom in ljudmi smo nedolžni. En sam zlo« čin imamo na vesti — toda ta nam je v ponos — da nismo ho« teli vkloniti tilnika pred brez* božnim komunizmom. Zato danes ni mesta za nas v naši ubogi za* sužnjeni domovini. Zgodovina bo sodila. Tisti, ki nam danes vpije* jo, da smo izdajalci, tisti naj po* mislijo, kaj so napravili in kaj še vedno delajo. Nje bo narod sodil in jih je že obsodil- Trpelo je naše ljudstvo pod črno roko fašizma in mnogo naših ljudi je
takrat končalo in izginilo po je* eah, internacijah, v tujini. Sedaj trpi naš narod pod kruto roko ko* munizma, ki je toliko naših ljudi uničil in pregnal.
Odhajamo v tujino, ker sttio hoteli dobro našemu narodu, ker se nismo hoteli vdati hudobiji, ki gospoduje nad našo zemljo.
V	tem trenutku, ko čakamo, da odplujemo, sc živo spominjamo vseh svojih dragih, ki jih zapu* ščamo; spominjamo se tudi svo* jih sovražnikov ter jim iz srca odpuščamo vse, kar so nam sla* bega napravili. Vsem našim lju* dem kličemo:	Narod slovenski,
ne pozabi nas, svojih očetov in mater, bratov in sester, ki te za* puščamo, ne za vedno, temveč do* takrat, ko se boš otresel' ncusmi* Ijenega jarma komunizma in spet vstal v zlato zarjo svobode. Do takrat pa
Oj, zbogom domovinski cvet.
Oj, zbogom ti planinski svet!
Nebeški čuvaj te vladar!
Ne zabim te nikdar, nikdar.
Dostavek: Po raznih vesteh, ki smo jih prejeli iz Bagnoli, je lad* ja »Santa Cruz« odplula proti Argentini ji na Silvestrovo 31. dec. Z njo so odpotovali vsi begunci, ki so v taborišču Bagnoli — Na* poli čakali na njen odhod, med njimi več Goričanov in naših lju* di iz okolice (ravnatelj Brumen, Izidor Čuk itd.).
Proti koncu meseca novembra je Avstrija znižala vrednost šilin* ga za 66.66°/o vrednosti in: ga zame* njala z drugimi bankovci. Tedaj je edini komunistični minister v dunajski vladi odstopil z beseda* mi, da noče biti član vlade, ki meče v bedo, nosi lakoto in iz* rablja ubogo ljudstvo. Par tednov pozneje je nepričakovano sovjet* ska Rusija sama znižala za 90°/o vrednost svojega rublja in ga za* menjala z novimi bankovci. Tudi ona je torej še bolj vrgla v bedo, prinesla lakoto in izrabila ubogo ljudstvo.
Odstopivši minister komunist iz Dunaja je seveda osramočen molčal! Tako se smešijo komuni* sti tudi v lastnih dejanjih.
*
Družinski očetje zahtevajo pri volitvah več glasov
V	Bruslju v Belgiji je pred kratkim zborovalo nad 30.000 družinskih očetov, ki skrbc za šti* ri ali več otrok. Poslali so vladi protest, ker imajo pri volitvah samo en glas kot vsak 21 letni mladenič brez družine, čeprav bi morali njihovi glasovi v večji me* ri odločati, kadar gre za določa* nje vrhovnih državnih organov, ker vzgajajo novi rod in nosijo zaradi tega mnogo težjo odgovor* nost kot neporočeni. Pritožili so se tudi, da očetje številnih otrok niso sorazmerno upoštevani pri davčnih olajšavah in da so dru* žinske podpore prenizke.
w.	;	.	?■
Britanski izvedenci za ruske za* deve pravijo, da 'bo denarna re* forma v Sovjetski zvezi najbolj zadela baltske sovjetske republi*
ke in one, 'ki so na novo priklju* čene Sovjetski zvezi in bo mogo* če tudi pospešila odpravo neod* visnih kmetov.
Baltske republike do sedaj niso imele kolhoznega sistema, katere* ga niso mogli uvesti tudi v Jjivši poljski zapadni Ukrajini in bivši češkoslovaški Karpatski Ukrajini.
Če bodo sedaj izgubili veliki in srednji kmetje večji del svojih prihrankov, potem obstojajo za uvedbo kolhoznega sistema bolj* ši predpogoji kakor prej.
Kmet je za izvedbo komunistič* nega sistema največja. ovira, ko* munizem pa najhujši sovražnik kmeta!'
*
Vlada Sirije je proglasila ko* munistieno stranko za nezakonito in odredila zaporo vseh sedežev te stranke po vsej državi.
*
Sredi meseca decembra so v Združenih državah Amerike pre* izkusili v največji tajnosti novo letalo za bombardiranje in sicer na reakcijski pogon. Letalo tehta 700 kvintalov in lahko prenese bombo težko 100 kvintalov. Leti pa z brzino zvoka.
Meseca novembra je Tito izja* vil ameriškemu novinarju, ki mu je stavil tozadevno vprašanje, da ne pomaga komunističnim gve* riljcem v Grčiji, ker je usoda vsa* kega napadalca neizbežen poraz.
Ves svet pa ve, da Tito gverilj* cem pomaga, zato je tudi ves svet prepričan, da bo Tito poražen, kar dokazuje že sam poraz gve* riljcev pri Konici.
Sram —...
Čas beži, s tako brzino hiti, da imam od časa do časa občutek, da ne bomo kos tej brzini. In ob ta* kih prilikah se izprašujem, če je sploh vredno živeti, če je vredno pehati se za kos kruha, ki v tej zagrenjeni dobi, ki jo preživlja* mo, često ne gre v slast.
Svet je ponorel, svet je posu* rovel v taki meri, da bo zanam* cem težko najti ravnovesje, če* prav nekateri , sanjajo o zlatem veku, ki ima priti. Za mene je bil zlat vek, so bili zlati časi tisti časi, ko si našel med ljudmi za* upanje, ki je odtehtalo vsako pi* sano, podpisano in kolekovano pogodbo.
»Star ste, ne morete slediti sto* pinjam mladih!« je nedavno mo* droval mlečnozob petindvajsetlet* nik.
Nasmehnil sem se ter zavrnil zanesenjaka: »Prav imate: pre* star in preveč izkušen človek sem, zato ne morem slediti noro* sti. In premehek sem, zato se ne
morem naslanjati ob surovosti. Človek romantike odklanja bru* talnost!«
Moj odgovor mu je bil dobro* došel, kar je izrazil z besedami: »Mi mladi nismo zasanjani, mi smo stvarni, kajti samo stvarnost vodi do cilja.«
Kar sem želel, to sem dosegel; njegov odgovor je bil moje orož* je: »Mladi prijatelj«, sem mu od* govoril, »če bi ne bilo romantike, bi ne prišlo do osvobodilnega boja. Če to negirate, poveste, da ste zasledovali samo osebne ko* risti!«
Mladenič je umolknil... Zakaj, ne vem, a zdi se mi, da je umolk* nil samo zato, (ker ga je bilo sram priznati, da je zasledoval samo koristi; sram ga je bilo, ker ve, da vem, da uživa danes koristi...
Veruj mi, 'jaz privoščim vsako* mur, da uživa, samo bojim se, da se človek ne spozabi tako daleč da bi se ob preobilnem uživanju opijanil.
V	življenju sem imel često pri* liko opazovati siromake, ki so kri* čali: »Mi, samo mi!« — pa je pri šla pomladna slana, ki jih je po* brala in je bilo konec »njih in samo njih!«
REŠITEV DELAVSKE TRAGEDIJE
Zapaidno poloblo zajame od časa do časa močan stavkovni val. Politična in splošna stavka, ki je bila za Sorela samo bajka in praktično neizvedljiva, je postala živa resničnost. Vlade in narodi se tresejo pred drzno«* stjo podzemskih voditeljev, ki so za dosego svojih ciljev pripravljeni žrtvovati vse, tudi obstoj in neod* visnost lastnega naroda. Delavstvo je slepo orodje v rokah teh izkoriščevalcev.
Sodobni človek je pozabil, zakaj sploh živi. Mate* riaiizem ga je prevzel popolnoma. Čudovito je napre* doval v tehniki, pozabil pa je na duhovne vrednote. Zašel je v duhovno krizo. Duhovna kriza pa je dejan* sko večja kot kriza želodca. Veliki državniki naših dni, kakor Truman in Attlee, so to javno izrazili in pozvali svet, da se povrne nazaj k duhovnim vredno* tam. Torej sodobni človek se mora duhovno preroditi. Spoznati mora, zakaj živi, dolžnosti do samega sebe in do bližnjega, svoj končni cilj. Tako bo postal vreden življenja, svetu bo dal novo obličje.
Družina — temelj naroda in države je v ruševinah. Mati — srce družine je vržena v vrtinec gospodarske tekme, ponižana in odtujena svojemu naravnemu po* slanstvu. Pomanjkanje gmotnih sredstev onemogoča ustanavljanje novih zdravih družin. Obstoječe dru* žine delovnega človeka živijo v mizeriji in pomanj* kanju.
Dajmo sodobnemu človeku zdrave pojme o družini, postavili bomo trdne temelje naši domovini. Izločimo ženo* mater iz gospodarske tekme in jo vrnimo dru* žinskemu ognjišču, možu in otrokom. Možu * očetu bodi zajamčena primerna, življenjskim razmeram od* govarjajoča plača, da bo mogel dostojno preživeti sebe in svojo družino. Družini bodi zajamčen njen življenj* ski prostor, dani ji morajo biti gospodarski pogoji za pridobitev zdravega stanovanja in možnost zgraditve lastnega doma. Ne čredni, kolhozni človek, ampak v svojem poslanstvu avtonomna družina z vsemi svojimi naravnimi pravicami in dolžnostmi, je naš ideal!
Narod je postal masa, katero nasilnejši po načelih svoje »dialektike« izžemajo in uničujejo na najbolj podel način. Država, poosebljena v osebah male sku* pine izžemaicev človeške družbe, je postala največji »bog«. Ta je napovedala boj vsemu, kar je proti njej. Noče miru, hoče krvi.
Narod, skupnost vseh družin pripadnikov istega jezika, običajev in, kulture, ki živijo na strnjenem na* rodnem ozemlju ali po sili tujca pomešani med dru* gimi, mora zaživeti svoje pravo narodno življenje. Spoštovane morajo biti njegove bistvene lastnosti, tradicija, zgodovina, kultura, neodvisnost in svoboda. V okviru narodne skupnosti urede vsi stanovi svoje duhovno življenje v svojih stanovsko * gospodarskih organizacijah. V njegovem višjem narodno« gospo* darskem predstavništvu so zastopani v pravičnem raz* merju vsi stanovi, v enakem številu delavci in delo« dajalci. Ti so urejevalci narodno * gospodarske aktiv* nosti. nosilci in graditelji socialnega miru in pravičnosti.
Država je po svojem poslanstvu nujna družba, varovalka najvišjih interesov narodne in državne skupnosti. Spoštuje človeško dostojanstvo in njegove naravne pravice, ga ščiti in mu pomaga na poti k življenjskemu in končnemu cilju. Urejuje življenje in aktivnost med posamezniki, družinami, vsemi nešte* timi družabnimi, kulturnimi ,socialnimi in političnimi organizmi. Spoštuje njih avtonomije in se ne vmešava v zadeve, ki jih katera izmed nižjih skupnosti lahko sama uredi. Brzda pretiran egoizem posameznikov in skupnosti in poseže energično povsod tam, kjer so v nevarnosti interesi skupnosti. Ni sama sebi namen, je v službi ljudstva, zavedajoč se, da je nad oblastjo države Bog, kateremu so podrejene vse stvari. Skratka, spoštuje naravni red bitij in ciljev.
V sodobnem gospodarstvu »kapitalističnem« ali »progresivnem« vlada največja tiranija, diktatura po* sameznikov ali države. Delavec je ponižan na stopnjo najnižje materije, postal je suženj, sredstvo svobod* nega izkoriščevanja in zaničevanja.
Gospodarstvo je zato treba demokratizirati. Ce hočemo demokracijo v političnem življenju, mora nujno ista biti popolnoma uresničena tudi v gospodar* stvu, drugače demokracije v pravem pomenu sploh ni. Delodajalec mora videti v svojem delavcu sebi enako* pravnega človeka z istim ciljem, z istimi naravnimi pravicami in dolžnostmi. Zato bo delavec dobil živ* ljenjskim potrebam odgovarjajočo pravično plačo, dana mu bo možnost, da postane solastnik * delničar podjetja. Soudeležen bo pri upravi in dobičku podjetja. Med delavcem in delodajalcem ne sme biti nobene ne« zaupljivosti. Oba sta poglavitna činitelja proizvodnje. Zato morata poznati vse medsebojne težave in tudi uspehe ter napredek. Zginilo bo tako nezaupanje in neumna razredna borba. Oba bosta nosila vse dobre posledice enako in bosta stala tesno ob strani pri pre* magovanju težav.
Morebitne medsebojne spore bosta reševala na sodobno urejen pravični način vreden civilizacije dvaj* setega stoletja. V nesoglasju bo tako prevladoval ra* zum s pravico in ne podzemlje ter razgrajajoča ulica.
Delavec dvignjen na stopnjo enakopravnosti bo z veseljem šel na delo. Delo mu bo dolžnost in vesela služba samemu sebi in narodni skupnosti. Mesto trde borbe za nujno potreben košček kruha, se bo vadi! v vestnem izpolnjevanju svojih dolžnosti, se strokovno in kulturno izpolnjeval, da bo kos svojim nalogam.
Moderno socialno zavarovanje mora nuditi delov* nemu človeku primerno pomoč in zaščito v vseh po* trebah. Skrbelo bo za zdravje delovne sile, ki je na prvem mestu med vrednotami narodnega gospodarstva.
V tako urejeni družbi delavec zaživi novo življe* nje. Pozabil bo na tragedijo preteklosti, vzljubil bo življenje in domovino.
Politični bliski
»NIKOLI NE VEŠ...«
Znana ameriška revija »Time« je objavila v svoji številki od 29. dec. med drugim tudi naslednji članek:
»Budimpcštanski čistilci kana* lov so bili naravnost zaprepašče* ni: sam ravnatelj te ustanove je nekega dne izvedel pregled vseh kanalov, če ne bi v njih bila položena kaka bomba. Čudne stvari pa so se dogajale tudi zgo* raj, na svetlem. Po vseh glavnih ulicah je policija preiskovala sta« novanja in pregledovala osebne izkaznice stanovalcev. »Nekega določenega dne«, je pojasnjevala policija, »bo prišel ukaz, ki bo določil »izredne varnostne ukre* pe«: vsa okna morajo biti zaprta«. »In ne pozabite razobesiti zastav«, je pripomnila policija. Kaj se je prav za prav pripravljalo?
Budimpešta je ugotovila : priti je imel veliki in dobri prijatelj Madžarske, jugoslovanski maršal Tito, da podpiše pogodbo o pri* jateljstvu in medsebojne pomoči.
Prijatelji Madžarske so se pri* peljali z zasebnim vlakom — ven« dar pa ne prej, dokler ni poseben vlak, poln vojakov, preiskusil pro* ge. Po prihodu jo Tito prišel v poslopje parlamenta in se usmeril proti dvigalu. Naenkrat pa se je ustavil, zamajal z glavo in po* mignil z roko. Eden izmed urad* nikov je poslušno stopil v dvi*
galo, se z njim popeljal do vrha in zopet pristal v pritličju. Po* iskusna vožnja je izpadla ugodno. Nato se je dvignil sam Tito.
Podpisovanje pogodbe ni tra* jalo dolgo. Tito je vstopil v svojo limousino, varno pred streli, ter se odpeljal z mirno brzino okrog 100 km po eni izmed treh v zad* nji minuti izbranih in izpraznje* 1 nih ulic.
Ko je kavalkada avtomobilov brzela po ulici, je iz cestnih kana* ; lov brizgala voda: kanali so bili j za vsak slučaj preplavljeni.
! »Zakaj vse to«, je neki Budim*
| peštanec pobaral policista.
j »Nikoli ne veš, ka^j utegne pasti v glavo tem Američanom«, — je odgovoril prvi.
Povest obmejnih straž
Jugoslovanski vojak Črnogorec in ameriški vojak stražita na meji med STO*jem in Jugoslavijo. Vsak večer se srečata ob enaj* stih, da pokadita skupaj cigareto. Pri tem pogleda Amerikanec na svojo uro in pravi: »Samo še pol ure do izmenjave,. hvala Bogu!« In isto stori Črnogorec rekoč: »Da, samo še pol ure, hvala Titu!« Nekega večera pa je radovedni Amerikanec vprašal: »Kaj bi pa rekel, če bi Tito umrl?« Črno* goreč se odreže: »Potem bi rekel, hvala Bogu«.
Vesti s Tržaškega
Cerkvena vest
Za tisti del tržaške ško* fije, ki je prišel pod Jugo* slavijo, je bil imenovan za apostolskega upravitelja dr. Dragotin Nežič, bogoslovni profesor v Zagrebu. Svoj sedež bo imel v Pazinu.
Roparski napad
Policija je aretirala 27 letnega Rudolfa Heldta, nemškega držav* liana iz Koenigsberga, v ulici Bosco,. štev. 5. Pri njem so našli samokres znamke »Berretta« in osem nabojev, izmed katerih je bil eden v cevi samokresa. Pri za* sliševanju jo priznal, da je v noči 28. dec. napadel v bližini električ* ne centrale na Opčinah šoferja Peronatta, kateri ga je na njegovo zahtevo peljal na Opčine.
Stroški
za izboljšanje zemljišč
ZVU je izdala novo uredbo, s katero spreminja dosedanja dolo* čila o stroških za izboljšanje zem* Ijišč. Glavna sprememba je v tem, da je najvišji prispevek ZVU h kritju stroškov omejen v bodočo na 38% celotnih obnovitvenih del.
Božični običaj
Ob božičnih praznikih so Trža« čani opazovali lep nov običaj tu* kajsnjih šoferjev, ki so mestnim stražnikom na znanih križiščih de* lili božične zavoje. Akcije so se udeležili v velikem številu tudi vozači zavezniških avtomobilov.
Nove cene vžigalic
Dne 2. t. m. so stopile v veljavo nove cene vžigalic: škatlice s 100 navadnimi »Čerini« lir 20; škatlica s 50 lesenimi vžigalicami lir 10; ovitki z 28 vžigalicami vrste »Mi* nerva« lir 7; ista vrsta s 48 vžiga* licami lir 10 in škatlica s 100 žveplenkami lir 10.
Stavka
bančnih nameščencev
Stavka bančnih nameščencev traja po vsej Italiji. V Rimu so trenutno pogajanja med državno federacijo kreditnih zavodov ter državnimi bankami. V znak soli* darnosti stavkajo tudi tržaške banke »Hranilnica« »Tržaška kre* ditna banka«, »Julijska banka« in druge.
Aretacije
članov krožka »Oberdan«
Kriminalni preiskovalni oddelek policije jo objavil med tednom štiri nadaljna imena članov krož* ka »Oberdan«, ki so jih aretirali
stražniki kriminalnega oddelka: Tazio Fajdiga, Angelo Venier, Franco Decio in Andrea Castro. S tem je število aretiranih narast* lo na osem. Med prvimi je nekda* nji predsednik društva Mario De Bonia, člani Renzo in Lino San* galli ter Armando Bruna. Vendar so po zadnjih poročilih že neka* tere izmed aretiranih izpustili.
Aretacije partizanov na Opčinah
Na Opčinah so komunistični partizani organizirali v nedeljo 4. t. m. prireditev v Kulturnem krož* ku, ki jo je odobrila ZVU, vendar pa število udeležencev omejila na 800 oseb. Prireditve pa se je ude* ležilo približno 3000 ljudi iz Trsta, Proseka, Padrič, Trebč, Bazovice, Repentabra in Sv. Križa. Prihajali so razvrščeni v vojaške formacije, nekateri v uniformah, z zastava* mi in godbami na čelu. Policija je ponovno povabila demonstrante, naj sc razbežijo. Nato je aretirala 21 oseb, ki so nosile uniforme brc/, predpisanega dovoljenja in se ude* ležile nedovoljene demonstracije. Kasneje jc število aretiranih na* rastlo še /a osem oseb, ki so sc uprle navodilom policije.
Tihotapstvo denarja
Na novega leta zvečer je ob* mejni finančni stražnik na obmej* ni postaji v Škofijah pri pregledu osebnega avtomobila »S. P. št. 1659«, ki je last Istrske banke, na* šel v skritem zavoju za en milijon lir italijanskih bankovcev, ki so jih hoteli prepeljati na Svobodno tržaško ozemlje. Posestnika zne* ska ravnatelja Istrske banke v Kopru Andreja Pervia so prijavili pristojnim oblastem. Zaplenjene bankovce so izročili zavodu Banca d’ltalia.
Protestna stavka
Zaradi izročitve Bruna d’Esteja, znanega pod imenom Tuboli, vo* ditclja komunističnih tolp v času jugoslovanske zasedbe Trsta in okolice, porotnemu sodišču, so enotni sindikati proglasili četrtur* no protestno stavko v nekaterih tržaških podjetjih, med drugim v ladjedelnicah sv. Marka in to* varni strojev pri sv. Andreju. Čla* ni delavske zbornico se stavke niso udeležili. Bruno d’Este je ob* tožen v zvezi z ugrabitvami in umori prebivalcev Trsta v dobi jugoslovanske zasedbe leta 1945.
Smučarski vlak
Po dogovoru 7. železniško direk*
;iji . z 1 iz Trsta v Trbiž vsa*
ko nedeljo zjutraj smučarski »Beli ganizacija Rdeči križ
»bona fide«.
b) Seznam osebja, ki je zaposleno pri Vaši organu zaciji in delo, ki ga vsakdo opravlja.
c) Bilanco Vaše organi* zacije, iz katere bodo raz* vidni dohodki in izdatki. «
Ko bo ZVU prejela te podatke, je pripravljena vzeti vprašanje priznanja zopet v pretres.
NABREŽINA
Na nabrežinski postaji Bivio imamo od 15. s ep te m* bra nameščeno železniško policijo, ki vrši nadzorne posle obmejnega prometa. Na poslopju, kjer ima se* dež ta policijski zbor, je
vlak«. Odhajal bo zjutraj m se vračal istega dne zvečer. Vožnja tja in nazaj stane 540 lir. Prijave pri agencijah za potovanje.
Nočni napad
Tri neznane osebe, ki so se iz* dajale za policijske agente, so pred dnevi skušale priti ponoči v stanovanje Ivana Sancina v Mil* jah, približno 300 metrov od ob* mejne črte. Sancin ni hotel odpre* ti vrat, na kar so neznanci izstre* lili 8 strelov iz samokresa proti oknu v pritličju. Menijo, da je atentat političnega značaja.
Cena kruha
Predstavniki tržaških pekov, ki dobavljajo redno kruh okoli 300.000 osebam, so predložili svoje zahteve pristojnim oblastem. V primeru sprejema teh zahtev bi morali dvigniti ceno kruha od 44 na 48 lir za kilogram. Načelnik ameriškega odposlanstva za po* moč STO Stanley Sommer je raz* pravljal o položaju in poudaril, da osupne vse obiskovalce ozemlja dejstvo, da vsebuje racionirani kruh tako visok odstotek bele mo* ke, četudi ga prodajajo po mnogo nižji ceni kot v kateri koli drugi evropski državi. Nizko ceno in vi* soko kakovost kruha omogoča podpora v znesku 300 milijonov lir mesečno, ki jo nudi ameriško odposlanstvo. Za kritje potrebnih krušnih obrokov uvažajo Združe* ne države na mesec po 3.800 ton pšenice, ki jo razdeljujejo deloma v obliki 2 kg testenin in deloma v obliki 250 gr kruha dnevno. V no* vembru in decembru lanskega leta so razdelili še posebne obroke mo* ke. Z dohodki iz prodaje teh in drugih vrst blaga iz Združenih držav podpirajo razne dobrodelne akcije. Tako so nakazali denarno pomoč dobrodelnim organizaci* jam, ki morejo tako nadaljevati s svojim koristnim delom.
Prepoved
vojaških organizacij
ZVU je izdala odredbo, s kate* ro prepoveduje delovanje voja* škim organizacijam. Besedilo po* ročevalnega urada ZVU pravi: Vsakdo, ki organizira oborožene sile na tem področju ali kakor koli sodeluje pri njih organizira* nju, bo obsojen na dosmrtno ječo ali na nižjo zaporno kazen. Vsak* do, kdor postane član oboroženih sil ali pri njih sodeluje, bo obso* jen na zaporno kazen, ne preko desetih let. Vsakdo, ki organizira polvojaške formacije ali organiza* cije ali kdor sodeluje pri organi* zaciji delovanja teh oragnizaciji — bo obsojen na zaporno kazen nc preko šestih let. Vsakdo, kdor po* stane član take polvojaške forma* cije, bo obsojen na zaporno kazen ne preko pet let.
»Rdeči križ
za tržaško ozemlje«
Pretekli teden so nekatere organizirane skupine in del tržaškega tiska pokazale ne* ko določeno razburjenje, ker je oddelek ZVU za podpore odbil priznanje »Rdečega križa za tržaško področje« kot potrebne or* ganizacije. ZVU nima niče* sar proti zakonitim prote* stom, obžaluje pa, če se do* bromisleči meščani varajo s tako zvanimi humanitar* nimi razlogi. »Rdečemu kri* žu za tržaško ozemlje« so svetovali, da naj bi v inte^ resu učinkovitega humani* tarnega delovanja in v in* teresu vseh narodnostnih skupin vzel v pretres zdru* žitev svojega delovanja z delovanjem italijanskega in jugoslovanskega odposlan* stva, ki sta že ustanovljeni in delujeta z odobritvijo Zavezniške voj. uprave. Ra* zen tega je ZVU predsetl* niku »Rdečega križa za tr* žaško ozemlje« vročila do* pis, ki je navajal:
» Spoštovani gospod, na* prošamo Vas, da sporočile Oddelku ZVU za podpore sledeče podatke: a) Kakr* šen koli dokaz, s katerim razpolagate, da je Vaša or*
niki upoštevati dejstvo, da je Nabrežina naselje s pre* težno slovenskim prebival* stvom. Na isti železniški postaji so tudi italijanski uradniki, ki ne poznajo na* šega jezika. Zahtevamo ta* ko upravno in prometno o* sebje, bodisi v uradih kakor na vlakih, ki bo poleg iitali* janskega jezika obvladalo tudi slovenski jezik, tako, da bo v stanu se posluževati slovenščine s slovenskimi potniki. Le na ta način bo povsem ustreženo upravi« čemim zahtevam slovenske* ga življa v teh krajih.
 «»-----
Zavedni Slovenci in res* nični rodoljubi iz Nabreži* ne pošiljajo slovenski »De* napis samo v italijanščini, mokraciji«, edinemu svo
kar pa ni v skladu s število nim stanjem prebivalstva, ne s pisanimi papirji, ki so jih pri zeleni mizi sestavili štirje veliki. Gospodje nad* zorniki, ki upravljajo ta po* licijski zbor, bi morali kot javni funkcionarji vedeti za vsebino ustanovne listi* ne tega ozemlja, to je za statut, ki jasno in določno govori o enakopravnosti sloven* skega jezika. Poleg tega bi morali ti policijsi uprav*
bodnemu političnemu listu, ki je vreden tega imena, kot novoletno darilo, znesek Lir 25:200.— z iskreno željo, da bi to glasilo zapeljane Nabrežince spametovalo, zakrknjene omehčalo, za* vedne utrdilo v sveti borbi za bratstvo in svobodo, za pravico in resnico.
—■«»—
Prijatelj »Demokracije« iz Sliv* nega lir 1000.—; prijatelji »De* mokracije« iz Mavhinj lir 2000 _
Vestijz Goriškega
Smrtna kosa
V ponedeljek 5. t. m. je po dolgi bolezni nepričako* vano preminul g. menjalni* čar Lojze Komac. Pokojnik, po rodu Primorec, je v do* bi med obema vojnama ži* vel v Ljubljani in se bavil z bančnimi posli. Do 1.1941. je vodil menjalnico v pro* štorih Mikličevega hotela. Naj požrtvovalni, zavedni mož počiva v miru; spošto* vani družini iskreno sožalje!
Razdeljevanje masti
Urad za prehrano sporo* ča, da so v sredo 7. t. m. začeli razdeljevati v Gorici in na deželi po 400 gr. masti na osebo in po 400 lir za kg. S tem bodo prejemki masti na živilske karte za mesec januar končani. Potrošniki dobijo mast na tretji odre* zek živilske karte in jo lah* ko dvignejo do konca me* seca.
Vlak prijateljstva
V nedeljo popoldne 4. t. m. je prispel tudi na južno goriško postajo »vlak pri* jateljstva«, ki je pripeljal pet vagonov daril za gori* ško pokrajino. Z vlakom sc je pripeljal tudi časnikar Pearson s soprogo, ki si je v Ameriki zamislil pobira* nje daril za Italijo. Pozdra* vile so ga pokrajinske obla* sti in se mu zahvalile.
Iz jugoslovanskega ozemlja
Od vseh strani goriškega ozemlja, ki je bilo priklju* čeno k Jugoslaviji, priha* jajo vesti, da je pšenična moka na črni borzi dosegla ceno 700 lir za kg. Drugod po svetu cene živilom pa* dajo, v Titovi Jugoslaviji, kjer so komunisti prinesli »blagostanje« pa rastejo. Jugoslavija, dežela žita, trpi lakoto. Za Markosa in za Stalina ima Tito kar hočeta živeža.
Pobegla
jugoslovanska vojaka
Obmejnim italijanskim stražam v okolici Gorico sta se predala dva jugoslovanska vojaka z vso opremo. Izjavila sta, da sta korak storila s težkim srcem, a prisiljena zaradi komunistične strahovlade, ki jo je Tito uveljavil v domovini. Napotili so ju v taborišče v no* tranjost Italije.
ČITAJTE »DEMOKRACIJO"
Podsabotin
Odkar imamio pri nas rdečo svobodo, je kar lu* štno. »Ljudska oblast« je vsa iz sebe. Njeni funkcio* nar ji so mislili, da bo raj, pa so se prevarili. Nekateri so bili prepričani, da ostane cerkvena zemlja njihova last, sedaj pa morajo pla* čati lOkrat višjo najemnino kot prej, ali z grunta. Sedaj se prepirajo in očitajo drug drugemu, kako so izkorišča* li in strašili pošteno ljud* stvo. Ker jim prede grda, nadaljujejo s svojo špeku« lacijo in spravljajo ne gle* de na Petra in Pavla v Go* rico po stranskih poteh vi* no, maslo, jajca i.t.d. in kupujejo tam sladkor, ka* vo, obleko in vse kar potre* bujejo. To so pravi tovariši!
Kobarid
Grozna je puščobaj ki je po »osvoboditvi« zavladala po vsem okraju. Vse življenje je zamrlo in izginilo vse veselje. Ljudje se ti* šče doma in ne zaupajo drug dru* gcmu. Tudi gospodarske prilike se vrtoglavo slabijo. Kobarid je obu* pan: Gostilne in trgovine so praz* ne. Prav tako je v Breginju; vina ni, če bi pa še bilo, je predrago za sedanje dohodke.
Razdeljevanje blaga za peri*
lo in obleke na izkaznice UNRRA
Goriški pokrajinski urad za mednarodno pomoč s sedežem v palači goriške prefekture sporoča, da se od 10. do 24. t. m. lahko za* prosijo izkaznice UNRRA pri pri* stojnem občinskem odboru, pri katerem se dobijo tozadevne ti* skovine.
Blago UNRRE za perilo in oble* ke na preferenčni sistem se bo de* lilo le s pomočjo izkaznice UNR* RA, ki jo bodo izdali na podlagi živilske izkaznice. Ta izkaznica je strogo osebnega značaja in je ni moči odstopiti, zato bo moral vsakdo skrbeti, da je ne izgubi, ker ne bo dobil nadomestne.
Blago UNRRA bodo po zni* Žani ceni kupile sledeče vrste prizadetih, v kolikor ga niso že prejele brezplačno:
I. Delojemalci in člani njihovo družine, ki jih oni preživljajo;
II. Civilni in vojaški upokojenci (penzionisti) in člani njihove dru* žine, ki jih oni preživljajo;
III Druge osebe manj premožne in člani njihove družine, ki jih oni preživljajo.
V prvo vrsto spadajo: delavci in uradniki, in vsi nameščenci, ki prejemajo kako plačo ne glede na
njeno višino; zaposleni v ind-u* strijah, pri trgovskih podjetfih, denarnih zavodih, zavarovalnicah, državnih ali poldržavnih ustano« vah, v javnih in krajevnih ustano« vah, stalni nameščenci na km&> tijah, dninarji poljedelci, služkinje in služabniki, vratarji itd., to je vsi tisti, ki delajo v prid drugim — trajno ali ponajveč za civilne in vojaške upokojence se smatrajo tisti, ki so nehali služiti in preje* majo kako pokojnino.
Nameščenci pri gozdnih uradih, ognjegasci, agenti javne varnosti, čuvaji v jetnišnicah itd. se šteje* jo med državne uradnike.
Duhovniki in člani verskih usta* nov, ki prejemajo kako plačo za delo, ki se ne nanaša neposredno na kult (profesorji, učitelji, bolni* čarji, asistenti, itd.) so smatrani kot delavci in spadajo v prvo vrsto.
Prvim dvem vrstam (delojemal* cem in upokojencem) pritiče iz* kaznica po pravu (de iure).
V tretjo vrsto bodo vzeti tisti, ki bi morali, a niso prejemalf blaga brezplačno, vsi, ki živijo sploh v potrebi, brezposelni, ki so v potrebi, in vsi drugi, mali kmet* je, ki zemljo sami obdelujejo, ro* kodelci, delni koloni, mali kmetje, zakupojemalci polovičarji itd. V tretjo vrsto se lahko vzamejo tudi tisti duhovniki in pripadniki Ter* skih ustanov, ki se nahajajo v potrebi. — Občinski odbori bodo polnomočno določili prvenstveno pravico na podlagi resnične potre* be družin, ki bodo prosile za iz* kaznico.
Člani v breme delojemalca se smatrajo člani njegove družine, za katere prejema družinske doklade, draginjske doklade in družinske dodatke.
Prošnjo za izkaznico je trtna predložiti pristojnemu občinskemu odboru, pri katerem lahko vsakdo dvigne brezplačno poseben obra* zec in vpraša za navodila, ker so prošnje lahko tudi za več osieb skupaj (n. pr. pri podjetjih), dru* gim pa morajo biti priložene opravičujoče listine (delavska knji* žica, potrdilo lastnika ali upravi* telja hiše, obrtnika, itd. itd.)
Prizadeti, ki bodo izkaznico pre* jeli, se bodo lahko vpisali za na* kup blaga pri določenih proda* jalnah po navodilih, ki jih bodo prejeli.
t
Vsem, ki so ga poznali, sporo* čamo žalostno vest, da je 5. t. m. preminul
ALOJZ KOMAC,
menjalničar
Pogreb pokojnika je bil v če<* trtek na mestno pokopališče na Mirensko cesto. Sv. maša zaduš* nica se bo darovala v ponedeljek, 12. t. m. ob 7. v župni cerkvi sv. Vida na Placuti, Prosimo tihega sožalja.
Komacovi
Gorica * Ljubljana * Zagreb.
listnica uredništva
Uredništvo je prejelo v zadnjem času več dopisov in člankov brez podpisa do* pisnikov, oziroma člankar* jev. Takih člankov in dopi* sov, žal, ne moremo obja* viti. Uredništvo zagotavlja vsakega svojega sodelavca, da bo ohranilo tajnost ime* na, prosi pa, da se vsakdo podpiše vsaj na spremnem pismu.
• • *
Da se prepreči nadaljevanje ko* munističnih napadov na dr. Ivana Marijo Čoka izjavlja vodstvo Slo* venske demokratske zveze za STO, da dr. Ivan Marija Čok s Slovensko demokratsko zvezo ni* vna nič skupnega. %,
Prispevki za tiskovni sklad „ Demokracije"
Razni naročniki iz Vrha prepla* čo za list 315; neimenovani iz Trsta za sklad 2000; dr. Z. preplah čilo 520; N. N. Jamlje 100 lir Vsem najlepša hvala!
Odgovorni urednik : Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici-