GORIŠKI SLOVENEC Naročnine: Italijanska kraljevina: Celo leto...................... Pol leta....................... Tri mesece..................... En mesec....................... Lir 10,— „ 5.- „ 2.50 , 1.- Oglasi: Oglasi na tretji strani . . . . Lir 1.— za vrsto Oglasi na četrti strani .... „ 0.75 za vrsto Mali oglasi................... . „ 0.05 za besedo Znižane cene za letne naročnike. Posamezna št. 10 cent. Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo in Upravništvo: Via Carducci št. 10, il. nad. Goriška politika. Ako razmotrivamo današnji položaj goriških Slovencev, opazujemo, da to ljudstvo, ki se je nekdaj odlikovalo po svojem zdravem političnem pojmovanju, bega danes brez vsake vodilne misli in ne zaupa niti najresnejšim besedam in pozivom, naj gleda danes na svoj realni položaj. Ne moremo si prikrivati resnosti takega položaja, ki zamore povzročati gospodarski in kulturni propad ter še skrčiti malo število slovenskega prebivalstva na Goriškem. Upati je sicer, da se ob gotovi uri pojavi še pravočasno reakcija od strani onih elementov, ki se čutijo dovolj krepke za obvladanje nastalih težkoč in umevajo novi položaj dežele, ki ga je ustvaril svetovni preobrat. Seveda je treba presojati precej pesimistično razvoj nove politike na Goriškem, ker beži inteligenca ne le iz dežele, ampak tudi pred vsakim sprav-Ijim programom sluteč povsod le pasti in prevare. Da je treba iskati izhoda povsod in omogočiti goriškemu Slovencu obstanek, naj izpade odločitev mirovne konference kakor hoče, tega si ni upal na Goriškem še nobeden »inteligent« misliti. Še manj pa povedati. Sluteč izid konference smo že pred mesecem pospeševali ustanovitev odbora goriških Slovencev, a čuditi smo se morali naivnim pomislekom, ki so jih izražale osebe, ki so sicer možje na svojem mestu. Dogodki nas danes skoraj vže prehitevajo in vedno nujnejše se sili v ospredje vprašanje, kako stališče zavzamejo goriški Slovenci. V vpoštev prihajajo seveda le oni, ki hočejo vstrajati za vsako cena na svojem mestu. Med temi pa dobimo po večini male in srednje posestnike, obrtnike in delavce, K takozvani buržoaziji jih ni mogoče prištevati in vse skupaj spada k veliki družbi »proletarijata«, priprostih životarcev. Kar ni bilo pred vojno proletarijat, je postalo to skozi vojno, ker je vojna večinoma tako poškodovala deželo, da danes ni bas velikega razdalja med posestnikom in delavcem. Nihče nam ne bo mogel ugovarjati, ako trdimo, da živimo na Goriškem v znamenju pro-letarizma. Naravna posledica je pa dalje tudi ta, da je tudi čustvovanje ljudstva precej enotno, ker so tudi življenske potrebščine povsod več ali manj enake. Preko teh dejstev ne bode mogla zrasti nobena politična struja na Goriškem, ker je ta razvoj na Goriškem naravni proces ljudskega mišljenja pod pritiskom novih razmer. Kam plovemo torej ? Odgovor na vprašanje dobimo, ako se ozremo po deželi in tam konstatiramo, kako se prelevlja ljudska nezadovoljnost z razmerami v odkriti bolševizem brez ni-kake metode in strankarske discipline. Govorili smo z raznimi »bolševiki« v naše deželi in prepričali smo se, da je goriški bolševik prav za prav le malo podoben ruskemu. Dočim je ruski bolševizem popolnoma breznaroden, kar je najbolje dokazal s tem, da je poteptal vso panslavistično politiko nekdanje Velike Rusije, je nas goriški bolševik le naroden. Dočim je Rus komunist, je goriški boljševik strastni ljubitelj svojega imetja, svoje hišice in polja. A vendar je ».bolševik« po popolnoma naravnem razvoju, le da si nadeva napačno ime. To kar so ozna-ča namreč po deželi kot »bolševik« ni nič drugega kakor »narodni socijalist«. Narod prihaja do tega političnega prepričanja po čisto naravni poti, a si ni še zbistril pojmov in zamenjava svoje poštene težnje z bolševizmom, dočim so ne gre za nič drugega kakor za nov preobrat v mišljenju, ki noče več priznavati stanovskih predpravic, ki se ne sramuje več svojega dela in obsoja umetno zasejano sovraštvo med narodi baš iz neusahljive ljubezni do svojega materinega jezika. Ta sveti čut, ki ga bode konec vojne le ojačil, je podoben ljubezni vsake skrbne matere celo za tuje otroke, ker se spominja pri vsakem otroku svojega ljubljenčka. Latinski pregovor pravi, da narava ne dela skokov in tako jih tudi ne more politika goriških Slovencev. Politično mišljenje se zori samo ob sebi in dober politik je oni, ki zna z svojim umom dogodke prehiteti. Mi smo povedali naše mnenje odkrito in upamo, da se ne motimo v naših nazorih, ki se strinjajo povsem z ljudskim čustvovanjem. Naše ljudsko čustvovanje pa se že itak bistveno ne razločuje od mišljenja, ki prodira na površje tudi pri drugih narodih in ki se zove socijalni demokratizem. Baš v jem gibanju, v tej reakciji proti vojni politiki, vidimo ginevati hinavski narodni patrijo-tizem in vstajenje novega človeka, ki mora biti prost vseh spon. Kdor nas umeje, naj hodi za nami, kdor pa dvomi, naj pomni, da se izdaja lahko svoj narod na več načinov in sicer na primer tudi s tem, da se odteguje svoje sodelovanju v uri, ko nosi vsak posameznik odgovornost za vse. — Turško vprašanje. Poleg pekočega jadranskega vprašanja imamo tudi turško vprašanje, ki gotovo zanima one Slovence, koji poznajo junaško dobo jugoslovanskih rodov v stoletnih borbah proti Turčiji. Enako sovražen kakor nam Slovanom je bil Turek tudi Italijanom. Zato zasledujejo italijanski časopisi osodo Turčije z velikim zanimanjem. Čudežna je med drugim tudi okoliščina, da se opaža nekako zbližanje med Italijo in Turčijo, med tem ko si lomi glavo konferenca, kako bi se to vprašanje rešilo. Prvotni načrt, da se bi Turčijo, kar razkosalo, zadeva na vedno večji odpor pri Angležih, ki bi radi imeli celo neko zaslombo v islamskem svetu. Ne smemo si namreč misliti, da je prišla indijska deputacija v Pariz le slučajno, da so se poklonili istotam Abesinci, da je protestiral arabski emir Feysal prodi razdelitvi Sirije in da mešetari za Angleže celo Albanski pustolovec Essadpaša. Angleške krempl je je povsod razločno videti. Ker pa ni mogoče misliti, da bi biia Anglija nasprotna razkosanju Turčije, ako bi bilo to koristno za njo, si moramo tolmačiti njeno težnjo, da bi dobila pod se nerazdeljeno Turčijo, kot poskus dobiti si v islamskem svetu zaslombo. Postopa se po načelu: Volk sit in koza cela. Seveda so Angležem pri teh načrtih tretji konkurenti jako nevšečni, kar ima zopet za posledico, da se delajo Francozi Italijanom jako prijazne. Nikdar tako jasno, kakor pri tem turškem vprašanju, se je videlo, da je Anglo-saksonec brez vsakega ozira, kedar je kdo na potu njegovim interesom. Na vse mogoče načine deluje Anglija na to da bi spravila Francijo iz Sirije, Armenije in Palestine. V Mali Aziji pa naj ostane otomanska država nerazdeljena in določijo se le interesne sfere Italiji, Franciji in Grčiji. To se pravi z drugimi besedami, da ostane povsod turška oblast na nogah. Ker pa išče Anglija baš pri mohamedanskem svetu prijateljstva, ne pomeni veliko ta ureditev po interesnih območjih, v koje bode imela Anglija potom turške oblasti vedno prost vstop. Francija je med drugim tudi pričakovala, da se jej vsled ruskega poloma nakaže kak večji kos v Mali Aziji ali Armeniji. Ali kruto se je motila. Ozemlja, ki so bilo po dogovorih iz let 1915 in 1916 določena Rusiji, do- Razgled Večno jadransko vprašanje. Zadnji dni se je zopet mnogo govorilo in pisalo o jadranskem Vprašanju, a kakih odločilnih zaključkov vendar še ni. Tako se odlaga rešitev tega veletežkega Vprašanja od dneva do dneva, kar vzbuja vedno večjo napetost med ljudstvom in poojstruje že itak občutna nasprotja. Francoski in italijanski časopisi pripovedujejo, da se je poskusilo v tem tednu rešiti to vprašanje definitivno. In sicer se je zavzel za to Clemenceau in zahteval, naj se tega vprašanja ne odlaša več. „Intransigeant“, francoski časopis, pripoveduje : „Clemenceau je storil formalen predlog, naj se o tem vprašanju razpravlja. Orlando je odgovoril, da se hoče držati Italija londonskega dogovora. Wilson je nato odvrnil, da je londonski dogovor tajna pogodba in je smatral potrebnim spustiti se še v daljše filozofsko razmotrivanje o škodljivosti tajnih pogodb in o imperijalizmu, ki tiči v londonski pogodbi. Orlando je odgovoril; a oba* sta ostala pri svojih načelih.“ Drugi listi pripisujejo Veliko Važnost pogovoru med Orlandom in Clemenceaujem, koji je dal najbrž povod k senzacijonalnim vestem, ki so prišle iz Jugoslavije in kijih je objavilo italijansko časopisje V številkah, ki so izšle 28 maja. Po jugoslovanskih virih ostane torej nespremenjena sedanja premima črta do Idrije. Idrijo dobi Jugoslavija, potem bi tekla meja nekako preko Nanosa skoro v ravni smeri proti Istri, ki bi po večjem delu ostala italijanska. Po tem načrtu bi torej Jugoslavija zasedla Postojno, Volosko in Albono, ter bi raztegnila svoje gospodarstvo do reke Arse v Istri. Pod Italijo pride torej cela dežela Goriško-Gradiščanska z Vipavo vred in cela Istra izvzemši okraja Volosko in Albona. Reka bi bila internacijonalizirana. Taka bi bila torej rešitev po jugoslovanskih vesteh, po italijanskih časopisih pa bi bilo posneti, da ni ničesar sklenjenega in da bi Italija takega miru nikdar ne sprejela in da bi v najhujšem slučaju zahtevala uveljavljenje londonske pogodbe. To je kratek izvleček vsega pisarenja in govorenja. Med tem se pričenjajo Vže razgovori z avstrijsko delegacijo in veliko je vprašanje, ali se bode moglo rešiti jadransko Vprašanje tekom razgovorov, ki se tičejo ureditve držav, ki so nastale iz razpadle Avstrije. * Po najnovejših vesteh se je četvorica dne 28. maja zopet z vnemo poprijela rešitve jadranskega vprašanja z namehom, da se bi moglo vročiti avstrijski delegaciji dovršeno mirovno pogodbo, V kojem bi bile zapopadene meje meje med Jugoslavijo in Italijo. V zadnjih pogovorih je prišio baje do lahkega zbližanja. Govori se, je, da je prišel Wilson zopet z novimi predlogi na dan. Dočim vstraja pri tem, da Reka ne sme mejiti z Italijo, predlaga naj se bi ozemlje proti severovzhodu, koder teče železnica iz Reke proti Šempetru-, podvrglo takemu režimu, kakor je določen za Sarsko ozemlje na francoski meji. Prebivalstvo današnje Pivke in Vzhodnega dela Istre naj bi odločilo po petnajstih letih glede svoje državne pripadnosti! Italiji bi bila za to prisojena italijanska dalmatinska mesta in nekaj otokov. be v svojo upravo Amerikanci. Razun tega dobe baje Angleži še vse nekdanje ruske posesti v Srednji Aziji, večinoma mohamedanske pokrajine. Anglija postane torej po tej vojni največja in najmogočnejša država na svetu in ni je danes sile, ki bi jo zamo-gla vstrahovati. po svetu Nemški protipredlogi. Konečno se obelodanijo nemški protipredlogi na „mirovno pogodbo“, ki se je Vročila nemški delegaciji v Versailles-u. Ker so ti predlogi jako obsežni in zavzemajo 120 strani debelo knjigo, zamoremo podati Vsebino teh pogojev le v kratkem posnetku. Pred vsem se pritožujejo Nemci, da ne odgovarja mirovna pogodba WilsonoVemu programu, na podlagi kojega je zaprosila Nemčija mir. Obdolžuje zaveznike prestopka proti Wilsonovim načelom. Opirajo se dalje na ponovna zagotovila zaveznikov med vojno, da se storijo odgovorni le vladni činitelji in ne nemško ljudstvo. Sedaj je vlada popolnoma ljudska in cela država je prežeta od demokratičnega duha, a kljubu temu jim vsiljujejo zavezniki tako mirovno pogodbo, ki more povzročiti le pogin velikega nemškega naroda. Teritorijalna vprašanja da se rešujejo, kakor se zdi zaveznikom bolje, sedaj na zgodovinski, sedaj na narodni, sedaj zopet na gospodarski podlagi, nikdar pa ne po Wilsonovih načelih. V Vsakem vprašanju odločuje moč nad pravico. „Zveza narodov“ je popolnoma V nasprotju z dosedanjimi izjavami zaveznikov. Spominja preveč na sveto zvezo leta 1815, naperjeno proti Napoleonu. Sovražniki so vedno zagotovljali, da nočejo uničenja Nemčije, a sedaj jim predlagajo mirovne pogoje, v kojih ni sluha ne duha o kaki naravni pravici do obstoja, ki jo ima pač Vsak narod. Prebivalstvo sarske-kotline se smatra kot nekaka pritiklina tamošnjih ru-dokopov. Mesta Eupen. Malmedy in Mores-net so bila prisojena Belgiji brez nikakega glasovanja. RaVno tako krivično se je razkosalo tudi Vzhodne nemške dežele z opra-vičbo, da je taka ureditev potrebna iz stra-tegičnih ozirov. Po drugi strani pa se proglaša „Zvezo narodov“ kot nadomestilo in pripomoček proti izbruhu sovražnosti. Radi tega je narodna skupščina V svoji seji z dne 12. maja odklonila mirovno pogodbo kot nesprejemljivo, dasi bi bila Nemčija načeloma pripravljena sprejeti jo, ako se bi jej odvzelo obliko kaznovanja in se bi sprejelo Nemčijo V „Zvezo narodov“ kot enokopravno državo. Nemčija je konečno pripravljena plačati v obrokih do leta 1926 20 miljard in od 1. maja 1927 dalje v obrokih brez obresti nadaljnih 80 miljard, skupaj torej 100 miljard V zlatu v popravo škod, ki jih je povzročila nemška armada zaveznikom. T«žKosti mirovnega sklepa z Avstrijo. Zadnje je posvetila četvorica svojo naj-Večjo pozornost mirovni pogodbi, ki se ima skleniti z Avstrijo. Posebne težkoče povzročajo finančne in gospodarske klavzule ne glede na še obstoječe negotovosti glede mej. Sovražnosti na Koroškem med Avstrijci in Jugoslani so na primer zamotale vprašanje določitve meje na Koroškem in Štajerskem. Četvorica se je morala baviti z Vprašanjem, kako ustaviti te sovražnosti s pogajanji na licu mesta. Sicer pa se zdi, da je Rennerjev poziv na Četvorico naj opravi svoje delo hitreje, napravil toliko vtisa, da bode pospešila četvorica svoje delovanje. Zopet drugi pa opominjajo avstrijsko delegacijo, naj si ne beli glave z mirovno pogodbo, ki bode baje še le takrat dovršena, kedar se bodo Ogri spametovali in nadomestili sedanjo ogerskö vlado s tako, ki bode ententi po volji, oziroma ki se podredi popolnoma en-tentinim pogojem. Baš ta domneva otežko-ča vsako prerokovanje, ker, kakor se zdi, ni ogerska boljševiška vlada nikakor zrahljana, marveč celo utrjena, in to navzlic ententinemu sklepu, da se mora Ogersko blokirati, dokler se ne spametuje. Pravijo pa, da je Bela Krn dobro založen z žitom in da je blokada nad Ogersko dvomljive vrednosti. *Figaro“ priporočuje vsled tega „ogenj in meč“. Med tem ko se trudi Bela Krrn, da bi socijalizira! vso trgovino pa obljubljajo zavezniki, da dvignejo blokado, kakor hitro se bolševizem zgrudi. Avstrijski delegati kažejo nevoljo radi ugovorov, ki so bili naperjeni proti navzočnosti gosp. Schumacherja v Saint Germainu. Delegacija ga namreč zagovarja češ, da kot civilni dostojanstvenik ni imel nikdar opraviti z Vojnimi sodišči na Trentinskem, in da je živel z njimi celo v boju. Res je, da je dosedaj Schumacher še vedno v'St. Germain-u, dati se je poročalo, da je vže odpotoval. Znano je, da se naperila kampanja proti Schumacherju, ki je obdolžen, da je predsedoval vojnemu sodišču, ki je obsodilo italijanskega poslanca Battistija na vislice. Nemiri na Dunaju. Preko Švico poročajo, da so izbruh nili na Dunaju nemiri in plenitve prodajalcu. Morala je posredovati policija in vojaštvo, ki je obdalo tri salve. Dosedaj se ne poroča ne o mrtvih ne o ranjenih. Kako se opravičujejo avstrijski socijalisti. Dunajska „Arbeiter Zeitung“ presoja pesimistično ^ pogoje, ki se nalože Nemški Avstriji. Časopis trdi, da bode po zadob-Ijenih poročilih dobivala sicer Avstrija zadostno živil, a istodobno se bodo zaplenili skoro vsi dohodki republike za plačilo po ententi uvoženega blaga. Razun tega bode morala sprejeti Nemška Avstrija na se plačilo vseh škod, ki jih je povzročila avstro-ogrska armada. To bi bilo vse kaj drugega nego posojila, ki jih je obljubljal gosp. Alizee. Sicer pa bi bile take zahteve tudi jako krivične, kajti vojne ni vodilo avstrijsko nemško prebivalstvo. Krivda pada ni cesarja, njegove podrepnike, generale in na gotovo časopisje. Ako se pa hoče vsekakor valiti krivdo na ljudstvo, so prvi krivci gališki Poljaki, potem Slovenci in Hrvati, ki so bili udani Habsburžanom in ki so kazali najmanj toliko vojnega navdušenja kakor krščanski socijalci na Dunaju. Ako se pa hoče govoriti o posameznih osebah, tedaj se mora povedati, da je vodil vojno proti Serbiji neki general Potiorek in pozneje Sarkotič, proti Italiji je pa vodil Vojno Boroevič, torej samo Jugoslovani. „Reichspost“ piše zopet, da se boji, da ne bi napravili avstrijski delegati v St. Ger-mainu kake kozlarije s tem, da bi silili preveč na združenje z Nemčijo. Ta trdovratna težnja po zvezi z Nemčijo je vedno ogrožala interese nemške Avstrije in sedaj jej skoraj odvzame zadnje upe, dasiravno bi se še moglo rešiti „Nemško Avstrijo“ pogina, ako bi znali delegati postopati. Dunajska vlada je poslala tudi noto na Wilsona in zastopnike entente glede vprašanja čeških Nemcev. Po podrobnem raz-motrivanju tega vprašanja; prihaja Vlada do zaključka, da zamore sedanji položaj Nemcev na Češkem resno ogrožati bodoči mir, ako se bodejo narodne pravice čeških Nemcev še nadalje teptale z nogami. Nestrpnost avstrijskih Nemcev. Iz Dunaja poročajo, da so se nemški delegati V St. Germain-u pritožili na predsednika mirovne konference, da se zavlačuje uročitev mirovnih pogojev. Renner je dal tej noti posebno energičen ton oziraje se na strašen položaj, V kojem se nahaja avstrijsko in posebno dunajsko prebivalstvo. Omenil je tudi nestrpnost ljudstva, ki že toliko časa pričakuje zaman tako težko zaželjenega mirti. Zato se prosi za ne-•mudno otvoritev mirovnih pogajanj. Rusija bo priznana na Konferenci. Iz Londona dohajajo poročila, da izjavljajo angleška demokratična glasila pomisleke glede priznanja KolčakoVe Vlade, ker se ni na čistem glede ciljev, ki jih zasleduje sibirski „diktator“. V obče se pritrjuje tej odločitvi velevlasti, ker pospešuje, če ne drugo, rešitev ruskega vprašanja. Dejstvo, da se bo sprejelo na mirovni konferenci zastopnike admirala Kolčaka, odobruje posebno angleški časopis „Daily Cronicle“, ki povdarja, kako absurdno bi bilo reševati osodo bivše Avstrije in Turčije V odsotnosti Rusije, koje interesi so nerazvezljivo združeni z novo ureditvijo jugovzhodne Evrope. Na dveh točkah vstraja posebno angleško časopisje : „da mora Rusija sprejeti dejanski stan glede finske neodvisnosti in novih baltiških držav in da ne ponovi svojih zahtev do Carigrada, ki jih je stavila bivša carska vlada leta 1914. Pod temi pogoji in ako prevzame seveda Kolčak obveznost, sklicati narodno konstituanto in napotiti Rusijo proti prenovitvi na podlagi pristno demokratičnih načel, se mora pristati na to, da je pri-poznanje omske vlade edini izhod iz položaja, ki ga je ustvarilo predolgo obotavljanje zaveznikov. Konservativna glasila razpravljajo ta korak zaveznikov z očividnim zadoščenjem in izražajo prepričanje, da bode dospele sibirske čete s pomočjo zaveznikov še v tem letu do Moskve, ako se med tem časom posreči ruskim, estonskim in finskim četam zasesti Petrograd. V obče se opaža, da bi bila mirovna konferenca že davno poprej nastopila z e-nergičnejšo politiko, ako ne bi bila Amerika zagovarjala boljševike, ki so imeli zaslombo baš V onih amerikanskih delegatih, ki so podali prošli teden svoje demisije. Novi boji na Koroškem. Iz Celovca poročajo dne 29. t. m. : Močne jugoslovanske čete, ki so prodrle črez ljubeljski prelaz, so napadle podprte z močnim topništvom nemške ^ oddelke in skušale zasesti pokrajino okoli Železne kaplje, Črnega potoka, Outensteina, Velikovca in KUhnerkogelja (?). Dosegh so vspehe. Serbski oddelki so prekoračili Železno Kapljo v smeri proti Rechborgu (?). V obsekih Missdorff-a, Mottolach, Gutenstein, zahodno od Velikovca in KUhnerkogelja se bijejo naše čete proti jugoslovanskim četam. Iz Rumunije: Preko Pariza poročajo iz Bukarešta: „Universul“ naznanja, da je zadobila ru-munska armada povelje, zasesti oni del Banata, ki je bil zagotovljen Rumuniji po po godbi iz leta 1916. Prepovedan uvoz avstro-ogersKih vrednostnih listin. Do nadaljne odredbe je prepovedano u-važati v kraljevstvo vrednostne papirje javnega dolga, akcije in obligacije bivše av-stro-ogerske države. Iz Anglije. Iz Londona poročajo dne 28. t. m., da sta odpotovala angleška socijalista Rajnsay Macdonald in Longuet V Italijo in Švico, da se sporazumeta z italijansko in švicarsko socijalistično stranko, ki ste iztopili iz bernskega programa internacijonale. Namen je, da se obnovi povsod delavsko internacij onal o. Prehrana Avstrije Konference za ureditev prehrane Avstrije, ki so se prekinile po Landsbergerjevem odhodu, so se_ popoldne zopet pričele med ententnimi finančnimi zastopniki in zastopniki avstrijskega odposlanstva. Tudi Ogrsko hočejo sestradati. Vrhovni gospodarski svet objavlja sklep zavezniških in pridruženih jim vlad, da se za Ogrsko odpravi blokada šele potem, ko se v tej deželi sestavi vlada, ki zagotovi povrnitev stalnega režima. Nikola potuje. Bivši črnogorski kralj Nikita je odpotoval včeraj zvečer v Genovo, da obišče svoja zeta Nikolo Nikolajeviča in Petra Nikolajeviča ter svoje hčere. Domače vesti Iz Serpenice prijemamo sledeči dopis: Roparji na bojnem polju se slobodno imenujejo isti, kateri so potem ko se je avstrijska vojska po premirju v neredu u-maknila in predno je pričel red po prihodu italijanskega vojaštva, po zapuščenih neobljudenih vaseh kradli in odnašali vse, kar se je odnesti dalo, tako da vojni begunci, ki so se iz Italije Vrnili, niso prav nič svojega pohištva dobili. Nosili^ so blago kar s konjami iz Serpenice in Žage v Kobarid, Bovec i. A. d. Žene in dekleta iz Bregi-njskega kota in Drežnice so kar trumoma Vlačile blago čez Vrh in čez Sočo in to še kasneje, ko je bila cesta že Vojaško zavarovana. Slamoreznice so se prodale za ničeve cene. Seveda prodajalca niso ničesar stale; (menda ste dve v Iderskem). Nekega kmeta iz Drežnice je orožnik ustavil, ker je peljal kar tri orala in mu rekel, da naj se sramuje takega podlega čina, kajti ako bi le eno oralo za svojo potrebo uzel, bi bilo to še odpustljivo, ali kar tri ukrasti je že malo preveč. Tudi neki domačimi, ki so po naključbi prišli do časa domov, so obogateli. No čast jim vendar, ker izuzemši nekaterih, se ne branijo kazati in „Vrniti pobranega pohištva. Serpenica in Žaga ste dve vasi, kateri ste najbolj oropani, tako da nekatere družine vrnivši se iz Italije niso Cisto nič u-dobile; morali so kar na golih podeli ležati in si za silo kakšno klop in mizo stesati. Iz Deskel. Veselica, ki jo je priredila naša mladina v nedeljo, je izpadla v celosti — zadovoljivo. Mešani zbor je krasno zapel Laharnarjevo „Svarilo“, tudi moški zbor je izpolnil svojo ulogo. L^prvi nastop ženkega zbora ni bil popolen, tü-pa-tam je včasih — zaškripalo. Igra, je bila igrana dobro, le neki „artist“ se je maščeval radi zasebnega (?) sovraštva, z razža-Ijivo besedo, kar je vredno javne graje. Zasebne stvari, vendar ne spadajo na oder! No, mogoče se mu je potem „shladilo“ srce! Gdč. Kodelja nam je z lepo mimiko — opisala „Narobe svet“. Kuplet g. Tinte, je g. Zimic zapel V popolno zadovoljnost. Drugače je predstava — toliko, kolikor se lahko zahteva na deželi, — bila povoljna. Tudi javni ples se je Vršil v redu, opazili smo občinstvo iz raznih strani. Žalibog, da je bilo premalo prostora. Deskle. Deskelska mladina se zahvaljuje sl. občinstvu iz Kanala, Morske, Solkana, Gorice, ter našim domačinom za mnogoštevilen obisk Veselice in plesa. Hvala lepa ! Deskelska Mladina. TEDENSKI KOLEHAR 31. Maja Sobota, Angela, Kancijan. 1. Junija Nedelja, 6 povel. Juvendj. 2. „ Pondeljek, Marcelin, Erezem. 3. „ Torek, Klotilda, Oliva. 4. „ Sreda, Frančišek Kar. 5. „ Četrtek, Bonifacij, Valerija. 6. „ Petek, Norbert, Bertrana. Upravitelj in urednik : KAROL JUŠ1Č. Tiskarna G. Judi v Gorici. ANTON PERTOT GORKA — Ulica Municipio 4 — GORICA -----Filjalka ulica Tcatro 18 : : : : PRODAJALNA : ; : : s papirjem, črtanjem in knjigovezjera ----------- EDINA ------------ velika zaloga razglednic porušene Gorice . okolice in umetniških. ZOBOZDRAVNIK ROBERT BERKA GORICA, ULICA DANTE št. 4 Mnogo let asistent pri Dr. PIKI Zobozdcavniški atelje Posluje od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 6. popoldne Vsakovrstno MILO in vsako množino na debelo se prodaja od 3 lir naprej za ducat v Zalogi G. PRIMAS Gorica, Ulica Teatro 18 KARL POSSELT mehanikar, kovač in ključavničar izvrši vsa kovaška in mehanična dela, popravlja vsakovrstne stroje za poljedelstvo, stiskalnice, motorje, pumpe itd. Gorica, via Stretta št. 4, 1 BOGATO ZALOŽENO : Z VSAKOVRSTNIM : : MANUFAKTURNIM : BLAGOM ZA GOSPE : : IN GOSPODE : : PRODAJA SE VSE PO KONKURENČNI CENI PRIPOROČA SE ZA : : OBILEN OBISK : : ili o ■ a a ■ ■ ■ ■ B ■ Bratje CLAIM : V Vidmu : Via Paolo Ganciani štev. 5 SO OTVORILI TRGOVINO m m m m m B B B B B j i 'i1 !BAZAR! Na Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13 ■ ■ Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno pogata izbera razglednic in časnikov- ■ ■ D Prodaja se vse na drobno in na debelo. BOB S cenami ne more nihče konkurirati. Leopold Zakraisek Ima bogato zalogo ma-nufakturnega in modnega blaga, kakor tudi oblek za možke in otroke. Posebnost so možke obleke lastnega izdelovanja. Svršniki za moške v angleškem blagu. Velika izbera moškega blaga angleške produkcije. \' / S!'Sys^/^ ZOBOZDRAVNIK flbOLF KOLL je zopet otvoril svoj atelje na Korsu Viktor Emanuel št. II Borovaz & Colledani GORICA, Riva Castello št. 4 Zaloga manufakturnega blaga na debelo Z H E R N E CENE mssasasmKtriJNr. f§3£§3Elf§313!3fra m ® ^KK*. & Velika zaloga vsakovrstnih ur, -----verižic in zlatenin---- BW liajnižje cene m gg gg m m m © gg gg gg gg gg gg m m IS BS m « I Ulica Rastello ^ 1 št 8 K3 SI« öf Ulica ^ E§3 m Rastello m št. 8. i