STUDIJSKA BIBLIOTEKA
LJUBLJANA
iti 160 Poštnina poratanjem COL CL
V Trsta, * petek. 6» luKIe. 1928. - Leto VI.
Številka 30 ceni
Letnik LIH
IM fafasja
L*

EDINOST
ia ■premiitvos Tat (3, ulic Sw Francwco <f20. T«-Moa tl41. DopW m)n potico irirffoćao undnUtru, atfM.
tm Rokopm m m nkija Mtfc»nkfcwi — LmC ntoib* in tkak t O ori. I s Qkmt Cutkcd H1,La. - T«fat it Glmft te odgDT^cni mktikj pvol RBp
Ekonomitnl znatni
svetima artomoSIlJte intotni«
t Razgovor s Citroenon* slarvnim ir .nooskim tedeftovataUem avtomobilov)
Ko imamo pred očmi napredek človeštva, ne pretiravamo, ako trdimo, da je izum motor-
'oega kolesa istega pomena kakor izum železnice. V vsaki dobi se blagostanje naroda meri z enačajem njegovih prometnih Bredstev in z razvitkom njegovega cestnega omrežja.
Izum železnice, četudi koristen, je uničil ceste, ki so jih o-givLIi šele avtomobili koj za tem, ko je parna lokomotiva zavladala svet. Da si lahko predstavljamo hitrost razvoja avtomobilskega prometa, bom navedel nekaj številk. Leta 1900. so imele Zedinj?ne države samo nekaj sto avtomobilov. Danes jib je tamkaj 22 milijonov. V Franciji jih je bilo leta 1914. o^ koli 100.000, a danes jih je skoro milijon. Ta velika množina avtomobilov ni koristila samo v o-bliki zmanjšanja prevoznih stroškov, ampak tudi skrajšanja prevoznega časa. Tako sta-Ue na pr. na podlagi podatkov poljedelskega ministrstva Združenih držav prevoz 1 tone moke s konji približno 30 centov, prevoz živeža 33 centov in prevoz bombaža 48 centov. Prevoz istega blaga na isto razdaljo avtomobilskim potom pa stane 15 in 18 centov, t. j. za polovico manj.
Kako velika razlika v stroških, ki imajo vplivati na določevanje cene vseh predmetov vsakdanje potrebe!
Ako preidemo sedaj od konjskega na parni promet, bomo vi-sdeii^ da zasluži avtomobilski promet še večjega priznanja. Na Francoskem znašajo izdatki za en tonakilometer (to se pravi prevoz ene tone v razdalji ene-£a kilometra) na železnicah 75 stotink, medtem ko ne dosega na avtomobilu niti 70 stotink. Z cvzirom na tc je vel-ike važnosti 5cx>mbinacija prevoza s težkimi avtomobili s prevozom z železnico ali s parnikom. Brez te kombinacije bi noben prometni sisVm ne mogel doseči največjega razve j a. Da na kratko dopolnimo vzporejanje avtomobila z že'eznico, moramo omeniti, da najdemo, na primer, tudi na Francoskem, ki ima zelo gosto železniško mrežo, še vedno kraje z neznatnimi železnicami, kot so to na primer gorski kraji francoskega Sredogorja, Alp in Pirenejsv. In v teh gorskih krajih je avtomobilski promet dosegel že lepe usnehe. Po tem prihaja v poštev tudi vpliv avtomobilskega prometa na so-Jaiue razmere. V Ameriki je na pr. avtomobil popolnoma izpre-menll življenje farmerjev. Leta je bilo na 0,500.000 ameriških farm 4,200.000 osebnih avtomobilov in 370.000 tovornih. To število avtomobilov je imelo z nravnega stališča ugodne posledice, ker je spravilo v stike deželo z mestom. Poleg tega je pomagalo širjenju prosvete in drugih poučnih stvari modernega življenja ter k odpravi one <I»iševne otopelosti, ki je lastna onim ljudem, ki so prisiljeni živeti radi svojega poklica daleč cd mesta.
Avtomobilska industrija bo velikega pomena tudi za bodoči razvoj kolonij. Uporaba avtomobilov v kolonijah, ki so še vedno nove zemlje, je danes potre bne j ša nego kdaj prej. Mislim, da je ekspedicija mojih avtomobilov preko puščave v eredini Afrike najbolje dokazala, da napoveduje avtomobilski promet napredek tudi za neraziskane kraje.
Naloga avtomobilov se ne o-inejuje samo na take aventuri-atične ekspedicije. Kakor hitro je dovršeno prvo raziskanje, je treba zgraditi ceste in tako o-tvoriti vrata v kraje, ki jih nameravamo izkoristiti. Tukaj so avtomobili «gosenice», ki so neprekosljive vrednosti tako za prevoz materijala kakor za raziskovanje zemlje, ki je navadna jako trd oreh.
i gipet, Maroko, Indokina, Ka-in Južna Amerika bodo preživljali vsako dobo razvoja avtomobilov v meri. v kakršni bo napredoval razvoj cestnega omre£ja. A ko bo praktično re-feen« vprašanje tovornih avtomobilov z električnimi akumulatorji, se bo pomen avtomobi-
lov še Tišje dvignil, ker se bodo avtomobili z akumulatorji uporabljali lahko v vsakem kraju, kjer bo do?olj elektrike ca pogon.
Z druge strani si lahko predstavljamo, koliko večja bo sigurnost osamljenih mest v puščavi, džungli ali preriji, ko bo zajamčeno naglo prometno sredstvo. Kolonisti nočejo biti o-samljeni v teh divjih krajih, tudi turisti bodo začeli tjakaj zahajati, ko bodo gotovi, da lahko najdejo tamkaj ugodna bivališča. Tudi oni hočejo biti pionirji civilizacije in, kakor na
▼ Maroku, bodo lahko veliko koristili prospeha dežele.
Spomnite se le, da je danes vsepovsod sago tovljena zdravniška pomoč in da niso bolniki več prepudčeni samim sebi v nezdravih krajih. Takih krajev bo vedno manj, ker bo avtomobilski promet omogočil njihovo o-zdravljenje.
Kakor vidite, je torej toliko z materialnega in socialnega stališča kakor s stališča širjenja civilizacije v divjih deželah bodočnost avtomobilskega prometa neizmerna, da se njega razvoj ne da sedaj niti še uganiti.
P
Itcv rekord na vike daljavi! mulasljeo v 47 mali
Letalo J 64" nad brazilsko obalo
Priprave za sprejem
RIO DE JANEIRO, 5. Sinoči ob 23.30 je prejela brezžična prejemna postaja na otoku sv. Ferdinanda di Noronha vest, da je neki angleški parnik, katerega ime doslej ni znano, prejel brezžično brzojavko z letalo «S. 64». Ferrarin je naznanil, da se je ob tistem Času nahajal 14* 27* severne širine in 25° 52* vzhodne dolžine.
Ob 3. uri ponoči je dospei§ iz Recifeja na otoku Sv. Ferdinanda di Noronha druga vest. Ge^t ure prej namreč je prejela*^* staja v F*^talezi na omenjene otoku od TStalcev sporočHo,;
bineta državnega podtajnika za aeronavtiko, v avdijenci pri ministrskem predsedniku. Poročal mu je o poslednjih vesteh % oceana in brazilske obale.
Proti poldnevu pa, ko je ravno sprejel odposlanstvo železniških težakov, je bil načelnik vlade obveščen, da sta Ferrarin in Del Prete dosegla brazilsko obalo. To novico je povedal tudi delavskim odposlancem, ki so jo prvi raznesli po mestu.
V rimsfci javnosti je izzvala vest, da S1 italijanska letalca Ferrarin t * Del Prete preletela Atlantski srican, veliko navdušenje.
Že opoldanski in posebno Se večerni listi posvetili temu le-
je na leta* v=e dobro.	";ktu» s ^a-terij^ sta Ferrarin in
Davi t?^ j<> izdala tukav^Ded Prete postavila nov svetov-šnja agencija «Najional Telesi hi rekord za' polete na velike graph» poroč ® da ie parnik I ~&zdalje, po cele stolpce, v kate-«Philorus», ki je jjIl ' "-krat severno Otoka Sv. r -ianda di Noronha, prejel y -žično vest z letala. Ferrarin. ±n Del Prete sta dala sicer. zh>ak,~da poteka polet še vedno ugodno, nista pa sporočila zemljepisne lege, nad katero sta se baš nahajala. Tudi z drugih brezžičnih postaj so prispele v Rio de Janeiro okrog 5.30 slična poročila.
Brezžične postaje na ladjah v bližini obale in na brazilski obali sami so pričele prejemati davi vedno bolj pogostoma vesti z letala «S. 64», ki se je moralo tedaj nahajati že čisto blizu brazilskih brežin.
In res je bilo letalo, ki ga vodita Ferrarin in Del Prete, ob 11.50 opaženo nad brazilsko o-balo. Letelo je z brzino 180 km na uro v smeri proti Natalu. Že takrat je vse kazalo, da se letalca ne bosta ustavila v Natalu, dasi je bilo tam za pristanek že vse pripravljeno.
Medtem je tukajšnje ravnateljstvo državnega brzojava naročilo brezžičnim postajam ob obali, naj bodo stalno pripravljene na vsako vest, ki bi jo še utegnila oddati italijanska letalca. Spričo tega naročila so bile brezžične postaje na otoku Sv. Ferdinanda di Noronha, v Natalu in v Riu de Janeiro neprestano v stikih z letalcema.
Brazilski aeroklub, ki mu je bila naložena skrb za pristanek letala, je naprosil oblasti v brazilskih državah Riu Grande del Nord, Espiritu Santu in Riu de Janeiro, naj mu gredo na roko pri tozadevnih pripravah. Doslej še ni znano, kje bo letalo pristalo.
Kot morda znano, je podjetje «Santa Maria» določilo za onega italijanskega letalca, ki prvi preleti Atlantski ocean od Rima do Brazilije nagrado 500.000 lir. Pri tem ni rečeno, da mora letalo pristati baš v Riu de Janei-ru, marveč poljubno kje na brazilski obali. Pobudo za razpis te nagrade je dala italijanska trgovinska zbornica v Riu de Ja-neiru. K omenjeni svoti je v veliki meri prispevala tukajšnja italijanska kolonija. Ni seveda nikakega dvoma, da si bosta to nagrado delila Ferrarin in Del Prete.
Vtisi v Rimu
Kako je bil obveščen načelnik vlade o poteku poleta
RIM, 5. Aeronavtično ministrstvo je, čim je letalo «S. 64» odletelo z letališča Monte Celija, ukrenilo vse potrebno, da so se poedine vesti, ki so prihajale glede poleta od predvčerajšnjega večera dalje v Rim, nemudoma sporočile predsedniku vlade on. Mussoliniju Davi je bil polkovnik Pellegrini, načelnik kar
rili proslavljajo italijanske stroje in letala ter oba letalca.
Letalca nad Port Natalom
Letalo preletelo nad 7000 km
RIM, 5% Ob 18.15 (po našem času) je letalo «S. 64», ki ga vodita letalca Ferrarin in Del Prete, letelo nad Port Natalom ter se nato obrnilo proti Bahiji. Med poletom nad mestom sta letalca spustila na tla pozdravno sporočilo, namenjeno prebivalstvu Brazilije. S tem, da sta dosegla Port Natal, sta Ferrarin in Del Prete postavila nov svetovni rekord v vzdržnem poletu na velike daljave, kajti preletela sta nad 7000 km. Letalca nameravata poleteti baje do Rio de Janeiro, glavnega mesta Brazilije.
Letalca pristala
na obali Senitabu blizu Port Natala
RIM, 5. Agencija «Italo Radio« je ob 23.35 prejela vest iz Bue-nos Airesa, da sta letalca Ferrarin in Del Prete preletela mesto Bahijo v Braziliji.
Po vesteh, ki so prispele iz Port Natala okoli polnoči, sta se letalca Ferrarin in Del Prete, ki sta ob 18.15 (po srednjeevropskem času) letela nad omenjenim mestom in nato nadaljevala polet proti Bahiji, medpoto-ma radi neugodnega vremena obrnila spet proti Port Natalu in sta ob 19.33 (po našem času) pristala na obali Senitabtl pri Port Natalu.
Brazilska državna brzojavna agencija je ob 19.47 sporočila iz Ria de Janeira, da sta letalca res pristala na obali pri Port Natalu.
Rim, 6. Agencija „Štefani« potrjuje vest, da je letalo „S. 64" pristalo včeraj ob 19.15 blizu Port Natala.
HC90 trsoulnsKa pogodba
med Italijo in Madžarsko podpisana v Rimu
RIM, 5. Sinoči sta predsednik vlade on. Mussolini in madžarski poslanik v Rimu De Hory podpisala novo trgovinsko pogodbo med Italijo in Madžarsko.
Pogodba temelji na načelu najbolj favorizirane nacije in se nanaša na vse izvozne in uvoxne izdelke obeh držav. Nadalje se urejujejo s to pogodbo tudi u-vozni in izvozni tarifi v smislu prej omenjenega načela, na katerem je, kot že rečeno, zasnovana nova pogodba.
Pogodba bo vstopila v veljavo tekom kakih 15 dni, ko bo v Rimu kot v Budimpešti ratificirana. V veljavi lo za dobo treh let kasneje bo lahko podalfSana.
, lun httlejno pfllo
o nesreči zrakoplova
Uradno poroti »o
• položaju ekspedicij na Svafr-bardskih otokih
RIM, 5. Agencija «Stefani» poroča:
«Ladijski kapetan Viglieri sporoča lego svoje skupine, ki je 80* «1* severne širine in 27° 45' vzhodne dolžine, torej za 5 milj bolj proti zapadu od včerajšnje. Vsi člani skupine so v mirnem pričakovanju.
Švedska ekspedicija namerava s pomočjo trimotornika «Up-land» organizirati na severno-vzhodni obali Severno-vzhodne zemlje, v bližini otoka Esmark. ki je oddaljen 9 milj od Viglieri j evega taborišča, novo oporišče za letala in od tu le poizkusiti z malim letalom «Moth» re-Sitev ponesrečencev.
Ledolomec «Krasin» je obtičal v ledu in je približno še vedno na istem mestu kot včeraj. Letalec Babuškin, za katerega se je bilo že nekaj dni v skrbeh, se je vrnil na ledolomec «Maligin». Jutri se bo «Braganza» s finskim letalom vrnila proti severu k Beverly Soundu, da stopi v stike z italijanskimi ekspedicij a-mi. Včeraj so dospeli na ladjo «CittŽL di Milano* novi motorji za obe italijanski letali. Ladja se bo menda vrnila v King*s bay da se lahko izmenjajo motorji omenjenih letal.
«Marina L» je odletel predvčerajšnjim ob 18. iz Tromsoja v smeri proti Severnemu rtu, da se prepriča o resničnosti one vesti, ki pravi da je neki ribič našel truplo Amundsena. Letalo ni moglo doseči cilja radi slabih vremenskih prilik. Kap. Ravaz-zoni bo vnovič poizkusil odlete-ti, ko bo to mogoče.
Kako se le zsodila nesreča
Domnevni vzroki usodnega padea
RIM, 5. Gen. Nobile je sestavil novo podrobno poročilo o ponesrečenju zrakoplova «Ita-lia». Pročilo razvija že itak znane podrobnosti, ki so bile svoj-čas sporočene.
Gen. Nobile pravi, da je koj ob svojem prihodu na «Citt& di Milano« sporočil poveljništvu vse one podatke, ki bi lahko služili za iskanje zrakoplova. Ti podatki so bili sporočeni tudi vladi. Vendar smatra Nobile, da je umestno, da te podatke ponovi, da bo gotov, da zadobijo ta sporočila tudi svojo pravo vrednost. Predvsem gre tu za razlago obtežen j a zrakoplova. Nobile je bil prvotno mnenja, da so se bile odprle zaklopke, zato je poslal Alessandrinija, da se o tem prepriča, medtem pa je zrakoplov že treščil na ledovje. Pozneje pa je Nobile menil, da se je nesreča pripetila, ker se je platneni ovoj raztrgal. Več okoliščin potrjuje to dejstvo, ker si je le tako mogoče razlagati, da je zrakoplov odletel proti vzhodu, potem ko se je olajšal za okrog 2000 kg. Nobile je prepričan, da je zrakoplov po gotovem času padel vnovič na tla.
Po nesreči je Nobile videl na zrakoplovu Arduina, ki ga je gledal sicer prestrašeno, ki pa nikakor ni bil ranjen. Spričo njegove sposobnosti ni dvom^ da je skušal polet zrakoplova prekiniti. General je prišel na ta način do sklepa, da je zrakoplov letel še kake pol ure, to se pravi kakih 20 ali 30 km. Nekaj dni po nesreči so tovariši sporočili No-bileju, da so videli koj po nesreči na vzhodu steber dima. Domnevali so, da se je zrakoplov vnel. V takem slučaju bi bila u-soda posadke na zrakoplovu zapečatena. A Nobile zavrača to možnost, ker bi se po njegovem mnenju moral videti plamen, po je bila razdalja vendarle tako majhna (10 do 15 km). Misli pa, da so se odmetale zaloge bencina in olja ali pa da so same padle, tako da je zrakoplov lahko pozneje pristal, ne da bi se užgal. Ce je to res, je posadka rešena.
Spričo tega Nobile priporoča, naj se natančno preiščejo ledene poljane in morje vzhodno taborišča. Tudi če bi se bil zrakoplov užgal, bi se moralo najti vsaj njegovo ogrodje. Ce bi se pa ne na&la nikakršna sled o zrakoplovu, pomeni, da se zrakoplov ni užgal. V tem slučaju
bo razftlritl raziskovanje nadalje proti vzhodu. Nobile meni, da morejo ti podatki biti mero-dajni, če se le ni zmotil, ko je utemeljeval nesrečo z veliko izgubo plina.
Mm Sadiflaii! manda!
za sestavo koncentracijske vlade
Tuđi Aca Slanojević mandata ni sprejel
BEOGRAD, 5. Današnji dan ni prinesel rešitve jugosloven-slce vladne krize. Aca Stanoje-vić, prvi podpredsednik radikal-ske stranke, je bil danes dopoldne na dvoru v avdijenci pri kralju. Avdijenca je trajala od 9., pa vse do 11. ure. Kralj mu je ob tej priliki naročil, naj se informira, ali je sploh mogoče sestaviti koncentracijsko vlado.
Stanojević je nato nemudoma naprosil Stjepana Radi&a potom njegovega zdravnika dr. Koštica za sestanek. Toda Radić mu je dal odgovoriti, da se ne mara razgovarjati z nikomur, ki je član sedanje fiarodne skupščine. Odklonil je vsak sestanek s katerimkoli zastopnikom sedanje vladne večine. Obvestilo, ki ga je v tej zadevi izdalo pred-sredstvo vlade, pravi, da je bil radi tega Stanojević tekom popoldneva spet na dvoru in da je poročal kralju, kako je izvršil svojo nalogo in kakšen odgovor mu je dal na njegovo ponudbo Stjepan Radić. Izjavil je kralju, da v takih okolščinah ne more sprejeti mandata za sestavo koncentracijske vlade. Na dvoru se razgovori za ureditev krize po tej drugi avdijenci Ace Stanojevića niso ukinili.
Medtem so se še tekom dopoldneva zbrali pri Stjepanu Radiću voditelji KDK. Ob 13. uri je dobil Radić z dvora pismo s pozivom, naj pride popoldne ob 17. uri na dvor, če mu to dopušča njegovo zdravstveno stanje. V nasprotnem slučaju pa naj pošlje svojega zastopnika. Po kratki konferenci — voditelji KDK so bili namreč takrat še vedno pri njem — je bilo sklenjeno, da gre popoldne na dvor mesto Radića Svetozar Pribiće-vić.
Pribićevića je kralj sprejel v avdijenci, ki je trajala nad eno uro. Po tej avdijenci se je Pribi-ćević spet podal k Radiću v bolnišnico. Pred bolnišnico so ga ustavili novinarji, ki jim je dejal: «Sedaj vam ne morem ničesar povedati. Najprej grem k Radiću s posebno misijo. Med 21. in 22. uro se spet vrnem na dvor.»
Novinarji: «To pomeni, da i-mate mandat?»
Pribićević: «V gotovem zmislu imam mandat.»
Pri Radiću je nato ostal Pribićević skoro do 21. ure. ob 21.30 je bil ponovno na dvoru. Novinarjem je zatem dejal, da je bil pri kralju kot pooblaščenec Stjepana Radića. Med drugim jim je tudi izjavil, da je popoldne, ko je bil prvič pri kralju, dobil za Stjepana Radića mandat, da se sestavi koncentracijska vlada.
Takrat, ko je bil drugič v avdijenci, pa je kralju poročal o Radićevem stališču glede sestave koncentracijske vlade. Radič, je dejal Pribićević časnikarjem, ne more sestaviti koncentracij skle vlade, zahteva pa, da se razpusti narodna skupščina in da se razpišejo nove volitve. Radić je svetoval kralju, naj se sestavi neparlamentarna vlada z nalogo, da razpusti narodno skupščino in razpiše nove volitve. Stjepan Radić je vrnil kralju mandat za sestavo koncentracijske vlade.
Bhnuka «Tribuna* o tafoghmolkl vladni krizi
-RIM, 5, Današnja «Tribuna* komentira jugoslovansko vladno krizo in med drugim piše: «Jugoslo-venska vladna kri »a traja dalje ix ni mogoče predvedevati, kako bo rešena, ker ne gre samo za to, da se ena vlada nadomesti z drugo, marveč za to, da se vidi, kako bo ' rešen ustavni spor med Srbi in Hrvati, ki jo dosegel največjo napetost. Vprašanje notranjega mirjenja nadkriljuje v Jugoslaviji vsako drugo vprašai. , • pisujejo izYe.stni francoski listi največjo važnost jugoslove s; i zunanji politiki. Italija je glv.ue Jugoslavije zainteresirana v enem samem pogledu; namreč v tem, da se tudi taksne notranjo politično krvavo krize, kot je bila poslednja, ki so ji tudi pripisovali protiitalijan-ski značaj, (podredijo odnošajem 5 sosedno državo. Italija spoštuje go slo: «Balkan balkanskim narodom«. Potrebno je, da ti narodi spoznajo to, in da se zavedajo težavne krize, ki jo morajo rešiti* Zato je potrebno, da uvidijo, da so ne morejo spuščati v mednarodno pusto-lovščine«1.
Proti nezakonitemu izvrševanju zdravniškega poklica
RIM, 5. Državni podtajnik pri ministrstvu za notranje zadeve on. Bianchi je razposlal vsem prefektom okrožnico, v kateri jih opozarja, da se morajo strogo ravnati po najnovejših določbah, ki jih je izdala vlada za preprečitev nezakonitega izvrševanja zdravniških poklicev.
Poljski poslanik v Rimu premeščen v Berlin
RIM, 5. Sinoči ob 20.45 je odpotoval s postaje Termini dosedanji poljski poslanik pri Kvi-rinalu Roman Knoll. Poljska vlada ga je odpoklicala iz Rima in ga imenovala za poslanika v Berlinu.
Stresemann bo poseiil Prago?
RIM, 5. Agencija «Atmo» poročajo iz Prage, da kroži v tamošnjih političnih krogih vest, da bo nemški zunanji minister dr. Stresemann v kratkem potoval v Prago. da vrno obisk dr.ja Beneša v Berlinu. Vest je vzbudiJa v čeho-slovaški javnosti veliko zanimanje.
CiKlon nad Berlinom
Letališče Tempelhoi uničeno
Vihar divjal tudi po ostali Nemčiji
BERLIN, 5. Včeraj popoldne je vzdivjal nad Berlinom silen vihar, ki je povzročil vsepovsod znatno škodo. Ciklon, ki je prihajal iz Magdeburga s hitrostjo 80 km na uro, je odkril hiše, izkoreninil drevesa in uničil nar-sade. Poleg tega je pokvaril tudi električno napeljavo, tako da je bilo mesto zvečer deloma v temi. Največjo škodo je neurje povzročilo na letališču Tempel-hof. Vihar je odkril enega izmed hangarjev in letala, ki so bila v njem, so popolnoma uničena. Na letališču je bilo v času neurja tudi veliko potniško letalo za 10 oseb, ki ga je veter dvignil v zrak in vrgel nato spet na tla. Pri padcu je letalo zadelo ob drugo manjše letalo in se popolnoma zdrobilo. Tudi letalo, ki oskrbuje zvezo med Parizom in Berlinom, je bilo v nevarnosti, ker je nameravalo pristati ravno v hipu, ko je divjal vihar, a pilot je še pravočasno zapazil nevarnost in se umaknil vrtincu.
Tudi v ostalih krajih Nemčije je povzročilo neurje veliko škodo. V okolici Kolina je toča uničila poljske pridelke. Na letali šču v Kottbusu je bilo zdrobljeno letalo, ki ga je veter dvignil v zrak. Ravno tako je zaznamovati znatna škoda v Harau in v Vratisavi. V nemški Šleziji je bilo uničenih nekaj rudniških na^ prav. Povsod je zahtevalo neurje tudi človeške žrtve.
DNEVNE VESTI
Prošlo da noJib sotrjdnlkov
V zadnjem času smo prejeli es otbčinstva več prispevkov različne vsebine, ki pa jih kot so prizadeti naši cenjeni sotrudniki opazili že sami, nismo objavili Vzrok ▼ temu ne tiči ne v vsebini teh prispevkov ne v osebah piscev, katerim se marveč zahvaljujemo tem potom za njihov trud in njihovo prošnjo ter jih obenem prosimo za nadaljnje sodelovanje. Njihovih spisov namreč kljub najboljši volji nismo mogli objaviti samo radi tega, ker so predolgi.
Da se v bodoče izognemo takim neprilikam, prosimo vse cenjene g.
scrtrudnike, da skušajo biti v svojih spisih krajši Na podlagi izkt*» šenj glede Želj čitateljev in radi njih udobnosti se moramo dtžati načela, da bodi vsak Članek, ki pride v Ust, v isti številki tudi za*« ključen, izjemo delamo lo glede podlistka in v izrednih slučajih, ik pr. če je treba razlagati kak daljfll zakon ali kak drug važen predme^ a iri mogočo obdelati v enem sLaih« ku običajnega obsega. Ta dbtčajnfl obseg pa je, kot vidijo čitatelji sami, od poldruge kolone do dveh ko* Ion strani. Vse, kar je daljše, ni pri* kladno za dnevno časopisje, ker se tudi čitatelj predolgih stvari le ne* rad loti čitati	' '
n.
VTrsta, dne 7. julija 1928.
Rad! tega pnoeimo torej vse ce-g. »otrudnike, da »e drža jo merila, t. j. njihovi spisi — itični, gospodarski članki kot leposlovne črtice druge povesti — naj ne bodo daljši od dveh kolon lista. S tem nam, kot rečeno, MnogoCijo, da jim čim prej ustre-t©ELK) z objavo, medtem ko spisov, ki obsegajo po 15, 20 ali celo 30 pitanih strani, ne moremo uporabiti.
Prsisisl glede iiro&ostl kolesnih obroče«
Z okrožnico ministrstva za javna dela od 3. novembra 1927. št. £30 je bila dovoljena vožnja z voz-ini, ki so imeli ožje obroče, nego predpisuje čl. 17. kr. odloka od 31. decembra 1923, št. 3043, do kon :a 1 192S., in to pod pogojem, da težina rozjla ne presega one, ki jo določa Mnenjeni čl. 17 v razmerju s širo-kostjo obročev. V skladu z odločno roljc načelnika vlade, da se predpisi o širokosti kolesnih obročev, Jnorajo izvajati, pa je ministrstvo fori omenjeno okrožnico z dnem 9. junija 1928. preklicalo.
Kr. prefektura opozarja radi teta, da se bodo izvajali. Le kmetij-iki vozovi z volovsko vprego imajo iigodnosti, ki jih dovoljuje zakon *1 18. decembra 1927, št. 2590 (Gaz-ref.ta Ufficiale od 19. januarja 1928).
S posebno strogostjo se bodo nad-corovali kolarji, da bodo izdelovali e kolesa s predpisano širokostjo. 'Teti kršiteljem se bo postopalo neizprosno po določbah zakona.
S9r^miia con nekntsrlm M\m
Tržaški poteštat je spremenil na podlagi temeljnih cen prodajne ce-po na drobno sledečim živilom: lliž II. kakovost	L 1.80
tiž I. kakovost	L 2.—
runa z oljem (domača) L 20.— »na^lo (sveže naravno) L 16.— Užoi (galicijski)	L 2.—
Gornje cene so stopile v veljavo včeraj 5. julija.
POSURAV IZ TUJINE
Slovenski izseljenci na potu v fužno Ameriko (Argentinijo) se opominjajo svojih dragih starišev, sorodnikov, prijateljev in deklet ler jim pošiljajo potom «Edinosti» Iskreno bratske pozdrave! Tur ina borče — Trst, Franc Gomilšček, fearf Jožef — Kobarid, Groser Franc, Kranjc Maksimiljan, Melinc Franc Uršič Anton — Trnovo pri Kobaridu Rebek Andrej, Brecelj Albin, CigoJ Ciril, Cigoj Rudolf, Krkoe Peter — Gojače pri Crničah, Kukanja Franc, PerŠiČ Jožef — flrniče, Hrovatin Josipina, Hrova-tin Franc, Mreulje Marija — Šem-}>as, Velikonja Kristina — Gorica, Cerne Štefanija — Grgar, Gržej Ludvik — Ložo pri Vipavi, Maurič kajmund — Medana.
fRŽAŽKA KMETIJSKA DRUŽBA
V TRSTU 1x2 imela danes, v petek, ob 7. uri cv&čer sejo ožjega odbora.
Saša v Istri
Potniki, ki prihajajo iz Istre pravijo, da je začela v Istri pritiskati huda suša. Istra je pač de-fcela, kjer suša skoro vsako leto jraiči skoro ves pridelek. Vendaf pa so ljudje letos upali, da bo letina boljša kot lani. Kot kaže, pa bo tudi letos vse zgorelo.
Rojstva, smrti in poroke v Trstu
dne 4. julija 1928.
Rojeni: 12;
mrtvi: 7;
poroke: 5.
1i tržaškega življenja
Nenavadna nezgoda
Včeraj zjutraj se je pripetila na trgu S. Giovanni nezgoda, ki je zahtevala na stotine žrtev, ki pa — Ito moramo takoj pripomniti, da bi fce čila (.cilji ne razburjali po nepotrebnem — niso bile ne človeške in ne živalske; zato ni tekla kri. pač pa je teklo — pivo, in sicer v iobilici. Okcli 830 je namreč privolil na trg velik tovorni avtomobil Ha lovor j en s pivom. Vozil je — kar tje rej« redkokdaj opaziti pri avto*
giobilu — zelo počasi in previdno, ofer se je pač zavedal, da bi naglica zlasti v tem slučaju ne bila dobra, kajti na avtomobilu je bil po-
leg sodov nagTornaden cel sktod zabojev polnih steklenic piva. Toda previdnost to pot ni nič pomagala. Med vožnjo je avtomobil nekoliko odskočil, tovor so je zamajal in cel kup zabojev se je <z velikim • ropotom vsul na cesto. Pri tem se je razbilo na stotine steklenic in pivo se je v penečih curkih razlile po cesti v veliko umazano lužo. Navzočni ljudje so smeje opazovali prizor, vendar pa je bilo Sbrez dvoma marsikateremu žal hladnoga piva, ki ga je popila prašna ulica.
Puljska porota
Obravnava prati Stembergerju ln tovarišem
Ogled na lica mesta usmrtitve orozaiSkega brigadirja LanzHorta
Ko je bil dokončal dokazovalni d°l obravnave proti Antonu Stem-r berprerju, njegovemu bratu in tovarišem, so porotniki, začudeni
nad skrajno natančnostjo izpovedi priče Amalije Pachetin, ki je o-pisala zločin Stembergerja, namreč umor brigadirja Lanzilotto, v vseh mogočih potankostih, naprosili predsednika, naj jim dovoli, da si ogledajo mesto zločina. Predsednik cav. uff. Clarici je ugodil njihovi želji in včeraj zjutraj so prišli v naše mesto porotniki iz Pule in z njimi predsednik, državni pravdnik in odvetniki ter si ogledali hišo št. 4 v ulici Rigutti. Ogleda so se udeležili tudi karabinerji, ki imajo v obravnavi besedo, in priči Amalija Pachetin in tramvajski uslužbenec Knailicb. Vsi so si natančno o-gledali gostilno Ukmar, kjer se je dogodil zločin, in se nato podali v stanovanje Amalije Pachetin, kjer jim je priča pokazala okno, s katerega je videla zločin.
S tem bi bile izpovedi priče potrjene.
Obravnava se nadaljuje danes zjutraj ob 8. uri in pol.
Vesti z
Goriške mestne vesti
Smrtna kosa
Včeraj zjutraj je zatisnil za vedno svoje trudne oči g. Josip Vidmar v starosti 72 let, lesni trgovec. Pokojnik, ki je zadnja leta stanoval v Gorici, je imel posestvo in žago v Lokavcu pri Ajdovščini. Za Lo-kavec si je kot večletni župan stekel veliko zaslug, bil je svoječasno tudi svetnik upravnega odbora za zgradbo nove železnice iz Gorice v Ajdovščino, istotako si je istekel častno zasluge ob priliki gradbe zanimive ceste, ki se v krasnih vijugali vleče iz Lokavca proti* Dolu. Naj po trudnem življenju uživa zasluženi počitek! Njegovi soprogi in družini iskreno sožalje. Pogreb se vrši danes ob 5. uri popoldne na pokopališče ob mirenski cesti.
Kresovi po Goriškem
Predsinočnjim — v sredo zvečea
—	na predvečer Sv. Cirila in Meto da so po Goriški goreli številni kresovi v čast omenjenih svetnikov pc lepih starih navadah.
Kamorkoli si se ozrl — vsepovsod si videl živo ognjene oči, ki so žarele iz teme, katera je padla iz oblačnega neba na hribe, gričke ii doline. Števerjan, Podsabotin nad Ravnico, ki je gorel, da je o-svetljeval na kilometer daleč. Tudi Vipavska dolina ni zaostala. Postavil se je Rihemberk, Bilje, Vrtojba
—	pa še višjo gor prav do kraških gričkov. Enako na Cerkljanskerr in Tolminskem. Tu pa tam se je zapičila v nebo raketa, ki je biisk-nila in potem v modrikasto rdečerr soju padala proti tlom, dokler ni ugasnila.
Lepe so stare navade, v njih j< skrita poezija, ki jo občuti vsake srce na vasi. Kres je pesem ru: vasi.
Doktorat iz zdravilstva
V pondeljek je na univerzi v Bo-logni promovirala za doktorja medicine gdč. Vilma Dominko iz Gorice, hčerka upokojenega ravnatelja kmetijske šole g. Viljema Do-minka. Čestitamo!
Rcgovttjenje pijancev po Komu
Cisto upravičeno se pritožujejo oni, ki stanujejo na trgu Edmondo d'Amicis (Korn), da jih neprestano motijo v nočnom spanju pijanci, ki celo noč kolovrati j o po trgu samem in po sosednih ulicah. Resnično potrebno bi bilo, da bi se kdaj prikazal kje kak policist, ki bi poučil pijance, kdaj je treba domov in kako so je vesti na cesti v ponočnih urah.
Tat, ki zbeži iz zaporov in ga zopet, pa zgolj slučajno, primejo
Goriške varnostne obJasti so zvedele, da so orožniki iz Gradiške prijeli čisto slučajno le nekaj dni od tega iz benečanskih zaporov pobeglega tatu Jožefa Favarona. starega 20 let. Z njim vred je zibežal rz zaporov tudi Jožef Smocovich iz Pule. Oba sta biJa od beneškega sodišča ol>sojena na 3 leta in 4 mesece joče, ker sta pokradla grofici Gabrijeli Robilant Bosdari za pol milj ona lir biserov.
Zanimivo je, kako je eden izmed dveh tatov, in sicer Favarone prišel vnovič pravici v roke. Ko so
pouk marsikaterega posestnika zar
nimal
se namreč predvčerajšnjim zjutraj okrog 7. ure vračali gradiščanski orožniki s svojega jutranjega službenega potovanja v bližini Farre proti svoji vojašnici v Gradiško, so nenadoma zapazili pred seboj mladeniča, ki je bil precej dostojno oblečen — pač pa zelo utrujen. Ko jih je ta zagledal, se jim je pričel umikati, kar pa je pri orožnikih le povečalo sum. Zato so ga dohiteli in ga vprašali po istovetnici. Mladenič pa se ni hotel legitimirati, zahtevajoč, naj ga peljejo v vojašnico, kjer se bo predstavil sam poveljniku orožniške postaje. In res ko so prišli v Gradiško, se je tamkajšnjemu orožniškemu marešjalu razkril in mu povedal, da je zbežal iz zaporov. Mladeniča so nato zaprli z namenom, da ga odpošljejo nazaj V zapore.
&e vedno noče biti dežja
Dočim je predsinočnjim padlo v hribih po Tolminskem še precej dežja, postaja v okolici Gorice suša vedno bolj hujša, čeprav se nebo večkrat pripravlja na dež. Zliti pa se vendar noče. Ce se bo — bo pa že zopet morda taka smola, da dobimo točo.
O kolesih, ki izginjajo ali za vedno ali pa le za nekaj časa
Goriška kronika mora neprestano beležiti kolesarsko tatvine. Čeprav so navadno tatovi koles strogo kaznujejo, vendar jim radi tega no upade pogum. To dni jo zginilo kolo železniškemu strojniku Albertu Primožiču. Pustil ga jo v skladišču lokomotiv na svetogorski staji. Ko se jo vrnil, je kolo izginilo.
Sprva se jo zdelo, da so za tatvino koles sposobni le moški, ker je treba pri takšnem «poslu» gibčnost, prisotnosti duha in pa hitrosti, ako hoče tat kaj doseči. To teorijo pa je sedaj obrnila na glavo — bi rekel znanstvenik — dobre znanka goriške kvesture Marija Boltar iz Kanala. Kajti ko je predvčerajšnjim šla po ulici Alvarez in zapazila pred tamkaj so nahajajo* Čo goriško tiskarno žensko kolo (logično je. da so ženska spravi nad žensko kolo), ki jc bilo last deklice Dionize Bregant, jo je popadla taka skušnjava, da ni mogla kaj ir je kar skočila na kolo in se meni nič tebi nič odpeljala prav moško po Gorici. Toda vedno tudi tat ali tatica nima sreče. Tako je tudi Boltar ni imela ta dan. Ko se je nam reč peljala na ukradenem kolesu mimo kvesture, jo je opazil neki, tamkajšnji kvesturni marešjalo, ki mu ni šlo v glavo, kako bi mocaJa irnti Marija Boltar, njegova stara znanka, novo kolo. Zato jo je — radovednež ustavil in jo vprašal, od kod in kam. Ona mu je končno povedala, da od tam, kjer je kolo u-kradla — in pa tja, kjer bi jo nihče ne zalotil. Pa se je zgodilo tako, da je kolo šlo nazaj, ona pa v spremstvu varnih čuvajev v ječo. Sreča je pač opoteča!
Poučno obrezovanje breskev
Goriški poučni potovalni kmetijski urad organizira za v nedeljo dne 8. t. m. v sadjarnici g. Vladimira Domeniš v Gaberjah pri Sv. Lovrencu pri Neblem (občina Dobrovo) praktično poučno obrezovanje breskev. Gotovo bo ta praktični
V sredo popoldne se jo vršila seja gorHkega medsindakalnega odbora pod predsedstvom tukajšnjega
pokrajinskega političnega tajnika. Kazpravljalo se je predvsem o važnosti povzdige trgovanja s tkanino in čevljarskimi izdelki. Govorilo se je tudi, da se po želji ministrstva narodnega gospodarstva organizira za zadnjo nedeljo v septembru takozvani «tkaninski dan», ko bodo moraie vse trgovine s tkanino in čevljarskimi iedelki izložiti v svojih izložbah le tovrstne izdelke. O-mm, ki bodo najlepše izložili, se bodo tudi podelile primerne nagrade. Za to bo poskrbel poseben odbor.
Razpravljalo se je nadalje o stolnih cenah, ki naj se povsod uvedejo, in naj se strogo pazi na to, da se trgovci teh stalnih cen tudi resnično drže.
Medsindikalni odbor je tudi določil cene najnavadnejšim živilom. Cene so ostale ,po večini iste kot so bile določene pri zadnji seji, izpre-membo so bile v sledečih cenah:
Navaden riž boljše vrste 2.10 — riž «camolino L, 2.— riž boljše vrste 2.20 — iste vrste «camolino» L 2.10. Navadno surovo maslo 14 lir — domača slanina L 9.80. Amerikanska slanina L 8.— amerikanska slanina v velikih kosih L 9.— domače maslo L 9.
RENČE i !
Smrtna kosa
Včeraj zjutraj ob petih je nenadoma preminul tukajšnji posestnik in večji mlinar Ivan Štibilj, komaj v 55 letu svoje starosti. Zadela ga je srčna kap. Pokojnik, ki je bil daleč na okrog poznan, je bil rodom iz Šturij. Prebival pa je že celih 14 let v Renčah. Naj počiva v miru! Preostali . družini pa naše najiskrenejše sožalje. Pogreb se vrši danes ob 5. uri popoldne.
LOKA VEG PRI AJDOVŠČINI
Skrivnostni avto
Dne 23. p. m. okoli desete in pol zvečer je pridrvel neki avto v Bri-tof — namenjen najbrže do gostilne S., a ko se sreča s tremi domaČimi osebami, ki so bile namenjene k počitku, se ustavi. Naenkrat skočita dve postavi iz avtomobila in zahtevata od omenjenih treh domačinov, naj se legitimirajo in pokažejo, če niso morda oboroženi. — Druga kratka, čokata postava zahteva, da naši možje dvignejo roke, nakar jih preiščejo. — Niso našli nič pri njih, kajti možje so bili jirosto oblečeni in namenjeni spat. Pač pa je zmanjkala škatlica cigaret, ki jo je imel eden izmed ustavljenih, neki ugleden trgovec, pri sebi. Eden izmed napadalcev je še udaril ubogega Jožka po roki z debelo gorjačo, ki jo je imel s seboj. — Luč in številka na avtomobilu sta bili zakriti, da se ni mogla videti številka vozila. Kakor je avto tiho in skrivnostno prišel, tako je tudi tiho in skrivnostno odšel.
Da bi bili vedeli speci sosedje, kaj se zunaj godi, bi bil najbrž avto počakal drugega dne v Lokavcu.
Lokav-čani so dobri, mirni pa fini in preudarni ljudje, a o njih velja
V težki boli sporočamo vsem prijateljem in znancem, da odšel po kratki, mučni bolezni iz našega mirnega družinskega kroga, v katerem je bil tako ljubljen, naš predobri družinski oče
Josip Vidmar
lesni trgovec
v starosti 72 let.
Zatisnil je za vedno svoje trudne oči v četrtek zjutraj ob 7.30. V petek, dne 6. julija ob 5. uri popoldne ga prepeljerro iz hiše žalosti Via Angiolina š*. 24 k večnemu počitku na pokopališče ob mirenski cesti.
GORICA, dne 5. julija 1928.
Alberta, vdova. Vera, Berta, Sonja, hčere.
S potttim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem žalostno vest, da je dne 5. julija zjutraj nenadoma umrl na3 preijabljenl oče, brat in svak
IVAN ŠTIBILJ
posestnik v Renčah
»tar komaj 55 let. — Pogreb predragega pokojnika se bo vrSll v Renčah dne 6. julija ob 6. uri popoldne. — Pokojnika priporočamo vsem v molitev.
Žalujoča družina Štiblljeva.
ona značilna prislovica, ki se glasi: ■erNe draži medveda, ki mirno leži v svojem brlcgu!»
Naprošamo lokalne oblasti, da se za zadevo pozanimajo, ker so oči-vidno neznani lopovi s tatinskim namenom hoteli prevariti poštene nočne pasante.
POSLANO4)
PREKLIC
Preklicu jem vse žaljive besede, ki sem jih izrekla o Jerneju Pavšič-u in njegovi ženi Mariji iz Idrije št. 422.
IDRIJA, 6. julija 1928. (638) Kosmač Julka.
*) Za članke pod tem naslovom odkla-> nja uredništvo vsako odgovornost.
Avtomobilska proga
Trst-Lokev-Divača-Senožeče
PODJETJE BRUNELLI Odhodi s trga Oberaan. Vozni red cd 15. juuija do 30. septembra.
Delavnik:
Odhodi iz Trsta: 12. in 17.30.
Dohodi v Senožeče: 13.30 in 19.
Odhodi iz Senožeč: 7. zjutraj in 18. zv.
Ned e 1 j a:
Odhodi iz Trsta: 7.30, 14.30 in 16.
Dohodi v Senožače: 9., 16. in 17.30.
Odhodi iz Senožeč: 7., 18.30 in 18.35.
Listki za tja in nazaj: Trst-Divača in nazaj L 13*—. Trst-Senožeče in nazaj L 16'—.
Avtomobilska prega
Ghiozza-Vilia Revoltella-Cacciatore Vsako nedeljo in pripoznan praznik od 15.30 do 20.30 neprenehoma. Navadna vožnja L 3.— s povratkom L 5.—.
larafaise iti Me
„EDINOST"
Naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, da je naš preljubijeni soprog, oče in ded
Moii Mij SebsH
včeraj zjutraj, po dolgi bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vršil da;ies, v petek, ob 4. uri pop., iz hiše žalosti Vrdela-Scoglietto 236.
TRST, 6. julija 1928.	637
Antonija, soproga. Avguštin, Do-
broniil in Ljumila, otroci. Peter, brat, Marija, sinaha z vnuki ter družini Mozetič in Montusc»iie
NMU O^LUSI
MEBLIRANA soba za cpo osebo se da V najem. V. S. Papiriano 6, Sv. Jakob.
729
ZEMLJIŠČE, majhne particele za zidanjo hišic ali vile, v via Commerciale, razgled na morje, voda, gas, ise prav po ceni proda. Pojasiila Via VaJdirivo 20. Kaviič, gostilna.	73C
HIŠE od 15.000, 20.000, 30—40 d« 400.000 tisoč v mestu in okolici, nekatc re s prostimi stanovanji, z dobrimi dohodki na prodaj. Popasnila V. Valdirivo 20 gostilna Kavčič.	731
NAJEMNIK, ki ima najmanj 12 krav, s išče za posestvo, veliko nad 100 oralov, v bližini Trsta. Natančne ponudbe pot* «Posestvo» na tržaško upravništvo
72>
Nprikladnejša darila ZA BIRMC
dobite pii
ALBERTU PCV9B.Trst.ViD HazzinUc
Ka!&3ljfc čistilo m čcul/e
PODLISTEK
V. J. KRIŽANOVSKA:
(132)
Pajčevina
Roman t štirih delili
Iz ruščine prevedel L V.
Toda vse -se je dobro izteklo, ker vse iskanj« od strani oblastev je bilo brezuspešno in Gurecki je izginil brez sledu.
Oblastva so vrgla v ječo gozdarjevo mater, ne da bi se zanimala za usodo nesrečnih otrok, izmed katerih je bil Boleslav po vsem prestanem trpljenju bolan na smrt. Milici sta se smilili nesrečni siroti, zato ju je hotela vzeti k sebi, toda grof se Je temu uprl. Njegova krutost in ogorčenost, s katero »e je udeleževal preganjanja in zasledovanja fcegunca sta napravili na Milico skajno neprijeten vtis. Postala je nezaupna napram možu in v arce se ji je ukradlo trdno prepričanje, da se pod moževo viteško zunanjo odličnostjo skriva neusmiljeno srce in nemška plemenit 15ka oholost, prezirajoča vse, kar je tuje. Pod vtisom teli ob-
čutkov si je Milica večkrat napačno razlagala grofove besede in jim pripisovala pomen, ki ga niso imele. Ta izprememba se je vršila v Miliči-nem srcu prikrito, tako da ni mož ničesar slutil, ker na zunaj ni nič motilo družinskega soglasja, Milica pa je postala previdnejša in resnejša, kakor je bila prej. Vse to je Berenklau pripisoval njenemu prizadevanju prilagoditi se zahtevam novega položaja in izogibati se sporom.
Prišel je julij in z njim čas vojaških vaj; no takrat so se v veliko grofovo zadovoljnost vršile nedaleč od Krenice, tako da je mogel večkrat domov pohiteti. Milica je živela samotno, pečala se je z glasbo in s čitanjem ter jezdila na izprehode pot Džemaldinovim varstvom.
V gozdarjevo hišico ni več zahajala, že sam pogled nanjo ji je vzbudil neprijetne spomine; razen tega je stanoval tam zdaj novi gozdar, Nemec, oče mnogobrojne družine. O Gurecki je zvedela samo to, da ko je prišla iz ječe, jo je s Jadvi-go vred sprejela v svoje varstvo neka poljaka dama, Boleslav pa je bolehal nekoliko tednov in umrl za vnetjem možganov.
Na MiliČino začudenje jih je Ludolf začel vnovič posečati, a njena hladnost ni navidezno nič vplivala nanj. Ludolf se ie vedel zek> zdržno.
niti najmanje ni dvoril gostiteljici, ampak ji samo bral Nietzscheja ali pa poveličeval mogočnost nemškega naroda. Zato ga je Milica zaupneje sprejemala, in dasi je baronova samohvala zbujala v njej zaničevanje, se je vendar udala razmeram ter ga pridržala pri čaju, kosilu ali zaju-treku.
Nekoč po kosilu je prišel zopet v Krenico ter prinesel s seboj knjigo, ki je razpravljala o potopitvi in uničenju slovanskih plemen po Nemcih od LJabe do Spreje. Tisti dan je bil Milici obisk zelo neprijeten; za zvečer je pričakovala moža, a dnevna vročina jo je bila utrudila. Toda po svoji prirojeni dobrodušnosti si je prizadevala skrivati svoje slabo nastrojenje in sprejela je gosta z običajno vljudnostjo. Vendar pa je takoj zapazila, d& je baron nekam Čuden; bil je mračen, potrt, ,a v njegovih besedah, pogledih in kretnjah se je očitovala mrzlična razburjenost.
Govoril je o veličini germanske stavbe na razvalinah slovanstva ter poveličeval vojno in uničenja ter podkrepi jal svoje besede s stavki iz Nietzscheja.
— Da, samo boj, boj do skrajnosti in ponosna samozavest moči in nadrejenosti so gibalo človeškega napredka, — je pridigal z bleščečimi se
očmi. — Takozvana ljubezen do bližnjegra je samo za slabotne in suženjske narave, a resnično veliki duhovi so smeli, vlastiželjni in kruti, hrepene po nevarnostih in prezirajo življenje. Sicer pa Čemu naj nam bo dolgo življenje, če je prazno?...
—	Po vašem mnenju je torej pobijanje svojih bližnjih najlepši življenski smoter? — ga je posmehljivo vprašala Milica.
—	Da, iztrebljenje vsega, kar je slabotno, ni-čevo in brez koristi, ker vse to samo zastavlja > ot napredku kakor bodičevje in grmovje. Vsak v i-ki tvorec je neusmiljen in ustvarja svoje delo, ko je zrušil staro, na njegovih razvalinah; drugače pa tudi ne more biti. Zato pozdravljena vojn;»! Jaz pa pravim z Nietzschejem: ne le da smoter opravičuje vojno, ampak blagodejnost vojne opravičuje vsak smoter.
—	Vaš Nietzsche mora biti pravi demon, ali pa blaznež; zakaj samo blazen človek more zagovarjati take ostudne teorije ter se navduševati za uničenje Človeštva in skušati prevrniti vse božje in človeške zakone.
Mršavo baronovo obličje je zardelo in baron Je s nekim prekanjenim pogledom ošinil razburjeno Milico. /