132. štev.
V Ljubljani, v sobot« 25. novembra 1877.
Letnik V.
Inserati se sprejemajo in vetji tristoona vrsta:
'i kr., ce «e tiska lkrat,
t v	»»
14 n n i, n ■ ii
n n n n ^ *i i*ri večkratnem tiskanji »e «ena primerno (manjša.
Rokopisi
se ne vračajo, iietrankovana pisma se ne »prejemajo
Naročnino prejema 'itiravniPitv') &rimiuisirat*naj 'it fKHvemeita -, a Btarem trgti li. št. Iti
Politim lisi za slovenski larod.
Po pošti	prejeman velta
Za o-sio ieto	, 1(1 ji. nr,
ta pot ieta	.	o — t
ta četrt jeta	- 60 ,,
V administraciii velia:
Za ceiii leto .	S 40 ur,
ta poi leta .	+ 'Ju
ta četrt icta . . S ., 10
V L uuitant na lom Dusman -■» velja tiO Kr. vee na ieto.	.., "-J
Vredništvo V ua Bregu n^ua ' štev. 190.	\	'
izhaja potrikrat na teden in < h-^t •
v torsK. četrtek in loboto.
Samouprava balkanskih narodov.
Zadnji čas je zopet nekoliko bolj na dnevnem redu sklepanje miru. Razni evropski časniki, posebno pa razni angleški državniki stavijo razne predloge in pogoje, s katerimi naj bi bile Rusija in Turčija zadovoljni. Mej temi raznimi pogoji se sliši dostikrat tudi ,,samo uprava" balkanskih narodov. Ker ima pa beseda samouprava lahko dosti pomenov, je treba , da jo nekoliko natančneje določ mo, pa ne po mislih in željah židovskega novinstva, ampak tako, kakor si jo jiredstavlja Rusija in kakoršno hoče doseči s svojo vojsko. Držali se bomo tedaj pri tem mnenja nekaterih ruskih časnikov.
Rusi se ne morejo nikakor zadovoliti s samimi obljubami Turčije, katera pravi, da bo dala Bulgarom administrativno samoupravo. Kolikokrat se je že pokazalo , kako jalova so bila v izvršenji vsa obetanja, ki j h je Turčija dajala pred celim svetom. Na ta način bi se glavni namen vojske in vseh žrtev predložil milostljivo v pregled Porti, katera bi pri obo-drenji nekaterih držav, katerim je samouprava slovanskih plemen malo jio volji, vtaknila celo reč v svoj prostorni žeji. Na ruska opominjanja bi odgovarjala početkom prijazno, potem izogibljivo in na zadnje bi se pritožila s protestom, zakaj da se Rusija vtika v njene notranje zadeve. To je že vse biio; in kar je že bilo dva ali trikrat, zakaj bi se zopet ne ponavljalo? Kaj pa potem ? Zopet vojsko? Naj je še tako težko natančno določiti to točko, vendar se bo morala določiti, ker brez odločnega, jasnega pravila ni moč ničesar delati.
Samouprava Bulgarije, Bosne in Hercegovine naj bi bila po mnenji ruskih časnikov taka, kakoršno ima sedaj Srbska. To naj bi
bila osnova; izdelovanje naj bi prevzela diplomacija ali pa posebna mešana kom sija. Tega izdelovanja bi se morali na vsak način vdeleževati t u rl i poslanci omenjenih dežel- Samo taka samouprava, h katerej bi Turčijo primo-rali krvavi vojni vspehi iu katero bi priznale vse evropske države, bi mogla krščansko prebivalstvo jedenkrat za vselej rešiti pred turškimi paši, zaptiji in bašibozuki, Rusijo pa od večnega pričakovanja vojske s Turki in Evropo od vznemirjevanja, kakoršno provzro-čujejo te vojske.
Za tem pride samo od sebe na vrsto vprašanje o Črnejgori in Srbiji, katerega razrešenje ne morejo Rusi prepustiti Turčiji, če se hočejo v resnici za vselej oprostiti vojsk, izvi-rajočih iz tega neprijetnega izhodnega vprašanja.
Junaška Črnagora ne sme oditi prazna po toliko neizmernih žrtvah in po toliko bli-ščečih zmagah nad mogočnim in zakletim vragom. Tudi za njo mora že skoraj uapočiti dan svobode, kateri jo bo rešil iz kletke, v katerej je sedaj tičala brez bitnih sredstev. Njena osoda se mora /boljšati in v mirovni, pogodbi ne sme majkati točke , ki bo določevala to osodo. Njeno zemljišče se mora jiomno-žiti z vsemi kraji, katere si je sedaj privoje-vala; vrhu tega mora dobiti pa tudi primerno pristanišče, da bo mogla svobodno hoditi mej božji svet. Kaj tacega si je ona popolno zaslužila iu Rusija je dolžna prizadevati m , da bo to tudi popolno dosegla.
Srbija je bila s cer nesrečna v lanskej vojaki. ali ona je ogromno veliko žrtvovala pri občnem osvobojevalnem prizadevanji slovanskih plemen. Zategadelj bi bilo zelo ne-pravično, ko bi ostala brez vsacega nagrad-
lenja, dasi se dozdaj še ni dalje vdeleževala sedanje borbe. S pridruženjem Stare Srbije k njej bi bila poplačana vsaj gmotno, zato ker se jej ue more z ozirom na politične ovire dati taka popolna neodvisnost kakor Črnigori iu Rumuniji.
Le taka samouprava balkanskih narodov bi bila naravna, ker le ž njo bi se rešili Slovani turškega jarma. Da bi se pa to vresni-ničilo, je treba odločnih ruskih zmag, ker kakor dolgo se ne bo razbila turška dunavska armada, tako dolgo bo zmerom na vrsti „status quo ante bellum" ali po naše rečeno: raja v turških krempljih.
Josip Jiiraj Strosinajer.
(Dalje.)
Tako bi dobro bilo, da duhovski živelj obilnejše predre tudi v srednja učilišča; s tim bi se vzajemno delovanje iu bratovsko občevanje med duhovskim in neduhovskim življem pospeševalo na občno korist. Bodi mi dovoljeno ozreti se v tej zadevi še na eno potrebo. Z veliko radostjo sem čital te dni, da se visoka vlada briga za temnice ali kaznilnice in za jetnike naše, in da hoče tudi pri nas vvesti vse one popravke, kteri so pri bolj uaprednjih narodih v tem obziru že vvedeni. Sveta in nujna namera! Jaz sem bil vrhovni župan v županiji Virovitiški. Kot tak obiskal sem enkrat tudi ječe. Dokler bodem živel, nikdar ne bom pozab 1 groznega prizora , kteri mi je o tej priložnosti stopil pred oči. V nekem tesnem hodniku , ali kaj je že bilo, nakopičilo se je toliko ljudi razne dobe. od mladičev, kteri so komaj detinsko dobo preživeli, pa do besih starcev, kteri so komaj mogli se pregibati. Kadar
Jakob Schell pl. Schellenburg in njegove vstanove.
(Dalje.)
S c h e 1 1 e n b u r g o v e vstanove.
Jakob Schellenburg je bil v svoji oporoki določil, naj po njegovi smrti žena njegova vživa dohodke premoženja, po njeni smrti pa naj se vporabijo za dobrotne vstanove. A vdova hoteča se že pri življenji oprostiti poslednje določbe poslala je že I. 17'_'0 cesarju Karolu VI. 100.000 gl. za vstanovitev vojaške bolnice v Ljubljani in zraven prosila, naj ou potrdi njeno oporoko . v kteri je zapustila v.se svoji sestri Elizabeti, z nunskim imenom Ani Katarini, in pozneje uršulinskemu samostanu. Pa oni, ktere je bil postavil Schellenburg za izvrševalce svoje oporoke, niso bili zadovoljni z ravnanjem vdovinini ; torej so prepustili leta 1721 svoje pravice deželnim stanovom in ti so pričeli pravdo z vdovo Schellenburgovo in nunskim samostanom, ki je bila pa končana še le po njeni smrti 1. 1751 in sicer ne nai pravnem potu, ampak s spravo prepirajoči!) J
se strank. V pogodbi, ki se je v ta namen sklenila, bilo je določeno, da se z 8835 gld. napravi vstanova za 2 gospodičini v nunskem samostanu, kteri oddajajo stanovi , 1. 1720 od vdove Schellenburgove naloženih 100.000 gld. pa, ki so se bili z obresti in pa denarjem skupljenim za Schellenburgove hiše narastli na 210.000 gld., obrne za druge dobrodelne vstanove.
Vstanove Schellenburgove so toraj:
1. Ze omenjena vstanova za 2 plemeniti gospodičini, ali pa sicer pošteni deklici od 7 do 18 iet stari; istina 88;i5 gl. je bila naložena pri deželnih stanovih , ki so za hrano, obleko in odgojo samostanu plačevali po 5%- Ker so se pozneje vsled znižanja odstotkov od 5 na 4 dohodki jako zmanjšali, dogovorili so se 1. 1784 stanovi in samostan, da naj vstanovo vživajo 3 in pozneje zopet 2 gospodičini, ki pa niso bile zavezane v samostanu bivati. Istina je naložena v javnih dolžnih pismih, pravico oddajati to vstanovo pa ima deželni odbor.
V vstanovnem pismu so se stanovi tudi
odrekli pravici do Papler-jevega 1000 gld. cenjenega mlina na Gorenskem, ki je bi! last, nina Schellenburgova, samostan pa je obljubil za teh 1000 gld. pri podobi ,.Naše ljube gospe od miru" v nunski cerkvi napraviti altar s Schellenburgovim grbom , in če bi denarjev kaj ostalo, omisliti tudi eno cerkveno obleko. To je sedanji Marijini altar, prvi ua levi (ženski) strani, ko se pride v cerkev.
2.	V s t a n o vaza 100 obnemoglih v o j a k o v. Naloženi denar je znašal 100.000 gld., pa vrednost njegova se je bila zmanjšala tako, da je bilo ml 1. 1811 naprej le 800 gld. starega denarja letnih obresti. Za ta denar dobivalo je 15 vojakov, obnemoglih v vojski ali vsled starosti, vse potrebne reči in sicer 11 v vojaški invalidnej hiši v Ptuju, 2 v varaždinsko-kriškem in eden v varaždinsko-šent-jurskem graničarskem polku. Vstanovna matica, ktero oskrbljuje vojno ministerstvo, se bode po srečnem izžrebauji lahko pomnožila za petkrat toliko, tako tla se bode namesto 15 potem oskrbovalo 75 obnemoglih vojakov.
3.	V s t a n o v a za odgojo 8 p I e-
uesrcčuiki mene ugledajo, iz dvajset grl hkrati zavpijejo: Oh oj pomagaj gospod! glej tule čepimo že dve, tri leta, pa nihče nas ne pokliče , da nas izpraša in sodi. Dejte ubijte nas, da se dalje ne mučimo, ali nas sodite. Morem prav res reči , da je ta grozni pogled tako poprijel dušo mojo, da osem dni nisem mogel mirno zaspati. Vsak si pa lahko misli, kako je moralo biti moralno stanje, teh nesrečnikov. Skrajni čas je tedaj, da se v tem obziru kaj stori, in da se tudi na to resnobno pomisli, da je po duhu krščanskem vsaki kazni, dokler smo na tem svetu, najpoglavituejši cilj: da se nesrečnik popravi in prerodi, in da je vse, kar spada na nerazumno mučenje in torturo, greh proti bogu in društvu človeškemu, in na to spada tudi odlašanje in neskrbnost, da se nesrečnik v svoj čas izpraša in obsodi. Ker je torej na tem svetu poglavitni namen vsaki kazni poboljšanje in prerojeuje, in ker se to brez postave zvršiti ne more; za to bi po mojem mnenju tudi mi duhovni imeli o tem misliti in se posvetovati, kako bi se tej potrebi z naše strani v prihodnje bolje zadovoljilo, kakor je to dosedaj bilo. Ako bi na nesrečnika jetnika ves svet pozabil, mi duhovniki nikakor ne bi smeli uanj pozabiti, marveč bi v tem slučaju mi vprav zato, ker smo duhovni, z dvojno marljivostjo zanj morali se potegniti. Ako je dolžnost posvetne oblasti, da se spominja na to, da je oni, ki je na ta svet prišel, da nas vse osvobodi od večne temnice in večne sužnosti, in da razreši okove, v ktere nas je greh zapel, daje oni, pravim, blagovolil < večno svojo odloko vvrstiti 0110 sveto izreko v ječi sem bil, 111 vi ste me obiskali; koliko bolj se na to spominjati imamo mi duhovni, kteri suio na tem svetu dediči in namestniki ljubezni 111 usmiljenja božjega. Meni se čini. da kedar državljanska ali civilna oblast dela o tem, da se temnice in jetnikom osoda zboljša. da bi tudi mi resno morali se posvetovati, kako bi se bolje nego dosedaj dosegal po. led-nji cilj vsake kazni t. j. poboljšanje jetnikovo. Jaz vem , da je v stari dobi cerkev prav za svojo nalogo smatrala ali spoznavala, da veli-krat izmed jetnikov in obsojencev v imenu ljubezni in milosrčnosti božje posreduje pri posvetni oblasti; jaz vem , da še danes v krščanskem svetu nahajajo se posebna društva, v kterih se duhovni po posebnem načinu zavezujejo, da se hočejo za jetnike darovati v
vsakem obziru. To se pravi spominjati se one božje izreke: jetnik sem bil, iu obiskali ste uie. Naravno je pak, da nam je se ve glede na te in enake duhovne potrebe skrbčti, da jenja duhovnov pomanjkanje. Jaz ponavljam) da temu je samo en način, in to so semenišča za malo deco, za dečke.
Želeti bi bilo, da se dečki tudi bolj odličnih roditeljev posvečujejo poklicu duhovskemu. Dokler je bilo ua svetu več vere in pobožnosti; dokler se je v domačem odhranjevanju bolj pazilo na razvoj religioznega čutila; tedaj so tudi najbolj odličnih roditeljev sinovi radi hodili v duhovski stan, kar je bilo sveti veri in vsemu narodu na blagor. Ne vem , bode li to še kedaj v prihodnje; med tem pa jc skozi in skozi očitno, da se tudi od sedaj kakor doslej duhovskemu stanu največ posvečevala bode si-rotinja. Tako je tudi prav, saj je tudi začetnik svete vere in duhovskega poklica nam in duhovski svoji nalogi na ljubev postal sirota, ktera ni imela kam glave nasloniti, in saj so tudi aposteljni in prvi duhovniki sirote bili. Sirotfnja se lože privadi na žrtve, in duhovska služba prav razumljena tudi ni nič dru/.ega nego vedna žrtva (bob caustum, žgavščina, v koji se žge, gori, goreč gine) za Boga in narod. Pri nas je dosta sirotinje, in jioleg današnjega razvitka ekonomičnih razmer bode sirotinje dokaj vedno. Pri nas je jiremnogo sirot umnih in darovitih, ktere niso v stanu nadaljevati šol , razun svojih domačih Časih je temu vzrok tudi patriarhalno življenje. Ve-likrat je v patriarhalnih naših kočah slišati: kedar ne more moj sin študovati (v šolo), pa tudi tvoj ne bo. Mnogi dar se tako pokopa. Ko bi v teh okolnostili pri nas imeli vstavov, kteri bi bolj obdarovane sirote brezplačno prejemali in odgojevali, ni dvombe, da bi roditelji radi deco lakim vstavom izločevali, da se od malih nog pripravljajo za duhovski stan. Po tem takem bi velika korist bila cerkvi, ker bi veči izbor bil, in ker bi se sploh več duhovnikov odgojevalo. Pa bilo bi koristno narodu; kedar bi se ti cerkveni vstavi srečno vravnavali tako, kar bode brez dvoma se tudi zgodilo, da glede svojih izpitov tudi pred državo veljajo, tedaj bi mladenči, kteri morda nimajo poklica, izstopivši iz vstava ljudstvu že zopet koristni bili, kakor je to tudi doslej v naših semeniščih bilo, iz kterih izstopivši mladenči so velikrat pridobili si med narodom
m e n i t i h m 1 a d e n č e v v Terezijevišči na Dunaji, ki se je bila pričela že 1. 1740. Naloženi kapital je znašal 75.000 gl. s 3750 gl. letnih obresti. Od teli se je odločilo po 500 gld- za 0 plemenitih mladenčev iz Kranjskega, 750 gld. pa se je imelo vsako leto toliko časa prištevati k matici, da bode ta znašala 80.000 zadostevale za odgojo 8
obresti
gld. in bi mladenčev.
Pa žo 1. 1753 se je v Terezijevišči zidalo več novih poslopij. Ker so se imeli vsled najvišjega povelja ti stroški poravnati iz raznih vstanov, vživali so skoz 15 let samo štirje plemiči Schellenburgovo vstanovo, in ker so se pozneje znižale tudi obresti, za vlade Manje Terezijevišči nikdar ni bilo toliko kakor jih je bil blagi vstanovnik
Terezije v gojencev, določil.
Ko je pravil, so
Kranjske, leta 1797 pa zopet izročile od Barja Franca II. oživljenemu Terezijevišču. Ko se je 1. 1811 v državnih pismih naložena matica vsled dunajske veljave silno znižala, zadostovala je vstanova Schellcnburgova skoz
bil cesar Jožef II. akademijo od-se štipendije oddajale plemičem iz pa zopet izročile od ce-
20 let samo za dva plemiča. L. 1831 pa je bilo nekaj državnih obligacij izžrebanih in premoženje se je zopet pomnožilo tako, da se je razun že obstoječih dveh vstanovilo še štipendij po 500 gld. st. d. Ker je vsako leto nekoliko denarjev še, ostajalo , ki «o se prideva 1 i k matici, osnovala se je S:' H štipen dija s 337 gld. 30 kr. st. den., kteri morajo starši dotičnega gojenca dodajati toliko, da akaddmija za hrano in stanovanje vsakega gojenca dobiva po 5000 gld. st. den. na h to Za druge gojencem potrebne reči morajo tud starši skrbeti.
V vstanovnem pismu je Schellenburg določil, da ta vstanova velja sama za plemiče „Kraojskega naroda" — krainiseher Nation ker se je pa oddajala tudi drugim, ki niso bili kranjskega rodu, so se bili stanovi pritožili ter se krepko potegnili za pravice plem ske mladeži kranjske.
Premoženje te vstanove, ktero oskrbljuje vodstvo c. k. Terezije,višča, znaša 1)7.940 gld star. denarja.	(Konec sledi.)
odlično ime in mesto. Napraviti take cerkvene vstave mislim ni težko v Zagrebu in v Senju, kjer gimnazije že obstoje. (Konec sledi.)
Z bojišča.
Že zadnjič smo ob kratkem poročali, da so Rusi 18. t. m. Turkom vzeli najvažnejšo trdnjavo v Armeniji, Kars. Boj se je pričel 17. t. 111. ob 8'/« uri zvečer. Desno rusko krilo je vodil general Lazarev , središče grof Grabbe, ki je bil pri naskoku na grad Kanli-Tabio ubit, generala Roop in Komarov pa sta uapala grad Ioglis. Okoli 11. ure se je vdal grad Kauli-Tabia, proti jutru pa Ilorene s tremi stolpi, in okoli 8. ure zjutraj ostali vtr-jeni kraji. -10 turških batalijouov je hotelo pobegniti proti Krzerumu, pa ruski konjiki so jih ustavili in vjeli. Boj je bil silno srdit; Turki so se branili na vso moč ter jih je palo okoli 5000, vjetih pa je bilo okoli 10.000, med njimi tudi dva paša. Razun tega je Rusom prišlo v roke 300 topov, mnogo zastav in pušk. Rusi so zgubili okoli 270o mož. Bitvo je vodil general Loris-Melikov, ki je imul 18. t. m. ob 11. uri sleveseu vhod v mesto, nazoč je bi pa tudi veliki knez Mihael.
Padec Karsa je najhujša zguba, ki je dosedaj Turke zadela, dasi je število padlih in-vjetih vojakov kakor tudi osvojenih topov naj-brže nekoliko pretirano. Ker Rusom od strani ue preti nobena nevarnost več, bodo sedaj vse svoje moči lahko poslali proti glavnemu armenskemu mestu Krzerumu , ki se proti taki ili ne bode moglo več dolgo braniti. „Presse" ma tedaj prav, ker pravi, da s padcem Karsa )e vojska v A/,iji dovršena. Neka depeša „Go-losa" trdi, da so Rusi v Karsu vjeli celo 10.000 Turkov in osvojili 350 topov, palo pa da je, 8000 Turkov 111 okoli 2000 Rusov. Armada Loris-Melikovega je popustivši nekaj posadke v Karsu odšla proti Krzerumu. V Carigradu prikrivajo, da je Kars Rusom prišel roke, pa koliko časa bodo mogli to tajiti* ker razun turških listov tje gotovo dohaja tudi mnogo vnanjih.
Iz Bolgarije se naznanja, da imaMelimed Ali 00 batalijonov iu 150 topov, s kterimi bode skušal pomagati Osmanu, ob enem pa zadrževati Srbe, ki so 18. t. m. zaukazali oboroženje Šumadijsko čete iu sklicali topničarske reser-viste ter v Čuprijo poslali 800 prostovoljcev. Najbolj k vojski sili llorvatovič, ker bodo sicer Turki prijeli Srbijo. Turki se ob Timoku vtrjujejo iu napravljajo močne nasipe, ktere oborožujejo z velikimi Kruppovimi topovi. Tri ruske čete so bile IG. 1.111. napale Šakir pašo pri Ktropolu in turške nasipe, pri Orhaniji, pa boje niso nič opravile, pač pa so kozaki v roke dobili prehod čez Balkan pri Rozaliti, zahodno od Sipke.
H), t. 111. napali so Turki iz Ruščuka, Ba-sarbova in Č Mika ruske predne straže pri Pirgosu , Kangel-Česmi lu Trsten ku, pa so bili po hudem boji povsod odbiti. Najhujši je bil boj pri Pirgosu, kjer ste se morale dve kompaniji, pred mnogo številnejšimi Turki umakniti, kar je dalo Turkom menda povod, da zmago pri Pirgosu sebi pripigujejejo. Pa še isti dan je prva brigada 12, divizije, mar-širala proti Pirgosu, kterega so bili Turki že požgali t.er je ob ',„5. uri Turke vrgla nazaj čez Reko Lom.
Pri Plevni so imeli vpričo cara 1!). t. m. zahvalno službo božjo za zmago pri Karsu. Zvečer so bili ruski tabori z umetnim ognjem razsvitljeni. Okoli 11. dne po noči začeli so Turki streljati na oddelek Skobeljevega, pa so utihnili, ko so jim R.usi krepko odgovarjali s topovi.
II u m u u c i so 19. t. id. vzeli H a h o v o po 3 dnevnem boji. Turki so pobegnili proti Lom-Palanki in Vidinu. Ruinunska baterija je 21. t. m. pri Itastiu blizo Kalafata uničila ueki turški parnik. Tudi turško vas Zelli-Pa-lanko so zapalile rumunske baterije.
Č e r k e s i so iz Vidinskega okraja pri-drli na Srbsko, kjer je vse pred njimi pobegnilo. Vlada srbska je vsled tega podložnikom svojim ob meji zaukazala, da naj se pripra vijo za odhod. Prihod Čerkesov je polkovnik Ilorvatovič telegrafično naznanil vladi.
č r n o g o r c i so razdejali derbentske strel-nice pri Baru ; v mestu samem pa so skoraj vsled črnogorskih bomb pogorele vse turške hiše. V luki ni bilo nobene vojne ladije, iu tudi na morji ni videti nobene. 19. t. m. so vzeli Turkom tudi Spuž na jadranskem morju, po čigar luki so že davno hrepeneli. Nnez Nikolaj je v Baru, kjer se Turki še vedno branijo v gradu. Vojna turška, ki je Baru hitela na pomoč, je bila od Črnogorcev sijajno premagana iu zapodeua nazaj. Plemenac je s (100 vojaki napal 3000 pri Anamaliti blizu Bara vtrjenih Turkov in jim vzel dva nasipa; naposled pa se je moral zopet umakniti zgubivši okoli 1(10 mož.
Muhainedova prikazen. Ivakor poročajo iz Carigrada, se širi ondi mej zelo vzburjenim ljudstvom glas, da se je prorok prikazal kakor duh sultaua Abdul Ilamidu ter mu naročil, da naj sklene mir. Ni sedaj prvikrat, kar se govori o direktnem Mohamedovem posredovanji. Kakor pripoveduje nek ,,Fremden-blattov" prijatelj, ki živi že več let v Carigradu , prikazal se je prorok kmalu po smrti Mahmuda II. velicega reformatorja na jednak način kakor sedaj. Ta čas se je širil v Carigradu glas, da se v določenem času sliši iz groba umrlega sultana silno zdihovanje in žalosten glas: ,,Ja/. gorim! Jaz gorim 1". Cari-gradski fanatiki so si že pripovedovali, da mora Mahmud II. goreti v peklu zarad svojih reformskih prizadevanj. O teh glasovih je čul tudi sin in naslednik Mahmudov, Abdul Med-šid, oče sedanjega sultana, ki je sklenil se osebno prepričati o jadikovanji svojega očeta. On pride, jeduom , ko so se posebno slišali ti tužni glasovi iznenada v inošejo, v katerej po čiva telo njegovega očeta in čuvši javkanje zapove, da se mošeja povsod natančno preišče. Iu v resnici so našli pod grobom v jednem kotu zida skritega derviša, koji je bil precej k sultanu priveden. Tu je rekel, da se mu jc v spanji prikazal prorok in mu naročil, da naj tako jadikuje zategadelj, da bi se opomnil Abdul Medšid ni da bi ne posnemal svojega očeta v reformskih prizadevanjih. Ali sultan je sprevidel, da je ta derviš samo najet od necega fanatičnega ulema, zato je zapovedal, da se zašije v vrečo. Potem je zaklical sultan zašitemu drvišu : „I)obro toraj, ako goriš, čem jaz tvoj ogenj pogasiti." Sultan je pomignil ^ in vreča je zginila v Bosporovih valovih. Sicer je pa že tudi kalif Omar I., osvojivši Jeruzalem, pravil, da se mu je prorok prikazal v spanji ter mu zapovedal, da naj postopa z osvojenim svetim mestom prav blago.
Knez S M. Romanovski, vojevoda Leuelitcnbcrski.
Pri rekognosciranju, koje je bil prevzel eden prvih oddelkov armade carjeviča naslednika po nameri v Kadikijb, k jugu od Ruščuka, je 24. oktobra padel junaške smrti tretji sin pokojne velike kneginje Marije Nikolajevne, knez Sergej MaksimiljanoviČ Romanovski, vojvoda Leuchteuberški. Vojvoda je, ne glede na mlada leta (rodil se je 20. decembra 1849. 1.,
tedaj še ni bil prav 28 let star) že mnogokrat pokazal hrabrost v sedanji vojni. Od časa prehoda ruskih vojsk črez Dunav , se je večkrat on poskusil s sovražnikom, ter vselej obračal na-se pozornost s svojim junaštvom in svojo neustrašljivostjo. Za odlikovanje v teh bojih je bil prejel malo pred osodepolnim dnevom, je bil zadnji njegovega življenja , čast polkovnika. Omenjenega dne 24. oktobra, pa mu sovražna krogla nenadoma prekrati življenje. Zadela ga je ob robu kape v čelo in mu prebila črepinjo. Smrt mu je prestrigla nit življenja pred očmi velikega kneza Vladimira Aleksandroviča, koji je hitro pritekel k njemu, a padli že ni več zasopel.
Bilo je ta dan rekognosciranje po celej Črti reke Loma. Selo Jovančififlik, blizo stekanja Črnega Loiua z Bajniškim Lomom , so vzeli v boju Ilersonci, koji so tudi prepluli na desni breg. Knez Sergej Masimilianovič je jahal na čelu svojemu oddelku, kar prižvižga smrtonosno jadro.
Opoldne so mrtvega kneza prenesli v Tresteuik, drugi dan so ga peljali v Bre-stovac, kjer je bil tačas carjevičev glavni stan ; 26. oktobra pa so odpravili ostanke hrabrega junaka v Petrograd, kjer bo počival v Petro-pavlovskem saboru poleg svoje matere. Car je bil ukazal, da se je na dvoru za njim žalovalo šest tednov.
Padel je junaške smrti mladi knez, komaj stopivši v življenje, zato naj mu bo pa večni mir in pokoj, ker daroval je življenje svoje za veliko delo.
Glavni poveljnik vojne v Aziji knez Mihael Nikolajevič je prejel v nagrado, da je potolkel v Aziji Muktar pašo, od carja red sv. Jurija t. razreda. Red sv. Jurija 4. razreda, je on dobil že 7. novembra 1854. I., po zna-menitej b i t v i pri Sebastopolji 21. oktobra leta 185-1. Z redom sv. Jurija 2. razreda je pa car počastil velikega kneza 15. junija 1864 1. v zalivam, da je ukrotil zapadni Kavkaz. Sedaj imata samo dva moža red sv. Jurija 1. razreda, namreč ravno omenjeni knez namestnik kavkaški in cesar Viljem I.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani, 22. novembra.
V di iiiviieiii /Jtorn sta 19. t. nr
o bankinem načrtu govorila ministra De Pretiš iu Unger, ki je rekel, „da Cislo in Translo veže sedaj slab lesen le za silo narejen most, ki se bode pa polagoma umaknil trdnemu, zidanemu, iu reka, ki nas sedaj loči, postala bode vez med nami." Potrebno bi to rt s bilo, da bi pa začasno ponavljenje dosedauje pogodbe to doseglo, tega nihče in menda gospod minister sam ne verjame. 20. t. ni. sta govorila še generalna govornika , Skene zoper in Ilerbst za postavo. 21. t. ni. je govoril še poročevalec dr. Giskra, potem pa se je po imenu glasovalo, ter s 169 glasovi proti 103 sklenilo pričeti posebno razpravo bankinega načrta.
I><-l<-£Ut*iji se po naznanilu „Pol. Corr." snidete 5. decembra.
I r Dulitiucijc se poroča, da so Turki 17. t. m. pri Plavjanski 11 rdi prestopili avstrijsko mejo, eno hišo zažgali, več drugih pa oropali ter odgnali 46 volov, 1 konja iu l drobnico. Ko bi bili Turki to , kar ob naši meji počenjajo, počenjali kje drugje, bi bila dotična država gotovo odločno na noge stopila iu za take roparske napade zahtevala zadostenje. Pri nas pa tolikanj prizanašajo turški druhali, ki vsled te potrpežljivosti menda
sodi, da se je Avstrija boji ka-li ? Pri mini-sterskem svetil se je 20. t. m. neki tudi razpravljalo zasedanje Bosne, ki se ima prihodnji teden izvršili.
Pri otfcrski najvišji sodniji pričela se je 19. t. m. obravuava zoper tiste ljudi, ki so hoteli unidan na Erdeljskem osnovati čete prostovoljcev, ter čez Valahijo Turkom hiteti na pomoč. Zatoženci med preiskavo po sklepu sodnije ue bodo zaprti. To je bilo pričakovati, ker so jo glavni snovatelji te zarote ob pravem času popihali čez mejo in je najglavnejša oseba med zasačenimi neki ,.prenapet" čevljar. Reč je zanimiva le zarad tega, ker ima istasodnija zarad enakega prestopka toženega Srba M i-letiča že poldrugo leto zaprtega.
O^crMltii zbornica je sprejela brez pre-inembe vladiue predloge o krajfški železnici. Hrvatje si zdaj prizadevajo, da uaj se hrvat-sko-slavi.in.-ka gruuica po čleuu 30 postave od I. 1868 še med sedanjim zborovanjem zedini s hrvatsko kraljevino.
V nanje države.
i\rrt B Vuiieoskem še zdaj ni miru in ga ne bode še tako hitro, ker maršal Mac Mahoti pravi, da hoče do 1. 1880 ostati ua svojem mestu, če ga bode konservativno sta-rašinstvo podpiralo; liberalna večina narodne skupščine pa se z enako odločnostjo sklicuje na svo,e od republikanske vstave ji izročene pravice ter toliko časa neki ne bode hotela dovoliti državnega proračuna, dokler se ne bode sostavilo njej ugodno ministerstvo. Predsednik budgetne komisije je Gambet.ta.
E5:s*!».a vlada je prepovedala iz ladjišč ob črnem in azovskem morju živež izvaževati v tuje dežele.
.^'ciii&ki poročnik v Car.gradu je bil naprošeu od turške vlade , da bi Nemčija pri Rusiji posredovala zarad sklenitve miru. Pa princ R"us ji je boje odgovoril, da naj se naravnost obrne do glavnega stana ruskega.
Izvirni dopisi.
I/. flit-sEtovcie. 10. dan novembra. — Slavno uredništvo I Dne 2. septembra je, kakor ste o svojem časi poročali, v krškem farovži iz neznanih uzrokov nastal požar, ki je farovško streho popolnem upepeli in nektere dele spodnje stavbe uničil. C. kr. priv. avstr. zavarovalno društvo „Donau", pri kterem je bilo omenjeno poslopje zavarovano, je stvar v popolno zadovoljnost cerkvenega jiredstoj-ništva poravnalo in odškodnino znašajočo. 1626 gl. 70 kr. točuo izplačalo. Vsled tega je že nova streJina na farovž postavljena in pokrita. Cerkveno predstojništvo si zato šteje v [prijetno dolžnost, da solidnemu postopanju e. kr. priv. avstr. zavarovalnega društva „Donaul< javno najtopleje priznanje izreka.
Cerkveno predstojništvo: L. S.	Edvard Pollak m. p.
župnik in dekan.
Bk IVoveft i mcslrt, 15. novembra. Ze (I ali 7 let je, kar se je v naši čitalnici zadnjikrat na „Vsch svetnikov" dan igrala žalostno igra ,,Mlinar in njegova hči." Letos naši narodnjaci tega dneva niso pozabili, sklenili so ta dan predstavljati obče priljubljeno igro ,.Mlinar iu njegovi hči". Dvorana je bila preuupolnjeua, še celo nekaj nemčurjev smo videli med poslušalci. Kar se predstave same tiče, bili smo ž njo vsi zadovoljni. Močno ploskanje se je večkrat ponavljalo, kajti igrala se je igra tako dobro, da se smemo z našimi igralci ponašati. Gospod Kalčič, znan rodoljub in prijatelj slovenske dramatike, nam je prav dobro naslikal skopega mlinarja in gospa Šul-
čeva, narboljša naša igralka, nara je izvrstno predstavljala mlinarjevo hčer. Ona je narveč hvale žela in to po pravici, kajti igra tako iz vrstno, da lahko stopi na vsako gledišče. Tudi druge osebe so se dobro predstavljale. Le to imamo opaziti, da so nekateri preveč enoglasuo govorili, sicer pa moramo vse igralce in igralke pohvaliti.
Ta igra je zopet pokazala, da naša narodna stvar ne hira , ampak se krepko razširuje in vzdiguje. Le to je škoda, da naš narodni dom še ni dozidan; kajti prišlo bi še več občinstva k takim predstavam, če bi bilo kaj več prostora. Zategadelj skrbite vrli dolenjski uarod-njaci, da bo prihodnje leto naš narodni dom dovršen.
Kakor smo iz zanesljivega vira zvedli, naši nemčurji nemajo dovolj igralcev , iu zategadelj ne bodo letošuo zimo menda nič igrali. Sploh pa uemčurstvo pri uas propada, ker se naša nemčurska inteligenca večkrat med seboj krega iu prepira. Sicer so pa že zadnje volitve pokazale, kakšni da so nekateri Novomeščani.
Našej čitalnici pa želimo prav dober vspeh. Vsaj se bodo celo zimo gledišne igre prestavljale, kar Vam bomo ob svojem času naznanjali. (Prosimo. Vred.)
11. 11'iirz(»u17. nov. Iz prijateljskega dopisa naj posamemo nekaj bolj občne zanimivosti na pr.: Čudno se mi zdi, da sem se tukaj tako hitro vdomačil; kadar hodim po \Viirzburgu, iu ogledujem ljudi, ulice iu cerkve, dozdeva se mi vse nekako znauo iu domače in vljuduo. Od kod pač to prihaja? katoliško srce je vsakemu katoliškemu srcu nekako sorodno — in moram reči, da tukaj se nahaja skoraj samo spodbudno katoliško življenje. Ne le v bližnji in dalji okolici, kamor sem bil šel z enim gospodom, ampak tudi v mestu samem to opazujem. Sv. rožni, venec se neizrečeno pogostokrat v cerkvah moli, sv. obhajila so prav pogosta po vseh cerkvah, vernikov vseh stanov je pri nedeljski službi božji povsod polno od jutra do večera, obnašanje prav spodbudno.
Društveno življenje je kaj razvito. Vnanji bogoslovci, kterih je obilo iz različnih nemških škotij, trije so celo iz Amerike, ti imajo med seboj društvo „Unita". Vstopil sem vanj tudi jaz. Tu imam priliko nekoliko opazovati njihovo mišljenje in življenje. Med drugimi štu-dijozi vseučiliškimi je pet katoliških društev, kterih udje tudi zunanje spoznavajo, ktere matere sinovi da so.
Poslušam med drugimi Ilergeniotherja in Ilettingerja; res gospodje so učeni; bolj pa kakor učenost jih kinča njihova ponižnost. Posebno pri Ilergonriitherju sem neko posebno vljudnost in priprostost opazoval. Zgodovino razlaga kaj na široko; v treh letih enkrat vso tvarino predela. Ilettingerjevo apologetiko bi pač vsem privošil, da bi jo poslušali — v vsem govorjenju in v ponaši in vsacem zgibu nosi nekaj čudno prepričevalnega ; človeka srcu nekako oropa in resnici sužnje naredi. Tak je, kakor sem ga pričakoval. — Bavarci Prusa ne morejo, kolikor čutim, imajo ga v želodcu — nekako ptuj jim je — veliko bolj domači se jim dozdevajo Avstrijci itd. —
Domače novice.
V Ljubljani 'J'i. novembra.
(.Zadnja številka 131 „SInvenca") je bila zarad vvodnega članka „Pogodba z Ogersko pred državnim zborom" konfiscirana. List je razun tega obsegal še članek „Novo rusko vnanje posojilo", podlistek „Ivan Sergejevič I
Aksakov", politični pregled, dopis iz Ljubljane o zemljepisnem poduku ua naših srednjih šolah, poslanico g. Alešovca o slovenskih gleda-lišnih igrah, eksekutivnc dražbe itd.
(Dr. Janezu Bleiveisu), ki danes obhaja svoj god, zapeli so sinoči čitalnični pevci pod oknom štiri prav krepke pesmi, ki so se daleč okrog razlegale, ter privabile mnogo poslušalcev, kteri z nami vred goje eno željo: da bi nam ljubezeujivi Bog našega Očeta ohranil še mnogo mnogo let in mu dal gledati boljše čase, kakor jih je narod slovenski imel doslej I
(Deželni predsednik vitez \Vidmann) seje 22. t. m z nagličeui odpeljal na Dunaj.
(l'o javni dražbi prodajale) ,se bodo 29. t. m. ti.ste reči, ki so bile meseca septembra lanskega leta v hranilnični zastavnici (Pfand-amt) zastavljene, pa dosedaj niso bile ne rešene, ne vnovič prepisane.
(Novo vojaško kosamo) nameravajo nekteri meščani zidati za tiste hišne posestnike, ki svojih vojakov nimajo kam vkvartirati. Delež za enega moža bode stal 50 gld., ki se bodo pa zamogli plačevati v obrokih. Kdor se za to reč zanima in želi k temu zavodu pristopiti , naj se vdeleži jiosvetovanje, ki bode v nedeljo 2. decembra ob 10. uri dopoludne v stanovanju pomožnega društva (Aushilfskassa-Verein.)
(Občnega zbora družbe kmetijske) se je 21. t. m. vdeležilo nekaj čez 30 udov, ker vreme ni bilo prav ugodno. Razprave so se vršile o navadnih rečeh.
(O zavarovanji proti škodi po ognji.) Čast. duhovščino opozorujemo ua prečast. g. dekana lv I'o lak a izjavo v današnjem listu (glej gori dopis iz Les ko v ca) ter pristavljamo da je cenitev škod [>o požaru v krškem farovži pokazala, da je bilo farovško poslopje veliko prenizko zavarovano. Ravno taka utegne tudi druge biti, ker se menda večidel, bodi si iz stare navade bodi m iz druzih vzrokov, zmerom od leta do leta enako vrednostna svota zavaruje, brez obzira na to, da je vsaka vstavba dandanes dvakrat, te ne trikrat dražja kakor ta čas. ko se je bilo zavarovanje morda že začelo, ker se je od tistih mal vse; les, kamenje, opeka, delo itd. za toliko podražilo. Kdor pa namen zavarovanja, namreč popolno odškodovanje o slučaji nesri če doseči hoče, mora ne glede na znesek premije dejansko t. j. pravo vrednost zavarovati. Cer kvenim predstojništvom je zatorei z ozirom na om, njeno izkušnjo pri krškem farovži prav toplo priporočati, da zlasti iz prejšnjega časa nespremenjeno obstoječa zavarovanja pregledajo in preiščejo, ali svote, s kteritni je zavarovano njihovemu oskrbovanju izročeno cerkveno imetje, dosezajo resnično vriduost posameznih stvari po zdanjih cenah in razmerah.
(Za volitve v deželni zbor) se naši Štajar-ski bratje že zdaj pripravljajo. Shod volilcev slovenjegraškega okraja si je enoglasno za kandidata izvolil č. g. dr. Suc-a, mastnega župnika v Slovenjem gradcu; v cel j kun okraji pa se bosta kandidirala gg. dr. D o m i k u š iu bra slovški dekan Bohinec.
(Sneg) je te dni padel po hribih. 21. zvečer je potegnila burja in nastalo je zopet lepo vreme. V nekterih krajih brdskega okraja bilo je tako toplo, da je resje cvetelo in so čobe-ice letale po solncti.
Razne reči.
Imenovanje. G.Tomaž Kinspieler je bil imeuovan za avskultanta na Kranjskem.
-- N a j n o v e j š a f o t o g r a fi j a s v e t e g a Očeta se dobiva po 8 krajcarjev, druga sta-
reja kolorirana (pomalana) pa po 10 kr. v knjigarni Otokarja K 1 e r a na Starem trgu v Ljubljani, kjer se dobivajo tudi večje oljnate podobe na platnu razpete po prav primerni ceni.
—	Kamniška u a rodna čitalnica napravi v nedeljo. 25. t. m. veselico s sledečim programom: 1.) Deklamacija ,,Ženska zvestoba". 2.) Na kosilu bom pri svoji materi „igra v enem dejanji". 3.) Domači prepir, šaloigra v enem dejanji. 4.) Ples. Vljudno se vabijo vsi čast. gg. udje k obilnej vdeležbi, ter naj blagovole tudi sposobne neude s sa-boj pripeljati. Začetek o 7' u uri zvečer.
Odbor.
—	Vabilo k besedi, ktero napravi Ito-janska Čitalnica dne 25. novembra 1877 v prid Dramatičnim potrebam. Spored: Nagovor predsednikov. „Brzo jtinaci" poje sv. Ivanski zbor. „Pesem srbskega slepca" deklamtije gos -p:ca I. Hakelnova. .,Molitev" poje sv. Ivanski zbor. „Proklete grablje" deklaniuje I. Lulekov „V Boj" poje sv. Ivanski zbor. ,,Vrli Slovenec" deklaniuje okoliška deklica M. Articeva. Igri: „Domači prepir". Osebe: Mož g. Straus. Žena gospa IJolmarjeva. Sosed g. ,,Bog vas spriini! kedaj pojdetedomu?" Osebe: Če-šarek, sniolar g. Straus. Majda, njegova žena gosp. K. Hakelnova. Koščak, kmet g. Špela njegova žena gosp. Lulekova. Vstopnina za u ie 20 kr., za ueude samo 30 kr., z družine 40. kr. Radodarnosti niso meje stavljene. Začetek točno ob 6. uri zvečer.
V Rojanu 20. novembra 1877. Odbor.
—	Slovanska bibliografija. V Varšavi izhajajočega , Museuma Konstantegc Š\vidzinskiego' je izšel tretji zvezek: Pamiet-nik Wladysla\va Poczobuta Odlamckiego (1640—1684). I/, autografa prepisal in z opom bami opravil grof Leon Potočki, rokopis opisal in s pojasnili popolnil J. Kraszcvvski.
—	Novi rječ nik hrvatskega innje-m ač koga jezika za porabu pravnikov, či noanikov, učiteljev, trgovcev in obrtnikov itd, je sedaj dodelan prišel na svitlo v knjigarni Lavosl. Ilartmaua v Zagrebu. Sostavil ga je po najnovejših izvorih Ivnn FilipoviČ s sodelovanjem Gj. DeželiČa. Liud. Modca; Gj. Simončiča. Prvi njemačko-hrvatski del v mali osmini. 2 zvezka, 1520 strani, stane broširan fi, trdo vezan 7 for.; drugi hrvatsko-njemački del tudi v dveh zvezkih 2132 strani, pa broširan 8, trdo vezan o forintov. Ta rečuik al slovar v sedanji dobi zadostuje, kajti več obsega in bolj popolno nego Drobničev, Veseli čev ali celo Šulekov, in se vrlo priporočuje vsem, kteri imajo opraviti s hrvaščino ter znajo nemški. Vsem vstreženo pa bode tedaj, kedar izda veliki rječnik hrvatskoga jezika akademija jugoslovanska.	o
Eksekutivnc dražbe.
20. novembra. Pistotnik iz Medije, Pardobck z liezuice oba v Litiji, t. Javontik v Ljubljani. 1. Ktipcr iz Zbura, 1. Velšt iz Vodalj (doljuili), oba v Mokronogu. 1. Gornik iz Dolenje težke votle v Novem mestu.
Listnica vredništva.
G. T. N. Vaša popotna pisma so sicer v tuar-sikakem oziru mikavna in dobro osoljeua , vendar jih ne moremo priobčiti, ker bi preveč zanimala naše državno pravdništvo.
Telenrnllrm1 dvnnrm- rene 23. novembra.
Papirna renta 0.5.45 — Sreberna r.tnta 66.85 — Zlata renta 7.( 95. — 1860letno državno posojilo 112 60 Bankin« akcije817 — Kreditne akcije 205.30 — London 118.70 — rtrn.ro 108 80. — Ces. kr. cekini B 64. — 80
frankov 9.51.