Mestna podjetja Kopališee: Parne, kad in pršne kopeli vsak čeirtek petek in soboto od8h do 20h. KlaTnica in hladilniea moderno urejena, na razpo-lago mesarjem in izvoznikom. Oznangevalni urad: Izvršuje vsa naročila na 35. mestili kar najtočneje. Velika korupcijska afera! l[Posebno p,croČLO ,,Narodm Slogi".) KOPRIVNICA 15. jan. 1932. -Avtobusn} podjelnik Zarko Davidovič je izumil način, da mu ni treba plače-vati nobeniti taks. Poleg tega si je pri-svojil uživanje še posebnih jorevilegijev. S ponarejeno štampiljko je ,,zaradil" na račun finančne obiasti težke svote, do-čim je svojo konkurenco v 1 letu oško-doval za več kot Din 80.000. Za kate-ro svoto je oškodovana državna oblast, bo ugotovila preiskava. Afera vzbuja med poštenimi avtopodjetniki spontano ©gorčenje. K. Žnuder Maribor: Še nekaj o vzrokih gospodarske nevolje. V nekem članku ,,Narodne Sloge" sem naglasil kot glavni vzrok gospodar-ske krize ,,knvično urejeni družabni red človeške družbe''. Prepričan sem, da sem se stem že neštetim strasno zame-ril, vendar radi "tega mkakor ne odne-liam od "dokazov, ki leže na cffanf. Poa krivično urejenim družabmm redom človeštva je razumeti žalostno, dejstvo, da se eni ljudje brezobzirno ier neovirano bogate, dočim drugf na-gote. lakote in mrazu umirajo, brez vsa-ke zadostne zakonite zaščite. V tem pogledu je dgižnost vseh vlad v vseh državah, da ta nered odpravijo stem, da z zakonom zabranijo oderuštvo in imešetarstvo, ter na ta način postavijo reguiator skrapo opasnim socijalnim razmeram ostalih. Ogiejmo si par primerov lz zadnjih 10 Iet in sicer: 1. Fivovarniški kartel, ki se je usta-tiovil pod pretvezo takozvane razde-litve teritorija za prodajo piva! Rekli ao si gospodje: Ni 'dobro, ako fsi tovar-ne piva delajo neprilike radi neurejene-ga vprašanja glede deltokroga konsu-mentov. Obiasti so to v največjem zau-panju dovoiile. 'Ioda posledica tega je bila zmanjšanje cen za ječmen, hmelj, \n druge potrebščine, s tendenco ceno na pivo dvigmti, kar se jc tudi točno zgodilo m vem to iz Iastne prakse kot bivši načelnfk mariborske gostilničarskc zadnuge. Fa tudi hmeljarji bodo znali to potrditi, da je cena hmelju padla od tDin 100 na 4 dinarje za kg. Zakaj to? Pivovarniški kartel Vam bo dal tolažiJno pesem za ©dgovor. — 2. Ako je izveden kartel (disciplm-sko združenje), ki pogojno veže vse čla-ne, mora vsakdo teh, v izogib težkim kaznim vpodobi, Tto disciplmo strogo dr-žati. Ni pa povsem absolutna potreba kartela, izvajanje discipline. Dokaz te- mu so vinske veletrgovine, kojih Iastm- , ki se vsako ieto sestajajo h kongresom in sestankom ter kljub temu, da si šicer NARODNA SLOGA pn prc-daji svojih vin konkurirajo, ven-dar (soglasno) dolocijo, kolika bo cena \inskemu moštu. Kar sklenejo, to tudi drži, kakor če žebelj dobro zabiješ. Ko bi si pridelovalci vfna znali uve-sti tako disciphno, že zdavnaj b\ si u stanovili zadružništvo za svoje proizvo-:de, kar bi bilo Ie v konst njim, dočim v nezaupanju drug v drugega rinejo ves čisti "dobiček v noke drugemu. Za lzkoriščanje pač morata biti ve-dno dva: edcn ki molze, — drugi ki se molzti da. Največji m temeljni vzrok Krize ie ži ravno v tej ugotovitvi, da drug dm-gemu ne zaupamo. Lahko se priklati k nam žlobudrav žid, ki s svojo zgovor-nostjo iri pretkanostjo preraami še tako ,,kunštnega'' kmeta. Celo skopuha bo o-mehča!, dočim ostane idealno misleč, za do^brobit svoje in svojih sosedov gru-de nesebično navdušen prosvetitelj domačin po svetopisemskem reku m Odrešenikovi lžkušnji deležen tjsode o ,,preroku v — Domovjni..." Več zau-panja, večljubezni, več vzajemnostu več smisla za skupnost, več potrpljenja, po-mešanega s čutom pravičnosti, — pa bo sama od sebe spuhtela kriza v vseh svo-jih oblfkah; knza, to nezakonsko dete sebičnosti in napuha bode postala ne-znani s^rah iz bajk. Naš senat zboruje Njeg. Vel. Kr.alj je impnova! v smi-slu ustavnih in zakonskih določb dne 9. t.m. L8 članov senata. Iz dravske bano-vine sta bila imenovana dva, in sicer I-van Hribar ter prof. dr. Valentin Rožič. Dne 3. januarja je bilo izvoljenih 46 se-natorjev, tako da šteje senat zaenkrat 74 članov. Prva seja senata se je vršita; dne 11. t.m. Seja narodne skupščine pa je skliacla dne 15. t.m. Senat bo zboro-Val v palači prometnega ministrstva. Ze-lo zanimivo in nekako simbolično je, da je predsednik centralne vlade S r b — Peler Zjvkovič, Hrvat Vekoslav Spin- čič, predsednik Narodne skupščine in S 1 o v e n e c Ivan Hribar, pred^dnik se-nata. — V zavesti, da bosta obe zbor-nici, osnovanf po novi ustavi, prosti nekdanjih strankarskih predsodkov vze-lj najprej v roke najbolj pereče zadeve, gledajo državljani ujedinjene Jugosla-vije z zaupanjem v delo obeh zbornic. Ker je temeljna smernica obeh parl'a-mentov, skrbeti za blaginjo splošnosti in za enakopravnost vseh državljanov, je upati, da bcdo problemi brezposelno sti, gospodarske krize, fzvoza ih uvoza i.dr. pereči vzeti najprej v pretres. Star strankarski greh. MeiPegiiliraEa Pesnica. — Poplave. ¦ Povodom nastopa zadnjega talne-ga vremena je pokrajinska VeČica Pes-nica mestoma izstopiia iz svojih bregov. Večjo škodo je napravila v predelih Sv. I.enart — Gočeva, Sv. Andraž, niže Sv. Bolfenka in pn Sv. Lovrencu, kjer je izstopila na cesto. Tudi v Juršincih je napravila mnogo škode neregulirana ['esnjca, ki je bila od preobrata pa sko zi do Q. jan. 1930. vsem mogočim stran-kam volilna obljuba. Ob vsakih volitvah se je našlo dovolj kalinov, ki so na-sedli tera obljubam. — Fopisana popla- va je napravila prizadetim pokrajinam tako veliko gospodarsko škodo, da je ves promet za dalj časa onemogočen. — bmo skromnega mnenja, tla je na na-rodnih poslancih inž. Krejčiju, Dr. Pivko in Lovro Petovsrju ležece, da to stvar Hkvidirajo na ta način, da čim-prej pcspešijo regulacijo Pesnice, v ka-tero svrho niso potrebni poebni kapi-tali. — Posledice starega strankarskega greha stopajo na plan in danes nam je lasno: Vsi so regulacijo Pesnice obljub-ljali, nikdo je m izvršil. — Ptujska kriza Frijatelj našegrL Usta, očividno vseh muh poln, a pristaš nefzprosne resni-ce nam poroča, da že več fet opazuje ptujsko purgapijo, ki je sama na sebi nekaj čisto posebnega, skoroda jedin-stvena prikazen na ,,kontinentu'' Jugo-4avije. Medtem, ko domači trgovci (brez ozira na narodnost, prosim) zehajo v svojih trg^ovinah, od "časa do časa od same nevolje Iistajo po ,,pul'ih" v knji-gah doJžriikov fn tu pa tam fz lstega raz-Idga kalkulirajo s števiikami v Rnji.-gi svojih upnikov, ki vžlasti sedaj ob sklepu leta prav pridno pošiljajo svoje ,,računske izvlečke"; medtem, ko se vr-šijo rubeži po lndeksu dolgem, kakor litanije vseh svetnikov; medtem, ko piše časopisje. o vsesplošni 'knzi in filozofi-rajo raznj demagogi m licemerci o ,,re-šitvi' iz knze, tavajoč v megh opičje posnetiii fraz; medtem, ko domači obr-tniki žbirajo dmarčke mea seboj, da z lepaki m mserati opozarjajo Mslavno" občinstvo na zaščito domače dbrti in industrije; medtem, ko morajo fsti odpuščati (večkrat s krvavečim srcem) svoje osobje ,,radi pomanjkanja dela"; medtem, ko se stari, solidni, renomirani trgovci, ki so si *s trudom m poštenjem stekli položaj, da lahko brez zapravljan-ja solidno živijo ter skromno oskrbijo svojo družino, — bavijo z obupno mi-slijo na neižbežm "stečaj (konkurs); med-tem, ko tu pa tarn (neredkokrat!) tak re-vež ,,nenadno'' umre samo zato, da naptavi prostor drugim, medtem pa... tista v začetku omenjena ptujska purga-rija (nažalost b r e z razlike narodno-sti) roma v — Avstrijo, kar je naš lzve-stitef; Ptujčan, sporazumno z mnogimi prizadetimi trgovci slo\enske in nemške narodnosti vzlasti ob prošlih praznikih opazil ter dognal sledeče pristno fzvir-ne razloge tega ,,romanja v obljubljeno deželo', kjer se od same gospodarr ske nevolje skoro vsako nedeljo mecfc seboj streljajo bratje ene krvi: ,.'I anv fe vse cenejše...'" pravijo m |ili ta hudobna ,,kriza' nič ne ovira, da st nabavijo potni "list, vizum, plačajo že-leznico, eventuelno carino, včasih pa :ihotapsko kazen ... ,,lam [e vse b u I [š e/' pravijo fn nič he p6mislijor c! i grdo lažejo v obličje matere Domo vine, k[er je vseh dobrot, četudi vsled raznih vzrokov neizrabl^enih v izobilju; pri nas doma namreč nimamo (pa mnen[u teh izgubljenih ovc!) dobrffr* izvrstnih, odličnfh čevljarjev, fn čevljar^ skih tvornic, nfmamo domače mdu-strije, (ki, mimogrede poveaano, zalaga; tudi inozemska tržišča n. pr. ;,DeIta"-v PtUjU, katere prvovrstne izdelke celot Angleži zahtevajo ...); pn "nas n i"m a-^ m o kldbučarjev; nimamo velikih t v or«» nic za otTleke... Nimamo urar-;ev pa tudi ne zdravnikov... Skratkar M\ prav mčesar nimamo po mnenju teh izgubljencev, ki se izgubljajo v se^ žalibog neiztrebljeni črnožolti mfselncH sti. In v tem ;e menda eden, ne najma-njši vzrok naše splošne gospodarske nevolje, kateri se s tujo besedo pravi — kriza. Naša mila Očetnjava, od vseli božjih dobrin oblagodarjena, kakor tu-di bogata na naravnih zakladih je pred-stavljena po takih elementih svetu kot usrriiljenja vredna Beračija. — Razsodni tujci nas zavidajo za vse, kar imamo; kajti četudi je hudo na celem svetu* ni pri n a s n a j h u j š e. Mestece Pf-u| pa prvači s svojimi ,,purgarji" v opisa** nih grehih, katere naj k sklepu še o-> svežimo in sicer čisto na kratko: .v j J. Mesto Ptuj sicer nima /.tonfilma"1, \ a v sosednjem Ormožu poje, dočim je mariborski nemški zvočni film ,,zit or^dinar"; zato je treba s potnim listont po železnid v — Graz... Takisto i$ z gledalisčem... ' 2. Akoravno v Ptuju dobiš vse, kar-koli rabiš za vsakdanje življenje in tuk di za takozvani ,,Iuksus" v trgtovinaK vseh strok bo bogati izberi in zelo sck lidni Ceni, moras preko meje, Ttjer. ni prav nič cenejse, ako ne dražje ka-kor doma! 3. Ali se mofda voziio tjakaj samo zato, da si kupijo par škatljic vžigalic in za drag denar ,,avstrijske" cigarete iz jugoslovanskega duhana? 4. Ali se bavijo s fihotapstvom? 5. Ali prav nikogar v tem člankil mišljenih ne boli, s kakimi težavaml| se borijo domači trgovci brez razlikft narodnosti — baš radi njih? 6. Ali imajo ta česta romanja mor-da dtiuge namene? — Nepristranska j a v n o st i ra a b^t sedo! — , Ivan Kočar ~ Domžale. Glavni vzrok neuspeha naše živinoreje. Priobčujemo članek našega vr-lega sotfudnika iz hribovite Go-i t renjske žato, da se riaši številni na-%r ročnikf, kmetje iz Stajerske v pri-* merjanju seznanijo z razmerami ži-' vinorejCev na Gorenjskem. — — Uredništvo. — ' Pri pospeševanju živinoreje si o-$)etamo ugodnih uspehov vzlasti od ži-^vinorejskih zadrug. Od uspešnega delo-ivanja takšnih zadrug smemo upati v lepšo bodočnost. Skušajmo jih zato u-vesti povsod, kjer je živinoreja vee-jega pomena, vzlasti na Gorenjskem in Štajerskem. Opozarjati pa moram na to, da so imeli Svicarji in drugi kraji že lepe u-spetie prj svoji živfnoreji, veliko preje predno so bi!e pri nas uvedene živino-fejske zadruge. Veliko se je pri nas komaj pričelo, ko je bila Svicarska ži-vinoreja že na visku svojega razvoja. Kaj hočemo s tem povedati? Nič icfcruzega kot to, da tudi pri nas ne bo* tno prišli do zaželjenega smotra, dok-ler nam bo leto za letom primanikovalo knne. Pomanjkanje krme je glavni vzrok neuspeha naše živinoreje. Ako je eno leto boljša košnja, je pa zato dve ali tri Ieta slabša, tako, da mora naša ži-vina vzlasti ob zimskem času trpeti. Tadi pomanjkanja hrane. Čez leto se Še kolikor toliko hranjuiejo ob zeleni jtlaji, pozimi pa dobivajo redno pre-slabo krmo. ! .. ¦ ¦ jDokler se ne izpremeni prehrank iiaše živine, s pomočjo boliše krme, Tiam ni treba misliti na ugodnejši raz-voj, Kar vidimo v tem pogledu v-Svi-ci, to vidimo tudi po driigih napre-fcinih deželah. ... , ... , ;, , Po naših kraiih, ki redno trrce na pomanjfoiru krrne, moramo predvsem ^ledati na to, da preneha redno. po-manjkan-e krme, kakor Jdoslej onazu-jemo. Več krmskeora pridelka! To bor ^lf nujni klic Tiašim kmetovalcem Iry *iaj si pomaga~o do nje, kakor kdo mo-Te> Največ bomo dosegli z ojačenim de-lom, z izboljšanjem in dobrirn gno Jeniem travnikov, kakor tudi z boit u-spešnjm pridelovanjem krmskih ra§tlin na njivah. Z dobro volio .in resnirn iJelom se da še marsikaj dosečj in pre-msgati razne težkoče, ki se nam stavi-fo na pot. Sedaj pozimi je največ časa, da, cazmišljamo o tem, kako bi se da^ po naših kmetijah trajno povečati pri-tlelek krme, da bo ustreženo potrebam naše najvažnejše gospodarske panoge, ki danes najbolj trpi zaradi rednega po-manjkanja krme. Z večjim pridelkom krme bomo pomagali živinoreji; pride-lali bomo pa tudi več domačega gno-ja, ki je najvažnejsi pripomoček za čmi izdatnejši uspeh vseh drugih pridelkov. Kriza, brezposelnost in socijalno zavarovanje. OUZD v decembru 1931. V drugi polo\ici mesto decembra je začela brezposelnost p r a v nalahno popuščati. S.evio zavarovanih 'delavcev je bilo manjše nego istega datuma lan-skega leta: ^. XII. za 11.0233, 5. XII. za. 1,2.3317, 10. XII. za 12.501, 15. XII. za 12.117, 20. XII. za 11.037, 25. XII. 2a 11.236, 30. XII. za 10.783, delavcev. A!i so to samo slučajne vi-b r a c i j e fntenzivnos i gospodarske k. l ze, ali pa že oznanjevalci bodočega gos-podarskega po e:a. s" \t s atistikeOUZD jjie da ugotoviti. Vsekakor pa so sicer mrtve številke prav tolažilna govorica, ¦da zlo brezposelnosti četudi prav na-tehno — popušča. — Sneg je dal mno-gim kruha. Zdravštverre razmere so se pri mos-kih neznatno poslabšak (povečanje od-stotka bolnikov za več 0. 14 odst.) in pri ženskah pa precej zboljšale (zrna-njšanje odstoka bolnikov za -0.39 odst.) L ozi om na akutne vrem n ke sore-membe pa je v tekočem mesecu priča-kovati porast bolezenskih slučajev. — Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera odgovarja priblfžno pov-prečnemu dnevnemu delavskemu za-služku, je padla za - Dfn 1.02• (prejš-nji mesec za - Din 0.8j) tj. za 4 odst. Faktično znižanje delavskih plač je pa še večje, ker podjetniki vedno pravil-nejše prijavljajo delavce v zavarovanje. Celokupna dnevna zavarovana mezda je padla za -383.711.20. To po-meni, da je¦ delavstvo izgubilo radi gos-podarsk^ krjze t j. radi odpus.ov izs'užb in kra:šanja plač dnevno b,izu Din 500 000 a!i mesečno 12 dol3 milijonov. Dohodki OUZD-a (bolniški prispevki) so se radi tega vkljub pavišanju tarifa od () odst. na 6.5 odst. znižali dnevno za več kot Din 13.001) ah raesečno za ca Din 350.000. Brez povišanja tarifa bi bil pnmanjkljaj skoraj še enkrat tako velik. Dopisi. MtD PTUJSKIMl PFETEPl jn p -boji vesei intermezzo. — Na splošno pobudo ptujskega občinstva je kolesar-ska družina ,.Zvonček" ustanovila lasten dramatičen odsek, ki pnpravlja narodno igrp ,.Z a k I a d". Stiridejanki s petjeni bo dal Ptujčanom znani komik igralefc Anton Haras ovič j ose. n j> obiležje Ig o režira iz pnjaznošti Roman Jagušič, ki je svojčas vodil vse gledališke predstave ,,Svobode'' v. veliko zadovoljstvo abčtr^-; stva Cis i dobiček je n?men'en š:o tnim svrham in deloma ,,.(adranski straži" v Ptuju. Kraj in čas prireditve se bo pra-vočasno objavil. — PTUJ. — (Mo.dr.i kritikastri in rovar-ji na delu.) Prejeli smo od več strani za-nimive podatke, katere objavljamo s po-jasnili m nasveti ža nara naklonjeno jav-nost. Eden piše: ,,Zamerjajo Vam, da premalo ali nič ne napadate takozvane ptujske nemškutarije, katera po svo^i tr-dtoglavoMi slovi ne-!e do miroljubnega in složnega Kočevja, ampak tja gor do Graza..." Odgovor: 7.e ime lista ,,Na-rodna Sloga" pove vse. List- ni nast^) radi potrebe, udarjati z loparjem po mirnih in Iojalnih državljanih, četudi so neslovenske narodnosii. Tudi Nemci so Jugoslovani kot narodna manjšina, ki je zakonito priznana. Res je, da so v predvojnih lotih 1906-1908 in vzlasti ob izbruhu vojne in med vojno se dogajale stvari, katerih se sedanja generacija v svoji taktrriuvidevno tibrez.i\omno s a-muje. (Oče Zirovnik je bil bičan, oplju-van, zasramovan, zvezan in trpinčen ka-kor Kristuus na poJ.i na Golgoto; potem tragedija junaške Mahorireve hiše; o-pljuvana mati Senrarjeva, odlicni ]u-nakinja fz I. 1308, katen dogodek \e odprl oči tudi zaspanim in cesarskozve-stim ,,Slovencem" od Maribora do Lju-bljane. Datum iO. IX. I.108. L.under in Adamič. — Celo cesarski Dunaj-se je streznil radi p t u j s k e sramote ... In š? mnogo, mnogo ogabnili reminiscenc). Vendar moramo pomisliii, da je veliki preobrat z.brisal te žalostne spomine, amnestiral veliko množico zločincsv, ne-kak ^ general-pardon" je prišel čez vse grešnike, — last not least — tudi nad ti-ste sedanje ,,hejslovanarje", ki so bi-li svoj čas boli črnožolti kakor cesar-ska zastava; nad one velmože oddanes, ki se ponovno trkajo na svoja velena-rodna prsa, a so milo materino govo.i- co imenovali ,,čhfnesjsche Sprache" je tudi prišlo odpuščanje, na njih Judeže-va prsa celo — jugoslovanska odliko-vanja... Sedaj se maščevati nad pred-VGjnimi zaslepljenci — bi bila politika psieka, ki za varnfm p/otom laja. To pa ni misija ,,Narodne Sloge," ki že-li, kakor smo že tolikokrat povdarjali — mirnega, složnega sožitja vseh .poštenih brez razlike nekaanjega političnega pre-pričanja ah' narcdnosti. — Dmgi modiu-je: ,,Pravijo, da dajate nemčurjem po-tuho. Za'.o ne marajo lista mnogi Slo-venci." — Odgovor: Ce je božja hčer-ka Resnica fstovetna s pojmom potu-he, imate prav. Očitek ,,potuhe" je grdo natoicevanje, ki meri na prozorni cilj, izpodkopati "Iistu oni -ugled, katerega si je pridobil v kratkem času obstoja. O-nim pa, ki so Iist vrnili, smo pa hvale-žni, ker so nam za številne nove naro-čnike, ki hoče:o vse fzvode od začetka, isti pcšh'... Silimo prav nikogar ne z listom, najmanj pa tiste ,,SIovence", o katerih bi se dalo mnog^o pijati in mar-sikaj gctovo ne preveč prijem€ga — cd-kriti... Ce pa bi bilo potrebno in v skladu s pregramom lista ter v i.ntere-su prave narodne slogfe bomo eno a!i d\e mastni rekli... Tretji, ki še očividno ni slekel kačje kože stare partizanskc; miselnosti 'čveka ( da oprostite izraz): ,,Preveč agitirate za \Iado, ki Vas v tej gorečnostj večkrat zapleni..." Odgo-vor: Blaginja. domovine bodi sleherne-mu največ i zakcn. Bedak bi bil vsak dr-žavijan, ki bi se upiral oblasti in tudi katoliška Cerkev uči, da je vsaka oblast od — Boga. ^ar se tice cenzure pa ni-kogiar nič ne briga. Zakon ima svojo pravico. Ker pa je svobodna javna kri-tika po zakonu zopei: dovoljena, se te pravice tudi poslužujemo. — Drugim rovarjem pa odgovorimo prihodnjič. Bi-lo bi nas strah, ako ne bi fmeli sovraž-nikov. ' ' PTUJ,^_. —..(Občni zfaor invalidov,)¦-+,. Na Kraljevo se |e vrši.l v dvorani go-stilne ,,pn pošti" letni občni zbor U-druženja vojnih invalidov, ki je bil živ izraz bede najbednejših med bednimi. Dvorana je bila nabito polna, ker so mnogi revež.i videli v tem shodu rešil-no slamko v morju krize. Po izvolitvi odbora, kr je ostj; nzun pre^seariik0 stari je reterirai deleg^at g. Tomc' iz Ljubl.ane. Zboru je predsedoval g. Sen-čar Jožet. — Zelo živahna^ debata je delcma imela z-načaj upravičene ogor-čencsti radi odkupnin, počasnega reše-vanja prošenj; protez in drugih težav. Vodilni' govornik je vse tolažii, kolikor je moge!, priporočal — potrpljenje, (s katerto mastijo se nekateri mažejo že več let!) obljubil spremembo inv. za-kona, izrazil nado na novi proračun 1. aprila, (medklici: Vsako leto.je enkrat 1. april!) ki predvideva več miljonov za /nvalide itd. — V sklepni debati se je o^lasil k besedf fnvalid g. Leben, kt je ostro kritiziral izvršne odbore, češ: 13 let že mlatimo prazno slamo in uspehov ni nikjer. Apeliral.je na deleg^ate, ki so določeni za Kongres invahdov v Beo-giradu, naj se ne gredo samo sprehajat v prestolico. Navajajoč prav drastične primere, da neki 87 odst. invalid še-.ni-ma podpore in. neki 100 odst. invalid ne zdravniške pomoči, je kritiziral raz-mere v prcttzni delavnici ter clruge ne-dostatke. G. Leben >e žel priznanje svo» jih tovarišev. Okrog 13. ure se je žalo-stni zbor razšel. — PfTUJ. — Prisrčna Grejcrričeva prosla\a. V za take svrhe mnogo prt-majhni prosvetni dvorani v minoritskem samostanu se je v nedejjo, 10. t.m. po-poldne vršila prav pnsrčna prodava v spomin 25. obletnice smrii goiiške- sbv-ca. Znani sjovenski pisatelj dr. Alojzij Remec je v pol.udnem predavaniu raz-ložil številnemu občinstvu življenje in delovan.e moža, ki j.e mcd vsemi pesniki najbolj zadel strurjjo slovenske duše. Program so izpolnile deklamacije Gre-gorčičevih pesrni, a pevski zhor »Ceci-¦lija" je ubrano pod ..Pog^led v nedolžno oko." Nad eno uro {rajajoca proslava se je ob 16. uri zaključila. — Mnogti pri-jateliev gjoriškega siavca izraža željb, d^ bi kaka založba čim :prej izdala celotno zbirko Gregorčičevih pesmi. — SV. URBA.V PRf PTUJU. - Na plemenito pobudo bratov Simoničev in drugih, ki so v ,,Narodni SlOgi.1' javnp izjavili, da so pripravljeni pospešiti silno nujno potrebno popravo ceste 5 tem, da zastonj navozi"o ves gramoz, ?e je oglasil urbar.ski rnjdrijan Rašlov Mi-ha: ,,Simoničov avto je pogiibraii ne-mre voziti, je že mogoče zariibljeni; — ne bo več k Sv. Urbanu pripeljal!" Na fako drznost ]e prfzadetf pametno odgo-vor'jl s tem, da se javno obveže napelja-ti ne prvotno obljubljenih 50, ampak lOOkubikcv gramoza. Poleg tega pa pla-ča V5e delavce za spravljanje "gnmoza. Ako kdo- v dobi kričeče brezposelnosti, posebno pa, ako je merodajen, ne pusti ubcgemu delavcu zaslužiti dnevno Din 10, pač ne ravna v smislu krščanske vere tisti, ki ima polna usta. Boga, v srcu pa — hudiča, ke~ v varstvu mu poverjene-ga brata v krušni stiski ne pozna. — ; (Cudno ozadje vrbaniskega vojaškega spomenika.) V zadnji številki smo porb-ca-li o tej mučni zadevi, setlaj pa sm» dobi:i od pnzadetih sledeče zanimivo pojasnilo: Na plošče, kamor bi morala — naravno — biti vklesana samo imena padlih vojakov vfbanjske fare so si da-li vklesati hekateri še hvalabogii živf \eljaki svoja fmena, kar je dalo po-voq za pritožbo na oblast, ki je dala te piošče seveda odstraniti'. Iste se še danes naha;ajo pri kamnoseku in čakajo — popravila. — Pod solncem božjim je res vse mogfbče, da bi pa hotel kdo iz svoje častihlepnoti na račun mrtvih zgraditi Jspomen.fk sebi, je malo — pre-več. Kako je rekel pesr^k Aškerc?-— ,,V svojih. d e I i h ti boš živel večno ..." MEjDRIBNIK. — V ,vasi Višnica na hrvaški me;i se je v noči od sta-i ega na novo leto odigrala pretresu-jcča žaloigra. Komaj 22-lctno dekle njen zarcčenec in 10-Ietni otrok sorodnikov so našli nenadno smrt vsled zadušenja. Kq so prieakovalci' Noyega leta legli k počitku, se je kraj peči vnela lesena stena. Vsi tnje so e v dimu zadušili. Mrtvece je.našel dekietov brat. Nesrečne žrtve so pokbpalj v Višmci 5. t.m. Veli-ka žalost je objek vso okolico. — Naj počivajo v bož em miu. — — I. D. — . ZANIMIV PREDLOG in pobuda. — Iz vrst naših čitateljev je izšel zani-miv predlog. Ker je po zakonu zopet ¦ dovoijeno ustanavljanj^ društev, vzlasti ; pros\etnih organizacij, bi bilo po mnea- j ju. prijateljev našega lista zelo koristno, da se v krajih,. kjer šteje list najman.i 20-naročnikov, ustanovi d r u š t v o ,,Na-rodna Sloga.'' .-r- Ideja je izvrstna in je izvedljiva. Vzeli smo jo v pretres: in čim bodo primerna pravila radi namena, pomena in delokroga predlagane orga-zaciie sestavljena, bomo ista dali obla-sti v pofrjenje. Misel je sprožil pre-prost kmet, ki je mnenja, da. bi taka or-ganizacija zasigurala obstoj lista ter po-spešila njegov razvoi. Predsedniki kra-{evnih organizacij bi tvorih konzorci3\ ] a organizacije same bi s čistim dobič-1 kom od prireciitev, iger, veselic, pre-davanj, tomboi Hd. skrbele za tiskovnt sklad ,,Narodne Sloge." — Plsmenita pobuda zares jn vredna vpoštevanja, ker izhaja iz srca v trudnem delu izmu-čenega. kmeta bas v času, ko so se ra-znobarvni rovarji zakleli, da zmanjša-jo ugled lista fn nam z neumnimi kri-tikamf naečejo polena pod nc^ge. — Prednji predlog pa je obenem dokaz* kako smotreno mish s krizo udarjenl mali človek na svoie glasilo, ki je za- delo struno njegove duše. -— Z ozjrom na to poročilo prosimo nafe čitatelje za tpzadevna ppzitivna mnenja, torej zelimo nekako apketo naši.h nardčnikpv. L)o Svečnice naj ,bi dpspeli tozadevni dopisi. Zelje čitateljev morajb biti vsa-kemu Hstu merodajne. — Zemlja smehljaja v Ptuju. V času, ko povprečen člpvek čjta o krvavih padvigih na |Citajskern, sp ptiijsko monotoriost razveseiiii Talijini sinovi "m hčere iz Maribora z opereto ,,Z e m 1 j a s m.e h 1 j a j a," komadpm, ki se celo v velemestih s težkočo daje. Ne-umorno deiujočemu upravniku dr. Ra-dovanu Brenčiču pa ni nič težko; on se ne straši kljub skromnim sred-stvon: nooenih zaprek, da tudi prave umetnosii željni provinci pripravi tisto dušno hrano. ki mnogim nianjka^Td mu je mogoče s čtto požrtvovalnih so delavcev. Režiser Trbuhovič je vre-den sin muze Talije. Se mu ne pozna, da je — Hrvat. Njeglove kreacije so nazorne, a poleg tega — resniene, kar tako teate.-, kakor kino ppgrešajo. L oj-ze Herzog jL pri operetah vedno z lovorovim vencem kronan mučenik. Največ pozornpsti, vstrajnosti in potr-pljenja zahtevajo od njega: intendant, publika, igralci in — kompozirija. .— In inscenacija! Da se da na ptujski te-aterski beračiji postaviti t a k a bcena-cija je pač nedvouina zasluga Fran-caTovornika, ki je z ,,ZemIjo sme-hljaja" v Ptuju napravil že 40 odlič-nih scen in to z revnimi sredstvi. J;u-bilej dela in Ijubezni v tišijji... .Ne-sebično delujoč talent, kf se žftvuje za — provinco. — Pa tudi' ptujska publi-ka zasluži vso pohvalo. Kljub zyiša,-nim cenam je bil Talijin hram razpro dan in okrog dve sto reflektantov jg moralo žalostno oditi... Menda je ta Izkušnja. opomin merodajnim čfniteljem,1 da se naš Jaljjin hram ne^Le moder-nizira, ainpak znatno razsinl — In se-daj i g r a I c i! Briljiraf je tenbr B e-ljzar Šančin s syežostip svojega gla-su in z tiuhovno poglobitvijb v srčne konflikte. Kaj bi vani pravil 6 ,,Lotose-vj cvetki" Pavli U dd vičevi, tej si-reni vsega lepega? Žapelje s svojim gla-som tudi — meniha. Barbičeva je zap€-liivka, silna, mnogo obetajoča, spo ob-na, da v solze pripravi tudi — filistra. — F u r | a h je pa dal kitajsko visokost v maski in igfi tako dovršeno, da rfiii zlepa n| mbgoče najti posnemovalca, — rriedtem, ko je Harastovič edini ne-izogibni atribut, rgjen menda v snie-hu zato, da ljudi neprisiljeno iz nevo-lje spravi v — veselost. Sama vrago-lija ga je. — V malih vlogah so Gorin-šek, brajgT-itinovičeva, Rasberger, To-vornik in Križajeva storili svojo dol-žnost in dali ,,ZemIji Smehljaja" do-stojni okvir. — Kakor doznavamo pri-dejo Ma^borčani v Ptuj 8. II. s klasično dramo ,,Krali na Betajnovj." — R. B. DOBER VZGLED! - Načelstvo mestne občine je s i. I. sklenilo, da ne pobra več najemninskega vinarja, kar znaša na leto 350.000 djnar:ev v olajsavo onih ptujskih mešcahov, ki pre-bivajo v mestnih hišafi. Afi bodo temu vTlgledu sledili tudi ostali ^ospodarji, je posebno vprašanje. Vzgled je dan, kar je zelo hvalevredno. — Vsa javnošt pri-čakuje, da b.o občinska uprava reguli-rala v?e najemnine po kapaciteti obr-tj, upoštevajoč Tego in vrecfnost loka-lov. To je namreč stari greh, ki vzbu-ja mnogo nevolje me'd preoivalci ob-čjnskih sfavt3. Stan, pnstranski previ-legiji ?e naj cfiski*etno in pravično u-redijo. Štare prestopke naj nacefstvoi občjne vse odstr^m! TehjDa je mnogoj . ITTUJ. — Sokoiska akademija. — V nedeljo 11. t.m. bo priredilo Sokoi-sko dr,uštvo v Ptuju za udeležence žu-pnega prednjaškegp tečaja v rnestnem gledaiisču akademfjo. Začetek bo to-čno o b p p i d v e h (pol 2), da. se te-čajhiki fahko se pravocasno ddpeljejo na svoje domove. Cene prostbrov so zelo znižane (polovične); vspored jei prav pester. Pokažite s svojb udelež-bo kako zna Ptuj ceniti sokolsko delo! — Prijatelji dobfodošli! — Senzacija! Zanimiva knjiga Zanimiva knjižica, brez ka"ter€ naj bi.ne bil nobedsn mteligent in pozna-valec ptujske okolice in njene pesire zjgodovine, je izšla. Pisana je poljud-nem jeziku rn lahko razumljiva vsako-mur. Dobi jo po pošti vsak odrašel č'.o-vek, ki pcšl'e na Ptujsko tiskarno 5 clih. v veljavnih pisemskih znamkah. Denar-ia ne pbšiljati! Ker se je bati, da bi zi-Iclga res žanirriive knjige pošla, se hitro pobrigaijte z narbcilom. Opozarjamo, da knjižica ni za otroke, ki značilnih zgo-d o v i n s k i h podatkov ne bi pravilno razumeli. Znamke (Dm 6) je poslaii do konca januarja z navedbo natančne-ga naslova, nakar se bodo knjižice pod ovojem dostavile takoj vsakemu nar^čni-ku iste poštnine prosto. FTTUJ. — Nenavadna skladnost. — V ,,yseh svetrijlcov "uličf" je pbpltlarna' gostilria ,,pn Karli". Hiša, v katferi se hahajajo gostilniski proston je bila ne-koč Cerkev vseh svetnikov, po kateL ri ima ulica tudi ime. Pa tb bi še ne bi-lo čudrio, ako ttldi prijazna gosilriičar-ka gospa Karla ne bi bila rojena na — praznik vseh svetnikov... p A. Stražar: |Zatajeni sin. Pripovest iz časa tlačanstva. * (Sedmo nadaljevanje,) . ¦ Bilo je tako že peti dan, ko sem ta-ko brezumno blodil sem in tja. Le sedaj mi ni jasno, kako je priš-lo do teg&, da sem se kar naenkrat znašel pred' graj-skim ribnikom. — pa skom sva se sešla tamkaj? — Z gnaščakom! • Po meni je divje zaplala kri — p&-teg^nil sem nevede svoje bodalce*in kot ris planil nad uničevalca moje zakon-ske sreče. Besen sem ga suval in su-val — kot v sanjah se spominjam: Ko je ležal brezčastnik — lopov ves v kr-vi na tleh, sem stopal še precej časa po njem — . Sele ko sem videl svojo žrtev, da je že mrtva, sem se počutil olajšanegaj A prišlo mi je tudi nehote na misel: Kam pa naj grem sedaj? — Med pošteno človeško družbo ne spatlaun več! — Da bi me mučiJa gosposka po zaduhlih temnih ječah, tudi ne ,ma-ram... Kaj naj storim, kam naj se obr-nem? — Naposled mi šine v glavo mi-sel: Med rokovnjace grem. In 'tako; ,sem tudi storil. ¦ • Ko sem bil že v vaši družbi, sem: fevedel še to, da je moja nesrečna že-pia iz sramu in obupa skočila ravno v ta ribnjak, blizu katerega sem jaz po- »končal graščaka — E Strmeč in s pomilovanjem so ro-kovnjači poslušali svojega poglavarja, ko' jim je to pripovedoval; mnogim so se solze zasvetile»v očeh ... Le-ti so se nehote spominjali tudi svojih razbur-ljivih doživljajev, — ki so dovedli tu- di jih tako daleč, kakor njihovega po-glavarja — ,,Svet ima nas za hudodelce, — ta-ko začne znova Dondež, — a tisti po-šteni in pravični s.vet poznamo prav do-bro! Veliko izmed teh jih je, ki bi za-, služili vislice, a veljajo za ;največ-je poštenjake in veljake — Ptene-hajmo o tem, cas.je, da že odhajamo! Tj moj zvesti tovariš Peterček skupaj greva; a poleg §e petnajst mojih naj-boljših. tovarišev — bojevnikov, saj že veste, kateri greste na take pohode. Pojdimo!'" — Ravno se je začejo svitati, ko je.od-šla Dondežova četa proli Rožeku. Le-¦ po rano jesensko jutro je bilo, kQ so koraČili skozi goz*davje ob južni plati Limbarške gore. Nekako v obližju Ser-juš so se pa malo ustavili. ¦ ,,Tovariši sedaj vam povem, kako bomo izvedli svoj načrt!" • Mi se bomo škrili pod rožeškim; gradom v gczdu o'b kolovozni poti, pa čakali tc grajske gospode — kaj-ti to mi je dobro znano, da bo sam; graščak — ta volk, poleg svojih liudi — ničvrednih psov. _ ki bodo šli pqf srnico, — a bodo le sedli v naše rokov-njaške koprive. • Sedaj pa pojdimo znova naprej! — Vsi kot en mož so sli rokovnjači na Dondežovo povelje dalje. — ¦ 2q pred .sedmo uro v jutro so pri-šli do cilja! ,Dondež je po vojaško razvrstil svo-je ljudi, na obe plati pota; kjer so se skrivali za gosto grmovje. Na vsa!ki plati pa je odlocil po dva moža za stražo. A ostali pa sp Tcmalu pospali na mehkem mahovju. ¦ Peterček pa je po skritih potih od- šel do Zlatarja, da jih qj)vesti o pomoči, pa, da vidi znova ljufciljeno Angelico! Zdaj pa ždaj se je rožeški gTaš-j čak ozirai škozi okno doli v nižavo, kdaj bo videi prihajati Angelico. Minute so dve tn m potekala je že; četrta ura v tem nestrpnem čakanju, ali deklice ni biio od nikoder. No kaj takega pa še ne, da bi se mu začeli upirati bedasti tlačani, a poleg le.ga že dekleta! V jezi pokliiče gr^jske-ga hlapca Frimoža, pa mu reče: Naj odide takoj k Zlatarju — pa takoj mo ra poizvedeti, kaj je z upornim deklei-com? Ako ne gre žnjim, bode že on pokazal, ne samo njej, ampak vsem, kaj je graščak! . V dobn pol un se povrne že hlapec nazaj z novico. da Angehce niti videl' u\t pač pa j'e zvedel, da zastonj čaka njenega prihoda. To pa ujezi mogočneža! 'lakoj ukaže osediati četvero konj, za sebe, oskrbnika, pa še za dva svoja najboljša hJapca. Vse to je bilo lzvršeno v največji ,'najglici. Nato pa so ti "kar v hitrerrr teku odjezdiii v Hodstran, da pokaže-jo svojo moč- Jezdeci' so tako prijezdiii do skri-vališča Dondežovih Ijudi — Se predno so se do aobra zavedli, so že bih razotoženi lh povezani, a njihove konje pa so krepko držale ro-•kovnjaške roke. iDondež stopi k na tleh povezane-jnu — prestrašenemu grasčaku; se mu posmehljivo nasmeje, pa ga nagovori: ,,No ti pasji bratec ti, ah .veš, v ei-gavih rokah "si?" — .Oraščak je od strahu in jeze kar Snojčaf... ;Ker ni dal odgovora, mu pnsmoli Dondež krepko zaušnico. 1 o je šele jmelo uspeh! Graščak spregovori napol plaho jec-l]a}oč, napoi oholo zadirčno: .jPustite nas v mim, ali ne veste kdo smo! Od Boga postavljeni za gospodarje nad "tlačani!" JDon-dež in vsi njegovi' tovarfši se porogljivo nasmejejo. Nato pa se zno-va ogiasi poglavar: ¦,,hj ti pasji sin, ti pa zelo čudno razlagaš krščanski evangelij. Kaj ali te-ga ne veš, da se tudi bere v evangnliju: Ljubi svojega bližn^ega, kakorsame-ga sene! — Xako pa ti Ijubiš svoje tlačane, po-vej nam, no? Da pa si ne boš mislil, o nas rokov-njačih, da smo tako brezsrčm 'kot ve-čina vi vsi graščaki, pa mogoče še po-•ganski, zatorej šem skienil s teboj tako-le: Poslall bomo enega našega cloveka s tvojim oskrbnfkom v tvoje gnezdo; temu moraš odšteti 200 cekinov. — 7o naj bo ie mala pokofa — za tvoje veli-ke liudobije — saj bi ltak ne zaslužii ne divugega, kct, cta bi te obesili... Dru-gi pogoj pa je: Da nam slovesno pod prlsego ob-Ij.ubiš, da boš odslej zanaprej pustiS lepo v miru vsa uboga tlačanska idekle-ta! Zapomni si: Ako bi se-leenkrat iz-pozabil, potem so ti stete urce tvojega živijenja, tucli če bi se nam skril poct zemljo, te najdemo! Posebno pa še Angelica mora fme-ti mir pred "teboj — ja še v mislfh jq ne smeš več imeti, razumeš!" ,Donde'ž je prenehal govoriti. Zvezani graščak pa je en čas 'le mr-ko gledal pred-se... (Dalje prihodnjič.) . VSE, KAR JE PRAV! V zvezi z notico, v fcaten omemamo hvalevre-dno stremljenje mestnega načelstva, da doseže znižanje že res neznosnih naje-. mnin, omenjamo prav tipičen slučaj: Neki najemnik v mestnih poslopjih pla-ča za zelo temni m neprimemi obratni lokal mesečno D.in 600, a razsvetljava po dnevi ga sfane mesečno Din 400. Svota E)|in 1000 vržena za tak lokal — odg^ovarja razmeram v velemestu, ne f[Dia v — provinci. Prepričam smo, da bo Širokogrudna uvidevnost odgovornih či-niteljev vzela take sfučaje v pretres in v smislu pravičnosti tudf to vprašanje u-rčdila. fnspirator te notice nikakor nei misli oškodovati drugih, katerim je nek-danja pristranost šla čez mejo in mero. na roke, ampak zgolj pravično uredi-tev vprašanja najemnin, kar je sedaj — aktuelno. Pa tudi gospodarsko stanje zahteva tako reformo! — PROSIMO POJASNILA! - Neki riu;ski gospod je vrni! na zasebni na-slov mu doploslani časopis. V to svrho sc je poslužil rclečega pečata urada, pri katerem je nameščen. Cetudi ni ,,Bog'' pri dotičnem uradu, vendar se v?aj smatra za takega. Predmetna šte-vilka m izgu61jena, ampak je predlože-na na mesto, kjer imajo zakonito pravi-co odločevati o zlorabi uradne oblasti. Naročniki pozor! Danes smo vsem naročnikom prilo* žili položnice. Prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, cla istc nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati, — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in )ih porabijo prihodnjič. — Uprava. Čuk piše... Moje ~0. in poslednje poročilo ... •VCasih prfki i ne s mo človeku, a n-paK tudi čuku nevolja do — grla. Akx> se pa v grlu prehladis, je še večji križ. Zato sem sklenil iti v pokoj. to svo;o namero sem razoaei svetu iz stolpa prujskega gradu. Na moj klic se je zbra-lo krog mene vse polno čukov in sov 1"6 po stevilu. Prifrčali so od vseh kra-¦jev, kakor da smo se zmenili. Pa srho zaCeii zborovati. Izvolili so me za ,,o-berčuka" in obljubljali vso pomoč, po-de'ivši mi v znak priznanja ,,orclen o-strega kljuna" I. razreda. Nato sem i-menoval svojega adjutanta za ,,ptuj-skega čuka", naslednji pa so po lepi svobodnii izberi dobili naslove: haj-dinski, vrban-.ki, ormožki, središki, ha-^cški, mariborski, pohorski. liutomer-^ki, podcavski, rogozniški. tfopjm so tri «=ove dobile naslov mojih tainic. Ugoto-vili smo, da je nekaj mest še nezasede-nih, kar se bo rešilo s prihodnjim ob-"ačunom. Okrog 4. Ure ziutraj ««. je naš "nosvet, rotem ko so vsi moji porno-č.niki dobili natančna navodila, — za-ključil — Drgovo m porcčila _pa so sle ^ieča,: Ptiifski čuk poroča: iTla bi v Ptuiu ne bila ugcdna th za nravo narodno slogo. \p, zaidnjič doka-h še^t ptičev. Po naroč\l:u sem sfr-čal v dalmatinsko k'.r=t k Orlu in sem našel tam poleg ljubke Oriics iudi so-soHco, priž|golel je Slavec, a Kukavica ,.e bila šesta v našem krogu ... Govonn f.mo samo složne stvari, kakoršnih v ^tuju le redkokedaj slišiš. Bogve, če io druge živali — inkhizivno homo sa-piens — tako složnf, ko mi ptiči tako različnih vrst?! — •Eden ptujskih pekov je prišel na o-riginalno misel, kako 'dati žemljam več- fo tezo. Dal je svinčene šibre v testo in sediaj leži zadeva v želodcu policije in bo še obtežila marsikog^a. — V ne-Lem ,,salonu" sem slišal Ptujčana, ki (e slovesno obljubil, da je zadnji čas za ,,slovenske šprahe se anlernati" ... Ven-dar košeek spoznanja! — Ha|dinski čuk poroča! Hajdina je krasna — dežela. Ako Hajdinčanom namreč voščiš uljudno: Dober \ečcr, te nahrulijo, češ, zakaj iih ogo\arjaš, ko te niso ničesar vpra- šali; ako. pa gres tiho skozi Hajdino, te obstopjijo s koli in učijo lepega ve- denja: ,.Ferdamani piružlek, kaj ne veš, kak ?e šika pozdravljati?!" — Jaz jih že oddaleč pozdravljam in se jih nič ne bojim, ker pddnevi spim v zvoniku, kjer tako lepo pojo hajdinski zvonovi. Ti moji sovražniki pa so zimske la- stavice po lmenu A. C R. H. F. B. F\ Č. itd. Zmeraj čebljajo, kaj in 'kako bi z:gago delali čuku, ki jih je odkril. — Slišal sem, da bodo oče župan vse sto- riii, da se razm lumpaciji naučijo pa- meti ln da bodo Ptujčani zopet radi prihajali v — Hajdino brez nožev in pasjih bičev... Kar pa tudi v cerkev ne hodijo, se jih tudi župnikova bese- da ne prime, t^h grdob hajdinskih. Dru- gič bom bo!j ,,hecen", danes sem — jezen. — Ormoški euk ponoča, da je tam konec brezposelno-sti in knze. Razm trgovci in gostilničarji 90 sj najefi Ijudi, ki mečejo stranke v lokale, četudi hočejo kupiti ,,na puf"; nekdaj so jih metali na cesto. zdaj pa je naro6e. — Spotoma sem srečal sre-diškega tovariša, ki-mi fe pravil. naj se V Ptuju nič ne brigatn za Hajdino, kjer imajo vsa okna s papirjem ,,zaflikana" in svojega poročevalca. Ljubemu to-vafisu seni se zahvalii prav lepo. — V Ormožy so mi obfjubili več ,,hecov" od j i pokojne in sedanje politfke in take stva- i r\, kakoršnih še svet m čul. — Sre- • diški kolega mi je pravil, da so Sre- i diščani z novo besedo obogatili slov- l nico. Ako se 'tiva zaljubita, pravi de- ¦ kle veselo svoji tovarišici: ,,Dnes pai sma se s Lojzekom — včuknulal" — Ptujski čukec pesnikuje: fl Vri Karli gramofon prepeva, da v ,,Herngacso" gor odmeva in se vsi sve-tniki vesele nad Micko, ki ,,zauber" je dekle. — Dosti res m tu prostora, a vse dobiš kot biti mora, ker Karla, naša ,,Donna Clara" z Ijubeznivostjo vse go-ste čara... Mecf oštirjaši mma zlepa pa-ra! — Ako se pa Alicika *kdaj ,,vču-knula'' bo v mene, tedaj gotovo pokora huda me zadene. (To pesmico smo na-šli v gnezrfu malega čukeca. in zdaj ve-mo, kam ti mladič že odhaja... Te bom že dobil, falotek! — ) > 1 Ptujski čukec je odkril nov ,,hec". Castito poročene-ga Antona Harastoviča, komika kon-tin. glasu, ki je pofn vseh muh, je f-skala ob priliki nekega gostovanja ne-ka ,,Elza". Cednostni Tone se je pre-strašil, ker m veaef, kako .in kaj je t zadevo. Poročevalec te ,,vesele novice" (g. Fijan) ga je peljal v neki salon; kjer? so mu povedali, da ga čaka namesto do-mnevne ,,Elze" — prav vesel fant I-gnac Aršic — pn — .Judennnaclu". Hudobni jeziki pa so že bih priprav-ljeni na razne kombinacije ... ,,Ptujski čuk'' pa ne pusti, da bi se Tonetu Ha-rastoviču, ki tudi mrliču pričara na u-stnc smeh, očitafa kaka grdobija — . To pa brez ozira na okolnost, da so od matrone do kevfče vse Ptujčanke ze-lo zavzete za A. H. — brez greha se-veda! — Spalnica obstoječa iz 2 postelj, 2 omar "z;a o-, bleko, 2 nočnih omanc — je poceni na prodaj. — Vprašati v kavarni ,,Ev-ropa.'1 — ZVITO Pavel (Lojzetu): Povej mi, ali ne bi ti hotel nocoj večerjati z menoj? Lojze: Zakaj pa ne! Bravo! — Pavel: Dobro. Ob sedmih zvečer me pričakuj za gotovo, ker bi sicer bila Tvoja žena jezna, če bi ve-čerja dalj časa stala. — -------------------------%----------------------- OCE V KRIZI: ,,Otroci, vi pa res ne veste, kako vam je dobro. Jaz sem v svoji mladosti tiostikrat trpel pomanj-kanje!" Tedaj se odreže mali Pepček: ,,Lju-bi atek, kako te ima bogec rad, da si prišel k nam. Pri nas imaš vsega do-voljL." - MLADOPOROCENA GOSPODINJAi (prihiti v sobo k svojemu možu vsa pre-strašena): ,Janko, Janko — pridi hitro! Naša Micka Sedi zamišljena v kuhinji, ima pred seboj nekaj praznih vinskih steklenic in hoče iz makaronov splesti — jopico — Brž po zdravnika!" Janko (se vrne): Saj bo dobro sku-hala, ne boj se srček!" (Za sebe: če ne bi uneli kuharice, bi pač bil potreben zdravnik — meni) — Kapi se obrnem naj, i če hočem dobro kavo, čaj, — čokolado, limonado in prigrizek za naslado? Radio veselo tukaj svira, tu meščan in kmet se' zbira!