St. 69. V Goiii-i. v torek oto ob 11. mi predpoldne za mesto tor oL 3. uri pop. za deželo. Ako padena ta dnrva ^praznik izido dan pn»job (j. zveeer. Stane po pošti prt'jeni;in ali v Gorici na dorn pošiljan celoletno S K, polletno 4 K in öt'trllettio 2 K. Prodaja se v Gorici v to- bakaruan Schwarz v Äolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Lf- ban na Verdijevem tokališČu po 8 vin. GORICA (Zjutranje lz«lanj«0- UrtMlni&tvo in uprjtviii*tVM se nahajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in narotfnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se raffunijo po pctit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 1U vin. Ako se veČkrat tiskajo, raču-;. mjo se po pogodbi. fs _______________^_____________** '__ < Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov, L. Lukežič). III. Slovenski katol. shod v Ljubljani. (Izvirno poročilo.) Kako vaien in reseu trenntek je 111. slovenski katoliški bhod v zgodovin- skem razvoju slcvenskega. naroda, to j dokazuje ogromna uJeležba iatega. Ogla- j silo se je doslej, ko Vam to pišem, nad j 70CO oseb z 44 druätvenimi zaatavami iz *8th krajev šiiom slo\enske domo- vine. A ne samo iz flovenske domovine go prišli udeleženci, nego tudi od drugod, kjer bijejo še slovenska area i zaedno z naSimi, kjer imajo nam enaka nasiela : Vse za vero in domovino 1 Pri- hiteli so slovanski bratje iz kraljeve Banovine in iz ravne Slavonije, iz kršne l Dalmacije in iz Bosne pono9ne, ia prišli po tudi severa iz Čeake, Moravske in z Donaja. Velika, pisana, a v srea edina in veličastna dražba. DohodGoričanov. ' Pred odhodom popolodanskega vlaka, ki je bil določen za potovanje Gorjčanov, se je na goriškem državnem kolodvoru kar trio lijudij. Zbirali so se z naše krasne vipavske dnline, iz vinorodnih Brd, s kršnega Krasa, in iz solnčne Go- rice. Največ konlingeata udeležencev je seveda dala Gorica sama, a casino je bila zastopana tadi vipavska dolina. Po- 8amezne občine so dale po 50—60 ndeležencev. Ko jo došel na kolodvor prez/iäeni nadškcf g. dr. Fran Sedej, zaoril ma je I v pozdrav mnogokratni živio zbrane i množice. , Kmalu je odpotoval vlak beli Ljub- ljani naprcti, v katerem je bilo nad 700 udeležencev. Mej potoma so se pridru- ževali na vseh postajah novi udeleženci, f ki so' komaj dobivali prostora v napol- njenih železniških vozovih. Prevzvišeni nadškof se je vozil v posebnem, nalašč pripravljenem vozu. Na posameznih postajah so Ijadje pozdravljali neizmerno dolgi, in kot tak ' gotovo prvi vlak na novi progi. Najbolj i se je izkazala Sv. Lncija, kjer je visela ' zastava s cerkvenega stolpa in so 3 celo vrsto strelov s topičev pozdravljali v vlaka se vozečega nadškofa. •::¦ * * Priznati rnoramo, dh je železniška j uprava pri ogromnem navala ljudi jako j dobro postregla. A to velja le za progo iz Gorice do Jesenic, za kar je treba pripisati največjo zaslugo g. Maksu Jegliču z ravnateljstva državnih železnic v Trsto. Na Jesenicah pa je pričela grozna zmesnjava in najbolj slabs postrežba, katero je provzročil neki osorni službujoči uradnik. - V Jese- nicah kjer smo se ustavili oro časa, je bilo treba prestopiü v drngi vlak. Neki gospod iz goriškega pripravljalaega od- bora je adeležencem dajal na kolodvoru navodila, kako naj se razvrate ob dohoda v Ljabljano, kako naj gredo brez drenja v vagone itd. Službnjooi postajenačelnik, mesto da bi poskrbel, da se pripravijo za tako množico potrebni vozovi, ni iroel boljšega posla nego da je kontroliral govor in begal Ijndi. Ko bo ga je zato prejelo, se je osorno zadrl. Pohleven pa je postal še le, ko se ran je zagrozilo a pritožbo na pristojnem mesta. Faktam je bil ta, da ko je bilo treba atopitiv vozove, je ostalo še nad 100 ljudi na tleb. Hoteli so jib pač tlaOiti v vozove kot sardele, a : got-jjud.e iz pripoivljalnega odbora a » &e i teniu uiilučuo UjjrJi in z»ht<-vali energičuo, j da ho priklo.;)ijo nnvi vagoni, kar te je tudi storilo. V^leJ tako boJastega im osornega puitopanja postajenacolnurt jo imel vlak 20 m. zamude. Moža. z nastopom, taterega ab^olutuo nučt-mo trpeii od državnega uslužbenc«, si zapornninio in ga o priliki prav topJo pnpuročuiio na pristojnem mestu. * Innpo?anten je bil dchod G>ričanov na ljut)lj.'imki kolodvor. — V.-i- levznesenih besedah pojasni potem pouien in namen III. kat. ^hoda, na kar izroči besedo drž. in dež. poslancu in načel- nikn „Slov. Ljudske stranke", dr. Šaster- äiöu, ki je burno aklamiran. Govoril je o veri v politiki. Koj ob uvodu naglaša, da današnji bhjd ni po- litični, nego verski shod, h katerema ima pristop kdorkoli, ki je katoliöan, bil pn- padnik kateresibodi stranke. Popolnoma nerazumljiv pa mu je aklep KoroŽcev, da se ne adeleže kat. thoda, ki ima obrav- navati le verske in ne politične zadeve. lzjavi, da ne govori ne kot predsednik S. L. S, tudi ne kot poslanec, nego le kot katoličan. Volilna zadeva spada pred drugi, političen .shod, in ne pred knt:jliäki. Ta mora obravnavati zadeve, ki se tičejo i le verakih svetinj, k' jih hoöejo vzeti ! ljudatvu nasprotniki. Ta se ima le zah- tevati svoboda za Ijndstvo, verske sole, cast dohovščin/, spoätovanje do sv. kat. verr. Ne mi, nego nasprotniki vlačijo vero vedno v politiko. Mi se le branimo, I braniti se pa smemo, zahtevati smemo i in moramo, da naäi nasprotniki spoštu- jejo to, kar nam je najdražje. Med govorom g. dr. ŠašterŠiča je dosrel bosanski nadškof Stadier. Govornik ga najprisrčneje pozdravi. Za govorom dr. Šusteršiča povzame besedo bosanski kanonik Š a r i (:, ki se toplo zahvaljuje za prisrčni pozdrav njegovemu nadbis- i kupu in za iskreno sočulje, katereg* iz- j kazujejo Slovenci vbogim proganjanim bosanskim katoličanom. Zü tem govori dr. Anton Ko- rošec, štajerski državni poslanec, o kmečkem vprašanju. V lepem govoru slika propad kmečkega stanu, katerega je provzrocil gospodarski liberalizem in liberalno postavodajalstvo od ). 1848 sem. Slika obupno s tan je kmečkega stanu, neizmerne vknjižene dolgove, izaeljevanje in drugo, ter sredatva, kako odpomoči propadanju. Poleg državne pomoči je izdatno rešilno srodstvo samopomoč, združevanja in modernim zahtevam ustro- zajoča zakonodaja. CotiČ iz Mirna prinese pozdrave goriških delavcev. Dr. Jan. E v. Krek govori o ka- tolicizmu in socialnern vpraäanju. Prvo- tno ni imel namena govoriti, ker sta bila za govornika naprošena dr. Brejc in msgr. Podgorc s Koroškega. Ker sta pa onadvamanjkala, treba mu je bilo govoriti nekoliko besed. Pravi, da irna verska misel še ono moč, kakor jo je imela ob času križarskih vojsk; da ravno kot takrat, äe more navdušiti za ideale, za žrtve. To spričuje ogromna vdeležba tega thoda. Vsak kat. shod je navdnäil za ideale, za delovanje za splosno tcoristi. Vsak kat. shod je odlušil nekoliko blata, od sovraŠtva, ki vlada med narodom. ' To mejsebojno sovraštvo, sosed do bo- seda, je največe zlo med našim narodom, vzrok tožb in drugega. Kat. shod bo imel dobre sadove. Prvi sad bodi, da omeji to 8ovrastvo, da ljudi združi v mejse- bojni ljubezni. Drugi sad bodi, da se razširi zmisel za svobodo in zavest ena- kosti. Pred Hogom so vsi enaki revež in b gatin, a revezi danes veljajo ravno toliko kot bogatini. Domovino slovensko nam je ohranil revež, jezik in vero vzdržuje revež, umetnoat v cerkvah ohranil revež, danaänji shod priredili re- vezi. Ti imajo prav.'co zahtevati, da se jim razäiri obzorje, da se jih izobrazi, ohrani sture pravicf. Vsi ti cilji so važni, lepi in visoki, ker so združeni s še viäjimi cilji, z veröko idejo. Brez te ni doseči skupnegti dela, skupne koristi. Socialna demokracija zato na napredujt, zato ostane le ideja, ker nima verske i'Jeje. Drugo vprašanje kat. socialnega delovanja pa je humaniteia, ki je le tedaj prava, ako izvira iz pravega verskega prcpriranja. Vdi govori so bili živahno aplau- dirani od navzočih, ki so vedno na- pravljali svoje medklice in opazke. Med shodom se je zbralo na cesti nekoliko santalinov in socialdemokratov, ki so hüteli nekoliko razgrnjati. Prišli so s prote^tnega shoda v „Narodnem doinu%', kjer je imel dr. Tavčar „rudečo" kra- vato, Kristan pa „belo", le „kase" nista zamenjala! Kam je priäel „Narodni domM, za katerega gradnjo so pridpevali tudi Ijadje naše stranke. Razgrajače pa so razpodili takoj orožniki. Popoludne se je vršil v prostorih „Alojzijevišča" občni zbor „Slovenake krsčansko-socialne zveze" pri katerem so govorili zattopniki iz vseh slovenskih pokrajin, a tudi iz daljnega severa: Čehi in Moravci. Pod večerom pa je bila v hotelu „Union" velika ljudska veselica. V dvorani so peli po nekoliko pesmi moäki zbor ljubljanski, ženski zbor „Slov. kat. društva za delavke v Ljubljani, moäki zbor iz Kamnika, moški in mešan zbor iz Vevč, moški zbor iz Št. Jarja pri Kranju in mešan zbor čitalnice iz St. Vida nad Ljubljano. V vrtu je svirala šoštanjska, na dvorišču pa domžalska godba prav lepo razne komade. Po veselici so pa bili v dvorani zopet pozdravni govori raznih gostov. Protestni shod ^oriskili „napvednjakov" in so- (ijalnih (lemokratov proti kat. shortu v 'Ljubljani. (Izvirno poročilo,) In našli ao se rdeči bratci in „na- prednjakiM v sladkem „objernu"1. Izdali so v soboto velike plakate, pod katerimi je bil podpisan Kramarjev Drejc, ki je pa na istih lepo zamolčal (menda se je sra- moval), da priredi „narodno-napredna" klika v družbi z rdečkarji shod proti katoliškemu shodu v Ljubljani. Bobnali so oboji kar se je dalo, da bi kolikor mogoče veliko ätevilo backov in kožtru- nov - Kramarjevega Drejca besede — skupaj spravili. Razposlali so plakate po celi okolici ter razdelili v mestu in oko- lici na tisoče letakov. A vkljub vsema bobnanju,, vsemu kričanju in rotenju, vkljub vsej amerikanski reklami, vkljub vsemu temu niso zbobnali tistih tisočev kozlov in ovnov, da bi ž njimi rogovilili in vpili proti našim možem, ki so šli v Ljubljano, da se skupno z drugimi Slo- venci udeleže shoda, ki ima namen okre- piti kat.-narodno mišljenje med našim ijudstvom proti novodobnim trinogom našega naroda, proti brezvercem, ki äi- rijo v novejšem času krive nauke, proti človeškim izmečkom, ki hočejo pripraviti naäe ljudstvo popolnoma ob vero, med tem ko ne pomislijo, da človek brez vere je podoben brezumni živini, kine? razločuje slabo od dobrega. Saj nam ka- žejo vsakdanji vzgledi, kam pripelje člo- veka nevera. Taki Ijadje so navadno iz- prijeni razuzdanci in se vdajajo vsako- vrstnim strastem, ki ekzistenco človeake družbe ugonabljajo. In konec nevere kaj je? (Jbojstva, prepiri, polne ječe, krogla v glavo, saniomor itd. ! Napovedani shod se je pričel po 10. uri. Goričanov je bilo prav malo, še ne 100. Največ je bilo rdečkarjev in „na- prednih" okoličanskih zatelebancev, ve- činoma mladeničev, članov vnaprednih" društev, katere je smrad iz Gosposke ulice okužil, pravih backov, ovnov, koz- lov in koštrunov, ki so stariäem v pravo gorje. Videli smo na shodu take elemente, ki so avoje na smrt bolne etaHže prekli- njali, videli smo take „vzgledne" očete in gospodarje, ki so svoje premoženje po grla pogaali in spravili svojo družino mi be- raško palico. Videli smo tadi take, kateri so korakali yklenjeni pred orož- nik1, in take, ki so bili večkrat Nes- fatovi gostje. Vse to in še nekaj drug.h se je zbralo v „Trgovskem Dornn", in ni nobeno cudo, da je ta zmes „na- prednjakov', rdeckarjev in drugih dvom- Ijivih elementov ploskala ne-ilanostim Kramarjevega Drejca, katerega je ravno „črna garda" — „obogatela", brez ka- tere ne bi danes — „baronsko" živel. Drejca torej še vedno dašijo naš; dnhovni in bati se je, da se bo kmalu — zadavil, kajti tako ae ma je „kolcalo" na sh"dn. lzlil je vso gnojn;co in smrad na duhovščino, kar jejeimel. Ni nobeno čudo, kajti ti so nehali polniti njegovo moanjo. In Drejc vskij.[, ako se ga na to stran potiplje.Če bi mu jih prinesel hndič na rppu (namreč kronice), pa bi jih po- grabil, in Drejc bi začel pisati in govo- riti, da hudič vendar ni takäen, kakor ga „malajo'Mn njegovi ovni, kozli in košlruni — da govorimo v Drejčevem jargona in v duhu naziranja tiste „prosvete", ki ne dela rnzlcčka mfd ljudmi in med iivalijo. — bi mu ploskali in pritrjevali Drejc pa bi se smejal kozlom v pest s — kronicami v žeja. Drugi govornik je bil dr. „Dinko" T r e o, sedaj še deželni poalam e, ki jo bil obenem shodu predsednjk. Ta pa je la sal kranjske — 1 i b e r a 1 ce, da so lenuhi in da po svoji lastni krivdi ne dobijo nobenega državnega poslanca. Re- kel je namreč nekako tako-le : „Volilni okraji na Kranjskem so lako razdeljeni, da dobijo vse poslance klerikalci. B >diai da niso kranjski liberalni poslanci na Danaju izpolnili svoje dolžno- sti, bodisi da ima dr. Šusteršič res ino- gočen vpliv na Danaja, je vendar l'iktuin, da kranjskim mestom in trgom se godi krivica." — Mislimo, da bodeta dr. Tav- čar in „SI. Narod" malo hvaležna dr. Treota za ta ocvirk oziroma «aosnico, ko jima očita njijun kompanjon — lenobo in nespolnjevanje svojih dolznostij. Potem je preset dr. Treo na Koro- ško. lmenoval je Korošce hrabre vojščake za svoje narodne pravice, ceravno so klerikale!, ter dokazoval krivico, ki se jim je dogodila s tern, da se jih je od strani ostalih Slovencev v drž. zbnra prezrlo. — Tukaj moramo pa nekaj opomniti. Torej vendar ni res, kar piäeta neprenehoma „Narod" in „Soča", da so vsi klenkalci mračnjaki, brezdomovinci, nazadnjaki, trinogt slov. naroda itd. Zdaj pa so koroški klerikalci naravnost — hrabn vojščaki za pravo svojega naroda. Joj, kako se razkrinkujejo „Narodove" in „Sočine" laži. Sarni sebe bijejo po zobeh in kricijo: ,.Lszniki po poklicu amolu — S svojim govorom je hotel dr. Treo vzLuditi vihar navdušenja po dvo- rani, a nthvaležni backi so osUli —• vzlic tako veliki k r i v i c i, ki seje v ri'snici dogodila koro- ä k i m b r a t o ni — hladni ! . . . Prcše! je potem na Primor.-ko in reke', da Slovenci imamo to, kar nam gre, ie Lahi imajo enega poslanca preveč. Dr. Gregorčiča je imenoval p rebri sa- ne ga politik», ki je ugnal ital. libe- ralce v kozji rog s tern, da z razdelitvijo iurlanskih vol. okrajev zmngajo pri vo- litvah ital. klerikale. No, vendar enkrat tako javno priznanje na „napredno"- rdečem shoda ! Kot zadnji govornik je nastopil so- cijalno demokraški zastopnik M i I o s t, ki je govoril o veri in cerkvi aeveda po svoje. iVzival je naravnost, naj »e v s a k o si c e p i o d k a t. cerkve, vere in Kim», in zmes v dvorani ma je naredila hrnpno ovücijo. Pričakujemo sedaj, da bodo vsi tihti, ki so pluskali in prilrjevali tad» izvajali posledicp. Til se je pokazalo v pravi lusii, da „naprednjaki" v družbi z rdečkarji v resnici na-topajo javno in odkrito proti veri in cerkvi In proti takim naatcom, ki hočejo izpri- diti naše IjUd-tvo, naj bi ostali mi hiadn.V Wikakor! PonavJjamo še enkrat: Člo- vekbroz vere je slab ši od ne- D m ii e ž i v i n]a in j ^ dostopen vsemn slab emu. Ako voro iz- g u b i, j e v 8 e i z.g u b i I. To smo trdili, trdimo in bomo trdili. Pravi socijalizetn ne sili nobenega v odpad od kake vere. Na tem s-h )du pa se je kakor obsedeno rjovelo : Proc od cerkve, proč od vere, proc od K ma ! Zdaj pa je zat-topnik socijalne de- iijokracje ubral drugo strano, ki je na- ravno-t presenetila c ;lo dvorano. Ztcel je govoriti o volilni relbrmi. Tu pa je začel tako mrcvanti in Insati nasein k r » n j s k e „naprednja- ke", da je bilo joj. Kramarjev Drejc in sed.HJ še de?. poslanec dr. Treo ne jgotovo krshta, da sta sprejela Milost« kot govornika. Milo^t je tako razsajal na go- vorniškem odra proti „naprednjal>orn", da sta stala Kramarjev Drejc in dr. Treo kot objnkani babnici pred mogočnim sod- nikom Milostom. Oiital jim j<*, da so bili slovenski liberalci prvi, ki so dvignili pesti proti volilni ref)rmi. Debelega dr. Tavcarja je po-tdvil na sra'notilni oder in g« naslikal v taki luči, da je izglednl kot pravi tiran in škodoželjnež delavstva. In „ha- predni" bucki so tema — p'o^kali. — Dalje je rekel Milost: Ko so pa naši „lju- beznivi^ liberalci videli delavske nmse z orožiom v roki, ki so žusjale libernlnim korifejem, so se ti zbali »n so navidezno obrnili svojo „bandero". Ali v njih sreih vsrcnio Hi neka mrznja do sploän^ in enake volilne pravice, kar se pa v jav- nosti ne upajo pokazati. — Gabršček in dr. Treo s1 nista apala ziniti. Milo-t je dalje nekako tako-le rekel: Danaänji humbug v „Trgovskem Dornn*4 o krivici, ki se godi Slovencem z volilno refjrmo je le — pesek v o6i, ka- terega mečejo liberalci ne- razsodnemn 1 j ud s t v u. Llovenci^o 8 sedanjo volilno rel'jrmD lahko zado- voljni, ker dobijo po njej kakih 8 po- slancev več, nego so j h imeli do sedaj. Slovenci niso prodani, kakor lažejo li- berale ; prodani so seveda zato, ker oni n<» dobijo nobenega man- data. Tadi goriški Slovenci so lahko zadovoljni z volilno refjrmj — je rekel M lost —, sedaj bodo imeli 3 poslance, med tern ko so imeli do sedaj Lihi 3 in Slovenci 2. Imenoval je naravnost beda- rijo, kar je predlagal dr. Treo, da naj ae vsi S ovenci nprejo tej volilni it formi, dokler se ne popravi krivica, ki se je dogodila koroskiru Slovencem, kajti stem bi se volilna refjrma \e> zavlačevala. Potem pa je Milost zabrusil Kra- marjevemu Drejca in dr. Treota to-le velekaraktenstično trJitev: „Ktj naistite, ^i je današnji shod tnkaj v „Trg. D tma"? Nicl (Pihnil je v zrak.) Kaj so resolu- lucije? N 6 niso ! To vse je le plepilo li- beralcev 1 Zivoljo današnjega shod» bodo vseeno naredili ua Dunaja kar bodo ho- teli. Današnji shod je kakor dim tobaka." Na konca shoda sta se p^ dr. Treo in M lost celo skoraj skreg^la na odru, k«r je spravilo „napredie" backe in rdet'karje v tako muöen položa;, da niso vedeli kaj početi. Tnko jo torej končala ta „na- rodnn - napredna" komediia. Misumo, da Kramarjev Drejc in dr. Treo nimat» nič k;ij dobrih spominov a tega shoda. Kaj porečeta pa oöka Tavčar in „Narod", ki sta dobila toliko klofut na tem shodu, ostala pa i>rez ombrarnbe? Naj omenimo še, da bo nekoga, ki' se je na sh'»da drznil nekaj agovarjati ven vrglil Živrela svoboda govorH. Na shoda ni manjkalo niö drngegi nego, Hh bi še dr. Treo ov solicitator „Dr." G Ičvfrt povedal, kako naj se po- maga našemn kmeta iz oderuskih rok, pa bi bila komedija kompletna. D o p isi. Od Sv. Lucije. — Le nerad in primoran odgovarjam na zavijanja in laži dopi^a od Sv, Lacijo priob- čenega v „Soči"' dne 22. avg. t. I. Na vse budalopti bi bilo preveč odgovarjati; poiščimo le nekaj glavnih točk. V ;;pev-ikem in tarn." drustvu ni nobenrga „14. letncga vzrelega fantina", pač pa imamo šopek cvetočih mla«irničev, ki so na^i ponos in naäa nada. D ko- medije ni bilo nič. Zistava je čez noč izginila in plea je šel po vodi. Oseškim fantom pač lahko velja narodna pri- alovica : „Ne hvali dneva pred večerom !" Political pregled. Prihodnje državnozborsko zasedanje. Dr. Sylvester je izjavil o prihodnjem zaaedanja državnega zbora, da bo mo- rala zbornica zelo delovati, da reši pre- vzete dolžnosti. L^ malu easa je odmer- jenpga 17. zasedanju sedanje zbornice, naj jo že potem razpuste ali 12. de- cembra, 18. ali pa 81. januarja prih. let a Nasprotniki volilne preosnove bodo naj- b'ze za prejšnjo, pnstaši pa za poznejšo dobo. Za8edanja pa ne misli podaljšati ne vlada, pa ludi strankam tak načrt ne u?^j^. Odfek za volüno reformo bo po- ročal najbrže tekom štirih tednov o re- formi. Sestanek avstrijskega cesarja s črno- gorskim knezom. Črnogorski knez Nikolai je izrazil ze'jo, da bi rad osebnoj nagovoril našega cesarja, ki bo bival ob vojaäkih vajah v Dalmaciji, če mu pa tfga ne pripusti zdravlje, pa po dednem princu Danilu. Cesar je ugodil prijateljsko kneževi želji. Brošure, pisane v proti — avstrijskem duhu, razdeljene med avstrijske vojake v Bosni in Hercegovini. „Vossische Zeitung" je priobčila pred nekaj dnevi nek članek, v katerem 86 trdi, da je bilo zadnji čas razdeljenih med avstrijsko vojaštvo v Bosni in Her- cegovini več titoč iztisov neke brnšure ki hujska proti avstrijskemu ce.sarju. Ta brošura je bila, kakor trdi omenjeni list, spisana po naročilu srbske vlade, ki je potem tudi za to skrbela, da se je bro- šora raztresla med avstrijsko vojaštvo. Srbsko uradno novinstvo je to odločno zanikalo, a „Vossische Zeittong" vztraja že vedno pri svoji trditvi. Trentin8kj Italijani proti primorskim Italijanom. TreDtinski ital. listi se še vedno pečajo z vprašanjem tičočim se sporazumljenja med Italijani in Siovani. V tem pogledu se je oglasil te dni tudi list „Trentino." „Trentino" jo'emizuje proti izvajanjem „Piccola", ki pravi, da sporazumljenje med Italijani in Slovani ni mogoče. Rečeni list očila primorskim Italijanom da so se zariliv svojo staro politiko. „Trentino" pravi, da morajo stati Italijani na oni strani, ki je prpti Nemcem. Če se pri- morski Italijani — pravi hočejo postaviti proti nam — Trentincern — in z Nemci^ naj store to ako imajo poguma za to, ali to morajo storiti na svojo odgo- vornost. Klofač na Balkanu. Češki državni pos). Klofač se poda te dni na Balkan. Najprej se poda kot zastopnik češkega časopisja v Sosijo potem pa bod« prepotoval Srbijo, Bosno in Hercegovino, da se poo«1! o tarnošnjih razmerah. Dogodki na Ruskem. Misel, da bi se sestavilo parlamen- tarno ministerstvo, ako ne v svoji ce- loti, pa vsaj deloma, ni Se zamrla. Kakor pišejo nekateri listi, nameravajo se po- klicati v ministerstvo, nekateri parlamen- tarci pripadajoči k stranki, kateri nače- laje Jermolov. Generalni gavern9r v Varšavi Skalon, je izdal odredbo vsled katere bodo obsojeni na trimesečno ječo vsi oni, ki ne bi hoteli iti \ladi na roko pri zasledovanjii revolocijonarcev, oso- bito pa onih oaeb, ki izvršujejo atentate. Rttvno tako bodo kaznovani tudi vsi oni katerim je znan kak zločin, ki ga pa ne prijavijo oblastvom. Po sestanku angležkega kralja z nemškjm cesarjem v Kronbergu. Oiinošaji med Nemčijo in Anglijo niso baje mnogo boljši po sestanku an- gležkega kralja z nemškim cesarjem v Kronbergu, nego so bili poprej pred se- stankom. Posebno je dirnola nemäko ča- sopisje jako neljuba vest, da se povrne angležki kralj z Marijinih Vari v London preko Pariza, kjer bode obiskal pred- sednika srancoske repabliip. Atentat na ruskega min. pred. Stolipina. V soboto popoludne okolo 4 are se je izvršil na ruskega min. pred. Stolipina grozen atentat. Več oseb je bilo ubitih, še vfč pa raDJenih, Stolipin sam pa ni bil prav nič po^kodovan. 0 atentatu poročajo tako-le : V soboto po- poldne okolo 4. ure se jo pripeljala prod Stolipinovo vilo, nahHJa;očo se na otoku lekarnarjev, elegantna ekvipaža in se'je tarn tudi ustavila. Iz kočije so izstopile štiri moške osebe, in sicer dve sta bili oblečeni v civilno obleko, dve pa v neko čudno vojaško uniformo. Vse ätiri osebe so se podale v vilo, in sicer so vstopile v sobo, v kateri se nahajajo sluge in vratar. Jedna teh oseb je drža- la v roki čelado, v kateri se je nahajala jedna bornba, ki se je slačajno v ti sobi zmn?,nila iz čelade ter padla na pod razpočivši s strašno detonacijo ter s §e straänejäim učinkom. Ganeralni major Sarrjatin, ki se je nahajal vsosedni sobi, bil je takoj ubit. Hišnemu učitelju Vo- roninu je bila odtrgana glava. V sobi kjer je padla na tla bomba, je bil ubit sluga in äe mnogo dragih oseb, ki so se takrat nahajale pri njem. Petnajstletna hčerka minietrova, nahajajoča se v zgor- njem nadstropju, je bila tako ranjena na nogab, da jih ji bodo morali odžagati. Mlajšemu ministrovemu sinku pa je bila noga zmečkana. Stolipin pa je ostal po- polnoma nepoškodovan. Sploh se go- vori, da je bilo kakih 40 ljudi ubitih ali ranjenih. Med ranjenirni je tadi so- trudnik petrograjskega koreapondenčnega urada, Fürst. Po najnovejäih vesteh je bilo vsega skupaj ranjenih 60 oseb. Sedemindvajset oseb je ostalo takoj mrtvih. Med temi so tudi minister Kvostov, generalni major Samjatin, ceremonijer Voronin, knez Nakaschize, orožniški stotnik Fedorov, policijski agent Kasavtsov in več služab- nikov. Med ranjenimi se nahajata dva ministerijalna svetnika in jeden topni- čarski general. Izmed napadalcev so bili trije ubiti, četrtega pa so aretirali. Po- slopje je bilo deloraa razrušeno. Kasneje so umrle v bolnišnici vsled ran äe tri osebe. Napndalci so se pripeljali iz Moskve. Oni, ki je bil oblečen v častniško uniformo in ki je bil tadi ubit, je star kakih 25 let. Ko so mu slekli uniformo, so se prepričali, da je bilo perilo na njem vse umazano. Zopet novi atentati. V nedeljo zvečer je ustrelila neka ženska trikrat na generala Minna, ki je ostal pri ti priči mrtev. Zgodilo se je na železniaki postaji Luisino blizo Petrograda, ko se je hotel general odpeljati v Pe- trograd. V Varšavi je istega dne neki mlad človek U9trelil na generala Vonljarskega, ki ga je smrtno ranil. Domače in razne novice. Imenovan j a in premeščenja. — Državni pravdnik v Rovinju dr. Josip Zencovich di Stellamare pride za držav- nega pravdnika v Trst. Na njegovo mesto v Rovinj pride državni pravdnik v Gorici g. Stefan Vidulich, kateri je ob ti priliki pomaknjen v VI. činovni razred. Za državnega pravdnika v Gorici je imenovan državnega. pravdnika namestnik in titu- larni deželni sodni svetnik g. Andrej Jeglič. Njegovim naslednikom pa je postal Hodni pristav g. dr. Karol Snider. Za 8odnika v Kanalu je imenovan ta- mošnji sodni priatav g. Alojzij M*3era, za sodnika v Podcradu pa sodni pristav g. Jarij Gorazza. Za kaznilničnega zdrav- nika v Kopru pa je imenovan g. dr. Leandor Marotti. lmeuovftDJa, oziroma prcmesče- nja učiteljskcga osobja v goriškem ok raj u. — Nadučitelj Pavlin Leopold iz Ročinja v Sovodnje, nadučitelj Kunc Ivan iz Kala v Ročinj, nadučitelj Rustja Anton iz Gor. Tribuše-Krtovšče v Bate, učitelj Bitežnik Josip iz Bat v Loönik, učitelj Filipič Karol iz Kala k Murovcem, učitelj Kodrič Artur iz Podgore okrajnim učiteljem, učitelj Brie Josip iz Gabrja v Rihenberg, učitelj Tomažič Viljem iz Liga na Srednje-Kambrežko, učitelj Zajec Jos. iz Srednjega v Lig, učitelj Tnrek Franc iz Ajdovščine v Podgoro, nadučitelj Plesničar Pavel iz Marezig (htra) v Ri- henberg, učitelj Bänko Alojzij iz Sovo- denj v Gabrije, učiteljski kandidatje Korsič Vladimir v Lokve, dodeljen društva „Šolski Dora", Vrčon Mihael na Otlico, Toroä Pavel v Zapotok, Žaidarčič Rudolf v Dornberg, Nemic Peter v Lom, Reja Radolf v Lokavec, Podgornik Filip v Gor. Tribušo-Krtovšče, Lomšek Anton v Kai, Lavrenčič Alojzij v Čepovan, Šubic Al. v Ravne ; učiteljica Bajt Rozalija iz Dorn- berga v Solkan, Sedej Josipina iz Š9m- pasa v Vrtojbo, Lavrenčič Ljudmila iz Rihonberga v Ajdoväöino; učiteljicaFaj- gelj Gecilija naatopi svoje me3to v Sem- pasu, učiteljici Srobrnič Joželi se določi mesto pozneje. Mesto ačiteljice žen. roč. del v Batah, in okolici je dobila Breščak Marija. Organist in slovensko petje v župnijski cerkvi sv. Vida na Placuti. — Preteklo nedeljo, dne 26. avgusta spet ni bilo organista pri prvi sv. maši, ki se začne vsako nedeljo in praznik ob 5.V2 zjutraj. Ž9 večkrat smo se pritoževali in dali izraz svoji ogorčenosti tudi v listih. Ali misli g. organist se šaliti z nami ? ^Povemo ran tukaj javno, da mi ne dopustimo kaj takega. Ali naj vestno izpolnuje svojo dolžno3t, da se pusti plačati za službo, katere ne opravlja. Preč. g. župnik naj blagovoli takoj ukreniti potrebno, drugače bomo prisiljeni, da napravi preč. kn.-nadšk. ordinarijat temu enkrat za zmiraj konec. Pač čudni Ijudje! Eokrat pride en sam — reci en sam pevec — na kor in napravi kar more in zna, drugič pridejo vsi pevci, pa organista ni in tako naprej, samo o kaki točnosti in vestnoBti ni ne duha ne sluha. In to naj služi potem vernikom v spodbujo, to naj napeljuje verno ljudstvo h goreč- nosti do službe božje ? ! Nikdar ! Slovenskili dijakov je bilo mi- nnlo loto 3291, in sicer na gimnazijah 2656 na realkah pa 635. V blazuico so pripeljali v soboto 30 letnega Antona B emica od Sv. Lu- cije. Bremic je zblaznel na polju med delom. Nepoboljšljiv kolesar je neki čevljar Ivan Sever iz Rihenberga, sta- nujoč v Gorici. Ta kolesar se prav nič ne briga 2a dotične postavne predpise ter se vozi po mestu po noči in po dnevu kakor se ma zljubi. Tako se urn je zljubilo tudi v soboto zvečer naglo dirjati s kolesom po Stolnem trgu, ne da bi imel na kolesa svetilke. Zi to so ga pa možje postave ustavili in mu bodo ob svojem časa povedali, da se ne sine tako delati. Pa ne sarao Sever je tisti človek, ki dirja po noöi po mestu naglo in brez svetilke s kolesom, ampak so še drugi Ijudje, ki tudi dirjajo s kolesi in z motocikli po mestu, in sicer äe bolj naglo in tudi po bolj slabo raivitljenih ulicah, nego je Stolni trg, tako, da ni človek, ki nodi po teh ulicah res varen 8vojega življenja. Pa oko postave take ljudi ali ne vidi ali pa jih noče videti, in sicer najbrže zaradi tega ne, ker niso Čevljarji in p» posebno äe zaradi tega ne, ker niso Slovenci. Oznanilo. — I. Vpisovanje na c. kr. izobraževališču za učiteljice v Gorici bode dne 14. in 15. sept, od 8.—12. ure. V višje tečaje se novih gojenk ne sprejme. — Dne 17. sept, ob 8. uri začnejo spre- jemni in ponavljalni izpiti. II. Na c. kr. deäki in dekliški vadnici bode vpisovanie 15. septembra od 8.—12. ure. V viäje razrede se novih uöencev oz. učenk re sprejme. — Šolsko leto prične 17. sept, ob 8. uri s sveto mašo, a redni pouk 18. istega meseca ob 8. uri. — Ravna- teljstvo c. kr. izobraževališča za uöito- ljice. Gorica, dne 28. 8. 1906. Morilka svojoga lastnoga detetn. — Kakor smo svoječasno poročali, so našle ženjice, ki so žele pšenico v Vr- tojbi na njivi, zakopano truplo novoro- jenčka. Te dni pa so orožniki prijeli na Grahovem neko Terezijo Sorli, ki je na sumu, da je mati novorojenčka, katerega bi bila sama^zadavila. Terezija Sorli, ki je slažila v Čsdadu, je priäla pred tremi meseci v Gorico in je tu dlje časa sta- novala z neko svojo prijateljico. Potem pa se je podala v Trst in iz Trsta do- mov na Grahovo. Pripeljali so jo v go- riške zapore. Izvozni sadni trg v Gorici. — Na izvoznem sadnem trgu v Gorici so prodali v soboto 80 q jabolk po 20 K q; 60 q hrušk po 18 Kq; 50 q breskev p.. 48 K q 500 q češpelj po 12 K q; 120 q grozdja po 34 K q; 8X) q fig po 24 K q; 5 q orehov po 40 K q; 400 q krompirja po 5 K 51 v; 80 q poinidorov po 5 K q. Unior in samomor. — Iz Bovca nam piäejo: Franc Baher, vpokojeni c. kr. orožnik, je ubil danes, dne 25. avg. okoli poldne svojo lastno mater, kateri je, kakor govorijo, že več časa stregel po življenju. Vzrok tema hudo- delstvu je pripisovati njegovi pijanosti in skrajno nemoralnemu življenju. Ko je izvršil amor na svoji materi, si je pre- rezal vrat in na tak način končal svoje pregrešno življenje. Kakoršno življenje, takšna smrt! Vabilo k veselici, katero priredi pevsko-tambaraško društvo „Soöa" pri Sv. Luciji dne 2. septembra 1906 točno ob 5. uri pop. Na vrtu g. Petra Munih (ob državni cesti proti postaji.) Vspored 1. Laharnar; „Mi vstajamo!", moški zbor. 2. Pesem in sree, govor. 3. I. D. Ilruza: „Venöek hrv. nar. pesmi", tam- buranje. 4. I. Aljaž: „Na bregu", moški zbor. 5. S. Gregorčič : Naš narodni dorn, deklamacija. 6. Fr. S. Vilhar : „Mornar", bariton solo s spremlj. glasovirja. 7. J. Stritar : „Zsna — možw, dramatiČni prizor. 8. A. Sichs : „Veßer na morju", moäki zbor. 9. Notranjski : „Adat", barka v jednem dejanju. 10. „Vprašaš čmu da sem Slovenka?", četverojpev s petjem in spremlj. klavirja. 11. %*: „Marziljeze naših dedov", tambaranje. — Po kon- čanem vsporeda prosta zabava s šaljivo pošto. Vtopnina: sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 70 v, stojišča 40 v. Društvenikom stojišča prosta. PreplaČila se h/aležno sprejemajo. Na veseličnem prostoru bo preskrbljeno z mrzlimi jedili in piiačo, čegar skupiček bode v korist društva. V alučaju slabega vremena vrši se vese- lica teden dnij pozneje. — K obilni ade- ležbi vabi — 0 d b o r. Xov želczni most čez Sdčo na- pravijo mad G)rico in Pavmo na mestu dosedanjega lesenega mostu. Jfa^ Solkau in kranjske Jesenice. — Neki romar, ki je obiskal ob priliki ßvojega romanja na sv. Giro tadi Solkan, opisuje v „S'ovenca" razliko narodne probuje in zavesti v našem Solkanu in v kranjskih Jesenicah tako-le : V Solkanu pri Gorici nam je bilo všeč, ker so ljudje tako prijazui, in ker tako bliza „laike" Gorice kažejo odločno (Daljc na etrti Htrani.) KR0JAŠKA ZADRUGA Gorica, Gosposka ulica štev. 7. priporoca svojo bogato zalogo: BiimbcrSko, belgijsko in slezijsko platno, namizni prti in ser- victe, brisalke, žepne rute, cvilh, žinia in volna v dlaki za madrace, odeje, koce, sivanc kuverto, Blago izvrstno. perje za postelje, preproge, zavesc itd. itd. Postrežba strogo poštena!! Cene prav nizke. ¦loven^ko narodni ziukhj. Napisi so pov- ¦ i (i slover.ski in sicer sanioalovenski. Kar sr»m nas je hiir> Jesfnr^Hnov. Pri [ »ms pe toliko vpije o narodno^t!, pa ho ; "upisi skcro do zadnj»'vga vsi dv^j^zirni, i •k ven^ko-nemški. Mordu j*» pet anmoslo- i erisfeih napisoF na J-^en c«h in na : Savi hknpaj. Nnjvočji nan dnjaki sp re •*'hmujrj>> nem.-ikih napisov r»a svoj'h <>>!-ah! Hhvtk) sfdsj po otv ritvi nov« , /.Hezniee hi rnorah Jesen'cani S« bolj : {„'Ifdfcti na to, d« Jennie*' veakemu po- | *nž«'jo sluven?ko lie». i Ra/pis službc otro&kc vrtirrice. i — Na otroäkfin vrlcu „Dužl^ sv. C rla j ii Metoda v Ljubljana" v Rojarui h<< raz- J I if-oje ^lužba otroško vrtnarice. Plača - /naša lHmh GOO kror. S'nzbo bod« nt- ; lopiti 15. M'ptenibr« 1906. Brezkol^ko- ; vdQp prorinje n«j s<* vpos-ljejo najdalje ; ¦ <' o 12. peptembra 1906 pnd na- j ¦nvoni : ,. Vodstvo družbe sv. C rila in ! Metoda v L^ubljani." I Novi pnzii^ki pro&t. — Dekan : v Bnzetn prpč. g. Anton Kalac, je ime- ; ovan za pn bta v Pazinu. Novoimenovani j : rošt ]d rojon v Pazinu t. j. na pazin- j -kem polju. Njegovi domačini pozdrav- i.ujo to jnenovbnje gotovo z velikim 1 pseljjenn. Odličnunu hrvatskema rodo- ijiibu in pesniku častitamo tudi iui na ' iijegovem imenovanjo. f SlüvirDŠt\o , Ljubljana" \ nredi v Zi'grebu i-oncf-rt nu komt islrske družbe sv. Ci- i :la in Metoda. > Razpisane u^iteljsk« sluibe /a •4ov. Jjudbke sole v tržaski okoiic. — Na Ijudski soli s sioven«kim učnitn fzikom na VrdelijU pri Trf-tu je ra2pi- ano nje^to učitfl..a-voditclj». Ob jednem ¦espopolni mes-to üciteljK-vcditelja na oni | lovtnski ljudski šoli, ki bi ostalo iz- I raznjeno, vsled premestitve učitelja- 1 oditelja na solo nu Vrdelj. Istodobno >e razpisoje za jednake sole tudi mesto nčitelja druge vretc. Plača znača na k'to 1800 K, plača očitelja druge vrhte znaša I 14C0 K. Poleg tega pritičeio dotičnemu nd'itelju tudi petletnice po 200 K, katerih .-» seat, potem funkcijhka doklada, zna- -ajoča na If to od 80 do 240 K in ki se dmpri po žtevilu šolskih razredov. Sta- . o^anje vdobi učitelj tudi, in ako bi ega nt» dr-bil, dobi pa odškodnino letnih :!C0 do 500 K, ki He vžteva tudi v po- i ojnino. Prošnje se imsjo predložiti iržaškemu mnnicipijn do 10. sept. t. J. Kmct napjidel nvtoinobil vo- jaške^a povcljnika. — Poveljnika dn- • ajskih domobrancev fml. Verzbaka je iri Mistelbachn, ko se je voiil na vo- aško vajo z avtcmobilom, napadel neki krono nagrrade izpladava vs«kemii, k-'-.r ~><* | 100 kron blaga. PnoBiva aahtevati listkel Fcsor! Eno krono nagrade ' * Poaor! Eno krono nagrade Franc Podberšie avtorizovaa kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška cesta štev. 17. priporoča slavnemu občinslvu za bližajoči se praznik vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo nagrobnih spomenikov bodisi priprostih, a!i finihiz kraš^ega kamna najboljše vrste za 15 K in vise. V zalogi ima razne kamenite plošče, žlebe, umivalnike za kuhinje, itd. itd. Sprejema in izvršuje vsakovrstna v kamnoseško stroke) spadajoča dela po prav zmernili cenah. lu. Schindler XJ« pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelstvo. iMIine za sadjo in «roztljc, sliskalniee za siuijo in prozdje, škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za seno, rnlatilnico, vitle, trijorje, čistilnice za žito, lusčilnice za koruzo,slanioroznice, stroj za rozanjo rope, mline za golanje, kotle za kuhanjo k'aje, sosalke za vodnjake in gnojnice, vodovnde, želozne cevi, svintfeno cevi. ooooooooooooo ' 0d sedaj po zopet zdatno znižanih cenah. Kavno tako vse pripmve za klotarstvo: medenc pipe, sosalko za vino, iruinijeve in konopljenc cevi, guniijeve ploče, slroj za točenje piva, škri- nje za led', stroje za sladosled, jinprave za izde- lovanje sodovke in penečih vin, mline zadišavo, kavo itd. ; stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na dro^r, sleberske tehtnice, naniizne tehtnice, decimalne tehtnice; železno poliištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseli seslay, orodja in stroje vsake vrste za ključav- ničarje, kovaöe kleparje, scdlarjc, pleskarje itd. Vse^ z vi*cl«>tnim jamstvom, po naju^odiiejih placiliiih po^ojih, kakor tudi ua obroke. ^ (euiki x več kot 500 slikami brczplačno. " Prekupci in agentje se vsak fas sprejmejo. Dopisuje He tudi v sloveuskem jeziku. Ivan Schindler Dunaj III.11 Erdberggasse 12. Jako izdatno sredstvo proti " AATTTVI ft - 1F7TY111 1T1 ^'TirTftHlll Y\ A 11 (\ 1 ^ /T\n-"ll7l\ .. t! V IllcJL tlZlll U HI 111 Mil JU Ulllll (JUullvl/ v v I M / je liker GOD1NA, katerega napravljata v Trstn lekarnarja Rafael Godina, lekarna „A!la Madona della Salutte" pri Sv. Jakopa, in Josip Godina, l^karna „All' Igea" f nlici Fornelo St. 4. — Stekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom pošte se ne pošilja manj kakor 4 atekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako ae dopošlje naprej 7 K, nakar se stekleničice dopošljejo franko in so v tem znesku zapopadeni vsi pošiljatveni stroški. Dobiva se v vBeh lekarnah. \