% o » Iskra glasilo delovnega kolektiva sozd iskra Številka 16/17 - Leto XIV-26. april 1980 U. SEJA DS SOZD 21.4.1980 ISKRA USPEŠNO IZPOLNJUJE SREDNJEROČNI načrt Delavski svet SOZD Iskra je imel na 11. zasedanju zelo široko zastavljen Program — kar 11 točk. Predvsem je ^žna potrditev poslovnega poročila sodelavci. Vladimir Klavs se je zahvalil za čestitke in tople želje in obljubil, da bo za zmeraj ostal Iskraš. Delegati so najprej ugotovili, da so bili sklepi prejšnje in predprejšnje seje uspešno izvršeni, da se realizirata sanaciji TOZD Mali zaganjalniki v Avto-elektriki in TOZD Keramika v delovni organizaciji IEZE. Volitve v nove samoupravne organe so bile do seje izpeljane po vseh TOZD in skupnih službah Iskre. Realiziran je bil tudi sklep o temeljiti analizi uvoza v naši SOZD in strokovna skupina, ki je analizo opravila, je ugotovila, da uvoz vztrajno pada. Kljub zmanjšanju uvoza pa so stroški še vedno visoki zaradi neprenehne rasti cen, zlasti barvnim kovinam in izdelkom ter polizdelkom, ki jih vsebujejo v večjih količinah. Višje stroške TOZD krijejo z višjimi cenami, ki jih sorazmerno dosegajo tudi pri izvozu. Delavski svet je sprejel tudi dopolnitve letnega programa SOZD za leto 1980. Dopolnitve vsebujejo stabilizacijska prizadevanja TOZD in delovnih organizacij. Ta program ustalitvenih ukrepov zlasti korenito posega na področje stroškov za marketing, ha področje kvalitete tako izdelkov kot poslovnih postopkov, na področje potnih stroškov in zaposlovanja. Po predvidevanjih bomo v celotni Iskri s (Nadaljevanje na 2. strani) ^edsednik DS Zorn. SOZD Iskra Otmar Za leto 1979. To leto so delegati in razpravljalci ocenili kot uspešno tako ^ domačem kot tudi na tujih trgih. . 0 je pomembno zlasti zato, ker se jtteka sedanje srednjeročno obdobje Iskra pripravlja „štart“ v programsko obdobje 1981-85. Pred zasedanjem delavskega sveta fskre se je od dolgoletnega sodelavca vodilnega delavca v Iskri Vladimirja Klavsa v imenu delavskega sveta Iskre ^ strokovnih sodelavcev poslovil Predsednik KPO Anton Stipanič. ^aželel mu je še mnogo zdravih let ob uživanju zasluženega pokoja in ga Prosil, da še naprej sodeluje s svojimi dolgoletnimi izkušnjami s sedanjimi V ponedeljek, 21. aprila, je obiskal Iskrino poslovno stavbo v Ljubljani zvezni sekretar za zunanjo trgovino in član ZIS Metod Rotar. Z vodilnimi Iskrinimi delavci vseh Iskrinih delovnih organizacij se je pogovarjal o perečih zunanjetrgovinskih vprašanjih, zlasti o problematiki uvoza. Dvajset plodnih let Avtoelektrike Kolektiv novogoriške Iskre Avtoelektrike praznuje 20-letnico obstoja in delovanja. V petek, 25. aprila so ta pomemben jubilej proslavili s svečanim zasedanjem delavskega sveta delovne organizacije, ki so se ga udeležili jubilanti 20-letnega dela, glavni poslovni partnerji — kupci in dobavitelji, predstavniki SOZD Iskre, predstavniki občin, kjer imajo sedež temeljne organizacije te DO, predstavniki delovnih organizacij novogoriške občine, predstavniki družbenega in političnega življenja novogoriške občine ter tisti, ki so prispevali v začetnem obdobju ustanavljanja in razvoja Avtoelektrike velik delež. Zbranim delegatom, gostom in jubilantom je spregovoril glavni direktor Jože Eržen, predsednik delavskega sveta Metod Gorenšek pa je podelil poslovnim partnerjem priznanja in plakete za dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje. Plakete so dobili kupci: Dvadeset prvi maj Beograd, Zavodi Crvena zastava Kragujevac, Industrija motora Rakovica — Beograd, Radna organizacija Ikams Zemun, Fabrika motora Sarajevo — Hrasnica, Tvornica avtomobila Sarajevo, Torpedo Rijeka, Cimos Koper, Industrija motornih vozil Novo mesto, Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor in Tomos Koper, Glavni dobavitelji: Železarna Jesenice, Železarna Štore, Fabrika Kablova Svetozarevo, novosadska fabrika kablova Novi Sad, Prvi partizan Titovo Užice, TUP Dubrovnik, Kolektor Idrija, Donit Medvode, Gostol Nova Gorica, Plamen Kropa, Iskra Elektromehanika Kranj ter Skupščina občine Nova Gorica, Skupščina občine Kranj in Ljubljanska banka Nova Gorica. Prebivalci Nove Gorice in drugi so si lahko ogledali v Kulturnem domu v Novi Gorici razstavo o tej delovni organizaciji (razstava bo odprta še do ponedeljka,28. aprila), vsi tisti, ki jih je zanimalo, kaj delajo v tej DO pa so lahko obiskali delovne prostore temeljnih organizacij v Šempetru, saj je bil v petek možen ogled Iskre—Avtoelektrike za širšo javnost. Več o praznovanju bomo napisali v prihodnji številki Iskre. Marko Rakušček RS ZSS - ODBOR ZA OBVEŠČANJE IN POLITIČNO PROPAGANDO Akcija »Tisoč delavcev sodelavcev« Zamisel o akciji „Tisoč delavcev -sodelavcev" je nastala kot odraz spoznanja o vlogi obveščanja pri uresničevanju samoupravljanja delavcev. Ustrezna obveščenost je temeljni pogoj vsakega odločanja, demokratizacije dela, obravnavanja itd. Omenjena akcija vodi k uresničevanju stališč, da mora vsak delavec tudi subjektivno sodelovati v procesu obveščanja kot informator, da mora v večji meri postati resnični subjekt obveščanja kot sestavine družbenoekonomskih odnosov in samoupravnih odnosov. Ob tem pa je predvidenih še več ciljev — zagotavljanje temeljne obveščenosti delavcev, dviganje kulture pisane (in govorjene) besede, samoupravnega dogovarjanja in odločanja, bogatenje izkušenj družbenopolitičnega dela, poživitev delovanja sistema obveščanja v združenem delu kot sestavnega dela Andrej Verbič v Centru za elektrooptiko Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič je sredi minu-*ega tedna v sredo, 17. IV. s sodelavci °biskal našo ljubljansko temeljno Organizacijo Elektrooptiko. Vršilec dolžnosti direktorja tega kolektiva Marko Štular je najprej ugledne goste ^znanil z nekaterimi osnovnimi podatki v razvoju Elektrooptike, zatem Pa jih je popeljal na ogled razvojnih laboratorijev in prototipnih delavnic. Po ogledu je stekla bogata razprava, med katero je Andrej Verbič izre-Kal številne pohvalne besede na račun Proizvodne usmeritve tega Iskrinega kolektiva, zanimalo pa ga je zlasti to, kako v Elektrooptiki skrbijo za kadre, kako potekajo investicije in kakšnih j oblik financiranja razvoja se poslu-_y kujejo. Beseda je nanesla tudi na izvozno-uvozno aktivnost, pa na po-slovno-tehnično sodelovanje z domačimi in tujimi partnerji, na možnost zamenjave uvoženih izdelkov z domačimi, ipd. Ogleda tovarne in pogovorov sta se z Iskrine strani med drugimi udeležila tudi predsednik in član KPO SOZD Iskra Anton Stipanič in Miloš Kobe, ki sta gosta seznanila tudi z različnimi drugimi vprašanji v proizvodnji Iskrinih delovnih in temeljnih organizacij. Predsednika GZS sta na obisku v Iskri spremljala predsednik združenja slovenske elektroindustrije Franc Gerbec in predsednik komisije za sodelovanje z JLA Alojz Žokalj. ^ Na ogledu v Centru za elektrooptiko. 27.APRIL IN 1.MAJ! družbenega sistema informiranja ... Odločitev za akcijo je bila sprejeta na II. srečanju urednikov, novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu, ki je bilo 2. in 3. novembra lani v Radencih. Eden izmed bistvenih ciljev akcije je tudi vzpostavitev organizirane oblike obveščanja v tistih OZD, ki tega še nimajo, odgovornost za njeno dosledno izvajanje pa je na delavcih Zveze sindikatov Slovenije. Akcija, ki bo potekala od 1. maja do 31. decembra letošnjega leta je vključena tudi v prizadevanja Delavske enotnosti, glasila ZSS, da bi si zagotovila stalne dopisnike iz vseh slovenskih občin in okrepila dopisniško mrežo v združenem delu. Nosilec akcije je ZSS v tesnem sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi zainteresiranimi dejavniki. V okviru Iskre vodijo akcijo uredniki v delovni skupini z uredniškim odborom in v sodelovanju s samoupravnimi organi. Za uspeh akcije v neposrednem okolju je politično odgovorna 00 ZS in konferenca sodelujejo pa tudi komunisti in mladina. Delavska enotnost bo uvedla stalno rubriko za nove sodelavce. Sestavke v Iskri dobiva in pošilja urednik, lahko pa tudi avtor sam, če meni, da mu je urednik neutemeljeno zavrnil prispevek. Vsak prispevek mora vsebovati datum, ime in priimek, poklic oz. delo, ki ga opravlja in avtorjev naslov. Sodelavci v akciji so lahko vsi delavci in občani, sodelujejo pa lahko kot avtorji vseh novinarskih zvrsti (vest, članek, poročilo, reportaža, komentar, fotografija, fotoreportaža, podlistek, humoristični prispevek itd.). Več o akciji bomo objavili še v eni od prihodnjih številk. OBVESTILO Zaradi prvomajskih praznikov bo naslednja številka ..Iskre" izšla 10. maja 1980 ISKRA USPEŠNO IZPOLNJUJE SREDNJEROČNI NAČRT (Nadaljevanje s 1. strani) temi planskimi dopolnili prihranili okrog 300 milijonov dinarjev. O poslovnem poročilu 1979 je poročal Edvard Delopst. V glavnem je ugotovil, da sledimo vsem tekočim nalogam, ki nam jih zastavlja srednjeročni načrt 1976—80. Tako je v proizvodnji, pri finančnih učinkih, kot tudi v investicijah. Nismo pa še zadovoljni zlasti s strukturo novo zaposlenih, kot tudi s počasnim obračanjem naložb, ki ne tečejo po načrtih, zlasti počasi ■ tečejo priprave na investicije, za kar pa so TOZD Iskre v veliki meri nemočne. Delovna skupina, ki je pripravila material o razvojnih možnostih SOZD Iskra s smernicami in elementi za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—85 je predložila strokovno utemeljen in usklajen material. Delavski svet je elemente za programsko srednjeročno usmeritev sprejel. Razpravljale! so povedali, da je potrebno vgraditi v programe TOZD in delovnih organizacij predvsem kontinuiranost planiranja in sočasnost planiranja. Le na ta način bomo obvladali vse tokove in probleme, ki nastajajo v proizvodnji in poslovanju na sploh. Predvsem pa bo treba v program 1981—85 vnesti še več raziskovalnih dejavnosti, lastnega znanja in se še intenzivneje preusmeriti na izvoz, saj predlog predvideva 4 % višji izvoz od dosedanjih predvidevanj. Število izvoznikov se bo povečalo, doslej je namreč izvažala le tretina Iskrinih TOZD, v prihodnjem srednjeročnem obdobju pa naj bi se število izvoznikov povečalo na dve tretini TOZD Iskre. Lotar Kozina je poročal o kakovosti v Iskri. Detaljna poročila in konkretne ukrepe so obravnavali že v delovnih organizacijah. V vseh poročilih iz delovnih organizacij pa se vidi, da kakovost v Iskri raste, kar lahko ugotavljamo na podlagi strokovnih poročil končnih kontrol, služb kvalitete v delovnih organizacijah in po odmevih z domačega in tujih tržišč. Vse manj je urgenc in reklamacij. Zanesljivosti in zdržljivosti naših izdelkov pa bo treba posvetiti še več pozornosti, prav tako pretoku informacij na relaciji trg — proizvodnja in obratno. Ob poročilu o kvaliteti je nastala živahna debata, kako zagotoviti določeno kakovost pri zamenjavi uvoženih z domačimi materiali. Kljub velikemu razmišljanju in široki debati je bila strokovna ugotovitev zelo enostavna. S tovarnami, ki imajo „monopoln“ položaj na področju proizvodnje nekega izdelka, je treba s strokovnim kontaktom zagotoviti oziroma se dogovoriti za odgovarjajočo kakovost. Kjer pa je za določen izdelek ali polizdelek več proizvajalcev, je treba pač izbrati tistega, ki nam zagotavlja ustrezno kakovost izdelka in dobav. Delavski svet je sprejel tudi predlog Samoupravnega sporazuma o medsebojnem dolgoročnem sodelovanju na raziskovalnem, strokovno-tehnič-nem in izobraževalnem področju med SOZD Iskra in Slovenskimi železarnami — metalurškim inštitutom v Ljubljani. S tem samoupravnim sporazumom si bomo zagotovili pretok znanja in sodelovanje pri razvojnih načrtih na tem zahtevnem področju. Delegati so sprejeli tudi enotno metodologijo in minimum enotnih kazalcev, ki so potrebni za pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje planov v SOZD Iskra. Taki enotni kazalci bodo prispevali k večji preglednosti podatkov za poslovne potrebe, kot tudi za lažje odločanje samoupravljalcev. Delavski svet je potrdil predlog koordinacijskega odbora sindikata za razrešitev nekaterih članov svetov in odborov in na njihovo mesto imenoval DS SOZD ISKRA Skupna seja izvršilnih odborov V Iskrini ljubljanski poslovni stavbi so imeli izvršilni organi Delavskega sveta SOZD Iskra v sredo, 16. 4., skupno sejo. Člani teh organov so se v zadnjem sestavu zbrali zadnjič, obravnavali pa so informacijo o predlogu sprememb in dopolnitev Letnega programa SOZD Iskra za letošnje leto za uresničevanje ciljev in obveznosti iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana'SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1976—1980. Tudi pod drugo točko dnevnega reda je poročal član KPO Edi Delopst, pojasnil pa je značilnosti poslovanja SOZD v preteklem letu, isti poročevalec pa je govoril tudi o analizi razvojnih možnosti SOZD Iskra s smernicami in elementi za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za prihodnje srednjeročno obdobje. Po skupni seji so zasedali še posamezni odbori. Samoupravni sporazum o medsebojnem dolgoročnem sodelovanju na raziskovalnem, strokovno-tehničnem in izobraževalnem področju med SOZD Iskra in SZ — Metalurški inštitut Ljubljana je obravnaval odbor za razvojni program in raziskovalno dejavnost; odbor za gospodarjenje in dohodkovne odnose je obravnaval predlog enotne metodologije in minimum enotnih kazalcev, ki so potrebni za pripravljanje, spre- jemanje in uresničevanje planov v SOZD Iskra; odbor za tržništvo je razpravljal o sklepih 9. konference mednarodnega trženja Iskre na Bledu od 19. do 21. marca letos, odbor za kvaliteto pa je sprejel poročilo o kakovosti Iskrinih proizvodov. Sestal se je tudi odbor za informatiko. Član KPO Edvard Delopst je v zvezi s predlogom sprememb in dopolnitev letnega programa SOZD Iskra za letošnje leto poudaril, da temeljijo vse spremembe in dopolnitve na podlagi sklepov in razprave s seje DS SOZD, ki je bila konec februarja letošnjega leta. S tem v zvezi je pojasnil, da je še vedno odprto vprašanje IC—TOZD Marketing, ki mora ponovno preučiti predloženo znižanje in izdelati nov predlog. Predlog sprememb -med drugim zajema tudi 1,5 % znižanje materialnih stroškov. ' Delegat DO IEZE je zahteval, da se uskladi neskladje med planoma te Delovne organizacije in SOZD Iskra, iz iste DO pa je bilo tudi vprašanje v zvezi z neenakim prikazovanjem obsega fizične proizvodnje. Edi Delopst je pojasnil, da zasledovanje proizvodnje temelji na stalnih cenah iz leta 1976 in tekočih cenah z upoštevano stopnjo inflacije, od tod pa izvira razlika. Ob zaključku so člani zavzeli stališče, da je plan z upoštevanimi spremem- S skupne seje odborov DS SOZD Iskra. Pregled dela mladine SOZD Iskra v preteklem letu Poročilo naj bi bilo le globalni in širok pregled aktivnosti mladih v SOZD Iskra ter analiza naše delavnosti, pa tudi nedelavnosti. Brez truda ugotovimo, da je naše delo zelo pestro, saj imamo osnovne organizacije, ki jih lahko po številu akcij razvrstimo med najbolj aktivne v ZSMS pa tudi takšne, ki so nedelavne. V tej analizi se ne bom poglabljal v delo posameznih osnovnih organizacij ampak v delo, aktivnost in uveljavitev mladega delavca, štipendista in dijaka v delovni in sestavljeni organizaciji. če smo še v preteklem letu ugotavljali, da naša aktivnost v večini sredin stagnira ali celo upada, so v letošnjem letu doseženi veliki premiki tako glede aktivnosti kot množičnosti v delu mladinske organizacije. Gotovo je vzrok poživitvi našega dela tudi v kadrovskih premikih, pravilno postavljenih načrtih dela, približevanju dela osnovnih organizacij mladim ter njihovim interesom, ki so jasno različni od kraja do kraja in odvisni od strukture mladih, boljšemu informiranju in še vrsto drugih akcij, katere smo si naložilivprogramu in jih uspešno izpeljali. Kjer pa dela niso-zastavili na takih temeljih je opaziti tudi v letošnjem letu problem z aktiviranjem mladih, to je predvsem vidno v Avtomatiki, Kondenzatorjih in IEZE, kjer kljub angažiranosti posameznikov ni moč trditi o pretirani aktivnosti v osnovnih organizacijah. Vsa aktivnost v teh sredinah se osredotoča na formalno izpolnjevanje zahtev občinskih konferenc in koordinacijskega sveta, na izvedbo na formalno izpolnjevanje zahtev občinskih kon-ferenestrukture, vse ostale aktivnosti pa ni opaziti. Mnogo važnejše naloge kot so izobraževanje, aktivno vključevanje v samoupravno delo, borba za interese mlade generacije, čeprav je potrebno poudariti, da to niso drugačni problemi od ostalih, vendar pa so specifično mladinski, za aktiviranje čim širšega kroga mladih za delo na raznih interesnih področjih. V te probleme se v teh sredinah niso poglobili in so ostali zunaj organiziranih sil ZSM, tako da so jih morali mladi delavci reševati sami brez pomoči osnovnih organizacij. Zato bomo morali prav tem sredinam skupaj z zvezo komunistov in sindikatov posvetiti v naslednjem obdobju največ pozornosti, da jih razgibamo in jim damo mladinskega poleta. V nadaljnjem delu poročila želim obdelati posamezne točke našega lanskoletnega programa in kako uspešno smo se vanje vključevali ter jih izvajali. Pri enotnem in bami ustrezen in ga lahko obravnava tudi Delavski svet. Edvard Delopst je ob poročilu o poslovanju SOZD v preteklem letu poudaril, da še vedno niso izdelani zaključni računi vseh DO, da pa je bilo preteklo leto po doseženih uspehih kljub temu ocenjeno kot prelomno. Slabosti pa so bile seveda še vedno prisotne. Najslabše je stanje pri naložbah, prisotno je bilo ekstenzivno zaposlovanje. Precejšnji napori so bili v preteklem letu vloženi za izboljšanje zunanjetrgovinske bilance, zadovoljivi rezultati so bili doseženi na področju delitve dohodka. To velja zlasti gledano s stališča akumulacije, manj pa s stališča čistega dohodka. Izgube po letu 1976 so zanemarljive, vendar pa pomembne za nekatere DO. Pred sklepanjem o samoupravnem sporazumu o temeljih plana za prihodnje srednjeročno obdobje je Edvard Delopst pojasnil na DS SOZD sprejet rokovnik, staUšča zvezne in republiške zakonodaje ter navedel nekaj ilustrativnih občinskih primerov o sprejemanju smernic. S tem' v zvezi so delegati ugotoviti, da v Iskri že precej zamujamo, odprto pa je še vprašanje, če je sedanji material zadosti zrel za sestavo okvirnega osnutka samoupravnega sporazuma. S tem v zvezi je Edi Delopst pojasnil, da obveznosti v procesu planiranja brez sprejetja samoupravnega sporazuma o temeljih plana ni. usklajenem zastopanju vseh družbenopolitičnih organizacij v SOZD smo v preteklem obdobju enako uspešno sodelovali kot že nekaj let nazaj. S sindikatom in zvezo borcev smo v letošnjem letu delovali usklajeno, oz. smo vse problematične postavke reševali skupaj v dialogu in z obojestranskim razumevanjem. Imeli smo tudi več skupnih sestankov o pomembnih temah, na katere smo povabili razne razlagalce in potem skupno zavzemali stališča. Pri vključevanju mladih v vse tokove izobraževanja smo dosegli določene uspehe, s katerimi pa v celoti le ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, saj se mladi zavedamo, da je izobraževanje proces, ki traja in se nenehno dopolnjuje, mi pa moramo biti v njem eden izmed najkreativnejših elementov. Mladi smo se posluževali največkrat naslednjih oblik izobraževanja: politične šole, seminarjev, delovnih posvetovanj in tudi drugih oblik izobraževanja, ki so nam bili na voljo. V preteklem letu smo se mladi v teh oblikah izobraževanja seznanjali z naslednjimi temami: z oblikami samoupravnega in političnega delovanja v vseh sredinah in okoljih, obravnavali smo družbenoekonomske odnose, uveljavljanje dohodkovnih in delegatskih odnosov, delitve po delu, družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora, vlogo in pomen sindikalne organizacije ter vključevanje mladih v sindikat, organiziranost in razvoj ter vključevanje mladih v sindikat, organiziranost in razvoj zveze komunistov, informiranje v delegatskem sistemu in delo mladinske organizacije, seznanjanje mladih s samoupravnimi in proizvodnimi tokovi v TOZD, OZD in SOZD ter z drugimi temami, ki niso nič manj pomembne za uspešno mladinsko delo. V preteklem obdobju smo mladi v Iskri veliko pozornost posvetili vključevanju v delo osnovnih organizacij in s tem jih tudi kadrovsko okrepili. V vseh sredinah, kjer so pravilno pristopili k tej akciji so že vidni rezultati, tako v množičnosti, kot tudi vsebinsko bolje pripravljeno delo. Veliko pozornosti smo posvetili tudi kadrovskim evidencam in spremljanju mladih pri njihovem delu, kar nam bo v bodoče olajšalo delo pri kadrovanju in uveljavljanju kolektivnega dela in vodenja. Kontinuirano je tekla tudi akcija za predlaganje mladih za sprejem v Zvezo komunistov. Čeprav se zavedamo, da je konstruktivno in razumljivo informiranje ena od osnov delegatskega in kolektivnega dela pa mladi do druge polovice leta nismo na tem področju naredili skoraj nič. S konkretnimi akcijami smo pričeli šele v septembru in določeni rezultati so že vidni, saj smo se dogovorili in tudi že izvajamo vrsto nalog s področja medsebojnega informiranja o delu mladih na določenih področjih in sredinah, ob tem pa smo prepričani, da je to eden od temeljev kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti. Zadovoljni pa smo lahko s splošnimi informacijami o našem delu v tovarniških biltenih, glasilu Iskra in tudi drugih sredstvih javnega obveščanja. V vseh oblikah mladinskega prostovoljnega dela je v lanskem letu sodelovalo prek 2000 mladincev, to pa je skoraj šestina vseh mladih, ki so zaposleni v SOZD Iskra. Poleg udeležbe na mladinskih delovnih akcijah, katere so organizirale OK ZSM na teritorijih, kjer so naše TOZD, smo mladi v preteklem letu organizirali tudi vrsto akcij na ravni krajevnih skupnosti, TOZD in DO ter že našo tradicionalno mladinsko delovno akcijo Dugi otok '79. Posebno skrb in intenzivnost smo mladi v preteklem letu posvetili usposabljanja mladih za naloge splošnega ljudskega odpora in nalogam družbene samozaščite ter ». obujanju in ohranjanju tradicij NOB. Glavni J* nosilec teh akcij je bil mladinski pohodni odred ..Partizanske delavnice 99d", oz. nje- /j govi sestavni deli. Mladi smo aktivno sode- I /j Iovali v vseh akcijah v tednu NNNP, kakor tudi v izvajanju vseh aktov s področja druž- Q bene samozaščite in splošnega ljudskega V. odpora. Tudi za letos lahko poudarimo, da sm° bili mladi najbolj aktivni na športem in kulturnem področju. Ne moremo si predstavljati nobene športne aktivnosti, kjer ne bi bili glavni nosilci samo mladi. Zadovoljni pa ne smemo biti z aktivnostjo pri organiziranju tradicionalnega srečanja mladih SOZD, saj se je tu pokazalo kako malo ih neresne aktiviste imamo po osnovnih organizacijah, zato je predsedstvo KS ZSM SOZD Iskra na svoji seji dne 22. 10. 1979 sprejelo dogovor, da v letu 1980 tega srečanja ne bomo organizirali. Ob tem je potrebno poudariti, da skoraj v vseh delovnih organizacijah mladi svoja športna, kulturna in družabna srečanja in, da le-ta potekajo ob dobri udeležbi. Pri mednarodnem sodelovanju smo v preteklem obdobju zabeležili obdobje stagnacije, to velja predvsem za sodelovanje s Koroškimi Slovenci. Vzpostavili smo pa prve organizirane stike z mladimi Slovenci v Italiji (Gorica). Vsekakor pa bomo morali v tem letu to sodelovanje poživiti in ga ponovno postaviti na raven, ki nam je bila v preteklih letih v ponos. Sodelovanje mladih v okviru elektro ih elektronske industrije Jugoslavije smo postavili na temelje, oz. za katere smo se mladi v lskri že vrsto let zavzemali, a vse do letošnjega leta zaradi nesodelovanja ostalih udeležencev ni uspelo. To je, da se mladi enakopravno in samostojno borimo za vzpostavljanje dohodkovnih odnosov pri skupnih vlaganjih, za delitev programov, proti nelojalni konkurenci doma in v tujini in za uresničevanje drugih aktualnih nalog jugoslovanske elektronske industrije. Sodelovanje OO in KS ZSM po delovnih organizacijah z občinskimi konferencami je različno, odvisno pa predvsem od naše, ali občinske aktivnosti. V večini primerov pa je bilo bolj delovno, kot v letu 78, ko smo opazili stagnacijo v delovnih odnosih. Tudi z RK ZSM imamo redne delovne stike, na katerih vsklajujemo aktivnosti. Po reorganizaciji Kluba štipendistov, ko smo prenesli društveno in politično delo na raven DO, obstoječi klub mladih inovatorjev še ni ustrezno zaživel. Tako se nam pojavljata dva problema in sicer kot prvo: kako vključiti štipendiste v mladinsko delo po delovnih organizacijah (pri čemer že imamo nekatere uspešne rešitve) ter kako ohraniti inovacijsko dejavnost naših štipendistov. Ponujajo se nam rešitve z njihovo vključitvijo v Ljudsko tehniko, ali združitev s klubom mikroelektroničarjev. Pričakujemo, da se bodo dileme razrešila že v teku nekaj mesecev ter, da bo delo spet normalno steklo. Razveseljivo pa je, da se vedno več mladih vključuje v inovacijsko dejavnost po TOZD, kar kaže na veliko zanimanje mladih za napredek v proizvodnih programih naših TOZD. Ob koncu poročila lahko ugotovim, da kljub posameznim pomanjkljivostim in napakam, pa tudi nedelavnosti v nekaterih sredinah, lahko trdimo, da je Iskrina mladina dokazala svojo pomembno vlogo v okviru slovenske delavske mladine. Hkrati s tem so delegati sprejeti sklep, da se osnutek pripravi in da v javno razpravo maja, do septembra pa naj bi bil sporazum sprejet. Gradivo bo moralo zajemati nekaj osnovnih stališč — smernice bodo temeljile na proizvodnji in ustreznemu dohodku; neizogibno povečevanje izvoza; nemogoče bo vztrajati na starih masovnih programih; temeljito obdelati vprašanje naložb; podpreti vgrajevanje pameti v največji možni meri; predvidevati fleksibilnost programov, osnova pa bo dvigovanje dohodka na delavca. V zvezi z obravnavanim gradivom je imela večina delegatov mnenje, da niso imeti zadosti časa za obravnavo in da so nekatera poglavja mnogo pre-splošna. Prisotna je bila tudi zahteva, da se v republiškem merilu sproži zahteva po povečanih stopnjah minimalne amortizacije zaradi specifičnosti oz. zahtevnosti proizvodnje. „ RAZPIS IZOBRAŽEVANJA NA TEMO ZANESLJIVOST Izobraževalni center pri DSSS SOZD Iskra je v okviru programa izobraževanja na področju kakovosti v dogovoru s kolegijem področja kakovosti pripravil desetdnevni seminar v dveh delih. del bo obravnaval (4+1 dan) v obliki celotnega paketa: A Splošni del, ki obsega: Informacijo o pomembnejših dogodkih v Iskri Politiko kakovosti Prioritetne naloge na področju kakovosti Sistem izobraževanja v Iskri B Strokovni del, ki obravnava zanesljivost: — teoretične osnove — odpovedi — karakteristike zanesljivosti in vzdrževalnosti — ocenjevanje karakteristik zanesljivosti — prevzemni preskusi zanesljivosti — obremenilnih pogojih obremenilnih pogojev — dostopni viri podatkov o zanesljivosti komponent — analiza vzro kov od poved i — organizacija zanesljivosti Prvi del seminarja bo zaključen s praktično nalogo s področja zanesljivosti, ki jo bodo udeleženci izvedli pod vodstvom mentorjev, . del bo obravnaval (4 +1 dan) — teoretične osnove za sisteme — izračunavanje zanesljivosti sistemov — vgrajevanje zanesljivosti v sistem — planiranje vzdrževalne dejavnosti na osnovi poznavanja zanesljivosti — zagotavljanje zanesljivosti proizvodov v OZD — praktična naloga na enostavnem primeru Oba dela tvorita zaključeno celoto, vendar je program pripravljen tako, da je prvi del seminarja namenjen bolj vodstvenim delavcem, drugi pa obsega teme, ki so potrebne pri operativnem delu na področju zanesljivosti sistemov. Pričetek I. dela seminarja bo v Preddvoru in sicer 9. 6. 1980 za prvo skupino udeležencev in 16. 6. 1980 za drugo skupino, vsakokrat ob 8.00. uri. Drugi del bo organiziran v dogovoru z udeleženci po letnih dopustih. Podrobne informacije in strokovne predloge za udeležbo dajejo področja kakovosti v DO. Vsem DO in TOZD bomo poslali vabila s potrebnimi podatki. Franc Lev orni k, Milan Mežek, Anton Vencelj, Slavko Vidic • Fr; 'i ! V, Nagrade in izume in izpopolnitve je Prejelo tudi precej Iskrašev, med njimi anc Levovnik, Milan Mežek, Anton encelj in Slavko Vidic, — vsi diplomirani inženirji, zaposleni v tehnič-''em razvoju TOZD Števci — za rešitev Probleme kontrole in umerjanja pre-Clzijskih elektronskih števcev v proizvodnji, elektrogospodarstvu in labora-orijih. Ta problem so rešili z izdelavo Posebne naprave oz. instrumenta »etalonski merilnik pogreškov". V proizvodnji in eksploataciji so se ? merjenje velikih pretokov elektri-Cne energije v zadnjem času začeli ^delovati in uporabljati visoko pre-Clzni elektronski števci razreda 0,2 in potrebni še dodatni računalniki za kontrolo. V napravi,"ki so jo izdelali naši strokovnjaki, pa sta združena etalonski števec 0,05 in mikroračunalnik za ugotavljanje napak. Glede na veliko točnost je bil potreben nov razvoj kompletnega merilnega sistema, pri čemer so dosegli nivo, ki postavlja omenjeno merilno napravo v vrh svetovne proizvodnje na tem področju. Zvezni zavod za mere in plemenite kovine je napravo potrdil in priznal kot veljavno merilo za kontrolo preči zijskih elektronskih števcev razreda 0,2 in 0,5. Uporabnost te naprave pa je po- Zoubek večkrat ne pozna ne dneva, ne noči, ne sobote, ne nedelje. „Ko se znajde sredi naloge in ga delo v razvoju zagreje, doma študira, ali eksperimentira v laboratoriju. Čas mu takrat ne pomeni nič in zanj kar ni in ni ura dve, kot za ostale." In kaj njegov izum pomeni? Josip Zoubek mi je sam razložil: „Ploščica iz glinične keramike, ali kot ji pravimo mi — korundne keramike je namenjena za nosilec za hibridna vezja. To se pravi za sklope elektronskih elementov. Doslej so izdelovali te ploščice za različna naročila po potrebi, za vsako naročilo'posebej. Zdaj jih „režejo“ z laserjem. V to ploščico „vtiskajo“ miniaturne elemente — upore. Pri delovanju teh uporov se ploščica greje in važno je, da se za normalno delovanje hladi, kar pa ni mogoče pri plastiki. Zato je važno, da je iz korundne keramike, ki hlajenje dopušča. Druga prednost pa je ta, da se izdeluje pri sorazmerno nizki temperaturi. Zanimalo me je, odkod Josipu Zoubeku tolikšno znanje s tega, tako specialnega področja. Pojasnil mi je, da se je vse življenje zanimal „za stroko", mnogo je študiral, večinoma je moral seveda vse poiskati v tuji literaturi, ker pri nas se s tem področjem zelo malo ukvarjamo „Če pa stvari poznaš, jih tudi ni več tako težko narediti", je zaključil Josip Zoubek. i Z leve m desno: Milan Mežek, Slavko Vidic, Franc Levovnik in Anton Vencelj. r>5. Glede na veljavne predpise za | ^vrstne števce je obvezna kontrola e-teh v določenih časovnih obdobjih Sede njihovih merilnih lastnosti, faradi motenj, ki so jim števci izpo-stavljeni na merilnih mestih, je v Pfaksi uveljavljen tudi sistem občasne kontrole števcev oz. njihovih merilno-tohničnih lastnostih. Za kontrolo elektronskih števcev s° se do sedaj uporabljale posebne naprave z vgrajenimi elektrodinam-skimi transferinstrumenti, katerih toerilna točnost je okoli 0,04%.-S temi napravami, ki so bile uvožene po Ceni 100.000 dolarjev, je bilo možno hvajati kontrolo le v laboratoriju. Na torenu pa so se opravljale primerjalne toeritve le s števci manjše točnosti. Pri iskanju rešitve kontrole precizij-?kih števcev je bilo osnovno vodilo Vdelava naprave, ki jo bo možno uPorabiti pri najrazličnejših meritvah s Področja merjenja energije in moči z tolo veliko točnostjo. Postavljen je bil tudi pogoj, da naprava lahko deluje dostojno, neodvisno od drugih Pomožnih naprav ter da z njo lahko jtola vsak elektrotehnično izobražen delavec. Skupini inženirjev pod vodstvom manca Levovnika, ki je pred štirimi |eh dobila nagrado za elektronski jtevec 0,2 in 0,5, je tako uspelo izde-*ati „etalonski merilnik pogreškov", napravo za umerjanje in kontrolo uevcev — doslej smo tovrstne naprave j^ažali. Ko so prišli na idejo za izde-avo domače naprave, so želeli, da bi P°stala pomembna tudi v svetovnem berilu. Na tujem so že prihajali na tožiš če etalonski števci, vendar so bili trjena z odločitvijo desetih jugoslovanskih elektrogospodarskih organizacij, dajo bodo v bodoče uporabljale za precizne meritve oz. kontrolo števcev električne energije. E. Križnar Josip Zoubek V časopisju je bila kratka vest, da je dobil Josip Zoubek iz TOZD Keramika v IEZE Kidričevo nagrado za izum „Glinična keramika in postopek za izdelavo". Za tem kratkim naslovom izuma se skriva stotine ur študija, mozganja, poskusov in kombiniranja. Josipa Zoubeka sem poiskal na delovnem mestu v razvoju Keramike. Tih in skromen mož je. V Iskri je že 15 let. S keramiko pa se ukvarja vse od leta 1947. „Sreča je, če se pri človeku ujameta delo in hobi. Meni pomeni keramika več kot samo znanje, več kot službo. Imam le tri strasti: keramiko, gobarstvo in ribištvo. Za keramiko mi ni žal, ne časa, ne denarja. Imam obširno knjižnico o tem zanimivem in zahtevnem področju. Žal smo v Jugoslaviji na področju keramike še popolnoma brez tradicije. Mnogo bi se lahko naučil v Angliji, Nemčiji in na Češkem. Zlasti tehnična keramika dobiva z razvojem elektronike vse večji pomen." Tako nekako mi je povedal Josip. Bolj malo govori in več dela. Njegova sodelavka inženir Marija Prelčeva mi je povedala, da Josip Leon Kos, Bogomil Jenko, Jože Kanduč, Nikola Panič, Ignac Golob, Safet Mededovič, Oton Mikulič Mgr. Leon Kos in sodelavci Bogomil Jenko, dipl. ing., mgr. Jože Kanduč, mgr. Nikola Panič, Ignac Golob, Safet Mededovič, dipl. ing., Oton Mikulič. dipl. ing., so prejeli nagrado sklada Borisa Kidriča za pomembne raziskovalne dosežke na področju teleinformacijske-ga sistema TI-30. V sektoiju za daljinsko vodenje in nadzorovanje (TOZD Razvojni inšti- Ivo Brnčič, Peter Lah, Matija Trebar, Milena Milavec, Janez Grčar, Tomaž Ermenc, Marjan Lisjak Ivo Brnčič, dipl. ing., Peter Lah, dipl. ing., Matija Trebar, dipl. ing., Milena Milavec, Janez Grčar, Tomaž Ermenc, ing. in Marjan Lisjak, dipl. ing. so prejeli nagrado Sklada Borisa Kidriča za izpopolnitev „Sin-hronizator Iskra—Nas". ,Načelo se je nekje 1973. leta", je povedal Ivo Brnčič, dipl. ing., idejni vodja nagrajene skupine iz sektorja za avtomatizacijo v energetiki (TOZD Razvojni inštitut, delovna organizacija Iskra-Avtomatika). „Takrat smo pripravili za Raziskovalno skupnost Slovenije študijo: Analiza avtomatizacije hidroelektrarn in sistema hidroelektrarn ter koncept avtomatizacije in Raziskava — Lokalna avtomatizacija v ludroelektrarnah. Lahko bi rekli, da so kot posledica te študije, ki je narekovala, kaj je po trebno na tem področju še narediti, nastali: — digitalna naprava za po zicio n branje zapornic (vgrajene so v celotni Dravski verigi), Etalonski merilnik pogreškov. — regulator delovne in jalove moči, — turbinski regulator — ter kot zadnji sinhronizator, za katerega smo prejeli Kidričevo nagrado. Konkretneje smo k omenjenemu projektu pristopili v obdobju 1976/77 in s samoiniciativnim delom končali v lanskem letu, ko je bila naprava preizkušena—testirana na hidroelektrarni Doblar. In kaj je sinhronizator Iskra-Nas? Je naprava za avtomatično sinhronizacijo dveh ločenih omrežij ali z drugimi besedami rečeno naprava za povezovanje dveh, doslej ločenih sistemov. Sama teorija sinhronizacije ni zahtevna. Vemo, da je sinhronizacija proces povezovanja dveh ločenih, izmeničnih sistemov. Da ne pride pri povezavi do tokovnih udarov, ki lahko povzročijo uničevalne sile, se morata sistema čimbolj ujemati v frekvenci, napetosti in fazi. V tem procesu je naloga sinhroni-zatorja, da odda povelje za vklop stikala, ki bo povezalo oba sistema in sicer v okoliščinah, ki zagotavljajo, da bodo obremenitve ob vklopu znotraj varnih mej za oba sistema. Ker so obremenitve, ki so posledica napačnega sinhroniziranja lahko izredno velike, praktično ne sme sinhronizator nikoli zatajiti. Prav iz tega razloga je bila v času, ko so sinhronizator razvijali, izredno velika pozornost usmerjena prav na njeno zanesljivost". Sama naprava je visokospecializi-rana in zagotavlja širšo uporabnost od doslej poznanih sinhronizatorjev. Poleg hidro in termoelektrarn ga lahko uporabljajo tudi v razdelilnih postajah ter ladijskih elektrarnah. Proizvodnja doma razvitega sinhro-nizatorja bi zapolnila vrzel v ponudbi domače industrije na področju avtomatizacije agregatov, in omogočila velike devizne prihranke. Njenemu idejnemu ustvarjalcu pa pomeni predvsem osebno zadovoljstvo v prispevku k ponovni oživitvi področja sinhronizacije v energetiki. Š.D. tut—delovna organizacija Iskra—Avtomatika) so 1976. leta pripravili za Raziskovalno skupnost Slovenije raziskovalni projekt—Sistem daljinskega nadzora in upravljanja in sicer skupno s Fakulteto za elektrotehniko ter Visokotehnično šolo iz Maribora. Rezultat tega projekta oziroma sodelovanja je bil, da sta se oblikovali dve raziskovalni nalogi in ena od teh, v kateri je opisan tudi nov sistem za daljinsko krmiljenje železniškega prometa, je postala izhodišče za približno troletno razvojno-raziskovalno delo nagrajene skupine. Sprva študijsko delo, s katerim so poskušali svetovne novitete aplicirati na sistem daljinskega vodenja v železnici, je v sredini 1977. leta dobilo konkretnejše oblike. Takrat so namreč ob pomoči bivše TOZD Inženiringi prišli do opreme, s pomočjo katere so lahko dokončali začeto delo. V jeseni istega leta je bil prototip sistema TI-30 že narejen in razstavljen na sejmu Elektronike v Ljubljani. In kaj je srž, novost v omenjenemu sistemu daljinskega vodenja? Predvsem so to nove „inteligentne celice" — mikroračunalniki. Prav ti novi elementi omogočajo, da je moč zasnovati način izmenjave podatkov med dislociranimi enotami na novih principih. Naštejmo še nekaj lastnosti sistema Iskra—TI—30: — je programsko orientiran sistem, ki omogoča enostavno in racionalno reševanje vseh nalog daljinskega upravljanja, — projektira se enostavno z izbiro odgovarjajočih aparaturnih in programskih modulov, — povečuje se modularno, v skladu s potrebami in ne zahteva dodatnih programskih modulov pri povečanem številu procesnih podatkov in komand, — zagotavlja neprekinjeno delovanje sistema z dvokratno mikroračunal-niško konfiguracijo itd. Sistem TI-30 so v septembru preteklega leta vgradili na železniški progi Divača-Koper, vsebuje pet terminalnih tele-informacijskih postaj in center daljinskega krmiljenja prometa. Testi, ki jih trenutno opravljajo naj bi bili zaključeni nekje do meseca maja, redno pa bi morali pričeti z obratovanjem v jeseni. Na osnovi raziskovalnih spoznanj skupine bo mogoče dograditi mode-larni tele-informacijski sistem tudi za ostala področja kot naprimer: — za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije, — v prometu, — pri plinovodih in naftovodih, — vodovodih, — v industrijskih postrojenjih Š.D. Kratek pogled v zgodovino TOZD Keramični kondenzatorji v Žužemberku Letos slavi Iskra v Žužemberku dvajsetletnico obstoja. Uradno so začeli delati 1. maja 1960. Priprave na začetek proizvodnje pa so stekle že precej prej. Že leta 1958 so začeli v Žužemberku s prizadevanji, da bi dobili lastno tovarno, ki bi dala kruh tistim, ki so iskali dela. Okolica in sam Žužemberk so do tedaj živeli večinoma od kmetijstva. Sadovi skope kraške zemlje v Suhi Krajini pa so bili zelo pičli. Žato bi jim prišlo zelo prav, če bi katera od večjih tovarn odprla tu svoj obrat. Prav v tem času pa je Inštitut za elektrozveze (IEV) iskal primeren kraj, kjer bi imeli delovne prostore in slabše je bilo leta 1976 in leta 1977 so šli v sanacijo. Z večanjem storilnosti, z avtomatizacijo in kadrovskimi okrepitvami, boljšim planiranjem in organizacijo dela ter zaposlitvijo z dodatnim programom so prišli na zeleno vejo in odtlej ni večjih težav. ISKRA V ŽUŽEMBERKU DANES Danes se lahko kolektiv TOZD Keramični kondenzatorji, ki šteje 450 sodelavcev pohvali z velikimi uspehi. Delajo v novi tovarni, ki so jo zgradili na primernem prostoru. Le-ta dovoljuje širitev, ki jo načrtujejo že v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Nove delovne prostore so zgradili leta 1970 in mu dodali v letih 1977 — 79 še prizidek. Iskra v Žužemberku danes. V tovarni izdelujejo vse vrste keramičnih kondenzatorjev, varistorjev in pie/okeramičnih izdelkov. V zadnjem obdobju pa izdelujejo tudi razne elektromehanske sklope, katerih program bodo še povečali in razširili. Tudi kadrovska struktura je kar zadovoljiva, čeprav bi radi še več strokovnega kadra. Pri pridobivanju strokovnjakov si največ pomagajo s štipendiranjem domačih fantov in deklet. Štipendirajo sistematično vse od leta 1964 in se že kažejo dobri uspehi načrtne kadrovske politike. Poleg rednih štipendistov pomagajo tudi precej delavcem pri študiju ob delu in od njih se nadejajo precejšen priliv znanja. Zadnji čas načrtujejo več izobraževanja delavcev iz neposredne proizvodnje za vse zahtevnejša dela na avtomatskih strojih. Vse več namreč investirajo v sodobno visokoproduk-tivno strojno opremo, ki bo zagotovila visoko produktivnost in ustrezno akumulacijo. Za delo na teh strojih in vzdrževanju opreme bodo potrebovali vse več znanja in zanj bodo precej vložili. Da je napredek hiter in produktivnost skokovito raste dokazuje že dejstvo, da je pri osnovnem programu — se pravi v proizvodnji keramičnih kondenzatorjev zaposlenih manj delavcev kot leta 1969, čeprav se je proizvodnja od tedaj štirikrat povečala. Danes delajo žužemberški Iskraši v modernih, funcionalnih prostorih, v primernih delovnih pogojih in s sodobno infrastrukturo: sodobno plinsko postajo (prvo na Dolenjskem), novo kompresorsko postajo, sodobno menzo in urejeno okolico. Prav zdaj uvajajo v serijsko proizvodnjo linijo za izdelovanje multilayer (večslojnih) kondenzatorjev. Ta artikel je perspektiven na domačem in tujih tržiščih. Raziskave kažejo, da s prodajo v izvozu ne bo težav, zato upajo, da bodo imeli zasedene vse zmogljivosti, kljub načrtovanem povečanju proizvodnje. delavce za proizvodnjo keramičnih kondenzatoijev. Inštitut je moral v prizadevanjih za razvoj domače elektronike organizirati sam proizvodnjo elementov, podsklopov in aparatur ter naprav. Tako je v obojestransko korist prišlo do pogovorov med zastopniki IEV, ki se je pozneje priključil Iskri in takratno občino v Žužemberku. Ker so imeli tu vse pogoje, so se kmalu dogovorili, da organizirajo proizvodnjo keramičnih kondenzatorjev v praznem prvem nadstropju Zadružnega doma v Žužemberku. Prvih 10 delavk je odšlo na priuče-vanje v Vižmaije julija 1959. Za 1. maj leta 1960 pa so preselili vso montažo keramičnih kondenzatorjev iz obrata Keramike v Žužemberk, skupaj z desetimi priučenimi domačinkami. NAROD SI BO PISAL SODBO SAM Po Zakonu o združenem delu je obrat delovne organizacije Industrije elementov v Žužemberku postal samostojna TOZD Keramični kondenzatorji in s samoupravnim sporazumom o združitvi v DO postal ena od 11 TOZD te delovne organizacije. Za opravljanje svojega dela in nalog imajo v TOZD vse potrebne službe: razvoj, tehnologijo, plansko službo, komercialo, računovodstvo in splošno — kadrovsko službo. Imajo svoj delavski svet s komisijami, osnovne organizacije Zveze komunistov, sindikata, zveze socialistične mladine in aktiv Zveze borcev. Delegate imajo v delavskem svetu delovne organizacije, v SOZD Iskra, v občinski skupščini Novo mesto in (Nadaljevanje na 5. strani) Takoj v začetku se je število zaposlenih povzpelo na 25. Že prvo leto so kljub težavam naredili 800.000 kolu-tastih in 10.000 cevastih keramičnih kondenzatoijev iz mase N 750. To je sorazmerno malo, če primerjamo z današnjo proizvodnjo, vendar so bili veseli, da je delo steklo. Otepali so se s pomanjkanjem strokovnih ljudi, pomanjkanjem strojev in tesnimi prostori. Vendar se je proizvodnja naglo dvigala, do leta 1969 po 25 — 50 % letno. Leta 1970 si je Ei Niš postavil lastno tovarno keramičnih kondenzatorjev in s tem je žužemberška tovarna izgubila skoraj celotno domače tržišče. Zaradi nizke produktivnosti in sorazmerno visokih cen izvoz ni dal pozitivnih učinkov. Tako je tovarna nazadovala. Naj- Postavljanje linije za proizvodnjo multilayer (večslojnih) kondenzatorjev. Krka, ta temnozelena reka teče mimo Žužemberka. Šumi, dere in vrta skozi stare kamenine suhokrajinskega sveta. Tako skozi stoletja. Z bistrim očesom je zrla na radost in bolečino človeških rodov, ki so živeli ob njenem toku. Jemala je vase solze človeške radosti in sreče, ne da bi se nagubala ena sama črta na njenem obličju. Utihnili so mitraljezi ob njenih bregovih, ostal pa je spomin in opomin. V Np kr 'Ne F feti tJzis N •etoi ■V Moderna perspektiva sodobno zasnovanega Iskrinega prizidka v Žužemberku. Perspektiva v pravem smislu, za tovarno, kraj in okolico. Stara tovarna v nekdanjem zadružnem domu. Se danes je živa, v njej je proizvodnja dodatnega programi. V kolektivu posvečajo vso skrb tudi dobremu počutju sodelavcev. Na sliki je sodoben obrat družbene prehrane, svetal, lep in sodoben. ber! 'Posi !vem !%!] veli] fhn TOŽI TOZD Keramični kondenzatorji je dobila že mnogo priznanj za uspehe, sodelovanje in strokovne rešitve. Na sliki: Priznanje Jugoslovanske ljudske armade. | L Industf(ija elementov za elektroniko, ljub ljana G ZD FERIJI V prvem trimesečju dobro Poslovanje y TOZD Feritl so že lani jeseni ob pPravah na letošnje proizvodne l^^rte vanje vtkali stabilizacijska pri- evanja. Ob tem so zlasti mnogo fesio °rnosti posvetili proizvodnji pro- teti nalne tehnike in potrebni kvali-I za ta nivo kakovosti. Temeljito so [>skali tržne možnosti, kar se jim je i^ko obrestovalo pri poslovanju v °Šnjem prvem četrtletju, j, y tej tovarni so letos zelo smelo ranili načrt proizvodnje, — in to kar i1 63 %. z velikim navdušenjem so °nec trimesečja ugotovili, da so za-Mvljeni proizvodni načrt v celoti ^Polnili. Dosegli so 25 % letne proiz-Mnje. To pa pomeni, da so v istem ^bdobju kot lani, letos naredili63,5% r,dc- Tako so prve tri mesece realizirali celotnega predvidenega prilmdka r letos, ob tem pa so ugotovili, da žal ^Plačana realizacija raste. Judi v izvozu so izpolnili 25 % ačrtovanj, to pa je 75 % več, kot lnsko leto v istem obdobju. Ob tem 1oramo vedeti, da v Feritih izvažajo nad 20% celotnega fizičnega obsega proizvodnje. Lahko se pohvalijo z dobrimi strokovnimi raziskavami trga in veliko prodornostjo na svetovnih tržiščih. Ob tem se srečujejo s celo vrsto težav, ki pa jih uspešno obvladujejo. Tako imajo komplikacije ob uvozu osnovnih surovin, čeprav so devizno bilančno pozitivni, saj izvažajo za tretjino več kot uvažajo. V stabilizacijski načrt so si zapisali tudi nalogo, da bodo porabili manj za dnevnice in kilometrine kot lani. To pa je skoraj nemogoče, saj morajo biti na domačem in tujem trgu bolj prisotni in agresivni kot v lanskem letu, če hočejo izpolniti vse letošnje ambiciozne komercialne načrte. Torej varčevanje pri službenih poteh ne pomeni vedno prihranka, kakor vidimo v primeru Feritov. Kot smo že rekli, imajo težave pri uvozu osnovnih surovin. Tako so šele marca izpolnili 23 % plana uvoza in je zato prišlo do nekaterih zastojev v proizvodnji in so morali predvideni ^ kontroli kvalitete - TOZD Feritl Zo LET ISKRE V ŽUŽEMBERKU (Nadaljevanje s 4. strani) -oupravnih interesnih skupnostih v krajevni skupnosti, s katero še Jasti tvorno in plodno sodeluje. ^V tovarni deluje 13 sindikalnih i^Pin, ki so vir javnih razprav, vir ^ločanja in informiranja. Informira-)e imajo.dobro urejeno. Občasno iz-"ajajo lastni Bilten, dobivajo in berejo , .'“en delovne organizacije IEZE in gasilo Iskra. Imajo svoje ozvočenje, Poslužujejo se oglasne deske in zlasti besede na sestankih, sejah in zbo- Tako Iskraši v Žužemberku sami rsPodanjo, odločajo in poslujejo, ^uoupravni sistem poglabljajo in lOuni so rezultati na gospodarskem in žbenopolitičnem področju. .UčRTI V TOVARNI, KRAJEVNI SKUPNOSTI IN SUHI KRAJINI , Keramični kondenzatorji v Žužem-erku so vso dvajsetletno zgodovino Posvetili rasti, razvoju in večanju. Saj enio — kdor ne raste, propada. To-aUia je rasla iz majhnih začetkov do eHkega sodobnega proizvajalca presnega elektronskega elementa in iz-tor "" ~ * 'znika tega svojega proizvoda. Tako yj j/l Zužemberškigrb. Iskro v Žužemberku poznajo doma in po svetu. Kljub svojim problemom s kadri, gospodarskim težavam in neuspehom, pa so v Žužemberku ostali zagrizeni Kranjčani, kakor vzrastli iz trmastega kraškega kamna. Ne dajo se. Inovirajo, razvijajo in ustvarjajo. S pomočjo domačih strokovnjakov in v sodelovanju z zunanjimi znanstvenimi inštitucijami načrtujejo strm razvoj tehnologije. Najprej bodo v obstoječih prostorih proizvodno usposobili sodobne enoslojne in večslojne kondenzatorje, nato pa bodo gradili prostor za širitev tega programa. Zgradili bodo dve novi hali in jih opremili z najsodobnejšo avtomatsko proizvodno opremo. V njih bodo proizvajali na tekočih trakovih singlela-yerje, multilayerje in varistorje. Tako bodo ostah po večini zvesti svojemu osnovnemu programu. Vse to načrtujejo za prihodnje srednjeročno obdobje 1981—85. Poleg tega imajo še „enega asa v rokavu”: širjenje dodatnega programa, ki obeta dobro akumulacijo. V novih gradnjah bodo pridobih tudi prostor za zobno in splošno ambulanto. Iskra je zrasla iz Žužemberka in je zato tesno povezana s krajem in okolico. Krajevna skupnost in tovarna sodelujeta na vseh področjih. Pravzaprav to ni nič čudnega, saj je delovni kolektiv Iskre znaten del prebivalcev žužemberške krajevne skupnosti. Pomagajo si s strokovnimi nasveti, skupno načrtujejo in pomagajo pri nekaterih skupnih akcijah. Iskra v Žužemberku je tudi eden izmed podpisnikov Samoupravnega sporazuma o razvoju Suhe Krajine do leta 1985. TOZD Keramični kondenzatorji je sprejela obveznost, da bo dotlej odprla 200 — 300 novih delovnih mest in sodelovala pri pospeševanju vseh dejavnosti na tem kraškem svetu, rned progama Ljubljana—Kočevje in Ljubljana—Novo mesto. Razvoj tega področja je pomemben, kar je pokazala že NOB, saj je bila Suha Krajina znano bojišče in večkrat osvobojeno ozemlje. asortiman spreminjati sproti. Ob vsem tem pa so si zelo prizadevali za čim globlje osvajanje profesionalne kvalitete izdelkov in dosegli, da je letos delež profesionalnih kupcev že štirideset procentov. S profesionalizacijo proizvodnje si zagotavljajo stabilnejše tržišče, seveda pa to pomeni še več dela, vlaganja znanja in prizadevanj na področju kvalitete njihovih proizvodov. Saj je bistvo profesionalne kvalitete visoka zanesljivost in solidna kakovost. Breda Miklavčičeva, ki vodi plansko anahtski oddelek v tej tovarni, meni, da bodo letos dosegli v proizvodnji zelo visoke rezultate in bodo predvidevanja presegli za kakih 10 %, seveda če ne bo trend konjunkture bistveno padel. Pravi tudi, da imajo zelo dober stabilizacijski načrt, ki ga uspešno realizirajo, tako pri zaposlovanju kot tudi pri potnih stroških. Naredili so tudi nekaj premikov za boljšo realizacijo na trgu in s kooperanti zagotovili še racionalnejšo proizvodnjo. K. F. TOZD ELEKTROUTI MOKRONOG Mladi marljivo delajo V Mokronoški Iskri so se že nekaj let temeljito pripravljali na gradnjo nove tovarne in posodabljanje tehnologije. Pravočasno so naročili novo strojno opremo, ki je začela prihajati v tovarno že lani. Ker pa se je gradnja zavlačevala, so morali najti rezervne prostore za streho novi opremi. Zavihali so rokave in večinoma domači delavci iz vzdrževanja in mladinci so nadkrili tovarniško dvorišče in za silo adaptirali nekdanji Sokolski dom. Tu so postavili stroje in z njimi začeli s poskusno proizvodnjo. Lani poleti pa so začeli tudi z gradnjo novih delovnih prostorov. Pri vseh teh delih so člani mladinske organizacije v TOZD sprejeli obveznost, da bodo opravili večino nekvalificiranih del, ki jih pod strokovnim vodstvom zmorejo in utegnejo narediti. To obveznost zvesto izpolnjujejo. Doslej so imeli že več kot deset delovnih akcij. Pomagali so pri gradnjah provi-zorijev. Največ dela pa je seveda pri urejanju okolice nove tovarne in parkirnega prostora. Kadarkoli je potrebno, se mladinci zberejo popoldne ali v soboto, zavihajo rokave in zapojejo krampi in lopate. Tako so že napravili precej zemeljskih del, ki jih stroji ne zmorejo,skopali nekaj jarkov, poravnavali teren in opravili še marsikaj. Tako urejajo okolico kolikor je mogoče sproti, kar je potrebno za nemoteno delo na gradbišču. Vse to pa bo zelo prišlo prav zlasti po prvem maju, ko bodo začeli počasi seliti stroje v novo tovarno. Za letos imajo obširen delovni načrt. Soboto in nedeljo pred prvim majem bodo imeli polne roke dela. Priključili se bodo prostovoljcem pri urejanju ceste pri Roženberku, kjer se bodo zbrali mladi brigadirji iz vse trebanjske občine. Isti dan bodo sodelovali tudi v Titovi štafeti, ki jo organizira občinska organizacija ZSMS. V načrtu imajo tudi precej kulturnega dela, izobraževanja, in seveda več športnih nastopov na sindikalnih tekmah v občini in na zimski in letni Iskrijadi. F. Kotar Marjetka Povšetova, predsednica ZSMS v Elektrolitih pred novo tovarno. IEZE stabilizacija ni presenetila Prvi maj je mš praznik, praznik delavcev. V naši., samoupravni družbi pa je to praznik delavcev — samo-upravljalcev. To je praznik vseh nas, ki delamo, ustvarjamo in odločamo o sadovih našega dela. Zato je vsebina našega Praznika dela širša, globlja in pomembnejša. Letos, v poostrenih gospodarskih pogojih in ustalitvenih prizadevanjih je še zlasti pomembno, da pogledamo narejeno na naš praznik. Vsak delavec, vsaka TOZD in delovna organizacija je ponosna na svoje uspehe, na svoje dosežke. Pa ne le svoje, važen je tudi prispevek k skupnim naporom, ker le usklajeno prizadevanje vse družbe rodi polne sadove. Tega se dobro zavedajo tudi v delovni organizaciji IEZE in ob prvem maju so lahko ponosni na letošnje uspehe. V Industriji elementov so že ob pripravah na letošnji delovni načrt vtkali ustalitvene ukrepe. Sklenili so, da bodo najmanj za 3 % zmanjšali stroške v letošnjem letu, se pravi v zadnjem letu tega srednjeročnega obdobja. Teh troje odstotkov pa pomeni prihranek treh starih milijard, kar za ta 3000-članski kolektiv ne pomeni malo. Tak prihranek bo dal tudi določen finančni učinek in tako prihranjena sredstva bodo vložena v sklade in investicije rodila nove možnosti. „Seveda pa se moramo teh pravil držati prav vsi. Vsak delavec v proizvodnji in vsak strokovnjak, vsaka TOZD, delovna organizacija, vse združeno delo in vsa naša družba. Le tako bomo usklajeno in po dogovorjenih pravilih manjše porabe in večjih delovnih učinkov dosegli zastavljene cilje v našem načrtu in zastavljene v republiški in zvezni resoluciji,” mi je dejal Otmar Zorn, direktor plansko, analitsko-organizacijskega področja v IEZE. Se bolj pa je poudaril ustalitvena rizadevanja na vseh področjih Jože ure: „Vsakdo, ki podpiše naročilnico in ve, da bo z njo povzročil strošek, naj dvigne pero in še enkrat premisli, če je ta strošek res nujen. Le z gospodarnim obnašanjem vseh bomo porabili le tisto, kar smo proizvedli, oziroma nekaj manj, saj akumulacija mora nujno rasti.” ni vedno lahko. Zlasti tuji kupci zahtevajo visoko kvaliteto in točno določene standarde, ki pa jih večkrat pri domačih materialih ni lahko najti. Zato se dogovarjajo z dobavitelji za visokokakovostne materiale in iščejo najboljše dobavitelje, kjerkoli je izbira možna. Marsikaj pa so v novih pogojih začeli delati sami. Tako na primer v TOZD Polprevodniki v Trbovljah sami proizvajajo monokristale iz polikri-stalov, ki jih sicer uvažajo. Osvojitev tega tehnološkega procesa ni bila enostavna, pa so se potruditi z aganži-ranjem domačih strokovnjakov in prihraniti bodo okrog 400 tisoč dolarjev uvoza. Vsekakor lep uspeh pri uravnoteženju devizne bilance. Naj navedem mnenje Adija Peitla iz Trbovelj, v čem je „skrivnost“ našega trajnega uspeha, po njegovem mnenju: „Na svetovnem trgu kupujemo drago tehnološko in laboratorijsko opremo. V elektronski industriji nujno kupujemo tudi del dragega repromateriala na svetovnem trgu, pri Specializiranih proizvajalcih. Kako naj potem konkurenčno izvažamo? Čisto enostavno! Vgraditi moramo v našo tehnologijo, v naše izdelke in kvaliteto toliko znanja, da bomo iskani — se pravi konkurenčni na svetovnem trgu in akumulativni doma. Seveda pa je vgrajevanje znanja dolgotrajen proces, ki mora biti permanenten in dosleden.” V TOZD Feriti pa so se lotiti že par let nazaj profesionalizacije svojih feritnih izdelkov. To se pravi, da so njihovi elementi tako visokokakovostni, da so primerni za vgradnjo v profesionalno tehniko. Z osvajanjem izdelkov tega najvišjega kakovostnega razreda so zlahka prodrli na tuje trge in tudi doma zlahka prodajo vse, kar proizvedejo. Še več. Že jim primanjkuje kapacitet za vsa naročila doma in v izvozu. Seveda so se ob taki ponudbi in resnem povpraševanju pokazati tudi pozitivni finančni rezultati — kar p pomeni ustalitev in trdno osnovo / > rast, ki jo načrtujejo z bližnjo investicijo. Podobno so naredili za nekatere polizdelke, ki so jih doslej uvažati tudi v šentjernejskih Uporih. Enostavno so se lotili proizvodnje sami. Toda tudi širše združeno delo ozi- Sodobna proizvodnja v Feritih - DE Ljubno. Na zadnjem delavskem svetu pa je Gojmir Blenkuš zabičal delegatom: „Niti za trenutek ne smemo pozabiti, da moramo proizvodne načrte do pičice izvršiti. Vsak procent izpada pomeni manjši celoten prihodek, manjšo akumulacijo, manjši izvoz, manjše možnosti rasti in investicij. Vložiti bomo lahko samo tisto, kar imamo in ta naš delež mora biti vse večji. Zlasti pa ne smemo niti malo popustiti pri izvoznih prizadevanjih. To pomeni, da si večamo možnost investicij v visoko produktivno opremo, v nove tehnologije in v še intenzivnejšo mednarodno delitev dela in višanje pozitivne izvozno-uvozne bilance”. Po skoro štirih mesecih dela so v tej delovni organizaciji pokazati, da niso ostati samo pri visokodonečih frazah, ampak so se resno lotiti dela. Seveda so omejiti drobne stroške reprezentance, potnih stroškov, pogodbenega dela in honorarjev. Pa to so drobne ribice. LofiV »u se -največjih nalog in že se kažejo uspehi. Gotovo je največji prispevek k stabilizaciji visoka produktivnost in solidno doseganje proizvodnih načrtov, čeprav so smelo planirati, dosegajo načrtovanja. Drugi važen faktor je v IEZE izvoz, ki je pomemben za vso Iskro. Izvozne načrte izpolnjujejo za vsako ceno, čeprav jim tudi ovir ne manjka. Repromaterial iz uvoza je vsekakor vprašljiv. Pa tudi tu so marsikaj narediti. Zamenjali so več polizdelkov, ki so jih doslej uvažati z domačimi. To pa roma specializirani proizvajalci bodo morati narediti več. Ker se hočemo vse bolj osamosvojiti in vse manj uvažati, ne bo mogel vsakdo osvojiti vse proizvodnje polizdelkov. To bi ne bilo racionalno in bi vodilo v preveliko ekstenzivnost vsake TOZD oziroma delovne organizacije. Zato pa bodo morali proizvajalci, v našem primeru proizvajalci polizdelkov za elektroniko, intenzivneje pregledati domači trg in pripraviti vse tisto, kar je možno proizvesti doma. Seveda pa ugotavljajo mnogi proizvajalci elementov za elektroniko, zlasti Mikroelektronika, da čisto brez uvoza določenih specialnih delov ne bo šlo. „Preveliko zapiranje pred svetovno delitvijo dela, bi pomenila korak nazaj. Moramo ostati povezani z najvišjimi dognanji v svetovnem merilu”, mi je rekel strokovni sodelavec v naši Mikroelektroniki prof. dr. Lojze Trontelj. Ob teh otipljivih dejstvih gotovo ni mesta za pesimizem, kljub nekaterim žrtvam, Id jih zahteva stabilizacija. Torej rezerve so, le poiskati jih je treba, kot so to narediti v delovni organizaciji industrije elementov. Vsekakor spodbudna ugotovitev ob našem delavskem prazniku. To so naše delovne zmage, tihe in brez nepotrebnega pompa, dosežene v laboratorijih, ob računalnikih in strojih, v lakirnicah in orodjarnah, na trakovih in ob intenzivnem iskanju strokovnjakov. FY INDUSTRIJA AVTOELEKtRIČNIH IZDELKOV f "X Dvajset let zvestobe kolektivu Kolektiv novogoriške Iskre — Avtoelektri-ke praznuje 20-letnico obstoja in delovanja, 20 let rasti in uspehov. V njegovi sredi je 149 jubilantov 20-letnega dela Ti so s svojim delom in znanjem prispevali velik delež v začetnem obdobju ustanavljanja Iskre — Avtoelektrike in seveda vse naslednje obdobje dvajsetih let. Vsem jubilantom iskrene čestitke in hvala za ves trud, ki ste ga vložili v vaše dolgoletno delo. Jubilanti 20-letnega dela so: V TOZD - TOVARNA MALIH ZAGANJALNIKOV Fabjan Smiljan Fornazarič Anica Leban Edvard Orel Marija Saksida Silvo Lestan Rafaela Medeot Lucijan Merljak Karel Reščič Kamilo Ušaj Virgilij Slejko Humbert TOZD - TOVARNA VELIKIHH ZAGANJALNIKOV Bandelj Anica Doplihar Emil Harej Darja Kokelj Živko Markič Jelka Prinčič Rajmund Špacapan Jolanda Štolfa Emil Tominec Neva-Marija Volk Rudolf Eržen Gabrijel Gregorič Benjamin Vrtovec Kazimir Baša Jožefa Škrlj Valerija Nardin Jolanda Milanič Elizabeta Jarc Stanislav Jejčič Rado Kralj Vladimir Poljšak Branko Simčič Anton Spacal Silvo Štanta Pavla Gregorič Cvetko Kogoj Olga Konjedic Bruno Tinunin Perina Deronja Karmela Martinuč Emilija Gazilija Alberta . ;-nsa Marta f .rubelj Jožica egorič Marjan iine Viktor •uan Marjan kežič Ivan ; rn Ivan .rida Anica :in Cvetka Jopivec Jožef m - TOVARNA GENERATORJEV ELEKTRONIKE ufer Alojz urlan Valerija Gisrkič Rozalija Gregorič Alojzija J Gulin Radivoj Orel Bojana Pelikan Avgust Polenčič Lidija Prinčič Marija Vižin Livija Vodopivec Milka Bavco Jožefa—Terezija Gregorič Orlanda Gregorič Severin Cotič Klelija Gorenšček Metod Erzetič Zmaga Gregorič Draga Gregorič Marija Žorž Ana Bordon Adrijana Komic Gabrijela Gulin Danjela Vodopivec Marija Saksida Ana Satler Rudi Sulič Ana-lrena Sfiligoj Karmela Žižmond Elvira Vecchiet Marija Mrak Marija Plesničar Ana TOZD - TOVARNA DELOVNIH SPREDSTEV Besednjak Danijel Bremec Jože Faganel Alojz Kokelj Anton Poljšak Marjan Ščukovt Edvard Šuligoj Angel Černe Alojz Kavčič Jožef Černe Sergij Malič Norma Vodopivec Jože Kogoj Izidor Rojc Marija Hrovatin Silvester Jelen Doroteja Hanzelič F rane TOZD - INŠTITUT ZA AVTOELEKTRIKO Zavrl Branko Saksida Klavdija Novak Frančiška Koglot Emil TOZD - KOMERCIALA Černe Suzana Ušaj Jože Vižintin Ernest Škofič Janez Pahor Ivo Gregorič Franc ISKRA COMMERCE LJUBLJANA vabi k sodelovanju nove sodelavce za opravljanje naslednjih del za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom TOZD ZUNANJI TRG ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA v vodstvu direkcije uvoza za opravljanje stenografskih del POGOJI: — srednja izobrazba administrativne smeri — 2 leti delovnih izkušenj v stroki ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA v carinsko špediterskem sektorju za opravljanje zahtevnejših administrativnih del POGOJI: — srednja izobrazba administrativne smeri — 2 leti delovnih izkušenj v stroki EKONOMSKEGA TEHNIKA ALI GIMNAZIJSKEGA MATURANTA v carinsko špediterskem sektorju, za carinsko deklarantska dela pod nadzorstvom POGOJI: — srednja izobrazba ekonomske ali splošne smeri — 2 leti delovnih izkušenj v stroki ADMINISTRATORJA v carinsko špediterskem sektorju za opravljanje obračuna carinsko špediterskih storitev POGOJI: — 2-letna administrativna šola — 2 leti delovnih izkušenj v stroki EKONOMSKEGA TEHNIKA, ELEKTROMEHANIKA ALI GIMNAZIJSKEGA MATURANTA v direkciji uvoza — sektor 7, za opravljanje administrativno-komer- cialnih del v ZT POGOJI: — srednja izobrazba ekonomske, tehniške ali splošne smeri — 3 leta delovnih izkušenj v stroki — pasivno znanje tujega jezika EKONOMISTA ALI ELEKTROINŽENIRJA v direkciji uvoza - sektor 1, za komercialno opravljanje ZT del POGOJI: — višja ali srednja izobrazba ekonomske, elektro ali splošne smeri — 5 let delovnih izkušenj v stroki DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA ALI ELEKTROINŽENIRJA v direkciji izvoza — sektor 1, za vodenje izvoznih poslov zahtevnejšega regiona POGOJI: — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali elektro smeri — 5 let delovnih izkušenj v stroki — opravljanje ZT registracija — aktivno znanje svetovnega jezika V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNE SLUŽBE EKONOMSKE TEHNIKE za opravljanje knjigovodsko bilančnih poslov za skupino ino-firm POGOJI: — končana ekonomska srednja šola — 3 leta delovnih izkušenj v stroki — pasivno znanje enega od tujih jezikov Ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov: ISKRA COMMERCE, Kadrovska služba, Ljubljana, Topniška 58. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Tribušon Stana Faganeli Pavel Krajnik Estera Furlan Emil Jelinčič Ludvik Pelikan Gabrijel Mermolja Ana Zorn Vladimir Žnidar Aleksander Gruntar Ema Bitežnik Marina Jedrlinič Nikola Šimac Marija Šavli Franc TOZD - TOVARNA VŽIGALNIH TULJAV BOVEC Mlekuž Alojzija Zorč Lidija Kenda Lidija Kašča Edvard Žagar Anton Žagar Leopold TOZD - TOVARNA ŽARNIC LJUBLJANA Buh Marjan Comino Janez Perušek Antonija Keršmanc Marija TOZD - TOVARNA ODLITKOV KOMEN Budal Jože Vodopivec Srečko TOZD - TOVARNA AVTOELEKTRIČNIH VŽIGALNIH SISTEMOV TOLMIN Laharnar Dora Špolad Rafael Leban Andrej Božič Jože Fortunat Ivan Bončina Ivan Jug Albin Rutar Irena Kovačič Ivan Gerbec Gabrijela Zalašček Franc Na svečano okrašenih mestih so potekale v ponedeljek, 21. aprila v novo gori ® Iskri — Avto elektriki -v vseh temeljnih organizacijah in skupnih službah / ' sedežem v Šempetru) volitvev organe samoupravljanja. Naj ob tem povemo, ^ -so delavci, zaposleni v tovarni vžigalnik tuljav v Bovcu volili že prejšnjo sredo, t tovarni AET v Tolminu so volili v torek, 22. aprila, v tovarni žarnic v LjubP i pa v petek, 18. aprila. Volitve so izredno lepo uspele, saj je bilo le malo V', t veljavnih glasovnic, kar priča na dobro predhodno izvedbo in evidentiraj $ najboljših kandidatov na zborih delovnih ljudi. V tovarni VT v Bovcu je b:’ ' naprimer udeležba 90 procentna, saj so bili odsotni le tisti, ki so bili m bole!?' 1 skem dopustu, volitve pa so zaključili že ob 14. uri. Zaposleni iz vseh TOZD 1 DSSS so volili delegate v delavske svete TOZD, DO in SOZD, v samoupravi ! delavsko kontrolo TOZD, DO in SOZD ter v disciplinsko komisijo TOA , „domače in zunanje“ člane. , , i i TOVARNA VŽIGALNIH TULJAV BOVEC Vse TOZD DO Avtoelektrike so se vključile v letošnja stabilizacijska prizadevanja. Vsaka izmed njih je izdelala svoj program ukrepov. Tako je tudi Tovarna vžigalnik tuljav Bovec sklenila, da si bo prizadevala čimbolj stabilizacijsko gospodariti. In kako mislijo to izpeljati? 1. Doseči morajo za 9 % večjo vrednost proizvodnje, kot je predvidena v letnem načrtu za leto 1980. 2. Fakturirana realizacija mora biti za 11 % večja, kot je navedeno v letnem načrtu. Izvoz naj bi povečali, uvoz reprodukcijskega materiala pa ne bi smel presegati predvidene vrednosti. 3. Zaposlovanje naj bi v primerjavi z letom 1979 ostalo nespremenjeno. 4. Povečana proizvodnja in prodaja v primerjavi z letnim načrtom za leto 1980 naj bi se povečah za 17 %, ostanek čistega dohodka za poslovni in rezervni sklad pa naj bi bil za 2 % večji. Vsem tem zahtevnim nalogam bo kolektiv TOZD Vžigalne tuljave v Bovcu kos le, če bo uspel zmanjšati izmet in stroške za material, če bo Delovna akcija Pobuda je prišla s strani mlacjih. Ni jim vseeno, kako izgledajo delovni prostori, kaj si bodo mislili obiskovalci Nove Gorice, Šempetra in okolice o urejenosti in neurejenosti v petek, ko bodo prišli na obisk v Avto-elektriko, ko bodo odprta vrata za širšo javnost. V soboto, dela prost dan so prišli na čiščenje okolice in delovnih prostorov mladi in tisti, ki se počutijo mlade po srcu iz tovarne malih zaganjalnikov in iz tovarne velikih zaganjalnikov. Opravili so veliko prepotrebnih del, takih, ki jih ni mogoče opraviti takrat, ko tovarna redno obratuje. Delovna akcija je po mnenju vseh v celoti uspela, delovni prostori in okolica so pripravljeni za sprejem osmošolcev, srednješolcev in vseh tistih, ki jih zanima, kaj delajo in kaj proizvajajo v šempeterski Iskri Avto-elektriki. V petek bodo namreč odprta vrata za širšo javnost, ker je tako predvideno v sklopu aktivnosti ob praznovanju 20-letnice Iskre Avtoelektrike. Vsi tisti, ki so se udeležili prostovoljne delovne akcije zaslužijo vso pohvalo, ostalim pa naj bodo za vzgled, saj se da z dobro voljo in željo po nečem lepšem marsikaj narediti, pa čeprav je ob koncu največje plačilo le zadovoljstvo nad opravljenim delom. M R. Vse sile za boljše gospodarjenje povečal delovno disciplino, izboljšal vodje sektorjev in služb so bili zad6 izkoriščenost delovnega časa, zmanj- ženi, da se zgoraj navedene nalc-~ šal bolniške in druge izostanke z dela, izvedejo, zmanjšal nadurno delo, ipd. Ustrezni V tovarni vžigalnik tuljav v Bovcu so v lanskem letu izvajali razširjeno1 reprodukcijo v treh smereh. Dokončevali so investicijo v modernizacijo i'1 ■ razširitev temeljne organizacije iz preteklega leta, realizirali nabave v ■ j okviru tekoče investicije za leto 1979 ter izvajali aktivnosti v okvira j priprav za novo investicijo v letošnjem letu. To je investicija za izgradnjo 'j dislociranega obrata v vasi Soča in dobava nove opreme za modernizacijo in povečanje obstoječe proizvodnje. Medtem, ko so tekočo investicijo v celoti izvedli, pa nameravajo t; prvi polovici letošnjega leta zaključiti z deli in namestitvijo novih na prat H v novi galvani, ki jo prikazuje tudi naš posnetek. I r POVZETO IZ: VESTI IZ AET TOLMIN Slab stik Nekega jutra je pred našo tovarno stalo dekle. Kdor je šel mimo, jo je premeril \ oogledom in si mislil: „Ta je pa nova. Le od kod je? " „5 hribov” so vedeli nekateri. Vsa zardela je zrla v tla. Nekaj ur za tem jo je vodja vodil po tovarni. Hodila sta od stroja do stroja. Vodje ji je razlagal, kako teče delo v oddelku. Bila je zmedena in je prikimavala, razumele pa je le malo. Takih strojev ni še nikoli videla, begali pa so jo ropot in pogledi delavcev. Kako tudi ne, saj doslej je poslušala le ropot kosilnice in žvrgolenje tic. Že prvi dan je skoraj dosegla normo. „Ta bo pa dobra delavka" so modrovali nekateri. In niso se zmotili. Za njene žuljave, težkemu delu privajene roke je bilo to delo pravo igračkanje. Včasih je vsa nasmejana govorila: „Kaj pa je to delo, če ga primerjam s tistim na naši kmetiji!" Spoznala je nove ljudi, si pridobila prijateljsto in se hitro vživela v novo okolje-Vabili so jo na kavo pa malo na klepet v garderobo. Ni se zmenila za to. Delala je svoje delo in dosegala normo in pol, včasih pa še več. Svarili so jo: „Ne delaj toliko Bodi pametna!" Odgovarjala jim je: ,,Bom pa več zaslužila." „Težak primer je, ni ozdravljiva," so godrnjali. ..Premlada se je zastrupila z delom." Nekega popoldneva, že v mraku, ko je bilo v tovarni še vroče od dnevne pripeke, je sedela v hladu na klopi pred tovarno. „Ti tukaj! Ne delaš? " sem jo začudeno vprašal. To res ni bila njena navada. „Nič!" je komaj izdavila in si pokrila obraz z rokami, da bi skrila ihtenje. Rad bi jo potolažil in sem jo vprašal, kaj jo teži. V solzah mi je začela pripovedovati: „Normo komaj še dosežem. Včeraj sem prejele enako plačo kot tisti, ki vse popoldneve posedajo v garderobi," „Ni mogoče, saj ti vendar delaš kot neumna!" ..Vidiš, tega ne razumem. Prav so imeli tisti, ki so trdili, da sem neumna. Meni so j dvignili normo, ostalim pa ne. Tako lahko še naprej pohajkujejo med delovnim , časom. Ne vem, kaj naj storim. Šla bom drugam, ali pa se bom vrnila domov na kmetijo." Ves večer sem premišljeval, kaj je tu narobe. Kje je „slab stik", a nisem mogel \ dognati. Mogoče bo uspelo komu drugemu!? ! . . . J. L. J —-i ; ISKR 1 Zasedanje DS DO ob izteku mandata jm ih o ^ 'raii , »I ez?' 'D •an on % ^ preteklem mandatnem obdobju jede-avski svet na svojih sejah namenil veliko Casa samoupravni organiziranosti delovne 0rganizacije, saj se je v celoti zavedal, da je vprašanje izhodiščno in zelo pomembno ® našega koncepta samoupravnih eko-nOmskih odnosov, ker se preko nje vzpostavljajo pogoji pripeljati delavca v položaj, a neposredno odloča o pogojih in rezuI-tatih svojega dela ter da lahko vpliva na opravljanje ostalih družbenih zadev izven oelovne organizacije. 2 dveletno uporabo zakona o združe-jtam delu v praksi je zaključeno obdobje, v katerem je bilo potrebno uskladiti osnovna Vprašanja samoupravnih družbeno-eko-aOmskih odnosov in v tem smislu zaokro-2|ti samoupravno organiziranost ter uskla-i diti samoupravne splošne akte. Na teh j vPrašanjih se je v naši DO odvijala široka, Vsebinsko bogata družbenopolitična ter $amoupravna aktivnost in strokovno delo. 2 dosedanjo aktivnostjo pa nismo do-sa9li pomembnega napredka samo v orga-fizaciji, temveč tudi v celotnem družbeno-,, * ekonomskem uveljavljanju TOZD. V večini ’&0< se skoraj v celoti uresničujejo samo- . m: “Pravne funkcije in zastavljeni cilji. Vsa nji- Jnt p,0va dejavnost se nemoteno odvija v okviru z dokajšnjo enotnostjo interesov, med-^bojno odgovornostjo, potrebno solidar-n°stjo — tako znotraj TOZD samih kakor tudi znotraj DO kot celote. Ustvarjeni so begoji, v katerih TOZD lahko samostojno “gotavlja dohodek, odloča o njegovi delitvi n kar je zelo pomembno, podani so realni Materialni pogoji za resnično samoupravlja-nie delavcev. Elektromehanika je velik programsko razvejan poslovni sistem. V preteklosti je z 0rganiziranjem obratov razvila specializa-- cl)o proizvodnje, danes pa stojimo pred y tem. da oblikujemo proizvodne sisteme za Posamezne programske grupacije, kot so telekomunikacije in računalništvo, MRS tahnika in proizvodnja električnega ročnega orodja. Tako nastajajo pogoji za novo delitev dela in tehnološko specializacijo dela zno-,raj teh sistemov. S tako organizacijo bo traba doseči na dohodkovnih odnosih temelječo večjo notranjo povezanost in °nemogočiti vse težnje zapiranja interesov “ okviru temeljnih organizacij in skupin. Tam, kjer ni skupnih interesov, ne more biti trdne integracije, v kateri si vsi enakopravno prizadevanje za njen napredek. V naslednji mandatni dobi bo delovni kdlektiv Elektromehanike v pogledu svoje samoupravne organiziranosti moral sprejeti Pdločitve, s katerimi bo oblikovana podoba . KRE naslednjih let. To bomo morali sto-db z vso odgovornostjo in zaupanjem v astne moči in sposobnosti. Delavski svet je zavzeto in kritično spremljal vsa poslovna dogajanja v delovni ln temeljnih organizacijah in pri tem ugotavljamo, da je delovna organizacija v letih '978 in 1979 dosegla mnogo boljše uspehe k°t v preteklih letih, kar je vsekakor rezul-131 prizadevanj vseh članov kolektiva. Kljub taostrenim pogojem gospodarjenja v Zadnjih dveh letih je Elektromehanika “spešno izpolnjevala načrtovane naloge in s tem dosegla večje deleže v posameznih elementih gospodarjenja v SOZD, v kranj-skem, gorenjskem in slovenskem gospodarjenju. V zadnjih dveh letih so v okviru delovne 0rganizacije nastale nekatere organizacijske spremembe, ki so vplivale na prikazovanje Posameznih elementov poslovanja. V letu “78 so se iz delovne skupnosti skupnih sluS) oblikovale tri nove temeljne organi- :adc alo? M* » rU) ! in- V.; rU: jo | 1 zacije Nabava, Prodaja in Razvojno tehno- I loški c; „ :__________..J______________ -, J center, ki so imele zato vse pogoje. Z Ustanovitvijo novih TOZD so se v letu 1979 spremenili dohodkovni odnosi, predvsem Pri ugotavljanju prihodka iz skupnega poslovanja, v katerem so udeležene temeljne 0rganizacije proizvodne sfere in TOZD pro-Metne sfere (Nabava in Prodaja). Medtem, ko so nastale omenjene tri TOZD, so se sredi leta 1979 izločile iz delovne organizacije temeljne organizacije TEN, IPT in Elektronika Horjul, ki so se oblikovale v novo DO namenske proizvodnje z nazivom ISKRA-Industrija sistemov elektronike in zvez (ISEZ).Tako danes delovna organizacija šteje 20 TOZD in delovno skupnost skupnih služb. Delovna organizacija je v sestavi 20 TOZD in delovne skupnosti skupnih služb dosegla bistvena povečanja na posameznih področjih gospodarjenja. Na področju razvojno-raziskovalnega dela v Elektromehaniki stroški razvoja dosegajo že več kot 8 % eksterne proizvodnje. Večino sredstev prispevajo TOZD same, za izvajanje razvojnoraziskovalne dejavnosti pa so se angažirala tudi družbena in določena namenska sredstva SOZD Iskra. Zavedajoč se, da le ustrezna kadrovska in materialna vlaganja v to dejavnost lahko zagotove v prihodnje nemoteno proizvodnjo s sodobnim, kvalitetnim in tržno vedno zanimivim izborom izdelkov, moramo v bodoče v to dejavnost vlagati zadostna sredstva. Značilnosti razvojno-raziskovalne dejavnosti v preteklem mandatnem obdobju lahko zajamemo v naslednjem: — posodobljenje tržno zanimivih izdelkov iz obstoječega proizvodnega programa in izpopolnitev asortima, — uvajanje sodobne tehnologije in uporaba novih kvalitetnejših sestavnih delov in pod sestavov, — iskanje lastnih poti na posameznih področjih, — v vse večji meri uvajanje mikroelektronike, — nujna aplikacija računalniških sistemov, — sodobnejša organiziranost razvojno-raziskovalnega dela, — ustanovitev tehničnega razvoja v TOZD TEL na Blejski Dobravi, s čimer so dani pogoji za uspešnejši razvoj te temeljne organizacije. Problemi pri razvojnem delu so še vedno: pomanjkanje kadrov, neučinkovita nabava materiala za potrebe razvoja in maloštevilna ter zastarela oprema. Vse večje zahteve glede kakovosti in zanesljivosti izdelkov, pa tudi povečanje asortimana na vseh področjih ter nujno uvajanje sodobne tehnologije oziroma uporaba najsodobnejših sistemskih rešitev pa postavljajo te probleme še bolj v ospredje. Na področju proizvodnje smo v Elektromehaniki v dveh letih dosegli izreden skok proizvodnje, in sicer od 2,8 milijarde v letu 1977 na 5,1 milijarde v letu 1979. Tako smo povprečno letno stopnjo rasti proizvodnje dosegli z 32,7 % oziroma 76 % več kot leta 1977. Poprečna stopnja rasti fizičnega obsega' proizvodnje pa je v dveh letih znašala 34,2 %. Obseg proizvodnje v Elektromehaniki v taki vrednosti je bil dosežen s 4% poprečno letno stopnjo rasti zaposlenih, tako da znaša poprečno število zaposlenih v letu 1979 — 9.824. Število zaposlenih se je v teh letih povečalo, pred vsem v novoustanovljeni TOZD Računalniki ter v drugih TOZD, kjer se je proizvodni program močno razširil, nasprotno s tem pa v nekaterih TOZD skupnega pomena iz leta v leto zasledujemo upad števila zaposlenih, delno zaradi deficitarnosti, delno pa zaradi prepočasnega spreminjanja nagrajevanja po delu in drugih sistemskih rešitev. Ob pripravi in sprejemanju razvojnih načrtov moramo v bodoče na vseh nivojih upoštevati obseg zaposlovanja le na nivoju naravnega prirastka kot edinega možnega, trajnega in zanesljivega kadrovskega vira. Torej se bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju morali odločati le za tista investicijska vlaganja, ki pomenijo avtomatizacijo in novo tehnologijo. Skupna fluktuacija v letu 1979 znaša 6,1 % in je za naše razmere dokaj visoka, vendar v nobenem primeru ne daje realne slike učinkovitosti zaposlovanja, ker vsebuje različne objektivne vzroke prekinitev delovnega razmerja, med katere spadajo e. ia V. Preiskava kristalne strukture kovinskega materiala na metalografskem mikroskopu Reichert zahteva resnega in potrpežljivega strokovnjaka na tem področju. Ugotavljanje kristalne strukture materialov in določanje cene kvalitete je odgovorno in naporno delo, ki precej prispeva tudi h kvaliteti končnih izdelkov. reorganizacijske premestitve v nekatere druge DO v okviru SOZD ISKRA (38 delavcev), upokojitev 91 delavcev, 135 delavcev, ki so odšli v JLA ipd. Realna stopnja fluktuacije, popravljena za objektivno fluk-tuacijo, je znašala v letu 1979 2,9,%. Omenjena stopnja ne presega fluktuacije iz prejšnjih let in sama po sebi ne predstavlja problematične vrednosti. Vendar se slika spremeni, če gledamo izobrazbeno strukturo fluktuantov. Še vedno je prevelik odliv delavcev višjih izobrazbenih struktur. Kot edina objektivna postavka, ki je izšla iz analize vzrokov fluktuacije teh delavcev, je nezadovoljstvo s strokovnostjo dela, za katerega so usposobljeni. Ostali vzroki vsaj s statističnega vidika niso pomembni. V delovni organizaciji se je večkrat ugotavljalo, da ob razpisih štipendij na višjih in visokih šolah tehniških usmeritev, medtem ko je za štipendije na srednjih šolah bilo precej več kandidatov kot pa razpisanih štipendij. Podobna situacija je tudi pri študiju ob delu, saj tudi tu obstaja težnja po šolanju v netehniških poklicih. Na področju izplačevanja osebnih dohodkov smo se v preteklih dveh letih gibali v okviru načrtovane politike in dosegali 22,1 % povprečno letno stopnjo rasti mesečnega poprečnega dohodka na zaposlenega. Tako je znašal povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v letu 1979 6.954 din, kar je za 49 % več kot leta 1977. Pri izplačevanju osebnih dohodkov je v zadnjih dveh letih opaziti preslojevanje po razponih OD navzgor, kar je posledica že omenjene splošne rasti osebnih dohodkov. V prihodnje bomo morali izplačevanje osebnih dohodkov še bolj vezati na doseženi dohodek, ki mora naraščati za 25 % hitreje kot osebni dohodki. Na področju domače prodaje smo dosegli vrednostno povečanje prodaje za 93 %, in sicer od 2,2 milijarde na 4,2 milijarde, kar predstavlja 30 % povprečno letno stopnjo rasti. Bistveno povečanje piodaje na domačem trgu se zasledi v letu 1979 in to za 49 %. Tako uspešni prodaji je botrovala konjunktura na domačem trgu v drugi polovici leta 1978 in v prvi polovici leta 1979. Na področju izvoza smo prav tako dosegli precejšen napredek, saj se nam je izvoz povečal iz 41 milijonov dolarjev v letu 1977 na 54 milijonov dolarjev v letu 1979. S takim izvozom smo dosegli 14,9% povprečno letno stopnjo rasti, kar pa je premalo, če primerjamo z doseženo letno stopnjo rasti uvoza. Pri ugotavljanju porasta izvoza po letih pa moramo ugotoviti, da je porast od leta 1978 na leto 1979 prenizka in znaša le 5 %. Na področju uvoza smo v dvoletnem obdobju dosegli 28,5 poprečno letno stopnjo rasti, kar pa je za skoraj še enkrat več kot pri izvozu. Kljub temu, da z izvozom še pokrivamo uvoz v skupnem seštevku, pa ne moremo biti zadovoljni s porastom uvoza s konvertibilnega področja. Na tem področju se nam izkazuje vedno večji primankljaj deviznih sredstev. Zato bomo morali v prihodnje močno povečati izvoz na konvertibilno področje, če bomo hoteli pokriti uvoz z izvozom. Nas področju nabave na domačem trgu smo dosegli 32,7 % povprečno letno rast, kar je enako vrednostnemu povečanju proizvodnje za isto obdobje. Ro posameznih letih se zasledi večje povečanje nabave na domačem trgu v letu 1979, kar je povzročilo na drugi strani tudi zaloge materiala. Zato bo potrebno v prihodnje nabavo materiala optimalizirati in doseči nižjo vezavo zalog. Na področju investicij nikakor ne moremo biti zadovoljni, če jih primerjamo z načrtovanimi za leto 1979, vendar pa boljše kot za leto 1977. Investicije so se od 1977 povečale z 208 milijona din na 335 milijona din, kar je 26,9 % povprečna stopnja rasti. V omenjenih letih je bilo banki predloženih 12 investicijskih elaboratov, ki jih bomo v prihodnje poskušali realizirati tako, kot je dogovorjeno v Samoupravnem sporazumu o združevanju, namenu in načinu uporabe sredstev za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela v Iskri Elektromehaniki in Samoupravnem sporazumu o združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov organizacij SOZD Iskra. Na področju doseganja celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka smo za dvoletno obdobje dosegli mnogo boljše uspehe kot pretekla leta. Dohodek se nam je povečal od 1,5 milijarde v letu 1977 na ISKRA Industrija ze telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja TOZD TOVARNA STIKAL KRANJ objavlja prosta dela in naloge VIŠJI KONSTRUKTER I. v konstrukciji tehničnega razvoja Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — višješolska izobrazba strojne smeri, — 5 let delovnih izkušenj na področju konstruiranja. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo do 5. maja 1980 na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba, 64000 KRANJ, Savska Loka 4. V preteklem letu je pričela Elektromehanika z izgradnjo prve faze objekta A 3. Fotografija kaže, da gradnja zadovoljivo napreduje, saj se istočasno srečujejo na gradbišču gradbeno podjetje Gradbenik Kranj, TRIMO Trebnje inmontažno podjetjelnstalacija Ljubljana. Z izgradnjo objekta A 3 bomo pridobili tako zelo potrebne prostore za razvoj pomembnih programov, kakor tudi za temeljno organizacijo skupnega pomena. v__________________________________________________________________J 2,8 milijarde din, kar je 36,4% povprečna letna stopnja rasti. S tako uspešnim doseganjem dohodka smo po razporeditvi obveznosti iz dohodka dosegli tudi ustrezno visok čisti dohodek. Čisti dohodek se nam je povečal od 965 milijonov din v letu 1977 kar na 3,0 milijarde, kar je za 109 % več. Povprečna letna, stopnja rasti je znašala kar 44 %. Tako uspešnemu doseganju čistega dohodka je sledilo tudi doseganje dela čistega dohodka, ki smo ga namenili za vse vrste skladov. Kljub temu, da smo morali iz skladov poravnati vse obveznosti, pa nam je rezultat v teh dveh letih omogočil precej možnosti za realizacijo investicij, ki jih v preteklih letih nismo uspeli realizirati. Kazalci uspešnosti, iz katerih je razvidna rentabilnost, donosnost in produktivnost, so za delovno organizacijo različni. Iz kazalcev, s katerimi proučujemo (družbeno proizvodnost, produktivnost, čisti dohodek na delavca) je razvidno, da smo jih v teh dveh letih uspešno dosegali, saj se je npr. čisti dohodek na delavca povečal od 106.500 din v letu 1977 povečal na 271.000 din oziroma za 155 %. Enak uspeh ugotavljamo tudi pri drugih elementih, s katerimi izkazujemo produktivnost (OD in SSP na delavca, dohodek na delavca). Negativni elementi, ki jih je potrebno poudariti, pa so vse vrste zalog (nedokončani materiali, gotovi izdelki), investicije in nabava na domačem trgu, ki so povzročile kljub dobremu rezultatu nelikvidnost. Da bi odpravili in zmanjšali omenjena negativna gibanja je potrebno v prihodnje: — povečati izvoz, četudi na račun manjšega prihodka, ki bi ga lahko ustvarili s plasmajem izdelkov na domačem trgu — zmanjšati uvoz z zamenjavo uvoznih materialov z domačimi, kjer je to le mogoče — nujno je potrebno zmanjšati materialne stroške, znižati zaloge in povečati faktor obračanja ter med letom postopno odpisovati nekurantni material in sestavne dele — izboljšati planiranje na vseh nivojih — takoj pristopiti tudi k finančnemu planiranju in zagotoviti posameznim TOZD ažurne preglede likvidnostnih sredstev, deviznih in dinarskih — pospešiti celotni inovacijski proces, skrajšati osvajanje novih tehnologij in izdelkov — realizirati tiste investicijske programe, ki bodo prinašali večjo akumulativnost — poskrbeti je treba za boljšo organizacijo dela, boljšo informiranost ter za večji izkoristek delovnega časa. V preteklih dveh letih je delavski svet usmeril del svoje aktivnosti tudi na pripravo in sprejemanje planskih dokumentov. Po delovnem programu sta bila koncem leta 1978 in 1979 sprejeta letna programa izvajanja srednjeročnega plana za obdobje 1976—1980 v letu 1979 oziroma v letu 1980. S temi programi smo uskladili in konkretizirali naše obveznosti izpolnjevanja srednjeročnega plana v zadnjih dveh letih tekočega srednjeročnega obdobja. V skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana in s sprejetim družbenim dogovorom je bila letos tudi sprejeta korekcija plana za leto 1980. Še intenzivnejša pa je bila aktivnost delavskega sveta na področju priprav planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1981—1985. V procesu priprav srednjeročnega plana za obdobje 1981—1985 je delavski svet v letu 1979 sprejel sklep o pripravi plana in določil organ za pripravo plana. Poleg tega je delavski svet lani tudi obravnaval analitične podlage, ki so bile osnova za izdelavo smernic planov in elementov za samoupravno sporazumevanje, ki smo jih na predlog delavskih svetov sprejeli na zborih delavcev v novembru 1979. V letošnjem letu pa nas v procesu priprave planskih dokumentov za prihodnje srednjeročno obdobje čakajo še bolj pomembne naloge in aktivnosti. Po obravnavi osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana mora delavski svet DO sprejeti v maju predlog tega samoupravnega sporazuma, ki ga bodo po sprejemu temeljev plana potem sprejemali delavski sveti temeljnih organizacij v mesecu juniju. Delegati delavskega sveta se morajo aktivno vključiti v samoupravno sporazumevanje in usklajevanje planov na vseh nivojih. Po sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana bo delavski svet sprejel jeseni predloženi plan delovne organizacije za srednjeročno obdobje 1981-1985. Na področju socialne politike in razvoja družbenega standarda se je delo znotraj DO (Nadaljevanje na 8. strani) ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj Tovarna merilnih instrumentov Otoče razpisuje Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke na osnovi določil statuta temeljne organizacije prosta dela in naloge: i: SEKRETAR 2. VODJA RAZVOJNEGA ODDELKA 3. VODJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE 4. VODJA ODDELKA KONTROLE 5. VODJA PROIZVODNJE 6. VODJA ODDELKA ZA EKONOMIKO Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: pod točko 1: — visoka ali višja izobrazba pravne, upravne ali organizacijske smeri, — 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3. leta na odgovornejših delovnih mestih na tem delovnem področju. pod točko 2 do 4: — visoka izobrazba tehnične smeri, — 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta v dejavnosti merilno regulacijske tehnike, — znanje enega svetovnega jezika, pod točko 5: — visoka ali višja izobrazba tehnične ali organizacijske smeri, — 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta v dejavnosti merilno regulacijske tehnike. pod točko 6: — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3. leta na odgovornejših delovnih mestih na tem delovnem področju. Kandidati morajo biti družbeno-politično aktivni in imeti aktiven odnos do samoupravljanja, sposobnost vodenja, organiziranja in vsklajevanja delovnega procesa. Izpolnjevanje teh pogojev se bo ocenjevalo v skladu z družbenim dogovorom o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji. Vse informacije o delu daje individualni poslovodni organ tovarne. Pismene ponudbe s priloženimi dokazili naj kandidati pošljejo do 10. maja 1980, v zaprti ovojnici na naslov: ISKRA — Elektromehanika Kranj, Tovarna merilnih instrumentov Otoče, Otoče 5 a, 64244 Podnart, z oznako „na razpis". Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 15 dni po izbiri. Zasedanje DS DO ob izteku mandata (Nadaljevanje s 7. strani) odvijalo v okviru materialnih možnosti. Zaradi omenjenih materialnih možnosti mnoge potrebe niso bile pokrite. Na drugih ravneh, kjer smo združevali sredstva, predvsem v samoupravnih interesnih skupnostih na občinski ravni, pa je bilo uveljavljanje interesov naših delavcev odvisno od kvalitete delovanja delegatov naših delegacij oziroma od naše delegatske organiziranosti. V preteklem dvoletnem obdobju so delavci v temeljnih organizacijah začeli polrio in uspešno uveljavljati svojo neodtujljivo pravico, da sami razpolagajo s sredstvi za zadovoljevanje stanovanjskih potreb. Tako je približno 180 delavcev dobilo novo ali starejše najemno stanovanje. Preko 400 prosilcev je bilo vsako leto za posojilo za individualno gradnjo, med katere je bilo v obeh letih razdeljeno skupaj skoraj 40 mio din. Številni prosilci pa so svoj stanovanjski problem reševali s pomočjo združenih sredstev pri samoupravnih stanovanjskih skupnostih v posameznih občinah. Na področju varstva pri delu smo uspeli obdržati pozitivni trend postopnega zmanjševanja poškodb pri delu. Pri zdravstvenih okvarah, ki so v veliki meri tudi posledica razmer pri delu, pa še komaj vzdržujemo zadovoljivo raven. Pri organiziranju letnega oddiha smo skoraj v celoti prekinili sodelovanje s Počitniško skupnostjo SOZD Iskra. Tako imamo danes kombinirane oblike: na ravni temeljnih organizacij (prikolice in zakupi sob) in v delovni organizaciji (posredovanje ponudb turističnih agencij, izgradnja manjših lastnih kapacitet, pripravljamo pa se na skupne zakupe in sovlaganja). Oblike športne rekreacije so tudi v kvantitetnem in kvalitetnem vzponu. Dokončno pa so se afirmirale oblike takoimenovane zdravstvene rekreacije, to je aktivna rekreacija ter kopališko in klimatsko zdravljenje, za kar večina temeljnih organizacij solidarnostno združuje potrebna sredstva. Za splošnim razvojem delovne organizacije zaostajamo pri prehranjevanju med delovnim časom in pri pogojih, ki jih nudimo za izvajanje zdravstvenega varstva. Pomembnega napredka tudi ni pri organizaciji prevozov na delo in z dela in s tem močno povezanim izkoriščanjem delovnega časa, kar skušamo popravljati s širšim uvajanjem gibljivega delovnega časa. Kljub nekaterim nespornim uspehom na področju ožje socialne politike in razvoja družbenega standarda, pa lahko izpostavimo dve pomanjkljivosti, ki jih bomo morali odpraviti v naslednjem delegatskem obdobju oz. kar bi moralo biti vsebovano tudi v planih za naslednje srednjeročno obdobje: 1. Na vseh delovnih področjih (kot npr.: na področju planiranja, financiranja, vodenja in drugih) se je potrebno samoupravni organiziranosti primerno organizirati in zavzeti, da bodo elementi socialne politike in družbenega standarda ustrezno vključeni vanje. 2. Organizacijo delegatskega delovanja bo treba izpopolniti, predvsem pa učinkoviteje zagovarjati interese delavcev naše delovne organizacije v samoupravnih interesnih skupnostih in v družbenopolitičnih skupnostih. Delo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite se je v preteklem mandatnem obdobju odvijalo na osnovi letnih programov dela, programskih usmeritvah za delo odborov za LO in DS v delovni organizaciji in njenih temeljnih organizacijah oz. DS SS v zvezi z akcijo „Nič nas ne sme presenetiti 79" ter na osnovi nalog organov Skupščine občine Kranj. Težišče dela v tem obdobju je bilo na ažuriranju dokumentov in načrtov s področja ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti ter na osveščanju in usposabljanju delavcev v okviru samozaščite. Temeljne usmeritve so bile naravnane k podružbljanju družbene samozaščite in k izboljšanju samoupravne organiziranosti z namenom, da se v vseh temeljnih organizacijah organizira aktivno delovanje odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter vojnih odborov v okviru sindikalnih organizacij. To še posebno velja za novoustanovljene temeljne organizacije v okviru delovne organizacije. Bistvena sestavina programa je bila tudi pobuda za izdelavo in sprejetje vseh potrebnih samoupravnih in splošnih aktov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Izdelan je bil varnostni načrt za izredne razmere tako na nivoju delovne organizacije kot tudi na nivoju temeljnih organizacij oz. DS SS, pripravljena je bila varnostno politična ocena v vsaki temeljni organizaciji in DS SS ter načrt delovanja narodne zaščite. Reorganiziran je bil štab civilne zaščite na področju Savske Loke 4, formiran skupni štab civilne zaščite za temeljne organizacije na področju Labor, formirane so bile specializirane enote civilne zaščite v skladu z odlokom Skupščine občine Kranj in izdelani ustrezni načrti za delovanje teh enot. Ko smo ocenjevali na DS akcijo „Nič nas ne sme presenetiti" kot celoto, smo lahko ugotovili, da je aktivnost organov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij bistveno pripomogla k temu, da so naši delavci spoznali nujnost krepitve obrambnih priprav in razumeli tudi namen same akcije. Pri tem smo ugotovili tudi veliko zanimanje za te akcije med mladino, ki se jih je udeleževala v precejšnjem številu. Ugotovili smo tudi, da je akcija vzpodbudila tudi težnje za boljšo povezanost med ustreznimi organi za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v delovni organizaciji, temeljnih organizacijah združenega dela ter krajevni skupnosti. Delavski svet je prav tako zavzeto in kritično spremljal tudi vsa ostala poslovna, družbenoekonomska in politična dogajanja TOZD ŠTEVCI Boljša kvaliteta obnašanje Potem ko smo pred leti uspeli izdelati električne števce, ustrezajoče strogim standardom razvitih zahodnih držav in smo jih vsako leto več izvozE na najbolj zahtevna tržišča vseh kontinentov, je bil za našo proizvodnjo najtežji problem obdržati kvaliteto na doseženi ravni kljub različni kvaliteti materialov, povečani proizvodnji skoraj na isti površini, v bližini montaže in obdelovalnice ter dediščini skromnih investicij v preteklih letih. Poleg tega, da mora imeti vsak izmed 700.000 letno izdelanih števcev ustrezne merilnotehnične lastnosti, mora biti zgrajen tudi iz časovno stabilnih materialov ter ne sme vsebovati nečistoče, posebno kovinskih delcev. Prav to zadnjo pomanjkljivost so nam očitaU naši kupci na tujem in so postavili pogoj, da se mora v tem pogledu kvaliteta števcev bistveno izboljšati, sicer jih ne bodo več kupovali. Kontrola ležajnih trnov. ISKRA Industrija ze telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n. sol. o. Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD TOVARNE RAČUNALNIKOV KRANJ razpisujemo prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi SEKRETARJA TEMELJNE ORGANIZACIJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visokošolska izobrazba pravne ali upravne smeri, — 5-letne ustrezhe delovne izkušnje, — aktivno znanje angleškega jezika, — pogoje, ki jih za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. Mandat za razpisana dela traja 4 leta. Kandidati bodo o izboru obveščeni v 30 dneh po dokončnem sklepu delavskega sveta. v delovni in temeljnih organizacijah in skladno z njimi sprejemal ustrezne ugotovitve, pobude in sklepe, kar je v celoti razvidno iz zapisnikov in objavljenih sklepov po vsaki seji delavskega sveta. Delavski svet je v svoji mandatni dobi imel 21 rednih in 2 slavnostni seji. Udeležba na sejah je bila zadovoljiva, saj se je sej udeleževalo poprečno 35 delegatov. Vse seje so bile sklepčne, delo na sejah pa je potekalo skladno s poslovnikom o delu organov samoupravljanja. Slavnostni zasedanji smo imeli ob praznovanju 32 in 33-letnice obstoja naše delovne organizacije. Ob tej priliki so bile podeljene zaslužnim delavcem za 30-letno požrtvovalno in zavzeto delo plakete „ISKRE", jubilantom 25 in 20-letnega dela pa zlate oz. srebrne značke. Za posebne zasluge in prispevke pri razvoju delovne organizacije pa smo posameznim zaslužnim delavcem podelili ..Priznanje Iskre". Z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da so vsi izvoljeni odbori delavskega sveta DO v preteklih dveh letih delali zelo uspešno in odgovorno, za kar jim gre iskrena zahvala. Pismena poročila o svojem delu bodo odbori podali na prvih sejah novoizvoljenih odborov. Komisija delavskega sveta DO so delale občasno, odvisno od obravnavanih zadev na delavskem svetu. Svoje delo so opravile zadovoljivo. Tudi njim gre vsa zahvala. Za aktivno delo se zahvaljujemo tudi vsem delegatom, ki so bili v tem obdobju člani DS SOZD ISKRA, delegatom v delegacijah SIS za družbene in gospodarske dejavnosti ter delegatom družbenopolitične skupnosti. Zahvaljujemo se družbenopolitičnim organizacijam in kolegijskemu poslovodnemu organu delovne organizacije, vsem temeljnim organizacijam ter strokovnim službam DS SS, brez katerih našega delegatskega dela ne bi mogli tako uspešno opravljati, saj smo bili vedno in povsod deležni vsestranske pomoči in podpore. stabilnejše Justiranje trifaznega števca. Kaj nam to pomeni v času, ko naši družbi primanjkuje deviznih sredstev oz. izvoza za izravnavo devizno plačilne bilance in končno za stabilizacijo našega gospodarstva, ni potrebno posebej poudarjati. Zato so se sestaU vodilni delavci v TOZD in se dogovorili za ukrepe, ki se bodo odslej izvajali v montažah števcev in spremljajočih službah. Predvsem se mora izboljšati kvaliteta in njena stalnost s tem, da bomo skrbeli za minimalno zadovoljivo kva-Uteto kupljenih delov, preprečevali dostop nečistoč med sestavne dele in v števce med transportom, pri vzdrževanju naprav in ob prehodu ljudi v montaže. V tem smislu bomo racionalizirali proizvodnjo z obdržanjem iste kvahtete s tem, da bo TPP sistematično pregledoval izdelovalne postopke na vsakem delokrogu nalog in predlagal ter izvajal izboljšave, v ostalih službah pa bodo z boljšo organizacijo dela za proizvodnjo omogočili učinkovitost izvajanja sprememb. Pri tem bomo povečevati varnost ZAHVALI Sodelavkam in sodelavcem v tozdu ATN — stiskalnice in sindikatu Elektromehanike se iskreno zahvaljujem za darila in denarno pomoč v času bolniškega staleža. „ Tončka Pirc vsem soaeiavkam m sodelavcem v umerjevalnici števcev se ob odhodu v pokoj zahvaljujem za lepe želje, darila in tovariška doživetja. .. .. „ . ... Manja Kocjančič na delovnih mestih z urejanjem in zaščito strojev in naprav, pa tudi s povečano pazljivostjo in opozarjanjem na nevarnost poškodbe ljudi ati strojev. V pogledu organizacija dela se bomo pravočasno dogovarjati in posvetovali o vseh oblikah koriščenja delovnega časa in doseganju norm ter skušati s čim manj dela čim več proizvesti. Zaradi pričakovanega pomanjkanja materialov in sestavnih delov bomo izvajali priučevanje delavcev na več delovnih operacijah za lažje prilagajanje na spremenjene plane, obenem pa bo to vzpodbuda za napredovanje P11 delu in pridobitev kvalifikacije. V smislu boljše organizacije dela51 mora izboljšati ažurnost vseh služb ' TPP, GPP, TR, TK in temeljne organizacije Nabava, da bomo uspeti izpo1' njevati dobavne roke, posebno še 23 izvoz. Veliko navedenih nalog smo v poteklih letih že uspešno opravljali vendar se tudi konkurenca na mačem in tujem trgu povečuje i*1 skuša zmanjševati našo prodajo, zat° se bomo z vso resnostjo lotiti zastav ! Ijenih nalog. JanezS*> TOZD ŠTEVCI Ustanovitev aktiva mladih komunistov Na četrtem sestanku osnovne organizacije Zveze komunistov Slovenije v TOZD Števci v mandatu 79-81 smo obravnavali akcijski program OOZK, sistem ocenjevanja vodilnih in vodstvenih delavcev, sprejem novih članov v ZK in ustanovitev aktiva mladih komunistov. Potrebo po ustanovitvi aktiva je narekovalo več vzrokov, tako številčnost osnovne organizacije, ki bo s tem poživila svoje delo in povezava z ZSMS, ki bo s tem bolj trdna in bo omogočila neprekinjeno delovanje mladincev, ki se vključujejo v ZK. Aktiv ima predvsem nalogo, da aktivira delo mladih v ZK z usmeritvijo v poživitev dela mladine v TOZD, ki ima veliko mladih ljudi, pa malo aktivnih mladincev. V svoj načrt dela je aktiv mladih komunistov sprejel nal°i ge, kot so: organizacija marksističnega krožka, organizacija dela po skupin^1 s pritegnitvijo novih članov v ZSM-individualno izobraževanje, sod ek vanje z mladimi iz drugih republik f1 pritegnitev le-teh v delo mladine. Rezultat tega dela se bo odražal' OOZK kot okrepitev stališč in poba" mladih za reševanje problemov mlad'*1 pri vključevanju v samoupravljanj6’ kakor tudi reševanju socialno-ek6' nomskih problemov mladih. V aktivu bomo delovati v tak6'1 oblikah, da bomo premostiti težave,}1 so že leta nazaj ovira za aktivneje delo ZSMS in drugih organizacij. Š6-Stanki naj bodo izven delovnega čas3 medsebojni dogovori in neposredn6 oblike dela pa naj bi se odvijale ves čas ko smo skupaj, predvsem pa ' odmorih med delom. „ J TOZD MERILNI INSTRUMENTI Naše okolje Toplotna črpalka — kaj je to? Energetska kriza pritiska na duri in to vedno bolj. Ne samo pri nas, temveč v celem svetu. To, kar je predvideval „Rimski klub“ v svoji publikaciji „Meje rasti" šele okoli leta 2000, se dogaja že danes. Fosilna goriva se izčrpavajo, nafte je morda le še za 20 .. .50 let, premoga za par sto let. Tudi vodna energije je dokaj izkoriščena in če se hočemo kulturno obnašati, ne bomo zajezili vseh naravnih lepot in jih za vedno uničiti, zlasti če vemo, da je možno tudi drugače priti do energije. Zato tehniki mrzlično iščejo, kako izkoristiti nove vire. Vedno bolj se zadnje čase ozirajo proti soncu. Sončno sevanje znaša v naših zemljepisnih širinah ca 3500 Wh/m2 na vodoravno površino na dan. S tem ogreva zemljo, vode, strehe stavb. To toploto bi radi izkoristiti za ogrevanje bivalnih prostorov v hladnih letnih dobah. dobrin, dokler se ni leta 1973 Oj naftna kriza) prebudil in nato zop6 za par let uspaval, ko da ni ničes^ bilo. Lani pa je prišel drugi, verjeM6 dokončni udarec. Raziskave so preši6 v proizvodnjo, tako da je danes n.pt’' Nemčiji investicija v ogrevanje s 10' plotno črpalko približno istega red3 kot za konvencionalno ogrevanje l' nafto. Ker tu ni mesto, da bi podrobu0 opisoval fizikalne principe, naj povei" le to, da je toplotna črpalka obrnj611 hladilnik. Vsi vemo, da je v hladilnik11 vgrajen agregat, ki odjemlje toploto ' notranjosti in jo oddaja v okolic62 Enako lahko iz okolice po istem prii,| čipu odjemljemo toploto in jo pren6: šemo v notranjost stavbe. Okolica j6 zemlja, voda, zrak. Koliko je te t0' plote, poglejmo na enostavnem pd' meru. Pretok Save v Otočah je ocenjen1,3 50 m3/s.^yzemimo, da je pozb111, temperatura vode 6° in če odvzamej mo tej vodi eno samcato stopinjo Celzija in Savo ohladimo na 5° C, b1 pridobiti (1 m3 = 1000 1): Sončni kolektorji, ki jih vedno več vgrajujejo na strehe, so že kar dobro poznani. Manj so poznane takozvane toplotne črpalke. Ze samo ime pove, da je to stroj, ki črpa toploto. Ogreti zemlji, vodi ali strešni površini naj bi odvzeli njihovo zalogo toplote in jo prenesli v notranjost prostorov. Princip delovanja so utemeljili že več kot pred 100. leti fiziki Carnot, Lord Kelvin in drugi. 1980 je bil podeljen že prvi patent, 1955 pa je bila zgrajena prva naprava v solarnah Ebensse pri Salzburgu. Ta je delala z izkoristkom 66 %, izkoriščala je odpadno toploto pri razsoljevanju. Leta 1878 je začela obratovati z enakim nemenom izboljšana črpalka v solarnah de Bex v Švici. Potem so pozabiti na vse to, ponovno pa se je pojavila po prvi svetovni vojni, ko so svet začele pretresati gospodarske krize. Črpalke so izkoriščale toploto tekočih voda, instalirane moči so bile reda 100 kW. Nizke cene nafte so zazibale po drugi vojni svet v brezskrbnost in vedno večje trošenje 50.1000.3600 = 180.106 kcal/h Vemo nadalje, da je 1 kcal/h = 1.1^ W, torej je to približno 210.106 W = 210 MW Impozantna številka, ni kaj. In 10 jc popolnoma čista energija. V primer' javo naj navedem, da bi znašala cc lotna moč predvidenih elektrarn 1,3 zgornji Savi (Podnart, Globoko, R3' dovljica, Radovna, Bohinjska Bel3 Lesce, Bohinjsko jezero) le 195 M" Naša nova tovarna bo potreboval3 za celotno ogrevanje po približni cenitvi 2.106 kcal/h, to pa je 90-kra1 manj, kot nam nudi Sava. Raziskave so pokazale, da dobim6 veliko boljši učinek, če poganja črpal ko toplotni stroj (n. pr. diesel) kot p3 elektromotor. V tem primeru izkoriščamo dodatno tudi odpadno toplot° stroja do 55 % . Se eno prednost ima ogrevanje5 črpalko. Poleti lahko okrnemo 1 ventili krogotok in dobimo hladiln” napravo. Sergij Gradnik Komisija za delovna razmerja TOZD TOVARNA RAČUNALNIKOV KRANJ objavlja prosta dela in naloge v LJUBLJANI KURIR Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — končana osnovna šola, — delovne izkušnje so zaželene, — vozniški izpit B kategorije. Vsi kandidati, ki bodo izpolnjevali navedene pogoje, bodo opravili tudi psihološko testiranje. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba. Savska Loka 4,64000 KRANJ, z oznako Aza TOZD RAČUNALNIKI". ______A p' a*6 b'\ rga; pol- : za pre-j jaH do-. ja ;at» ;tav-! C SAMOZVANI STROKOVNJAKI J ialO'| iega, inal MS ;elO' ki« ialv bud adil' njc- ikf ddl1 Se- žasa dne ves >a '1 evei’ i (l ope> :esai: atnc reši6 pr. to-reda je zl ,bn» vei" nje« lik« to' lico. arini en«-) a j6 to-pri- je5 i iln« m* Strokovnjaki, kdo so to? To so ljudje, ki so z velikim od poved o-yanjem ter brezmejno potrpežljivostjo, solidnim znanjem, veliko ustvarjal-no učenostjo vladarji enega, določenega posla v DO. Razdeljenost, ki ylada v ljudskem znanju, katero nam je v neslutenih merah prineslo to stoletje in dokončno izoblikovalo v konkurenčnih bitkah mednarodnega rivalstva, ter s tem pospešilo neverjet-no širjenje vseh „strokovnjaških“ področij je pripomoglo, da so se nekdanji strokovnjaki čez noč sprevrgli v specialiste, DO pa so dobile ljudi, brez katerih trenutno ne morejo shajati, a kmalu bo treba razmisliti, kako shajati z njimi. Današnje povpraševanje po visoko strokovnem kadru je še vedno večje °d ponudbe. Tu so zajete vse veje gospodarstva - od finančne do tehnološke, od tržne do raziskovalne. To pa povzroča neslutne napake, saj so do- ' ločeni sposobni kadri utesnjeni v zelo ozko področje strokovnosti. To v veliki meri vzpodbujajo predvsem tiste DO, ki v prestižnem boju iščejo same sebe. Pri tem jim ne gre za ljudi, za človeka, strokovnjaka, za prave mojstre svojega pokhca, za samoupravno usposobljenega strokovnjaka. Ne, gre jim samo za človeka, ki je Poznan, priznan, ki je sposoben proletarskih transakcij, brez milosti za razvrednotenje pravih človeških vrlin. Važno je, da ga družba ceni kot človeka „velikih sposobnosti", toda ne zaveda se zaradi potrošniške miselnosti podjetnikov, pravih vrlin, ki jih mora imeti sleherni človek. Zato se velikokrat primeri, da tak ozkomiselni pogled na stvarnost požene pravi lov za takimi »strokovnjaki". Prav kmalu se izkaže, da so posledice takega lova za temi strokovnjaki predvsem krize, ki so trenutnega značaja za določeno podjetje. Da pa bi iz teh kriz prišli čimhitreje, je v Podjetju s tako krizo prišlo do »,nahitre“ zaposlitve večjega števila teh »nazivnih" strokovnjakov. Pri takih hitrih odločitvah ni odločilna bodočnost ljudi ah DO, ampak je važno samo tisto, kar lahko da od sebe tak »strokovnjak" v tistem trenutku. Zato tudi poizkusi z zbliževanjem med pravimi strokovnjaki in samo-zvaneži, ki so na hitro roko prišli v DO, skoraj vedno ni možno. Zmoti pa se velikokrat tudi direktor, saj takemu strokovnjaku najprej ponudi denar, da bi se predhodno posvetoval z zato izvoljenimi forumi in domačimi obstoječimi pravimi mojstri strokovnega, dela v DO pa niti ne pomisli. Ako pride do vprašanja zakaj tako, je tu hitro odgovor — edino ta in ta vplivni »strokovnjak" nam bo pomagal iz trenutnih težav. Zgodi se, da v taki krizi pride do zavestnega oreganjanja mladega strokovnjaka. Ce le more, ga pritisne v kako zakotno pisarnico, mu določi delo, ki ne zahteva od njega strokovnosti, za katero je bil usposobljen, ter s tem reši njegov primer vsiljivosti, ki jo je tak mlad vsiljivec željan, da si razširi svoje strokovno področje brez denarnih koristi. Njemu ni važen denar, ta pride sam, če je človek pravi mojster svojega pokhca. Ta pa temu mlademu entuziastu tudi ni bistvo, saj mu sama zavest, da je mlad med starimi »gadi" pomeni več, kot pa vse denarne nagrade. Res pa je, da zaradi neizkušenosti še ni tak kot tisti »samozvani ali krizni strokovnjak". Zato prevelik lov za takimi samozvanci, specialisti trenutnega strokovnjaka, povzroči ponavadi več problemov v določeni sredini, kot pa naj bi jih bil sposoben rešiti. Rezultat takega nepremišljenega koraka je največkrat razočaranje za DO, velikokrat razočaranje zadene tudi tega samozvanca, ki pa mu skrb za njegovo eksistenco v družbi pomeni vse, saj je tako lahko poznan, priznan ter vpliven. Pretirana specializacija v DO pa lahko le-te pripelje na rob kaosa, če se le pravočasno ne zavejo prihajajoče nevarnosti, ki jo povzroči pretirano ah kar bolestno čaščenje specialistov, tistih pravih in onih samozvanih. Vedno se moramo zavedati, da le preudarna izbira vodilnega kadra, ki mora imeti široko izobrazbo ter bogate praktične izkušnje lahko pripelje DO do neslutenega razvoja in zadovoljstva vseh zaposlenih. Sredi aprila sta se v delavski restavraciji Iskrinih telekomunikacij na Laborah predstavila znana slovenska predstavnika avtorske glasbe Jani Kovačič in Tomaž Do-'hicelj. K poslušanju se je zbralo okrog 150 tiladih (in starejših) ljubiteljev njune glasbe, kar glede na znani in afirmirani imeni ni ravno dokaz pretiranega zanimanja. Lahko bi rekli, da je koncert tudi v glasbenem smislu uspel — polovično. Začel je Jani Kovačič, ki je bil tudi tokrat izreden. Iskraši so njegovo izvajanje spremljali zavzeto in poznavalsko, znali so Prisluhniti njegovi bodičasti satiri in z aplavzi v pravem trenutku so nagradili njegovo izjemno idejnost in duhovitost. Še posebej je tokrat prišla do izraza Janijeva izredna sposobnost komunikacije s katerimkoli občinstvom, čeprav ne-rockerskim. Njegove pesmi so vse bolj dognane, njegov nastop izpiljen, čeprav še vedno »prikupno zmeden". Pri pesmih »Škofljica"-.in »Zakaj je Pesem lajdra" se mu je pridružil Tomaž, vendar sinteza ni bila prepričljiva, niti sfektna. Tomaževa »solarizacija" je temeljila na čisti improvizaciji, ki je bila nedomiselna, prisiljena, neokusna, dolgočasna — Tomaž Domicelj. Doma izdelana avtomatska naprava za goljenje in rezanje žic V naši temeljni organizaciji smo rimo ustreznost priključka, vstavimo dosedaj uporabljali za goljenje in re- kolut z žico, nastavimo impulzni šte-zanje izoliranih žic le ročne pripo- vec in ostale parametre. Naprava se močke (ustrezne klešče ali električnei avtomatsko ustavi po izdelavi zahtev-snemalce). Po ogledih že izdelanih,1 nega števila žic. TOMA2 DOMICELJ IN JANI KOVAČI C STA NASTOPALA V ELEKTROMEHANIKI sploh odveč. Kljub mešanim občutkom so poslušalci intenzivno sodelovali. Morda so upali na preblisk? Ta je prišel v podobi solo nastopa Tomaža Domicelja, vendar v negativnem smislu. Tomaž se malce preveč zanaša na status »zvezde" in to mu zagotovo prej škodi kot koristi. Predstavil je nekaj svojih zlajnanih in zaprašenih pesmi, ki jih resda že znamo peti, toda obenem nas tudi dolgočasijo. Kot očitno tudi njega samega. Na skrajno glasnost privita zvočna mašinerija ni mogla skriti pomanjkanja energije, svežine in prodornosti. Podcenjevanje občinstva je bilo še posebej odveč. Iskraši so se »samoupravljaIško" odločili: Jani — DA, Tomaž - NE. Kazimir Mohar oziroma kupljenih naprav, smo se odločili, da sami doma izdelamo podobno napravo. K odločitvi je pripomogla tudi stalna težava pri uvozu razne opreme. Tako smo se na pobudo Jožeta KOSELJA iz službe vzdrževanja v letu 1979 dogovorili za izdelavo naprave. Kljub skromnim sredstvom in opremi, smo v marcu letošnjega leta napravo izdelali in jo namestili v delavnici podsestavov. Že takoj po poskusnem obratovanju, smo pričeli z rednim delom. Nedvomno ima največ zaslug za realizacijo naloge Jože KOSELJ, ki je ob pomoči sodelavcev napravo konstruiral in izdelal. Pohvahti velja predvsem njegovo prizadevanje za uvajanje sodobnejših delovnih pripomočkov in strokovno reševanje zahtevnejših nalog s področja uporabe pnevmatskih elementov. Z izdelavo avtomatske naprave za goljenje in rezanje žic smo skrajšali čase izdelave, sprostili' delovno silo in prihranili devizna sredstva. V nadaljevanju navajam glavne tehniške podatke, delovanje in prihranke. TEHNIŠKI PODATKI Premer žice z izolacijo: do (? 2 mm (z ustrezno nastavitvijo do 0 3 mm) Dolžina rezanja: 30 — 200 mm (z zamenjavo valja tudi večje dolžine) Dolžina ogoljenega dela: 4 mm, 10 mm, 15 mm Kapaciteta: 1000 do 1500 kos/uro (1 žica) Delovanje: avtomatsko (nastavitev potrebnega števila žic, goljenje in rezanje, štetje in ustavitev stroja) Priključek: Komprimiran zrak 6 at. K napravi je prigrajena ustrezna zaščita in varovanje. KONSTRUKCIJA IN DELOVANJE Naprava je izdelana iz pnevmatskih elementov, raznih delov starih orodij, nova so vodila za nože, noži in vlečne škarje. Pred zagonom naprave preve- Seveda bi bilo možno konstrukcijo še izpopolniti, predvsem glede dose- ganja večjih kapacitet (goljenje in rezanje več žic istočasno). STROŠKI IZDELAVE IN PRIHRANKI Za izdelavo naprave je bilo porabljenih približno 100 ur in ustrezen material. Skupaj znašajo stroški izdelave 47000 din. Omenim naj, da stane podobna naprava iz uvoza več kot 250.000 din. Zaradi hitrejše izdelave v primerjavi z ročnim delom je letni prihranek okoli 400.000 din. Jože Budič • Delovni čas Nujen je premik delovnega časa iz noči v dan, da bi delovni človek največji del svoje energije porabil v združenem deu, da bo torej delovni čas bolj optimalno izkoriščen, saj zdaj pravzaprav stimuliramo dodatno delo po že opravljeni službi v svoji OZD. Vse sosednje in tudi druge države so glede delovnega časa mnogo bolj elastične, pa tudi v Jugoslaviji nimamo upravičenih razlogov, da bi vztrajali pri tej jugoslovanski »posebnosti«. To je med drugim poudarila včerajšnja razprava na predsedstvu CK ZKS, ki se je tudi zavzelo za odločnejšo prilagoditev delovnega časa javnih služb potrebam delovnega človeka. Pozornost bi morali posvetiti tudi izrabi delovnega časa. Odsotnost z d-la je večja tam, kjer delavci nimajo zadostnega vpliva na gospodarjenje z dohodkom. Vprašljiva pa je poleg fizične izrabe tudi takoimenovana moralna izraba delovnega časa, ki je manjša od prve. Vzroki so predvsem v neustreznem nagrajevanju. V TOZD Center za elektrooptiko je bila pred nedavnim, kot prva članica kolektiva doslej, upokojena Marija Ciganova, čistilka. No, čisto dokončno se še ni poslovila, saj bo še delala polovični delovni čas. ISKRA—IEZE n.sol.o. TOZD SEM — Tovarna specialnih elementov in materialov n.sub.o. Ljubljana, Tržaška 2 Razpisna komisija razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonskimi predpisi, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višješolsko izobrazbo elektrotehnične, strojne, ekonomske ali organizacijske smeri — da ima poslovne in organizacijske sposobnosti ter najmanj 5 let delovnih izkušenj za vodenje delovnih enot ali temeljne organizacije — da obvlada najmanj en svetovni jezik — da je družbenopolitično aktiven in moralno neoporečen Izbrani delavec bo imenovan za razdobje štirih let. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z navedbo in opisom svojega dosedanjega dela ter dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA IEZE—TOZD SEM Ljubljana, Tržaška 2 z oznako »za razpisno komisijo". Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo. RAZPIS IZOBRAŽEVANJA NA TEMO TEHNOLOGIJA KONTROLE Izobraževalni center pri DSSSSOZD Iskra je v okviru programa izobraževanja na področju kakovosti, v dogovoru s kolegijem področja kakovosti pripravil štiridelni seminar, ki je namenjen predvsem tehnologom kontrole in drugim delavcem, ki se ukvarjajo s planiranjem kakovosti in tehnologijo kontrole. I. del seminarja, ki predstavlja kompleten paket z začetkom 12. 5. 1980 ob 8.00. uri v Preddvoru bo obravnaval: A Splošni del, ki obsega: Informacijo o pomembnejših dogodkih v Iskri Politiko kakovosti Prioritetne naloge na področju kakovosti in Sistem izobraževanja v Iskri B Strokovni del, ki obravnava: Metode analize procesa: — praktičen primer kot uvod v reševanje problematike — razlaga temeljnih tehnik analize procesa — praktični primeri s pripravljenimi podatki — v skupinah — račun korelacije in regresije — planiranje preskusov — praktični primer s pripravljenimi podatki II. del — Metrologija III. del — Lastnosti in način preverjanja posameznih vrst materiala IV. del — Izdelava kontrolne tehnologije Seminar bo trajal tri dni. Seminar bo zaključen s praktično nalogo, ki jo bodo udeleženci izdelali pod vodstvom mentorja. Podrobne informacije in strokovne predloge za udeležbo dajejo področja kakovosti v DO. Rok prijave nepreklicno do 7. 5. 1980. Vsem DO in TOZD bomo poslali vabila z vsemi potrebnimi podatki. Ostale dele seminarja, ki sicer tvorijo celoto, bomo v skladu z željami TOZD organizirali ločeno v septembru in oktobru. DO ISKRA INVEST SERVIS VČERAJ, danes, jutri Ureditev Stegen bo praktična in bo nudila humane delovne pogoje Prvi maj je gotovo primeren dan, da se delavci ozremo po uspehih včerajšnjega dne, današnjih možnostih in načrtih za jutri. Stegne v Ljub-Ijam so gotovo za Iskro značilne, saj je to industrijski kompleks, kjer imamo in še bolj načrtujemo visoko proizvodnjo, človeku primerne pogoje dela in sodobno industrijsko okolje, primemo za Iskro, ki ima oči uprte v svetovne dosežke elektronike. Tu delajo in še bodo praktično vse delovne organizacije naše SOZD. Tu se ravno kaže naša povezanost v življenjskih vprašanjih proizvodnje, reševanje infrastrukturnih vprašanj in še marsičesa. Tu je nujno tudi združevanje sredstev, zlasti za objekte in naprave skupnega pomena. SE BO NAČRT URESNIČIL? Seveda se bo! Iskra je vedno našla samo sebe, vedno je vitalno ustvarjala in rastla. In zakaj ne bi uspel načrt, smelo zastavljen pred skoraj 20 leti? Seveda ne gre gladko, zapletov in težav ne manjka, nasprotno, vse več jih je. Treba je upoštevati nove razmere, ki so nastale v zadnjih desetih letih v Ljubljani. V tem času se je mesto bliskovito razvijalo, širilo in urejalo. Zato je treba danes upoštevati še mnogo novih faktorjev, ki jih pred leti niti ni bilo. Že to je velika pridobitev, da je Iskra zaupala ureditev novih načrtov enemu izvajalcu, oz. koordinatorju — Iskra In vest servisu. Tako se pred ISKRA V STEGNAH DANES. Potreba po večjem industrijskem centru se je pokazala v Iskri že konec pedesetih let ob združitvi v združeno podjetje, ko je Iskra v Kranju postala vseslovensko podjetje in je postajala Ljubljana vse bolj zanimiva. Iskra je dobila leta 1962 odločbo Skupščine občine Ljubljana Šiška in s tem ji je bil dodeljen stegenski kompleks v uporabo. Ta industrijska cona obsega zemljišče med Litostrojem in tovarno IMP na zahodu, med današnjo Stegensko cesto in železniško progo Ljubljana Kranj na jugu. Načrt je bil zelo lep. Iskra je hotela tu zaokroženo proizvodnjo vseh ljubljanskih tovarn, od proizvodnje elementov, prek izdelovanja podsklopov do proizvodnje zahtevnih naprav in Danes se je pokazala potreba po kompleksni ureditvi in maksimalni izrabi prostora vse naše industrijske cone. To delo so zaupali DO Iskra Invest servisu, ki naj s pomočjo potrebnih inštalacij uredi to vprašanje. Direktor Invest servisa Marjan Dvo-raček je dejal: „To delo izgleda nekako tako, kot bi po 10 letih iz vode dvignili potopljeno barko. Ob novih gradnjah se je pokazalo, da je vsa infrastruktura postala daleč premajhna. Vode jele za sproti, za primer požara je že daleč premalo. Ob kompleksnem urejanju in napeljevanju toplovoda smo zamudih vlak in toplovoda ni na tem področju. Tako ogrevamo našo industrijsko cono z našo toplarno, ki pa je že premajhna, širiti pa je po predpisih ne Posnetek v edini ambulanti v Stegnah, pa še ta je slabo opremljena, pravi dr. Rodica Kodrič — Premrlova, ki dela v tej zdravstveni postaji Feritov. sistemov, seveda za tiste proizvode, ki niso imele proizvodnih prostorov v Kranju in drugod. Torej bi naj to bila proizvodna cona za Ljubljano in okolico. Načrte so smelo zastavih z investicijskimi načrti za tovarne oziroma obrate, ki so delovali v provizorijih kot na primer današnji Feriti in Magneti. Začeli so z urejanjem infrastrukture. Napeljali-so vodo, elektriko, uredih kanalizacijo, naredili cesto in parkirne prostore in seveda zgradili prve tovarne. Za skupne potrebe so zgradili tudi skupno orodjarno in kotlarno, ki ogreva Stegne še danes. Poleg tega je bila v načrtu vrsta, infrastrukturnih objektov za potrebe zaposlenih delavcev: zdravstveni dom za ves kompleks, sodobna menza, mnogo pa je bilo tudi govora o ureditvi otroškega varstva za otroke staršev, ki so zaposleni na tem območju. V največjem razmahu načrtovanj in gradenj, že takrat z združenimi sredstvi Iskre, je polet leta 1964 ustavila gospodarska reforma, ki je temeljito zavrla investicije, zlasti v objekte, ki niso takoj dajali ekonomskih rezultatov. Pri tem je ostalo tam nekje do leta 1975, ko so začeli v Stegnah širiti nekatere tovarne in začeli z gradnjo Zmaja. Med tem časom so v tovarnah širili, adaptirali in urejali dokaj vsak po svoje. Kompleksnih novih rešitev ni bilo. r- smemo. Na srečo pa smo „ujeli“ napeljavo 500-parni telefonski kabelski primarni vod. Danes je na tem področju zaposlenih okoli 4000 delavcev različnih delovnih organizacij: Industrije elementov, Avtomatike, Elektromeha-nike, Avtoelektrike in še nekaterih. Pravkar sta bili dograjeni tovarni Elek-trooptika in Mikroelektronika, končujejo gradnjo kompleksa Avtomatike in Napeljava toplovoda v tovarno Zmaj. pred nedavnim so se vselili v novi Zmaj. Mnogi pa bi radi gradili in se širili. Ni večjega obrata družbene prehrane, ni opremljene ambulante in na vseh koncih manjka vode in še marsičesa.*' lil*' Sedanji divji prehodi čez progo v Stegnah so zadnje leto zahtevali dve življenji ga je na osnovi želja in potreb iskrinih tovarn izdelal Slovenija projekt. Občina Šiška je koncept v načelu sprejela in zadolžila Zavod za družbeni razvoj Ljubljane, da izdela osnutek novela-cije zazidalnega načrta v skladu z urbanističnim planom in smotrnim urejanjem zemljišč pa tem območju. In kako daleč je zdaj ureditev zidave in zazidave? Direktor Marjan Dvoraček pravi, da bodo prvi interesenti za zidavo, dozidave in širjenje lahko vložili svoje elaborate v banke že letos maja. Seveda pa s tem še ni vse končano. Treba bo združiti sredstva za vso potrebno infrastrukturo in skladno s plani do leta 1985 in še dlje, okrepiti sedanje napeljave vode, elektrike in telefona, urediti cestno omrežje in še marsikaj. Ta dela pa bodo lahko tekla vzporedno z gradnjo novih tovarniških objektov in širitvami ter modernizacijo nekaterih delovnih prostorov TOZD v Stegnah. ■Naj omenim še sodobno cestno povezavo z avtocesto - s štajerskim Sodobna delilnica hrane in čajna kuhinja v IEZE, ki pa bo vsak čas premajhna. Direktor Iskra Invest servisa Marjan Dvoraček. vsemi mestnimi in republiškimi inštitucijami pojavlja Iskra enotno, potrebe, želje in načrte pa uskladimo doma v TOZD, delovnih organizacijah in v SOZD Iskra. Predvsem je trenutno „v delu“ načrt za maksimalno zazidavo vsega kompleksa. Se pravi projekt, kako bi najbolje, najsmotrneje in najbolj racionalno porabili vse zemljišče, ki je še nezazidano in to skladno z načrti in potrebami tovarn. Delo vodi Svet upravljalcev iskra Stegne, operativno delo pa opravlja in vodi Iskra Invest servis. Idejni osnutek za maksimalno zazidavo Stegen je komisija obravnavala že lani aprila. Idejni osnutek je vseboval vse želje in potrebe zadnjih in bodočih tovarn na tem območju — seveda skladno z možnostmi. Komisija Sveta upravljalcev — Iskra Stegne je upoštevala pripombe in mnenje zastopnikov TOZD in delovnih organizacij. Ta načrt upošteva, da je položaj zemljišč ob progi spremenjen, da tod ne bo tekla hitra cesta, kot je bilo prej predvideno. Tako je zdaj na razpolago Iskri vsa zemlja do proge, seveda s potrebnim odmikom. Po teh možnostih je tudi pripravljen koncept maksimalne zazidave, ki krakom Slovenike in s posodobljeno Celovško cesto. Tako bo dostop celo boljši kot je sedaj in bo omogočal hiter in sodoben promet. Za potniški promet, se pravi za mestni prevoz pa bo poskrbljeno tako, da bodo mestni avtobusi vozili po sedanji Industrijski cesti, pod železnico pa bosta dva podhoda, tako, da bo imel človek od postaje do najbolj oddaljene tovarne oziroma delovnega mesta komaj kakih 200 metrov poti. IN KAKŠEN JE NAČRT? V končni fazi izgradnje bodo kompleksi tovarn zapolnili ves prostor med sedanjimi tovarnami, celo sedanji parkirni prostor pred poslopji. Tako se bodo tovarne raztezale med današnjo Stegensko cesto in še nekaj deset metrov za robom današnjih poslopij. Ob železniški progi, na stegenski strani bo tekla cesta, ob kateri bodo parkirni prostori. Na vzhodni strani, se pravi proti Litostroju pa bo tekla moderna cesta — na sever na Slove-niko in proti jugu skozi podvoz pod železnico proti Celovški cesti. Seveda je to le groba skica, vmes med tovarnami in v pasu med cono in progo bodo zelene površine z drevjem, travo in cvetličnimi nasadi. Tako bo poskrbljeno tudi za kratke oddihe na soncu in svežem zraku, zlasti med odmori za malice. ki bo odgovarjala tehnologiji in proizvodnji sploh. Seveda so poleg vsake 1 tovarne potrebni skladiščni prostori in prostori za projektivo oziroma strokovno vodstvo TOZD in delovnih organizacij. Vso pozornost so namenih čimracionalnejšemu notranjemu transportu in specifičnostim vsake tovarne, delavnice in kareja. Poleg tega je urejeno vprašanje notranjih transportnih poti po vsej coni. Ob vsem tem pa so projektanti mislili na to, da vse to služi človeku. Človek je in mora biti v naši sociah-stični samoupravni družbi v ospredju, saj je on proizvajalec, ustvarjalec in upravljale c vseh ustvarjenih dobrin. Zato bo primemo urejena že okoUca, ki naj bi naredila delo bolj humano in prijetno. Poleg tega bo za vse urejeno vprašanje zdravstva, tako preventivnega kot tudi kurativnega, razen tistega, ki se opravlja v specializiranih ustanovah. Medicina dela bo prišla bliže k delavcu in tako bo urejeno vprašanje neskončnih vrst, ki se ure in ure vlečejo v čakalnicah splošnih ambulant. Tudi zobozdravniki bodo tu dobih prostor. Tako bo vsaj delno omiljen izpad pri „bolniških“, okrog katerega se vrtimo že dolgo kot maček okrog vrele kaše, naredimo pa bore malo. Tudi vprašanje prehrane bo tako Parkirnega prostora že manjka. Razpored tovarn pa bo po krajih, slovensko bi to rekli po strokah oziroma dejavnostih. Če pogledamo od zahoda, bo najprej kare elementov, ki se začne z Zmajem in dalje s Feriti, specialnimi elementi, Magneti, Keramiko, Žarnicami in Mikroelektorniko. Naslednji kare je namenjen Avtomatiki, dalje je namenska proizvodnja, Elektrooptika in Iskrino industrijsko cono bodo zaključili objekti skupnega pomena na današnjem praznem prostoru za Elektrooptiko. Tu bo sodoben obrat družbene prehrane, zdravstvena postaja, velika poslovna stavba, ki bo služila zlasti izvozni dejavnosti Iskre Commerce in marketingu nasploh. Tu nekje bo najbrž treba misUti tudi na varstveno ustanovo za otroke zaposlenih, če se bomo držah idejne zamisli izpred dvajset let. ŽIVLJENJSKI IN DELOVNI POGOJI Gotovo je naša industrijska cona predvsem namenjena proizvodnji. Žato so načrtovalci posvetih največ pozornosti organizacijski prilagoditvi, dobro rešeno. Poleg tega, da bomo lahko sami pripravljali tople obroke in jih razvozili po delilnicah hrane znotraj Stegen, bo morda možno delati usluge tudi Iskrinim tovarnam zunaj naše industrijske cone. Tu se bo dalo pripraviti tudi možnosti za kosila zaposlenih po dostopnih cenah. To naj bi zlasti razbremenilo žene in matere doma in zapolnilo vrzel v prehrani samskih delavcev. IN KDAJ BO VSE TO NARED? Direktor Marjan Dvoraček meni, da v glavnem že v prihodnjenTsrednje-ročnem načrtu. Infrastruktura pa je tako nujna za gradnje novih tovarn, da jo bc treba urediti v kakih dveh letih. Saj brez dovolj vode, elektrike, kom-primiranega zraka, telefonskih zvez in urejene kanalizacije ne more delati nobena sodobna tovarna. Ureditev pa mora biti zelo strokovno, obhkovno in funkcionalno pretehtana, saj bo ta ureditev služila najmanj do leta 1990 tako po obsegu, kot tudi po kapacitetah infrastrukture in zlasti energetskih virih. FV Del Stegen - zahodni del - bodoči kare elementov. ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA ' Četrt stoletja Iskre na Reki Reka. Drugo največje mesto na Hrvaškem. Največja jugoslovanska luka. Mesto z bogato kulturno zgodovino. Pobrateno mesto Ljubljane. In v tem mestu ima Iskra svoje predstavništvo že 25 let in je tudi najstarejše naše predstavništvo zunaj slovenskih meja. Lepo in častitljivo je to obdobje četrt stoletja in reški Iskraši ter tisti posamezniki v Iskri, ki so s tem predstavništvom tesneje povezani, so nanj upravičeno ponosni. Ponosni, kajti v teh letih je postala Iskra znano in priznano ime ne samo na Reki, pač pa v večjem delu Hrvatskega Primorja otokov in Istre. Iskrinega predstavništva na Reki ni težko najti — prostore ima, kot pravijo zgodovinarji, v najstarejši reški zgradbi, in sicer v neposredni bližini Gorskega kanala, ki deli Sušak in Reko, pred vojno pa je bil tudi meja rned Jugoslavijo in Italijo. Samo po-si°pje, že večkrat obnovljeno, je prnenjeno tudi v monografiji mesta in Je spomeniško zaščiteno. Zgradili so 9a nekje okoli leta 1500. Da ne bo pomote — tega ne omenjamo zato, da bi namigovali na kakšen morebiten prostorski problem teškega predstavništva. Sploh ne, še zlasti ne zato, ker so s temi prostori zadovoljni, saj so lepo urejeni in opre-mljeni, če prav so ponekod tla zaradi Posedanja temeljev in pritličja — predstavništvo je namreč v prvem nadstropju — precej neravna. „Ničzato," Pravijo: ,,častitljiva starost zgradbe in Predstavništva obenem." Začetki neposredne Iskrine prisotnosti ne Reki segajo v leto 1955. Takrat smo v ulici Rade Končarja v hiši številka 17, preuredili neke stare Prostore ter v njih odprli prodajalno Iskrinih izdelkov, servis in predstavništvo." Še dobro se spominjam otvoritve," nam je pripovedovala „po stažu" najstarejša uslužbenka reškega predstavništva Marija Frare. ..Prostore smo začeli preurejati že novembra leta 1954, odprli pa smo jih 28. januarja 1955. Trije prodajalci takrat niso sami zmogli vsega dela, toliko kupcev je naše predstavnišvo, torej v Hrvatskem Primorju bližnjih otokih in v Istri, si ni moč zamisliti ločeno od razvoja te regije. Razvoj je šel nekako vzporedno," poudarja direktor našega predstavništva na Reki Dino Vlačič. ..Morda je bil Iskrin prodor na naše območje nekoliko počasnejši v prvih letih obstoja predstavništva, zelo pa se je okrepil v nekaj zadnjih letih. To trditev zgovorno potrjujejo številke — medtem ko je znašala realizacija našega predstavništva leta 1974 okoli 73 tisoč dinarjev, se je v letu ,1976 povzpela na 130 tisoč dinarjev, lani na 300 tisoč dinarjev, za letos pa že načrtujejo 40 starih milijard prometa in storitev. Vsekakor velik uspeh. Velik, če še vemo, da nekatere Iskrine organizacije „na svojo roko" prodajajo na to območje. hkrim prodajalna na Reki. bilo. Pogosto sem jim priskočila na Pomoč tudi jaz kot snažilka. Nikomur se ni zdelo to čudno. Res, takrat smo delali in smo tudi morali delati vsi vse. Koliko noči smo čakali, da je tovornjak iz Kranja ali Ljubljane pripeljal blago? ! Morda se iz tistih časov še najbolj spominjam dolgih vrst pred našo prodajalno, ko so ljudje čakali na radijske aparate Savica." Spomini stari četrt stoletja. Ko je Prišla v Iskro je bila Marija Frale stara 27 let. Zdaj jih ima že dvakrat toliko. Najlepša leta je dala Iskri. In v teh prostorih v ulici Radei Končarja, v neposredni bližini pristanišča, so vse do pred 8. leti domovali trgovina, predstavništvo in servis. Takrat se je, v že omenjeno spomeniško zaščiteno hišo v Užarski 2, preselilo predstavništvo, pred slabimi štirimi leti pa je „šel_po svetu" tudi servis, in sicer v ulico Žrtev fašizma št. 47. ..Razvoja, oz. uspešnosti Iskre na Reki in na območju, ki ga obdeluje Direktor reškega predstavništva -Dino Vlačič. Seveda pa teh rezultatov ni bilo moč dosegati z enakim številom zaposlenih in so se morali iz leta v leto kadrovsko krepiti, za večji preobrat pa lahko štejemo tudi leto 1971, ko je Iskra odprla svojo lastno prodajalno tudi v Pulju kot del reškega predstavništva. Na Reki je zdaj zaposlenih v predstavništvu 7 Iskrašev, v prodajalni 12 in v servisu 21, v Pulju pa so v trgovini trije, v servisu pa štirje Iskraši. Naj se povrnemo k poslovnim uspehom letošnjega slavljenca. Nekaj rezultatov smo že na kratko našteli, verjetno pa je najpomembnejši: tale: reško predstavništvo je leta 1976 prodalo 2,5 % celotnega Iskrinega proizvodnega programa, lani pa se je ta delež povečal že za cel odstotek — dosegli so 3,5 %. Največje zanimanje kupcev tega dela Hrvatske je zlasti za izdelke široke potrošnje ter za telekomunikacije in električna ročna orodja. Pri vseh teh uspehih pa seveda ne manjka problemov. In o tem je med našim obiskom na Reki direktor predstavništva Dino Vlačič ponovil in obrazložil številna svoja stališča. Kot najhujši problem, ki pesti njihovo predstavništvo, je navedel vprašanje servisiranja, kajti „vsak izdelek je dober, če ima dober servis, najboljša reklama pa je prav dober servis." ..Problem je zlasti v tem, da bi se morali tako Iskrini prodajalci kot serviserji prilagoditi tržišču in bi morali sodelovati pri realizaciji številnih, če ne kar vseh investicij, ne pa da samo opazujejo in popravljajo kavne mlinčke in televizorje. . . Kupcu moramo omogočiti, da bo dobil pri nas vse — od idejnega projekta in projektne rešitve, do dobave naprave, montaže in šolanja njegovih ljudi ter začetka obratovanja do poznejšega vzdrževanja tega izdelka. Seveda pa bi Koliko Iskrine opreme je na teh ladjah ? Vsekakor premalo. moralo to veljati tako za večje kot za manjše naprave - za sekretarske garniture ali pa za npr. različne sisteme v bolnišnicah." Po mnenju Dina Vlačiča seveda vsega tega Iskrina predstavništva ne bi zmogla in s sedanjim kadrom tega tudi niso sposobna. „To bi morala biti naloga Iskre Commerce" meni sogovornik," tem, da bi Iskrina predstavništva raziskovala tržišče, v Iskri Commerce pa bi morali ustanoviti nekakšen projektivni center,- ki. bi skrbel za enoten Iskrin nastop in bi vsklajeval delo Iskrinih proizvodnih organizacij ter imel tudi vpliv na samo proizvodnjo." Še o nečem je direktor reškega Marija Frare je najdlje v reškem predstavništvu IC. predstavništva spregovoril z vso odločnostjo — o poslovni disciplini Iskrinih organizacij, „ko morajo kupci, kljub našim neštetim zagotovilom, čakati na že plačane izdelke, vredne tudi milijon dinarjev, več mesecev, pa tudi leto dni." Seveda smo poleg predstavništva na Reki obiskali tudi tamkajšnjo prodajalno in servis, nekaj dni pozneje pa še prodajalno v Pulju in novi servis. Poslovodja reške prodajalne Rajko Slivar je zadovoljen s prodajnimi rezultati, „lahko pa bi prodali še dosti več, če nam pogosto ne bi primanjkovali nekateri izdelki — števci, izdelki široke potrošnje, televizorji, rotacijski stroji itd.". Eden hujših problemov je po njegovih besedah ta, da nekatere Iskrine organizacije prodajajo na reško območje brez vednosti Iskre Commerce, kar je, milo rečeno, dokaz delne enotnosti v Iskri pa tudi dohodkovne nepovezanosti. Reška prodajalna je bila usmerjena v prodajo profesionalne tehnike, ker pa samo predstavništvo nima veleprodajnega skladišča, je tudi to vlogo prevzela prodajalna. Sama lokacija prodajalne ni niti tako slaba, verjetno pa bomo morali v dogledni prihodnosti poiskati druge prostore, še zlasti zato, ker se nam kaj Naj starejše poslopje na Reki in v njem naše reško predstavništvo. lahko zgodi, da nas bodo dobesedno vrgli iz sedanje hiše, kjer smo le najemniki. Zaenkrat nimamo druge možnosti kot da prodajalno obnovimo, saj je tega še kako potrebna. Obnovitvena dela bodo izvedli že v kratkem, slovesnost ob prevzemu pa bodo izkoristili tudi za proslavitev jubileja 25-letnice predstavništva. „Živo" nasprotje, po lokacijski in prostorski strani, pa je reški servis. Nič drugega kot sram nas je lahko, da visi nad tistim „bogim brlogom vsemogočna Iskrina zvezda". Človek res ne ve, kam naj bi obesili narekovaje, nad besedami BOGI BRLOG ali pa nad VSEMOGOČNA____________ Vodja servisa je Milan Pantelič. Reški servis se je preusmeril predvsem v popravilo radijskih in televizijskih aparatov ter profesionalne tehnike. Preostali Iskrin program zdaj servisira pogodbeni Center mladih, ki pa bo v kratkem menda prevzel tudi televizorje in radijske aparate. Notranjost je sicer lepa, vendar je tesno. Kadrovsko je reški servis izredno močan, podobno kot domala povsod po Iskrinih servisih, pa se tudi on bori z nemalo problemi — s pomanjkanjem rezervnih delov, pomanjkanjem orodij, pa, kot že rečeno, z neustreznimi prostori, slabo kakovostjo nekaterih izdelkov, zlasti v zadnjem času televizorjev itd. V Pulju pa je razmerje med servisom in prodajalno ..obratno" — servis ima lepe in lokacijsko ugodne prostore, prodajalna pa je glede na življenjski utrip mesta na popolnoma zgrešeni lokaciji. Notranjost prodajalne je lepo To je naša prodajalna v Pulju. urejena, vsekakor pa je dosti premajhna za prodajo večjih izdelkov. Tisti dan, ko smo bili v Pulju, je naša trgovina bolj spominjala na skladišče. In pri vsej tej skromnosti je Iskrina puljska trgovina prodala lani za okoli 25 milijonov dinarjev izdelkov, za letos pa načrtujejo že 30 milijonov dinarjev realizacije. Vodja prodajalne Ivan Puršič, že dolgoletni Iskraš, povezuje prodajne uspehe z urejenimi servisnimi storitvami, ..kajti, „kot pravi, „ko smo odprli trgovino leta 1971, smo prodali le za dober milijon Iskrinih izdelkov, odkar pa imamo v Pulju tudi svoj servis, se je prodaja vsako leto povečevala za približno 40 %. Kljub temu pa sedanja prodajalna kmalu ne bo več omogočila povečevanje prodaje, zato trdim — potrebujemo nove prostore. Na povečevanje prodaje pa je seveda veliko vplivala tudi urejena potniška mreža. Trgovski potnik v reški filiali, ki je zadolžen za domala celotno Istro, Vojo Poropat, pogreša v Pulju zlasti skladišče. Meni, da bi lahko sicer prodali še dosti več, zlasti zato, ker tudi večina trgovin v Istri, ki jih obiskuje vsak teden, nima večjih skladišč in naročajo le manjše količine. V Istri je tudi precejšen vpliv bližine meje, predvsem Trsta, ki pa iz leta v leto bolj slabi in imajo tudi Iskrini širokopotrošni izdelki tamkaj vse večje možnosti. V toliko ,,opevane" nove servisne prostore so se naši serviserji v Pulju preselili pred nekako poldrugim letom. Že sama selitev je bila velik dogodek, kajti do tedaj so životarili v neki neprimerni sobici, in upali, da se jih bo le kdo usmilil", Pravijo— konec dober, vse dobro, toda le ni tako. Pri- jatelj Duško — serviser, je sprva nad našim obiskom na nekatere pomanjkljivosti le namigoval, ko pa smo ga z direktorjem Dinom Vlačičem le izzvali, se mu je utrgalo; „Nemam probojnog aparata, nemam, nemam". In našteval je in našteval kakšnih orodij vse nima za normalno delo. Menda je moral celo navadne klešče prinesti od doma . . . Kljub temu pa verjetno le ni tako hudo in so lastniki Iskrinih izdelkov v Pulju zadovoljni z delom našega servisa, ki za zdaj popravlja le izdelke široke potrošnje in rotacijski program, tiste izdelke, ki jih ne popravljajo, pa pošiljajo servisu na Reki ali pa tovarniškim servisom. Vodja servisa Stanko Kramar je poudaril zlasti dobro sodelovanje med obema ..matičnima" servisoma — puljskim in reškim. In kje je Iskrina prihodnost na tem območju severnega Jadrana? Po mnenju direktorja reškega predstavništva Dina Vlačiča se bo morala Iskra bolj prilagoditi temu tržišču in njegovim potrebam, „ena prvih nalog, ki nas čakajo v prihodnje pa je ustanovitev lastnega predstavništva v Pulju, kajti z Reke tolikšnih poslov več ne zmoremo. Iz Pulja bi lahko bolj kakovostno obdelovali tudi tržišča na območju Pazina, Poreča in drugod, kjer doslej še nismo toliko prisotni.' Z vprašanjem o prihodnostih Iskre v Kvarnerju in Istri smo Dinu Vlačiču Ob volitvah v našem servisu na Reki. tudi ..stopili na žulj". Ničkolikokrat se je že po različnih Iskrinih tovarnah zavzemal za to, da bi morala Iskra odločneje stopiti tudi na področje ladjedelništva, toda z redkimi, redkimi izjemami je vedno naletel na gluha ušesa. Na gluha, kljub temu, da bi imele številne naše tovarne velike možnosti pri opremljanju ladij, pa naj bodo to telekomunikacije ali pa laserski merilci razdalj. Edino, kar zdaj delamo za opremo novih ladij, so tako imenovani indikatorji odklona krmila. Gledano v celoti torej skoraj nič. Kje je problem? Je morda v tem, da bi morali za večino opreme pridobiti Lloydov atest? Verjetno ne. Možnosti so skratka velike, pa naj bo to na področju mikroelektronike ali računalništva ali pa kje drugje. Morda bi tudi kazalo, da bi nekje v Primorju, pa naj bo to v Hrvatskem ali Slovenskem, odprli kak Iskrin obrat za avtomatizacijo ladij. Morda bi bila Reka kar pravšnja za to? ! Lado Drobež Novi prostori servisa v Pulju. INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO Iskrini izdelki v Beogradu zelo priljubljeni Ob srečanju v Beogradu, kjer so se zbrali domala vsi, ki največ pripomorejo k prodaji Iskrinih širokopotrošnfli izdelkov na širšem beograjskem območju, smo za razgovor zaprosili nekaj udeležencev. Za neformalno okroglo mizo so se zbrali Duško Pijevac, višji strokovni sodelavec „Robnih kuča“ iz Beograda, Simeon Kostov, direktor TOZD Radio ton sestavljene organizacije Unielektro in direktor beograjske filijale Iskre Commerce Dragoljub Vukovič. Zanimalo nas je široko področje, zato smo odgovore skrčili tudi na škodo izčrpnosti. V uvod naj zapišemo le še podatek, da se za omenjene sogovornike nismo odločili slučajno, saj so na beograjskem območju najmočnejši kupci Iskrinih širokopotrošnih izdelkov prav „Robne kuče“ Beograd in SOZD Unielektro, še posebej TOZD Radioton, ki prodaja Iskrine izdelke v vrsti trgovin. Katere značilnosti morajo predvsem imeti izdelki, ki jih prodajate v vaših trgovinah? Seveda je vprašanje namenjeno zlasti zahtevam, ki so pomembne tudi za Iskrine proizvode? Kostov: „Mi smo specializirani za maloprodajo, veliko pozornost pa namenjamo kvaliteti izdelkov, ki jih ponujamo kupcem. Zlasti v zadnjem času je kvaliteta že postala domala predpogoj — to pa seveda velja tudi za zdelke z oznako Iskra. Seveda pa so o le značilnosti „proizvodne“ plati — ro razvrstitvi glede uporabnosti pa so '-a. nas najaktualnejši so prav izdelki za iroko porabo." .Pijevac: „Tudi za nas je pomembna kvaliteta izdelkov, zlasti zaradi dahih izkušenj s servisi, oz. servisno nrežo!“ Omenjate slabe izkušnje s servisi — lasplošno ali morda posebej s servisi, ti se ukvarjajo z Iskrinimi izdelki? Kostov: ,,Nekako 70 % uspešnosti jlasmaja kateregakoli izdelka gre pripisati servisu, oz. uspešnosti kvaliteti ervisnih storitev. To seveda velja tudi za Iskrine proizvode, pa tudi za servise iskre Commerce. Nešteto razgovorov smo že imeli prav na to temo, predlagali smo že vse mogoče in prav čudno je, da se stvar ne premakne nikamor. ’ohvaliti moram sodelovanje z beograjsko filijalo Iskre Commerce, ki je >o svojem poslovanju in poslovnih prijemih lahko vzor — pri vprašanju servisov pa se vedno vse ustavi.“ Kateri pa so glavni problemi pri servisiranju? Kostov: „Kupec vedno kupi nek izdelek zato, da bi ga uporabljal, ne pa da bi mu ležal po servisih ali da bi ga po servisih menjal za nove zato, ker to pač rad počne. Nasprotno! Dober aparat, ki se ne bo pokvaril, je hkrati najboljša reklama, če pa je popravilo že potrebno, potem_ mora biti čim-krajše in kvalitetno. Žal lahko rečem, da to za Iskrine servise le redko velja. Popravila se vlečejo v nedogled, usluge so opravljene celo nestrokovno, to pa je seveda posledica neustrezne kadrovske zasedbe delavnic samih." Pijevac: „Zelo težko pa je tudi ugotoviti krivdo za poškodovan aparat! Ko odpremo embalažo in vidimo, da je izdelek tako ali drugače poškodovan, se prične ,Jdadna vojna" med proizvajalcem in nami. Vsak zase trdi, da ni kriv — to pa seveda jemlje precej časa in denarja. S servisi pa imamo tudi mi slabe izkušnje — neučinkoviti so, problemi pa so tudi z izdelki, ki se pokvarijo v garancijskem roku. Podaljševanje veljavnosti garancije ni nikakršna rešitev — že sogovornik Kostov je prej poudaril, da kupec ne potrebuje izdelka v servisu, ampak doma!" Vukovič: ,,Zlasti v zvezi z izdelki, ki se pokvarijo v garancijskem roku bi bilo potrebno nekaj storiti. Pri tem imam v mislih zlasti možnost, da bi servisi potem, ko bi izčrpali vse možnosti, pa izdelek še vedno ne bi bil uporaben, lahko zamenjali kupljeni proizvod z novim. V bistvu gre tu le za poenostavitev formalnega postopka, ki je že zdaj v navadi. To pa bi pomenilo precejšen korak naprej na poti do kupca, temu primerno pa bi bilo seveda tudi prodajanje lažje in predvsem — uspešnejše.” Takšno stališče je verjetno bolj ali manj enako za vse prodajalce Iskrinih izdelkov? Kostov: ,,Pri širokopotrošnih izdelkih, ki jih proizvaja Iskra, nimamo nobenih kritik na račun estetskega izgleda, uporabnosti ali kvalitete — okrog servisa pa je moje mnenje enako kot mnenje sogovornikov. Moje stališče pa je povzetek informacij, ki se zbirajo v naših trgovinah." Pijevac: ,,Naše blagovnice (Robne kuče) — v sistemu jih imamo 37, celotni letni dohodek pa je dobrih 10 milijard dinarjev — z veseljem postavijo na prodajne police Iskrine aparate, težko pa je, če odpreš, npr., 3 škatle s televizorji, pa nobeden ne dela. Garancija res velja za končnega kupca, kaj pa naj naredimo mi? Zaradi poškodovanega blaga smo lani izgubili kar 6 milijonov dinarjev! Tudi informacija, ki se zbirajo na skoraj 150.000 kvadratnih metrih maloprodajnih površin naših trgovin so domala popolnoma enake tistim, ki jih je omenil Kostov." Med razgovori na seminarju za prodajalce je bilo marsikdaj omenjeno, da so prav „Robne kuče" naj večja rezerva za prodajo Iskrinih širokopotrošnih izdelkov. Kako bi to rezervo sprostili, če bi s servisi stanje uredili? Pijevac: ,,Še nekaj težav smo imeli, ki pa verjetno ne predstavljajo trajnejšega problema — pri sušilnih avbah „Komfort“ garancijski kuponi niso bili pravočasno usklajeni z zakonskimi predpisi, na nekaterih izdelkih ni bilo RSO atesta itd. Neprijetno je bilo, da je to našel tržni inšpektor in zaračunal kazni. To pa seje seveda dogajalo tudi z drugimi proizvajalci. Za izboljšanje, oz. povečevanje prodaje bi predlagal na prvem mestu boljšo informiranost neposrednih, končnih kupcev. Seminarji, kakršne prireja Iskra za prodajalce, bi morali biti v drugačni obliki namenjeni tudi kupcem. V mislih imam zlasti demonstracije na prodajnih mestih, boljšo propagando nasploh. Trdim pa, da bi vseeno lahko z našo pomočjo prodali precej več - toliko bolj, ker je prav veriga naših blagovnic prva v Jugoslaviji prebila magično mejo 1000 starih Na spomladanskem zagrebškem velesejmu, iz katerega bomo še posebej poročali, bo TOZD Tovamci' gospodinjskih aparatov iz Reteč predstavila novo kuhinjo. Na fotografiji je predstavljena ravno v trenutku, ko jo montirajo — v „vsem sijaju" pa bo predstavljena prvič v Zagrebu. Kuhinja predstavlja del bodočega proizvodnega programa gospodinjskih aparatov najvišjega kakovostnega razreda — novi štedilnik, ventilatorske pečice, vgrezne plošče in pomivalni stroji. Barva aparatov: čokoladno rjava, oblika: ocena odlično! milijard dinarjev celotnega dohodka — nekaj izkušenj smo si tako že nabrali!" Kakšne pa bi po vašem morale biti informacije za neposrednega kupca? Pijevac: „Potrebno bi bilo več nekakšnih propagandnih setov, reklam na radiju in televiziji, v časopisih, sredstvih javnega obveščanja nasploh. Skupno za vse to pa bi bila ugotovitev, da je v dosedanjih reklamah premalo prostora namenjenega podrobnostim — prav to bi morali najprej dodati. Vseeno pa menim, da bomo bolje prodajali že zaradi odličnega poslovanja beograjske filijale Iskre Commerce!" Kostov: „Isto velja tudi za naše prodajalne, ki jih imamo širom Jugoslavije 80, upravljata pa jih dve maloprodajni temeljni organizaciji! Stane Fleischman Sogovorniki za okroglo mizo (z leve proti desni: Duško Pijevac - .Jtobne kuče", Dragoljub Vukovid-fdijala I.C. Beograd in Simeon Kostor - SOZD Unielektro). TOZD TGA, RETEČE Težave pri doseganju načrtovanih nalog Poslovanje v letošnjem letu, ki je z eno besedo stabilizacijsko, je v marsičem povsem drugačno od izkušenj iz prejšnjih let. Ne gre le za skrajno varčevanje, temveč tudi za dobesedno zategovanje pasu - žal tudi z reproma-teriali in surovinami, prepotrebnimi za nemoten proizvodni proces. Verjetno ni tovarne, ki letos ne bi imela težav z uvoženimi materiali zaradi restrikcij-skih uvoznih ukrepov — nobena izjema ni tudi Tovarna gospodinjskih aparatov v Retečah, ki mora dostikrat ,,krvavi pot potiti" prav zaradi pomanjkanja domačega in uvoznega re-promateriala. Hkrati pa je ta TOZD uspešen izvoznik, saj je samo v letošnjem letu izvozila kar za 354 % več kot v enakem obdobju lani. Za letošnje prvo trimesečje je zanje predvsem značilno neizpolnjevanje večine zastavljenih nalog. Največ težav jim povzroča že v uvodu omenjeni pojav, kronično primanjkovanje repromateriala. Težko je stanje tako pri domačih kot uvoznih materialih, saj tudi domače blago ne izvira iz avtarkične sredine, to pa pomeni, da je tako ali drugače vezano na uvoz. Druga težava, ki ima prav tako nemajhen delež pri skupnem seštevku neizpolnjenih ciljev, je stroškovna inflacija. Le-ta je presegla vsa, še tako pesimistična pričakovanja — repro-materiali so se v poprečju podražili za 19 % nekateri materiali celo za 35 %, kako vrtoglavo je rasla cena energije pa je splošno znana stvar. Naštevanju na rob pa je potrebno osvetliti še cene izdelkov te tovarne — nespremenjene so namreč že vse od leta 1978 tako, da je tudi ostanek dohodka temu ustrezen. Taki pogoji dela pa navezujejo še vrsto drugih rezultatov. Osrednji so seveda tisti, ki so jih označili za ustalit-vene, pa prav zaradi prej omenjenih pogojev vse bolj vodenijo. Neurejenost na področju cen in seveda tudi uvoza bo, če bo šlo tako tudi do konca leta, povsem spačila vse dobronamerno zastavljene cilje, o uspešnosti stabilizacijskih ukrepov pa bo moč le ugibati. V uvodu smo prikazali podatek, da je TOZD v letošnjem prvem trimesečju povečala izvoz v primerjavi z enakim obdobjem lani kar za 354 %. To je v naj večji meri rezultat vloženega dela v prejšnjem obdobju, saj so si v Retečah že dolgo prizadevali odpreti trg za svoje izdelke tudi v inozemstvu. Zdaj je uspeh končno tu, izvozili so že za več kot tričetrt milijona dolarjev izdelkov, rezultat pa je negativni vplivna dohode!:. Osnovni vzrok za to je premajhna in v precejšnji meri celo stihijska ..povezanost" med izvoznimi in uvoznimi pravicami (na vseh koncih in krajih zmanjkuje uvoznih pravic za materiale, v veliki meri prav za tiste, ki so namenjeni izdelkom za izvoz) ki so na koncu pripeljale le do 78 % izpolnitve proizvodnega plana. Ovira boljšemu poslovanju so tudi povečana sredstva, ki se združujejo na ravni DO in SOZD. Slednja so v letošnjem letu kar za 355 % večja v primerjavi z letom 1979. Seštevek vsega napisanega — če se ne bo čimprej sistemsko rešila povezava med uvozom in izvozom, če bo oskrba tudi z domačim repromate-rialom še tako slaba — bo v temeljih zamajan proizvodni in stabilizacijski načrt. Vprašljiv postane prenos proizvodnje v novi obrat Azanja, odprto ostaja vprašanje za 3 milijone DM večji izvoz v zahodno Nemčijo na račun opekačev kruha za firmo AEG, vprašljiva je proizvodnja novih izdelkov (vakuumskega varilca PVC folije, mikrovalovne pečice, pomivalnih strojev), vprašljiv je izvoz večje serije pomivalnih strojev na konvertibilno področje. Zlasti za te aparate je ključni problem uvoz opreme v vrednosti 60.000 dinarjev? ! Osnovni problem je torej obtičal v reševanju zvezne administracije, ki suvereno drži v rokah škarje in platno. Marsikje tudi na račun večjega izvoza ... Stane Fleischman TOZD TOVARNA ELEKTROMOTORJEV, ŽELEZNIKI Novosti, zanimivosti Tovarno elektromotorjev iz Železnikov pozna domala vsakdo, predvsem zaradi vrste že dobro poznanih malih gospodinjskih aparatov — različnih mešalnikov, sesalnikov, aparatov za osebno nego itd. Ta temeljna organizacija pa je poznana tudi po vestnem spremljanju novosti na tem področju — dostikrat so aparati, ki so novost v evropskem merilu, hkrati na trgu, npr., Zahodne Nemčije, Italije in Jugoslavije. Res je, da imajo v tovarni zato vrsto problemov, ki pa jih vseeno ne ovirajo, da svojega programa ne bi neprestano pomlajevali in dopolnjevali. Tudi za letos so pripravili ali pa še pripravljajo vrsto novosti. Katere, kakšne in kdaj — to nam je pojasnil Jože Šturm, ki skrbi za tehnično plat dogajanj v Tovarni elektromotorjev in gospodinjskih aparatov. Letošnja prioritetna naloga bo poleg vrste motorjev, ki jih je toliko, da jih sploh nima smisla posebej naštevati, program različnih sesalnikov. Pred nedavnim smo že priobčili fotografijo novih sesalnikov serije Iskra 6006, zdaj pa navajamo še nekaj podrobnosti in značilnosti teh aparatov. TOZD TGA, RETEČE Stabilizacijski ukrepi Stabilizacijski načrti, taki ali drugačni, polnijo časopisne stolpce našega tiska že nekaj časa. Tudi rezultati, ki se kažejo, marsikje potrjujejo uspešnost zastavljenih nalog — zlasti je poudarjen izvoz in usmeritve, ki bodo pripomogle k zmanjšanju razkoraka med uvoženim in izvoženim blagom. Kako pa so se ..spoprijeli" z letom stabilizacije v Retečah, v Tovarni gospodinjske opreme, ki prav v letošnjem letu beleži zelo veliko rast izvoza? Osnovni stabilizacijski ukrepi v Tovarni gospodinjskih aparatov temeljijo na povečani storilnosti. Kako pa do boljše produktivnosti priti? V prvi vrsti so se odločili, da bodo zmanjšali potrebni delež — časovni — delavčevega dela za celih 7,25 %. Do tega pa bo moč priti predvsem z izboljšano organizacijo dela, z boljšo preskrbo z repromaterialom, z zmanjševanjem zastojev v proizvodnji na najmanjšo možno mero, pa tudi s krepkim zmanjševanjem izmeta. Precej bo pripomogla tudi zmanjšana odsotnost z dela. Prav za to področje so sklenili, da uvedejo poseben stimulativni dodatek. Višina slednjega bo odvisna predvsem od izkoristka delovnega časa za delavcev v neposredni proizvodnji. Strokovne službe v TOZD bodo tudi deležne določenih dodatkov na osebne dohodke, ki bodo imeli enako funkcijo kot tisti za delavce v neposredni proizvodnji. Višina dodatka bo odvisna izključno od doseženih poslovnih, oz. gospodarskih uspehov TOZD, izračunaval pa se bo na osnovi osnovnih kazalcev uspeha poslovanja. Dodatek pa bo zajemal tudi vpliv posamezne strokovne službe na te kazalce. Ob omenjanju teh kazalcev naj naštejemo kateri bodo osnovni — dohodek na zaposlenega in akumulacija glede na poprečno vložena sredstva. Pri tem se nadejajo, da jim bo uspelo povečati obseg obračanja obratnih sredstev. V okvir stabilizacijskih prizadevanj pa seveda sodijo tudi zmanjšani stroški na vseh ravneh, seveda pa tudi obnašanje, usklajeno z družbenim dogovorom in resolucijo o izvajanju srednjeročnega načrta 1976 — 1980 za letošnje leto. S tem v zvezi zlasti velja poudariti stopnjo zaposlovanja, ki je popolnoma prilagojena zahtevam re- S0*UC''*e' Stane Fleischman Program 6006 obsega dva modela: 6006 Automatic in 6006 Electronic. Delitev torej, kakršno poznamo tudi pri seriji 4004. Vendar pa je med obema družinama sesalnikov vrsta bistvenih razlik. Sesalni agregat — motor s sesalno turbino — je pri obeh družinah isti, vendar pa je pri seriji 6006 notranjost aparata bistveno izboljšana. Najpomembnejše je zmanjšanje zagonskih tokov — odpravljen je torej problem, ki je marsikatero gospodinjo v stanovaju z avtomatskimi varovalkami spravljal v obup. V tovarni jamčijo, da pri novih sesalnikih ne bo več potrebno po celotnem stanovanju iskati vtičnice, kjer pri vključevanju ne bi pregorela varovalka. Že v uvodu smo omenili, da iz Železnikov dostikrat prihajajo aparati, ki so novost na celotnem evropskem tržišču — isto velja tudi za sesalnike iz serije 6006. Modeli pa se še razlikujejo od družine 4004 — sesalna cev ni več pritrjena na stranski ploskvi, temveč na zgornji, cev je mnogo bolj gibka, voljna, aparat pa je zaradi novega načina pritrditve cevi tudi mnogo bolj priročen. Še ena novost je — novi sesalniki nimajo več tekstilnih vrečk za shranjevanje prahu, temveč eno samo papirnato, ki pa lahko vskladišči kar 4 -6 litrov prahu. Menjava vrečk je zato potrebna le še 2 ali trikrat na leto. Serija 6006 ima dva osnovna modela, ki smo ju že navedli, glavna značilnost Automatica je v mehanskem navijanju kabla, Electronic pa ima poleg tega še elektronsko regulacijo sesalne moči s pomočjo tipk za ražlične sesane materiale. Sesalniki so plod kooperacije z zahodno-nemško firmo AEG, s katero pa pripravljajo še eno novost — stepalnik za preproge. To ne bo le aparat z eno funkcijo, temveč združuje: funkcije sesanja in stepanja. Preizkusi so pokazali, da z uporabo tega aparata odpade težaško „klofanje" preprog — sila koristen/ pripomoček, ki bo marsikomu lahko prihranil kup bolečin v hrbtu in predvsem slabe volje ob prenašanju težkih preprog iz stanovanja na dvorišče itd. Skupno s firmo AEG pa pripravljajo še manjše ročne sesalnike „Vampirette" z močjo 400—600 W. Zanj trdijo, da bo metlo izrinil v pozabo — tako glede priročnosti, kot glede učinkovitosti. Te sesalnike bodo pričeli izdelovati konec letošnjega leta. V kooperaciji s firmo Braun, ki je našim kupcem tudi že dobro poznana predvsem zaradi kvalitetnih električnih pripomočkov, razvijajo dva nova motorja, v zamenjavo pa bodo na naše tržišče prišli sušilci za lase. V program bodo uvrstili še mikserje velike moči (za mletje mesa, pripravljanje tatarskega bifteka itd.). Motor za ta aparat je že v preizkuševalni fazi. Dobro poznani aparat za nego zob in dlesni Dento—clean, ki je na našem trgu ob predstavitvi pomenil pravo revolucijo na področju ustne higiene (kot smo takrat zapisali), letos odhaja v pokoj. V kooperaciji s švicarsko firmo Havelco so že razvili nov tovrsten aparat, boljše kvalitete, z vgrajenim kvalitetnejšim motorjem, s 6 stopenj-(Nadaljevanje na 13. strani) : I delovna organizacija elektrozveze Brez sposobnih strokovnjakov ne gre Visoko kvaliteten proizvodni program zahteva seveda tudi sposoben kader, ki si ga marsikdaj ni lahko zagotoviti. V DO Elektrozveze je ta problem vsekakor precej prisoten, saj je njen proizvodni program izredno zahteven, prisotna pa je še želja po razširitvi in stalnem dvigovanju kvalitete izdelkom. O tovrstnih problemih smo se pogovorili z vodjo kadrovske službe v DO Elektrozveze, Benardom Lenardičem. ■k kadrovska struktura v DO zadovoljiva? Do določene mere smo lahko kar Zadovoljni znašo kadrovsko strukturo, čeprav je seveda res, da pri sistematizaciji delokrogov beležimo še vedno dokajšna odstopanja. Dostikrat nastopa tudi prekvalifikacija kadrov, ki ni vedno najboljša tako, da prihaja zato do slabše učinkovitosti posameznikov. Vendar so za nas drugi problemi dosti bolj pereči. Predvsem je tu velika fluktuacija naših kadrov, ki do-^ga 18 % letno stopnjo. To je izredno obremenjujoč problem, ki nam povzroča veliko izgubo delovnega časa, saj je za uvajanje novozaposlenih delavcev v proizvodnjo potrebno vložiti precej truda in časa, da o začetni manjši storilnosti niti ne govorimo. Za normalen potek proizvodnje bo seveda nujno ta problem čim bolj omiliti, vendar to ne bo tako lahko. Potrebujemo namreč precej kadra, ki ga v ljubljanski regiji primanjkuje, mi pa večkrat nismo v stanju nuditi tem ljudem boljših pogojev dela, s čimer bi jih lahko pritegnili, ali kar je še slabše, da bi tak kader vsaj zadržali. Tako nam n.p. primanjkuje kvalificiranega kadra mehanskih profilov. Premalo zanimanje mladih za te poklice je dejstvo, ki bo v prihodnje povzročalo še večje težave. Večino mladih se vse rajši odloča za srednje tehnične šole medtem, ko za srednje po- INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO tozd tga, reteCe Pričetek gradnje Nekohko z zamudo, pa še vedno aktualno, priobčujemo vest o pričetku del na izgradnji obrata Tovarne gospodinjskih aparatov iz Reteč v Azanji, kraju v bližini Smederevske Palanke. Otvoritev je bila že prejšnji mesec, z naše strani pa so se je udeležili predsednica delavskega sveta TOZD TGA Majda Bohinc, predsednik zbora KS skupščine občine Škofja Loka Jaka More, prisostvovali pa so še predsednik sveta KS Reteče Albin Krmelj, sekretar 00 ZK Reteče Berta Tišler, direktor TOZD TGA Ljubo Slavkovič in glavni direktor DO Široka potrošnja Simon Primožič. Sprejem slovenskih gostov v Azanji je bil prisrčen, udeležilo pa se ga je kar preko 1200 ljudi. Rezultat sodelovanja med občinami Škofja Loka in Smederevska Palanka je torej močno novega obrata odjeknil med tamkajšnjim prebivalstvom. Predsednik IS občinske skupščine Smederevska Palanka je v svojem govoru poudaril pomemben rezultat medobčinskega sodelovanja — gradnjo obrata Tovarne gospodinjskih aparatov na nerazvitem območju z množico nezaposlene delovne sile — poudaril pa je tudi perspektive takšnega sodelovanja. Stiki med omenjenima občinama izvirajo še iz II. svetovne vojne, ko je bilo precej Ločanov izseljenih na smederevsko področje. Tovarna v Azanji, ki bo po predvi-devanjih zgrajena do septembra, je že drugi plod sodelovanja med slovensko in srbsko občino. Prvi obrat je tam zgradila že škofjeloška delovna organizacija YU-Bandag. Ob planiranem izpolnjevanju gradbenih del bo obrat v Azanji lahko pričel z redno proizvodnjo že v novembru letošnjega leta. (Nadaljevanje z 12. strani) sko regulacijo curka vode in boljšim ustnikom, ki bo zagotavljal enakomernejši curek vode na dlesni. V Železnikih pa izdelujejo tudi motorje za različne šivalne stroje, ki jih izdeluje zadarski Bagat. Ta delovna organizacija pripravlja za letošnje leto kar 6 novih šivalnih strojev — novi rokavni šivalni stroj, rekonstruirali bodo Danico in Vesno, vsi trije pa bodo izdelani v dveh izvedbah — electronic in neelectronic. Za te stroje sov Železnikih na osnovi novega zakona o standardizaciji razvili motorje z regulacijo števila obratov. V zvezi z novimi varnostnimi predpisi velja omeniti, da je motor bistveni sestavni del šivalnega stroja, zato so morali opustiti sedanje vrste motorjev in razviti 4 povsem nove, 2 stara pa so temeljito rekonstruirali. Veliko pozornosti pa v Železni kh namenjajo tudi profesionalnim, maloserijskim motorjem. Vanje je namreč potrebno vgraditi mnogo več znanja kot v ostale serijske izvedbe, zato je tudi vrednost teh rotacijskih aparatov precejšnja. Te motorje je za jugoslovanske potrebe večinoma moč nabaviti le v tujini, zato je pomen te proizvodnje še toliko večji. Letos so, npr., navezali stike z DO Iskra—Avtomatika. Zanjo bodo pričeli izdelovati motorje za avtomatske varilne aparate, ki so jih morali doslej uvažati. Razgovori o sodelovanju so že prišli do točke, ko je bolj ali manj že jasno, da bodo orodje za te motorje z reduktorji pričeli pripravljati že v letošnjem letu, v prihodnjem pa bi jih v varilne avtomate že lahko vgrajevali. Ob koncu samo še drobec iz razvojnega programa sesalnikov. V Tovarni elektromotorjev menijo, da je program sesalnih enot za sesalnike, ki so kos samo suhemu prahu, nepopoln. Zato so se sporazumeli s švicarsko firmo SELCO, da bi zanje pričeli izdelovati še sesalne agregate za mokro nečistočo. Pri teh agregatih je bilo potrebno rešiti predvsem problem hlajenja motorja, ki zaradi snovi ni več možno direktno. Zato so že izdelali agregat z dvokrožno cirkulacijo, ki se od dosedanjih sesalnih agregatov bistveno razlikuje. V Železnikih menijo, da bi v prihodnosti, če bo izdelek seveda zanimiv za naš trg, lahko pričeli kooperacijsko sodelovanje s to firmo. V tem primeru, bi na naše tržišče prispel nov aparat, ki bi pomenil skoraj malo revolucijo na področju sesalnikov. Aparat, ki bi s tal pobiral mokro nesnago, v nuji pa celo čistil zamašena stranišča. Vsestransko uporaben izdelek, ki bi verjetno pritegnil marsikaterega kupca! Za delovni kolektiv, ki se zlasti na razvojnem področju sooča z vrsto perečih problemov — že 25 let deluje v enakih prostorih, oprema prihaja, kot sami pravijo, ,,po kapljicah," povrhu pa se otepajo še s kadrovsko problematiko — zelo ambiciozni načrti! Stane Fleischman Novi iskrin sesalnik na razstavi. DELOVNA ORGANIZACIJA BATERIJE ZMAJ Novost na montažnem stroju klicne šole zanimanje upada. Vzrokov za to je vsekakor več. Omenimo predvsem dva: fizično delo ob stroju, ki ga tak poklic zahteva in dostikrat neustrezno nagrajevanje po delu. Zlasti pri reševanju slednjega problema bi se dalo narediti veliko več, kot je bilo storjenega doslej. DO Elektrozveze ima glede na zahtevnost in pestrost svojega proizvodnega programa tudi velike potrebe po delavcih z visokošolsko in srednjeročno izobrazbo. Imate tudi na tem področju težave? Na tem področju imamo sicer še težave, vendar jih bomo že v bližnji prihodnosti precej omilili, če že ne rešili. Tu se je za zelo koristno izkazala naša štipendijska politika visokošolskega kadra, ki smo jo zelo široko zasnovali pred približno petimi leti in bo že v kratkem dala prve rezultate. Naše potrebe po visokošolskem kadru bomo lahko zato v glavnem zadostili, težji problem bo s srednješolskim kadrom, predvsem tistim iz elektrotehniške smeri. Seveda upamo, da bomo tudi ta problem rešili in to prav tako v glavnem s svojimi štipendisti, čeprav pa moramo ob tem ugotoviti, da štipendiranje srednješolskih kadrov še ni zadovoljivo. Veliko kadrovskih težav je mogoče rešiti s pomočjo izobraževanja ob delu. Kakšne so vaše izkušnje na tem področju? Pri nas se ob delu izobražuje dokajšnje število delavcev, kar je vsekakor zelo razveseljivo, vendar pa moramo ugotoviti, da se interesi posameznikov dostikrat razhajajo z našimi željami. Za nas so namreč zanimive predvsem tiste smeri študija ob delu, ki nam bi pomagale reševati prej omenjene kadrovske probleme. V prihodnje bomo morali najti načine, da si tudi po tej poti zagotovimo nujno potrebni kader, ki nam sedaj primanjkuje. Ob tej priložnosti bi še omenil za nas prav tako pomembno funkcionalno izobraževanje, ki je glede na specifičnost naše proizvodnje še posebej pomembno, saj tehnologija v elektroniki izredno hitro napreduje in je zato nujno, da vsak, ki hoče temu razvoju slediti, dopolnjuje svoje znanje na strokovnem področju sproti in ustrezno. V tem smislu smo doslej naredili občutno premalo tako, da nas čaka tu še precej dela. Boris Cerin Delovni sestanek V petek, 18. 4. 1980 je v prostorih SOZD Iskra, na Trgu revolucije 3 potekal delovni sestanek poslovodnih organov, predsednikov 10 OOS in se kretaijev OOZK vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti delovne organizacije Iskra-Avtomatika. Delovni sestanek je bil sklican z namenom, da se uskladi oziroma sprejme akcijski dogovor za sprejem gospodarskega načrta delovne organizacije Iskra—Avtomatika. Ter drugič, da bi se z dogovorjenim načinom vključili v proces javne obravnave in s tem neposredno, aktivno in predvsem pravočasno v proces izdelave srednjeročnega plana SOZD Iskra. Po precej živahni razpravi, v kateri se je pojasnilo zakaj se plan delovne organizacije sprejema šele sedaj;naštejmo le nekaj stičnih problemov, s katerimi so se odgovorni delavci pri izdelavi plana srečevali: — sredi lanskega leta je bilo poslovanje po starih subjektih prekinjeno, prišli smo na poslovanje novih subjektov, vsled česar je nastal problem rekonstrukcije poslovanja za leto 1979 po novih subjektih, — stabilizacijski ukrepi in pred- VABILO s katerim obveščamo vse delavce, ki bi radi igrali namizni tenis, da jim je to omogočeno v TRIM kabinetu, v Savskem naselju. Belokranjska 2 in sicer: sreda 16. — 21. petek 16. — 21. nedelja 8. — 11. Hkrati obveščamo vse osnovne organizacije sindikata, da se lahko dogovorijo med seboj za ekipna srečanja, ki bi služila tudi kot osnova za sestavo ekipe za Iskrijado. Vsa srečanja, ki ne bodo dogovorjena do 14. 5. se morajo izvesti na ta dan. Informacije: Kranjc, Trančar na tel.: 320-441 Sredi marca smo za nekaj dni ustavili montažni stroj za baterije R 14 z namenom, da izvedemo nekaj popravkov v tehnološkem procesu montaže. Do zdaj smo ugotavljali električno napetost na členih šele potem, ko je bilo jekleno dno že nabito na spodnji del člena in v primeru izločitve nižje napetostnih členov so odhajala v nadaljevanje operacij prazna mesta oziroma ležišča. Zdaj pa je v celoti doma izdelan mehanski del montiran na začetku stroja z lastnim pogonskim motorjem, sočasno pa je bila obnovljena na sedanjem sistemu merjenja prilagojena celotna električna instalacija, ter doma izdelana in montirana omarica s krmilnimi elementi. Nosilec naloge je bil Andrej Černe iz razvoja, za izdelavo mehanskega dela je skrbel Lado Telban, celotni električni del pa pripada Novaku Cirilu, Brezovarju Francu in Magyarju Francu. K temu zapisu dodajamo še to, da je nekdanji princip v osnovi podoben principu merjenja na stroju R 20, vendar mnogo izboljšan, vanj je vlože- Že nekaj časa je možno opazovati v oddelku za alkalne baterije obdelovanje nekih posebnih elementov za zunanjega naročnika. Kaj to sploh je in kaj in koliko pomeni za Zmaj, nam na vprašanje odgovarja Zdravko Jež: Kot nam je znano je delovna organizacija Zmaj pred leti kupila pod ugodnimi pogoji dva stroja za obrizga-vanje s plastiko, z namenom, da se bosta uporabljala za izdelavo plastičnih polizdelkov, ki se uporabljajo za proizvodnjo alkalnih baterij in drugih načrtovanih baterijskih izdelkov. Ker omenjena proizvodnja še ni v celoti stekla, je ostal en stroj popolnoma neizkoriščen, tako da smo iskali možnost prodajanja uslug obrizgavanja in jo tudi v drugi polovici leta 1979 dobili. vsem dogovor o razporejanju celotnega prihodka, ki pravi, da je delovna organizacija bilančna enota in da se morajo temeljne organizacije znotraj nje uskladiti, - specifičnost poslovanja nekaterih temeljnih organizacij (povečanje cen repromateriala — predvsem za štiri temeljne organizacije) itd. so prisotni zavzeli naslednje sklepe, oz. stališča: - soglasno so ugotovili, da je plan v skladu z družbenim dogovorom in resolucijo in da predstavlja delovno organizacijo navzven kot lanskoletni bilančni subjekt, - je osnova za delovno spremljanje realiziranih nalog v danih gospodarskih razmerah in kot izhodišče za realno postavljene naloge v drugi polovici tega gospodarskega leta, ter planiranje za leto 1981. — Ker ne vsebuje prikaza, na kakšen način bomo do realizacije prišli, je naloga nosilcev, ki so odgovorni za realizacijo gospodarskega načrta, da takoj pristopijo k reševanju vseh operativnih nalog, ki se že sedaj močno izpostavljajo (problematika uvoza ter zagotavljanje minimalnih delovnih ter proizvodnih pogojev, ki Strokovni posegi na montažnem stroju R 14 zaradi izpopolnitve lehno loškega procesa. nih več novih spoznanj in ne nazadnje, bo tudi vzdrževanje enostavnejše. MY Kupec naših uslug je Iskra — Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj. Točen naziv izdelka je magnetni sistem, ki pa smo ga preimenovali v „slušalko“. Doba osvajanja tega izdelka se je precej zavlekla, ker smo čakali, da Elek-tromehanika popravi eno izmed orodij, ki je bilo neustrezno, tako da smo začeli z obrizgavanjem v mesecu januarju letošnjega leta. Seveda so bile ovire tudi pri nas, s čemer pa se mora računati pri vsakem osvajanju novih proizvodov. Na tem mestu moram izreči vso pohvalo obema strojnikoma Štirnu Viktorju in Vojskiču Dobrosa-vu, ki sta s svojim angažiranim delom prispevala največji delež, da je izdelava slušalke stekla tako v količinskem kot kakovostnem pogledu. Na samem začetku so bile potrebe našega kooperanta takšne, daje delo v eni izmeni zadoščalo, zdaj pa se kažejo možnosti, da bomo organizirali delo v dveh izmenah, s čemer bi kapacitete enega stroja imeli izkoriščene, kar je bil tudi cilj. Usluga, ki jo opravljamo se odvija pod zelo ugodnimi pogoji, saj nam kupec dostavlja izdelavni material, vrši prevzem ter odvoz izdelkov. Mislim, da smo z osvojitvijo obrizgavanja slušalk dosegli dvojen namen in sicer, da imamo izkoriščene kapacitete na stroju ter z delom ustvarjamo dohodek, po drugi strani pa smo naredili tudi korak k osvajanju plastičnih izdelkov, ki jih sedaj delajo naši kooperanti. izhajajo iz omenjenega, ureditev medsebojnih odnosov znotraj delovne organizacije, ter drugih planskih nalog). Pri tem so družbenopolitične organizacije delovne organizacije soglasno i sprejele obvezo, da bodo aktivno sodelovale tako s strokovnimi službami kot poslovodnimi organi temeljnih organizacij v zagotavljanju izvedbe postopka za sprejem plana delovne organizacije, ki naj bi ga sprejemali v petek, 25. 4. 1980 na 17. rednem zasedanju delavskega sveta delovne organizacije. * n Prodajamo tudi usluge INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA INDUSTRIJA KONDENZATORJEV, SEMIČ Zaposlovanje v letu 1979 Delovna organizacija Kondenzatorji je v svojem gospodarskem načrtu za leto 1979 predvidevala, da bo število zaposlenih na dan 31. 12. 1979 dose- Plan Povpr. povpr. št. zap zap.1979 1979 TOZD - 1 577 523 TOZD - 2 506 520 TOZD - 3 222 201 DSSS 195 198 DO 1500 1442 Glavni vzrok za nedoseganje plana je bil v težnji po dvigu produktivnosti poslovanja oziroma povečanju obsega proizvodnje brez dodatnega povečanja števila zaposlenih. Drugi vzrok pa je tudi pomanjkanje ustreznih kadrov. Naslednja tabela nam pokaže število zaposlenih na dan 31. 12. 1979 v primerjavi z doseženim številom delavcev na dan 31. 12. 1978. glo višino 1539 delavcev. Plan ni bil realiziran, kar je razvidno iz naslednje tabele: Ind. Plan zap. Stanje 31.12. 79 zap. 31. 12.79 Ind. 90 595 514 86 102 513 536 104 90 235 202 85 101 195 201 103 96 1539 1453 94 Gibanje zaposlenih je razvidno iz naslednje tabele: Stanje Pri- Prišli 1.1. 79 šli iz drugih TOZD TOZD - 1 556 22 2 TOZD - 2 498 71 33 TOZD - 3 210 29 1 DSSS 192 18 7 DO 1456 140 43 odšlo na odsluženje vojaškega roka 2. Prav tako si delavci najdejo ustreznejšo zaposlitev, bodisi bolj primemo svoji izobrazbi ali pa lokacijsko bližje stalnemu bivališču. Prav tako ne moremo nuditi vsem zaposlenim stanovanja. Iz teh vzrokov je DO zapustilo 57 delavcev. / 3. Zaradi nadaljevanja rednega šolanja, problema varstva otrok in ostalih osebnih in družinskih razmer je prekinilo delovno razmerje 12 delavcev. 4. Zaradi disciplinrkih ukrepov in samovoljne zapustitve dela je prenehalo delovno razmerje 33 delavcem. 5. V letu 1979 seje upokojilo 13 naših delavcev. 6. V vsem obravnavanem obdobju se je dvema delavcema prekinilo delovno razmerje zaradi neuspešno opravljenega poizkusnega dela v prvih Sku- Odšli Odšli Sku- Stanje paj v druge TOZD paj 31.12. 1979 24 34 32 66 514 104 61 5 66 536 30 36 2 38 202 25 12 4 16 201 183 143 43 186 1453 Stanje 31.12.1978 31. Stanje Ind. 78/79 12.1979 TOZD - 1 556 514 92 TOZD - 2 498 536 107 TOZD - 3 210 202 96 DSSS 192 201 104 DO 1456 1453 99,8 Na dan 31. 12. 1979 je DO zaposlovala 1453 delavcev, kar je za 3 zaposlene, oz. za 0,2 % manj kot isti dan prejšnjega leta. Največji porast zaposlenih je zabeležila TOZD Energetski kondenzatorji in sicer je število delavcev večje za 38 zaposlenih, oz. 7 % v primerjavi z letom 1978; nasprotno pa je bilo v TOZD Elektronski kondenzatorji število manjše za 42 delavcev, oz. 8 %. Takšno stanje je zaradi premestitev delavcev iz TOZD Elektronski kondenzatorji v TOZD Energetski kondenzatorji. Vzrok je v zmanjšanju obsega določenih del v TOZD Elektronski kondenzatorji, kot tudi v avtomatizaciji proizvodnje, dočim se je v TOZD Energetski kondenzatorji pojavila potreba po večjem zaposlovanju. ZANIMIVA POBUDA: To je posnetek z uspele razstave likovnega ustvarjanja cicibanov iz VVZ Oton Župančič iz Črnomlja, in enot Čardak, Loka in Semič. Razstavo so pripravili v menzi DO Kondenzatorji in je vzbudila veliko zanimanje delavcev, njen namen pa je bil, da bi starši dobili ideje in nato vzpodbudili svoje malčke k ustvarjalnemu delu med igro. Iz tabele je razvidno, daje delovno razmerje sklenilo 140 delavcev, DO pa je zapustilo 143 delavcev. Naslednji stolpec nam kaže premestitve med TOZD in DSSS. Vidimo, da se je tu gibalo 43 delavcev; najštevilnejše premestitve so bile iz TOZD Elektronski kondenzatorji v TOZD Energetski kondenzatorji, zaradi že prej navedenih vzrokov. Iz vsega lahko sklepamo, da je v DO Kondenzatorji sorazmerno velika fluktuacija delavcev. Vzroki pa so naslednji: 1. V letu 1979 je 26 zaposlenih treh mesecih delovnega razmerja. V tej kratki analizi smo hoteli prikazati gibanje kadra v naši DO v preteklem letu. Letos pa je pred nami stabilizacijsko leto, v katerem se bomo morali zelo odgovorno obnašati na vseh področjih, kakor tudi pri zaposlovanju . V letu 1980 bomo morali delati tako, da bomo planirano proizvodnjo dosegli z obstoječim kadrom. Da uspemo, moramo zmanjšati izmet, zmanjšati stroške na vseh področjih in čim koristnejše izbrati delovni čas. V. S. S kamero po Iskri V TOZD FERITI — so se tvorno vključili v Iskrina prizadevanja za vse večjo proizvodnjo izdelkov za profesionalno rabo. Izdelujejo vrsto feritnih jeder, ki so namenjeni profesionalni rabi v telekomunikacijah, žičnih in brezžičnih zvezah in v avtomatiki Na sliki: feritni lončki, ki so vgrajeni tudi v avtomatsko telefonsko centralo Metaconta na vstopu v sodobno peč za sintranje. TOZD MEHANIZMI ima zanimivo zbirko proizvodov, ki so jih izdelovali na začetku - pred dvajsetimi leti in tiste, ki jih izdelujejo danes. Na sUki je zanimiv primer miniaturizacije vsaka izvedba je manjša, s pomočjo elektronike pri njihovem izdelku, ki ga imenujejo časovni števec. Ta se uporablja povsod tam, kjer je treba imeti točne podatke o obratovanju stroja, ali naprave, na primer zaradi menjave olja, amortizacije nekaterih delov, ali česa drugega. V TOZD INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA v Kostanjevici gradijo novo tovarno na močvirnem terenu. Zato so uporabili najsodobnejšo tehniko, ki omogoča, da objekt „plava“. Pod trdno podlago vgradijo nepropustno plastiko, ki objekt popolnoma izolira od podlage. Tako metodo so uporabili pri gradnji avtoceste na ljubljanskem Barju, na odseku Ljubljana-Vrhnika. od dr $t< sk sit bi US Pr > tia G, sei sei Oe STf A ua K; io k drj kei že boj in .»Zl Pol ior Vo taz im, Jasi 'toi »d Ha 6le Ski tol sed iitti IlO! Tragedija pod Triglavom Bili so zadnji tedni druge svetovne vojne. Na Primorskem in Gorenjskem so enote IX. korpusa odbijale hude nemške napade v zadnji ofenzivi. Tudi zavezniško letalstvo je pomagalo partizanom. Štab XXXI. divizije je sredi marca 1945 prejel obvestilo, da bodo zavezniška letala bombardirala nemške postojanke v Čepovanu, Trnovem in Grgarju. Medtem pa so druga zavezniška letala spuščala s padali v okolici Cerknega kontejnerje z orožjem, strelivom in drugim vojaškim materialom. Po uspešno opravljeni nalogi so se vsa letala vrnila v svoja oporišča — razen enega. Kaj se je zgodilo s posadko in letalom pogrešanega liberatorja, je bilo dolgo časa uganka. Vojne je bilo že davno konec, o letalu pa še ni bilo nikakršne sledi. Pod Krmo je ena najlepših naših alpskih dolin. Prav na koncu te doline je vasica, ki šteje komaj nekaj hiš — Zgornja Radovna. Pozimi zapade tod tudi po več metrov snega. Med vojno so prebivalci te doline dajali zatočišče številnim partizanom, ki so imeli postojanke v teh krajih. Okupator je zagrešil v tej dolini enega svojih najstrašnejših zločinov. Leta 1944 so prihrumeli v Srednjo Radovno Nemci, vasico požgali do tal, večino prebivalcev, od otrok do starčkov, pa zmetali v ogenj. Priča temu sovražnemu divjanju sta bila tudi zakonca Cecilija Na kraju nesreče pod Rjavino takoj po vojni. Iskraši: Marjan Cimprič, Tone Nosan in Vinko Mesec, člani skupine Liberator iz Kranja, pod Rjavino. in Lojze Rekar, ki sta med vojno živela v Zgornji Rad ovni. Lojze Rekar je bil pred vojno eden najbolj znanih gorskih vodnikov pa tudi lovec. Verjetno je bil rekorder Triglava, saj se je „službeno“ povzpel nanj vsaj tisočkrat. To mi je pripovedovala njegova vdova, ki živi po moževi smrti v Kupljeniku nad Bohinjsko Belo. Zakonca Rekar sta bila tudi edini priči tragičnemu dogodku, ko se je zrušilo zavezniško letalo pod Triglavom - ne da bi se tega zavedala. Cecilija se takole spominja: ,,Bilo je že proti koncu zime, po vsej verjetnosti nekje sredi marca, ko sem možu pomagala pripravljati drva za našo hišo. Naše gore so stalno preletavala zavezniška pa tudi sovražnikova letala. Nismo jih ločili. Tudi omenjenega dne je bilo nad Julijci več letal. Naenkrat sva zaslišala nenavadno močno eksplozijo, ki je odmevala nad gorami. „Še Triglav bodo stolkli, hudiči", se še danes spominjam besed, ki jih je tedaj rekel Lojze in pogledal v smer, od koder je prišel pok. Oba sva bila prepričana, daje neko letalo odvrglo bombe pod Triglavom. Nihče od naju ni niti slutil, da se je komaj tisoč metrov od naju v tem hipu zgodila tragedija. Zrušilo se je zavezniško letalo, v smrt je šlo osem mladih ameriških letalcev. To smo zvedeli šele nekaj mesecev kasneje — že v svobodi." Prvi, ki je prišel na prizorišče nesreče, je bil pastir Lojzek iz Radovne. ki ie pod Rjavino prignal jarce na pašo. Nikomur ni zaupal svojega odkritja. Nekoč se mu je v gostilni zareklo in na dan je prišla vest, da ležijo daleč stran od planinskih poti, kamor redko zaide človek, ostanki orjaškega ameriškega štiri-motornika. Ko so to zvedeli domači lovci, so se takoj odpravili v planino. Janez Skumavc, Jože Vrevc in Lojze Rekar niso dolgo iskali. Napotili so se proti Rjavini in po nekaj urah zagledali že od daleč gmoto zmečkanega železja in aluminija. Ko so se približali, so najprej zagledali sedem okostnjakov v oblekah, raztresenih okoli razbitega letala. Osmi član posadke je zgorel v letalu. Trije lovci so izkopali grob in položili vanj posmrtne ostanke letalcev. Kaj je bilo vzrok te nesreče, je uganka. Domnevajo, da je letalo nameravalo skupaj z ostalimi vreči pomoč partizanom pri Cerknem, saj je bilo na plazu pod Rjavino raztresenega vse polno voj aškega ■ mate riala. Priletelo je po vsej verjetnosti iz Bohinjske smeri, zgrešilo točko, kjer naj bi odvrglo material, pilot je nameraval napraviti krog, da bi se vrnil nad Cerkno, vendar je zaradi megle ali oblakov letel nekaj deset metrov prenizko in treščil naravnost v planino. Vsi letalci so bili v hipu mrtvi. Posmrtne ostanke letalcev so naslednje leto prekopali in jih izročili posebni medzavezniški komisiji v Beogradu, ki je nato poskrbela, da so jih pokopali svojci v Združenih državah Amerike. Kraj nesreče so naslednje mesece obiskovali ljudje od vsepovsod. V dolino so odnesli vse, kar se je dalo. Letalo so popolnoma obrali. Takoj po vojni je bil vsak košček aluminija dragocen. Danes, po treh desetletjih in pol, je pod Rjavino še vedno kup zarjavelega železa. Na ta prostor, odmaknjen od sveta, prihajajo že več let zapovrstjo štirje ljubitelji letalstva iz Kranja. Ustanovili so klub ž imenom LIBERATOR. Vsi delajo v Iskri. Janez Žerovec je športni letalec, Tone Nosan jadralec, Vinko Mesec in Marjan Cimprič pa se že leta in leta ukvarjata s sestavljanjem modelov vseh mogočih letal. Skoraj ves prosti čas porabijo za ta svoj konjiček. Med raziskovanjem letalskih tragedij iz minule vojne jih je pot pripeljala tudi v ta kraj. Prvo, kar so napravili, je bilo, da so postavili skromen pomnik zavezniškim letalcem, ki jih je doletela smrt, ko so prinašali tovor pomoči partizanom na Gorenjskem in Primorskem. Vsako letu postavijo na tem prostoru pod Rjavino šotor in se pogovarjajo o akcijah naših in zavezniških letalcev v minuli vojni. tov izb PO! <Ali ste morda pri tem tudi kaj ^teučevali način, mimiko in sploh teačaj državnikov, katerih odlomke lovorov interpretirate? “ »Sploh nisem, ker za to priložnost 0 niti ni potrebno. Ni važno, kako so Posamezni državniki govoriti, temveč važno, kaj so govoriti. Zato smo si jhšo predstavo zamisliti tako, da bom laz v njej služil besedilu in ideji. Zato e mi zdi, da je predstava, kot sem že 0,nenil poprej, neka vrsta demokratič-jtega gledališča, v katerem je sleherni Štelec čisto svoboden in lahko sledi s,v°jim asociacijam. Tisti, ki te govore poznajo, se bodo zagotovo spomni- 1 na njih, mladi pa, ki morda tega ?Pl°h niso poznati, bodo tako zvedeli, aaj se je govorilo. V tej predstavi je teliko odnosov — človek — usoda, — c*°vek — 'zgodovina .. . Zgodovina fteta se prepleta z osebnimi usodami )uJn kakšna je bila pri vsem tem ^ igralska naloga? “ ),Igralec služi melodrami s svojim ^klicem. Tu je igralčeva naloga, da uži besedi in mislim. Gledalec sam si IJcra pri tem ustvarjati svojo drama-^gijo, seveda z mojo pomočjo." »Koliko monodram pa ste doslej že '‘Prizorih? “ . »To je moja tretja monodrama. je bila Sokratov zagovor po Pla-°nu, druga Spomini Nenadoviča in J^tja, o kateri sva pravkar govorila, “•istim pa, da se‘z monodramo odslej aaPrej ne bom več ukvarjal. Svoj dolg je Končno je odpadel še Platon, in ostal sem sam kot Sokrat, kot edina oseba, v pomoč pa mi je ostal še magnetofon. Na koncu pa sem odvrgel še magnetofon in Sokratov kostum ter ostal sam in nastala je monodrama, ki sem jo od 1965. leta do danes odigral več kot petstokrat. Monodramo „0 vojni, o miru, o smrti" sem odigral doslej več kot desetkrat, posnela pa jo je tudi beograjska televizija in jo bodo menda predvajali poleti." In kaj igrate zdaj? „V Dubrovniku igram v Vojnovičevi Dubrovniški trilogiji", v Beogradu pa v „Somraku Izaka Bablja" in seveda Shakespearovega Kralja Leara." Ali ste svoboden igralec? ,,Sem svoboden igralec v nekem smislu, čeprav imam sklenjen samoupravni sporazum z Jugoslovanskim dramskim gledališčem v Beogradu. Sicer pa kar dosti delam. Omenil sem že vlogo Leara in svojo vlogo v Somraku. Vse te vloge terjajo od človeka veliko truda in napora. Končal sem tudi film „Posebni tretman" režiserja Gorana Paskaljeviča, v katerem igram glavno vlogo in menim, daje to dokaj zanimiv film. Sicer pa mi dela nikakor ne primanjkuje. Mislim, da je vse v delu. Delo je dobro potrdilo za to, da bi se bolj živelo. Dušan Željeznov Med prevodno literaturo založbe „Lipe'' je tudi še cela vrsta del, ki so morda v nekem smislu lažjega značaja, torej predvsem namenjene branju, vendar imajo tudi svojo literarno vrednost, hkrati pa predstavljajo uspešnice na velikanskem mednarodnem knjižnem trgu. Med takšna dela sodi vsekakor roman M. M. Kay.e ..Palača vetrov". Indijsko-angleška pisateljica M. M. Kaye je bila rojena v predgorju Himalaje, njena družina pa je angleškega porekla in je bila zakoreninjena v Indiji že več generacij. Naša pisateljica je tako preživela večji del svoje mladosti v Indiji in pozneje s svojim možem, ki je bil vojak angleške kolonialne vojske, v Kašmiru, sedaj pa živi v Angliji. Med njenimi številnimi deli je zaslovela prav z romanom ..Palača vetrov", ki je izšel v izvirniku 1978. leta. Roman je najprej in v prvi vrsti ljubezenska epopeja, nežna in razgibana. To je zgodba o Angležu Hilaryju, ki raste kot hindu v senci himalajskih gora in se ne more zakoreniniti ter ga nočejo do kraja sprejeti niti v deželi njegovih angleških prednikov, niti v domovini njegovega otroštva. Hkrati je to življenjska zgodba o indijski princesi Anjuli, ki se mora odločati med svojim ljudstvom in možem, katerega globoko ljubi. Roman je hkrati tudi velik zgodovinsko-vojni roman: roman o vojni kot tragični usodi človeka. Dogaja se v Indiji v času nemirnih let med Sepoyevim uporom (1857) in drugo afganistansko krizo (1878-1880) in pripoveduje presunljivo zgodbo o sovraštvu in neizprosnih bojih, o pogumu in strahu ter strahopetstvu in hkrati o neizmerni človekovi pripravljenosti na žrtve, o vojnem tovarištvu, o silnem stremljenju po oblasti in o neznanskem, večnem nasprotovanju med Vzhodom in Zahodom. Znana filmska igralka Lilli Palmer se je začela tudi uveljavljati kot uspešna pisateljica v sodobni nemški literaturi in je s svojim romanom „Objem ima svoj čas", ki bo izšel v prevodu, uspela, četudi se je prav z njim prvič lotila pisanja. Njen roman se večinoma godi v Carigradu in na Bližnjem vzhodu. Zgodba je Ijubezensko-psihološko-pustolovske narave in se začenja v letu 1903, „ko se nemški trgovec Johannes Berglund četrtič pelje v Konstantinopel." S tem stavkom zastavi avtorica svojo življen-sko zgodbo, v kateri so glavni igralci; oče, večno na poti, večno nedosegljiv, mati kot „poseben primerek iz harema" in hčerka Sophie Berglund, nič več kot ..proizvod te turške pustolovščine". In za dekle, ki hitro dorašča, se zastavi v poznejših letih poglavitni problem: kako v taki družbi živeti in kako ljubiti, da bi ženska kot človeško bitje ne postala sužnja? Vse to doživlja junakinja romana v lastnem duhu in na lastni koži. In šele na koncu te napete in dramatične zgodbe, ko mladi zdravnik noč za nočjo bedi pri Sophie ob njeni bolniški postelji, mlado dekle presune odrešilna zavest: torej se vendar ne bi splačalo umreti, torej je to življenje vendarle vredno življenja. Kajti tukaj je nekdo, ki te ljubi. Tudi ime Hansa Helmuta Kirsta je široko znano in popularno med slovenskim bralstvom. To pot je založba Lipa pripravila prevod njegovega romana ..Povojni zmagovalec". Kirst je zaslovel še posebej s svojimi romani, ki črpajo glavno snov iz tematike druge svetovne vojne. Posredno se navezuje nanjo tudi njegov najnovejši roman „Povoj-ni zmagovalec", ki nam ob srečni vrnitvi dveh nemških vojakov iz sovjetskega ujetništva opisuje na eni strani njun neizprosni boj za obstanek v ujetniškem taborišču, na drugi pa njuno uspešno vživijanje v nove razmere v povojni Nemčiji, kjer se je ob nastajanju „nemškega čudeža" razvnel hud konkurenčni boj z vsemi spletkami in aferami, ki so ga spremljale. Pri tem so jima pomagale izkušnje iz enako brezobzirnega in egoističnega boja za preživetje v večletnem ujetništvu. Pisatelj opozarja na to paralelo, ko v pripovedovanju o njunem življenju doma vpleta prizore iz njunega boja za obstanek v ujetništvu. Snov je zanimiva in omogoča pisatelju precej logično stopnjevanje napetosti, ki bralca zgrabi že od vsega začetka, njegovo radovednost pa vzpodbuja z najrazličnejšimi razpleti in zapleti v usodi obeh junakov. Pisateljev slog je zelo privla- nje sem pošteno izpolnil." Sicer pa zagotovo zanimiva zgodba moje Ptve monodrame, Sokratovega zago-v°ra. Ko je namreč vaš režiser Bojan Knjige, dostopne vsakomur Na ta ali oni način večkrat razmišljamo o knjigi, zlasti v zadnjem času, ko nas k temu spodbujajo številne družbeno organizirane akcije, s katerimi vas želimo bolje seznaniti z možnostjo nakupa dobrih in poceni knjig. Eden od načinov, kako omogočiti nakup prav tako dobrih knjig, kot jih ponujajo številni akviziterji komercialnih založb, ponavadi za precej več denarja, je izvirni način prodaje preko poverjenikov, ki se ga poslužuje Prešernova družba. Poverjeniki Prešernove družbe s ponujanjem knjig ne služijo denarja, temveč kot kulturni in družbenopolitični aktivisti izpolnjujejo tisto kulturno poslanstvo, ki ga je Prešernovi družbi že leta 1953 določila njena ustanoviteljica — Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Poverjenik Prešernove družbe v ISKRI ELEKTRO-MEHANIKI je Hilda Zaletel v TOZD ATC, int. tel. 2740. Pri njej lahko naročate, prejemate in plačujete knjige, dala pa vam bo tudi vse druge potrebne informacije. Pa poglejmo, kakšna bo zbirka Prešernove družbe v letu 1980: PREŠERNOV KOLEDAR ZA LETO 1981 SLOVENSKE OTROŠKE PESMI iz zakladnice tistih ljudskih in umetnih pesmi, ki jih otrok najprej sliši iz materinih ust, v izboru Janeza MENARTA in z ilustracijami Marlenke STUPICA. Anton INGOLIČ: DELOVNI DAN SESTRE MARJE. Pripoved iz življenja medicinske sestre in njenega srečavanja s problemi sodobnega mestnega življenja. Stevan JAKOVLJEVIČ: VELIKA ZMEDA. Kronika o razpadu kraljevske Jugoslavije, Tako tragičnem za naše ljudstvo. Prof. dr. Miha LOKAR: ZDRAVJE V DRUŽINI. Poljudno pisana knjiga, polna dobrodošlih nasvetov za vsakogar, od otroka do starih ljudi. Broširano zbirko bodo naročniki prejeli za 190 din, v celo platno vezano pa (pri tej bo broširan samo koledar) za ceno 240 dinarjev. POMEMBNO: Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 30. junija 1980, bodo prejeli še nagradno knjigo brez doplačila. Ta bo: Max v on der Gruen: BLODNI OGENJ IN PLAMEN, roman. Izredno živo in zanimivo napisana pripoved delavca, ki je čisto po svoje, brez blišča, zato pa trpko doživljal čas nemškega gospodarskega ..čudeža". Vse navedene knjige bodo naročniki prejeli konec novembra 1980. Razen te, redne letne zbirke, izdaja Prešernova družba tudi zbirko LJUDSKA KNJIGA, v kateri bodo naročniki za ceno 440 dinarjev prejeli 6 izbranih, prevedenih romanov iz svetovne književnosti, ki izhajajo skozi vse leto; pa revijo OBZORNIK, reprodukcije slik, značke. Poezije in drugo. NASLOV: Prešernova družba, Borsetova 27, Ljubljana. Telefon: 21-440 čen, saj se večina dogajanja odvija v živahnih, tu in tam prav hudomušnih in ostrih dvogovorih, ki nam plastično in živo odkrivajo značaje posameznih oseb. Z glavno junakinjo romana Marilyr. Franch ..Ženske" se lahko poistoveti vsaka sodobna ženska. Zrasla je v okoliščinah, kjer so bili pojmi o dobrem in slabem, dovoljenem in nedovoljenem še zelo jasno razmejeni. Iz varnega doma je odšla v zakon, kjer skuša po vesti izpolnjevati dolžnosti žene, matere, gospodinje, čistilke, vrtnarice in prirejevalke bledih, malomeščanskih sprejemov. To se ji zdi normalno. Toda notranja praznina v njej se razrašča, blišč praznega življenja odpade. Mira stopi na svojo pot: na pot osvobojene ženske in se poslovi od starih tirnic. Tudi Heinz. G. Konsalik je znan sodoben avtor, ki je postal nekako že kar ..hišni pisatelj" založbe Lipa. V letošnjem programu bo zastopan s prevodom romana ..Skrivnost sedmih palm", v katerem pripoveduje o moškem, ki išče na izoliranem, nenaseljenem otoku na Pacifiku samoto in pozabo. Toda nepričakovano ga dogodki potegnejo v vrtinec smrtno nevarnega zapleta, v katerem doživi ljubezen v njeni najbolj ekstatični, vendar tudi najbolj neizprosni obliki. Zato je njegov roman poln eksotične barvitosti, napetosti in strasti. Vsekakor najobsežnejše pripovedno delo, ki ga namerava založba letos izdati, pa je obširna tetralogija Marie Louise Fischer pod skupnim naslovom „Beli hodniki". V prvem delu svoje tetralogije pod naslovom ..Porodnišnica" je v središču dogajanja ginekološka klinika. Težišče dogajanja je na dveh sestrah. Prva, žena ginekologa dr. Schumanna, čuti zaradi hude travme v zgodnji mladosti bolesten strah pred otrokom. Zaradi tega gre njen zakon skoroda po zlu, strah pred otrokom pa jo privede tudi do poskusa samomora. Njena sestra, omožena z odvetnikom VVinštersom, pa je njeno nasprotje, saj se je pripravljena zateči celo v zunajzakonsko razmerje, da bi potešila svojo željo po materinstvu. Zgodba, prepletena z mnogimi razburljivimi epizodami se srečno konča: ginekologova žena premaga svoj bolestni strah in rodi otroka, njena sestra pa spozna, da od narave ne more ničesar izsiliti in svoja materinska čustva prenese na moževega nezakonskega sina, ki ga z možem sprejmeta v svoj dom. Drugi del tetralogije nosi naslov „Otro-ški zdravnik" in govori o primariju otroške klinike Arnu Vogelu, ki ima vse, kar si more želeti: kot otroški zdravnik je priznan specialist, zavzet za svoje delo in živi v srečnem zakonu s svojo ženo Regino, njun dom pa oživlja hčerkica Isa. Tako je vse do noči, ko zaradi strokovne napake umre nek novorojenček. Napako je storil dr. Fichner, a jo je v strahu za svojo kariero podtaknil dobri in zanesljivi sestri Marini. Dr. Vogel se pošteno zavzame za sestro, posledica tega pa je skaljeno ozračje na kliniki, doma pa ženina ljubosumnost. Dr. Vogel se umakne spletkam na kliniki in odpre svojo ordinacijo, a zakon se mu krha. Nesreča doseže vrh s smrtjo njegove hčerke, ki ji z vsem svojim zdravniškim znanjem ne more pomagati. Dr. Vogel pada strmo navzdol čedalje niže in niže, nasprotnik dr. Ficher mu vzame ženo in se poroči z njo, dr. Vogel se začenja vdajati alkoholu, vendar pa se kolo sreče začne končno obračati tudi v prid dr. Vogela, ki se po vseh mogočih peripetijah na koncu spet povrne k svojemu poklicu otroškega zdravnika. Tretji del nosi naslov ..Možganski oddelek" in je srčika tega romana v vprašanju zdravnikove moči in nemoči. Profesor Hornstein, znanstvenik, mednarodno priznan strokovnjak na področju možganske kirurgije, je šef klinike, ki po njegovi zaslugi zaslovi s svojimi velikimi uspehi. Vse gre dobro, dokler potrjena bolezen, tumor v možganih, ne začne uravnovešenega moža spreminjati v nevrotika. Njegove neprera-čunljive reakcije ustvarjajo na kliniki ozračje negotovosti in so vir mnogih nesporazumov. Po številnih zapletih na kliniki profesor spozna, da je sam žrtev prav tiste bolezni, ki jo je sam s kirurškim nožem tako uspešno premagoval pri drugih in je končno postal tudi sam bolnik na lastni kliniki ter se po uspešni operaciji ponovno vrne v življenje in delo. Četrti del ..Nezgodna klinika" pa pripoveduje o mladem, uspešnem kirurgu dr. Jorgu na nezgodni kliniki, ki živi idilično življenje z ženo in hčerkico v Muenchenski okolici. Tako vse do dneva, ko je priča nenavadni prometni nesreči, ko nek avtomobil zanese v jezero. Posreči se mu rešiti mlado voznico pred zanesljivo utopitvijo, toda z njim samim je odtlej vse narobe. Preganjajo ga razne težave, poskuša jih odstraniti z morfijem in je čedalje bolj odvisen od mamila. Živi nekako dvojno življenje, žena ga zapusti in dr. Jorg se pogreza čedalje globlje in globlje. Spravijo ga v jet-nišnico in od tam v norišnico. Njegova žena se potem zave, da je njen mož v bistvu bolnik ter se zavzame zanj. Izkaže se, da gre pri dr. Jorgu za možganski tumor, ki je posledica poškodbe, ki jo je bil zadobil pri reševanju voznice iz potapljajočega se avtomobila. Končno ga dr. Neuhoff s svojim skalpelom in s ponudbo delovnega mesta na svoji kliniki vrne na pravo pot in s tem reši tudi njegov zakon. To so bili v glavnem prevedeni romani, ki jih namerava založba Lipa letos ponuditi slovenskim bralcem in videli smo, da je med njimi dovolj zanimivega pa tudi privlačnega branja za najširši krog slovenskih bralcev. D. Ž. ^OPISUJTE V NAŠE GLASILO , Prebrali smo za vas V drugem zvezku Leninovih Izbranih del, ki izhajajo pri ljubljanski Cankarjevi založbi, so objavljena tista Leninova dela, ki so bila napisana in objavljena v letih 1904 do 1907 in zajemajo torej obdobja buržoazno-demokratične revolucije. Prva ruska revolucija je trajala do sredine leta 1907. Šele tedaj je carizmu uspelo obvladati položaj in preiti v odločilen nastop. Državni prevrat 3. junija je pomenil konec prve ruske revolucije. Pričelo je obdobje stolipinske reakcije. Prva ruska revolucija je bila po svoji socialni sestavi buržoazna, po bojnih sredstvih in vodilni vlogi, ki jo je imel v njej delavski razred, pa je bila proletarska. To je bila hkrati kmečka revolucija, ker je agrarno-kmečko vprašanje predstavljalo njeno osnovo. „Brez takšne generalke kot v letu 1905", je opozoril Lenin, „bi bila nemogoča revolucija v letu 1917, tako buržoazno februarska kot tudi proletarska oktobrska." Revolucija sicer ni dosegla svojega neposrednega cilja in se je končala s porazom. To je mogoče pojasniti predvsem s tem, da delavskemu razredu v boju s samodrštvom ni uspelo doseči tesne zveze s kmeti. Toda ta zveza je bila ..spontana, neizobtikovana, delno ne dovolj zavestna" (Lenin), Njene poglavitne sile so bile slabo organizirane in brez centralnega vodstva. Nastopi delavcev, kmetov in vojakov se ni so stekali v eno strugo. Kmetje so delovali razpršeno in ne dovolj napadalno. Lenin je tedaj izoblikoval novo taktiko proletariata v buržoazno-demokratični „ revoluciji. „Že več let," je dejal na V. kongresu RSDDP," z izkušnjami naše revolucije preverjamo svoje teoretične nazore in splošne taktične odločitve. „Ta izkušnja je potrdila pravilnost strateškega načrta in taktične linije boljševikov ter odkrila šibkost manjše-viške politike, ki je proletariat obsodila na vlogo skromnega „težaka“ v demokratični revoluciji, ki hodi po kostanj v žerjavico za buržoazijo. Dogodki v letih 1905—1907 so' pokazati, da so biti boljševiki pod Leninovim vodstvom jedro demokratičnega tabora. Vnašali so zavestnost in organiziranost v spontano gibanje. Na izkušnjah strokovnih bojev ruskega delavstva je Lenin izdelal teze o množični politični stavki kot novem močnem taktičnem orožju delavskega razreda. V tedanjih konkretnih pogojih so boljševiki preučevali množično politično stavko v tesni povezanosti z vstajo kot uvod v oborožene boje. Revolucija je dajala bogato gradivo za nadaljnji razvoj marksistične teorije. Lenin je prvi obdelal posebnosti buržoazno-demokrati£ne revolucije v obdobju imperializma, njene gibalne sile in perspektive. Ko je posplošil nakopičene izkušnje, je dal nov prispevek k agrarnemu programu stranke, utemeljil preraščanje buržoazno-demokratične revolucije v socialistično revolucijo, odkril pomen sovjetov delavskih odposlancev kot bojnih organov množic in revolucionarne ljudske oblasti. O vseh teh pojavih, dohodkih, dejstvih in seveda tudi nadaljnjih usmeritvah najdemo v tem zvezku Leninove besede, spise, članke, govore in polemike, kar predstavlja izreden teoretski in praktični prispevek k marksizmu, hkrati pa predstavljajo prispevki tega zvezka tudi temeljna in pomembna dela leninizma, aktualna tudi danes, zlasti v celotnem kontekstu znanstvenega socializma včeraj, danes in jutri. D. Ž. Razpis letovanja v sezoni 1980 Rezervacije letovanj za Iskrine domove sprejemamo direktno na naslov: ISKRA INVEST SERVIS, Dejavnost za rekreacijo in letovanje, Ljubljana, Ilirska 27, telefon: 325-587. v Iskrinih počitniških domovih manipulativne stroške. Za odpoved 14 do 3 dni pred odhodom zadržimo TERMINI IZMEN ZA LASTNE 30 % od cene aranžmaja po osebi. Če ŠOTORE pa odpoveste samo 3 dni ali manj pred nastopom letovanja oz., da se leto- 1.7.— 11.7 vanja brez odpovedi ne udeležite, pa 11.7. —21.7. zaračunamo 50 % stroškov od celotno 21.7.-31.7. vplačanega zneska. 31. 7. — 10. 8. NAČIN PRIJAVE Prijavite se lahko osebno na Ilirski 27 v Ljubljani ali po telefonu, vendar le za informacije o prostih terminih letovanja in potrditev le-teh. Na osnovi telefonske potrditve rezervacije je treba obvezno čitljivo in točno izpolniti PRIJAVNICO, katero moramo prejeti v treh dneh. Istočasno je treba izvršiti vplačilo celotnega zneska letovanja, drugače se prijava ne upošteva. Le na podlagi vplačila izstavimo napotnico, ki je osnova za letovanje in prevoz po morju. Vse koristnike prosimo, da upoštevajo predpisani postopek prijave, v nasprotnem primeru ne prevzemamo nobene odgovornosti. BREZ NAPOTNIC IZDANE OD NAŠE SLUŽBE, NE MORE NIHČE NA LETOVANJE. VPLAČILA SO MOŽNA — osebno, z gotovino na blagajni v Ljubljani, Ilirska 27 — po pošti, z denarno nakaznico na naslov: Dejavnost za rekreacijo in letovanje, Ilirska 27, 61000 Ljubljana. — na žiro račun, na naslov: ISKRA INVEST SERVIS, Trg revolucije 3, Ljubljana žiro račun: 50101-601-17218. (Obvezno pripisati namen nakazila!) NAČIN ODJAVE NAVODILO ZA POTOVANJE V POČITNIŠKO NASELJE ISKRE -UVALA MIR NA DUGEM OTOKU Vsi tisti, ki boste potovali z osebnimi avtomobili morate pripeljati do Sukošana, ki je 10 km oddaljen od Zadra. Svoja vozila boste parkirali v •Sukošanu pri ROGOZNICA Ante-ju (Bučo), kjer je ograjen, delno zasenčen in čuvan prostor. Dnevna parkirnina znaša 15,— din. Poslužite se lahko tudi avtobusnega in železniškega prevoza. Odhodi iz Ljubljane so v večernih urah, priporočamo pa vam večtedensko predhodno rezervacijo voznih kart, prav tako tudi povratnih. ODHOD LADJE Odhod ladje iz pomola v Sukošanu (točno po navedenih datumih) je ob 08.30 min. Prevoz z ladjo traja približno 2 uri in 15 minut. Pri povratku - ob koncu letovanja - je odhod ladje z Dugega otoka ob 12.00. uri. V Sukošan boste prispeli ob 14.30. min. Vsako drugačno potovanje, ki ni vezano na naš prevoz, je pa mnogo daljše in nosite stroške sami. Kdor se ne bo ravnal po naših navodilih in se ne bo pravočasno udeležil letovanja, mu organizator ne vrača nobenih stroškov. Upoštevamo samo pismene odjave. TERMINI IZMEN IN CENE PAKE-V primeru odpovedi 15 ali več dni TOV V POČITNIŠKEM NASELJU pred odhodom zadržimo 150- din za KAMP MIR - DUGI OTOK I. Skupina 17.6.-27. 6. 27. 6. - 7.7. 7. 7. - 17. 7. 17. 7.-27. 7. 27. 7. - 6.8. 6.8. - 16. 8. 16.8.-26.8. 26. 8. - 5.9. II. skupina 18.6.-28.6. 28.6. - 8.7. 8. 7.-18. 7. 18.7. -28.7. 28.7. -7. 8. 7. 8.-17. 8. 17.8. -27.8. 27. 8. - 6.9. III. skupina 19. 6. - 29. 6. 29. 6. - 9.7. 9. 7. - 19. 7. 19. 7.-29. 7. 29. 7. - 8. 8. 8- 8. - 18.8. 18.8.-28.8. 28. 8. - 7.9. ISKRA INVEST SERVIS Dejavnost za oddih in rekreacijo Ljubljana, Ilirska 27 tel.: (061) 325-587, 325-589 ŽR: 50101-601-17218 PRIJAVNICA Priimek in ime DO - TOZD točen naslov bivališča telefon v službi LETOVANJE v, na počitniški dom, hotel v času od do ... št. sobe št. ležišč Prijavljam sebe in sledeče družinske člane: Priimek in ime leto rojstva Datum prijave: Podpis: . . Kako in kaj s počitniškim domom v Poreču Stabilizacijski čas je vplival tudi na družbeni standard - delavcev, konkretno na vlaganje v izgradnjo počitniških objektov in na samo pokrivanje stroškov obratovanja. Po burnih razpravah na sejah sindikata Iskre, je KOS SOZD sprejel predlog ISKRA INVEST SERVIS, da v tem letu sam bije bitko z obratovanjem domov, da z Iskraši nezapolnjena ležišča ponudimo širšemu turističnemu tržišču in tako z boljšo in daljšo polnjenostjo domov ter z dobrim gospodarjenjem poskušamo predvideno izgubo čim bolj zmanjšati. DS Iskre je sprejel sklep, da je kljub težki ekonomski situaciji, smotrno na nivoju SOZD Iskra ohraniti skupne letovanjske kapacitete. Zato daje DO ISE pooblastilo, da v letu 1980 prosto razpolaga s kapacitetami počitniške skupnosti v smislu dobrega gospodarja s tem, da kapacitete za letovanje ponudi v SOZD Iskra 10 dni pred ponudbo zunanjim partnerjem in to pod enakimi pogoji za posamezne kategorije zakupa. S tem pooblastilom DO Iskra Invest servis prevzema odgovornost za eventuelni izpad dohodka pri opravljanju te dejavnosti v letu 1980. 10.8.-20.8. 20.8.-30.8. CENIK ZA DUGI OTOK 10-dnevni paket ODRASLI ISKRIN ŠOTOR LASTNI ŠOTOR 2.100,- 1.750.- OTROCI DO 7. LETA ISKRIN ŠOTOR LASTNI ŠOTOR 1.500- 1.200“- Desetdnevni paket vsebuje: 10 polnih penzionov, prevoz po morju v obe smeri in turistično takso. OPOMBA: V kolikor ne boste koristili vseh uslug, ne vračamo razlik. V primeru dodatnih stroškov letovanja na Dugem otoku, ne sprejemamo plačil s čeki, zaradi velike oddaljenosti. Glede na nezavidljivo stanje te dejavnosti, različne možnosti eksploatacije domov in principa »ponudba— povpraševanje", je smotrna naslednja rešitev. Odpreta se objekta na Dugem otoku in v Trenti, poseben problem pa je dom v Poreču, ker je cena penziona zaradi nizkega števila ležišč in visokih režijskih stroškov tako velika, da individualna prodaja ležišč ne pride v poštev, temveč zakup doma v celoti. Po izračunih strokovne službe v ISE, je 30 starih milijonov tisti znesek zakupa, ki pokriva fiksne stroške samega objekta in še del stroškov zaposlenih, ki delajo na tem področju. Mimogrede povedano, v perspektivi zavzema Poreč za Kampom na Dugem otoku, drugo mesto v dolgoročni izgradnji počitniških zmogljivosti Iskre. HTP »Riviera" iz Poreča nam namreč ponuja zamenjavo našega objekta s staro šolo, ki je locirana v srcu Poreča, vendar ima idealne pogoje, da jo z adaptacijo preuredimo v sodoben počitniški objekt s približno 150 ležišči, urejenim vrtom in lastno plažo. Ponudba je vredna premisleka, saj sta majhno število ležišč in oddaljenost od urejene plaže, glavni hibi sedanjega objekta. Celoten program Iskra Invest servisa v gospodarjenju s počitniškimi domovi Iskre, je tako zopet prehodnega značaja, ker zaradi finančnih težav pri tekočem vzdrževanju objektov in investicijske praznine, ne moremo speljati perspektivnega načrta izboljšanja in povečanja letovanjskih storitev. Mienja smo, da tako stanje ne more večno trajati in da bo tudi počitnikovanje delavcev našlo pravo mesto v splošnem razvoju celotne Iskre in zato tudi pristanek delavcev Iskra Invest Servisa, da s svojim delom in prevzemanjem stroškov na lastna pleča, podaljšajo obstoj te dejavnosti še za eno leto, v pričakovanju, da bo v naslednjem obdobju Iskra našla pravo rešitev in združila finančna sredstva tudi za cenejši delavčev dopust, j. b. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektroni ehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. — V .d. glavni urednik Otmar Zom, odgovorni urednik: Dušan Željcz-nov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar — komentator Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittricb (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika), Boris Čerin (DO Elektro-zveze) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Trg revolucije 3, tel.: 324-061, 324-261. — Tisk: — Časopisno tiskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. v______________________________________; Z "-------------------------------'N ČASOPISNE NOVICE Tranzitna in mednarodna avtomatska telefonska centrala v Ljubljani je od 1-aprila dalje v upravi podjetja za PTT promet Ljubljana, oz. njegove TOZD Telekomunikacije. Metaconta je bila vse od vključitve v javni promet del delovne skupnosti ZO PTT, kar pa je v nasprotju z zakonom o združenem delu. To je potrdil tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja - naslovni članek v PTT novicah. „Nova glavna avtomatska telefonska centrala v Mariboru in rajonski telefonski centrali v Pobrežju in na Teznem bodo vrste metaconta 10 CN. To je nova generacija elektronskih telefonskih central, ki so jo razvili na podlagi najmodernejše tehnologije, izkušenj predhodnih elektronskih central, izkušenj razvoja, proizvodnje m vzdrževanja. Nove telefonske centrale bo Iskra dobavila do 31. oktobra prihodnjega leta, z montažo glavne telefonske centrale pa bodo pričeli 1. januarja 1982. leta v novem telekomunikacijskem centru v Mariboru." Iz članka E. Hartmana v PTT novicah. Frontne informacije, ki jih izdaja informacijsko dokumentacijski center mesta in ljubljanskih občin pri MK SZDL Ljubljana, so objavile v rubriki Mnenja bralcev tudi izjavo našega sodelavca Otmarja Zorna: »Delovanje ljubljanskega „lndok centra" je pozitivno usmerjeno, zato ga podpiramo. Nekatere slabosti, ki se občasno pojavljajo ob njegovem delu, so nujni sestavni del razvoja te dejavnosti.H krati pa posredujejo izkušnje, kako ni treba delati. Poročilo centra o njegovem delovanju in finančno poročilo sta vsebinsko primerni in kratki. Predvsem pa sta ažurni. To je dobro. Želimo, da bi naše sodelovanje — zlasti kar zadeva pretok informacij ter nadaljnjo izgradnjo informacijskega sistema — še bolj popestrili, oziroma obojestransko poglobili. Vsekakor pa bi bilo treba v informatiko vlagati še več znanja in sredstev kot doslej m to na vseh ravneh." y prvih mesecih letošnjega leta je bilo čutiti določeno upadanje konjunkture na tržišču električnih strojev in aparatov na Slovenskem. Sicer to upadanje povpraševanja do sedaj še ni vplivalo na realizacijo, čeprav se zaloge dokončanih izdelkov gibljejo pod običajno ravenjo. Proizvajalci ocenjujejo, da bo slabše zanimanje za te izdelke trajalo nekako do aprila, bolj ugodno konjunkturno gibanje pa pričakujejo slovenski proizvajalci šele z začetkom drugega polletja, piše beograjski Privredni pregled. Na temelju Tanjugovega poročila so skoraj vsi jugoslovanski časniki ponovili vest o proizvodnji domačih »katodnih" cevi za barvne televizorje, za katero združujejo sredstva El Niš, Iskra, Radioindustrija iz Zagreba, Radiotelevizija Beograd, Veleblagovnice Beograd, Unije-Elektro iz Beograda ter konzorcij bank v Nišu. Riješki Novi list je objavil obširen članek z naslovom »Mikroelektronika spreminja življenje", v katerem Robert Mecilošek obravnava mikroelektronsko revolucijo v svetu. V članku se naslanja na mnenje strokovnjakov ETAN in pri tem citira mnenje inž. Jadranke Novak. L e-ta je povedala naslednje: »Pri uporabi mikroprocesorjev smo v samem svetovnem vrhu. Toda pri proizvodnji nismo prodrli tako daleč. Priznati je treba, da je proizvodnja mikroprocesorjev izjemno draga in da se izplača samo pri ogromnih serijah. To tehnologijo je do sedaj osvojila edinole Iskra in za naše razmere sodim, da bi bila najboljša proizvodnja, ki bi kombinirala sestavne dele izdelane v tujini. Sploh menim, da je za nas pomembnejša uporaba, a ne proizvodnja mikroprocesorjev." Delo je objavilo obširen članek o naših podjetjih v tujini z naslovom »Dobiček ni edino merilo uspeha". V posebnem okviru je podalo tudi kratko zgodovino našega podjetja v Angliji in sicer takole: ISKRA LIMITED REDLANDS CULSDON SURREV Zgodovina tega podjetja sega v 1971. leto, ko je bilo takrat združeno podjetje Iskra delni lastnik podjetja duest international Ltd. in tudi eden od njegovih dobaviteljev. Podjetje je prodajalo elektronske sestavne dele in kot tako kupovalo tudi blago, konkurenčno Iskri. Zato, da bi Iskra vplivala na poslovne odločitve tega podjetja, je 1976. leta pokupila vse delnice, prevzela lastništvo in spremenila ime v Iskra Limited." Direktor podjetja za PTT promet Kranj inž. Henrik Peternelj (naš bivši sodelavec) je podal prek kranjskega Glasa podatke o sedanjem telefonskem omrežju na Gorenjskem in možnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju. Tako je povedal, da imamo na Gorenjskem zdaj možnosti za 21.720 priključkov, a v telefonskih centralah je vključenih 16.281 naročnikov, ali že skoraj 80 %. Lani se je omrežje razširilo za 2.100 novih priključkov, letos pa jih PTT predvidevajo še 1.700. Podjetje za PTT promet načrtuje več telefonskih povezav v posameznih krajevnih skupnostih, v Kranju pa novo telefonsko centralo za vso Gorenjsko. Podpredsednik izvršnega sveta skupščine Slovenije Jože Hujs se je pogovarjal z novinarjem zagrebškega Vjesnika o nekaterih aktualnih temah v Sloveniji in federaciji. Tako se je zavzel za realen tečaj dinarja ob pogoju , da ga ne začnemo takoj rušiti. Kar zadeva investicije, je povedal, da ni vprašanje njihov obseg, marveč kvaliteta. Slovensko gospodarstvo je pripravljeno stabilizirati razvoj, vendar je še vse preveč usmerjeno na Zavod za cene, kadar je treba urejati vprašanje dohodka in osebnih dohodkov. Podpredsednik slovenskega izvršnega sveta tudi sodi, da bi se predelovalci nafte morali bolj zanimati za preskrbo celotnega jugoslovanskega tržišča z naftnimi derivati. Zagrebški Vjesnik v članku posebej navaja, da je bil ekonomist Jože Hujs šedo nedavnega na čelu sozda Iskre — giganta elektronske industrije. V članku o semiški Iskri piše ljubljanski Dnevnik, da si je ta delovna organizacija zastavila v sedanjem srednjeročnem obdobju zelo zahtevne razvojne naloge. Lani naj bi zaposlili 86 novih delavcev, vendar so ob koncu minulega leta le ugotovili, da se število delavcev ni povečalo, temveč celo zmanjšalo za tri. Zanimivo je, da letos v semiški Iskri ne nameravajo povečati števila delavcev. Že več let nadaljujejo z avtomatizacijo proizvodnje in tudi razmišljanja za prihodnje srednjeročno obdobje se sučejo predvsem okrog posodobitve, ne pa večjega zaposlovanja. Zbral in uredil Marjan Kralj ” Blejski hotel Park je dva dni gostil najboljša slovenska moška in ženski moštva, ki so se borila za republiški šahovski pokal Maršala Tita. V finalu j? nastopilo šestnajst moških in devet ženskih moštev. Po prikazani igri je pri moških pokal zasluženo v rokah šahistov .Maribora, ki so imeli enakovrednega tekmeca za prvo mesto med moštvi Domžal in Iskre. Šahistke Iskre so bile najboljše pri ženskah. Lep uspeh pa so dosegle igralke Murke iz Lesc, saj so bik takoj za finale za pokal maršala Tita. Vrstni red - moški - Miribor 15, Domžale 15, Iskra 14,5, Murka 11,5, Izbira 11, Kovinar 10.5, Piran 10, Radenska 9,9, Novo mesto. Metalka, Postojna 9, Zagorje, Kranj, Celje 8,5, Gorenje 5,5, Carinarnica (Maribor) 5; ženske - Iskra 7, Murka 7, Maribor 6,5, Slovan, Novo mesto, Domžale 4,5, Radovljica 3,5, Tolmin 3. III. LETNI OBČNI ZBOR ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA ISKRA bo v soboto, 26. aprila 1980 ob 8,30 v kletni dvorani — restavraciji stolpnice Iskra, Ljubljana, Trg revulucije 3. Po končanem občnem zboru bo nagradni prvomajski hitropotezni šahovski turnir za pokal Iskre in pokal 100 točk. Vabimo člane in prijatelje ŠD Iskra. Pokrovitelj tega turnirja bo DOS TOZD Center za elektrooptiko.