anjskegabloka
% DRUŠTVO UPOKOJENCEV
SV. ANDRAŽL VITOMARCI
12. igre brez meja - Müže 2015
Ekipe in sodniki
2. igra - motaj, motaj.
Zapisnikarska tabla
1. igra
3. igra - vodja županja ni dopuščala predaje
4. igra - igra večih iger, kjer so tekmovalci pokazali vse svoje spretnosti
5. igra - prinesi nam čim več vode, v majici seveda
Hvala vam gledalci in tekmovalci. Vidimo se spet naslednje leto.
Novice občine Sv. Andraž
Foto: Veronika Mikolič
2
uredništvo
Uvodnik
Lepo škrlatno je drevo, ko hladen veter veje. v vseh barvah zažari jesen, a sivo je nebo.
Jesen je tu. Čas, ko smo še vedno lahko veliko zunaj. Za prave avan-turiste nobena kolesarska ali pohod-niška pot ni predaleč in za šolarje na
šolskem izletu noben veter ni premrzel. Tudi za otroke v vrtcu so urice v naravi lahko polne igre, smeha in raziskovanja.
Nekateri so že pri koncu s pospravljanjem pridelkov in dnevi so se v tem času skrajšali za dobro uro in pol, kar v sebi skriva starejši izraz za mesec
september- kimavec.
Naj bo vaša jesen topla in polna prijetnih aktivnosti.
Nina Druzovič, uredniški odbor
Novice št. 54 bodo praviloma izšle 22. decembra 2015. Rok za oddajo prispevkov (člankov, fotografij...) je najkasneje do vključno 6. decembra 2015. Prispevke posredujte na elektronski naslov: novice@sv-andraz.si ali na prenosljivem mediju občinski upravi.
Obveščamo vas, da smo spremenili elektronski poštni naslov, kar pomeni da nam odslej članke in fotografije pošiljajte na elektronski naslov:
novice@sv-andraz.si
Uredniški odbor
NAPOVEDNIK DOGODKOV
V	nadaljevanju je napovednik dogodkov s prireditvami, ki so jih posredovali predstavniki društev.
Oktober:
-	10. 10. 2015 - Večer pečenegea kostanja in mošta, Turistično društvo Vitomarci, PGD Vitomarci, Društvo mladih Vitomarci in Vinogradniško - sadjarsko društvo Vitomarci;
-	16. 10. 2015 - predstavitev poklicev: gasilec, reševalec, policist, vojak in predstavitev civilne zaščite pri POŠ Vitomarci, PGD Vitomarci;
-	17. 10. 2015 - prikazna vaja usposobljenosti članstva in zmogljivosti gasilske tehnike ter opreme, PGD Vitomarci;
-	17. 10. 2015 romanje in izlet v Mariazell v Avstrijo, Društvo upokojencev Vitomarci;
-	18. 10.2015 - dan odprtih vrat z razstavo starih gasilskih fotografij in opreme ter pregled gasilnih aparatov, PGD
Vitomarci;
-	ogled muzeja Hrgova Hiša, vsak dan po dogovoru s predsednikom Društva upokojencev Vitomarci.
V	okviru projekta »Ljubezen na vasi« KUD Vitomarci:
-	dve kreativni delavnici za otroke;
-	predstava za otroke Žabji kralj;
-	nočni pohod z lučkami;
-	razstava v Večnamenski dvorani v sodelovanju z drugimi društvi;
-	ogled muzejske zbirke Feliksa Rajha v zdaj Rajhovi, včasih Tušakovi vili in tam tudi izvedli krajši kulturni program;
-	zaključek z osrednjo kulturno prireditvijo v domači dvorani.
November:
-	dve kreativni delavnici za otroke s praznično tematiko (Božič, Novo leto), KUD Vitomarci;
-	Martinova strokovna ekskurzija v Lendavske gorice, ogled stolpa Vinarium, Vinogradniško-sadjarsko društvo Vitomarci;
-	delavnica Pokušnja vin in jedi s predstavitvijo Somme-lierja (vinski svetovalec), Vinogradniško-sadjarsko društvo Vitomarci;
V sklopu občinskega praznika:
-	Večer skečev, KUD Vitomarci;
-	osrednja kulturna prireditev ob 120. obletnici ljubiteljskega igranja v Vitomarcih, KUD Vitomarci;
-	21. 11. 2015 - srečanje ljudskih pevcev in godcev »Pesem
na vasi«, Društvo gospodinj Vitomarci;
-	razstava slik in zanimivosti iz zgodovine kraja, Društvo upokojencev Vitomarci;
-	postavitev piramide sadja, Vinogradniško-sadjarsko društvo Vitomarci.
-	28. 11. 2015 - osrednja slavnostna prireditev ob 17. občinskem prazniku Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah
-	29. 11. 2015 - farno žegnanje
December:
-	delavnica, pokušnja in kemična analiza mladih vin, Vino-gradniško-sadjarsko društvo Vitomarci;
-	božično novoletni pohod (Novinci), Vinogradniško-sadjar-sko društvo Vitomarci;
-	prednovoletni izlet, Društvo gospodinj Vitomarci;
-	20. 12. 2015 - Božično-novoletni koncert, Skupina Avis (KUD Vitomarci);
-	predstava za otroke v predprazničem času ob pričakovanju Božička in/ali Dedka Mraza, KUD Vitomarci.
O točnih terminih bomo občane obveščali z obvestili za gospodinjstva po pošti.
Kolofon
Uredništvo si pridržuje pravico do spremembe naslovov in krajšanja člankov. Za morebitne napake se opravičujemo.
Izdajatelj: Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah; Članke pregledala: Mateja Toš; Za izdajo odgovorna; Darja Vudler; Odgovorni urednik:
Kristijan Majer; Uredniški odbor: Mateja Toš, Nina Druzovič, Nina Žvarc in Špela Pučko; Računalniška obdelava: Kristijan Majer; Naklada: 400 izvodov; Tisk: Grafična forma Hutter.
Glasilo Novice občine Sv. Andraž v Slov. goricah je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 376.
oktober 2015 3
županja
Spoštovane občanke, spoštovani občani
Za nami je pestro poletje ter številni dogodki in prireditve. Šolsko leto se še ni dobro začelo in že smo zakorakali v jesen.
Občinska uprava sprejet proračun in načrte razvojnih programov uresničuje kot smo to predvideli v proračunu za tekoče leto. V nadaljevanju boste lahko v posameznih prispevkih prebrali več o investicijah, ki se in se bodo izvajale v jesenskem času. V letošnjem letu smo žal od države za ta namen prejeli le 14.383,00 eur sredstev, zato upamo, da nam bodo za leto 2016 namenili znesek, ki bo vreden imena "investicijska sredstva". Že lep čas z državo potekajo tudi pogajanja za povprečnino za leto 2016,
Obisk v Šentilju
Na povabilo župana, g. Štefana Žvaba je županja obiskala Občino Šentilj. Beseda je tekla o medsebojnem sodelovanju, morebitnih skupnih projektih ter povezovanju tako med občinama kot tudi v širšem območju Slovenskih goric.
Občinska uprava
zaenkrat do dogovora še ni prišlo, saj država ponovno občinam ponuja premalo denarja. Dolgoročno takšna nižanja sredstev občinam ne bodo prinesla nič dobrega, zato je pomembno vztrajati pri stališču občin in zahtevati kar nam pripada.
Sicer pa kljub temu, da sredstev ni veliko, korak za korakom uresničujemo predvolilni program in kot je že nekdo nekdaj rekel, kdor želi-to vidi.
Zaradi večje promocije Slovenskih goric se je občina vključila v lokalno akcijsko skupino Las Ovtar Slovenskih goric. Naša občina tako vsebinsko kot geografsko sodi v območje Slovenskih goric, Las Ovtar Slovenskih goric, pa kot pove že njegovo ime, vzpodbuja prav programe in promocijo na območju Slovenskih goric, zato sem prepričana, da je bila odločitev za priključitev pravilna.
Za konec sporočam še eno pozitivno novico, in sicer je bilo 27.9. 2015 na svetovni dan turizma ponovno ustanovljeno Turistično društvo Vitomarci, katerega ustanovna članica sem tudi sama. V društvu imamo velike načrte za razvoj turizma, zato vabimo vse ljubitelje turizma, športa in kulture, da se nam pridružijo.
Ker bodo naslednje novice izšle šele v mesecu decembru, vas že sedaj vabim, da se udeležite občinskega praznika in prireditev, ki bodo potekale v sklopu le tega. Prijetno branje.
Darja Vudler, županja
gotovo bo iz srečanja nastal kakšen skupen projekt in vsaj eno pobratenje z avstrijsko občino, s katero bomo lahko dolgoročno sodelovali.
Darja Vudler, županja
Z avstrijskimi županjami
Županja Darja Vudler, župan občine Šentilj Štefan Žvab, direktorica občinske uprave Bogdana Pribevski
Srečanje z Avstrijskimi županjami
Z namenom povezovanja s sosednjimi državami in izvajanja skupnih projektov, sem se na povabilo Avstrijskega združenja občin v mesecu avgustu udeležila tradicionalnega srečanja avstrijskih županij, ki je letos potekalo v Bernsteinu v Burgenlandu.
Na srečanju sem predstavila našo občino in način ureditve lokalne samouprave pri nas. Avstrijska ureditev lokalne samouprave se namreč razlikuje od Slovenske. V Avstriji imajo v skladu z zvezno ustavo pomembno pristojnost pravnega urejanja področja lokalne samouprave zvezne dežele - če pre-
nesemo v naše okolje, so to pokrajine, ki pri nas še niso ustanovljene. Če želimo spoznati ureditev lokalne samouprave v Avstriji moramo poznati predpise posamezne dežele, ki se razlikujejo od dežele do dežele. V nekaterih občinah imajo župani in občinski sveti npr. 6 letni mandat v nekaterih 5 letni ipd.
Na izletu na katerega so nas popeljali sem si ogledala veliko primerov dobrih praks na področju gospodarstva in turizma. Spoznala sem 30 avstrijskih županj s katerimi smo si izmenjale izkušnje in dobre prakse na področju delovanja občin in za-
1490	Novice občine Sv. Andraž
županja
Dan Štajerske
Županja se je na povabilo okrajnega glavarja g. dr. Alexandra Majcena in regije Slovenske Gorice v
Dr. Alexander Majcan v nagovoru
sodelovanju s Štajerskimi Thermen -in Vulkanland ter 53. mednarodnim kmetijskim-živilskim sejmom AGRA, v sredo 26. avgusta 2015 udeležila 47. dneva Štajerske. V sklopu tega dneva je potekala tudi 22. kolesarska krožna vožnja, ki se pričela ob 9. uri na starem mejnem prehodu Šentilj - Spielfield z zaključkom ob 15. uri, ko so pripravili še sprejem gospoda deželnega glavarja Hermanna Schutzhoferja ter njegovega namestnika g. mag. Michaela Schickhoferja v Gornji Radgoni.
Občinska uprava
Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurski sejem, županja Darja Vudler, Dr. Alexander Majcan, okrajni glavar jugovzhodne Štajerske
občinski svet in odbori
Seji občinskega sveta
Od petka 4.9 do torka 8.9.2015 do 12. ure je potekala 2. dopisna seja Občinskega sveta Občine Sv. Andraž v Slov. goricah, na kateri je bil sprejet sklep o izstopu iz Lokalne akcijske skupine »Bogatsvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah« in vključitvi v Lokalno akcijsko skupino LAS Ovtar Slovenskih goric.
17. septembra pa je potekala 8. redna seja Občinskega sveta Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Občinskemu svetu sta bili najprej podani predstavitev Lokalne akcijske skupine »LAS OvtAr Slovenske gorice« in predstavitev idejnega projekta Poslovno-stanovanjskega centra Vitomarci. V nadaljevanju so bile sprejete spremembe Pravilnika o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah - po skrajšanem postopku.
Sledila je predstavitev Polletnega poročila o izvrševanju proračuna Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah od 1.1.2015 do 30.6. 2015, ki je bilo svetnikom poslano 30. julija. V nadaljevanju so svetniki prvič obravnavali Osnutek Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Sprejet je bil predlog Sistemizacije delovnih mest za vrtec Vitomarci, kjer se je razvila razprava glede vključevanja otrok iz občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah v druge vrtce in glede delovnega mesta »perica«. Občinski svet je soglašal s Sistemizacijo delovnih mest za vrtec Vitomarci za šolsko leto 2015/2016 v vsebini kot je predlagana, prav tako je Občinski svet soglašal z odbitkom za neporabljena živila v vrtcu Vitomarci v višini 1,48 Eur in s povečanjem normativa za 2 otroka v vrtcu Vitomarci v šolskem letu 2015/2016.
V nadaljevanju so bili sprejeti Sklepi o potrditvi Dokumenta identifikacije investicijskega projekta, za naslednje investicije: Vodovodni cevovod v naselju Vitomarci, Modernizacija JP561-031 in JP561-032 in Modernizacija
LC203-390 Bezovjak - Župetinci - Novinci. Nato je bil sprejet tudi Odlok o priznanjih Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. V točki Pobude in vprašanja svetnikov je bil podan predlog za namestitev kamere in nadstreška nad bankomatom. Podano je bilo vprašanje glede ureditve avtobusnih prevozov, ki ostanejo do konca koledarskega leta nespremenjeni. Za nadaljnje obdobje pa bo objavljen nov razpis.
Podan pa je bil tudi predlog glede potrebe po nabavi zamrzovalnika za šolsko kuhinjo.
V	točki Tekoče zadeve so bili bil sprejeti Predlog Aneksa št. 1 k pogodbi za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Predlog Sklepa o registraciji dejavnosti - Pogodbena pošta Vitomarci in predlog Sklepa o ureditvi najemnega razmerja s Kmetijsko zadrugo Ptuj - PE Vitomarci.
V	točki Razno pa je županja podala še pojasnila glede sredstev, ki jih je občina pridobila iz Eko sklada za obnovo bloka in glede del, ki bodo izvedena v okviru obnove. Hkrati pa je županja svetnike in vse ostale prisotne povabila na prireditev »Ljubezen na vasi«, ki je potekala 18.9.2015 v organizaciji občinskih društev.
Na koncu je županja postavila še vprašanje glede mnenja na temo Osnovne šole Ljudevita Pivka, kjer so svetniki predlagali, da se to vprašanje prenese na naslednjo sejo občinskega sveta.
Petra Breznik
T0NDACH
Oktober 2015 5
občinska uprava
-p- VI >	I v •	•	• v	I	• • I •	I
Tožbi zoper občine in inšpekcijski nadzor
Kot smo poročali v eni izmed prejšnjih Novic, je županja po nastopu funkcije naročila revizijo poslovanja za leto 2014 ter presojo primopredajnega zapisnika. Po ugotovitvah revizije in dodatnih poizvedbah je županja izvedla reorganizacijo občinske uprave. Cilj reorganizacije je bil vzpostaviti zakonito pravilen akt o sistemizaciji delovnih mest, odpraviti napake, ki so bile ugotovljene v revizijskem postopku, ustrezneje določiti delovne naloge med posamezna delovna mesta in ukiniti strokovno-teh-nična delovna mesta, na katerih so se opravljala tipična opravila, značilna za uradniška delovna mesta. Na podlagi navedenega, je županja dvema javnima uslužbenkama izdala sklepe o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj sta zasedali strokovno-tehnična delovna mesta, na katerih sta opravljali dela, ki so predvidena za uradniška delovna mesta.
Odpuščeni javni uslužbenki sta se v zvezi z odpovedjo pritožili na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, kjer sta bili njuni pritožbi zavrnjeni. Nato sta vložili tožbo na delovno sodišče. V začetku septembra smo na poravnalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo, zaradi spremembe tožbenega zahtevka, z eno od nekdanjih zaposlenih po pogajanjih sklenili sodno poravnavo za plačilo stroškov v skladu z odvetniško tarifo in prijavo v zavarovanje za čas prekinitve delovnega razmerja, nismo pa izplačali nobene odškodnine, ki je bila zahtevana v višini 15.000 eur. Za poravnavo smo se odločili v izogib nadaljnjim stroškom, saj občina ne glede na rezultat sodbe nosi svoje stroške. Rezultat tožbe druge bivše javne uslužbenke pa je sodba v prid občine, kar pomeni, da je delovno sodišče potrdilo, da so bili vsi postopki občine pri izvedbi reorganizacije pravilni.
V mesecu maju je Inšpektorat za javni sektor v Občini Sveti Andraž v Slov. goricah opravil inšpekcijski nadzor na podlagi določil Zakona o sistemu plač v javnem sektorju na več področjih. Inšpektor je ugotovil, da sta bili delovni
Obnova stanovanjskega bloka
mesti javnih uslužbenk leta 2008 nepravilno prevedeni ( v višji plačni razred), posledično je bila nepravilno določena razlika med primerljivima plačama, ugotovil pa je tudi, da sta bili javni uslužbenki ob premestitvi nepravilno uvrščeni za en plačni razred višje od plačnega razreda delovnega mesta, na katerega sta bili premeščeni. To pomeni, da sta javni uslužbenki v tem času prejeli preveč izplačane plače v bruto znesku 7.118,71 EUR. Županji je inšpektor odredil, da mora omenjene nezakonitosti odpraviti v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju.
Glede delovnega mesta tretje javne uslužbenke, gre za nekdanje delovno mesto županje Darje Vudler, pa je inšpektor ugotovil, da je bila leta 2008 prevedba prav tako nepravilno določena, vendar v nižji plačni razred. Zaradi zastaranja zadeve, saj je preteklo več kot 5 let, inšpektor ni odredil ukrepov, sicer bi ji morala občina premalo izplačane plače izplačati. Pri plači direktorja občinske uprave, izbiri novega direktorja občinske uprave ter objavi novega prostega delovnega mesta Svetovalec za družbene dejavnosti, inšpektor ni ugotovil nepravilnosti, direktor in izbrana kandidatka za svetovalca pa sta izpolnjevala natečajne pogoje za zasedbo delovnega mesta.
Glede očitkov iz zadnje seje, svetnice Anite Vršič, v zvezi z odvetniškimi stroški v zadevi tožb bivših javnih uslužbenk bi želeli pojasniti, da so županja in občinska uprava dolžni delovati zakonito. V proračunu je na postavki odvetniške storitve do 28.9.2015 zajetih 3.111,00 eur odvetniških storitev nekdanjega pogodbenega odvetnika, ki mu je bilo od leta 2003 do leta 2015 od Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah na podlagi pogodbe izplačanih 56.470,84 EUR (vir: supervizor). Omenjeno pogodbo je občina že odpovedala. Na postavki je zajetih še 1.439,38 EUR stroškov cenitev in notarskih stroškov zaradi nakupa in prodaj zemljišč, za odvetniško zastopanje v omenjenih tožbah bivših javnih uslužbenk pa 1.056,00 EUR stroškov.
Občinska uprava
V prvih dneh meseca junija smo se kot pooblaščenec etažnih lastnikov/ solastnikov prijavili na Javni poziv 30SUPB-OB15 - Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večsta-novanjskih stavb.
Na podlagi odločbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude, se bo na podlagi zahtevka ob dokončanju del pridobilo do 13.279,00 EUR nepovratnih finančnih spodbud upravičenih oseb etažnih lastnikov/solastnikov.
Rok za zaključek naložbe je 12 mesecev od dokončne odločbe. Terminski plan zajema obnovo celotne strehe in oken v letu 2015, v začetku leta 2016 pa bomo obnovili še fasado. Občina bo ob sprejemanju proračuna za leto 2016 v program razpolaganja z nepremičnim premoženjem predlagala prodajo zadnjega, tretjega stanovanja, ki se bo prodalo po končani obnovi.
Stanovanjski blok je sicer bil zgrajen leta 1956 in čisto po naključju bo na 60. obletnico izgradnje blok tudi v celoti obnovljen.
Občinska uprava
Blok čaka na obnovo
6 Novice občine Sv. Andraž
občinska uprava
Modernizacija cest
Projekt modernizacija cest JP561-031 IN JP561-032
Investicija je namenjena modernizaciji javnih poti v naselju Vitomarci. Za to predmetno investicijo so zagotovljena sredstva v proračunu Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah v višini 59.439,00€. Na podlagi 23. čl. ZFO imamo na razpolago 14.383,00€ ali dobrih 24 % sredstev. Razlika so lastna sredstva občine. Za omenjeno cesto je bilo izvedeno javno naročilo, izbran je bil najugodnejši ponudnik, Asfalti Ptuj, ki je ponudil najnižjo ponudbeno ceno 52.316,40€. Dela se bodo pričela v začetku oktobra in bodo končana do konca oktobra 2015. V okviru investicije bo izvedena širitev vozišča iz 2,6m na 3m + 2x0,5m bankine. Obstoječi asfalt bo odstranjen oziroma zdrobljen in vgrajen v spodnji ustroj. Izvedel se bo dodatni navoz gramoza za razširitev in utrditev, ter izvedba nove asfaltne plasti v debelini 6 cm. Očistili se bodo obcestni jarki, zamenjani bodo uničeni propusti, uredile se bodo bankine.
Županja Darja Vudler in direktor
podjetja Asfalti Ptuj d.o.o., Boštjan Dokl Menih po podpisu pogodbe
Vodovodni cevovod v naselju Vitomarci
Predmet projekta je novogradnja sekundarnega vodovodnega omrežja z izgradnjo vodovodnih cevi v dolžini 303,37 m, vključno z navezavo obstoječih hišnih priključkov, ki oskrbuje s pitno vodo gospodinjstva znotraj naselja Vitomarci. V sklopu tega projekta bo izvedena tudi rekonstrukcija vozišča širine 3 m. Za omenjeno investicijo je izdelana projektna dokumentacija in čakamo na pridobitev GD. Dela bodo predvidoma končana v letošnjem letu. V proračunu je za ta projekt planiranih 34.500 €, končna vrednost pa bo znana ko bo izbran izvajalec del.
Modernizacija cest LC203-390 ceste Brezovjak-Župetinci- Novinci
Navedena cesta je skupne dolžine 1.090 m. Od tega je v Občini Cerkven-jak cca 260 m, ki je v makedamskem stanju. V okviru vzdrževalnih del je bilo izvedeno čiščenje in izkop obcestnih jarkov, posneta je bila zemljina robov cest, urejeni so bili deli nabrežin in odstranjeno vejevje, ki je oviralo normalen promet. V proračunu za leto 2105 so planirana sredstva v višini 90.652 € za modernizacijo navedene ceste, vendar so sredstva vezana na določene prihodke (opomniti moramo, da se je Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah leta 2009 s pogodbo z občino Cerkvenjak zavezala, da bo do leta 2011 izvedla modernizacijo navedenega odseka). Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah je v postopku priprave javnega naročila in izbora izvajalca del. V letošnjem letu predvidevamo urediti vse potrebne propuste in spodnji ustroj v obsegu cca 80%.
Izvedba zaključka spodnjega ustroja in izvedba asfaltne prevleke pa bo končana v letu 2016, takoj ko bodo vremenske razmere primerne za izvedbo del.
Vzdrževalna dela na LC in JP
V	okviru vzdrževalnih del na občinskih cestah v občini smo izvedli najnujnejša čiščenja obcestnih jarkov in odvodnih jarkov, posneli bankine.
V	najslabšem stanju je bila javna pot 561-071, ki povezuje naselji Rjavci in Hvaletinci (makedam). Na tej cesti so zamenjani propusti, urejeni so odvodnjavanje in nabrežine, ter poravnano vozišče. V okviru zmožnosti občinskega proračuna se bo izvedlo še gramoziranje. Z gasilskim društvom Vitomarci smo dogovorjeni, da se bodo z visokim tlakom očistili zamašeni propusti, tako da pred zimo zagotovimo čim boljšo odvod-njo meteornih vod.
Izvedena je bila tudi košnja ob občinskih cestah (2 x). Druga košnja konec meseca avgusta se je izvajala na glavnih cestah in nujno potrebnih odsekih ostalih poti.
Košnja ob cestah
Miran Čeh, direktor občinske uprave
Poziv k oddaji pobud za spremembe in dopolnitve prostorskega načrta
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah je na 6. redni seji, 14.5.2015 sprejela Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, ki je pričel veljati 21.5.2015. Ker številne pobude občanov niso bile sprejete, prejeli pa smo že številne nove, sporočamo vsem zainteresiranim, da je možno podati pobude za spremembo namenske rabe zemljišč, spremem-
bo prostorskih izvedbenih pogojev ali druge spremembe občinskega prostorskega načrta do vključno 31.12.2015. Pobude, ki bodo prispele po navedenem roku (prepozno), v tem postopku sprememb in dopolnitev OPN ne bodo obravnavane. Že podane pobude se bodo obravnavale v tem postopku, zato ponovnih vlog ni potrebno podati. Namensko rabo zemljišč je mogoče
pogledati na: http://www.geoprostor. net/PisoPortal/ (Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah). Na podlagi prvega odstavka 47. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 -ZVO-1B, 108/09 - ZPNačrt-A, 80/10
-	ZUPUDPP, 43/01 - ZKZ-C, 57/12
-	ZPNačrt-B, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 - ZPNačrt-C) občina pripravi osnutek sprememb in dopolnitev
Oktober 2015 7
občinska uprava
OPN na podlagi:
•	prikaza stanja prostora,
•	splošnih in posebnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora,
•	smernic lokalnih nosilcev urejanja prostora,
•	usmeritev iz državnega strateškega prostorskega načrta,
•	strateškega dela OPN,
•	lastnih razvojnih potreb in
•	izraženih razvojnih potreb drugih oseb.
Razvojne potrebe morajo biti ustrezno obrazložene, utemeljene in dokumentirane.
Pobuda mora biti podana na obrazcu »Pobuda za pripravo OPN Sveti Andraž v Slovenskih goricah z navodilom za izpolnjevanje«, ki je dosegljiv na spletni strani Občine, Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju in v sprejemni pisarni občine. Zainteresirani se lahko osebno oglasijo na občini ob sredah v času uradnih ur za pomoč pri izpolnjevanju obrazcev.
Pobude je mogoče prav tako podati na Skupni občinski upravi Občin v Sp. Podravju.
Občina bo pobude pregledala, analizirala in do njih zavzela stališča.
Ob tem bo upoštevala vso veljavno zakonodajo s področja urejanja prostora ter strateške usmeritve razvojnih programov in OPN. Vlagatelje pobud bo Občina pisno obvestila o zavzetem stališču in možnostih umestitve pobude v pripravo osnutka sprememb in dopolnitev OPN. Hkrati bi želeli ponovno povabiti vse lastnike nezazidanih stavbnih zemljišč, ki imajo interes po prodaji zemljišč, da nam to sporočijo na Občino, saj se prav na nas obrača veliko ljudi, s povpraševanjem po nakupu parcel.
Občinska uprava
Idejna zasnova poslovnega centra
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah je v skladu z letnim načrtom pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem kupila dve parceli v neposredni bližini občine. Eno parcelo v znesku 9.961,50 EUR in drugo v znesku 23.948,00 EUR. Skupna površina parcel znaša 2.203 m2.
Idejna zasnova zgradbe iz različnih strani
Občina je pripravila idejno zasnovo za Poslovni center Vitomarci, ki bi se gradil na omenjenih parcelah. Idejno zasnovo smo obravnavali na Odboru za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, na redni seji občinskega sveta in na zborih občanov. Do konca meseca septembra smo idejno zasnovo pustili v javni razpravi in počakali na morebitna javna mnenja in predloge. Na naslednji seji občinskega sveta bomo predlagali občinskemu svetu v potrditev Dokument identifikacije investicijskega projekta za zdravstveno ambulanto in objavili javni razpis za izbiro investitorja.
Ocenjujemo, da bi se objekt, glede na terminski plan, lahko pričel graditi v roku 6 mesecev po izbiri investitorja.
Občina si bo v projektu prizadevala pridobiti trgovino in zdravstveno ambulanto, ostala namembnost prostorov bo v domeni investitorja.
Občinska uprava
Jt
m
M
m* fT5*
Pogled iz ptičje perspektive
8 Novice občine Sv. Andraž
občinska uprava
Socialno podjetništvo in zadružništvo
14. septembra 2015 je bil v Ljutomeru v okviru vladnega obiska v Pomurju organiziran strokovni posvet z naslovom »Spodbujanje socialnega podjetništva in zadružništva - možnosti zaposlovanja«. Strokovni posvet je bil v organizaciji Vlade RS v sodelovanju z Občino Ljutomer, Prleško razvojno Agencijo, Regionalno razvojno agencijo Mura in Forumom socialnega podjetništva. Kot je povedal Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade, se v prihodnosti načrtujeta dve razvojni prioriteti države, to sta:
socialno podjetništvo in - zadružništvo.
Cilj države je, da bi iz socialnega podjetništva, kjer je sedaj 0,7% delovnih mest, izhajalo 6,5% delovnih mest in bi se bruto družbeni produkt povišal iz sedanjih 1% BDP države na 7% BDP države.
V ta namen bodo v finančni perspektivi 2014-2020 objavljeni javni razpisi za pridobitev finančnih sredstev na različnih področjih, ki pa bodo vezana na spodbujanje socialnega podjetništva in zadružništva v povezavi z reševanjem problematike ranljivih skupin, to so predvsem: mladi in stari nad 50 let, ki so brezposelni, težje zaposljive osebe, starejše osebe, ki niso več aktivne na trgu dela, osebe z nizko izobrazbo, ženske in druge ranljive skupine.
Strokovni posvet
Razvijalo se bo podporno okolje in mentorski programi za socialna podjetja, poleg tega pa še poroštvene sheme za socialna podjetja in podobno. Sredstva bodo namenjena za zaposlovanje težje zaposljivih npr.: »učnim« socialnim podjetjem in socialnemu vključevanju, pa tudi ustvarjanju novih delovnih mest za mlade in starejše nad 50 let. Pomemben bo razvoj podeželja v smeri lokalne samooskrbe s hrano in ekološke pridelave, predvsem pa izkoriščanje potencialov iz lokalnega okolja. Če bomo želeli vse to realizirati in pridobiti tudi finančna sredstva, ki bodo zato na voljo, bo potrebno povezovanje in sodelovanje občanov. Taka oblika sodelovanja občanov pa je lahko med drugim tudi povezovanje v zadruge, ki so lahko: potrošniške, storitvene, stanovanjske, turistične, obrtniške in rokodelske pa tudi lokalne razvojne zadruge in podobno. Ali pa ustanavljanje socialnih podjetij, ki bodo temeljila na povezovanju in sodelovanju društev ali posameznikov.
Trend razvoja gre v smer, da se uporabi to kar lokalnem okolju imamo (npr.: med, vino, sadje, kulturno dediščino, gostinsko ponudbo, lepo naravo, prijazne ljudi in
podobno) in da se hkrati zagotovi čim večja socialna vključenost tistih, ki bi bili mogoče manj prodorni na trgu dela. Pomembna prioriteta pa je tudi varstvo okolja in ohranjanje narave.
Podani so bili tudi konkretni primeri podjetij, ki so socialna podjetja, imajo organizacijsko obliko zadruge ali pa zgolj upoštevajo načela socialnega podjetništva in ustvarjajo tako imenovana zelena delovna mesta. Možnosti za ustvarjanje na tem področju je veliko, kljub temu pa so si udeleženci posveta edini v tem, da so za ustvarjanje te nove perspektive potrebni ljudje z močno vizijo, ki bodo tudi uspešni krmarji med podjetniško in socialno komponento ustvarjanja in razvoja novih podjetij in s tem tudi novih delovnih mest tako imenovanih zelenih delovnih mest.
Na koncu še nekaj uspešnih primerov iz prakse, kjer so združene ideje socialnega in podjetniškega. Tako so se razvila nova delovna mesta za ranljive skupine ali pa se je ustvarila nova vrednost temu, kar bi drugače lahko zavrgli (npr. razvoj centrov ponovne uporabe).
Vsi ti primeri kažejo na to na, kako se lahko te ideje uresničujejo na najrazličnejših področjih:
-	Zaposlovanje ranljivih skupin v kmetijstvu (Kavaš Alojz, iniciator socialnih podjetij in ekološkega kmetovanja) in Eko socialna kmetija Korenika v Prekmurju, pa tudi Zavod za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb;
-	Zelena delovna mesta, ker se povezuje ekološka in socialna komponenta (Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj). Naj naštejem nekaj primerov: M SORA d.d. - Žiri, PIPISTREL - Ajdovščina, MLEKARNA KREPKO, ki uporabljajo izključno Slovensko ekološko mleko, DEŽELA KOZOLCEV v Občini Šentrupert, kjer gre predvsem za turistično promocijo občine in centri ponovne uporabe;
-	Zadružništvo in obnovljivi viri energije, kjer gre za uporabo naravnih virov za pridobivanje energije (Tomaž Zver Sončna zadruga);
-	Trgovina z rabljeno otroško opremo in oblačili v Murski Soboti (Lea Cipot direktorica socialnega podjetja Zavod korak naprej);
-	Socialna vključenost oseb s posebnimi potrebami, primer sodelovanja OŠ Ivan Cankar Ljutomer in Društva Rast.
To je le nekaj primerov o katerih lahko več informacij najdete tudi na spletu, možnosti za razvoj pa je še neprimerno več.
Naj bo ta zapis v razmišljanje o sodelovanju in ustvarjanju novih povezav, tako v smislu socialnega podjetništva kot tudi zadružništva in s tem spodbuda in povabilo za razvoj novih idej na območju občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah.
V kolikor potrebujete dodatne informacije in pomoč pri uresničitvi vaših idej v zvezi z socialnim podjetništvom ali zadružništvom smo vam na voljo.
Petra Breznik
Oktober 2015 9
občinska uprava
Vi vozite...
Javna agencija RS za varnost prometa v sodelovanju s podjetjem Intermat-ic d.o.o. na podlagi javnega poziva vsako leto podeli 9 prikazovalnikov hitrosti »Vi vozite« v enoletni brezplačni najem devetim občinam. S tem želi Javna agencija RS za varnost prometa izboljšati prometno varnosti na najbolj prometnih območjih v okolici šol in vrtcev, hkrati se s pomočjo tabel zbirajo statistični podatki o izmerjenih hitrostih, na podlagi le-teh pa se pripravijo analize. Letos sta v območju Sp. Podravja prejeli prikazovalnike tudi Občina Sv. Andraž v Slov. goricah in Občina Podlehnik. 28. avgusta 2015 sta se na Javni agenciji RS za varnost prometa prevzema prikazovalnika hitrosti
udeležila županja Občine Sv. Andraž v Slov. Goricah Darja Vudler in župan Občine Podlehnik Marko Maučec. Izbrani občini sta glede na merila za izbor izkazale večjo stopnjo ogroženosti ranljivejših skupin udeležencev. Prav tako so vse izbrane občine predlagale lokacije postavitve preventivnih radarskih tabel »Vi vozite«, ki so na šolskih poteh, v bližini osnovnih šol in vrtcev, kjer so prometno-varnostno ogroženi otroci bodisi zaradi velike gostote prometa, prevelikih hitrosti vozil, pomanjkanja ustrezne infrastrukture (pločniki, ustrezno urejeni prehodi za pešce) in prisotnosti tovornega prometa.
Občinska uprava
Z leve proti desni: Andraž Murkov-ič, predstavnik Javne agencije RS za varnost prometa, Darja Vudler, županja, Marko Maučec, župan Občine Podlehnik, Sašo Živkovič, podjetje Intermatic d.o.o.,
V septembru sklicana dva zbora občanov
V mesecu septembru sta bila v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah izvedena dva zbora občanov, in sicer 15.9.2015 za naselja Vitomarci, Drbetinci in Hvaletinci, 16.9.2015 pa za naselja Novinci, Slavšina, Rjavci in Gibina. Zbora občanov sta bila namenjena ustanovitvi vaških odborov, predstavitvi idejne zasnove poslovnega centra Vitomarci in seznanitvi občanov glede aktualnih projektov, investicij in dogodkov, ki se odvijajo v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah.
Pomembna pridobitev je začetek ustanavljanja vaških odborov, za koordinacijo katerih bo skrbel podžupan Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Jani Druzovič. Občani, ki so se udeležili zbora občanov, so lahko na zborih občanov podali predloge za člane vaških odborov, ki jih je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlagala v imenovanje občinskemu svetu. Vaški odbori so posvetovalna telesa občinskega sveta in so vez med občani, občinskim svetom in občinsko upravo. Sodelovanje občanov pri oblikovanju občine je pomembno in v ta namen se tudi vaški odbori ustanavljajo.
Vaški odbori sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini tako, da:
-	dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov Občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli;
-	sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode;
-	sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb;
-	dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji;
-	dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja in pri tem sodelujejo;
-	dajejo pobude za dodatno prometno ureditev;
-	predlagajo programe javnih del;
-	sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti;
-	oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine;
-	dajejo mnenja glede spremembe namembnost kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti;
-	seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev vaške skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja;
-	sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev;
-	spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja;
-	dajejo mnenja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano v uporabo za opravljanje njihovih nalog in
-	občinskemu svetu dajejo mnenje v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov.
Prav tako je pomembna naloga vaških odborov, da vaščane seznanja z zadevami občine, ki so pomembne za posamezno vaško skupnost. Predsednika vaškega odbora za posamezno vaško skupnost se vabi na seje občinskega sveta, kjer so obravnavane točke v zvezi s posamezno vaško skupnostjo.
Pomembno je da tok sodelovanja teče v obe smeri, zato, da bo življenje občanov v občini čim boljše in lepše.
Petra Breznik
10 Novice občine Sv. Andraž
občinska uprava
Svet za preventivo in vzgojo v prometu
PROMETNA VZGOJA
Prometna vzgoja pomeni načrtovano celovito vzgojo in izobraževanje za varno udeležbo v prometu. S prometno vzgojo otroka se prične že zgodaj, od drugega leta naprej, učenje pa traja vse življenje. Prometna vzgoja otrok naj bi pokrivala vse vloge, v katerih se otrok v prometu znajde, najprej kot potnik, pešec, kolesar, nato kot voznik motornega kolesa in avtomobila ter kasneje drugih motornih vozil. Prometna vzgoja naj bi se izvajala na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja, od vrtcev, osnovnih šol ter srednjih šol ter nato v okviru šol voženj. V okviru formalnega izobraževanja je prometna vzgoja delno vključena v kurikulume, z dodatnimi preventivnimi aktivnostmi in programi pa lahko osnovne cilje nadgradimo. Cilji prometne vzgoje so:
•	zavedanje problematike, pomembnosti odnosa do varnosti in varnega ravnanja v prometu,
•	informiranje in učenje prometnih pravil, ustreznega ravnanja v prometnih situacijah,
•	osveščanje in oblikovanje ugodnih stališč in prepričanj za varno ravnanje v prometu,
•	usposabljanje, pridobivanje in izboljšanje spretnosti za varno ravnanje v prometu z vajo, izkušnjami itd.
SODELOVANJE OBČINE
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sodeluje na lokalni ravni s posameznimi občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Preko njih razširja gradiva in učne pripomočke, jih usmerja in spodbuja ter sodeluje z njimi pri pripravi različnih prometno-preven-
tivnih akcij. Občinski SPVCP sodelujejo na lokalni ravni z občino, policijo, osnovnimi in srednjimi šolami ter drugimi zainteresiranimi institucijami in posamezniki. S kakršnimi koli problemi, ki se nanašajo na prometno varnost vaših učencev ali v okolici vaše šole, se obrnite na vaš občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Rumena rutica
Rumena rutica je simbol začetnikov v prometu, t. j. najmlajših udeležencev, ki še ne zmorejo vseh zahtev prometa. Vozniki in drugi udeleženci v prometu jih tako lažje opazijo in vedo, da morajo biti še posebej previdni. Rumene rutice so namenjene pr-vošolcem in drugošolcem v osnovnih šolah (87. člen Zakona o pravilih cestnega prometa - ZPrCP).
Kresničke
Voznik ponoči ali ob slabši vidljivosti opazi pešca s kresničko ali odsevniki veliko prej (na razdalji 136 metrov) kot tiste, ki nosijo temna (šele na razdalji 26 metrov) ali svetla oblačila (na razdalji 38 metrov).
Občina Sv. Andraž na Igrah brez meja
Kresnička je eden izmed odsevnih predmetov, ki ga morajo pešci uporabljati med hojo po robu cestišča v pogojih slabše vidljivosti, tj. v mraku, ponoči, v megli ali dežju, zato da bi bili bolj vidni in bi jih vozniki tako prej opazili ter se jim varno izognili. Kresnička je lahko različnih oblik, pomembno pa je da ima v notranjosti satovjasto obliko in zato odbija svetlobo pod zelo različnimi koti in tako zagotavlja dobro odsevnost. Kresničko nosimo tako, da prosto binglja ob desnem boku ali kolenu (oz. ob tistem boku ali kolenu bliže cestišču), saj tako najbolj zagotavljamo, da bo odbita svetloba opozorila voznika, da je tam pešec. Kresnička je najbolj razširjena med šolskimi otroci, lahko pa jo uporabljajo tudi odrasle osebe.
Odsevni trakovi
Odsevni trakovi so namenjeni uporabi in zaščiti pešcev in kolesarjev v prometu in so lahko nadomestilo po zakonu predpisani kresnički, kot obvezni opremi pešcev v pogojih slabše vidljivosti in ponoči. Odsevni trak je vzmetni trak s svetlobno odsevno površino, dimenzij 34 x 3 cm. Odsevni trakovi se enostavno namestijo na roko ali nogo, saj vzmet dobro oprime roko ali nogo.
Primož Rebrec, SPVCP Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah
Na Igrah brez meja se je pomerila tudi ekipa Občine Sveti Andraž, v sestavi županje, podžupana, dveh svetnikov in uslužbenke iz skupne občinske uprave.
Očitno jim je debi na igrah uspel odlično, saj so zasedli 6. mesto in tako za drugo leto napovedali boj za stopničke.
Ponosni smo na ekipo, saj so tako uprava in vodstvo občine dokazali, da jim je mar za vse kar se dogaja v našem kraju, kar z obiski tudi potrjujejo.
Kristijan Majer
V
. - ' *i
Ekipa Občina Sv. Andraž
Oktober 2015 11
društva
Obiskali občanko Ano Muršec
Člani Rdečega Križa smo z županjo Darjo Vudler 25.7. 2015 obiskali najstarejšo občanko naše občine Ano Muršec, ki je na tisti dan praznovala 96. rojstni dan. Našega obiska je bila izjemno vesela, bila je dobre volje ter zanimivih besed. Z velikim veseljem nam je zaupala, da ima pet vnukov in šest pravnukov, med njimi sta dvojčici, o katerih je kar naprej govorila. Gospa je zelo dobrega spomina, vedrega govora, le nekoliko slabše vidi. Poudarila je, da zanjo zelo lepo skrbi njen sin z ženo.
Ob našem obisku je bilo lepo sončno vreme, posedeli smo pod senčniki, ter ji obljubili, da jo drugo leto zagotovo spet obiščemo. Vsi skupaj ji želimo še veliko sončnih dni.
Gospa Ana Muršec z županjo
Angela Forstnerič, predsednica
Gospodinje na strokovni ekskurziji
V soboto 5. septembra smo čanice Društva gospodinj izvedle ekskurzijo v Tržaški zaliv - Trst in na grad Miramare. Trst je sedež dežele Furlanija - Julijska krajina. Ker leži mesto na križišču treh kultur, so njegov značaj in njegovo podobo oblikovali italijanski, slovanski in srednjeevropski vplivi.
Gospodinje v Trstu
Sprehodili smo se po glavnem trgu in si ogledali glavne znamenitosti mesta ter se seznanili z zgodovino in kultu-
ro Trsta. Nekaj prostega časa smo imele za majhen nakup, potem pa smo si privoščile dišečo tržaško kavo. Nato smo se odpeljale do prelepega gradu Miramare. Dvorec povezuje žalostno zgodbo vojvode Maximiliana in njegove žene Charlotte. Bil je slep in je sprejel krono, čeprav ni vedel v kakšnem položaju je država. Tri leta kasneje so ga ustrelili. Maximilian je grad začel graditi 1856, končali pa so ga po njegovi smrti. Naslednji postanek je bil namenjen ogledu mogočne cerkve Monte Grisa, ki je zelo nenavadne oblike, saj od daleč ni videti kot cerkev. Svetišče Monste Grisa je čudovita stavba, ki s svojo veličastnostjo gleda na Trst in njegov prekrasen zaliv. V cerkvi je veliko oltarjev drugih držav, tudi naš slovenski oltar Sv. Cirila in Metoda, ki stoji skoraj na začetku desne strani cerkve. Po ogledu smo se odpeljali na slovensko stran v restavracijo, kjer smo zaključili s poznim kosilom. Po kosilu smo imele še predavanje o lavandi, ki jo gojijo na Krasu. Tam je zraslo tudi podjetje, kjer ročno izdelujejo kakovostna naravna mila in sivkino eterično olje. Njihovi izdelki blagovne znamke »Milina« so prisotni v 90 % lekarn in prodajaln z naravnimi izdelki. Te izdelke smo si lahko tudi kupile. Dobro okrepčane in veselo razpoložene smo se odpeljale proti domu.
Ljudmila Kocuvan
SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV »Pesem na vasi« Ljudske pevke društva gospodinj Vitomarci bodo v soboto 21.11. 2015 ob 15. uri organizirale prireditev Srečanje ljudskih pevcev in godcev »Pesem na vasi«, v okviru občinskega praznika Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Prireditev bo potekala v Večnamenski dvorani v Vitomarcih.
Vljudno vabljeni k poslušanju ljudskih pesmi.
12	Novice občine Sv. Andraž
društva
Večer ljubezenskih pesmi na vasi
»Ljubezen je bila, ljubezen še bo, ko tebe in mene, na svet več ne bo.«
Po pomladnih aktivnostih, ko smo pripravili pohod in proslavo ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne, kulturni program na proslavi ob Dnevu državnosti v organizaciji občine, izvedli dvodnevne poletne kreativne delavnice za otroke in nastopa Odrasle gledališke skupine v Nemčiji in Kopru, smo si v našem Kulturno umetniškem društvu privoščili počitnice. Poleti nekih kulturnih prireditev ni bilo, zato pa smo jesen začeli z Večerom ljubezenskih pesmi na vasi pri Etnološkem muzeju Hrgova hiša v centru naših lepih Vitomarcev. Ideja o večeru pesmi na prostem se je porodila že pred leti, ko se je v Vitomarcih začela obnova muzeja. Zdaj je končno začela ta ideja »živeti« in nadejamo se, da bo v prihodnje več takšnih prireditev na prostem, saj imamo sedaj lepo urejen prostor, ki v pridihu domačnosti ponuja hiter vpogled v bogato zgodovino in dragoceno zapuščino naših predhodnikov.
Večer ljubezenskih pesmi na vasi je prva od prireditev v sklopu projekta »Ljubezen na vasi«, ki ga je finančno podprla naša občina v okviru razpisa za javne prireditve in akcije, ki pospešujejo razvoj občine. Ta večer se je zgodil v petek, 18. septembra. Sodelovala so še štiri domača društva: Društvo upokojencev Vitomarci -Sv. Andraž, Vinogradniško sadjarsko društvo Vitomarci, Čebelarsko društvo Vitomarci in Društvo gospodinj Vitomarci.
Tisti petek je bil nasploh razgiban dan. Najprej smo izvedli delavnice za otroke, kjer so ustvarjali različne izdelke in se pogovarjali o ljubezni. Zatem je sledila otvoritev tretjega sklopa muzeja v Hrgovi hiši, ki ga je pripravilo domače društvo upokojencev, otvoritev vinogradniškega dela muzeja v »zgornji kleti«, ki ga je pripravilo domače vinogradniško sadjarsko društvo in otvoritev čebelarskega dela muzeja, ki ga je pripravilo domače čebelarsko društvo, v
prostoru, ki je nekoč služil kot hlev. Uradni del prireditve se je začel s kratko predstavitvijo vseh treh muzejskih zbir, o čemer so govorili predsedniki prej omenjenih društev: Edi Kupčič, Mojca Druzovič in Franc Rajšp. Sledil je prav poseben svečani trenutek, ko je g. Rajšp poklonil notni zapis svoje pesmi o Pesnici Društvu upokojencev. G. Rajšp je vse zbrane počastil s tem, ko je na harmoniko zaigral pesem, ki jo je napisal sam in je na tak način izrazil svoja doživljanja in čutenja ob spominih na reko Pesnico, ob kateri je odraščal. Več o tem bom zapisala v kateri od naslednjih številk, po razgovoru z g. Rajšpom.
Ko so otroci rekli, da »za Vrbanom že sunce doj gre«, smo začeli s kulturnim programom. Nastopili smo člani Recitatorsko dramske sekcije, Otroške recitatorske in pevske skupine, Odrasle gledališke skupine, Gledališke skupine Kalimero, Mešani pevski zbor, vokalno instrumentalna skupina Avis in Tamburaški orkester. Zapele so tudi Ljudske pevke društva gospodinj. Milan in Mima, kot povezovalca v vlogi starejšega zakonskega para, sta se spominjala ljubezni nekoč. Njune spomine pa so nam na zanimiv način osvetlili naši vrli ljubiteljski igralci in igralke, od tistih najmlajših do onih malo večjih. Izbrali smo nekaj starejših ljudskih pesmi in ob tem skušali podoživeti ljubezen, vsak na svoj način, seveda, saj se ljubezen izraža in čuti na toliko načinov, kolikor je ljudi.
Za Vrbanom že sunce doj gre"
Imeli smo srečo, saj nam je bilo vreme več kot naklonjeno; tistega petka je bil namreč čisto zares prelep poletno jesenski večer. Bilo je naravnost prijetno, takole sedeti pod orehom na dvorišču stare domačije,
gledati v nebo pod zvezde, čutiti rahel topel veter ter poslušati pesmi in »recitale o ljubezni«. Večer smo sklenili z druženjem vseh sodelujočih in gledalcev s pogostitvijo na prostem - ob domačem vinu, narezkih, rogl-jičkih, grozdju, slanikih in meden-jakih. Za pogostitev smo poskrbeli člani vseh sodelujočih društev. Da je bilo še bolj prijetno in veselo, so nam takrat zaigrali Veseli pubeci!
Zahvaljujem se vsem sodelujočim društvom, Veselim pubecom ter Občini, ki podpira tovrstne prireditve. Posebej se zahvaljujem Ireni Toš in Feliksu Zorku za uporabo njihove elektične energij.Veseli smo bili, kakor vedno, tudi lepega obiska naših občanov!
V okviru projekta »Ljubezen na vasi« bomo v oktobru na temo »ljubezni« pripravili še delavnice za otroke, razstavo, pohod, gledališko predstavo za otroke in osrednjo kulturno prireditev v Večnamenski dvorani. K sodelovanju bomo tudi tokrat povabili ostala domača društva.
Nastopajoči
Našim občanom želim dolgo in lepo jesen, naj nas mati narava obdari s svojimi dragocenimi darovi. Zaželimo si tudi strpnosti in miru, kar bomo vsekakor potrebovali ob vseh velikih spremembah v svetu in begunski krizi v Evropi. V težkih trenutkih in situacijah, ko ljudje ravnamo predvsem »nagonsko« in v težnji po samoohranitvi in zaščiti, lahko tudi hitro, nepremišljeno ali s silo, nam še kako pride prav »ščepec kulture v nas samih«... Hkrati vas lepo vabim na naše prireditve, ki sledijo do konca leta, ko bomo praznovali 120. obletnico ljubiteljskih iger v Vitomarcih.
Valerija Ilešič Toš, predsednica
Oktober 2015 13
društva
Oktober - mesec požarne varnosti
Zakorakali smo v mesec oktober, mesec požarne varnosti. Letošnji slogan meseca požarne varnosti je »KO ZAGORI, NAJ SE TI VEN MUDI! » Z namenom informiranja ter ozaveščanja smo po pošti poslali zgibanke in izobesili plakate na temo »EVAKUACIJA IZ STANOVANJA« tretji vikend v oktobru pa bomo organizirali Gasilski vikend z naslednjim programom:
-Petek, 16.10.2015 na igrišču pri POŠ Vitomarci; predstavitev poklicev GASILEC, REŠEVALEC, POLICAJ, VOJAK in CIVILNE ZAŠČITE.
-Sobota, 17.10.2015; prikazna vaja usposobljenosti članstva in zmogljivosti gasilske tehnike ter opreme. -Nedelja, 18.10.2015; dan odprtih vrat z razstavo starih gasilskih fotografij in opreme ter pregled gasilnih aparatov.
Na dogodke ste vabljeni v čim večjem številu, saj se gasilci zavedamo kako pomembno je druženje in izmenjevanje informacij med nami in občani. V mesecu oktobru bomo med drugim prebijali prepuste in čistili kanale. V primeru da imate zamašen prepust recite komurkoli od gasilcev, da vam ga pridemo očistit.
Vsako prvo soboto v mesecu ob 12.00 uri pa vljudno vabljeni v garažo PGD Vitomarci.
Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ!
Andrej Toš
Čiščenje propusta v Hvaletincih
Gasilci pri delu
Klopotec in trgatev ... na to smo čakali celo leto
Po celoletnem trdem delu v vinogradu, je zvok klopotca tisti, ki oznanja, da bo vinogradnik lahko kmalu začel s pobiranjem svojega pridelka.
S klopotcem je povezanih več šeg in navad. Že od nekdaj je namenjen preganjanju ptic iz vinogradov, zato so ga kmetje postavili pred začetkom zorenja grozdja. Za postavljanje klopotca, ki preprečuje pticam zo-banje zrelega grozdja, sta določena dva datuma. Prvi je godovni dan Sv. Jakoba (24. julij), drugi datum pa je 15. avgust, praznik Marijinega vnebovzetja. Tako smo se v Vinograd-niško-sadjarskem društvu Vitomarci odločili, da bomo društveni klopotec letos postavili 2. avgusta. Klopotec vsako leto postavimo na drugem kraju, pri drugem članu društva. Letos smo klopotec postavili na Ostra-govi-Drbetinci pri našem članu Vinku Kocuvanu.Ob tej priložnosti smo lahko poskusili vino potomke stare trte (Andrejevo vino). Podeljena so bila tudi priznanja iz društvenega ocenjevanja vin. Visoka povprečna ocena dosežena na ocenjevanju je dokaz, da naši vinogradniki pridelujejo zares
vrhunska vina. Na postavitev klopotca z družabnim srečanjem so bili povabljeni vsi člani, občani in simpatizerji društva. Odziv je bil odličen, saj se je dogodka udeležilo preko 100 ljudi.
Druženje, ki je trajalo do večera, je potekalo v zelo prijetnem vzdušju.
Za vinogradnika pa je vendarle najlepši čas jesen, ko se začne trgatev. Če je pridelek nadpovprečen po količini in kakovosti, je veselje še toliko večje. Da bi se tradicija ljubezni do vinske trte ohranila in nadaljevala, je potrebno začeti pri najmlajših. Člani našega društva so pred tremi leti ob cerkvi posadili več vrst vinske trte. Letos so trte že lepo obrodile. Trgatev se je zgodila v četrtek, 10. 9. 2015. Najbolj zagnani trgači so bili otroci vseh treh oddelkov vrtca Vitomarci. Najmlajši trgači so se, s pomočjo vzgojiteljic, na trgatev pripeljali kar z otroškimi vozički. Otroci so grozdje potrgali pod budnim očesom članov društva in aktualnega viničarja Karla Veršiča. Nekaj grozdja so otroci s pomočjo Edija Kupčiča stisnili na priročni preši in popili sladek sok,
ostalo grozdje pa so odnesli v vrtec, kjer so se sladkali še nekaj dni.
Želimo vam čim več sladkega in zdravega grozdja. Delo v kleti pa naj bo uspešno, saj se že veselimo Martinovega, ko bomo nazdravili s kako vostnim mladim vinom.
Ivanka Čeh
Po postavitvi klopotca
14	Novice občine Sv. Andraž
društva
Nova strelska sezona
Za strelsko društvo TRAP Vitomarci je od pretekle objave v novicah bila zaključena medobčinska liga v streljanju z malokalibersko puško, kjer smo zasedli ekipno 3 mesto v postavi Boris Šalamija, Srečko Žmavc in Marjan Horvat, med posamezniki pa Marjan Horvat osvojil 2. mesto.
V	streljanju na glinaste golobe (TRAP) poteka čez poletje sezona strelskih turnirjev skoraj vsak vikend, naši strelci pa posegajo v ekipnih in posameznih rezultatih po najvišjih mestih. Tadej Kostanjevec pa ima že nekaj nastopov za Slovensko reprezentanco. O doseženih rezultatih bomo več pisali v naslednjih novicah .
V	mesecu juniju je bila predstavitev društva v OŠ Vitomarci, praktični prikaz z streljanjem (serijska zračna puška) pa na strelišču v Müžah, udeležilo
Pohod po občini
se ga je 6 pionirjev.
Ob dnevu državnosti smo priredili Kres na Ostragovi, konec junija pa še izvedli društveno srečanje s strelsko tekmo in zabavnim zaključkom. Društveni prvak za leto 2015 (streljanje z zračno, malokalibersko in TRAP puško) je postal Dominik Slekovec.
Sedaj potekajo priprave na strelsko sezono 2015/16 z zračno puško, kjer bomo sestavili ekipe za tekmovanja s serijsko zračno puško v medobčinski in regijski ligi, čakajo pa nas tudi posamezni nastopi z standardno zračno puško v 1. državni ligi v kategorijah kadeti in člani. Želimo pa si še več strelske opreme, da se bodo lahko naši tekmovalci postavili ob bok drugim društvom.
Prvih treningov sta se že udeležila 2 pionirja in bosta v sredini Oktobra že imela prve nastope na tekmah v regijski ligi. Želimo jima čim boljše uvrstitve, hkrati pa vabimo na treninge ( vsak torek in četrtek ob 18. uri) še druge zainteresirane, da se preizkusijo v svoji natančnosti.
Marjan Horvat
Lovski stav na tekmi
Pohod je potekal 8. avgusta po znamenitostih kulturne dediščine in zgodovine, ogledali smo si muzeje in romali do treh kapel in dveh križev ter enemu znamenju. Glavnino pohoda je predstavljalo druženje, rekreacija in na koncu piknik.
Organizator je bilo Društvo upokojencev v sodelovanju z Občino Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Lovsko družino Vitomarci.
Pohoda se je udeležilo preko 200 udeležencev, devet predstavnikov društev, devet gospodinjstev-družin skrbnikov kapel in križev, lastnikov muzejev ter gostiteljev na
devetih točkah obiska. Sodelovala so tudi bližnja gospodinjstva. Ponudba hrane in pijače je bila brezplačna, bilo je je v izobilju. Pohod je potekal od 9. do 15. ure, nato je sledilo še veselo druženje na piknik, ki je potekal v lovskem domu Vitomarci.
Obiskali smo naslednje točke : 1. Cerkev in križ ob njej v centru vasi Vitomarci. Edi Kupčič, vodja pohoda, pove o zgodovini prve točke sledeče : Stojimo pred čez 500 let staro cerkvijo, še starejšim križem iz katoliških rimskih časov in še prej iz poganskega obdobja. Stojimo pred ohranjenim strelskim obrambnim stolpom pred Obri, zgrajenim leta 1292.
društva
Stojimo na umetni ravnici na vrhu griča iz časov Ilirov ali Keltov in pozneje prvih Slovanov. V bližini je na ogled slikovni muzej starih fotografij na temo »Tako smo nekoč živeli« in veliko drugih zgodovinskih fotografij, v bližini je na ogled starodavna globoka ledenica, spomenik talcev in opis znamenitih mož iz našega kraja ter drugo. Tu je tudi potomka starodavne trte z Lenta ter aleja več sort vinogradniške trte.
2.	Obisk Leonove, nekoč Trojnarove kapele z lastnikom Milanom Černelom v Vitomarškem vrhu.
Kapela stoji na vrhu trikotnika postavitve duhovnih znamenj starih Slovanov. Sedanja kapela stoji od leta 1928 . V bližini je na ogled muzej Društva upokojencev v Hrgovi hiši. Ogledate si lahko muzej - bivališče kmečkega prevžitkarja-upokojenca, etnografski del, vinogradniško etnografski del in še čebelarsko gospodarski del. Od tu je krasen razgled daleč naokrog in tudi točka počitka. V bližini je gostilna kjer je prenočeval že Ivan Cankar. V bližini je še več drugih znamenitosti.
3.	Obisk Tomajičevega križa pri Justi in Franciju Lovrenčiču. Stoji na križišču več stranskih cest in na desni točki slovanskega trikotnika. V bližini je možen ogled še nekaterih drugih znamenitosti. ( Pristava-dvor v Hva-letincih iz leta 952).
4.	Naslednja točka obiska je bila Jakupečeva kapela v Novincih ob velikem gozdu Gaj. Stoji ob nekdanji romarski poti iz vzhodnih Slovenskih goric na Črno goro ( Ptujsko ) in naprej. V bližini v gozdu so rimske gomile in ostanki nameravane gradnje cerkve. Je del duhovne svetosti bližnje kmetije, nekoč svobodnjaka Puše. V bližini se ureja lesarsko, tesarski muzej in je rastišče močvirskega tulipana in drugo.
5.	Ustavili smo se tudi na omenjeni kmetiji Puša. Lastnik je Zvonko Fekonja, ki je že šesti z istim priimkom in ima moškega naslednika. Predniki so bili svobodnjaki, oproščeni večine dajatev in prisilnega dela v srednjem veku.
6.	Naslednji postanek je bil na vrhu griča Slavšina , kjer je križišče in tromeja treh občin Sv. Andraž, Sv. Jurij ob Ščavnici in Cerkvenjaka ter treh vasi Slavšine, Novincev in Galušaka. Tu je Petričeva kapela in več muzejev. Kapela je bila postavljena ob turških vpadih, kjer se je v zvoniku zvonilo v znak prihoda Turkov. Zvoni se še
sedaj ob večerih, opoldne in ob smrti tamkajšnjih prebivalcev. Ogledali smo si tudi opremljeno viničarsko hišo-muzej, maketo koliščarske hiše ter maketo starodavnega mlina lastnika Stanka Čučka. Ogledali smo si tudi muzej Vinka Gomzija in sicer: muzej kovaškega orodja, muzej nabožnih podob, fotografij ohranjenih mašnih plaščev ( 18 ) iz cerkve sv. Andraža, staro prešo in staro kmetijsko orodje.
7.	Sledil je obisk Krambergerjeve kapele -znamenja v Slavšini. Znamenje stoji kot simbol zmage nad Obri v 12. stoletju. Od tod, torej od slavljenja nad to zmago izvira tudi ime vasi Slavšina. To je bil začetek potiskanja Obrov do reke Mure in reke Zale na Madžarskem. Za Obri so ostala imena vrhov gričev v bližini kot so : Košarjak, Lunčušak, Kobošak, Bukošak, Galušak in še kaj. Vasi spodaj imajo slovanska imena. Tu je bila poražena tudi turška enota leta 1465 in to s pomočjo čebel. Po drugi svetovni vojni je v stavbi za znamenjem bil sedež Krajevnega ljudskega odbora za tri vasi. Pri lastniku je ohranjenih več dokumentov iz tistega časa.
8.	Sledila je pot v Lovski dom v Muže. Ta je v osrčju mokrišča Muže z ohranjeno okolico, potokom in rastlinami. Lovska družina je z projektom Natura postavila razstavo avtohtonih prosto živečih živalskih vrst, ohranjanju rastlinstva, okolice in ohranjanja živali na prostem. Povsod po točkah je bil izveden določeni program. In sicer je na začetku zbrane pozdravila županja, sledili so govori o zgodovini, zatem pevska in molitvena točka ter seveda pogostitve z dobrotami domačinov. Sledil je omenjeni piknik z družabnimi igrami, podelitvami priznanj in druženje.
V bližini prve točke sta dve Turistični kmetiji z prenočitvami, vinotoč, dve gostilni in kmetija odprtih vrat z vrhunskimi predikatnimi vini. Zato vabimo vse zainteresirane, pridite k nam. Ne bo vam žal. Čez center občine pelje vinsko turistična cesta VTC 13, kolesarska pot, planinska pot, Marijina pot romanj, Cankarjeva pot ter pot Cirila in Metoda, pot slovana Vitomirja in še kaj. Vse to imamo popisano v turističnem priročniku in knjigi 500 let cerkve ter druge zgodovine.
Edi Kupčič
Ustanovljeno Turistično društvo Vitomarci
27. septembra 2015 je bil svetovni dan turizma. In ta dan se je zdel prava priložnost za ustanovitev Turističnega društva Vitomarci.
Društvo je ustanovljeno z namenom uresničevanja interesov z ljubiteljskim delovanjem, ki bi pospešile razvoj turizma, kulture in športa v naši občini.
Ustanovni člani smo ustvarili statut društva, se pogovorili o kratkoročnih in dolgoročnih ciljih, določili okviren datum občnega zbora in dorekli, da se bomo potrudili organizirati prvi
piknik - kostanjev piknik, ki bi bil neke vrste spoznavni dogodek, kamor boste seveda vabljeni in dobrodošli prav vsi.
Glavni cilji so torej razvoj turizma (prireditve, projekti, investicije...), razvoj športa v vseh panogah, saj si želimo spet kaj igrati odbojko, košarko, tenis, badminton, ipd. in radi bi dodali še kakšno zgodbo k bogati zgodovini in sedanjosti kulture pri nas.
V prvi vrsti pa želimo povezati vse generacije občanov med seboj, se
povezati z delovnimi akcijami in športom ter delati na prepoznavnosti naše občine.
Pridite in se nam pridružite tudi vi, saj bomo skupaj lažje promovirali naša kulturna in naravna bogastva ter ustvarili nekaj, po čemer bomo izstopali in postali znani kot dobri organizatorji ter seveda odlični turisti.
Kristijan Majer
16
Novice občine Sv. Andraž
društva
Muže 2015
Zadnji vikend v avgustu je bil topel in sončen, kot naročen za izvedbo prireditve Muže 2015. Spet smo mladi stopili skupaj in še enkrat več dokazali, da postajamo trdno in uspešno zasidrani v organizaciji take prireditve. Prireditev je potekala dvanajsto leto zapored in nosi ime po mokrišču, katerega namen je tudi širša promocija s to prireditvijo.
Igre brez meja so spet privabile veliko število ekip, ki so bile željne pomeriti se v nenavadnih in zabavnih igrah. Letos smo imeli kar dve ekipi zmagovalki, kar se nam še ni zgodilo nikoli. Tako sta si ekipi Pero in zlati zvoki ter Šajtravci iz Juršinc razdelili naziv prvaka v Igrah brez meja. Prvo omenjena ekipa je dosegla tudi edinstven rekord zmag na naših igrah, kar mora biti v naslednjih igrah vsem ekipam še v dodatno motivacijo, da končno porušijo neverjetni niz zmag.
Mejaši
Velik prireditveni šotor, ki je tudi letos stal na igrišču pri Osnovni šoli Vitomarci, je privabil rekordno število obiskovalcev. Našteli smo jih približno 3000 v dveh dneh, kar nam je nabrž uspelo tudi zaradi povabljenih glasbenih gostov. Nina Pušlar in Mladi gamsi so se prvič dokazovali na
naši prireditvi, medtem ko so nas Mambo Kingsi in Mejaši enkrat že počastili s svojim obiskom.
Obiskovalci niso ostali razočarani
Spet se je marsikateri član poseki-ral zaradi pomanjkanja domačinov na dogodku, čeprav smo se tega že nekako navadili. Ne obtožujemo vas, da ne obiskujete naših dogodkov, saj se zavedamo, da si najbrž mislite, da če so organizatorji mladi, potem je veselica namenjena prav njim. Vendar verjemite mi, da smo zelo veseli vsakega občana, ki obišče katerokoli našo prireditev, saj je naš glavni cilj delovati in ustvarjati v naši občini predvsem z našimi občani. Vsi pa verjamemo, da nas podpirate na kakšen drug način in ne zaničujete našega dela.
Mambo Kingsi vedno ustvarijo odlično vzdušje
Drugo leto spet pripravljamo prireditev Muže, le da bo drugo leto stvar precej drugačna. Na kakšen način, kaj vse, kje in s kom, pa boste izvedeli kmalu. Datumski okviri so vsako leto podobni, tako da od tega ne odstopamo, pač pa prireditev še širimo in oglašujemo.
Kristijan Majer
Fotografija, kije obkrožila po socialnih omrežjih in medmrežju. Nina Pušlar se je pred prihodom v prireditveni šotor takole po-fotografirala pri tabli z napisom Vitomarci in delila na socialnih
omrežjih. Fotografija je bila všečkana že več kot 1700 krat. Njen video s prihodom v Vito-marce (ogledate si ga lahko na facebooku) pa sije ogledalo že več kot 10 000 ljudi.
Cenik oglasnega prostora in komercialnih sporočil v Novicah:
Velikost oglasa
1/9 strani
2/9 strani
3/9
4/9
6/9
9/9
Cena oglasa
20 € 40 € 60 € 80 € 120 € 180 €
Letno oglaševanje
64 € 128 € 192 € 256 € 384 € 576 €
Cene vsebujejo DDV. Za celoletno oglaševanje se prizna 20 % popust. Doplačilo za oglas na platnicah Novic je 20 %.
Več informacije na telefonski številki 02 757 9530 ali elektronskem naslovu info@sv-andraz.si.
Uredniški odbor
OGLASI:
Najamem starejšo hišo z nekaj zemlje ali dvosobno stanovanje na Ptuju ali v Lenartu s širšo okolico. Telefon: 070/378-138 (Branko)
Najamem hišo oz. stanovanje v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah, z mesečno najemnino do 200,00 EUR.
Telefon: 070/422-725 (Tatjana)
Oktober 2015 17
šola
1. triada
Moja torba, Žan Janžekovič, 1. b Moje počitnice, Tomaž Vršič, 2. b Na morju, Laura Draškovič, 2. b
Na morju, Nika Kuri, 2. b
Letošnji prvošolčki
2. triada
DOGODEK MED POCITNICAMI
Bili smo na morju, na otoku Čiovo. Tam je bilo zelo lepo Bili smo v apartmaju. En dan smo šli v restavracijo. Ko smo se najedli, smo šli na pohod. Ko smo hodili proti apartmaju, je neki gospod klical ljudi na ladjo. Tudi mi smo šli. Sicer to ni bilo v načrtu, ampak smo vseeno šli Ladja je peljala v mesto Trogir. Mesto mi je bilo zelo všeč Imelo je neko zgradbo, ki je bila pod Unesscovo zaščito Ulice so bile zelo ozke. Ob 9.15 oz. 21.15 smo se z ladjo odpeljali nazaj v Čiovo. Odšli smo do apartmaja in šli spat.
Tristan Berlak, 6.b
DRŽAVNO PRVENSTVO V ORANJU
V petek, 24. avgusta smo v Bolehnečicih v Občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pričeli s pripravami na 59. Državno prvenstvo v oranju in 21. prvenstvo dijakov srednjih kmetijskih šol. Soorganizator je bil tudi moj stric, zato sem tudi sam veliko pomagal. Najprej smo postavljali količe in ograjo okrog polj, kjer je potekalo tekmovanje. Tam smo s številkami označili tudi parcele. Naslednji dan smo postavili bale, na katerih je bila reklama in datum oranja. Naslednjih nekaj dni smo čistili halo, kjer so se postavile mize za goste.
Prvenstvo se je odvijalo 4. in 5. septembra. V petek, 4. septembra, je bil prvi dan tekmovanja. Zaradi dogodka sem v petek koristil prosti dan. Vsi so orali zelo dobro. Med seboj so se pomerili tudi traktoristi s starodobniki. Med njimi je bil tudi naš občan Anton Ljubec. Zelo zanimivo je bilo, da so tekmovali tudi dijaki kmetijskih šol
iz vse Slovenije. Med njimi je oral tudi moj prijatelj Matjaž Nedog, ki je dosegel 1. mesto.
Na tekmovanju mi je bilo zelo všeč, saj se želim tudi sam nekoč pomeriti v isti disciplini.
Filip Kuri, 6.b
NA MORJU
V nedeljo, 9. 8., smo se z družino za en teden odpravili na morje. Ko smo prispeli, smo se najedli in odšli na plažo. Plaža je bila lepa, voda pa prijetna. Čez čas smo se odpravili v apartma, saj smo si morali odpočiti od dolge vožnje. Sledila je ura za spanje. Zjutraj, ko smo se zbudili smo zajtrkovali in odšli na plažo. Ko je bilo ob 12.00, smo se odpravili nazaj, saj smo si morali pripraviti kosilo. Po kosilu je sledil počitek. Z babico in dedkom smo kartali, potem pa smo vsi odšli na plažo. Naslednje jutro smo pozajtrkovali in odšli na sprehod. Na plažo smo odšli bolj pozno, zato smo imeli tudi kosilo bolj pozno. Kosilo je bilo vsak dan zelo dobro. V soboto, ko sem se zbudila, sem bila zelo vesela, saj je bil le še en dan, da gremo domov. Zjutraj smo še odšli na plažo in voda je bila zelo prijetna. Ko je bil čas za kosilo, smo odšli nazaj in se najedli. Po počitku smo odšli na sprehod. Zvečer je sledilo pospravljanje, saj smo zjutraj odšli domov. Zjutraj, ko smo se zbudili smo se najedli in ob 8.00 uri odšli domov. Na morju mi je bilo lepo, saj smo doživeli veliko lepega. Najbolj pa si bom zapolnila, ko smo se peljali z ladjo.
Mojca Šilak, 6.b
18
Novice občine Sv. Andraž
vrtec
Vrtec na trgatvi
V četrtek, 10. septembra smo se na povabilo predsednice Vinogradniško sadjarskega društva Vitomarci Mojce Dru-zovič, odpravili na trg pri cerkvi Svetega Andraža na trgatev. Tam je zasajenih 22 različnih sort grozdja. S seboj smo nesli vedra in brento. Tam so nas pričakali člani Vinogradniškega društva Vitomarci z viničarji: Edijem Čehom, Edijem Kupčičem in Karlom Veršičem. Pokazali so nam orodja in priprave, ki jih potrebujemo pri trgatvi. Spoznali smo nove pojme in besede, ki jih uporabljamo pri trgatvi. Nato smo začeli trgati belo in rdečo grozdje. Pridno smo brenti napolnili z grozdjem in ga znosili v ročno stiskalnico. Tam smo pomagali stiskati grozdje z vrtenjem. Navdušeno smo poskusili grozdov sok, ki je pritekel iz stiskalnice. Tudi deklice so bile »putarke«. Mislim, da so pri tem delu prekosile dečke. Na koncu smo se posladkali z dobrotami, ki so jih za nas pripravili člani vinogradniškega društva. Sledilo je skupinsko fotografiranje in polni novih vtisov smo se odpravili nazaj proti vrtcu. Z nabranim grozdjem smo se sladkali še kar nekaj dni. Drugo leto spet pridemo!!!!
Mateja Holc, vodja
ostali prispevki
Obiskali so nas udeleženci poletne šole DEMYC
Ptuj je v času med 16. in 19. julijem 2015 gostil poletno šolo DEMYC, eno najstarejših mladinskih organizacij in zvez v Evropi, ki združuje mlade konzervativce in liberalce iz 33. držav sveta. Glavni organizator dogodka je bilo združenje DEMYC, v sodelovanju s podmladkom SDS, Slovensko demokratsko mladino. V sklopu otvoritve dogodka, ki je potekal v četrtek 16. julija je udeležence pozdravil tudi evropski poslanec, dr. Milan Zver. Nosilna tema okrogle mize je bila: »Mladi, demokracija in evropska perspektiva.« Dr. Zver je poudaril, da si sam zelo prizadeva, da bi mladi preko izobraževalnih sistemov dobili boljši vpogled o njihovih možnostih in priložnostih, ki jih ponuja Evropska unija.
Udeleženci so imeli pester urnik, saj so se srečali s številnimi gosti. Med njimi so bili:
-	Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije,
-	Janez Janša, vodja opozicije in predsednik SDS,
-	mag. Branko Grims, poslanec in predsednik Komisije za
nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, - Jožef Horvat, poslanec in predsednik Odbora za zunanjo politiko.
V sklopu dogodka so se udeleženci na povabilo županje Svetega Andraža v Slovenskih goricah , Darje Vudler, udeležili tudi obiska Občine Sveti Andraž, kjer so spoznali lepote slovenskega podeželja, spoznali Slovenske gorice ter izmenjali primere dobrih praks na področju delovanja manjših občin v Evropi.
Srečanja se je tudi udeležil poslanec Andrej Čuš, ki je od letošnjega januarja podpredsednik DEMYC in organizator poletne šole.
Andrej Čuš
Oktober 2015 19
ostali prispevki
Poslanec obiskal županjo
V četrtek, 13. avgusta je poslanec Državnega zbora Andrej Čuš obiskal županjo občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Darjo Vudler. Andrej Čuš je v sklopu tega obiska predstavil
pa se je ukvarjal tudi s področjem problematike kmetijstva, delavcev migrantov, mladih in enakomernejšega razvoja Slovenije. Županja je pri tem predstavila problematiko na po
Milan Tancoš, županja Darja Vudler in poslanec Andrej Čus
svoje aktivnosti v prvem letu delovanja tega sklica Državnega zbora. Kot glavne aktivnosti in pomembne napredke je izpostavil predvsem Ur-gentni center Ptuj, ki se je na predlog poslanca končno uvrstil na seznam urgentnih centrov v Sloveniji, veliko
dročju lokalne samouprave ter načrte za razvoj občine Sveti Andraž. Poslanec se je ob tem zahvalil za uspešno sodelovanje pri pomembnejših projektih v regiji in izrazil polno podporo tako občini, kot občankam in občanom Svetega Andraža. Ob tem
Ponosni na podeželje
Gonilo interesnega in stanovskega združenja, Društva podeželske mladine Spodnjega Podravja (nekdanji DPM Ptuj), je poudarjena želja mladih po sodelovanju na različnih ravneh in z različnimi institucijami, predstavniki. V svoje vrste so pritegnili celo ministra za kmetijstvo, mag. Židana.
Širok spekter delovanja štejemo kot odlično izhodišče, ki mlade povezuje v idejah in zamislih, z željo da le-to dobro izvedemo. Po tem ključu so se člani DPM SP z veseljem odzvali vabilu k sodelovanju z RTV Slovenija.
V sklopu projekta Ponosni na podeželje so 15. septembra lahko predstavili svoje spretnosti v tekmovalnem duhu. V Šentrupertu so se s prevezanimi očmi pomerili v štafet-nem predajanju koruznega zrnja in v zbijanju kegljev v obliki lesenih polen z veliko kroglo, ki so jo namestili v traktorski sprednji nakladač. V sk-
lepnem delu so se ob neodločenem izidu pomerili še v oddaji Slovenski pozdrav, v studiu Avsenik v Begunjah na Gorenjskem. V odličnem vzdušju, ob prekipevanju od dobre volje in dobre glasbe so se pomerili z nasprotno ekipo še v hitrostnem sestavljanju manjšega voza, lojtrnika. S posebno, premišljeno in izpiljeno tehniko so premagali konkurente in napredovali v sklepni del tekmovanja. Opazovati kako se mladi z obeh strani dogajanja, z odra in občinstva, po dogodku veselo družijo in sklepajo prijateljstva, da vsej zgodbi še posebno patino zadovoljstva in dobrih obetov. Oddaja je bila na sporedu RTV Slovenija 2. oktobra 2015.
je Andrej Čuš opozoril, da je na pristojne ministre pred kratkim naslovil pobudo za reševanje problematike Slovenskih goric, saj se le-te soočajo z neugodnimi geografskimi razmerami za kmetijstvo, odsotnostjo delovnih mest, manjkom prebivalstva, neugodno starostno strukturo prebivalcev, pomanjkljivo prometno in komunalno infrastrukturo, pomanjkljivo pokritost s komunikacijskim omrežjem, neugodno izobrazbeno strukturo, soočene pa so tudi z odhajanjem mladih iz tega območja in z zaraščanjem kmetijskih zemljišč. Obenem pa Slovenske gorice predstavljajo tudi velik potencial za razvoj, tako na področju vinogradništva s svojimi ugodnimi okoljskimi pogoji, na področju turizma pa s svojo slikovito pokrajino, vinorodnim okolišem, možnostmi za turistične kmetije in športno rekreacijo ter na področju kmetijstva z naravnimi možnostmi za tradicionalno in ekološko pridelavo. O tem bo poslanec pripravil tudi prispevek v naslednji številki občinskega glasila, ko vas bo seznanil z odgovorom pristojnih ministrstev.
Občinska uprava
Naš naslednji projekt bo Inovativni mladi kmet, kjer bo s strani strokovne komisije izbran najboljši kandidat izmed predstavnikov vsake regije naše države. Vsak Kmetijsko gozdarski zavod izbere enega kandidata, z namenom, da je enakovredno zastopana vsa država. Dogodek bo v domeni DPM SP, ki ima sedež na Ptuju. Lani se je z nazivom IMK okitil Boris Uranjek, Kmetija pri Baronu. Načrtujemo, da bomo prireditev in podelitev naziva letošnjemu zmagovalcu izvedli v domači občini lanskoletnega zmagovalca, v Račah.
Jože Murko, mag. KGZS, Zavod
Ptuj
20
Novice občine Sv. Andraž
ostali prispevki
Program SVIT lahko reši naše življenje
Zakaj bi se vključili v Program Svit?
Preventivni programi, ki se izvajajo v Sloveniji so priložnost, da naredimo nekaj dobrega za naše zdravje in počutje ter nenazadnje za izboljšanje kakovosti življenja. En izmed takih programov je državni presejalni Program SVIT, ki si prizadeva za odkrivanje raka debelega črevesa ali danke v tako zgodnji fazi, da z ustrezno odstranitvijo maligne tvorbe pride do popolne ozdravitve. Vsekakor pa s tem vplivamo na izboljšanje kvalitete življenja, ki je ključnega pomena zlasti v starejšem življenjskem obdobju. V primeru, da Program Svit doseže vsaj 70% odzivnost ciljnega prebivalstva, bi država dosegla zastavljen cilj - to je zmanjšanje obolevnosti in smrtnosti zaradi raka debelega črevesa in danke in tako opravičila finančni vložek. Tako bi za to boleznijo letno umrlo 200 ljudi manj, približno 300 ljudi manj pa bi letno zbolelo (spletni vir: Svit). Program SVIT se je v dosedanji praksi (izvaja se od leta 2009) pokazal kot zelo učinkovit, predvsem zato, ker uporablja preprost, a zelo občutljiv test za odkrivanje krvavitve v blatu, ki je neopazna s prostim očesom. Slednje ne pomeni, da oseba ima raka, temveč je opozorilo, da je potreben temeljit pregled črevesa s kolonoskopijo . Šele ta pregled bo dokončno ugotovil pravo stanje in razloge za krvavitev, hkrati pa je možno ob takem diagnostičnem postopku v večini primerov tumor tudi odstraniti. Novejše ankete udeležencev v Programu, ki so opravili kolonoskopijo, kažejo na zelo majhen delež oseb, ki o tej preiskavi govorijo kot o zelo neugodni ali nevzdržni. Večina je priznala, da so pričakovali veliko hujše bolečine, kot so jih bili deležni.
Komu je program SVIT namenjen in kako poteka? Program SVIT je namenjen moškim in ženskam starim med 50 in 74 let z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem, ki ne kažejo nobenih bolezenskih znakov. Leti prejmejo vabilo v program po pošti na naslov stalnega bivališča. Dodatnih finančnih stroškov posameznik nima. Ko posameznik prejme na dom vabilo, je zelo priporočljivo, da se nanj čim prej odzove (odgovori na vprašalnik!).
Po vključitvi v program oseba prejme navodila in komplet za odvzem vzorca blata. Pri kakršnikoli nejasnosti se lahko obrne na osebnega zdravnika ali medicinsko sestro, ki bosta po potrebi lahko poslala patronažno sestro na dom.
Problemi pri izvajanju Programa SVIT - trenutno stanje Predvsem zaradi strahu do različnih faz postopka v Programu, pa tudi zaradi vsesplošnega nezaupanja v zdravstveni sistem, je žal odzivnost ljudi v program kljub vsem ugodnostim ponekod prenizka.
Najnovejši podatki kažejo, da se je prvemu vabilu za vključitev v Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki (Program Svit) v prvem polletju 2015 odzvalo 59,44 % povabljenih v Podravju (spletni vir: CINDI Slovenija). Podravje skupaj s Pomurjem sodi med slabše odzivne regije v Sloveniji, zlasti nekateri izpostavljeni predeli.
V občini Sveti Andraž v Slov. goricah se je v prvem polletju 2015 odzvalo 43,75 % občanov s stalnim bivališčem. Na prvo vabilo za vključitev v Program SVIT se je odzvalo 36,67 % moških in 50 % žensk.
Dragi prebivalci, izkoristite izziv in se odzovite na vabilo za vključitev v program Svit. Poskusite dojeti vabilo kot priložnost in ne kot grožnjo. Človeško je, da nas je strah pred ugotovitvami preiskav, pa vendar vse strahove lahko odtehta misel na to, kaj bi se lahko zgodilo, če dejansko zbolimo in kako bi to vplivalo ne le na naše zdravje temveč tudi na kakovost našega življenja in življenja naše družine.
Več o Programu Svit na: http://www.program-svit.si/
Asist. Olivera Stanojevic Jerkovic, dr. med. spec. Koordinatorica Programa SVIT v Podravju
Zapuščina Branke Jurca v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj v letu 2015 praznuje 60-letnico Mladinskega oddelka. Med dogodki, ki smo jih pripravili ob tem jubileju, je bilo tudi poimenovanje pravljične sobe Mladinskega oddelka po Branki Jurca, kar smo slavnostno obeležili z literarnim večerom v septembru 2015. Ob tej priložnosti smo predstavili del zapuščine Branke Jurca, ki jo je knjižnica v letu 2014 prejela v dar od pisateljičinega sina dr. Matjaža Potrča. Podarjena knjižna zbirka je svoje mesto dobila v pravljični sobi Mladinskega oddelka in šteje 119 knjižnih enot. Med njimi je 60 avtorskih del Branke Jurca, od tega 16 prevodov v
Branka Jurca s soprogom Ivanom Potrčem (80. leta 20. stoletja)
tuje jezike. Z zapuščino Branke Jurca smo ob knjigah iz njene osebne knjižnice prejeli še precej raznovrstnega gradiva, ki je našim uporabnikom dostopno v Domoznanskem oddelku. Med drugim hranimo številne tipkopise Jurcine kratke proze, družinske fotografije, periodiko in korespondenco. Del zapuščine so tudi nagrade in priznanja, ki jih je Branka Jurca prejela za svoje literarno in družbeno delo: Levstikova nagrada za knjigo črtic Okoli in okoli (1960), zlata knjiga za slikanico Poredni zajček (1975), zlata knjiga za delo Ko zorijo jagode (1976), zlata knjiga za slikanico Bratec in sestrica (1980),
Oktober 2015 21
ostali prispevki
partizanska spomenica (1941), priznanje OF ... Branka Jurca je bila rojena 24. maja 1914 v Koprivi na Krasu. Ko je oče dobil službo v mariborski kaznilnici, se je družina preselila v Maribor, kjer je Branka obiskovala osnovno šoli in učiteljišče (1929-1934). Leta 1938 je dobila prvo službo učiteljice pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Po nemški okupaciji Maribora se je preselila v Ljubljano in se priključila Osvobodilni fronti. Kot aktivistka narodnoosvobodilnega gibanja je bila internirana v koncentracijski taborišči Gonars in
Ravensbruck. Po vojni se je poročila s pisateljem Ivanom Potrčem, rodila sta se jima dva otroka, Matjaž (1948) in Marjetica (1953). Znova se je vrnila za učiteljski kateder, nato je urejala reviji Ciciban (1960-1971) ter Otrok in družina (1964-1966). Izšli sta njeni zbirki kratke proze, namenjeni odraslim bralcem, taboriščne novele Pod bičem (1945) in zbirka novel Stekleni grad (1958), nato pa je svojo pisateljsko pot posvetila pisanju za otroke in mladino. Kot soproga Ivana Potrča je stkala vezi s Ptujem in tudi z našo ptujsko knjižnico. Leta 1994 je
kot govornica sodelovala na otvoritvi Mladinskega oddelka v prostorih Malega gradu. Predlagala je odprtje spominske sobe Ivana Potrča in leta 1998 knjižnici podarila bogat del njegove zapuščine. Obe donaciji nas uvrščata med knjižnice, ki o Branki Jurca in Ivanu Potrču hranijo največ gradiva, ob tem pa so del naše zbirke postale knjige, ki so nekoč polnile njune knjižne police.
Anja Ogrizek
Kako ustrezno ravnati z organskimi odpadki
Pri opravljanju vsakdanjih aktivnosti, zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb ter še posebej pri skrbi za lepše bivalno in delovno okolje nastajajo t.i. biološko razgradljivi kuhinjski odpadki ter zeleni vrtni odpad. Med slednje štejemo odpadno vejevje, travo, listje, staro zemljo lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, lesni pepel ..., medtem ko med biološke odpadke spadajo odpadki, kot so zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavne usedline, filter vrečke, pokvarjeni prehranski izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčke, brisače in papirnate vrečke; skratka vsi odpadki, ki se lahko razgradijo po naravni poti, s kompostiranjem. Prav zaradi tega se mnogi odločajo tudi za lastno kompostiranje, na domačem kompostu.
Pogojza uspešno snovno ali termično izkoriščanje odpadkov je njihovo ločeno zbiranje, zato je prepovedano vsakršno koli mešanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki. Omenjene odpadke je treba zbirati ločeno, saj tako pripomoremo tudi k lažjemu doseganju republiške strategije, katere namen je preusmeritev čim večjega deleža odpadkov v postopke ponovne uporabe ali predelave in zmanjševanje količin odpadkov za odlaganje. Cilj ločenega zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pa je, da se zmanjšajo celotne količine odpadkov, ki se odlagajo, še posebej pa, da se zmanjša delež biološko razgradljivih odpadkov v odloženih odpadkih, predvsem zaradi povzročanja toplogrednih plinov in neprijetnih vonjav v okolici odlagališč.
Kompost - naravno organsko gnojilo
Ločeno zbiranje navedenih vrst komunalnih odpadkov omogoča, da jih lahko preusmerimo na kompostiranje, pri čemer dobimo kompost kot naravno organsko gnojilo, po drugi strani pa se zmanjšuje odlivanje tekočih kuhinjskih odpadkov v kanalizacijske sisteme, kar povzroča njihove zamašitve ter težave pri čiščenju odpadnih vod. V skladu z določili Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom je prioritetno lastno kompostiranje, šele ko povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva nima možnosti ali ne želi kompostirati biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zelenega vrtnega odpada,
jih morajo prevzeti izvajalci obveznih občinskih gospodarskih javnih služb.
Biološko razgradljive kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se jih z odpadno vodo odvaja v kanalizacijske sisteme, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode. Povzročitelji biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada mora odpadke zbirati v vodotesnih zabojnikih ali posodah ločeno od drugih odpadkov, izvajalec javne službe zbiranja pa jih mora prevzeti s specialnimi vozili, ki preprečujejo izpuščajo v okolje in ne povzročajo neprijetnih vonjav.
CISÏO
Kako uspešno kompostirati?
Za uspešno lastno kompostiranje je pomembno več dejavnikov: pravilna izbira kompostnika, določitev pravilne lokacije kompostiranje in pravilen postopek kompostiranja. Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smrad) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so pomembna za vse tipe kompostnikov, ne glede na to ali so odprti iz lesa ali žičnati ali pa plastični zaprti hišni kompostniki.
Kot prvo plast damo plast zdrobljenih vej, ki poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov, kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C-60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago.
22
Novice občine Sv. Andraž
ostali prispevki
V	času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.
V	kolikor ne kompostirate sami, tovrstne odpadke za vas prevzamemo mi!
Kot izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zagotavljamo za vse povzročitelje odpadkov iz gospodinjstva, ki nimajo možnosti ali ne želijo lastno kompostirati biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zelenega vrtnega odpada, njihovo prevzemanje, odvoz na lastno kompostarno ali kompostarne poslovnih
partnerjev.
V primeru odločitve povzročitelja o oddaji ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpadka izvajalcu javne službe vas prosimo, da nam to sporočite na naš naslov: Čisto mesto Ptuj d.o.o, Dornavska 26, 2250 Ptuj, po e-pošti : dostava@cistomesto.si, ali po telefonu 02/780 90 20.
Po tem, ko nas boste o vaših željah obvestili, bo sledil obisk naših predstavnikov, predaja zabojnika za zbiranje odpadkov, navodila za pravilno ločevanje odpadkov ter terminski plan odvoza posameznih vrst odpadkov. Prevzemanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada zagotavljamo v poletih mesecih vsak teden, v zimskem času pa štirinajstdnevno. Način prepuščanja odpadkov je podoben, kot pri mešanih komunal-
nih odpadkih, torej zabojnik je potrebno postaviti na dan odvoza na prevzemno mesto do 6.00 ure zjutraj. Prevzete biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad po prevzemu stehtamo, nato pa transportiramo do kompostarn, kjer se izvaja postopek kompostiranja.
Kot izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zagotavljamo tudi letno enkrat pranje zabojnikov, v vseh ostalih primerih pa morajo za higieno svojih zabojnikov skrbeti povzročitelji odpadkov.
(Članek je delno povzet po Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. list RS, št. 39/2010)).
Čisto mesto Ptuj
povedali so nam
Intervju s trikratno državno prvakinjo
Pred dobrim tednom smo poklepetali z našo bodočo občanko in odlično ribičinjo v slovenskem in svetovnem merilu za naše občinsko glasilo. V zelo sproščenem pogovoru smo o Janji Hernet izvedeli marsikaj, kar bomo delili tudi z vami. Prijetno branje.
Na začetku se nam na kratko predstavi. Od kod prihajaš, kaj počneš?
Sem Janja Hernet, rojena v Mariboru. Osnovno šolo sem obiskovala v v Mariboru, zadnjo triado pa tudi že nekaj v Osnovni šoli Cerkvenjak, saj smo se preselili v Čagono. Srednjo šolo sem nadaljevala na trgovski v Mariboru. Tre-
nutno s fantom Markom živiva v Ljubljani, v Novih Jaršah, saj imava oba v Ljubljani službo. Zaposlena sem kot trgovka v Mercatorju.
V Vitomarcih - vasi, sta si zgradila hiško in le še nekaj mesecev vaju loči do vselitve. Zakaj sta se odločila živeti, bivati ravno pri nas?
Vse skupaj je naneslo čisto slučajno. S fantom sva rekla le, da se želiva preseliti iz Ljubljane v območje med Ptujem in Lenartom, ter da mora biti zraven potoček, saj se oba ukvarjava z ribolovom in si želiva blizu svojega doma takšen ambient. Obljubili so mi tudi, da me bodo v službi premestili bliže novemu doma, zato komaj čakam, da se preselim v Vitomarce.
Lepo je slišati, da se mlad par priseljuje v naše kraje, saj praviloma žal velja ravno obratno. Upamo, da bosta vzpodbudila še kakšen mlad par. Janja, ti si navdušena športnica v prav posebni športni panogi, kajne? Povej nam kaj več o tem.
Ja, od svojih mladih let sem ribičinja, kot se pravilno reče ženski, ki se ukvarja s športnim ribolovom. V mladinskem kampu v Dravogradu sem spoznala tudi svojega fanta Marka. Nad ribolovom so me navdušili starši, saj tako mama kot oče še zmeraj sodelujeta v državni ligi in reprezentanci. Sama sem reprezentantka Slovenske reprezentance v ribolovu, disciplina lov rib s plovcem. V njej sem že 12 let, moji večji uspehi pa so: trikrat državna prvakinja, sektorsko četrto mesto na svetovnem prvenstvu v Belgiji, ki je potekalo od 17. do 23. avgusta letos.
Oktober 2015 23
povedali so nam
Evropskega prvenstva posebej za ženske ni. Sem pa bila na svetovnem prvenstvu že kar nekajkrat in sicer na Portugalskem, Italiji, Slovaški, Madžarski, Nizozemski ... Zraven me v reprezentanci spremljata tudi obe moji sestri, ki sta prav tako državni reprezentantki.
Povej nam še kaj o državnem prvenstvu letos in nekaj pravil tekmovanja.
V državnem prvenstvu je osem tekem na leto. Štiri so letos že potekale, štiri še bodo v mesecu oktobru. Trenutno sem uvrščena na 3. mesto, ciljam pa seveda na prvo. Vabim vas na mojo naslednjo tekmo, ki bo 11. oktobra v Gramoznici v Murski Soboti zraven avtoceste. Za zmago na tekmi šteje teža ulova, ne pa število ulovljenih rib. Tako lahko ima katera le eno ulovljeno ribo in zmaga pred tisto, ki jih ima tudi po več deset. Za zmago na tekmi dobiš eno točko, na koncu zmaga tista, ki ima zbranih največ točk. Ribolov ni olimpijska disciplina, čeprav so velikokrat omenjali, da bi naj to postal.
Kaj pa sami stroški tekmovanja? Vam vse financira država?
Bilo bi najbrž logično in pravilno, da bi vse financirala naša reprezentanca, pa žal ni tako. Le svetovno prvenstvo je financirano delno iz strani Ribiške zveze Slovenije, ostalo pa pokrijejo
sponzorji, ki si jih tekmovalec najde sam ali pa stroške poravnaš osebno. Nagrad v državnem prvenstvu ni, na svetovnih prvenstvih pa je neka malenkost denarne nagrade.
Janja v akciji med tekmovanjem
Kaj pa priprave? Saj se ne moreš posebej pripravljati na tekmo, ali pač?
Ja, kakopak. Tudi pri tem športu so treningi in vse kar k temu spada. Pred tekmo na določenem mestu se greš pač nekajkrat po nekaj ur navajat na teren in način lovljenja. Niso vsepovsod enake ribe, ni vsepovsod enaka globina, in tudi navada prehrane rib je vsepovsod drugačna. Bolj kot se prilagodiš, boljše je. S seboj seveda vedno nesem ogromno raznolike hrane za ribe, ki jo naredim doma, nekaj pa tudi kupim. Doma imam 20
različnih palic polagalk (sestavljive), kjer ima vsaka svojo dolžino vrvice in podobno. Tudi zato je pomemben trening, kjer si vse skupaj pripraviš. Sicer ti uro pa pol ali dve pred tekmo še pustijo nekaj časa, da se pripraviš, vendar je takrat vse skupaj prekratko. Tekma pa potem poteka 4 ure. Med tekmovanjem pa je strogo prepovedano opazovanje svojih nasprotnic in podobno. To so skrivnosti, ki ločijo dobre od slabih. Naj povem, da vse ribe, ki jih ulovim na terningu, tekmovanju ali kar tako vedno izpustim nazaj v vodo. Nikoli jih ne pripravima za hrano ali da bi jih komu podarila.
Kakšne načrte imata v našem kraju?
Najprej se imava seveda cilj preseliti v novo hiško. Nato pa želiva tudi predstaviti ribiško opremo občanom in organizirati s pomočjo kakšnega društva kakšno občinsko tekmovanje v ribolovu. Seveda pa bom ostala športnica tako dolgo, dokler mi ribolov ne bo več šel od rok, za kar upam, da se ne zgodi nikoli.
Lepo se ti zahvaljujeva za zanimiv pogovor. Upava, da sva te našim bralcem dobro predstavila in da ti uspe vse kar si boš v življenju zadala.
Nina Žvarc in Kristijan Majer
kronika kraja
Na svet so prijokali in razveselili svoje starše:
-	deklica Nuša Pučko, rojena 18. 8. 2015; mamica: Ana Marija Štante, Hvaletinci 19
-	deklica Izabela Rižnar, rojena 6. 9. 2015; mamica: Aleksandra Šamperl, Drbetinci 57
-	deček Leon, rojen 28. 9. 2015; mamica: Rosvita Druzovič Mihorič, Drbetinci 66 a
V svet tišine so odšli:
Hrga Franc, Hvaletinci 14, rojen 24.4.1931, umrl 27.7.2015 Kvar Terezija, Gibina 10, rojena 6.10.1930, umrla 9.8.2015 Kajnih Marija, Drbetinci 33, rojena 12.11.1933, umrla 26.8.2015 Vršič Angela, Slavšina 2, rojena 17.02.1937, umrla 26.9.2015
Rubrika: Za vas odgovarjamo
Ponovno vas vabimo, da nam zastavite kakršnokoli vprašanje, ki se nanaša na naš odbor, občinsko vodstvo, občane ali druge lokalne ustanove ali pa eno vprašanje kar tako - iz radovednosti. Za vas bomo z veseljem poiskali odgovor s prve roke.
Uredniški odbor
24 Novice občine Sv. Andraž
razvedrilo
Zanimivosti, prazniki, običaji, recepti
NOC CAROVNIC
Noč čarovnic (znana tudi po angleškem izrazu Halloween) je praznik, ki ga predvsem v Zahodnem svetu obeležujejo v noči iz 31. oktobra na 1. november. V resnici predstavlja okrajšavo za »All Hallow's Eve oziroma Hallow Eve (Večer vseh svetih oziroma Večer pred vsemi svetimi). Slavi se predvsem v angleško govorečem svetu kot na primer na Irskem, ZDA, Kanadi, Angliji, Avstraliji in Novi Zelandiji. Ustreza nekako katoliškemu prazniku Vseh svetih. V teh deželah se po običaju otroci preoblečejo v različne kostume (po navadi čarovnice in pošasti) in hodijo od vrat do vrat, kjer prosijo za sladkarije. Zelo priljubljen običaj za noč čarovnic je izrezovanje buče, v katero se nato vstavi sveča.
(vir: Wikipedija)
PAJKOVA MREŽA
S preprostim materialom do odlične ideje:
-	papirnat krožnik
-	luknjač
-	rdeča volna
-	črna tempera barva
-	čopič
-	premikajoče oči (po želji - lahko jih tudi sami narišemo) Na dlan si namažemo črno tempera barvo in jo na papirnat krožnik odtisnemo v levo in desno stran. Počakamo, da se posuši in na sredino prilepimo ali narišemo dvoje oči. Z luknjačem naredimo po robu krožnika luknje, skozi katere bomo napeljali rdečo volno. Poiščemo še primeren prostor in izdelek obesimo.
Obilo užitkov ob ustvarjanju.
in ga narežite ali naribajte na tanke krhlje ali obroče. Krhlje položite na pekač, obložen s papirjem za peko in na vsakega dodajte žličko mešanice - sirupa. Krhlje v pečici, ki je ogreta na 100 stopinj Celzija, pecite, dokler ne postanejo hrustljavi, kar utegne trajati tudi kakšno uro. S tem lahko razveselimo svoje goste, lahko pa jih lično zapakiramo in nam služi kot darilo, ko se odpravimo kam na obisk.
Pa dober tek! (vir: Slovenske novice)
V
NAMAZ IZ BUČNIH SEMEN
Sestavine:
•	1 strok česna
•	3 žlice bučnih semen
•	200 g svežega sirnega namaza
•	3 žlice bučnega olja
•	sol
Priprava:
Vse sestavine zmelješ v gladko zmes.
JABOLČNI CIPS
Rek 'eno jabolko na dan odžene zdravnika stran' vsebuje nekaj resnice. Jabolka so namreč polna vitaminov, mineralov in vlaknin. Fruktoza v jabolku zadovoljuje željo po sladkem, zato jih zlasti v jesenskem času, ko jih je na pretek, večkrat ponudite tudi otrokom. Da pa ne bo jabolko vedno le jabolko, lahko iz njega naredite pravi jabolčni čips.
Sestavine (za eno jabolko):
•	1 jabolko
•	pol žlice jabolčnega kisa ali soka limone
•	1 žlica sladkorja
•	cimet
•	4 žlice vode
Sladkor in vodo pogrejte na rahlem ognju. Ko se sladkor stali, v posodo dodajte pol žlice jabolčnega kisa ali limoninega soka in malo cimeta, nato pa vse skupaj odstavite z ognja. Večje jabolko prepolovite, mu odstranite koščice
(vir: norma.si) Nina Žvarc
Novo v Vitomarcih!
Za vas se odpira novi frizerski salon v mesecu oktobru. Salon se bo nahajal v centru občine oziroma na stari lokaciji, kot je bil prejšnji.
V mesecu oktobru boste vse stranke deležne 10% popusta, ponujamo vam tudi darilne bone.
Lepo vabljeni v novi frizerski salon Duška.
Dušanka Kopčič, Vitomarci. Več informacij na GSM : 041/662-906
Oktober 2015
25
razvedrilo
Nagradna križanka
Nagradna križanka^
Rešitve nagradne križanke (celotna križanka) pošljite na naslov: Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Vitomarci 71, 2255 Vitomarci, s pripisom Nagradna križanka. Ne pozabite pripisati svojega imena in naslova. Upoštevali bomo vse pravilne rešitve križanke, ki bodo prispele na naš naslov do torka, 30. oktobra 2015. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali tri dobitnike nagrad.
Nagrade:
1.	nagrada-
2.	nagrada-
3.	nagrada-
Moško ali žensko striženje v novem Frizerskem salonu Duška. Dušanka Kopčič, Vitomarci; Košarica dobrot, Turistična kmetija pri Kapeli Drbetinci, Vitomarci;
Paket testenin, Kmetija Rižnar, Slavšina, Vitomarci.
Nagrajenci prejšnje križanke so:
1.	nagrada: Sonja Vršič;
2.	nagrada: Tatjana Vršič;
3.	nagrada: Vilma Firbas.
Prejeli smo 11 rešitev križanke, a le 7 je bilo pravilno rešenih.
>
Kjnetija <Rižnar
■¿tfj tn&i, (p-ltJgr /nrccm Luitim-irWmi
Irenu Ränai
S1.«S™ i/t I2HV4
HWbfciitTliWJ
E-p-niii:
Vini. iUiiirj&Tiili.CUM
'■'fr
'Kmetija Rižnar
30 Novice občine Sv. Andraž
Ujeli
smo...
Uredniški odbor Novic je spet na-leten na zanimiv trenutek.
Društvo upokojencev Vitomarci so v našem krajju postavili upodobitev jeseni s pridelki, ki nam jih je podarila narava. O tem so slišali celo v daljni Šanghaj, od koder so 29. 9. 2015 pripotovali v Vitomarce, da bi si ogledali to zanimivo stvaritev.
Na fotografiji je predsednik društva upokojencev, ki je turistom prijazno razkazal tudi okolico cerkve in jih seznanil z našo zgodovino. Turisti so bili navdušeni nad videnim in sklenili, da se ob drugi priložnosti spet vrnejo
Fotografski mozaik
in si ogledajo ostale znamenitosti v naši občini.
Oktober 2015 31
\ ■ •