O samoprispevku se bomo odločali 23. novembra na referendumu
Po skonj polhtnih razpravah. ki so tekle v različnih fazah in oblikah v okviru Sorialistične zveze delovnega Ijudstva in v zadnji fazi v dekgacijah in delegatskih skupščinah občin in mesta Ljubljane, je Skupščina mesta na pobudo skupščin občin sprejela sklep o razpisu refe-renduma za uvedbo četrtega samophspevka v Ljubljani. Določilaje 23. november 1986 kot dan, ko se bomo na najbolj demokratičen samoupravni način - z referendu-mom - odločali o sprejemu programa in načinu financi-ranja objektov, ki naj zagotove, da bomo imeh v Ljublja-ni vnaslednjem srednjeročnem obdobju bolj čisto okolje, bolj zdrav zrak in vodo.
Razprave o programiranih objektih, ki naj bi jih sofi-nancirali s samoprispevkom pa niso pričele šele letos. O rseh predvidenih objektib je tekla razprava že tedaj, ko smo usklajevali naše programe razroja do konca tega tisočletja in za tekoče petletoo obdobje. Tako takrat kol tudi r razpravah, kaj naj se vključi r program samopri-spevka, smo ugotavljali, da vse te objekte polrebujemo, bodisi da je potiebno z nekaterimi odpraviti posledice preteklega razroja, bodisi da gre za preventivo. Največ-knt pa je sanacija pravzaprav tudi del prerentire.
Ze ob razpravah o srednjemčnem in dolgomčnem planupaje bilojasnopovedano, da za vse objekte, kijih želimo, a tudipotrebujemo, ne bi mogli zagotoviti dovolj sredstev iz rednih virov - torej iz dohodka gospodarstva ali preko cen. Zagotavljanje sredstev samo preko teh virov, bi odložilo izgradnjo prepotrebnih objektov v čas
po ktu 1990. Zato smo po tehtnem premisleku v Mestni konferenci SZDL predložili vjavno razpravopredlog, da čas izgradnje objektov skrajšamo, vendar pa to lahko napravimo k, če delprograma sofinanciramo s samopri-spevkom. Razprava, ki je tekla v vseh okoljih. tudi sredstva javnega obveščanja so se zlasti v zadnjem času močno vključila, je opredelila. kateri objekti naj ostanejo v programu. In tak programje v svojem sklepu o razpisu referenduma opredelila tudi Skupščina mesta Ljubljane na podlagi stališč deiegatov vseh treh zborov.   .
06 skkpanju o razpisu referenduma in pmgramu ob-jektov, ki naj zagotove, da bo vprihodnje naše življenje bolj zdravo, so skupščine občin in mesta v celoti sprejele usmeritve, ki so bik poudarjene v javni razpravi: da moramo zagotoriti najboljše slrokome rešitre objektov, daje z dnižbenim in strokovnim nadzorom nujno zagoto- ¦ riti najbolj radonalno rabo vseh sredstev potrebnib za izgrjdnjo teh objektor in da je polrebno z doslednim spoštoranjem predpisov zagotoriti, da v bodoče ne bo prišlo do oovih virov ouesnažeranja okolja, zraka in vode. Pri tem smo prepnčani, da bo tudi zahtevani družbeni in slrokovni nadzor v bodoče bistveno vplival na način dela vseh odgovornih.
; Odločitev, da bomo združevali 1,5% svojega osebnega dohodks in s tem prispevlali za bolj zdravo življenjsko okolje v našem mestu, zagotovo ni lahka v času, ko inflacija še vedno zmanjšuje vrednost osebnega dohodka. Zato sklep o razpisu referenduma za uvedbo samopri-spevka tudi opredeljuje mejo osebnega" dohodka. do katere se samoprispevek ne bo plačeval, da ne bi bil ogrožen življenjski standard tistih prebivalcev, ki imajo nižje prejemke. Tako smo delali tudi v preteklih petnaj-stih ktih, ko smo združevali sredstva samoprispevka za izgradnjo objektov družbenega standarda. Zgradili smo 127objektov, ki so žepredani v uporabo, nekajpajihje še v gradnji - med njimi največji - Ljubijanska porod-nišnica.
Nekateri so v javni razpravi in tudi preko sredstev jarnega obreščanja Irdili, da ne redo kako so bila porab-Ijena sredstra dosedanjih samoprispevkor. Mislim, da tako lahko trde samo tisti, ki oočejo ndeti zgrajenib objektov, alipa oiso boteli prečitati šterilnih poročil, ki sojib skupščine dosedanjih samoprispevkov objarljale r javnib glasilib ali posebaib publikacijab.
Vjavni razpravi vposameznih krajevnih skupnoslih. še bolj pa preko nekaterih revij in časopisov, so se oglasili tudi nasprotnikipredloga, da objekte gradimo s samopri-spevkom. češ da je to preživelo, da gre za dodatno obdavčenje, za »demagoške parok oblastnikov« in celo »za poskus kgitimizacije povečanja eksploatacije delav-skega razreda«. Ko je bil program predložen v javno razpravo. smo pričakovali kritično presojo predloga, ki bo dnla konstruktivne dopolnitve. Pričakovali smo tudi ostro kritiko, ne pa ialitev.
Večji del Ljubljančanov je predlagani program ocenil pozitivno in predlagal delne spiemembe. Večina Ljub-Ijančanov se dobro zareda, da bnz samoprisperkov r preteklih petnajstib letih ne bi imeli rešenega organizira-nega varstva predšolskih otrok, osoornih šol, rarstva starejšib občanor in zdravstvenih domor. Tudi reliko šterilo realiziranib programov s sredstvi samoprispevkov ali s prostoroljnim delom v Sloveniji in v Jugoslaviji dokazuje, da ne gre za »demagoške parole« in »poveča-nje eksploatacije delornega človeka«, temveč da smo sis samoprispevki zgradili tisto kar smo in bomo potrebovali za vrednejše žirljenje. Pri gradnji teb objektor pa je sodeloralo tudi reliko število delavcev, ki so si na ta aaiin pošteno zaslužili svoj krub - z delom ia ne s prainimi besedami.
Številni strokovnjaki, ki sodelujejo in bodo še naprej sodelovali pri pripravi projektov in izvedbi objektov, ki so predvideni v programu četrtega samoprispevka bodo dobre rešitve in izkušnje pridobljene v njihovi izgradnji, lahko koristno uporabili tudi drugje in tako prispevali k uresničevanju tistih opredelitev našega programa razvo-ja, ki poudarjajo uveljavljanje znanja, znanstvenih in inovadjskih dosežkov ter doseganje nove kvalitete.
Ljubljančani smo mnogokiat, ne samo takrat kadar smo se na referendumih opredeljerali za samoprispetek, dokazali, da žeUmo iiveti in delati r urejeaib razmerah, dokazali, da smo priprarljeni s solidamostjo rešerati tudi probleme drugib, skratka - da remo kaj bočemo in zmoremo.
Zato sem prepričana, da bomo na referendumu 23. novembra ktos odgovorno pretehtali svojo odločitev in se opredelili za hitrejši razvoj, čistejše okolje in bolj zdravo življenje.
Nuša Kerševan Predsednica Skupščine mesta Ljubljane