VSEM NAŠIM BRALCEM VESELO ALELUJO ! POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI NAŠ LIST APRIL 1932 4 ŠTEVILKA TRETJE LETO GLASILO KATOLIŠKE AKCIJE ZA KAMNIŠKO IN MORAVŠKO DEKANIJO NAŠ LIST IZDAJA MISIJONIŠCE V GROBLJAH, P. DOMŽALE. — UREJUJE IN ZASTOPA IZDAJATELJA JOŽEF GODINA C. M., DOMŽALE - GROBLJE. — TISKA MISIJONSKA TISKARNA, DOMŽALE - GROBLJE. ZA TISKARNO JANKO STRNAD, DOMŽALE. — IZHAJA MESEČNO. POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 1 DIN, CELOLETNA NAROČNINA 12 DIN. INSERATI PO DOGOVORU. ROKOPISI SE REDNO NE VRAČAJO. Hudi časi pomanjkanja in vsesplošne stiske nas pripeljejo čudovito bližit križa na Golgati. Mnogi milijoni bodo letos prenesli svoje godovanje na veliki petek in bodo v svojo največjo tolažbo lahko ugotovili, da jim je tudi v največjem trpljenju Bog najbližji. V tolažbo jim bo, ko bodo videli, da je Kristus pribit na Križ, čeprav povsem nedolžen in čeprav je vse svoje Življenje samo dobrote delil. Veliki petek! Milijon in milijon očes je od prvega velikega petka sem nosilo solze ob spominu na dogodke ha Golgati. Značilno pa je, da so se ha prvi veliki petek vsi okoli križa smejali — vsi, razen žena. In ti, ki so se smejali, niso izumrli. V svojih potomcih živijo še danes. Mnogi so celo krščeni. Tudi ti bodo uneli sebi podobne potomce, ki se bodo smejali do dneva, ko se bo samo še eden smejal. Vsiljuje se nam strašna uganka: Hakšna kazen bo morala biti, ki bo kstavila grozen smeh, katerega ne hiore zajeziti kri Boga na križu?! V največji bolesti velikega petka je l’n zamešan kvas največjega veselja: ^ velikim petkom pride dan vstajenja. Križani Kristus, položen v grob ? pečati, bo vstal. In mi vemo, da b°mo z njim vred vstali vsi. Vsi, ki v? godovali na veliki petek, bodo dodeli tudi velikonočno jutro in bodo jP°2nali, da se prestano voljno trp-jenje ne da primerjati s srečo po ljenja. Več verske vzgoje v šolo! Prosvetno ministrstvo je izdalo pod št. 89.557-31 O. N. naslednjo naredbo: Dnevno časopisje vsak dan poroča o številnih in težkih kriminalnih slučajih, ki se dogajajo po vseh krajih naše države in v vseh družabnih vrstah. Poleg slučajev, ki jih beleži dnevno časopisje, je še veliko več slučajev, ki jih časopisje sploh ne objavlja. Številni kriminalni slučaji pričajo, da se silno širijo razne napake in nespodobnosti, verski in moralni čut pa pada in se gubi. Brez močnega moralnega in verskega čuta pa ni mogoča nobena družabna človeška skupnost. ---——— mmmmmmmmmmmmmmmmmKBKKBttRKKKtHRKttB Nauk Rusije Iz dnevnika pisateljice Rachmanove. (Nadaljevanje.) 20. oktobra 1916 (torej pred revolucijo) je šla pisateljica s svojo sošolko Griseldo Nikolajevno k nekemu dijaškemu zborovanju in po poti se je med njima razvila sledeča razprava: Grizelda Nikolajevna: »Alja, ali ne vidite v tem velikega veselja, povzročiti drugim bolečine?« »Ne,« sem odgovorila kratko. »Jaz pa! In posebno zadnje čase. V knjigah iščem le popise o trpljenju, mučenju in moriji. Danes zjutraj sem pretepala svojega psa, da je skoro poginil in pri tem sem uživala neskončno slast. Veste, kaj bi jaz rada? Jaz bi rada prišla v kak otroški zavod, kjer so sami otroci, sirote brez varstva, kakor moj pes, in jaz bi jih pretepala, danes enega, jutri drugega in tako vedno! To bi bilo življenje ...« Ta tovarišica je morala potem bežati v inozemstvo radi revolucionarnega delovanja. Po revoluciji se je zopet vrnila v Rusijo in takrat je njena krutost našla dovolj prilike, da se nasiti ob mučenju drugih. 1. februarja 1918. je zapisala pisateljica sledeče: Po mestu krožijo govorice o neki uradnici čeke, ki je preoblečena v moškega in ki se nad tem naslaja, da ujetnike muči, preden jih ustreli. Nihče je še ni videl, toda vsi se je boje, kakor smrti. Ali je to morda Griselda? Domneva je bila pravilna. Zato je nujno potrebno, da se z ver-sko-moralno vzgojo ljudstva čimbolj razvija in krepi verski in moralni čut. Učitelji in veroučitelji, posebno po vaseh, so v prvi vrsti poklicani in po svojem poklicu tudi dolžni, da dvigajo vero in moralo ter pobijajo napake in nespodobnosti. Zato naj učiteljstvo ljudskih in meščanskih šol ob vsaki priložnosti z živo besedo in lastnim zgledom širi versko-moralno vzgojo ljudstva svojega kraja ter preprečuje kriminalne slučaje. — Ta naredba ne potrebuje nobenega komentarja. »Slovenec«, 10. marca 1932. 11. februarja 1918 že zapiše v knjigo: Včeraj sem naletela na Griseldo. Grozna ženska! Nosi moško obleko in si je prilepila brke in brado. Oči vzbujajo grozo. Stisnila mi je roko in rekla »Morala sem s kom govoriti in sem se spomnila na vas. Večkrat se mi zdi, da izgubljam pamet. Zvečer slišim samo stokanje. Zadnji čas sem jih preveč umorila. Sem že trudna od vpitja, krikov, zdihovanja in stokanja in jokanja ... Toda brez tega ne morem živeti, jaz moram vsak dan koga mučiti. Ali se spominjate na Sonječko Ivanovno ? Jaz sem jo umorila. Pa mi je žal, da sem jo umorila, tako sem jo rada imela! Veste, vsak dan sem šla k njej v celico in sem jo pretepala, dokler ni umrla. In jesti ji nisem nič dala. Ubogi otrok, koliko je morala trpeti! Toda njeno prijateljico, to sem pa takoj ustrelila, ta je bila nagnusna stvar, vedno je molila in tožila. Sedaj moram koga dobiti mesto Sonječke. Rachmanova pretresljivo opisuje preganjanje vere in duhovščine. V svoj dnevnik je zapisala dne 12. decembra 1917 sledeče: Na povelje Gorbunova — boljševi-škega komisarja — so pripeljali z otoka na jezeru starca Gregorija, ki je živel kot samotar-svetnik na otoku. Gorbunov je sklenil, da pokaže ljudstvu, da starčeva svetost in čudeži niso nič drugega kot groba prevara. Pripeljali so ga zvezanega in na vratu mu je visela dolga vrv. Privlekli so ga pred zbor in zbrala se je velikanska množica ljudstva. Gorbunov mu pravi: »Če si svetnik, potem stori to, da ne boš ničesar čutil, kar ti bomo sedaj storili.« Starec je molčal. Bil je ogrnjen v svojo dolgo, belo srajco kakor po navadi. In stal je bos sredi v ruski zimi! Štirje vojaki so zasadili koničast kol v zemljo. Dva ga zgrabita in ga z vso silo posadita nakol, ki se je zadrl daleč v telo. »Ne, stojte, ne tako!« — je rjovel Gorbunov. »Še bolj, kol mu mora prodreti do želodca.« Tu so ga zgrabili znova, ga dvignili in ga nasadili še z večjo silo na kol. Tako so storili še nekajkrat, dokler je bil Gorbunov zadovoljen. Niti enkrat ni starec kriknil, le tiho je zdihoval. »No, če si svetnik, če tvoj Bog res živi,« je vpil Gorbunov, »zakaj ti ne pomaga ?« Množica je z zanimanjem gledala ta prizor, zaničljivi klici so se tu in tam slišali od vseh strani. To so bili isti, ki so še pred kratkim na obe koleni pred njim poklekovali.. . Vojaki so ga pustili na kolu in proti jutru je izdihnil, njegovo truplo pa še sedaj visi na kolu. Gorbunov je dal drugi dan pripeljati pred truplo starca popa z družino. Hotel je nadaljevati svoj dokaz, da ni Boga. Duhovnika in njegovo ženo so zvezana posadili na klop pred kol s starčevim truplom. Nato so privedli njune otroke, osemletnega dečka in triletno deklico in so oba pobili s kopiti pred očmi staršev. »No, moli, popovska svinja!« je vpil Gorbunov, ki je bil spet 'zelo pijan. »Zakaj ne moliš, da te reši?« Mati je do mozga pretresljivo vpila, nato pa je padla v nezavest. Čez nekaj časa so starše odvezali in ju peljali k jezeru. Tam so ju zgrabili vojaki pri nogah, postavili na glavo in vtikali glave v luknjo, ki so jo napravili v ledu, toliko časa, dokler nista mučenika dala nobenega znaka življenja več od sebe. Ljudstvo pa je gledalo, zijalo in molčalo ... Kdo zna molčati kakor rusko ljudstvo! ? Tako piše Aleksandra Rachmanova. Apostolstvo mož in fantov Prvo nedeljo marca smo imeli v cerkvi v Grobljah spet skupno sv. obhajilo Apostol-stva mož in fantov. Veliko nas je bilo za to občino. Mislil sem si, kje bi bilo pred 10 leti kaj takega mogoče. Pa vseeno sem še pogrešal marsikaterega tovariša fanta in tovariša moža. Rečem vsakemu, da sem prav vesel, da sem zraven tudi jaz. Zato pa, možje in fantje, ki še niste pri Apostol-stvu, le vsi zraven in ne dajte se motiti in ovirati od nekaj ničvrednih! Stokrat rajši sem v Apostolstvu, kakor pa vaški pretepač, ponočnjak, bogokletnež, pijanec, za- In nauk za nas?! Kdor vzgaja narod brez vere in in morale, ga vzgaja za boljševiške nasilnike! Popolno kesanje Bilo je mrzlega zimskega dne. Dva dijaka sta šla na zlet v lepo zimsko naravo. Ko sta bila že daleč od človeških bivališč, sta zagledala pred seboj v daljavi čudnega moža: počasi je stopal tik ob železniški progi in se zibal semtertja, kakor bi bil pijan. Naenkrat pade mož na tla, prav na železniški tir. Dijaka pospešita korake. Ko prideta blizu, zagledata revno oblečenega oslabelega moža, upadlega obraza. »Slišite, mož,« kličeta dijaka, »pojdite proč odtod, vsak čas lahko pride vlak.« Pri tem opominu ogovorjeni nekoliko dvigne glavo, a spet omahne. »Ali ste bolni?« nadaljujeta dijaka. »Jaz — bom — umrl —«, se glasi odgovor. Dijaka se prestrašita. Hitro vzdigneta nesrečnega 'moža in ga položita nekoliko proč od železniškega tira. »Ali vam moreva še kaj pomagati?« vprašujeta dijaka. Ponudita mu kruha, ki sta ga imela. »Pokusite, to je edino, kar imava.« »Hvala, hrana mi ne more več pomagati. Zame ni več pomoči.« Pri teh besedah se skuša mož nekoliko dvigniti, a pri tem ga napade hud kašelj in kri se mu vdere iz ust. Dijaka sta spoznala, da gre z možem h koncu. Zato odhiti eden v mesto po pomoč. »Bodite potolaženi,« govori dijak Milan nesrečnežu, »kmalu bo pomoč tu.« »Prepozno!« »Ali res mislite, da boste umrli?« »Da.« Milan hitro izmoli kratko molitev k Materi Božji. »če morate res umreti«, nadaljuje, »potem bi prav storili, da mislite na Boga in na oni svet.« »Jaz bom pogubljen.« Strah je obšel Milana. Kaj naj stori? Na spoved ni misliti, ker ni duhovnika. Edino, kar bi se dalo narediti, je, da moža peljivec ali kak član bratovščine jeruzalemskega osla, kakor so imenovali tiste, ki zunaj cerkve ostajajo. Pametni možje in fantje smo gg. misijonarjem prav hvaležni in jim tukaj izrekamo svojo javno iskreno zahvalo, da so v Grobljah ustanovili Apostolstvo mož in fantov. Vidimo, da pridejo vsakikrat tudi misijonski bratje k nam, da skupno prejmemo zadostilno sv. obhajilo. Molijo prav krepko z nami molitve, ker smo mi še bolj boječi in okorni. Eden od gg. misijonarjev ima ob tej priliki prav za nas može in fante prisrčen kratek govor, da smo ga vsakikrat veseli. Vaš tovariš, fant iz Apostolstva. pripravi do tega, da obudi popolno kesanje- »O moj Bog«, moli Milan na tihem, »pO' magaj mi, da najdem pravih besedi, da pripravim moža za popolno kesanje in ga pridobim za Te.« »Moj dragi prijatelj,« začne Milan, »ko je visel Jezus na križu v strašnih bolečinah, je odpustil celo razbojniku in roparju. Je' zus je sedaj še vedno neskončno usmiljen in vam hoče odpustiti grehe.« »O ko bi le mogel grehe obžalovati!« Milan seže v žep in lep srebrn križec se pokaže v njegovih rokah. »Poljubite križ v spomin na ljubezen našega Odrešenika Jezusa Kristusa, ki je za Vas na križu umrl.« Milan mu poda križ v poljub in ubogi mož jame križec pobožno poljubovati. »Hvala Bogu!« je šepetal dijak. »Sedaj pa molite za menoj iz srca molitev popolnega kesanja, ki jo Vam bom molil naprej.« »O moj Bog, žal mi je, da sem grešil, ker vem, da si tako dober, da me hočeš srečnega storiti v nebesih in zaslužiš, da Te nad vse ljubimo. Ker vem, da ni nič vzvi-šenejšega, svetejšega od tebe. Ker je JezuS Kristus za naše grehe na križu umrl ih samega sebe daroval za nas. O moj Bog, ljubim Te nad vse, nikdar več Te nočem žaliti — o moj Jezus — usmiljenje!« Počasi, razločno je govoril Milan te besede in umirajoči je vsako njegovo besedo pobožno ponovil in njegovo oko se je hvaležno obračalo na Milana. Dihanje moža je jelo pojemati, roke so se premikale in vile semtertja, ria obrazu moža je opazil Milan izraz smrtnega boja- Med tem začne naletavati sneg, začuje se bobnenje, vlak pridrvi mimo, ubogi mož, spravljen z Bogom, izdihne svojo dušo. Rešilo ga je popolno kesanje ... Ali znaš obuditi popolno kesanje? Najvažnejša verska resnica sv. katoliške Cerkve je, da nas popolno kesanje takoj, ko ga obudimo, očisti vseh grehov in na«1 podeli posvečujočo milost božjo. Da pa se navadimo hitro obuditi popoln0 kesanje, je potrebno, da večkrat berem0 nabožne knjige, poslušamo besedo božj0 in premišljujemo verske resnice, da na ta način pride v našo dušo razsvetljenje, da spoznamo, kaj je božja svetost in kaj hudobija greha, kako neizmerna je ljubezen božja do nas, če se ozremo na Jezusa, a trnjem ovenčanega, na križ pribitega iZ ljubezni do nas, zaradi naših grehov. polno kesanje ima namreč tisti, ki se kesa zato, ker greh žali Boga, ki je neskonču0 popoln in vse ljubezni vreden, ali če s0 kesa, ker je Jezus Kristus zaradi naši® grehov trpel in umrl. Jezus sam praV*' »Ako me kdo ljubi, bo mojo besedo SP°J{ njeval in moj Oče ga bo ljubil in bova njemu prišla in pri njem prebivala.« To je veliko zveličavno sredstvo za vS^ ki iz kateregakoli vzroka ne morejo Pre jeti zakramenta sv. pokore in sv. Rešnj6^ Telesa. In koliko je takih primerov, h° mogoče dobiti duhovnika, ki bi človeka Pre^ videl s sv. zakramenti. V tem slučaju edina rešitev — popolno kesanje. Da se ga navadimo hitro obuditi, je najbolje, da ga v življenju večkrat obudimo, če le mogoče vsak večer. Le vaja naredi mojstra! Ce je malo časa, zadostuje za obujenje popolnega kesanja le nekaj besed, pobožen Zdihljaj, n. pr. »Moj Jezus, usmiljenje!« ali »Jezus, moj Bog, ljubim Te nad vse, ker si me ljubil in samega sebe zame daroval!« ali »Moj Bog, kesam se, ker sem z grehi žalil Tebe, ki si moj najboljši Oče in vse ljubezni vreden.« Ce bolnik niti govoriti ne more, zadostuje celo samo notranja, srčna, dušna žalost nad grehi iz ljubezni do Boga, brez besed, ali sam poljub podobe križanega Zveličarja. Poljubiti križanega Zveličarja se pravi namreč Boga ljubiti, ravnati se po njegovih zapovedih in željah, ubogati ga, služiti mu v pokorščini, ljubezni in zvestobi. In tem večja je ta ljubezen, čim manj mislimo pri tem na svojo lastno korist, ampak na Boga, ki je dobrota in svetost sama. Gov. * Spoštuj hišo božjo! (Nadaljevanje.) Preteklo je pa še mnogo let po Kristusovi smrti na Kalvariji, da so kristjani začeli upodabljati križe ali jih celo postavljati. To pa zato, ker so jih pogani zasramovali in se norčevali iz njihovih znamenj in obredov, še posebej pa bi se norčevali pogani iz kristjanov radi križa. Tako pa so kristjani skrivali svoja znamenja in obrede prav tja do cesarja Konstantina Velikega. Okrog leta 310 je vladal v Rimu cesar Maksencij, po veri pogan in Sovražnik kristjanov. Rimsko cesarstvo je bilo sicer na zunaj še kolikor toliko trdno, a na znotraj popolnoma trhlo in črvivo, nič dobrega klenega hi bilo v njem. Poganstvo ni moglo yeč zadovoljiti duhov in zato so se Rimljani čimdalje bolj udajali razkošju in raznim nasladam. Ginila je 0Oa stara rimska preprostost, umi-rala je ona znana »virtus Romana« krnska hrabrost, ki je spravila pod Svojo oblast ves tedaj znani svet. V poslednjih zdihih je bila ona rimska 2hiožnost za vlado, ki je z njo vladal ^cs tedaj znani svet cesar Avgust. cTj vsem tem pa so se čimdalje bolj ®lrile razne razvade, propalost in podivjanost ljudstva. Krepilo pa se je jhlado krščanstvo in si liki nekdanjih konzulov in vojsk osvajalo svet. Ka-hr sem rekel, je bilo rimsko cesar-v vo že popolnoma gnilo. Vojaške ®te so oklicevale cesarje in jih zopet ■j, stavljale, kakor se jim je ljubilo, v o ° ?° ^u(h nekatere vojaške čete aliji (današnji Francoski) oklicale cesarja svojega poveljnika Kon-antina, ki mu je pozneje dala zgo-, vina priimek Veliki. Konstantin je 2 zbral nekaj čet in hitel z njimi v Prazniki in godovi APRIL 1. Petek (24. dan po mlaju). Hugon, Teodora, Venancij, Viktor Štefan, Kvinkci-jan, Irenej, mučenci; Valerik, opat; Maka-rij. 2. Sobota (25. dan po mlaju.) Frančišek Pavlan, ustanovnik reda Najmanjših bratov; Amfijan, Teodozija, muč.; Nicecij, Abundij, Urban, škofje; Marija Egipčanka, spokomica. 3. Nedelja (26. dan po mlaju.) 1. poveli-konočna (bela). Evangelij; Jezus se prikaže učencem. Svetniki: Pankracij, škof; Eva-grij, Benigen Vulpijan, Agapa, Hionija, muč.; Rihard, škof; Ničeta, opat; Burgun-dofora, opatica. 4. Ponedeljek (27. dan po mlaju). Ozna- njenje preblažene Devico, božje porodnice Marije. (Letos preneseno od 25. marca). Svetniki: Izidor, škof; Agatopod, Teodul, muč.; Ambrozij, cerkv. učenik in škof; Platon, menih; Zožim, puščavnik; Benedikt od sv. Filadelfa. 5. Torek (28. dan po mlaju). Vincencij Ferarski, spoz.; Zeono, Irena, devica; Agapa in Hionija, devici. 6. Sreda (29. dan po mlaju.) Ksist I. papež; Timotej, Diogen, Platonid, muč.; Celestin, papež; Viljem, opat. 7. četrtek (1. dan po mlaju). Epifanij, Donat, Rufin, Kalijop, Cirijak, Pelevzij, muč.; Hegezip, Saturnin, škof; Janez Krstnik de la Salle, ustanovnik šolskih bratov; Afraas, puščavnik. 8. Petek (2. dan po mlaju.) Edezij, Ja-nuarij, Maksim, Makarij, Herodijan, Asin-krit, Flegont, Konces, muč.; Dionizij, škof; Perpetuus, Redemptus, Amancij, škofje. 9. Sobota (3. dan po mlaju.) Marija, Kle-ofa; Pribor, Demetrij, Konces, Hilarij, Ev-psihij, muč.; Akacij, Hugo, Marcel, škofje; Valdetruda, devica; Monika, mati sv. Avguština. 10. Nedelja (4. dan po mlaju) 2. poveli- konočna. Evangelij: Jezus dobri pastir. Svetniki: Ecehiel, prerok; Terencij, Afri-kan, Pompej, muč.; Makarij, škof; Mihael de Sanktis, spoz. 11. Ponedeljek (5. dan po mlaju.) Leon Veliki, papež; Antipa, Dominijon, muč.; Filip, Evstrogij, škofje; Izak, Barzanufij, pušč. 12. Torek (6. dan po mlaju.) Julij, papež; Zenon, škof; Saba, Viktor, muč.; Visija, devica; Konštantin, Damijan, škofa. 13. Sreda (7. dan po mlaju.) Praznik: Varstvo svetega Jožefa. Svetniki: Herme-negild (god apostolskega nuncija). Justin, Karpa, Papil, Agatonika, Maksim, Kvinkti-lijan, Dad, muč.; Urzus, škof. Rim, kjer je tedaj vladal cesar Maksencij. V spanju se je Konstantinu prikazalo znamenje križa in napis: »In hoc signo vinces« — »V tem znamenju boš zmagal.« Konstantin je takoj dal sneti orle in na zastave in druga vojna znamenja pripeti križ z začetnimi črkami napisa to je IHSV. Bitka se je vršila ob Milvijskem mostu, ob Tiberi, pred Rimom. Po dolgotrajni bitki je vendar zmagal Konstantin. Takoj je dal krščanstvu svobodo v takozvanem »Milanskem razglasu.« Od tega časa dalje tudi križ ni bil več sramotno znamenje in kristjani so začeli postavljati križe in upodabljati ime Jezusovo. (Se nadaljuje.) 14. četrtek (8. dan po mlaju.) Justin, Tiburcij, Valerijan, Maksim, Prokul, Arda-lion (gled. igralec), Domnina, Tomajda muč.; Lambert, škof; Fronton, opat; Abundij, Cerkvenik pri sv. Petru v Rimu. 15. Petek (9. dan po mlaju). Teodor in Pavzilip, mučenca; Bazilisa in Anastazija, mučenki; Maron, Evtihes, Tiktorin, Maksim, Olimpijad, Evtihij, Krescent, Teodor, muč. 16. Sobota (10. dan po mlaju): Benedikt Jožef Labre, berač; Kalist, Harizoj, Optat, Luperk, Sukces, Marcijal, Urban, Julij, Kvinktilijan, Publij, Fronton, Feliks, Ce-cilijan, Evencij, Primitiv, Apodemij, Saturnin, mučenci; Kaj Kremencij, Lambert, mučenca; Enkratida, muč.; Turibij, Fruktuoz, Paternus, škofje; Drogon, Joahim. 17. Nedelja (11. dan po mlaju.) 3. pove-likonočna. Varstvo sv. Jožefa. Evangelij: Jezus napove svoj odhod. Svetniki: Anicet, papež; Mapalik, Fortunat, Marcijan, Peter, Hermogen, Elija, Pavel Izidor, muč.; Pan-tagat, Inocenci j, Štefan, škofje; Robert. 18. Ponedeljek (12. dan po mlaju.) Apolonij, Evlevterij in njegova mati Antija, muč.; Koreb, Kalocer, Perfekt, muč.; Gal-din, kardinal; Amide j. 19. Torek (13. dan po mlaju.) Timon, Elfeg, Hermogon, Kaj, Expedit, Aristonik, Rufus, Galata, Vincencij, Sokrat, Dionizij, Pafnucij, muč.; Leon IX. papež; Georgij, Ursmar, škof; Krescencij. 20. Sreda (14. dan po mlaju.) Neža, dev.; Sulpicij, Servilijan, Viktor, Zotik, Zenon, Acindin, Cezarej, Severijan, Hrizofor, Teon, Antonin, muč.; Teotim, Marcelin, škofa; Marcijan, mašnik; Teodor, spokornik. 21. četrtek (15. dan po mlaju.) Anzelm, škof; Simeon, Abdehal, Ananija, Puzicij, Arator, Fortunat, Feliks, Silvij, Vital, Apolon, Izacij, Krotat, muč.; Anastazij, Sina-jec, škof. 22. Petek (16. dan po mlaju.) Soter in Kajus, papeža; Apel, Lucij, Azbad, Miles, Acepsimas, Jakob, Aitala in Jožef, Azada-mes, Abdijez, Mareas, Bikor, Tarbula, Par-menij, Helimena, Hrizotel, Luka, Mucij Leonid, Epipodij, Leon, muč.; Teodor, škof. 23. Sobota (17. dan po mlaju.) Jurij, Vojteh, praški škof; Feliks, Fortunat, Ahi-lej, muč.; Marol, Gerard, škofa. 24. Nedelja (18. dan po mlaju.) 4. poveli-konočna. Evangelij: Jezus obljubi svetega Duha. Svetniki: Fidelis iz Sigmaringa, Saba, Aleksander, Evzebij, Neon, Leoncij, Longin, mučenci; Melit, Gregorij, Honorij, škofje; Egbert, mašnik; Bona in Doda, devici. 25. Ponedeljek (19. dan po mlaju.) Marko, evangelist; Evodij, Hermogon, Kalist, Štefan, Filon in Agatopod, mučenci; Anijan, Ermin, škofa. 26. Torek (20. dan po mlaju.) Klet in Marcelin, papeža in mučenca; Klavdij, Ci-rin, Antonin, Bazilej, Peter, mučenci; Kla-rencij, Lucidij, škofa; Riharij, mašnik; Eksuperancija, devica. 27. Sreda (21. dan po mlaju.) Peter Ka-nizij, cerkveni učenik; Antim, Kastor, Štefan, muč.; Anastazij, papež; Tertulijan, Teofil, škofa; Janez, opat; Peter Armen-gavdij; Cita, devica. 28. četrtek (22. dan po mlaju.) Pavel od Križa, ustanovnik; Vital, Marko, Patricij, Akacij, Menander, Polien, Afrodizij, Karali, Agapij, Evzebij, Polijon (v dan. Prekmurju), Valerija, Teodora, muč.; Pru-dencij, Pamfil, škofa. 29. Petek (23. dan po mlaju) Peter. Tihik, Agapij, Sekundin, Emilijan, Tertula, Antonija, Torpes, muč.; Pavlin, škof; Hugo, opat; Robert, opat. 30. Sobota (24. dan po mlaju.) Katarina Sienska, devica; Evtropij, Marijan, Jakob, Amator, Peter, Ludovik, Lavrencij, Afrodizij, Maksim, Zofija, muč.; Sever, Donat, Erkonvald, škofje. Z našega razgledišča KAMNIK. Kratke duhovne vaje s 4 govori in skupnim sv. obhajilom so imela dekleta pred tiho nedeljo, ravno tako fantje pred praznikom sv. Jožefa. Upamo, da sad ne bo izostal, ker se vidi, da precejšnji del mladine spoznava pomen mladosti za celo življenje. V pomoč je prišel obakrat stranjski župnik g. Langerholc. — Cerkveni shodi pri sv. Primožu na tretjo, četrto in peto nedeljo v postu so bili kljub skrajno slabemu vremenu primeroma dobro obiskani, vseh romarjev je bilo okrog 700. Na drugo nedeljo po veliki noči bo vreme gotovo ugodnejše in obisk številnejši. Morda bodo porasli tudi darovi za cerkev, pri kateri se bo letos morala popraviti streha, da se ta umetniško in zgodovinsko znamenita stavba ohrani. — Cerkvica na Kalvariji nad Žalami pa privablja ob petkih in nedeljah dokaj domačinov in okoličanov in tako se izpolnjuje tudi tukaj napoved Gospodova: Ko bom povišan na križu, bom vse nase pritegnil. — Pri župni cerkvi sta se odpovedala dosedanja ključarja, na njuno mesto sta prišla g. Karel Benkovič iz Novega trga in g. Ivan Stele iz Kamnika. Red službe božje vel. tedna v Kamniku: V župni cerkvi na Šutni: v sredo, četrtek in petek popoldne ob 4 pete jutranjice in hvalnice. Vel. četrtek: ob 9 slovesna sveta maša in sv. obhajilo, prenos Najsvetejšega na stranski oltar in razgrinjanje oltarjev. Zvečer ob 8 skupno češčenje Najsvetejšega. Vel. petek: ob 8 obredne molitve, odkritje križa in prenos Najsvetejšega v božji grob. Zvečer ob 8 pridiga, postne pesmi in molitvena ura. Velika sobota: ob 6 blagoslov ognja, velikonočne sveče, krstne vode in slovesna sv. maša. Popoldne blagoslov jestvin po navadnem redu (v župni cerkvi ob Vjii). Ob 5 vstajenje in procesija z Najsvetejšim. Ob nebu svetijo možje. — Vel. nedelja: ob 5 tiha sv maša, ob pol 6 z blagoslovom, ob 9 slovesna sv. maša. Popoldne ob pol 3 pete litanije, darovanje in Vincen-cijeva konferenca, nato potresna procesija v frančiškansko cerkev. — V frančiškanski cerkvi se začne jutranje cerkveno opravilo na veliki četrtek ob pol 8, veliki petek ob 7, veliko soboto ob pol 7. Popoldanske molitve bodo vse tri dni ob 4, veliko soboto pa ob pol 7 zvečer. Po končanih molitvah bo slovesno vstajenje, nato procesija z Najsvetejšim. MENGEŠ. V naši župni cerkvi bo na veliki teden tale red za božjo službo: V sredo, četrtek in petek popoldne ob 3 cerkvene molitve. V četrtek zjutraj od 5 dalje spovedovanje, ob 9 peta sv. maša, med njo se deli sv. obhajilo. Veliki petek cerkveno opravilo ob 8, zvečer ob pol 7 sv. križev pot, nato pridiga o Kristusovem trpljenju. Veliko soboto začetek sv. obredov ob 7 (blagoslov ognja, velikonočne sveče in krstne vode), nato slovesna sv. maša. Popoldne blagoslov jedil ob 3 v Loki, ob 3 v Topolah. Ob pol 6 cerkvene molitve, nato slovesna procesija vstajenja Gospodovega. Na veliko nedeljo prva sv. maša ob 6, ob 10 slovesna sv. maša z blagoslovom, ob pol 3 pete litanije Matere božje. GROBLJE. V cerkvi sv. Mohorja in For-tunata pri Misijonišču bo veliki teden red božje službe sledeči: Veliki četrtek ob 6 slovesna sv. maša s sv. obhajilom, ob pol 7 zvečer skupna mol. ura pred Najsv. (23. ura). Veliki petek začetek sv. obredov ob pol 6, ob pol 7 zvečer sv. križev pot, ob 7 pridiga in žalostinke. Veliko soboto začetek sv. obredov ob 5 (blagoslov ognja, velikonočne sveče, prerokbe, litanije itd.) Približno ob četrt na 7 slovesna sv. maša in sv. obhajilo. (Pozneje se ne bo obhajalo.) Ob 4 pop. blagoslov velikonočnih jedil, ob 7 zvečer slovesno vstajenje. Na veliko noč sv. maša ob 6, slovesna sv. maša ob 9, ob 3 pop. pete litanije. HOMEC. Red službe božje na vel. teden: Vel. četrtek: Začetek ob (.29. Branje pasijona, sv. maša. Vel. petek: ob MjP branje 2. dela pasijona, sv. opravilo. Zvečer ob 7 sv. rožnivenec in litanije presv. Imena J®' zusovega in molitvena ura. Petje žalnih pesmi preroka Jeremije. Vel. sobota: ob 6 začetek. Popoldne ob 2 blagoslov velikonočnih jedil pred župniščem, ob 3 v šmarci ih nato v Nožicah. Ob VIB slovesno obhajani® Gospodovega vstajenja, molitve in procesij®-Velikonočni ponedeljek gre ob 2 obljubljen® potresna procesija s Homca do Staretovega znamenja v Preserjah. Od 2. do 4. aprila se vrši ponavljanje sv. misijona, ki ga bodo vodili 00. frančiškani iz Kamnika. Snet bo zapel misijonski zvon, ki naj spodbudi vsakogar k globoki obnovi svojega verskega življenja. — Gospodinjska nadaljevalna šola se bo končala po veliki noči. Kot zaključno prireditev bodo uprizorile dekleta gospodinjskega tečaja meseca aprila v društvenem domu igro s petjem »Svojeglavna Minka«i v štirih dejanjih. ROVA. Red službe božje velikega tedna: Vel. četrtek: spomin zadnje večerje Gospodove in postavitve Najsvetejšega zakramenta. Zjutraj od 7. ure naprej spovedovanje, ob 9 sv. maša, pri gloriji utihnejo orgije in zvonovi, med sv. mašo sv. obhajilo. Po sv. maši se prenese sv. Reš. Telo v božji grob, izmolijo večernice in razkrijejo oltarji. — Vel. petek: spominski dan Gospodove smrti. Začetek ob 8, razkritje in počeščenje sv. križa, ki je znamenj® krščanstva in našega odrešenja. Potem j® daritev s prejšnji dan posvečeno sv. hostijo, prenese se Najsvetejše v božji grob, izmolijo večernice in razkrijejo oltarji. Nato sv. križev not. Molitveno uro ima do 10 ženska in dekliška Mar. družba, od 10 do 11 pa šol-mladina. Zvečer ob 6 se Najsvetejše zoper izpostavi, ob 7 uri božjem grobu žalostni del rožnega venca, litanije Srca Jez., petje UREDNIK. Dob. Kakor vidite, je moralo izostati. Prihodnjič! — Kamnik. Ni naša zadeva: sicer je pa 16. III. sodišče oprostilo kamniško tiskamo zaradi tiska hom-ških (dr. Koroščevih) letakov. Pozdrav! — Čemšenik. O prosv. dnevu prihodnjič! Janez Lange rholz: Iz njegovih zapiskov POVEST. — Nadaljevanje. Tudi jaz bi bil rad pisal domov. Pa nisem. Matere nisem hotel begati in ji napravljati skrbi; ostali bi se bili pa moje nezgode bržkone veselili. Veselja jim pa nisem hotel napraviti. Bolniški zdravnik je bil sicer Nemec, pa dobra duša. Dokler sem bil v bolnici sem mu pomagal pri bolnikih slovenske narodnosti, da se je lažje z njimi pogovoril. Iz hvaležnosti mi je potem naredil spričevalo, v katerem zatrjuje, da je jamski zrak za moja pljuča škodljiv in me je priporočil vodstvu rudnika za dela na prostem. Tako sem spet lahko ves dan dihal božji zrak in užival solnčno luč, kolikor mi je pripustil dim, ki se je v mogočnih curkih dvigal iz rudnikove čistilnice proti nebu. Spremljal sem rudniški vlak, ki je vozil očiščeno rudo na kolodvor. Če sem bil prost, me je pa zdravnik večkrat poklical v bolnico, kjer sem mu bil še vedno pomočnik, če je imel v oskrbi kakega Slovana. Zdravnik pa se mi je izkazoval hvaležnega s tem, da mi je dal včasih kakšno cigareto. Tudi par ponošenih oblek mi je odstopil. Zanj so bile ponošene, jaz sem bil v njih kakor nov. Moj tovariš od Kostanjevice se je tudi toliko popravil, da je lahko sam šel iz bolnice. Ni bilo treba še štirih mož. Za kratek čas se je podal domov na Dolenjsko, in ko se je vrnil, dolenjska radodarnost tudi name ni pozabila. Svet ima dobre ljudi, pa ima tudi take, ki ne zaslužijo imena človek. Samo za to so na svetu, da napravljajo drugim bridke ure. Srca nimajo nobenega, pač pa je njihova hudobija brez vsake meje. Taka hudoba v človeški podobi je bil naš paznik pri nakladanju rude na rudarske vozove. Harter se je pisal. Nas Slovencev ni mogel trpeti. Kjer je mogel, nam je škodoval in zmerjanje s slovenskimi psi je kar deževalo iz njegovih ust. Pri neki priliki sem ga prijazno opomnil, da je tako ravnanje dostojnega človeka nevredno. »Kaj!« je bruhnilo iz njega, »ti, smet, boš učil svojega gospodarja!« »Toliko vam povem, da nisem jaz ne smet, ne kaj drugega, vi pa ne moj gospodar. Pač pa bi morali vi, Nemci, ki se ponašate s svojo omiko, nam vsem malo drugače pokazati, da ste res omikani. To, kar delate vi, ni znamenje omikanega naroda.« »Boš že še videl, kdo je tvoj gospodar!« je siknil med zobmi. Zabolela ga je moja beseda, da njegovo delovanje nima z omiko nič opraviti. Op?' rekati ni mogel, zato mi je pa grozil-Od tistega dne me ni več pogledal s prijaznim očesom. Pazil je nam® kakor ris na svoj plen. Pri delu mi ni mogel do živega. , Prišla pa je nedelja. V gostilo1 »pri zelenem grozdu« smo sedeli Sl?' venci. Pogovarjali smo se o domovini« premlevali smo novice iz domovine io kjer je Slovenec, tam je tudi sloveli' ska pesem z njim. Pa smo zapeli Pa1, domačih, narodnih. Gostje so nas kar radi poslušali-Med petjem je zaneslo v gostil?0 Harterja. Prav nalašč, namenoma Je moral priti. Zakaj navadno ni zahaja* v to gostilno. Bila je zanj prema’0 imenitna. Po petju smo ga pozdravili, kak<5 se spodobi, potem se pa zanj nism več menili. Kakor bi ga ne bilo. F govarjali smo se o svojih zadeva > pa tudi peli smo. Tudi Harter j® 1. prva molčal. Ko se ga je pa nalez ' se je pa začel med nas vtikati. žalostnih pesmi v čast Gospodovem trpljenju in smrti. Ob 8 se spravi Najsvetejše. Vel. sobota: začetek ob 6; blagoslov ognja, velikonočne sveče, krstne vode, lit. Vseh svetnikov. Okrog 7 sv. maša, pri gloriji se zopet oglasijo orgije in zapojejo zvonovi, nazadnje pete večernice. Blagoslov velikonočnih jedil: popoldne ob 2 doma v cerkvi, nb y2fi na Kolovcu v kapelici. Ob 5 popol. .iutranjice, kar traja le četrt ure, nato procesija vstajenja Gospodovega po navadni Poti. ženska in dekliška Mar. družba gre Pred pevci s prižganimi svečami. Vel. nedelja: veliki in častitljivi praznike Gospodovega vstajenja ali velika noč. Ob 6 peta sv. maša z dvema blagoslovoma in darovanje za misijone. — Novega župana imamo. Po dobrem trimesečnem odmoru je višja oblast imenovala za župana g. Karola Rode-ta, gostilničarja in trgovca na Rovih. V začetku bo imel dosti posla, ker je v času, ko smo bili brez župana, precej dela zastalo. Bog mu daj blagoslov, da bi vodil rovsko občino v blagor in srečo občanov! VODICE. Opravila velikega tedna: Na veliki četrtek slovesna sv. maša ob 10, med katero prejmo v spomin na zadnjo večerjo Gospodovo sv. obhajilo najprej duhovniki, nato ljudstvo. Med obhajanjem se prepevajo evharistične pesmi. Po sv. maši se Prenese Najsvetejše v božji grob ter se tu bere I. del trpljenja Gosp. po spisu vseh 4 evangelistov. Nato odkrivanje oltarjev. Ob 4 popoldne cerkvene molitve, ravno tako tudi v petek. — V petek se v spomin na smrt Gospodovo ob 8 začno molitve in Prošnje Cerkve za vse ljudi, še posebno za razkolnike, krivoverce, pogane. Nato se slovesno odkrije križ. Sledi sv. maša prej Posvečenih darov, na kar se Najsvetejše izpostavi v božjem grobu. Ued molitve: Ob 9 dekleta iz Podturna in sv. Štefana 23. uro iz Več. mol., ob 10 dekleta Skaru-čina in Sv. Tilen 24. uro — ob 11 dečki >z vseh šol (Več. življ.l, ob 12. dekleta iz Vodic 6. uro in rož. venec; ob 1 deklice iz vseh 4 šol (Več. življ.l; ob 2 žene iz Vodic uro; ob 3 žene iz Skaručine in Podturna 30. uro in rož. v.; ob 4 cerkvene molitve; °b 5 žene od Sv. Štefana in Sv. Tilna 17. Uro in rož. v; ob 6 možje in fantje; ob 7 Pojo se žalostinke, skupne molitve, govor. Velika sobota: Ob pol 7 se blagoslovi nov ogenj; nato blagoslov velikonočne sveče, branje 12 prerokov, posvečevanje krstne v°de, pete litanije vseh svetnikov, ob 8 pa slovesna sv. maša z alelujo. Red češčenja: Gb 9 dekleta od Sv. Tilna in Skaručine R>. uro; ob 10 dečki iz vseh šol; ob 11 dek-Uce iz vseh šol; ob 12 vodiška dekleta 2. Uro m rož. venec; ob 1 dekleta od Sv. šte-tana in Podturna 3. uro; — ob 3 žene od Sv- Štefana in Sv. Tilna 25. uro; ob 4 žene lz Podturna in Skaručine 25. uro; ob 5 r^užje in fantje 25. uro. — ob 6. slovesnost Vstajenja Gosp. s procesijo in blagoslovom. veliko noč služba božja ob 6 in 10 pred rjajsvetejšim. Popoldne ob 2 pete litanije z Jagosiovom, nato blagoslov s popolnim ^upustkom za tretjerednike. — Velikonočni Ponedeljek: ob 6 sv. maša v župni cerkvi. a dan je zaradi romarjev na šmarni gori S1užba božja ob 6, y2'9 ter 10. j ,a danes moram sporočati o domači na-j. g*, katero so pisale moje učenke iz 4. in (1' razreda in ponavljalne šole v Repnjah, . misijonskem škofu Baragi, po knjigi iz uhorjeve družbe. Od 33 učenk V. razreda unjboljše pisale Vida šter, Brank Ivana, Krumpestar, Frančiška Pavlin in Traven, ki so prejele obljubljeno re.] ac*0- Spisale so prav vse iz tega raz-— V IV. razredu jih je tudi pisalo Pi v tekmi za nagrado. Le ena ni mogla J" ’ ker ne razume še našega jezika. Uilh Ldo so dobile: Julka Kristan, Marija an. Marija Jenko in Knez Angela. — V ponavljalni šoli jih je pisalo 21. žalostno izjemo delata dve, ki sta že tako mogočni, da se jima ne zdi vredno take reči pisati. Nagrado, ki je bila lep in zanimiv molitvenik, so tukaj prejele: Manca Germovnik, Rotija Keržič, Antonija Križnar, Marija Pavlin in Marija Vilfan. — Sedaj pa po vseh razredih prav pridno molimo za svetega očeta. Nabralo se bo sv. maš in obhajil in rožnih vencev ter litanij do konca tega meseca prav lepo število. K molitvam pa pridevljemo še žrtvice. čeprav so majhne, pa jih bo veliko, zato upamo, da se nas bo Bog usmilil in naše prošnje uslišal. J. P. KOMENDA. Nekoliko pozno poročamo o ljudskem gibanju v preteklem letu. Nič ne de. Kdor se za take reči zanima, mu ne bo prepozno. Statistika je neizprosna, resnico pove, četudi koga zaboli. Ljudsko štetje je za faro Komenda leta 1931 naštelo 2423 prebivalcev. Rojenih je bilo leta 1931 doma 71, v Ljubljani 1, skupaj 72, to je 29.71% na 1000 prebivalcev. Gotovo premalo, ko bi bilo vsako leto tako, pa je navadno eno leto več, drugo manj rojenih, povprečno število je pa še vedno nad 30. Umrlo jih je 48, to je 19.81% na 1000 preb. Preveč. Poročenih je bilo doma 12, drugod 3 pari. Obhajanih je bilo 26.834. Pri nas obhajila štejemo. Tehtamo jih ne po znanem izreku Jezusovem: »Ne sodite, da ne boste sojeni.« — Od 24. do 28. februarja smo imeii pri nas duhovne vaje za može in fante. Vodil jih je g. Jože Košiček, urednik Domoljuba iz Ljubljane. Obisk pri govorih je bil izredno dober, nad 95%. Samo po 1 ali 2 hiši iz vasi se vabilu nista odzvali, iz nekaterih vasi pa so prihajali vsi do zadnjega. Taka ločitev duhov je koristna. Naj več ji del mož in fantov ni zamudil niti enega govora. Kako lep je bil pogled po cerkvi, ko sta bili obe strani klopi polno zasedeni samih mož in fantov, pa še stati jih je moralo mnogo, ker v klopeh niso našli prostora. Najlepši prizor celih duhovnih vaj je bil seveda v nedeljo 28. II., ob sklepu duhovnih vaj, ko je nad 500 mož in fantov med sv. mašo pristopilo k sv. obhajilu; menda ni bilo niti 10 moških to jutro v cerkvi, ki ne bi šli k mizi Gospodovi. Kako od srca je šla ta dan vsem zahvalna pesem po končanem cerkvenem opravilu. Na vse župljane so duhovne vaje napravile izredno dober vtis, splošno veselje je vladalo te dni v župniji. — Za sklep duhovnih vaj smo imeli misijonsko razstavo, ki jo je priredila misijonska zveza iz Ljubljane. Tudi razstavo so ljudje z veseljem in zanimanjem ogledovali. Popoldan pa je pred polno dvorano imel zelo lepo misijonsko predavanje p. J. žibert, urednik Glasnika Srca Jezusovega. V besedi in sliki nas je popeljal v Bengalijo, kjer delujejo in trpe naši slovenski misijonarji. Koliko občudovanja in sočutja je pri ljudeh vzbudilo trpljenje teh izrednih mož. — V ponedeljek je ogledala razstavo tudi šola, da se tudi mladina navduši za misijonsko delo. TUNICE. V Tunicah obhajamo prihodnji mesec stoletnico župnije. Samostojna ku-racija se je začela že 1. 1787, pa je leta 1808 prenehala in so Tunice spadale pod Komendo. Po 24 letih, 1. 1832, je spet postala samostojna župnija. Zanimivi so nekateri podatki iz preteklih sto let. župnikov je bilo v Tunicah v tem času 7, od teh so župnikovali trije skupno 72 let, a štirje le 28 let. Rojstna knjiga izkazuje 1570 rojstev, mrliška 1090 mrličev in poročna 284 porok. Največ rojstev je bilo 1. 1926, namreč 25, najmanj pa v letih 1916—1919, ko je bilo na leto rojenih le po 8. Mrličev je bilo največ 1. 1850, ko je umrlo za grižo in kozami 26 mrličev, najmanj pa 1. 1884, ko sta umrla samo dva. Zdaj šteje župnija 580 prebivalcev. V spomin na to stoletnico dobi župnija za piruhe še zadnji zvon, katerega prednika je vzela vojna, za duhovno obnovo bo pa misijon. — Red božje službe na veliki teden bo tale: V četrtek začetek ob 8, v petek ob 7, v soboto ob 6, vstajenje v nedeljo ob 5. Na belo nedeljo bo prvi romarski' shod ob 10. STRANJE. Kar je smrt lani zamudila, hoče letos dohiteti. V treh mesecih imamo že skoro toliko mrličev, kakor jih je bilo lani celo leto. Pada pa vse vprek, staro in mlado. — Cestni odbor gradi Bistrico, da bi se ob prvi priliki ne lotila ceste. Domačini jo pa tudi krote, sicer bo šel del občinske ceste Stranje-Kregarjevo-Županje njive po vodi. — Na cvetno nedeljo bo ob 9 blagoslov oljk in butaric. Na sv. Benedikta dan, ki pride letos na veliki pondeljek, bo celodnevno češčenje. Začetek zjutraj ob 6, ob 10 sv. maša s pridigo, konec zvečer ob 6 z zahv. pesmijo. Na veliki četrtek bo sv. maša ob 9; med njo skupno sv. obhajilo. V petek se sv. opravilo začne ob 8, zvečer ob Zdrava Mariji petje žalostink in nato druga polovica pasijona (prva se bere na cvetno nedeljo zjutraj). V soboto blagoslov ognja ob 5, nadaljevanje sv. opravila ob 7. Blagoslov velikonočnih jedil po vaseh se začne ob pol 12 po navadnem redu. Pop. ob 5 jutranjice velike nedelje in nato procesija vstajenja. Na velikonočni ponedeljek praznovanje farnega patrona sv. Benedikta, pri obojem opravilu običajno darovanje za cerkev. MEKINJE. Konec februarja t. 1. je bil dovršen in postavljen domala čisto nov božji grob, narejen natančno po prejšnjem. Je to skoro gotovo največji božji grob v vsej škofiji in nekaj posebnega v svoji izvedbi. Spopolnjen je bil zdaj le z novo sliko Jezusovega vstajenja, da bo tako služil pobožnosti vernikov ne le zadnja dva dni velikega tedna, ampak tudi o velikonočnih praznikih in tudi še na belo nedeljo, ko imamo pri nas žegnanje in bo zato ves ta čas, kadar prihajajo verniki v cerkev, poskrbljeno za električno razsvetljavo. — Stari božji grob je po sodbi strokovnjakov slikal bržkone Fr. Ilovšek pred 170 leti, sedanjega pa je natančno po prejšnjem za prav zmerno ceno naslikal v Mekinjah bivajoči slikar Fric Jerina. Tako je zdaj za nekaj rodov ohranjena ta znamenita oblika božjega groba. NEVLJE. Bogoslužni red vel. tedna: Vel. četrtek: ob 8 sv. maša in druga cerkvena opravila, vel. petek: začetek cerkv. obredov ob 8, popoldne ob 1 pridiga, zvečer ob Ave Mariji sv. križev pot, nato zapojo pevci nekaj pesmi o Kristusovem trpljenju. Vel. sobota: začetek bogoslužnih opravil ob 6, popoldne ob 4 vstajenje. Oba velikonočna praznika je sv. maša ob 5, popoldanska služba božja ob 2. — Nekaj statistike: V preteklem letu je bilo v župniji rojenih 20 otrok, 4 so bili rojeni izven župnije (v bolnici) med rojenimi sta 2 nezakonska. Umrlo jih je 11, in sicer 8 odraslih in 3 otroci. Najstarejša oseba, ki je umrla, je bila stara 91 let. Eden moški in ena ženska sta umrla nagle smrti. Oklicev je bilo 10, porok 6. Pred božičem smo spremili k večnemu počitku Frančiško Rak, p. d. štajerčevo mater iz Vrhpolj. Bila je dobra krščanska žena in mati, skrbna za otroke. Bila je članica tukajšnje Marijine družbe žena in je bila zelo vestna v izpolnjevanju družbeni hpravil. Naj počiva V miru! SELA. Novega ni tu posebnega. Mrliče smo imeli letos tri, rojstva pa do zdaj samo dva še. Zidanje nove šole po zimi počiva, zdaj prst prav pridno proč odvažajo, ki so jo nakopičili pred šolo, kar so izkopali prej iz kleti. Zvonik bomo morali prebarvati in pločevino po cerkveni strehi, pa denarja nimamo. — Opravila velikega tedna: četrtek: ob 8 branje trplj. naš. G. J. Kr. I. del, peta sv. maša, med sv. mašo skupno sveto obhajilo, po sv. maši prenos sv. Rešnjega Telesa v stranski oltar. Zvečer ob pol 7 rožv. litanije imena Jezusovega. Petek: ob 7 se prično molitve, okrog %8 obredi podobni sv. maši, prenos sv. R. T v božji grob in izpostavitev, nato branje Kr. trp. II. del, popoldne ob 3 križev pot, ob pol 7 pridiga, litanije Srca Jez. Sobota: ob 6 se izpostavi sv. R. T., nato takoj blagoslov ognja, velikonočne sveče in drugo, okoli 8 peta sveta maša. Blagoslov velikonočnih jedil v navadnem redu. Ob 5 rožv. in blagoslov v cerkvi. Velika noč: ob 5 (morda letos četrt ure pozneje) velikonočne molitve, procesija, po procesiji zahvalna pesem, nato darovanje za cerkev, peta sv. maša z 2 blagoslov., ob 10 druga služba božja z darovanjem z blagoslovom. GOZD. V naši župniji je bilo preteklo leto poročenih 7 parov, rojenih 29 (6 nezakonskih), umrlo jih je 9 (4 odrasli, 5 otrok). Svetih obhajil je bilo 4839. — Snega in mraza imamo veliko, da je bil podobno božiču kot pa veliki noči. Veliko nedeljo popoldne ob 2 se vrši običajna potresna procesija. SMARTIN V TUHINJU. Četudi je pred-pust že daleč za nami, naj sledi vendar dodatno sledeče: V predpustu smo imeli tukaj dve poroki, kar seveda ni nič posebnega. Zanimivo pri teh dveh porokah pa je to-le: Eden ženinov je rojen v župniji Češnjice, drugi pa v Domžalah. Oba pa sta Lovrenca in sta bila rojena oba na isti dan in istega leta, namreč 6. avgusta 1901. škoda, da nista bila še na isti dan in na istem kraju poročena. — Da se je vršil od 14. do 21. februarja tukaj sv. misijon, je »Naš list« poročal lepo in po resnici že v zadnji številki. — V noči od 6. na 7. marca je pogorela usnjarju Pavlu Modrijanu hiša - usnjarna, stoječa ob cesti proti Zg. Tuhinju in spadajoča v vas Stebljevek. Ogenj, ki je nastal v shrambi za čreslo, se je silno hitro razširil, zlasti po ostrešnem tramovju, ki je bilo pomaščeno od kož. Škoda je velika, zlasti še, ker je zgorelo mnogo kož in usnja. Požarni brambi iz Šmartina in Zg. Tuhinja sta bili hitro na mestu in sta pridno reševali, kolikor se je rešiti dalo. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Zgorelo je tudi 4.000 Din denarja. Velika noč se bliža, pa bo, kot se kaže, žalostna. O božiču smo se greli na solncu, o veliki noči se bomo skoraj gotovo pri peči. Red cerkvenih opravil veliki teden bo tukaj sledeči: v četrtek se prične ob 8, v petek ob 8, v soboto zjutraj ob 6. .Vstajenje G. ob 5 popoldne, na velikonočno nedeljo je peta sv. maša ob 10, (kar je samo na ta dan v letu, sicer vedno ob 6 zjutraj). JARŠE. Kakor povsod, tako je tudi pri nas zapadel visok sneg, saj je cel teden neprenehoma snežilo, da skoraj v cerkev ne bi mogli. Hvala Bogu, da so nam hlapci iz Misijonišča s širokim snežnim plugom napravili ne samo gaz, temveč prav široko cesto, za kar smo jim zelo hvaležni. Bog vas živi, grobeljski fantje! VIR. Gasilsko društvo si je nabavilo novo motorno brizgalno. Čast članom, ki se niso ustrašili stroškov 46.000 Din in ki so že zdaj bili med prvimi na delu pri okoliških požarih! DOB. V Dobu je prevzel v najem dobro znano gostilno pri »Tonetu« g. Maricelj iz Kranja. Po smrti pok. Antona Videnška lanskega leta je namreč bilo dano vse njegovo posestvo z gostilno in mesnico vred v najem za dobo petih let, da dedič postane polnoleten. — Letos bodo začeli zidati poslopje osnovne šole na kupljeni njivi, ki leži ob okrajni cesti proti Viru. Zato je pa dobil tudi Vir spodbudo za šolo in prihodnjič bomo mogoče že mogli poročati, kje bo stala. IHAN. Brezposelnost čedalje bolj pritiska k nam, dosedaj jih je že nekaj nad 70 izgubilo delo, razmeroma največ v Ljubljani; dela jih še na raznih krajih 63. Mohorjeva družba ima zanaprej le 80 udov; 22 manj kakor lansko leto. Tako smo prišli zopet na staro število; lani jih je namreč 20 na novo pristopilo. Naročnina za vse knjige prihodnjega leta znaša ravno 1933 Din. Sv. misijon se bo začel na tretjo nedeljo po Veliki noči in končal naslednjo nedeljo, ko je god farnega patrona sv. Jurija. Med sv. misijonom bo v sredo dan celodnevnega češčenja. — Opravila velikega tedna: cerkvene jutranjice in hvalnice so v sredo, četrtek in petek popoldne ob 4. Jutranje opravilo se začne v četrtek ob 8, v petek ob 7, v soboto ob 6. Vstajenje v soboto popoldne ob 5. MORAVČE. O sv. Jožefu bomo imeli tri-dnevnico, da se bomo pripravili na velikonočne praznike. Vsak dan bo govor in pa spovedovanje, zlasti mož in fantov. Služba božja bo na veliki teden v sledečem redu: Na veliki četrtek ob devetih bo branje drugega dela trpljenja Jezusovega po štirih evangelistih, nato pa bo slovesna sv. maša, med katero se bo delilo sv. obhajilo. Pop. ob treh bodo pete jutranjice. Na veliki petak bodo ob osmih obredi, nakar se izpostavi presv. R. Telo v božjem grobu. Ob treh popoldne bodo pete jutranjice, kakor v četrtek, ob petih pa bo pridiga. Zvečer po angelovem zvonenju bo petje cerkvenih ža-lostink, sv. rožni venec in druge molitve pri božjem grobu. Na veliko soboto bo ob šestih blagoslov ognja, velikonočne sveče, prerokbe in blagoslov krstne vode, nakar sledi peta sv. maša. Po sv. maši bo blagoslov velikonočnih jedil po različnih vaseh. Ob petih popoldne bodo slovesne jutranjice in procesija z Najsvetejšim. Na velikonočno nedeljo bo v župni cerkvi ob petih peta sv. maša, ob istem času tudi pri sv. Mohorju. Ob desetih pa bo v župni cerkvi slovesna sv. maša. Popoldne po litanijah, nekako ob pol treh bo šla potresna procesija na Hrib-ce, kamor pride tudi procesija z Vrhpolj, kjer bodo pete litanije Matere božje. Na velikonočni ponedeljek pa bo v župni cerkvi ob 6 in 10 božja služba, ob 10 tudi na Vrhu sv. Nikolaja, kamor pride izredno mnogo romarjev, seveda, če se bo do takrat hotela umekniti dolga zima in napraviti prostor topli pomladi. — Še nekaj veselega sporočamo: Naš fantovski odsek, ki je prej štel okroglo 40 članov, se je letošnjo jesen in zimo povzpel nad 60, ki se redno zbirajo vsak četrtek kljub visokemu snegu in zametom. Ne odnehamo, dokler nas ne bo sto. Takrat bomo povabili urednika »Našega lista«, da nam bo kaj zelo lepega povedal. PEČE. Veliki teden bo cerkveno opravilo v sledečem redu: vel. četrtek ob 8, veliki petek ob 7, vel. soboto ob 6 uri. Velikonočna procesija in vstajenje bo velikonočno nedeljo zjutraj ob 5. Ker bo takrat tudi darovanje za prenovljeni božji grob, se vabijo tudi okoličani k obilni udeležbi. ŠT. VID PRI BRDU. Red božje službe v velike mtednu je v naši cerkvi sledeči: Veliki četrtek je ob 8 zjutraj slovesna sveta maša. Na veliki petek se prične sveto opravilo tudi ob 8 zjutraj. Zvečer ob 6 so pa cerkvene molitve, pridiga in litanije presv. Srca Jezusovega. Na veliko soboto zjutraj ob pol sedmih je blagoslov ognja, potem pa še drugi obredi in končno sv. maša. Popoldne ob 3 je blagoslov velikonočnih jedil. Na Velikonoč je pričetek cerkvenih opravil ob 5 zjutraj, ob pol šestih je procesija, nato pa peta sv. maša. — V mesecu januarju in februarju so tukajšnji otroci pridno molili za razkolnike in za nesrečno rusko mladino: opravili so približno 1400 daljših in krajših molitev, darovali 56 svetih maš, 29 sv. obhajil in 70 raznih žrtvic v omenjeni namen. Prav bi bilo, da tudi odrasli večkrat molijo v ta namen, stanovitna molitev ne bo ostala brez uspeha. Vsled dolge zime ljudje pri nas precej bolehajo, no pa menda zato ne bo še nihče šel v krtovo kraljevino. Sicer pa gre pri nas vse v pravcu priljubljene »železne srajce«. KRAŠNJA. Umrl je 5. marca v žirovšah Luka Majdič, ki je bil dolgo vrsto let V župni cerkvi za pomožnega Cerkvenika. To službo je opravljal z velikim veseljem in zelo vestno. Bil je priden gospodar in pobožen kristjan. Bog mu daj večni mir! ZLATOPOLJE. Služba božja se opravlja ob nedeljah in praznikih ob zim. času ob %7, poleti ob 6 uri. Popoldanska pozimi in poleti ob 2 popoldne, le trikrat v letu in to na patronsko opravilo, posvečenje cerkve in zahvalno nedeljo je navadno sveta maša ob 10 in litanije in blagoslov ob (43 popoldne. — Leta 1931 ni bilo nobene poroke, rojenih pa 20, živih 19, eno mrtvo rojeno (8 dečkov in 12 deklic) razen tega sta bila rojena še 1 deček in 1 deklica zunaj župnije. Umrli so 4 (2 moška, 80, 70 let, 2 ženske, 90, 1 mesec.) Časopisje: Mohor-janov je 28, Slovenec 1, Domoljub 30, Bogoljub 14, 4 Glas. Srca Jez., 2 Vigredi, 5 Kat. misijonov s prilogo, 20 Naš list, katerega posebno radi bero in željno pričakujejo. ČEŠNJICE. V nedeljo, 20. marca, bomo blagoslovili nov kip v vaškem znamenju. Ki pje napravila neka žena iz češnjic in predstavlja žalostno Mater božjo, stoječo in z mečem v prsih. »Naša sloga« v Ljubljani nam ga je preskrbela za ceno Din 2500. Podoba je res lepo in umetniško delo in bo kras znamenju in vasi in celi fari, ki bo dvakrat na leto v slovesni procesiji šla mimo kapelice. Tako imamo sedaj za blagoslove ob Sv. Reš. Telesu že 3 kapelice. Morebiti se bodo kedaj še tudi Rakitovčani okorajžili in napravili pod lipco svojo kapelo za četrti blagoslov. — Pri nas je o veliki noči in sv. Reš. Telesu procesija že ob 4 zjutraj in pride mnogo ljudi iz okoliških župnij. Letos kaže, da jo bomo imeli v snegu. ŠT. GOTARD. V mesecih po novem letu beleži ljudsko gibanje le malo sprememb. Smrt je prišla prej do svoje žetve kakor pa rojenice. Na Trojanah je umrl 25. jan-posestnik in gostilničar Franc Konšek v 76 letu starosti, v št. Gotardu je pa 17. II' odšla v večnost Terezija Režun v 80 letu starosti. Pokojna je, dokler je bila še kaj pri moči, redno vsak dan hodila k sv. maš' in prav velikokrat tudi k sv. obhajilu. Naj ji bo usmiljeni Jezus, katerega je tako rada prejemala, večno plačilo! — Rojenice so se do 10. marca oglasile le štirikrat, smrt pa trikrat. — V predpostnem času so bili p°' ročeni trije pari. — V postnem času času v dneh od 20. do 24. februarja so se udeležile duh. vaj v Mali Loki 4 dekleta iz naše župnije. Prišle so domov vse vesele in nis° mogle dopovedati, koliko dušnega veselja so užile v dneh samote in tihote. Nekateri so izpraševali, kaj so vendar tri dni tam delale. Tem so pojasnile, da so bili vsak dan štirje govori, duhovno branje in poleg skupnih molitev še vsak dan posebno izpraševanje vesti itd. — Ker bo letos Marijino oznanjenje šele v ponedeljek 4. aprila, zato bo' do ob tem prazniku za proslavo materin' skega dne uprizorila dekleta Mar. dr. igr°. »Sv. Elizabeta«. Na sporedu bo tudi nekaj deklamacij in nagovor. Na tiho nedeljo j skupno sv. obhajilo za može in fante, K so se ga kljub slabemu vremenu udeležili prav lepem številu. Da je bila moških dana večja priložnost za prejem sv. zak^0 mentov, zato je na predvečer in v nedelj zjutraj spovedoval g. župnik Vadnjal Št. Ožbalta, za kar naj mu bo na tem J® dig° veto stu izrečena prisrčna zahvala. Za povZ' pobožnosti je bilo sv. obhajilo med sVt^.g mašo in prej nagovor — kako se moraifl varovati mlačnosti pri sv. obhajilu in s n . kimi mislimi in željami moramo pristop k mizi Gospodovi. — V velikem tednu ^ tu cerkvena opravila v sledečem redu: v četrtek pričetek ob 9, branje pasijona, P sv. maša, med sv. mašo skupno sv. obbal prenos sv. Rešnjega Telesa v stranski tar in odkrivanje oltarjev. Vel. petek se Prične ob 8. Po predpisanih obredih tega dne je dopoldne še križev pot. Zvečer ob Va7 sv. rožni venec, pridiga, petje žalostnih pesmi, na kar se shrani sv. Režnje Telo v tabernakelj. Vel. sobota je ob 7 blagoslov ngnja, velik, sveče, krstne vode in peta sv. maša, pri kateri se oglase zvonovi. Blagoslov velik, jagnjeta je v farni cerkvi ob 10, nato pa po vaseh v župniji, najzadnje °b 4 popoldne v Zaplanini. Izrednost v župniji je ta, da je slovesnost vstajenja na veliko noč zjutraj ob 5. Pete jutranjice, slovesna velikonočna procesija s Sv. Reš. Telesom in nato peta sv. maša z dvema blagoslovoma. ĆEMSENIK. Zapadel je visok sneg. Naša niladina pa pridno smuča ter si krepi mišice in zdravje. Tudi odrasli jo posnemamo. To je življenja in veselja na klancu pod cerkvijo. V februarju je bila pri nas da-vica. Vzela nam je dva najljubša otroka, zelo dobro vzgojena bratca Francita in 1'epkota Grabnarja. Vsi smo sočuvstvovali 2 ubogo družino. Oblast je poslala k nam razkuževalca, ki je razkužil oba prostora, v katerih je šola. Tako je, hvala Bogu, na-šn ukaželjna mladina zamudila samo dva dni pouka. Zdaj imamo spet reden pouk. Veseli in zadovoljni smo starši in vsa sreč-Ca je naša deca, ki z vso vnemo poseča solo. Tudi za Materin dan se pripravljamo. Ne smemo pozabiti naših skromnih, dobrih hiamic. O koliko je njihovo delo! Ne vidi ga svet, a mi vemo zanj in res je, da le v samoti in tihoti raste veliko. Za veliko noč smo se dobro pripravili. Očistili smo duše *n srca. Z veseljem čakamo vstalega Zve-hčarja. * Zadnje telefonske vesti PEČE. (Tel. Naš. listu.) Zvedeli smo po radiu, da bi se posestniki na Limbarski gori radi iznebili dosedanjega mežnarja, in da je služba Cerkvenika neki že razpisana. kdo misli prositi, mu lahko že naprej P°vemo, da je služba lahka in vabljiva. Odavno opravilo je: ob porokah na ohcet vabiti, ob shodih vse kote in shajališča električno razsvetliti, sicer pa samo pri uri ^ Zvoniku sedeti in skrbeti, da ne obstane, "Cc se po tej uri ravnajo vse ure daleč na ''boli: do Trsta, Pariza, Dunaj in Beograda. _ ČEŠNJICE, 19. marca (Tel. Naš. listu). *tadar se bo pri nas zadnja kepa snega sl*remonila v vodo, bomo po tisti vodi poslali r Blagovico bel listek za napisom: »Zdaj Pa pomlad.« Vljudno prosimo telefon-bu centralo v Blagovici, da potem takoj ^Poroči to novico po črnem grabnu nav-•gor in navzdol vsem interesentom, če ne °do tega že poprej zvedeli. Pozor pred sleparsko žensko! v Po kamniškem okraju hodi zadnje 9-se prebrisana ženska, ki z veliko Pretkanostjo izvablja od lahkovernih Judi naravnost ogromne vsote de->arja. v Radomljah in v občini Uiartno v Tuhinju uboge žrtve objokujejo svojo neprevidnost. Oblju-jPje ogromne obresti. Ženska nima ^ benega nepremičnega premoženja, j ?r. slepari na predrzen način že par tj iu so ljudje pogubili več kot sto ^0c dinarjev, se opozarjajo ljudje, j Ue nasedejo na limanice pretkani Sg^ki. Dobro bi bilo, da bi jo oblasti w Pne, np nnr mpspp knlrnr zn H- PjiČ e. ne za par mesec, kakor zad-ampak za 20 let v Begunje. OTROŠKI KOTIČEK PIŠE STRIČBK MATIČEK CM - % v ■ tt »ij Vvu .Hi , - . jM ' ;r Cenček in Nežka pri božjem grobu Cenček in Nežka sta imela počitnice, prijetne velikonočne počitnice. Na veliki petek popoldne ju je mama lepo napravila, da sta šla v cerkev molit Bogeca v božjem grobu. Mama ni mogla z njima, ker je morala pripravljati za potice in druge velikonočne dobrote. Ona je šla k božjemu grobu šele zvečer, ko je atek prišel iz tovarne. »Cenček, primi Nežko za rokco in pazita, da vaju voz kje ne povozi. Pri božjem grobu lepo pokleknita in molita Bogeca in potem se vrnita!« Tako jima je naročala skrbna mama. Cenček je viteško peljal svojo sestrico v cerkev. Čudno se jima je zdelo, da pri vhodu v cerkev ni bilo v kamnu blagoslovljene vode. Nista vedela, da na veliki petek ni vode in da blagoslovijo vodo na novo na veliko soboto zjutraj. Vseeno sta se lepo počasi pokrižala in šla k stranskemu oltarju, kjer je bil božji grob. Pri grobu je klečalo vse polno ljudi in je bilo vse silno tiho. Sosedova mama so tudi klečali tam. Ko so opazili Cenčka in Nežico, so se tako umaknili, da sta Cenček in Nežica lahko pokleknila čisto pri božjem grobu. Malo sta pogledala po ljudeh, potem pa sklenila rokce in se zagledala v nebroj lučk, lepih pisanih, rdečih, zelenih, modrih, belih. In potem sta zrla na Bogeca ki je ležal tam mrtev ... Tako se jima je zasmilil! Nič hudega ni storil, pa so ga ti zlobni Judje umorili! Opazila sta rane na rokah in na prsih. Zdaj sta se spomnila, da je mama rekla, naj molita — in sta molila očenaš. Dvakrat. Potem sta se lepo pokrižala, vstala in šla iz cerkve. Spet je prijel Cenček Nežko za rokco in sta šla nekaj časa tiho. »Judje so bili pa res hudobni! Ko bi bil jaz takrat zraven, ko so Jezusa križali, bi jim zagnal kamen!«, se je hudoval sočutno Cenček. »Jaz bi pa dala Jezuščku trobentice«, je rekla Nežka. Doma sta mami pripovedovala, kako je lepo pri božjem grobu. »Ali sta videla, kako je Jezus moral trpeti in umreti? Če nismo pridni, to dobrega Jezusa vedno boli«, je govorila mama. »Mama, saj sva midva vedno pridna«, je rekla Nežka. STRIČKOVA POŠTA Dolgo že striček ni nič odgovarjal na došla pisma. Kaj je bilo vzrok temu? Ali ni dobil zadosti lepih pisem? Kaj še! Toliko pošte dobiva vedno striček, da skoraj komaj vse sproti prebere. Striček si bo moral najeti kakega tajnika ali tajnico, da AVTO RODE PEREGRIN KAMNIK Moji avtobusi vozijo točno, hitro, varno. Prijazna postrežba. Upoštevam vse upravičene želje potnikov. — Večje tovore vozim za zmerno ceno s posebnim tovornim avtom. — Na razpolago imam osebno avte za vožnje na vse strani. Motnik Vransko Kamnik Domžale 0 Ljubljana Vransko-Kamnik-Ljubljana Vransko 5.45 Motnik