£ / o. številka. Trst v torek dne 1. decembra 1903. Tečaj XXVIII I a h uja vsak tla ti tu .i •>'.> ne»it-i;aii in praznikihi ob "». uri. ol> ponedeljkih ob uri zjutraj. Posamezne številke «•<• prodajajo po 3 novč- ♦> stotinki ▼ mnogih tobakarnah v Tr*tu in okoliei. Ljubljani. Gorici. • Cel. K .. M;iri"...•••!. < >|..\cu. Iliriji. >t Petru. .Sežani, Nabrežini. Novemniestu itd. Oglase in naročbe sprejema uprava lista -Edinost"** ulica Molin ptccolo stv. 7. Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer, •ei.r oglasom 1». stotink na vrsto petit; poslanice,,osmrtnie».i javne vlivale in domači oglasi po pogodi«i. * TELEFON štv. edinost Glasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko. V edinosti je uioč! Naročnina znaša za vse leto kron. pol leta 12 kron. o mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovane pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, ogla.se in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODN1K. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost-' v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12. POLITIČNO DRUŠTVO „EDINOST". VABILO jami mi občni zuor političnega društva „£9inost" ki bo t- torek S. decembra i3. ob 4. uri popoludne v dvorani „Narodnega doma" v Sv. Ivanu i> x e v x i im: i> : 1. Nagovor predsednika. Porodilo tajnika. .*>. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. .">. Eventueln«»sti. Xa obilno udeJežbo vabi ODBOR. - . Iz ogrske zbornice. zbliževanje med Čiszo in opozicijo. BUDIMPEŠTA 30. — Opozicija na-, iaiiuje s tehnično opstrukcijo in je stavila mnogo predlogov glede overovljenja zapisnika. — Liberalni poslanec Nagv stavil je predlog, naj zbornica preko opozicijonalnih haI preide na dnevni red. (Velik hrup in prigovarjanj« na levici.) Posl. Nagv je izjavil, tla vsa zbornica obsoja postopanje opozicije, katera parlamentarizem tepta v blato d za dela smešnim. (Hrup na levici.) Posl. Nes«i je na to izjavil, da Nagy-eve izjave smatra za osebne insinuacije, katere z ogorčenjem zavrača. Poel. Nagv je v kratkih besedah zavrnil posl. Nessija, zbornični predsednik pa je na neko tozadevno zahtevo pesi. Nessija izjavil, da smejo ministri govoriti k dnevnemu redu tudi če 3i«» jKielanci. V razpravi glede overovljenja zapisnika govoril je četrti jx>al. Zoltan Fipp. Ko je ta stavil svoj spreminjevalni pretilog, zahteval ;e p-si. Kubik, naj bi se o vsakem eprem;-ajevalnem predlogu posebej glasovalo. Nasproti tej zahtevi zastopal je predsednik »•taleče, da iina zl>orn'ca ali nespremenjeno veroviti zapisnik ali pa skupno sprejeti vse enremembe. Ko je ministerski predsednik u*»tal, da govoril, zaklical mu je posl. Keczkemetv: »Mi bi radi enkrat slišali tudi kaj o j>etroleja !« Ministerski predsednik ; »Jaz bi ra i odgovoril, a bi žali bog moral prestopiti »nee do^tojn >sti«. podlistek. Ženska tridesetih let. Francoski spisal: Honore de Balzac. Poslovenil K. Z. Ministerski predsednik je izjavil, da mu zabave opozicije prihajajo popolnoma prav, ker bo narod tako vsaj jasno videl, kako gospodje od oj ozicije v sedanjih nevarnih momentih kradejo čas javnim [zadevam. (Velik nemir in protestni klici na levici.) Danes ne ugovarja zahtevi opozicije, naj bi 8e o vsakem njenem predlogu posamezno glasovalo, da bo dežela imela konstatirati, s kakimi sredstvi deluje opozicija. Na splošno pa mora prepustiti razsojevanju zbornice, dali se ima o takih popravkih glasovati »en blocc ali posamezno. Posl. Hollo je izjavil, da on ne jemlje resno vesti, da se misli ministerski predsednik žrtvovati (Glej tozadevno brzojavko spodaj. Op. ur. | v svrho vspostavljenja parlamentarnega reda. On vidi v tej izjavi omalovaževanje narodnega boja, ki se pod Tiszovo vlado daja ravno tako malo voditi od osebnih motivov, kakor se je dajal pod prejšnjimi vladami. Opozicijonalec #Lengyel zahteval je besedo, da bi polemiziral z izvajanji minister-skega predsednika, na kar pa je pesi. Kubik (istotako opozicijonalec) v svrho obstrukcije izročil polo, na kateiej je 20 poslancev zahtevalo, naj se glasuje po imenih, da-li se ima posl. Lengvelu dovoliti besedo ali ne. Ko je tehnična obstrukcija nekoliko časa nadaljevala, svaril je posl. Košut večino, naj z nasilnim postopanjem ne sili opozicije v tehnično obstrukcijo. Ako bi bila večina pravočasno zahtevala madjarski poveljni je- • zik, bi parlament ne bil doživel ponižanja, j Ker se o sedanjih razmerah ne da doseči! uresničenja te vroče želje madjarskega na-; roda, je pa vendar mogoče izposlovati nekatere dragocene narodne zahteve, katere niso odvisne od dvora in vojske, in sicer volilno reformo, u vedenje madjarskega učnega jezika v vojaške šole in mnogojsocijalnih reform. — Govornik je ponovno apeliral na večino, naj ne zlorablja svoje moči. Ministerski predsednik grof Tisza je izjavil, da iz KaŠutovih izvajanj crpi nado, da se najdejo dotikališča v preprečenje najskrajnejšega boja. Kar se tiče volilne reforme opozarjal je ministerski predsednik na do* tični odstavek v svojem programnem govoru in je soglašal z mnenjem posl. Košuta, da je volilna reforma neobhodno potrebna. Tisza je nadalje izjavil, da nameruje tozadevno predlogo — j »o preštudiranju v to potrebnega materijala od strani strokovnjaškega odseka — vsakakor tako pravočasno predložiti sbornici, da se bodo nove volitve mogle vršiti že na ]>odlagi novega volilnega zakona, ako ne bodo nepredvidni dogodki zahtevali predčasno razpuščenje parlamenta. Kar se tiče pouka madjarščine v šolah na Ogrskem, izjavil je ministerski predsednik, da se isti najstrožje uvede. Govoru ininisterskega predsednika so tudi Košutovci živahno ploskali. Le posamezni členi ljudske stranke in SzederkeD vijeve skupine skušali so proti govoru protestirati. Posl. Polonvi je izjavil, da je mnogo politikov, ki bi z vao ailo povspeševali ustvarjenje miru. Po Polon vije vem govoru odrejen je bil kratek odmor. V poslanskih krogih smatrata se Ko-šutov in Tiszov govor, kakor priprave za mirovna pogajanja. Po hodnikih agitirajo le člani ljudske stranke in Szederken vijeve skupine ter mlajši člani Košutove stranke proti sklenjenju miru. Po odmoru je posl. Zichv v imenu ljudske stranke izjavil, da ona sicer želi, da bi se našel izhod iz sedanjih zmešnjav, vendar pa da Košutova izvajanja ne kažejo prave poti k temu izhodu, ker je spravil na dan vprašanje, ki ni niti na dnevnem redu. Dokler se ne odpravijo kršenja zborničnega reda je razmotanje nemogoče in vsled tega nujno prosi predsednika, naj odtegne svoj predlog glede vsporednih sej. Posl. Hollo je izjavil, da ne more biti niti govora o kakih mirovnih pogajanjih, dokler se ne ugodi narodnim zahtevam in dokler se ne popravi izvrženega kršenja zborničnega reda. PobI. grof Apponvi je izjavil, da je s zadovoljstvom slišal, da je navstalo upanje glede izhoda iz sedanjega zmedenega položaja, ne da bi bilo treba v to kršiti ustavo in narodne interese. K temu more dovesti le pot mejsebojnega sporazumljenja. — Zahteva grofa Zicbvja, naj bi se večina pokorila radi kršenja zborničnega reda, je jednostavno neizvedljiva. Govornik je predlagal, naj bi se prediog glede obdrševanja vsporednih sej le začasno suspendiral. Posl. Ugron je izjavil, da čeravno bi bili vsprejeti na dnevnem redu stoječi zakonski nacrti, vendar ostaja opoziciji na razpolago še dolga vrsta zakonskih načrtov, o katerih lahko uveljnvi svojo voljo. Ako bi torej vlada mogla dati zbornici poroštvo, da se vprašanje madjarskega jezika ugodno resi v dobi 6 do -S let, bila bi to podlaga za izmotanje iz zmešnjav in bi istočasno vsemu madjarskemu javnemu mnenju omogočila, da se na gospodarskem polju združi proti Avstriji. Ugronov govor je del Košutove stranke in nekaj članov ljudske stranke ter Szederkenvijeve skupine vsprejelo živahnem ploskanjem. Posl. Krasznav je predlagal, naj se zasedanje zbornice odgodi do srede, da bodo stranke imele priliko razpravljati v strankinih okvirih o dogodkih v današnjej seji. Ministerski predsednik grof Tisza je izjavil, da je Košutov govor napravil nanj utis, da bo mogoče političen boj napeljati v normalno strugo, ako se odpravijo nekatera ne-sporazumljenja in ako se natanjČno pojasni V. Dvojno snidenje. (60) »Moja hči... Helena je ugrabljena. Idite zrn vrt Zastražite cesto ! Odprite crožni-aom 1 Za morilcem I« , Z di vjiDi naporom je mahoma pretrgal I • erigo. s katero je bil priklenjen velik pes-5uvaj- . .- »Helena! Helena!« mu je klical. Pes je p MtakovaJ, kakor lev, lajni divje ter -drl na vrt io sicer tako naglo, da mu general ni mogel slediti.. V tem hipu je odmeval po ulici konj-dir, in general sam je hitel odpirat. »Brigadir«, je vpil, »zastavite pot ino-: liu gospoda de Maunv. .Skoz: moj vrt t>e-i :a. Krž, zastavite p"ta vpikardijeke hribe!. Po vseh zemljiščih, parkih in hišah uredim gonjo. Vi ostali«, je rekel svojim ljudem, »stražite ob cesti in zastavite vso črto od barijere do Versaillesa. Naprej, vsi !« Prijel je za puško, ki mu jo je prineael sluga in hitel v vrtove, klicaje psu : »Išči !« Strašno lajanje mu je odgovarjalo iz daljave, in zavil jo je v stran, od koder je menil, da prihaja pasje rohnenje. Iskanje orožnikov, generala, njegovih ljudi j in sosedov do sedmih zjutraj je ostalo brezvspešno. Pes se ni bil povrnil. Zdelan vsled utrujenosti in ostarel vsled bjli se je povrnil marki v salon, osamljen v. srcu, čeprav je imel tr<>je otrok. 7 »Dokaj hladni ste bili nasproti svoji hčerki«, je rekel opazi vsi soprogo. »Nekaj nam je vsaj ostalo od nje«, je dodal kazaje na vezenje, na katerem je videl pričeto cvetlico.« Ravno kar je biLa še tu in sedaj je izgubljena, izgubljena!« Plakal je, skril glavo v roki in ostal za hip molčeč, ne da bi si upal opazovat^ salon, ki mu je še prei kratkim nudil podobo družinske sreče. Žarki jutranje zore* so ae borili z ugašajočimi svetilkami ; sveče so bile požgale papirnate okraske ; vse se je skladalo z obupom tega očeta. »On mora poginiti«, je rekel po kratkem molku ter kazal na vezilni okvir. »Ne mogel bi videti ničesar več, kar bi nas spominjalo nje«. Strašna božična noč, v kateri sta imela marki in markiza nesrečo, da sta izgubila najstarejšo hčerko, ne da bi se mogla ustavljati čudovitemu vplivu, vzhajajočemu iz ne-samovoljnega ugrabnfka, jima je bila v sva rilo, dano od ugode. . . Bankerot necega agenta za menjice je uničil markija. Jemal je denar na aoprogino imetje, da poskusi spekulacijo, katere dobički naj bi povrnili rodbini prejšno premoženje ; toda to podjetje jih je popolnoma uni* čilo. Gnan od obupa, da poskuBi vse, se je general izselil. Sest let je minilo po njegovem odhodu. Čeprav je dobivala rodbina redko-kedaj od njega poročila, je bil vendar naznanil svoj povrat nekoliko dni popred, nego je Španija pripoznala neodvisnost amerikanskih ljudovlad. stalifcčs vlade. Na podlagi tega podpira tudi on Krasznav«. v predlog. Po teh besedah, katere je odobravala tudi vsa Košutova ttranka, prišlo je do oj-strega besednega spopada med posl. Kaasom in Krasznavem. Predsednik je na to predlagal, naj bi opozicija odtegnila svoje spreminjevalne predloge k zapisniku, da bo v smislu Kraszna-vevega predloga mogoče zaključiti sejo. Ker se je opozicija temu predlogu uprla, glasovala je zbornica o vsakem predlogu posebej. Na to je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo v sredo. Nazori ministerske^a predsednika Tisze o položaju. BUDIMPEŠTA 30. Danes je priredil ministerski predsednik Tisza banket na čast-deputaciji svojih volilcev iz Ugre, katera mu je prinesla mandat. Na banketu imel je Tisza govor, v katerem je izrekel napitnico na kralja Frana Josipa. V govoru povdarjal je vladarjevo konstitucijonelno mišljenje, njegovo vitežko in dobro srce, ki vzbuja čut-! stva hvaležnosti in upanja. Kralj je poosebljena nada, katero goji narod v svojo bodočnost. (Živahna pohvala.) Kaj bi se bi:o v bližnjej minolosti dogodilo, ko smo se mi lahkomišljeno igrali z ognjem, da ni stal kralj ob struni narodu? Pravi Madjar ne more na tega kralja drugače mis^ti, nego s i čutstvom udanosti, spoštovanja in zvestobe. Ali nikoli nismo bili |dolžni z večjo uda-nostjo in zvestoba misliti na-nj, nego ravno« sedaj. Miuister je zaključil z vsklikom t-Fran Josip L, ustavni kralj Ogrske, naj živi ! (Navdušeni »Živio !«-klici.) Tisza se hoee žrtvovati? BUDIMPEŠTA 30. »Ogrska korespon-denčna pisarna« javlja: Današnji listi javljajo, da je ministerski predsednik grof Tisza izjavil, da je pripravljen odstopiti, ako opozicija pripusti vsprejetje idemnitetne in rekrutne predloge in ako ne bo nasprotovala nekaterim spremembam zborničnega opravilnika. »Ogrska korespondenčna pisarna« trdi, da p »ročila listov o poojstrenju zborničnega opravilnika niso točna. V bolje umevanje navedene ministrove izjave je treba povdariti, da se je podala v odgovor na neko poročilo, glasom katerega se v opozicijonalnih krogih pri poznava osebni značaj sedanjega boja opozicije proti vladi in ss namerava skleniti mir pod pogojem, da odstopi sedanji ministerski predsednik. Teiiiešvar za Tiszo. TEMEŠVAR 30. Generalno zborovanje mesta Temešvar jo o velikem navdušenju soglasno sklenilo pozdraviti in izreči popolno zaupanje ministerskemu predsedniku grofu Tiszi, kateri da se trudi omogočiti zopet delovanje parlamenta. Na zborovanju se je nadalje zagotovilo Tiszi vsettransko podporo njegovemu paLrijotičnemu prizadevanju. . Necega lepega jutra je stalo več tran-coskih trgovcev nekaj milj 0^- Bordeauxa na neki španski brigi. Nestrpno so čakali na povrnitev v domovino s svojim bogaBtvom, pridobljenem po dolgem delu in nevarnih potovanjih, bodisi v Mexiki, bodisi v Kolumbiji. Neki mož, vsled težav in nadlog bolj, postaran, nego so dopuščala njegova lota, se je bil naslonil na ladijino ograjo in je bil navidezno neobčuten za prizor, ki se je nudil očem na krovu stoječih potovalcev. Utekli nevarnostim morske vožnje in isvabljeni po krasnem dnevu, so prišli vs; na krov pozdravit rodno zemljo. Večina izmej njih je na vsak način že hotela videti vj daljavi svetilnike, poslopja Gascogne in kordovanski stolp, mej katere so se vmešavali stvori nekoliko belih meglic, vedi gaj oči h ee na obzorju. Brez srebrnih res, igrajocih pred brigo, brez dolge brazde, ki se je vila za ladijo, a hitro zopet zginjala, bi bili popotniki lahko mislili, da njihova ladija stoji nepremično sredi oceana ; tako mirno je bilo morje. (Pride še). Ka/putuje inestnes-a sveta t St. ' Pilteu. DUNAJ 30. Spodnjeavstrijsko namestil štv . razpust'lo je mestni svet v St. P<«!tenu, ker «e radi neprestane nesklepčnosti ni moglo nikoli priti do reševanja važnih zasebnih in javnih zadev. Vodstvo tekočih poslov in it* vedenje novih volitev poverilo se je namest-nškemu tajniku Galatt-ju. Prevažanje izseljencev v Ameriko. BUDIMPEŠTA 30. Min:sterski predsednik grof Ti§za, kakor voditelj ministeratva za notranje stvari, j«» parobrodnemu društvu »Adr.a«. kakor zastopnikii »Cunard Steam-ship C^mpagnie« podelil provizorično dovoljenje, da sme na svojih, med Keko in Xe\v-vorkom plovečih parnikih prevažati izseljence. Štrajk mizarskih pomočnikov v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 30. Štrajk mizarskih pomočnikov, na katerem je udeleženih SOO njih, nadaljuje. <»rof J11 I j Szapar\ ponesrečil. BUDIMPEŠTA 30. Grof •I u lij Szaparv je na svojem posestvu Vaksonv padel z voza ter si zlomil jedno prsno kost. Stanje njegovo pa ni nevarno. Bolezen nemškega eesarja. BEROLIN 30. Nasproti poročilom v trancosk n in angležkih listiii trdi »National-zeitung«, da zdravljenje eesarja Viljelma povoljno napreduje. Iz francoske zbornice. PARIZ 30. Komora je v današnji pred-poludanski seji razpravljala o proračunu vojne mornarice. Nekateri poslanci so Pelletanovi upravi vojne mornarice očitali razpravljanje in so obsojali, da se minister čisto nič ne ozira na častniške nazore glede građenja ladij. < entrum in desnica sta ojstr<» napadala ministra za mornarico. Minister je izjavil, da odgovori koncem razprave. V popoln danski seji je zbornica nadaljevala razpravo o proračunu vojne mornarice. Minister Pelletan je odgovarjal na razna očitanja in dokazoval, da svota, ki se je izdala za re.-enje vojne ladije »Estingole«, katera se je zarila v morsko dno, ni bila previsoka in da je bil podjetnik, kateremu se je dalo to delo, najcenejši ponudnik. Zopet požar na parlžki metropolitanski železnici. PAKIZ 3o. Danes zjutraj navstal je požar v aekem motornem vozu metro)>olitan-eke železnice. Vsi potniki so še pravočasno pobegnili. Ogenj bil je hitro pogašen. Ločitev nemške knežje dvojice. DRAZ1 »ANE 30. Pred tu kaj š njim višjim i deželnim sodiščem vršil se je danes prvi termin v pravdi glede ločitve med knezom in kneginjo Scb« oberg-\Valdenburg. Kneginja je dos|>eia semkaj včeraj. Prošnja armenskega patrijarha na earja Nikolaja. CARIGRAD -»0. Armensko-gregorijan* eki patrijarhat je odposlal na carja Nikolaja po treh tukajšnjih nadškofih podpisano prošnjo glede cerkvenih poeestev na Rnskem. Tureija in Srbija CARIGRAD 30. Porta je naložila svojemu (»elgrajskemu dipiomatiČnemu odposlancu naj protestira pri srbski vladi, ker ista ne stavi n:kakih zaprek prehajanju bolgarskih komitadžev itistašev > preko srbske meje. Deželna hramba na Švedskem. KRISTIJANU A 29. V današnji zbornični seji je ministerski predsednik svaril pred znižanjem stroškov za deželno hrambo, katero znžanje predlaga proračunski odsek, ker da je deželna hramba življenskega pomena za narod. Predsednik proračunskega odseka pa je na to iijavil, da se v deželi povzroči deželni hrambi sovražno gibanje, ako se ne znižajo proračunjeoi stroški. Tnreija demenUra. < ARIGRAD 'J*.*. 1'orta dementira vest, da bi se bila pritožila proti potovanju indijskega podkralja, lorda < "urzona j»o perzijskem zalivu. Dr. Koerbeja — kanec ? Dr. Koerber je peiholoftka uganjka. O možu gonore, da je pre<*ej bister. Vsakako presega mož se svojimi duševnimi zmožnostmi običajno mero v vrstah birokracije. Id vendar ss je udajal hudi zmoti. Vso svojo mini-sterako eksistenco je stavil na eno karto — iepih govorov z mnogimi obljubami, ki se niso uresničevaie in mnogimi zatrjevanji, ki niso nahajala potrdila ne v predidšlh in ne v poznejih dejanjih. Nikdo pred njim si ni tako •a is «>s vest o o nalagal tolikih in tako tatkih nalog; nikdo ni zahteval s tolikim samoljubjem, naj se veruje v njegovo državniško nezmotljivost. Zadostil pa ni nijedni svojih obljub, rešil ni nijedne prevzetih nalog. Bil je to pravi zi-stem vabljivega ospredja brez vsacega razloga ozadja. Precej časa je vspeval s tem svojim zi-stemom. Pustimo Nemce, katerim je služil na strani. Oni so delali za-se, ko so podpirali Koerberja. Ali bilo jih je tudi med njimi, proti katerim je bil naperjen Koerberjev zi-stem, ki so se dajali varati. Danes so Be menda streznili vsi. Danes je postalo prepričanje vseobče, da prvi pogoj za razmotanje zamotanega položaja je ta, da dr. Koerber-jevo ministerstvo izgine s pozorišča. Dva češka lista sta — praška »Politik« in mo- i ravske »Lidove Xoviny« —, ki poročata, d& , je tudi v viših krogih jelo prodirati spoznanje, da dr. Koerber ni dorasel težavni nalogi razrešenja avstrijske krize. Zabeleživši govo- j rice o bližnji ministerski ali pa parlamentarni krizi, pravi »Politik« v Bvoji brzojavni dunajski situvacijski sliki, je tudi višim krogom postalo jasno, da se sedanji vladni zi- i stem ne da več vzdrževati in da treba iskati kakega izhoda. Še določneje signalizirajo »Lidove Novinv« — organ mladočeške stranke na Moravskem — bližnji odstop mi-nisterstva. Kako je dr. Koerber končno se svojim zistemom obvisel v zraku, izhaja iz zanimive izjave v rečenem listu, da dr. Koerber ne more dobiti nikogar, ki bi hotel predlagati zaključek debate o njegovi izjavi od dne 17. t. m. V najviših krogih postajajo nepotrpežljivi in silijo v kako rešitev. Zasedanje državnega zbora bo še malo časa trajalo. Za kulisami pa se že pridno vrše dogovori, ki naj pripravijo spremembo situva-cije. Čim pride iz Budimpešte vest, da je obstrukcija v ogrskem parlamentu upognena : ministerstvo Koerberjevo je — bilo! Le v tem da gredo mnenja navskriž, ali pride takoj popolna rešitev krize, ali pride za sedaj prehodno ministerstvo, ki naj pripravi to, česar Koerber ni mogel doseči : zporazumlje-nje med Nemci in Cehi. Vprašanje italijanskega vseučilišča. V vprašanju italijan. vseučilišča se pričakuje v bližnjem času odločitev, ki donese — provizorij. Do ustanovitve pravne akademije (torej ne popolnega vseučilišča) v Trstu, da se ustanove paralelni kurzi na vseučilišču dunajskem. Tudi Italijani izvedo torej, da cilji avstrijskih vlad niso vsikdar tam, kamor kažejo obljube, kadar so vlade v stiski, in da so do teh drugih ciljev poti jako dolge. i ■ | Predstojeća sprem em ha v po vej j -stva vojne mornarice! Dunajski listi beležijo |vest, da poveljnik avstrijske mornarice baron Spaun na menije odstopiti in stopit: v pokoj. Počakati da hoče le zaključka prihodnjega zasedanja delegacij, v katerem bo še zastopal svoj resort. Potem da zaprosi za umirovljenje in se baje misli nastaniti v Gorici, kjer da je že najel ali kupil neko "vilo. Naslednikom baronu Spaunu in poveljnikom vojne mornarice je baje določen nadvojvoda Karol Štefan. Ker pa na najvišem mestu ne žele, da bi se člen najviše hiše pritegnil v parlamentarne boje, kar bi se zgodilo, ako bi nadvojvoda Karol Štefan moral v delegacijah zastopati zahteve vojne mornarice, namerujejo dosedanje naloge fKiveljstva vojne mornarice razdeliti tako, da nadvojvoda postane le vojaški poveljnik mornarice in *-e nastani v Pulju, dočim bo kateri visok mornariški častnik vodil mornariški oddelek na vojnem ministarstvu na Dunaju in temu bo pripadala naloga, da bo stvari mornarice zastopal v delegacijah. Bržkone bo to mesto podeljeno kontre-admi-( ralu grofu Montecuceoli. Setoaja vlaia v Bolgarski. (lev. poročilo »Edin.«) Srsdec, 2**>. nov. 1903.' Odnošaji v Bolgarski niso povoljni. Tam je zavladala tista stranka, ki je hotela svoj čas 1 upropastiti Bolgarsko. Danes so na vladi ljudje iz nekdanje Stambulove stranke žalostnega spomina. Ni dvorna, da uporabijo ti vsa sredstva nasproti svojim političnim nasprotnikom. Cankoviatom, ki so ciaaaa, da- si mnogofttevilnaji, obnemogli. Ljudje, ki so danas na vladi, delajo a vso silo na to, da I se čim prej izvede preiskava proti morilcem1 njihovega vodje, Stambulova. Ta preiskava pripomore bržkone v to, da se stanje v Bolgarski še bolj razruva nego je že danes. Ze se je zastrupilo po sumničenju na škodo nnj-uglednejih voditeljev pojedinih strank, so-sebno pa rusofilov. Izmišljajo se najrazličneje stvari, samo da se Škoduje nasprotnikom. Delovanje rusofilskega kabineta dr. Daneva pripisuje se nekaki zaroti, ki da so jo Can-kovisti pripravljali proti knezu. — Mej tem pa se doznava, da je te izmišljotine in vsa anonimna piBma pripravljal mestni župan v Sredcu, Basmadžijev. Sedaj pa bi se hotelo zaplesti v to stvar tudi oficijelno Srbijo, češ, da je ona delala na ' to, da se Srbija in Bolgarska zediniti po personalni uniji. > Večernja pošta« zašla je daleč na svojem grdem delu neprijateljem Slovanstva v prilog. Ona trdi, da bo Cankovisti vodili pogajanja s Srbi za eventuelno odstranitev bolgarskega kneza. > VTečernja pošta« je donesla to vest že davno, ko je imel dr-Danev intimen razgovor s kraljem Aleksandrom in tedanjim srbskim ministrom Vuji-«;em in v tem razgovoru da se je izrazil, kako da bolgarska vlada, in stranka, ki so podpirale vlado Danevljevo, nimajo zaupanja v kneza Ferdinanda. Vse te stvari se trosijo v namen, da bi se kompromitiralo Cankoviste in da se Srbijo predstavlja kakor neprijateljico Bolgarske ter da tako ne pride do bolgarsko-srbskega sporazum ljenja. Taki pojavi provzročajo skrbi vsem prijateljem Slovanstva, ki se boje, da se s tem okoristijo slovanski sovražniki. Dnevne novice. Slovenščina na naših državnih ljudskih šolah. Na nemški deški državni ljudski soli na Piazza Lipsia je 1 •» 1 takih otrok, ki st> tudi vpisani za Slovence. Ali kako naj si tolmačimo dejstvo, da jih od teh 131 otrok obiskuje le otf pouk v slovenščini ? Ker je stvar važna za nas. smo malce poizvedovali o vzrokih temu neugodnemu stanju stvari. Po dobljenih informacijah so vzroki ti-le : Pouk je mlačen, prav tako, kakor da se mu ne želi kakega vspeha. Za dosezanje vspehov je prvi pogoj ta, da učitelj tako ureja svoja predavanja, da vzbuja v učencih veselje do učenja. Takega prizadevanja, take želje absolutno pogrešamo na poučevanju slovenščine na gori imenovani šoli. To nam bo umevno popolnoma, ako uvažujemo, — to bi bil drugi vzrok, zakaj takt> malo otrok zahaja v slovanski pouk — da se o vpisovanju rabijo vse možne finese, najrazličneja sredstva, da se otroci, oziroma njihovi stariši, zavajajo, da ne vpisujejo otrok v slovenski tečaj. Sosebno se odklanjajo od pouka v slovenščini vsi tisti otroci, ki ne znajo že slovenščine od doma, četudi so ssarisi Slovenci in žele, da bi se jim otrok spopolnil v znanju slovenskega jezika. Zato bi želeli pojasnila od kompetentne više strani, da-li je pouk v slovenščini na državnih ljudskih šolah res pristopen le onim otrokom, ki že znajo ta jezik, in ne tudi onim »lovenskim otrokom, ki se žele učiti ta jezik ! To bi bili glavni vzroki slabemu vspe-vanju slovenskih tečajev na državnih ljudskih šolah v Trstu. Vrhu vsega pa je [še vpošte-vati splošno znano resnico, da se tudi otroci sami zanemarjajo, ako ne dobivajo vspodbuje od učitelja. Gospodu deželnemu nadzorniku Matej-čicu pa bi položili na srce, naj obrne svojo pažnjo učnemu redu za slovenščino. III. razred ima na pr. predpisane 3 ure na teden za slovenski jezik. Oddelek za slovenščino v tem razredu je spojen na gori rečeni sili z oddelkom II. razreda, za kateri so predpisani le dve uri. Tako je oddelek III. razreda prikrajšan za eno uro pouka na teden. — Dalje povdarjamo, da obstoji namestništvei.a naredba, da je ustanoviti poseben tečaj za učenje slovenščine, čim se je v enem razredu oglasilo 10 učencev. V soli na trgu Lipsia ps js v III. razredu nad 2t> otrok, ki se uče slovenščine in vendar js ta oddelek združen s tečajem II. razreda ! ! Sedaj bi vendar morali priti enkrat na jaano : ali so namestništvene naredbe obvezne za vodstvo nemških državnih šol ali niao obvezne ! ! Ali se te naredba izdajajo ali #e n« izdajajo v tisti namen, v kateri se sploh izdajajo naredbe in zakoni — v namen namreč, da se tudi — izvršujejo ! ! Občinske vtlitve ▼ Sari beru so se ' zaključile z izvolitvijo nemških kandidatov.1 Interesantno je, da je med izvoljenci tudi c. kr. uradnikov, da-si je program, na kateri so bili izvoljeni, kompromisen program med nemškimi nacijonalci in — pangermani. \ novem občinskem svetu bo sedelo 21.* nemških nacijonalcev, ki pa se nič ne razlikujejo od pangermanov, in en socijalni damokrat. Odlikovan slovenski obrtnik na V. mejnarodni razstavi v Kimu. — Slovenski rojak, g. J. Kopač, svečar v Gorici, je razstavil svoje svečarske izdelke na V. mejnarodni razstavi uzorcev v Ivimu za 1. 1903. Prisojena sta mu bila v odlikovanje zaslužni križec in zlata kolajna. Kakor je znano, je g. Kopač na razstavi v Vidmu dobil za svoje svečarske izdelke največe odlikovanje ! »Primorski list« nasprotnikom slov. bogoslnženja. — V zadnjem »Primorskem listu« čitamo: »List »II Popolo < piše v zadnji številki, da je v krški in splitski škofiji zavladala verska anarhija radi slovanske liturgije in da je sv. Oče Pij X. posegel vmes s tem, da je potrdil odlok sv. Očeta Le^na XIII. z dne 5. avgusta 1^78. Tako »Popolo«! Mi smo prašali nekatere duhovnike iz krške škofije, ali je to resnično. Izvedeli smo, da je v krški škofiji prekrasen red, da vlada med škofom in duhovščino najlepša sloga in da je premil. škof dr. MahniČ med ljudstvom zelo priljubljen. Gospodje okolu »Popolo« so najbrže prepisali dotično notico, iz kakega cerkvi in Slovanom neprijaznega lista. Tako ne smejo delati katoliški listi! Tako postopanje je še-le prava anarhija ! Znano je gospodom okolu »Popolo«, da j je premilo9tni škof dr. Mabnič obhajal leta i 1901. škofijsko sinodo, ki je za vsa mesta in vasi, za vse cerkve in cerkvice natančno določila liturgični jezik. Vse Bklepe škofijske sinode je papež Leon XIII. potrdil. In vkljub vsemu temu se drznejo govoriti o ver3ki anarhiji v krški in splitski škofiiji ! ! Mi vemo, kam pes taco moli. Ta manever se ponavlja skoraj po VBeh tramasonskih in žal tudi po nekaterih katoliških italijanskih časopisih. Prepričani smo, da to ne bo v korist katoliški cerkvi !« Posebno moramo povdariti, da branitelj, reditelj in voditelj listu »II popolo« je goriški prošt Faidutti, [nekdanji prijatelj Slovencev in italijanskih klerikalcev, a sedaj somišljenik italijanskih liberalcev in boritelj proti slovenskemu bogosluženju. Pouk v slovenščini. Prejeli smo : Sedaj pa sedaj se oglaša neki dopienik v? Edinost:«, ki si kar ne more dati miru radi dejstva, da je med udeležniki na nažih narodnih prireditvah tudi takih, ki še vedno govore italijanski med seboj. Prizadevanje, da bi v naši družbi vladal le naš materini jezik, je gotovo hvalevredno. Ali zdi se m:, da dotični dopisnik v svoji gorečnosti — kakor se glasi tisti pregovor — z umazani vodo vred, v kateri se je kopal otrok, izliva — tudi otroka. Pravo pot, tla se dosaže cilj, je ubral i ruski kružok, uvedši tečaj za pouk v slovenščini. Samo menim jaz, da naj bi bil ta pouk v prvi vrati namenjen takim, ki ne znajo toliko slovenščine, da bi mogli konvertirati v njej. Saj oni, ki so že vešči slovenščini, imajo dovolj druge prilike za spo-polnjevanje, izlasti s čitanjem časopisov ia knjig in s pridnim zahajanjem v slovenske družbe. Za njih, ki ao vzraali v takih razmerah, da si niao priučili svojega materinega jeaika, a žele priučiti si ga — za-te je treba skrbeti! »Marijana« pri sv. Ivanii. K včerajšnjemu poročilu o predstavi »dramatičnega društva v Trstu« bilo bi še dostaviti, ds .je med dejanji sviral oddelek »Tržaške sv. Ja-kobske godbe«, ki se je sedaj pred kratkim ustanovila v društvo ter se predstavi v prihodnjih dneh tržaškemu občinstvu s svojim prvim koncertom. — Društveni orkester, ki šteje kako tridesetorico izvrsujočih členov, je poslal na prošnjo dramatičnega društva le oddelek dvanajstero sv i rače v na [predstavo ter smo z zadoščenjem konstatirali, da so isti vzlic skrčenemu številu precizno in v občo zadovoljnost izpolnili svojo nalogo. Ako hočemo sklepati iz tega skromnega nastopa, lahko z mirno vestjo priporočamo ves orkester zanimanju in vpostevanju našega občinstva o njega prvem koncertu. Gospodarsko društvo pri sv. Mariji Magdaleni zgornji (pri Kronesu) javlja svojim zadružnikom, da bo v Četrtek dne 3. t. m. ob 8. uri zvačer posvetovanje radi nekaterih vaiaih stvari. Odbor. Za makedonske beirunee so nadalje i a rovali sledeči gg. : Anton Vrabec .*> K, Anton Baretto 1 K, Ivan Gorup 5 K ; Andrej Čeme nabral v veseli družbi v Barkorljah ♦ > K 43 st., prej je bilo izkazanih 406 K 70 st., skupaj torej 4:20 K 63 st. Društvo slovenskih in hrvatskih dijakov upodabljajoče umetnosti »Vesna« na Dnnaju. priredi svoj JI I. redni ol>Čni zbor oe 1. grudna ob 7. uri zvečer, efe sledečim vsporedom : 1. Čitanje zapisnika zadnjega 'čnega zbora. 'J. Poročilo odborovo. 3. Poro- odseka za razstavo. 4. Predavanje druga Ra<"*ki-ja o firv. umetnosti, 5. Poročilo predeva lnega odseka in 6. Slučajnosti. Društveni lokal: III. Richter-Restauration Kenn-u eg st. 1. Za možko podrnžnieo družbe sv. Cirila ill Hetodija v Trstll so darovali : g. Kran Toros z izrekom : »za ruski hleb na Bronenosen Nikolaj I.« 3 K ; proseški Mo-ir»rjani zložili .">0 K oO stot., »Slovenska č talnica v Skednju« nabrala v Kicmanjih ti K. g. Jakob Godina (Ban) v Skednju nabral o priliki svatbe gospoda Josipa Fiego 5 K. Kog plati stotero ! Blagajnist vo. Zen-ki podružnici družbe sv. Cirila in Metod i ja je doposlal častiti g. Normali v/. Brezovice 4 K l'S gt , kojo svoto so pobarali Mohorjani. — Naj bi temu sledili tudi •Inigi gtj«j>odje poverjeniki. Ženska podružnica družbe >v. Cirila in Metodija je za^la razpošiljati rodolju-t> m in rodoljubkam po mestu in deželi okrož-b:<:u za »Božićnico«. V koliko pomoč je »Božićnica« našim ul>ogim slovenskim učencem in učenkam, to vedo le oni, ki vedo, kaj je u'tužtvo. Kako se otročiči vesele daril, kijih prejemajo vsako leto od odbora ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metodija, ki j preskrbi potrebnim obleke , obuvala in drugo ! Rodoljubi ! Darujte tudi letos vsak po evoji moči ! Saj s tem vrSite le rodoljubno j in človekoljubno delo, « kater m pomagate naši narodni stvari tu v Trstu, na braniku naše Adriie. Ne zabite toiej na »Božićnico«, i c vrši tudi letos svojo človekoljubno ciolž-a ter pomagajte odboru iste, da bo mogel rmairovatt težavno nalogo ! Darove sprejema g.a Maša Grom, ulica F >#colo št. 4. Trst. Slovenec za — dobre gospode ! Pri nedelj tiči otročji demonstraciji, ki se je vršila «e skupnim obhodom kakih dijačičev, je pred kavarno Cuioua nek neumen Slovenec zaupil — v prilog laiki univerzi. Dobri in nad vi-e civdizovani na* — najnovejši »prijatelji« mu pa omenjeno neumnost poplačali s tem, 4ia -> poitazai: nanj rekoč : »Ara '1 šSavo, ene žiga pro universita !« (Glejte sužnja, ki vpije na korist naše univerze !) Ako je še Kaj takih slovenskih bedakov — naj se le dajo zasramovati ! Velik vikar. Iz Voloakega nam poro-1 <-ajo, da je v soboto divjal po Kvarneru velik vihar, ki je napravil mnogo škode. — Nasip v Opatijski luki je razpočil po vsej •voji dolžini ter se je izlasti na sredi jako eetedel. Kar je bilo v Lovranu narejenega za n jvo luko, je vihar skoro popolnoma razru- ■ * L Po morju pred Voloskem plava velika množica jesenih tramov, katere je morje naj- ! brž »zelo v I^ovranu. Vihar. ;rom in strela v zimi. V to-, boto po noči smo imeli tudi v Trstu — Kakor p<> mnogih krajih drugod — grozno' k za to letno dol>o povsem nenavadno vreme : j pravi tenomen v naravi. Po|>oludne že je začelo morje (»ostajati silno viharno in je pristaniški kapitanst smatral potrebnim, da je dal posebno pričvrstiti vrvi ladij, zasidra- ! aih v luki. N:< večer se je morje tako raz - j • ■.trkalo, da je prestopilo obrežja. Po nekaterih krajih ob morju ni bilo možno hoditi. Obrat tramuajakih voz med Llovdovo palačo ia trgom Giuseppina je bil prekinjen. Po 11. uri zvečer pa je zaČalo toli silno grometi, bliskati ia treskati, kakor aiano! doživeli vse poletje. Hiše so se stresale kakor j da je hud potres. O poplavi v nevi luki j asm poro^jo: Voda je ploskala nad 3 metre nad nor- ' ovalno višino ia je (»oškodovala vsa obrežje. V magazinu 33 tvrdke Angeli je voda razbila vrata in (»okvarila 2*0 vreč sladkorja. V magazinu 31 je razbila 3 vrata in pokvarila 40<> vreč kave. Takih škod je bilo na rs/ni h krajih. Poškodovane ladije. Is Barkovelj nam poročajo, da so morale ladije gosp. Jurija Martelanca. ki prevažajo oglje za vodovod Brojenca. v soboto zvečer oatati tamkaj, ker se niso mogle vrniti rad: viharnega vremena. Ali vzlic temu je vihar močno poškodoval ladije. Nezsode na delu. — 29-letni zidar Anton Moro iz uliee San Francesco št. 14 si je ranil kazalec le roke. — 18 letni klepar Ivan Peroti iz ulice Battaglia št. 5, si je ranil mezinec desne roke. — 28-Ietni mesar Gvidon Sieni od Sv. Marije Magd. zgornje si je ranil palec desne roke. — 1 ti letna testeninarica Andreina Gior-gomila iz ulice Giuliani št. 'J A si je ranila dlan desne roke. — Z-'o-letna dninarica Karolina Magris iz ulice Molin a vento št. 16 si je ranila palec desne roke. — 40-letni težak Julij Bertoli iz ulice Paduina št. 4 si je precej močno ranil levo roko mej pestjo in komolcem. Vsi so dobili prvo zdravniško pomoč na zdravniški postaji. Tatvina. Včeraj dopoludne je šla Alojzija Ijimpel, stanujoče v ulici Coroneo, kupit mesa v mesnico, nahajajočo se v ulici San Giovanni št. 4. Pred vstopom v mesnico je se imela denarni mošnjiček v žepu, ko je pa hotela plačati kupljeno meso, ni bilo mošnjička nikjer. Mošnjiček je bil izginil — po zaslugi in v korist nepoznanega tata, kateri je precej dobro opravil, ker js bilo v mosnjičku 12 K. Okradsni Lojeiki ni preostajalo dru-zega, nego da je prijavila stvar policiji. Poneverjenje. Kajetan Savino iz Con-versana v Italiji je bil izročil svojemu sode* , želanu 21 -letnemu mizarju Ivanu Colagrande, kateri stanuje v ulici deli ' Istituto št. 10, svoto 3<> kron s prošnjo, da odpošlje ta denar mesto njega njegovej ženi. Colagrande je sprejel denar ter obljubil, da ugodi prijateljevi prošnji. — Te dni je pa Kajetan dobil pismo od svoje žene, katera mu je v tem pismu očitala, zakaj da jej ne pošlje nikakega denarja. Kajetan je dal vslsd tega včsraj aretovati — svojega prijatelja in sodežslana — Ivana Colagrande, kateri je tudi priznal, da je izročeni mu denar pridržal za-se, ker se je nshajal v potrebi. Porotno sodišče. Radi zločina ubojstva. Včeraj predpo-ludne ob 9. uri se je otvorilo zadnje letošnje zassdanje (»orotnega sodišča. Prva je bila na vrsti kazenska obravnava proti ~>0 letnemu krojaču Antonu De < astello iz Padove, radi zločina ubojstva.) Predsedoval je vitez Urbancicb, votanta sta bila sod. svet. < rusiz in Cazzalura, državno pravdništvo je zaatopal dr. Chersich, a branil je toženca odvetnik dr. Savo. Obtožnica sloni na sledečem dogodku : Na večer dne junija t. 1. sta stala današnji toženec Anton De Castello in Anton Kobau na vogalu ulice Douota in ulice Ri-borgo ter kramljala z mladenkama Amalijo Grego in Julijo Bozza. Mej tem je bil priiel mimo njih mladenič Guerrino < escutti, kateri je bil pijan ter js začel sabavljati onima dvema. Vsled tega se je bil vnel prepir msj < escutti-jem in Kobalom. Ko js pa Kobau sposnal, da js < escutti pijan, as ni hotsl dalje prepirati ž njim ter je raje odšsl. Cescutti js pa začel dražiti in žaliti Aatoaa < astello, kateri pa ni bil tako pamsten kakor Kobau, ampak se je začel prstspsti a pijanias Csscutti-jsm. Mahoma je pa ( astello končal pretepati se tsr odšel po ulici Donota na svoje stanovanja v hiši šl 'J iste ulice. Tu je pograbil velike krojaške škarje ter ss oborožen z istimi vrnil na ulico, kjsr js is aadel Ce-scuttija ter iatemu takoj zabodel škarje v trebuh. Vslsd ta rane js < escutti umrl v bolnišnici f» dni zatem. De < astello je moral torsj odgovarjati radi zločina ubojstva in poleg tega tudi radi prestopka proti izgonu iz države, ksr js bil izgaan ia Avstrije žs Ista 1*98. Po prečitaaju obtožnica js prsdssdnik Msliial toženca, katari js priznaval, da j« pokojnoga Cescuttija udaril parkrat a psstjo. Pripovedoval js, kako se js pričal ia vrsi) pretep maj < escuttijem tsr njim ia Kobalom. Trdil js pa, da as o* as spominja, da bi bil Cescuttija ranil ss škaijami, ksr da js bil popolnoma pijan. Kot priča so bili zasiiinni Anton Kobau, Amalija Grego, Gaatoa Ttdssehi, Josipina Badsr, Ivana Hus<-oviebp Jakob Jurca in rs-dsistfni nadzornik Henrik Knafslc. Za tsm so bils prečitans [pianns izjava prič Jul*js Bozza, Vincencija Romei, Virgilija Boechini in še nekaterih. Najbolj zanimiva je bila izjava priče Ivane Rueeovich, katera je videla, kako je šel Castello se škarjami v rokah proti Cescuttiju in ko je prišel poleg tega, kako mu ie zasadil škarje v trebuh. Takoj zatem je pa videla Cescuttija pasti vznak na tla ter čula, kako je isti za vpil: »Mati moja, za-me je končano !« Na to je dal predsednik prečitati razne listine, mej katerimi so izvestja zdravniških izvedencev, ki konstatujejo, da je ('escutti umrl jedino vsled rane v trebuhu. Informacijska listina slika toženca z jako temnimi barvami, kakor vročekrvnega človeka, kateremu se ne ljubi delati in ki je bil že večkrat kaznovan radi raznih zločinov ter veled tega tudi izgnan iz Avstrije. <) pol jedni uri popoludne je bila razprava prekinjena do 4. ure. V nadaljevanje razprave je sodni dvor stavil porotnikom 3 vprašanja in sicer I. ti-čoče se zločina ubojstva, II. tičoče se istega zločina, ali izvršenega v pijanosti in III. ti-čoče se prestopka izgona. Zatem je govoril državni pravdnik dr. CherBich, ki je utemeljeval obtožbo, a za njim branitelj dr. Savo, ki je isto izpodbijal in to tako prepričevalno, da so porotniki zanikali prvo vprašanje ter pritrdili drugemu in tretjemu. Na podlagi tega pravoreka je sodni dvor Antona De Castello rešil obtožbe radi zločina ubojstva ter ga obsodil radi prestopka izgona na 14 dni zapora. Trgovina. Bor/.ii» poročila dne 30. novembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.051/..—19.081/,, angležke lire K 23.94 84.—. državne železnice K ---675.—, Lombardi K 88.--90.--. Llovdove akcije K 745.--755.—. — Srečke: Tisa' K 327.-332.—, Kredit K 473 do 482, Bodenkredit 1880 K 294.--299., Bo- denkredit 1S89 K 288.--293.—. Turške K 142 — do 144.—, Srbske 2% K —.---.—. Dunajska borza ob 2. uri popol. : predrčeraj danes Državni dolg v papirju 100.4"> 100.45 v srebru 100.30 10030 Avstrijska renta v zlata 1-0.70 120.55 v kronah 4*. 100.50 100.50 A v« t. investicijska renta o1',0. 92.65 92.80 Oarrska renta t zlatu 4*, 118.55 118.60 v kronah 4*, 98.4o 98.45 renta 31 . 89.9« • 89.75 Akcije nai-ijonalne banke 1613.— 1613.— Kreditne akcije 680.75 683.50 London, 10 Lstr. 239.50 239.55 100 državnih mirk 117.15 117.15 20 mark 23.45 23.43 20 frankov 19.06 19.06 100 i tal. lir 95.25 I >5.25 Cesarski cekini 11.33 11.33 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) 3*# francozka renta 98.20, 5*# italijanska renta 104.15. »panski ezterieur 90.60. akcije otomanRke banke »»04. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice —.—. Lom bard i —.— unificirana turška renta 88.10, menjice na London 251 95, avstrijska zlata renta 102 *75, ogrska 4°. zlata renta 103.—, Landerbank - .—, turške srečke 138.50, parižka banka 11.30. italijanske mTidijonalne akcije —.—, akcije Rio Tinto 12.10. Trdno. L o n d o n. (Sklep ) Konsolidiran dolg 89*/4 Lombardi 31,. srebro 2611 špaiska renta 89'/,, italijanska renta 103.1 tržni diskont 4. — , menjice na Dunaju —.—, dohodki banke —.—. izplačila banke —.—. Mirno. Tržna poročila 30. novembra. Budimpešta. Pjenica za april K 7.6^ do 7.6^'. Rž za april K 6.63 do 6.64, /.a maj —.— do —. . Oves za april K 5.49 do 5.49, za maj K —.— do —.—- Koruza za maj K 5.16 do 5.17. Pšenica: ponudbe srednje —.— : povpraševanje: rezervirano, mirno, prodaja ir.OOOmet. st. nespremenjeno. l>roga žita nespremenjeno. Vreme: oblačno. Hamburg. (Sklep pop.f Kava Santos good average za december 32'/«, za marec 33— za maj 3H1/-, 7.a september 34 V4, vzdržano: kava Kio navadna loco 27.30, navadna reelna 31 34. navadna dobra 35.37. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good average za novemt>er po 50 kg 4'».— frk, za inarc 40.75 frk. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za november 16.i»5, za december 16.95, za mare 17.6»», za maj 17.80. za avgust 18-20. za oktol^r 18.35. Mirno (Vreme: zmrzlina. ■ London. Sladkor i/, repe surov 8:,g Sh, .Java 9.04V, Sh. Trdno. Sladkor, tuzemski. Centrifuga)pile. promptno K 64.75 do 66.50. za september K —.— do —.—, dec.-avg. »>4.75 do 65 75. Concass<: in Melispile I promptno K 70— do 71 — , za sept. K —. — do —.—, dee.-avg. 67.30 do 67.80, N « w - Yo rk. (Otvoijenje.) Kava Rio za bodoče dobave. Vzdržano. Nespremenjeno. 5 do 10 stot. poviška. Pariz. Rž za tekoči mesec 14.65, rž za de-cemlier 15.—, za januar-februar 15.—, za januar-april 14.75 * mirno). Pšenica za tekoči mesec 20-45. za december 2U.K0, za januar-februar 20.65, za ja-uuar-april 2U.65 (mirno). — Moka za tekoči mesec 2f» 15, za december 28.3(1, za januar-februar 28-25, za januar-april 28— (mirno.). — Kepično olje za tekoči mesec 53.50, za december 53.—, za januar-april 53.25, za maj-avgust 53.— (mlačno.) Špirit za tekoči mesec 39.^5. za december 38.75, za jan.-april 38.75, za maj-avgust 39.50 ^tnlnoi. — Sladkor surov 88* uso nov 23—23^ (mirno), bel za »koči mesec 24».—, za deeemb. 26.12'/, (trdno) za januar-april 27.62V,,za maj-avgust 27.621 a, ratini-raa, 571/,—58. — Sneg. Insolvenea. DUNAJ 30. Tvrdka Kraues it I^ekeu-haeher (tovarna črevljev) je postala inaol-ventna. Pasiva znašajo 300.000 kron. Plovljene vesti. Brzojavi ,,Avstr. Lloyda" dne 29. novembra. Parnik »Bohemia« je nastopil včeraj povratek iz Aleksandrije. Parnik »Salzburg« je nastopil včeraj povratek iz Carigrada. Parnik »Nadvojvoda Fran Ferdinand« na povratku iz Kobe, je dospel včeraj v Bombav. Parnik »Melpomene« na potovanju v Santos, dospel je včeraj v Pernambuco. Trsrovina sč zaklanimi prašiči. Včeraj 30. novembra je bilo pripeljanih na trg 124 prašičev. Kadi južnega vremena je bilo povpraševanje po blagu slabo ter je bila kupčija mrtva. Prodalo se je jako malo. Povprečna eena 110 K, le ena partija se je prodala po 116 K. V me3ecu oktobru t. I. je bilo pripeljanih na tržaški trg 1416, a v mesecu novembru 2'28S prašičev. Zunanja trgovina Srbije. Po trgovinskem izveBtju je iznašala vrednost uvoza (importa) v Srbijo prvih mesecev tega leta 43 milijonov frankov nasproti 32.6 milijonom 1'rankov v istej periodi preteklega leta in vredooit izvoza (eksporta) iz Srbije v istem času t. 1. 41 milijonov frankov nasproti 47 milijonom fr. iste poriode preteklega leta. Dvorana za sodne dražbe v ulici Sanita št. 6. Uradne ure »aanio ob delavnikih) zjutraj od S. ure do 12.. popoludne od 2. do 6. ure. ob sobotah, od o.—7. ure. D R A Ž P» E : V sredo, 2. decembra oh g. uri predp. Pohištvo, mnufaktnrno blago, perilo, rabljene obleke, bambušova stolica. V soboto 5. decembru ob g. uri predp. Pohištvo, bilard, šivalni stroj in bicikelj. ZAHVALA. Podpisani izrekati tem potom vsem. ki so spremili njih preljubijeno pokojno Emo Skok k večnemu počitku, iskreno zalivalo. Posebno se zahvaljujeti vsem onim. ki so jima bili v tem žalostnem tre-notku na kakoršen si bodi način v pomoč in tolažbo. V TRSTU, dne 30. novembra 1!»03. Družini Skok — Križnic. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi == ulica Tesa št. 52. A. (v lastni hiSi.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkarence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Dastrovu oanlk br«xpI*Ano La firaak«. Svoji k svojim l ZALOGA pohištva Mre poznaat tiram mizarske zalrife t Goriei (Mu) ▼pisane sadrngs s omejenim poroitvoia prej ^fotoft Červigoj Trst, Via dl Piazza vecchit (Rasarla) : it. I. tali* Maranzl. Malv ečja toTaria pokiitra iriaante biele. Solidnosk ssj&mčens, kajti les seosoil < v to nalaU pripravljenih prostorih s tem- 4 peraturo 60 stopinj. — Naj bel] liihu, me* i Oglas. Županstvo občine Dekani, razrešuje službo občinskega tajnika; r letno plačo 1200 kron, prosto stanovanje in druge nagrade, skupnem znesku 260 kron. Prosilci se morajo izkazati z dobrimi spričevali in znanja slovenščine, italijanščine, zglasiti se je do 15. decembra 1 903. Ivan I'avlić, župan. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Tn»t. - ulica del 1*1 nduMria st. 1. - Trst. Cementne plošče umedeue od in cm, šestvoga ne plošče od 20 in 25 coi po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne b>ji nitake konkurence bodisi glede cene ali kakovosti biaga. Zalog-a glinastih pećij t razi enih velikostih načrtih iu barvah ter raznovrstnih plo-e z i prevlerenje -tedilnih ogujiAč iz ene pnili ča.-kih tovarn. Zet<» trpežno blajro. cene rinerne. Postavljajo se tudi SteJilna ognjišča in »■prejemajo vsakovrstne poprave. .-lavnemu občinstvu v mestu in na deželi piiporoć* se najtoplije. PETER V KIM 0> TRST. — Ulica Chiozza štv. 14. ftkozi dvoriiček 30 malih stanovanj kuhinjo se takoj odda v ulici Industria iu ul. Guanlia v bi-ah Stolfa. Figama v ul. Giuliani Jt. 20 A, L aadptr. od 1—2 in 5—7 pop. Urar F. Pertot s""." Torre bianca Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor atenskih ur, regolatoijev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. Nflicforoičo *lo venska "loga in tovarna IlaJOlCtl OJod pohištva Andreja .Ing v uli«-a S. Lucia 12. zadej tribunala) priporoča vrste solidno izdelanega, fevetlo ali temno po-KtiiHffi pojShtv*. UicnLnčnlpr p****** v>e s]U,naziJ>ke ¥loUI\UoUIDU redniete v slovenskem. las- v si ia hrv:it-7 era jeziku- Naslov j>o\e uprava »Kd.< Z ozirom na ugoden nakup izdelanih oblek za gospe O O O O dečke in deklice vabim p. t. občinstvo da se pre-j priča o raznovrstnem izboru ter i dobrem izdelku po tovarniških cenah. ..Al nuoo negozio" TRST. -- I.OKZM TivG št. 4. — TRST. Pozor! 395 komadov samo gld 1.85. ,ra.-na ura s 24 urnim u-koni s ponrebroeoo, vezno; 1 krasna spila za kravate se siznili biseri : prstan s ponarej. kamnom za motke ali ženske ; garnitura gumbov za mansete, srajco in ov atnifc. jinčeno iz .'» douldf- zlata ; »i žepnih rut iz pristnega platna; 1 krasna pisaioa oprava iz niklja 1 lepo oiletno ogledalo z etvijem in lepim glavnikom : i* - po (fi^V Triiletuo mil >: 1 belefcmcat 12 komadov im^tniii slik najznair.enitei%ih mož sedanjega časa; 72 :>i>aiuth pere* iu -v različnih komadov. koji ko v koristni Pošilja po izvzetju ali predplačilu. I H. Spingarn. Krakov 43. Kdor vzame 2 ovitka, vdobi po vrhu en uaž z 2 rezili^ak < se vzame več ovitkuov se priloži vsa • - ic i p<> tfn tak nož Za to kar ne ugaja, ae denar takoj vrae. Andrej Pertot (absolvirani dijak privatne trgovske šole v Pragi) umrl dne 21». t. m. oh * 1popolmlne v 2."». letu svoje starosti po dolini in mučni bolezni previden rfe sv. zakramenti za umirajore itd. Pogreb bo danes ob 4. uri j»<»[».. iz hiše žalosti, pri rumeni hiši. V HAUKOVLJAII. dne decembra 11MK5. Antonija Pertot porot. Staree Andrej Pertot Josip Pertot sestra. oče. nrat. E u Te inija Pertot rojena Piščanc Uadoslav Starec Emilija vdova Pertot roj. Milie nevesta. svak. nevesta. Vladimir. Lilijami. Stana. Vanda in Itori*. vnuki. Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo gtvorjeno prodajalnico zlata-nine. irebrnine in žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. ===== Zdravje je največje bogatstvo ! = Kapljice sv. Marka. Te glasiovite in nedosegljive kapljice sv*. Marka I se uporabljajo za notranjo in zunanjo rabo. I Posebno odstranju^j-* trjjuuje po kosteh, nogah in rokjsh ter tziravtjo vsak glavobol. Deiuiejo blagodejno pri boleznih v želodca, ubit žujejo katar, umit ujejo blevaaje in lajšajo naduho. Pospešujejo preba\lanje, čistijo kri in čreva. Odvajajo velite in male gliste in vse b< lezoi provzroSene od glie*. Delujejo izvrstno pr< ti hripavnsti, zdravijo vse bolezoi —-------------—— na jetiah, »koliko« in trganje v želcdcu. Odstranijo vsake mrzlice in vse bolezni zvirajoee iz miz'iee. Najloije sredstvo groti maternici in madrom. Te kapljice ne fmejo rcanjkati v nt b.ni me.-tni io kmečki hiši. Dobiva se samo v mestni lekarni v Zagrebu. Naročila raj s^ nas]ovlja : Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg 44., v bližini cerkve sv. Marka. Denar caj se pošilja naprej, drugače 93 pošlje po povzetju. Manje kot jeden ducat (12 steklenčic) se ne p(š:>ja. Cena je sledeča franko na v*ako pošto: 12 steklenic K 4.—, 24 steklenic K iS.--, .*1(> steklenic Iv 11.—, S4 steklenic K 14.60, 60 steklenic K 17.—. Na razpolago je tisoče in tisoče priznalnih pisem, ki se ne morejo vsa priobčiti, zato navedemo saniu imena nekaterih jrg.. kateri so s pesebnim vspebom uporabljali kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Haretinčir. učitelj ; Janko Kišnr. fcr. nadgozdar : Štefan Barčič, župnik ; Ilija Mami«:. opankar : Zoiija \'ukeli<:, šivilja ; Josip Seljanovič, kmet itd. Mestna lekarna, Zagreb, Markov tri 44, t bližini cerkve sv. Marka. • Zdravje je največje bogatstvo! : podpirajte družbo Cirila in jffetoda! Na lajvišje povelje Njegovega c. io kr. apostolskega Veličanstva XXIII. ces. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, zakonito dovoljena, ob- seira l'J.:JS*2 dobitkov v srotovini v skupnem znesku 512.880 kron. 0!lavni dobitek znaša v arotovini : 200.000 kron Žrebanje nepreklicno dne 17. deeembra 1903. Jedna SfCCka stane 4 krOItC. Srečke t»e dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaiu, III., Vordere Zollamts-strasse 7 in v loterijskih kolekturab, v tobakarnab. j>ri davčnih, poštnih, br/.ojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti gratis za kupce srečk. Srečke se dopoiljejo poštnine prosto. C. kr. ravnateljstvo loterijskih dogodkov oddelek za državne loterije. Najboljši in najpopolnejši glasovir j i (pianini) se vktipijo najceneje proti takojšnemu plačilu ali im mesečne obroke še prevlečen cfef.ir. s 11 karat- zlatom. Ta ura se nu- ne razloči >nl i>i'ixln< :lnlc ki ' elja 200 K ter s> l:nl;o* :lnf< in iiliim n'idu'instH. K vsaki uri dod i se etvij. Krasna moderna verižica za mo/.ke ali ženskt (ob jednem tudi za okoli vnitii) od plašne zlata K 5.—, 8.— in 12.—. I suko iiro. koju ne uifujii, se sprejme uit:a/.. tetin, j ni kak ri: i k. Svetovna znanost naSe tvrdke kakor tu ii vsak • lan dohajajoča t riznalna piona in u knadna naročda japičijo za resničnost tega. kar oznanjamo. Pošiljanje se vrši po povzetju ali pr.djdačilu dmičnega z::eska. Naroćbe se imajo pošiljati na sodno protok. tvrdk<» M. FEITH, Dunaj, VIL, Marialiiiferstrasse 38. # Zaloga švicarske tovarne za ure „Cluonos". • Naznanilo. 1). Z a 1 a z u i k K..iufan.tr preskrbuje /c več leL let vinskim trgovcem iu gostilničarjem naku]> viu.i it: pošilja tudi nudim odjemalcem naravna istrijanska vina i po niiki ceni. Stvarna pojasnila brezplačno. Narodna gostilna io. urenoćišće v lastni hiši nasproti pustaje. Ljubitelji dobre čaše čaja, tj zahtevajte povsod najfinejša in najboljši v četja INDRA TEA Zmes najiiinejšega čaja Kine, Indije in Cejlona. Pristen le v izvirnih zavitkih. Zaloge je razvideti iz lepakov. F O T O (■ K A V Peter Miani TRST. — CORSO štv. 41. — TRST. Izvršuje vsako naročbo z največjo točnostjo in dovršeno umetnostjo v platinotipijo, slike na bliščeč papir, skupine, konje in opravo, arhitekture, notranje stvari, ponare-jenja. Sprejema tudi naročbe na po-I večanja v vsaki velikosti od 12 K naprej. 6 komadov *Secesion« .... K 3. ' 3 » »Visit«......> 2.— 6 > » ...*..> 4.— 6 > j Visite s poskušnjo . 5,— (3 > Kabinet.....- . > 6,-— j 3 > » s poskušnjo . . » 7.— 6 > * > . . > 9-— 6 > > » ..>10. ■ Svoji k svojim O B U VA L A. i — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače i k Pierotu. Tam vdobi te vsake vrste j obuvala za moške, ženske 111 otroke, i Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obu-■ valo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Reliar. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" y LJUBLJANI Polno vplačani akcijski kapital k 1,000.000 Kupuje in prodaja vrele rent, taaiavnjh pisem, pnjoritet, komunalnih obligacij, wećk, delnic, valut, novcev io deviz. . t t romeae izdaja k vsakemu irabaign. = Špitalske ulice štev. 2. ===== Zamenjava in eakomptnje Daje predujme na vred. papirje. izžrebane vrednostne papirje in vnovčujezapale Zavaruje srečko proti kurzni ; — ■ kupone. :------- -----— ! — Izgubi ' ■ Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženftninske kavcije. Sskompt in Inkammt menic. Bor~*ui nmroćilsu Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na viožne knjižice proti ugodnim obrefltim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do . . ■ ■ une vzdiga. — --------: _ Promet • čeki in nakaznicami. Samo 16 K