SLOVENSKI CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Dirección y Administración: GRA3X OESAR DÍAZ 1657, TJ. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. NAROČNINA: Za Ameriko in sa celo leto $ arg. 6.—; sa pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjer. AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 28 DE SEPTIEMBRE (SEPTEMBRA) DE 1940 Núm. (štev.) 180 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. Boji za Sueški prekop Sedaj, ko so Italijani začeli proti angleški vojski v Egiptu ofenzivo, katere namen naj bi bil, po pisanju italijanskega tiska, Sueški prekop, Postaja spet aktuelna že mnogokrat Napisana, vendar pa zmerom zanimiva zgodovina te važne prometne žile Angleškega Imperija. Prekop skozi sueško ožino so zamislili in tudi izvedli že egiptovski faraoni v 14. stoletju pred Kristu som. Potem ga je zasul puščavski pesek. Vnovič se je lotil uresničenja te zamisli veliki Napoleon Bonapar-te» ki je zasedel Egipt zato, da zapre fngleški veledržavi pot v Azijo po kopnem, po kateri poti je mislil tudi Po Aleksandrovem zgledu pohod na indijo, kjer je od leta 1761 dalje gospodarila angleška Vzhodno-indij- j Ker iz uradnih virov ni bilo doslej družba. Takoj ko je veliki cesar ¡ še nobenih pojasnil o teh posvetovanjih, so časnikarji spet enkrat Prosvetovanjd med Berlinom in Romom UGIBANJA O RAZGOVORIH MED NEMŠKIM ZUNANJIM MINISTROM IN MUSSOLINIJEM — CIANO ODPOTOVAL V BERLIN — BOMBARDIRANJE LONDONA IN NEMŠKEGA GLAVNEGA MESTA SE NADALJUJE — PONESREČENA EKSPEDICIJA PROTI AFRIŠKEMU FRANCOSKEMU PRISTANIŠČU DAKARJU Konference, ki jih je pretekle dni imel zunanji minister nemške vlada von Ribbentrop v Rimu z Mussolini-¿em, so izzvale v svetu ne sarao največje zanimanje, marveč tudi najrazličnejša ugibanja o vprašanjih, ki sta jih morda obravnala zcstopnika nacističnega Rajha in fašistične Italije. Razgovori očividno še niso končani, ker je v četrtek odpotoval v Berlin, kjer se še vedno mudi notranji minister španske vlade in kjer se bo sestal s Hitlerjem, italijanski zunanji minister CiaT o. leta 1798 zasedel Egipt, je poklical geologa Lepéra, ki je začel svoja raziskavanja na podlagi sledov faraonskega prekopa. Napoleon se je aato lotil dela z njemu lastno enervo in najel na tisoče domačih de lavcev, stvar pa je padla v vodo, ko S(j je Turčija postavila na stran An-jfkje in napovedala Franciji vojno, ^ko da je bila Napoleonova armada %iptu resno ogrožena in je cesar ®°ral uresničenje svojega načrta pde kanala opustiti. Stvar je pojem dolgo spala, dokler ni leta 1832 j5lsel v Aleksandrijo za vicekonzula rancije mladi inženir Ferdinand ^essepg. Takrat je vladal Egipt Mehmed doma iz Macedonije, velik razrez, ki pa je bil tudi velik poli- «tt talent Ker sn Tiirlri noirn-iii: imeli priliko v dolgih člankih razkazovati neomejene zmožnosti svoje domišljije. Razpredli so '¡am celo g ""-icut. iver su iurm osvojili JJPt že leta 1517, je Mehmed Ali, kot paša namestnik carigrajske-|a sultana, prizadeval pa si je, da S^Pt čimbolj osamosvoji in je to k Sel zapustil tudi svojim nasledni-ki so bili vsi tako talentirani, tem °n' Sluča;i je hote1' da se je s 0- mogotcem seznanil že Lessepsov p ki je bil tudi diplomat, in to jateljstvo je sedaj izkoristil nje-SezI S1U' k* se Je bil v Aleksandriji j^^il z načrtom Napoleonovega SUe^a Lepéra, kako prekopati! na Turškem in ined ° ?žin0- Lesseps je skušal Meh- Velike Britani jo j i;>a pridobiti za to stvar, ki (jV(T P° njegovi smrti in po smrti a njegovih naslednikov pograbil setjfOV sin Said Paša, ki je bil s Les-gov ^ prijatelJ še> ko je živel nje-p0l To Prijateljstvo, ki je pri-večiiif k uresničenju enega naj-t0v vadbenih in političnih načr-smeša°vega veka, je slonelo na prav % ^ s^u®ajni okolnosti: egiptov- wj/ladar —■-- --------* 50 ir Said paša je bil namreč Wlei- •otroci Mehmed Alija najde-je J?1 in mu je zato njegov oče, ki H0 J Xelik tiran, predpisal asketič bii0 VIJenje, ki pa princu Saidu ni ižlj^.šodu. To je konzul Lesseps fedii l?tll( da ga je skrivaj pri sebi teli tako postal največji prija-kag °°dočega vladarja. Spet en do-^oo-ou Za 2118,110 dejstvo, kako S3 SeŽnei" at najyečje in najdaleko-k0stJ-te stvari porodijo iz malen lenin slučajev... 4lijaSs®P?. ki je bil po smrti Mehmed íYancii Pt zaP«stil, da zastopa tem čaJs° P» drugih državah, in je v svoj 'Su skušal zainteresirati za ^ Qacrt vso Evropo, ni pa imel s >darhce,Sreče' ie dobil od nove^ cemUr ' .aida pismo, naj ga obišče, terrnlJe seveda rad odzval in jo ijenje vladarja zares dosegel dovo-«ačei i 8Tadbo Prekopa. Delo se je Grof Ciano, ki se sedaj v Berlinu posvetuje s Hitlerjem vrsto načrtov, ki so se — bajé, mov-da in najbrž — skovali v Rimu. Rir, bentrop in Mussolini sta se po ugibanjih časnikarskih poročevalcev po vsej priliki dogovorila, kako si bodo Nemčija, Italija in Španija razdelile Afriko, kako naj S3 določijo nove meje na Balkanu, ki ko naj se prepreči vstop Združenih držav Severne Amerike v vojno, kako naj so in v Grčiji uniči vpliv mije, kako naj se Angliji zada smrtni udarec, itd. Da časnikarji v teh svojih ugibar.jih tudi Jugoslaviji niso mogli prizanesti, je več ko jasno. Eni so ji oh priliki rimskega sestanka "odščipnili" le nekaj kosov v korist Nemjje, Italije, Bolgarije in Madžarske drugi so menili, da bosta Nemčija in Italija izvršili na Beograd samo diplomati-čen pritisk z namenom, da se opredeli za totalitarni tabor, najbolj temeljit pa je bil dopisnik newyorske-ga lista "Times", ki je povedal, da je "iz popolnoma zanesljivega vira" izvedel za Hitlerjev načrt, po katerem naj bi izginile do konca leta 1941 z evropskega zemljevida Ho-landska, Norveška, Belgija in Švica, v letu 1942 pa naj bi ista u.ioda zadela Grčijo, Rumunsko in Jugoslavijo in Ukrajino, ki bi jo Nemčija odvzela Rusiji. Mi ne vemo, kakšne načrto kujejo v Rimu in Berlinu, in tega tudi oni časnikarski poročevalci ne vedo, ki polnijo stolpiče listov s svojimi ugibanji. Vsakomur je jasno, da so načrti, naj bodo kakršnikoli, odvisni od končnega izida sedanje borbe med Nemčijo in Veliko Britanijo, ki še ni končana. Kar se pa Jugoslavije tiče, vemo, da je naša država vodila v zadnjih letih pametno zunanjo politiko, s katero se je znala izviti iz spletk diplomacije evropskih velesil, ki so si prizadevale prikleniti nase manjše države, računajoč pri tem le s svojimi lastnimi koristmi. Razvoj dogodkov je pokazal, da je bila takšna politika Jugoslavije, ki je j smatrala totalitarizem in antitotali-| tarizem za zadevo velesil in ne za svojo, edino pravilna in da je, vsaj doslej, prihranila naši državi razočaranja in nesreče, katere so zadelo druge narode, ki so vodili drugačno politiko. To priznavajo danas tudi oni naši levičarji, ki svojčas niso imeli dovolj besed, da bi z njimi zadostno obsodili beograjsko vlado, ker se je bila postavila na stališče, da se nas totalitarizem in antitotali-tarizem nič ne tiče. Sedaj, ko je Rusija, po vidnih dejstvih in po izjavah svojega komisarja ¡.h zunanja zadeve, v boljših odnošajih ■/. Berlinom in Rimom nego z Londonom, priznavajo tudi ti naši levičarski prijatelji, da so se glede zunanjo politike Jugoslavije oni motili, do-čim so v Beogradu imel prav. Ip glede Jugoslavije vemo tudi to, da so Srbi, Hrvati in Slovenci bolj kot kdaj prej prepričani, da jim ."i skupna narodna država potrebna in da so po svojib najbolj vidnih predstavnikih jasno izjavili, d;\ so pri- zastopani mnogi vladarji Evrope, sa-! kar je bilo vzrok, da je prekop, v mo Anglija ne. Anglija je bila nam- katerem je on sam imel največ akcij, reč največji nasprotnik te zgradbe, i prešel v angleške roke. Ne samo zato, ker je od nekdaj bila V Angliji je takrat prišel na kr-hudo konzervativna in takim novo- j milo Disraeli, čigar ideje so podpi-tarijam nasprotna, ampak tudi zato, rali njegovi sorojaki židje, ki so bili ker ji nikakor ni bilo všeč, da je stvar bila v francoskih rokah. Posebno je pritiskala na Turčijo, od katere so bili egiptovski paše, ki so ravno pod Ismailom postali podkralji z dedno pravico, da je tudi le-ta cielo kar moč zavirala. Uresničenju prekopa se je najbolj upiral takratni prvi minister kraljice Viktorije lord Palmerstone. Lesseps, ki prav za prav ni oče načrta, po katerem je bil sedanji prekop sezidan (danes je dognano, da se je Lesseps poslužil načrta, ki ga je bil v podrobnostih izdelal avstrijski inženir Negrelli), je bil z velikim trudom ustanovil Vitn 111 je bilo izvršeno pod Saido- j Družbo Sueškega prekopa, ki je delo 1862 • ®dnikom Ismail pašo. Leta 1 izvršila s 60.000 delavci, ki so garali 18^9 iT rt dokončan prvi del, leta i kakor sužnji za človeka nevredno °dPrli t Ri del prekopa, ki so ga plačo. Najbolj ga je podpiral egip-katerjj/ Vel\kimi slovesnostmi, na tovski vladar Ismail paša sam, ki je 80 bili ali osebno navzoči ali i bil velik politik, toda slab gospodar, izprevideli, da bi Sueški prekop an gleškemu gospodstvu in kapitalu mogel prinesti ogromen politični in gospodarski dobiček. Znani baron Natanael Rotschild je stvar premislil z Disraelijem, ki je izvedel, da Ismail, ki je zaradi svoje zapravlji-vosti prišel v veliko stisko, ponuja svojih 177.000 akcij Sueškega prekopa, kdo bi jih hotel kupiti. Ker tistega tedna parlament ni zasedal in je bilo treba vsakega kupca prehiteti, si je angleški ministrski predsednik izposodil od Rotschilda. Tako je Sueški prekop postal angleška last, Ismail pa ni zapravil samo svojega velikanskega premoženja, ampak tudi nezavisnost Egipta... Bodočnost Sueškega prekopa utegne postati prav tako zanimiva, kakor je bila njegova preteklost. pravljeni braniti to svojo državo, če bi se pokazala potreba. Ko čitajo ljudje takšna ugibanja, kakršna so ona, ki so se te dni pojavila v listih, takoj navalijo na človeka z vprašanjem: "No, kaj pa vi mislite? Sedaj pride Jugoslavija na vrsto". Pri tem pozabljajo, da so časnikarji že mnogokrat píe j likvidirali Jugoslavijo v svojih napovedih. Najbrž je za človeštv i res nesreča, da so dnevniki urejeni tako, da morajo vsak dan prinesii že v naprej določeno število strani o dogodkih v svetu. Če dogodkov ni. ali pa če ni mogoče dobiti o njii< zanesljivih poročil, si morajo časopisni poročevalci pač nekaj izmisi'ti, ugibati morajo, kaj bi se utegnilo zgoditi. In je že stara časnikarska navada, da se takšna ugibanja ne servirá jo čita-telju kot proizvod časnikarjeve domišljije, marveč se o njih reče, da prihajajo "iz "dobro poučenih krogov", "iz najbolj zanesljivih virov", "iz krogov, ki so običajno dobro informirani", itd. Ljuclie to črtajo in, če se jih kakorkoli tiče, si vzamejo k srcu ter si po nepotrebnem razburjajo živce. Verjetno je da se bo v Evropi marsikaj spremenilo, ko se enkrat konča sedanja vojna, naj z/naga ta ali oni. Kako in kaj se bo spremenilo, to bodo časnikarji mogli zanesljivo povedati šele tedaj, ko se bo sklepal mir. Letalska vojna se nadaljuje Letalska borba med Nemčijo in Anglijo se bije brez prestanka. Nad London prihajajo vsak dan krdela nemških letal in nad mestom ter nad angleško obalo se vrše srditi spopadi med napadalci in britanskim letalstvom. V zadnjem času pa so tudi Angleži začeli dnevno nadlegovati z bombami prebivalce nemškega glavnega mesta, kateremu so doslej prizanašali. In tako se dogaja, da v tej vojni bolj trpi civilno prebivalstvo nego vojska. Z bombardiranjem iz zraka se vojna ne bo odločila in če se Nemcem ne posreči z uspehom izkrcati čete na angleških otokih, bo po vsej priliki tudi še dolgo trajala. S tem so gotovo začeli računati tudi v Berlinu in Rimu. Vse kaže, da se v Sredozemskem morju pripravlja akcija, ki naj bi Angliji zaprla pot skozi Gibarltar in Suez v Indijo in na Daljni vzhod. Dejstvo, da se Francov zastopnik minister Suñer že toliko dni mudi v Berlinu, potrjuje mnenje mnogih, da bo tudi Španija nastopila proti Veliki Britaniji, če že ne sama s svojo vojsko, pa vsaj s tem, da bo Nemcem dovolila, da z njenega ozemlja napadejo Gibraltar. Po pisanju\ italijanskih in nemških listov se zdi, da sta Mussolini in Hitler pripravljena zagotoviti Španiji za njeno pomoč znatne proti-usluge v Afriki, seveda le za slučaj da se bo morala Velika Britanija ukloniti. Ce je Franco prepričan, da bodo zmagali Nemci, bo najbrž izrabil priliko, ki mu jo sedaj nudijo iz Berlina in Rima, v nasprotnem slučaju se pa ne i»o dal zlepa zaplesti v vojno. Ekspedicija proti Dakarju Francoski general De Gaulle, ki je po zlomu Francije pobegnil v Anglijo in začel tam zbirati one Francoze, ki ne odobravajo kapitulacije Petainove vlade, je v torek skušal zasesti važno francosko pristanišče v Afriki, Dakar. S francoskimi vojnimi ladjami, ki so jih spremljale tudi angleške vojne edinice, je prišel pred Dakar in hotel poslati tamkajšnjim oblastem svoje zastopnike s pozivom, naj se mesto vda. Zastopnike so s kopnega pozdravili s streljanjem, čeprav so poleg francoske zastave imeli na svojem čolnu tudi belk parlamentarno zastavo. Brž nato je obrežna artiljerija začela streljati tudi na De Gaulle-ove in na angleške vojne ladje. Angleži so odgovorili na isti način in potopili tudi dve podmornici ki so jih bile pristaniške oblasti poslale v boj. Na željo generala De Gaulle-a, ki je takoj odnehal, ko je naletel na odpor, so tudi Angleži umaknili svoje vojne ladje izpred Dakarja. V Londonu so to nerodno zadevo obrazložili na sledeči način: De Gaulle je bil obveščen, da velika večina Francozov v Dakarju se ne strinjajo z vlado v Vichy-ju in bi se radi priključili njegovi akciji za osvoboditev Francije. Vodja "svobodnih Francozov" je radi tega predložil angleški načrt za mimo okupacijo Dakarja in Angleži so ga odobrili, ker se, po njihovih informacijah, skušajo polastiti tega mesta Nemci in Italijani. Ker pa v Dakarju De Gaulle-a niso sprejeli z odprtimi rokami, marveč z granatami, in ker De Gaulle ni hotel, da bi se prelivala fraicoska kri, je Anglija na njegovo željo umaknila ladje, katere je bila poslala pred Dakar samo za to, da branijo ekspedicijo "svobodnih Francozov" in ne za to da bi se s Francozi v Dakarju spustile v boj. Ti dogodki so zelo vznemirili vlado v Vichy-ju, katera trdi, da so napad na Dakar priredili Angleži. Za maščevanje je Petainova vlada ukazala svojim letalom, naj bombardirajo Gibraltar, kar se je tudi že zgo-diio. FRANC KOVAČ: Zakon štev. 11.729 (Nadaljevanje) Med časom, ko teče rok odpovedi, mora delodajalec dati uslužbencu vsak dan po 2 uri prosto med delovnim časom in brez da bi mu znižal zavoljo tega kaj pri plači. V slučaju odslovitve brez odpovedi v že omenjenih rokih mora delodajalec plačati uslužbencu odpravnino, ki je enaka plači, ki bi jo prejel uslužbenec v času določenemu za odpoved. 3. Delodajalec, ki odpusti delavca z odpovedjo ali brez nje, mora plačati uslužbencu odpravnino ki ne sme biti manjša od polmesečne plače za vsako leto službe ali odlomek od več nego 3 mesecev.. Za določitev odpravnine v teh slučajih se vpošte-va povprečni zaslužek zadnjih 5 let ali pa ves zaslužek, kadar vsa službena doba ne znaša 5 let. Za določitev povprečnega zaslužka se prišteje k plači provizija ali drugi način plačevanja v katerikoli obliki. V nobenem slučaju ta odpravnina ne more biti nižja kot plača za mesec dni in ne višja od 500 pesov za vsako leto službe. Začasna odpustitev (suspensión) od dela za vkupno več kot 3 mesece v teku enega leta, se smatra za odpustitev. Neopravičeno znižanje plače, naj-sibo katerikole vrste, alto ga prizadeti ne sprejme, se smatra tudi kot DR. CARCANO SE BO VRNIL V BUENOS AIRES Argetinskr poslanik v Parizu, dr. Miguel A. Cáreano, ki je zastopal do sedaj, argentinske interese V Franciji, se bo na željo svoje vlade v kratkem vrnil v Buenos Aires. Argentinska vlada je pozvala dr. Cárcana zato domov, da ji poroča o notranjih zadevah Francije, po premirju z Nemčijo. Vlada hoče ustme-no izvedeti, ko drugače ni mogla biti v zvezi s svojim zastopnikom, kakšen je položaj. Po končanem poročilu in drugih pripravah, se bo dr. Cáreano zopet podal v Francijo, toda vendar ne še tako kmalu in govori se tudi, da ne bo več argentinski zastopnik pred sedanjo francosko vlado. Jugoslovanska radio oddajna postaja v Beogradu Jugoslovanski izseljenci, ki imajo radio aparate na kratke valove, morejo zvedeti najnovejše evropske in vesti iz Jugoslavije potom radio-od-dajne postaje v Beogradu, ki od sedaj naprej oddaja prenos ob 7 uri 55 minut zvečer, kakor že prej na valovni dolžini 19.69 mtr. Ker pošta neredno ali sploh ne prihaja več ter so tudi vsi jugoslovanski časopisi za inzemstvo ustavljeni, naj se rojaki poslužujejo radia, ki bodo točno in hitro obveščeni o najnovejših dogodkih. Mariji, ki je v društvu dobro znana želimo čimprejšnjega okrevanja. Zalivala GIBANJE PARNIKOV V četrtek je prispel napovedan španski prekooceanski parnik "Cabo de Buena Esperanza". Pripeljal je mnogo raznega blaga in pošto. Drugi španski parnik, "Ciudad de Sevilla", ima prispeti v nedeljo 29. t. m. Prispeti imajo tudi nekateri angleški parniki, toda kdaj, tega se ne ve, ker drži angleško admiralstvo to v tajnosti. Zelo pogosti pa so zadnje čase parniki iz Severne Amerike. "Cabo de Buena Esperanza" krene nazaj proti Evropi v torek 1. oktobra. V SPOMIN NA GENERALA ESTIGARRIBIO V torek ob 11.30 uri se je vršila v katedrali zadušna maša za generala Félixa Estigarribio in njegovo ženo, ki sta se ubila v letalski nesreči. Mašo je naročila tukajšnja izvršna oblast ter so ji prisostvovali: državni podpredsednik dr. Ramón Castillo s člani kabineta, diplomatski zbor in razne druge visoke osebnosti. odpustitev ter oškodovani lahko za- hteva odpravnino, določeno v tem členu. 4. Kadar se izvrši odstopitev ali sprememba tvrdke, ali če prejšna tvrdka ni dala odpovedi v označenih rokih, nadalje v slučajih začasne odpustitve od dela, ali neopravičenega znižanja plače preidejo na novo tvrdko vse obveznosti, ki jih določajo pričujoči člen in oba prejšnja člena. 5. V slučaju stečaja delodajalca ima uslužbenec pravico do odpravnine, ki mu pritiče po službenih letih. 6. Ako se delovna pogodba razveljavi po volji uslužbenca, mora ta-le dati odpoved delodajalcu v rokih, ki jih določuje pričujoči člen, v nasprotnem slučaju pa mora plačati vsoto, ki je določena v istih razmerah za delodajalca. 7. Odškodnina, ki jo dobi uslužbenec za odpravnino in za odslovitev brez odpovedi, se ne more zaseči (za-rubiti) niti je zanjo dovoljen moratorij ter velja tudi za njo zaščita glede plač po 4. členu zakon 11.278. Te odškodnine so deležne prednosti določenih v členu 94, oddelek 4 zakona o stečajih. (Dalje prihodnjič). Osemdesetletnica Mohorjeve družbe Mohorjeva družba je dne 3. julija t. 1., na praznik sv. Cirila in Metoda obhajala 80 letnico svojega obstanka. Ustanovil jo je slovenskemu narodu svetniški slovenski škof Anton Martin Slomšek. V teh 80 letih je razdelila po slovenskih vaseh in mestih med ljudstvom že nad 21.000.000 knjig v slovenskem jeziku. Kje bi bili Slovenci danes, ko bi ne imeli Družbe sv. Mohorja. Ali ste že naročili letošnje knjige? Za $ 4,— dobite pet lepih knjig. Poleg koledarja sta dve pripovedni za odrasle in ena pripovedna knjiga za mladino. Naročite se takoj pri Francu Lakner, Warnes 2215/2. Buenos Aires, ali pa pri g. izseljenskem duhovniku Janezu Hladniku. Ne odlašajte! Knjige dospejo okrog Novega leta. Kdor se želi naročiti, mora tudi takoj vplačati potrebni znesek. Naročniki iz notranjosti, torej tisti, ki želijo knjige prejeti po pošti na svoj dom, doplačajo za poštnino še 50 cts. Vsi tisti, ki se sedaj priglasite, dobite knjige po udninski ceni, pač pa ne bo njih imena med seznamom udov v tetošnjem koledarju. Rok za naročila — zamudnike, poteče dne 30. t. m. Franc Lakner Premestitev pisarne Kr. poslaništva S 28. avgustom so bili uradi Kr. jugoslovanskega poslaništva premeščeni iz ulice Charcas na Avda. de Mayo 1370/III. sobe št. 7 do 12. U. T. (Rivadavia) 37 - 4551. V teh prostoris se torej od 28. avgusta dalje sprejema stranke, kar naj izseljenci vzamejo na znanje. Uradni sedež poslaništva bo še nadalje v ulici Charcas, samo pisarne in uradi za sprejemanje strank bodo premeščeni v avenido de Mayo. Upravništvo "Slovenskega lista" se g. Janezu Hladniku, izseljenskemu duhovniku, najtopleje zahvaljuje za njegovo nesebično in požrtvovalno delovanje v prid lista. KOLEDAR Društva, ki nam še niso poslala svojih prispevkov in klišejev, prosimo, da to nemudoma store, ker radi velike zaposlenosti v tiskarni, rabijo čim prej. Tudi ostale dopisnike, ali pa take, ki bi za koledar radi kaj prispevali, prosimo naj nam čim prej pošljejo dopise. Posebno pesmice bi nam jako dobro prišle. Torej kar pridno pero v roke. Cena koledarja bo $ 1— a za notranjost treba priložiti še $ 0.30 za poštnino. Razume se, da treba denar naprej poslati. Uredništvo Koledarja. IZ UPRAVE Zá tiskovni sklad "Slovenskega lista" je daroval S. J. $ 5.—. liojaki,'lkíílmm DIRECCION GENERAL: CURACAO wmwMmm AGEHCiA Nc i: m, COSaiCHTES Í5GS ɧ g|f' USA «HIRAL; J I¡I BMÉ. MITRE 234 f¡¡ * |z organizacij Prireditve "Slovenskega doma" V NEDELJO 20. OKTOBRA bo velika PRIREDITEV za 'Slovenski list" v ulici Alsina 2832. V NEDELJO 1. DECEMBRA, katerega dne praznujemo "Izseljenski dan' in "Zedinjenje" se bo vršila proslava teh dveh dnevov tudi v ulici Alsina 2832. Domača zabava "Slovenskega doma" V nedeljo 22. septembra se je vršila v društvenih prostorih "Slovenskega doma" lepa domača zabava, katero ie obiskalo prav lepo število občinstva, med tem mnogo povsem novih obrazov. Prireditev se je pričela ob 5 in pol s sledečim sporedom: Nastopil je najprej mešani zbor, kateri je zapel "Venček narodnih". Nato se je predstavil mladinski zbor, ki je lepo odpel dve pesmi: "Oglar" in "Dekle moja". Po petju je šla na oder vesela igra "Starinarica" katera je tila v splošnem dobro podana in so igralci želi mnogo odobravanja. Igro je režiral Emil Lozej. čeprav je začetnik na režiserksem polju, je Pa le dobro izvršil svojo nalogo in smemo od njega pričakovati mnogo obetajoč napredek. Po končanem sporedu se je vršila prosta zabava s plesom do 11. ure. Sviral je "češki" orkester, ki je v vsem zadovoljil občinstvo, ker je sviral predvsem one "stare" komade, ki jih poznamo še iz starih krajev, ter je s tem mnogo pripomogel k temu, da je bila na tej zabavi res prava domačnost. SLIKANJE člani in članice! V nedeljo 6. oktobra ob .4 uri in pol popoldne se tomo slikali prvikrat kot člani "Slovenskega doma". Pridite torej vsi in točno v društvo. Slika izide pozneje v letošnjem koledarju in tudi v "Slovenskem listu". | go iger tukaj med nami in dosejfn vedno velikanski uspeh, kakor n. pi*. "Učiteljica", "V Nižavi", "Deseti brat", "Scampolo" in druge. Poleg igre, bodo nastopi najboljših solistov kolonije in zbori. Priliko bomo imeli poslušati petje naše mladine, ki se je občinstvu že tako prikupila. Pa tudi naša mlada in dražestna dekleta nas bodo pozabavala s svojim bajnim plesom. Poleg vsega tega bodo še razne druge zanimive točka. Toliko v obvestilo javnosti za sedaj. Natančnejši spored sporočimo prihodnjič. Naj pripomnimo še, da bo tudi srečolov. Društveni člani in članice že pridno nabirajo in tudi sami izdelujejo krasne dobitke za ta srečo- | društvo, ulica Gral. César Díaz 1657, j ali pa nam javijo, da pošljemo sami j ponje. Naročniki, rojaki in rojakinje! Ne 1 opustite tedaj prilike videti to lepo Tudi ta dekleta bomo imeli priliko videti na tej prireditvi, ki se nam bodo predstavila v čarobnem plesu. lov. Znano nam je, da tudi naročni- prireditev in opozorite nanjo tudi M in naročnice pripravljajo dobitke, svoje prijatelje. Poskrbite, da bo To se vidi, da znajo ceniti svoje gla- prireditev ugodno uspela, ker s tem silo. boste pomagali, da bo list redno iz- Prosimo tedaj vse te darovalce hajal. In s tem bo tudi Vam zado- da nam dobitke čimprej prineso v ščeno. Prireditev za "Slovenski list" v nedeljo 20. oktobra ob 4.30 popoldne se bo vršila v dvorani "XX de Setiembre", ulica Alsina 2832, velika prireditev v prid "Slovenskemu listu". Za to prireditev se odbor "Slovenskega doma" vneto pripravlja ter bo ta prireditev res nekaj poseb- ŠOKOL DOCK SUD - BOCA PO-1 STAVI KRALJU ALEKSANDRU SPOMINSKO PLOŠČO Ob priliki obletnice tragične smrti kralja Aleksandra Zedinitelja, mu bo Sokol Dock Sud-Boca odkril, v nedeljo 13. okt. ob 10.30 uri dop. v Pantheonu " Jugosl. društva vzajem-1 ne pomoči", spominsko ploščo. Sokol Dock Sud-Boca prosi vsa jugoslovanska društva in izseljence, da se tega odkritja v obilnem številu vdeleže. Prireditev čehoslova-škega društva V soboto 28. t. m. ob 9.25 uri se ! bo vršila v francoskem salonu, ulica Suipacha 574, velika češkoslovaška prireditev SLOVANSKI PLES katere čisti dobiček je namenjen za češkoslovaški rdeči^riž v Argentini. Spored : 1. Pozdrav. — 2. Koncert češkoslovaškega orkestra. — 3. Solospev s spremljanjem na glasovir. — 4. Koncertne točke na gosli. — 5. Balet. — 6. Petje zbora. — 7. Srbsko kolo. — 8. Béseda. Vstopnina: Ženske $ 1.50, moški $ 2.—. K obilni udeležbi vabi ODBOR. nakazilo sledečim: 'Šreefeu Mérin'o-Ija, frankov 400; Henriliu Žnidaršič, frankov 400: Pasku Mrduljaš, frankov 400 in Petru Depčevič, frankov 400. 178.40 frankov pa na naslov Cuartier C. baraca 47, Camp. Du Vernet Ariége, Francija. Tajnik Anton Kovačevič. Z«fka Sulic in Vence Lazarič, ki bosta v dvospevu nastopila na prireditvi 20. oktobra . ®ga. In kako tudi ne, saj bo spored <^no pester in bogat, ker bodo pri J sodelovale razne organizacije in posamezniki. Dramatični odsek "Slovenskega rw» bo dal ta dan na odér'nad- Va Íanimivo burko "SATANO- tios rABKA'f- Ta igra bo v Bue- *eži- CSU prvič i£rana ter bo Pod j0 režiserja, ki je režiral že mno- Prireditev Jugoslovanska Komisija F.O.A.-Ii.IL bo priredila drugo.., veliko bavo dne 28. septembra oh 9 uri zvečer, v dvorani XX de Setiembre, ulica Alsina 2832; na kateri bodo sodelovala sledeča društva: Sokol Buenos Aires I., Sokol Dock Sud-P>oca, Ljudski Oder, Jugoslovanski demokratski Klub, Ivan Cankar in sloviti K ubi kov zbor. ' -■' O Čisti dobiček te prireditve je i{a-mcnj&iL v pomoč bivšim Jugoslovan1 íiíwft ^prostovoljcem, ki so se boitti v Španiji in se sedaj nahajajo v Franciji. Od prve prireditve je bilo odposlano, potoni li. Holandés, denarno Gospodarsko Podp. Društvo Slovencev iz Villa Devoto VABI Vse cenjene rojake in rojakinje na domačo zabavo katera eé bo vršila v NEDELJO 9. OKTOBRA 1940 ob 5 uri pop. v društvenem domu, ulica Simbrón 5148. ODBOR Že sedaj tudi dajamo na znanje, da se bo vršila v nedeljo 12. OKTOBRA 1940, ob 5 uri popoldfie DOMAČA ZABAVA s kulturnim sporedom. Čisti dobitek te prireditve je za pomoč bolnim članom! SPORED: 1) Državna himna, pojejo otroci spremljani z godbo. 2) Več pevskih točko mešanega zbora. 3) Deklamaeija. 4) Pesem "Kukavica", pojejo otroci, 5) Lepa in vesela igra eno-dejanka: "PRED SODNIKOM". Po končanem sporedu prosta zabava do 2 ure popolnoči. — Društven] bufet bo kot vedno dobro založen. Sviral bo Slovenski orkester "ISTRA". K obilni udeležbi vljudno vabi ODBOR G.P.D.S. IZ ROSARIA Napredovanje društva "Triglav" v Delavsko društvo "Triglav" v Ro-sariju jako napreduje. To društvo je pravi vzor narodnega delovanja. Marljivost in dobra volja članstva, za skupnost, rodi vidne uspehe. Komaj si je marljivo članstvo samo zgradilo sobo, ki je bila za tajništvo in druge temu primerne zadeve, že je začelo z zidanjem druge kopljejo in zravnavajo zemljo. Kakor na mravljišču, se zdi človeku. Sedaj pripravljajo plesišče, ki bo v nekaj dneh gotovo. Res vsa čast takim požrtvovalnim članom. Ko so v soboto popoldne prosti, ne gredo počivat ali v krčme, ampak v društvo, kjer z veseljem in veliko vnemo primejo za lopato. A tildi nedelja ni zanje dan počitka. Dom mora biti čimprej dogotovljen; to je njih geslo, in radi tega si tudi ob nedeljah in praznikih ne dajo oddiha. No pa si po delu tudi privoščijo malo zabave. Postavijo si gramofon, da jim godi in tako mine v zado- Člani društva "Triglav" v Rosariju pri gradbi društvenega doma sobe. Tudi ta je že pod streho. Ko so bili zvesti društveniki s tem gotovi, lotili so se drugih priprav, ki jih društvo potrebuje. Obzidali so celokupno zemljišče. Lepo je gledati te pridne društvene delavce, kako se nesebično trudijo in delajo. Eni vozijo pesek, drugi opeko, nekateri voljstvu nedelja. Razume se, da po delu tudi razpravljajo o društvenih zadevah. Vrlemu društvu čestitamo ter mu želimo mnogo uspeha. — Le tako naprej za dobrobit slovenskega iz-seljeništva v Rosariju! svojo PRVO KULTURNO PRIREDITEV, katera se bo vršila oboto 28. SEPTEMBRA ob 20.30 v salonu "Cosmos-bar", ulica Fac. Quiroga 1465 na Dock Sudu. Spored: Burka v dveh dejanjih: Trije tički RAZDELITEV VLOG: Gostilničar Jarm............Martin Kustec Špela, njegova žena............Angela Šeruga Krojač Iglač..................Jože Gelt Urar Zaje..................Martin Gjdrek Piskrovez Strmencelj............Jože Ivanič Sodnik.......t... ., ., ,. Adalfcert Preininger Peter, sodni sluga..............Jožko Ivanič Stražnik..................Ivan Balazič Zbor zapoje nekaj pesmic. Žrebanje z lepimi dobitki. Šaljiva pošta. Po končanem sporedu prosta zabava in ples do jutra, TOPNINA: za moške $ 1.—; za ženske $ 0.50. članice prosto. Ne zamudite prijjkeigde bo^jfe se nasmejali do srca. Vas vljudno vabi ODBOR 1 Slovenci doma in po svetu mm mm « >:♦>. PRIMORSKE VESTI OMEJENA UPORABA OLJA IN MASTI Radi pravilne razdelitve in varee-ranja s hranili so oblasti omejile, odnosno prepovedale prosto prodajo namiznega olja, masti in drugih maščob ter bo prebivalstvo odslej dobivalo navedena hranila le na karte. Olivno olje je bilo že precej časa redko in drago in se je dobivalo mesto njega bučno olje. Navedena na-daljna omejitev je ljudi seveda težko prizadela vendar ne presenetila, ker se zavedajo sedanjega resnega stanja. Merodajni krogi trdijo, da se ni bati kakega pomanjkanja, vendar se bo prehrana uredila potrebam in času primerno. Za sladkorjem in kavo je to sedaj druga tozadevna odločba. AVTO JO JE POVOZIL Avto je v Trstu do smrti povozil 56-letno zasebnieo Alojzijo Brando-lin. VELIKA NESREČA RADI NEPREVIDNOSTI Na Malih Laznah v bližini Lokev na Trnovski planoti se je zadnji petek pripetila strašna nesreča, ki je zahtevala dve smrti in dva ranjenca. 26 letni šofer Venturini, doma iz Vidma, je med popoldanskim počitkom naložil na prevozni motor dva domača delavca in ju odpeljal na kratek sprehod. Vožnja je bila hitra in neprevidna, pa so udeleženci svoje početje grozno plačali. Nenadoma je vozilo treščilo v skalnato steno, ki teče ob cesti, in izletniki so zleteli i vso silo po pet metrov daleč naokrog. Vozač si je zlomil levo ramo in si pretresel možgane, vendar je utekel smrti, njegova dva spremljevalca: 43 letni Ciril Kolenc in 62-letni Peter Cej sta zadobila pa tako hude poškodbe, da sta kmalu po padcu izdihnila. Četrta žrtev nesreče je postal še 10 letni deček, ki je prišel iz Vidma na Lokve na počitnice in se je slučajno mudil v obliž-ju nezgode. Njega in ranjenega šoferja je "Zeleni križ" prepeljal v goriško bolnišnico, oba mrtveca je pa pregledala še uradna komisija in napravila zapisnik o njuni smrti, nakar so ju položili k večnemu počitku. POPUST NA ŽELEZNICAH OBISKOVALCEM GORICE IN BOJIŠČ V OKOLICI Od 1. do 31. avgusta so imeli 50% popust za vožnjo po železnici vsi, ki so obiskali v omenjenem roku Gorico in nekdanja bojišča v goriški okolici. Najnovejše blago za leto 1940 SUPERLAN in C AMPER dobite v zalogi v krojačnici "PRI ZVEZDI" Ugodno priliko nudim svojim klijentom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se boste sami prepričali Cene nizke. Za obilen obisk se priporoča rojakom STANISLAV MAURIČ TRELLES 2642 U. T. 59-1232 POLJEDELSKE ŠOLE V JULIJSKI KRAJINI V Julijski Krajini so agrarno-lehnični pouk prevzele posebne šole in tečaji (scuola e corsi di avvia-mento professionale). Te šole in tečaji imajo nalogo, da šolski omladi-ni, ki je končala ljudsko šolo dajo potrebnega znanja v temeljnih vprašanjih tehničnega poljedelstva. Ta poduk je obvezen za učence do 14 leta. Taka šola se nahaja v Gradiški. Dvoletni tečaji se vršijo v Ločniku, Mirnu, Dornbergu in Vrtojbi. Enoletni tečaji pa v Štandrežu, Krmi-nu, Fari, Renčah, Šmartnem v Br-dih, Sv. Križu pri Ajdovščini, Vipavi in Tolminu. Šola posvečuje veliko pažnjo praksi in lokalni vrsti poljedelstva. Učenke so pod vodstvom specijalistk za ženska dela. Šola nima namena nadaljnega izobraževanja in šolanja za vstop v druge višje šole, temveč gredo absolventi takoj po končani šoli na poljedelska dela. Vendar pa je za najboljše učence dana možnost, da se lahko vpišejo v poljedelske šole višje stopnje. Te so tehnične dvoletne šole in agrarni tehnični instituti, ki pa ne obstojajo v Julijski Krajini. SEKANJE GOZDOV V ISTRI Istrski prefekt je izdal odredbo, s katero določuje, da mora biti ves smrekov les, ki bo posekan od 1. julija dalje v gozodovih istrske pokrajine in bo na deblu meril od 12 do 24 cm v premeru, na razpolago labinj-skim premogovnikom, kateri ga neobhodno potrebujejo za podporno tramovje v rudniških jamah. Posekana debla se morajo pregledati na seči v gozdu in se pred pregledom ne smejo odpeljati drugam. Ukrivljena ali drugače skažena drevesa ter debla, tanjša ali debelejša od zgoraj naznačene mere, bodo lastniki lahko svobodno prodali. Mir pred letalskimi napadi Predzadnji teden junija je bil v Julijski Krajini dosti miren in se skoro ni poznalo, da je vojna. Kar nič več ni bilo sovražnih letalskih napadov, ki so prejšnji teden prinesli toliko razburjenja in preplaše-nosti. Niti zavezniška, niti italijanska uradna vojna poročila niso omenjala, da bi bili kje izvedeni sovražni napadi na pomembnejše kraje v vzhodnem koncu Severne Italije, v Julijski Krajini. Pa saj so imeli ljudje še vodno dosti govoriti o prejšnjih letalskih napadih, ki jih je tovražnik vprizoril med drugim tudi v Trstu, na elektrarno v Plaveh, čeprav pravijo nekatera poročila, da ni pretrpela nobenih poškodb. Poročila so omenjala, da so ob tej priliki angleški bombniki napadli električne transformatorje na Opčinab in v Divači ter pri Sv. Petru na Krasu, kakor tudi razna važnejša prometna križišča. Dovolj so ti napadi povzročili strahu in tudi škode, ter so se ljudje zdaj, ko so napadi ponehali, kar nekoliko oddahnili. Sicer pa imajo dosti drugih skrbi in res ni treba, da bi jih jim delali še takšni nepričakovani ali nevarni napadi iz zraka. Tudi ni "bilo zadnje časo kar nobenih uradnih poročil o ponovnih napadih na primorske kraje, in hvala Bogu, da jih ni bilo, saj si jih ljudstvo gotovo vse prej kot želi. Ljudje res niso več toliko radovedni, kako je ob takšnih napadih, ter žele, da bi imeli za vselej mir pred njimi . čakala je častitljivo starost 88 let. Po rodu je bila Dalniatinka iz Splita. Umrla je po kratki bolezni. Do zadnjega je pomagala svojemu možu v lekarni in zdravila trg in ves okraj. Prebivalstvo jo je spoštovalo in ji je z veličastnim pogrebom izkazalo svojo hvaležnost. — V sredo je ugledni rajnici šla delat družbo 9 letna deklica Hedviga Gabrijelčič. Nedolžno dekletce so pripeljali ob treh popoldne iz bolnišnice v Vidmu, ob polštirih, je že izdihnila svojo mlado dušo. Na predvečer sv. Alojzija smo ji priredili lep, ganljiv pogreb. LETALO SE JE PONESREČILO Nad goriškim letališčem se je ponesrečilo letalo in zgorelo. Pri tem sta našli smrt, dve osebi, ki sta tudi zgoreli. Podčastnik Licij Alfieri ki je vodil letalo, je bil doma iz Trsta in so njegove smrtne ostanke prepeljali "na tržaško pokopališče: njegov spremljevalec motorist Franc Kristjančič je bil rojen v Števerjanu in so ga pokopali v Gorici. SPOMENIKI AVSTRIJSKIH CESARJEV V TRSTU Na dveh glavnih trgih v Trstu, tako piše "Istra", stojita še danes dva spomenika, ki sta bila postavljena cesarjema Leopoldu I. in Karlu IV. V teku let so jih že nekajkrat prenesli z enega mesta na drugo, celo odstraniti so jih že nameravali, pa je komisija za umetnost in spomenike to vedno preprečila v želji, da ohrani na tržaških trgih spomenike tržaškega "settecena". Te dni je društvo bivših borcev poslalo tržaškemu načelniku vprašanje, kaj prav za prav še delata na tržaških trgih spomenika avstrijskima cesarjema. Utegnil bi kdo morda tudi misliti, da ¡mata v Trstu še vedno kaj političnega pomena, ter zato zahtevajo, da se preneseta v muzej, kar se bo verjetno na vse zadnje tudi zgodilo ZAMENJAVA DENARJA Gorica. — Z min. dekretom, ki ga je priobčil uradni list "Gazzetta Uf-ficiale", je država opolnomočena izdajati papirnati denar po eno in po dve liri. S tem je dana možnost, da potegne iz prometa nikljasti drobiž po eno in dve liri. za časa Napoleona hrabro boril in proslavil v bojih proti Francozom. Grof Nugent je imel svojo graščino na Trsatu, ki še sedaj stoji. Baronica Steiniger je bila po rodu iz Gorice. Nemški otroci v Trstu Trst. — V mesto je prispelo 160 nemških otrok iz Graca na Štajerskem. Otroke so poslali v nalašč zanje pripravljeno kolonijo na rtu Sal-vore, kjer bodo ostali nekaj tednov. UMRL JE NAJSTAREJŠI OBČAN Pri Sv. Luciji ob Soči so pred tremi meseci pokopali najstarejšega občana. Umrl je 22. maja Ivan Kra-gelj, skromen, posestnik, toda vse življenje zgleden mož. Dosegel je častitljivo starost 97 let. Naj počiva v miru. GLOBOKA NARAVNA "LEDENICA" Svet v Julijski Krajini kaj pridno raziskujejo jamarji, saj pa imajo v ta namen od države tudi lepo podporo v denarju tako, da se jim ni treba boriti pri delu še s finančno platjo. Država že ve, zakaj to delo j podpira. Bržčas ne zato, ker ji prinaša škodo. Posebno med Tržačani je dosti vnetih jamarjev, ki so dosegli tudi že mnog uspeh. Takšnih pa gotovo ne mnogo kot zadnjič, ko so odkrili na Trnovski planoti nekaj novih jam. Imenujejo jih "ledenice", ker je v njih tudi poleti led zaradi nizke temperature ki vlada v njih. Nekaj "ledenic" so odkrili že prej in so iz njih zakladali Trst z ledom. Zdaj se je jamarjem posrečilo priti na dno neke nove takšne jame, ki je globoka nič manj kot 165 m. Naš Kras torej skriva v sebi še dokaj zanimivih posebnosti, tudi | takšnih, ki si jih hodijo ogledovat še tujci. TEŽKA NESREČA PRI ŠAPJA-NAH . .Šapjane. — Te dni se je na železniški postaji zgodila nesreča. 19-letni šofer Franc Molečičar iz Ma-tulj je privozil s kamjonom prav do tračnic na postaji, kjer je izstopil, da bi odredil nakladanje materijala. Pri tem pa ni videl lokomotive, ki se je neslišno približevala, čeprav ne z veliko brzino. V zadnjem trenutku je še hotel odskočiti, toda bilo je že prekasno. Lokomotiva ga je podrla na tla in z roko je revež prišel pod kolesa, ki so mu jo zmastila. Takoj so ga naložili na avto vojaškega rdečega križa in ga odpeljali na Releo, kjer so mu odrezali roko. Njegovo stanje je nevarno. POKOJNINE IDRIJSKIH RUDARJEV Idrija. — Po sporazumu med novo upravo rudnika in državo bodo naprej služečim rudarjem baje vrnili ves doslej vplačani doprinos za po-I kojnine ter bodo pokojnine urejene tako, da bo nova družba priznala I pokojnino posamezniku šele po pet-J letnem službovanju, računajoč od dneva, ko je prevzela rudnik od države. To je za naše rudarje vsekakor težak udarec, vendar upajo, da se bo ta že napovedan odlok ukinil in bodo skušali to vprašanje povoljneje rešiti. NAŠA ROJAKA MED ŽRTVAMI VOJNE V zadnjih pjomorsckih bitkah sta našla smrt tudi dva Goričana: radio-telegrafist Marij Cej in mornar Emil Debenjak. * ZA DOKTORJA MODROSLOVJA PROGLAŠEN Za doktorja modroslovja je bil I proglašen v Padovi Franc Škrlj iz I Knežaka na Pivki. SLJIVOVICA ŽGANJE PELINKOVEC VERMUT Zlatko Badel Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304 NOVI STATUS TRŽAŠKE ŠKOFIJE Novo izdan pregled (status) tržaške škofije za leto 1940 izkazuje, da šteje tržaško-koperska škofija 115 župnij, razdeljenih v 15 dekanatov. Duhovščina tržaško-koperske škofije šteje 293 dtihovnikov, med temi 82 redovnih duhovnokov. V osrednjem semenišču v Gorici je še 25 bo-goslovcev, ki pripadajo tržaško-ko-perski škofiji. Kanal. S SENIKA JE PADLA Gorica, — V Štandrežu je padla s senika 45-letna služkinja Katarina Bremec iz Čepovana. Ker je bila v seniku tema, je Katarina padla skozi luknjo v podu v spodaj ležeč hlev ter z glavo udarila ob kamen. Našli so jo šele čez nekaj časa, ker je zaradi padca izgubila zavest in ni mogla klicati na pomoč. Takoj so jo odpeljali v goriško bolnišnico kjer so zdravniki ugotovili, da ima počeno lobanjo in pretresene možgane. Njeno stanje je zelo nevarno. RAZNE VESTI Prosek. — 33-letni Emilij čuk s •Proseka se je nevarno ranil pri prenosu velikih železnih plošč. Zdraviti se bo moral 3 tedne. Trst. — Miramarski karabinerji so identificirali utopljenca iz Čeda-sa. Gre za 25-letnega Maksimilijan» Kapreža, stanujočega v Postojni. I x Zadnjo nedeljo 16. junija smo pokopali gospo Antonijo Savli, ženo tukajšnjega lekarnarja. Do- Krojaenica 'Gorica Franc Leban WARNES 2191 Bs. Aires Nasproti postaje La Paternal obrnite se na rojakinjo KADAR IŠČETE SLUŽBE Berto Cernič DORREGO 1583 — Gs. Airea U. T. 54 - 3588 KAZNOVANA MLEKARICA Okrajno sodišče v Čedadu je obsodilo dne 19. junija t. 1. 48-letno A-malijo Bi rtič iz Brišča, ker je prodajala surovo maslo, ki ni bilo izdelano po sedaj veljavnih predpisih. Trst. — V Banjolah je 3-letni Žerjal Viktor padel v potok z višine 10 metrov in se težko poškodoval-Odpeljali so ga takoj v bolnišnico-Njegovo stanje je nevarno. Zanimivo je, da je z istega mesta padel tudi starejši brat, ki pa je ostal čudežno nepoškodovan. TrŠt. — Na Greti so našli v nekem vodnjaku truplo 57-letnega Anton» 1'egana, stanujočega na Greti. Domnevajo, da je po nesreči padel v vodnjak. * Čepovan. — Umrl je občinski komisar v Čepovanu Ferdinand Bog-dignon GROFICA NUGENT UMRLA V Trstu v vili Regina v Barkov-ljah je umrla v visoki starosti 90 let grofica Karolina Nugent roj. baronica Steiniger. Njen mož je bil nečak slavnega grofa Nugenta, ki se je AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. GODE L AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO Že* ske bolezni, boJezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542 Socijalne prilike v idrijskem rudniku Socialno skrbstvo v idrijskem rudniku je že od vsega početka rudnika prednjačilo pred mnogimi rudniki nekdanje Avstrije. Razumljivo je, da ni bilo takoj popolno in da si je rudar tekom stoletij moral mnogo stvari še le priboriti. Vendar pa se nam zde danes vse pridobitve idrijskega rudarja na polju socialnega skrbstva, čeprav so bile še tako majhne, dobrote prvega reda, saj so druga poleg druge v znatni meri lajšale skrbi in trdo življenje našega človeka. Predvsem moramo ugotoviti dejstvo, da za dela pri rudniku niso nikoli sprejemali otrok pod 15. letom ■starosti. Prav tako so bile izključene tudi ženske vseh starosti. Ločili so pri rudniku stalne in nestalne delavce. Prvi so bili vpisani v rudarske knjige in so uživali vse rudarske pravice in ugodnosti, katere si bomo ogledali. Nestalni delavci so dobivali samo plačo, če pa so prejemali tudi pokojninsko provizijo tedaj so bili člani bratovske skladni-«e, niso pa vplačevali vlog in prispevkov. Delavni urnik je bil za rudarje in delavce v žgalnici osemurni, vsi drugi pa so delali poleti enajst ur, pozimi deset ur, z opoldanskim enour-nini odmorom. Večinoma so delali &a takozvani "geding" ali dogovor, drugi pa na dnevnice. Plača stalnih delavcev je bila deloma v denarju, deloma v naturi. Prejemali so pšenico, rž ali pa ko-ttizo po zelo nizki ceni. Stare knjige Navajajo, da je bila cena žita okrog leta 1880. sledeča: 1 hI pšenice 3.40 fl, rži ali koruze pa '2.70 fl. Dobava 2ita je bila različna za samce pod 20 leti, za samce nad 20 leti, pa porojene in vdovce. Poročene in vdovce so zopet ločili po številu otrok. Čim več je kdo imel otrok in sicer dečkov pod 14 letom, tem več žita je prejel. ■Če so se cene žita povišale, tedaj so Povišali tudi plače. Žito so razdeljevali v starih časih v gradu, od leta 1870. ko so sezidali znani magazin Pa v njemu. Statistike navajajo da so 1. 1880. rabili 4400 hI. pšenice, 6000 hI rži in koruze v skupni vrednosti 70 do 80.000 fl. Ta množina žita je bila namenjena samo stalnim delavcem in vpokojencem. Rudnik je tedaj pričeval k nabavi žita 20 do 45.000 fl. ^laee v denarju pa so tedaj znašale 160 do 180.000 fl. na leto. Za dobavo 2ita po znižanih cenah delavcem so skrbeli že od vsega početka rudnika. Poleg pravice do žita pa so stalni delavci imeli še sledeče ugodno-sti: 1. Pravico do drv za kurjavo in do stavbenega lesa za popravilo hiš Po močno znižani ceni; 2. pravico do vplačila podpore v primeru bolezni 3. pravico do brezplačnega travniškega pregleda in do brezplačnih zdravil; 4. pravico do pokojne v primeru nesposobnosti ali pa rodbinske pokojnine za udovo in °troke in 5. pravico do vseh ugoditi, ki jih je nudila članom Bratca akladnica. Stalni in poročeni delavci so dobili 7 kbm drv, samci 3.5 kbm, po «eni 61.3 krajcarjev kbm, dočim so ^adniki morali zanje plačevati p<> 2-5() fl. Rudniška uprava je imela I"'' drvah 7 do 8000 fl. izgube na le- V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barkah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ to. Stavbeni les so dobivali rudarji po polovični ceni. V primeru bolezni, ki je trajala več kot tri dni, je prejemal rudar dve trečine osnovne plače v gotovini in vso dobavo v naturi. Nestalni delavci so imeli pravico do podpore iz Brat. skladnice le v primeru če so se težko poškodovali pri delu. Na račun delavskih bolezni je rudniška uprava plačevala letno do 3000 fl. Do brezplačnega zdravniškega prepregleda in zdravljenja so imeli pravico vsi stalni delavci in vpoko-jenci zase, za žene in otroke pod 14, oziroma pod 12 letom starosti, nestalni delavci pa le tedaj, če so zboleli radi dela. Prav tako so bila tudi zdravila brezlačna, sicer pa jih je rudniška lekarna prodajala itak po znižanih cenah. Za zdravljenje in zdravila je rudnik dajal do 6000 fl. na leto. Posebno skrb so posvečali živosrebrni bolezni. V žgalnici zaposlenim delavcem so dajali na leto več tedenski dopust in podporo, da so lahko premenili zrak. Ostalo moštvo iz rudnika pa so menjali vsako četrtletje. Kadar so ometali dimnike so dobivali slaninoJ in se morali kopati. Okrog 1. 1880 je znašal odstotek rudniških bolezni 67.86 odstotkov, umrljivost 1.24 odst., v žgalnici pa 5.74 odst. obolenj in 0.59 odst. umrljivosti. L. 1879 je bilo morda najslabše leto radi nenormalnih vremenskih razmer. Pri povprečnem številu 652 stalnih delavcev je bilo 734 obolenj, med njimi 124 živosrebme bolezni. Te so bile: Stomatitis mercurialis Arthralgia in Myalgie mercurialis, Anaemia cum Gastritite in Tremores. Kronične Hydrargyrose niso o-pazili. Povprečno je znašala tako bolezen 24 dni. Od 734 bolezni je bilo 12 primerov smrtnih, toda nobeden radi živosrebrne bolezni. L. 1879 je bilo v pokoju 163 delavcev, med njimi 68 odst. s 40 službenimi leti. Med njimi so bili po starosti : eden 90 let, sedem med 80 in 90 let, 46 med 70 do 80, 85 med 60 in 70 leti starosti. Kot vpokojenci so prejemali stalni delavci starostno preskrbo, njih vdove in otroci pod 14 leti preskrbo pa vdovnino. Provizij in vdovnine so bile različne po plači in po kategoriji dela, ki ga je opravljal delavec. Po 40 letih službe so dobivali polno, pod 40 leti pa polovično provizijo, poleg žita in drv. Od leta 1837 dalje je obstojala Bratovska skladnica, ki je imela nalogo skrbeti za svoje člane v primeru starosti in bolezni. Dajala je bolezenske podpore do polne osnovne plače le v posebno izjemnih primerih in provizijo samo onim delavcem, ki so prejemali od rudnika le polovično ali pa so bili sploh brez provizije. Dajala pa je različne podpore članom in njihovim svojcem, predvsem za kulturne poti'ebe in predujme brez obresti in plačljive v obrokih. Imetje B. S. je znašalo pred 60 leti okrog 80.000 fl ki so bili naloženi deloma v hipotekah, večinoma pa v drž. vrednostnih papirjih. Pri vlaganju denarja v hipoteke so imeli člani, hišni posestniki, predvsem RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim vi-I nom, pristnim pivom in vedno svežo j domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal pravico do ugodnih posojil in do vračanja kapitala v večletnih obrokih. B. S. je imela tudi svojo bolnico in svoje zdravljišče-kopališče v Kopačnici pod Blegašem. Člani so imeli brezplačno zdravljenje. Stalni delavci so plačevali kot prispevke v B. S. 3 odst. od svojih dohodkov na mesec (gotovina plus natura). Dohodki od obresti so znašali 3.000 fl. od vlog pa do 5.500 fl. na leto. Ko se je v desetletju 1870 do 1880 povečalo število delavcev, je začel rudnik graditi tudi stanovanjske hiše za rudarje. Gradili so jih iz zdravstvenih ozirov. L. 1880 je bilo sezidanih 12 stanovanjskih hiš za 58 družin. Najemnine so bile zelo nizke. Gradba hiš se je nadaljevala do svetovne vojne. Od skupnih hiš v dolini, ki jih je bilo 1. 1880 samo 401, je bilo 33 rudniških, od ostalih 363 pa je bilo 77 odst. rudarskih in samo 23 odst. od drugih privatnih oseb. To pomeni, da je bilo tri četrtine idrijskega prebivalstva odvisnega o drudnika. Rudnik je dajal v najem tudi 720 akrov zemljišča, ki je bilo razdeljeno v male parcele in te razdeljene med rudarje. Najemnine so bile prav tako malenkostne. Poleg teh ugodnosti, ki jih je nudil rudnik rudarjem, je skrbel tudi za šolanje rudarskih otrok. V ljudski šoli so prejemali otroci brezplačno knjige in ostale šolske potrebščine. Lado Božič. sledice. Profesor Tusini je bil že tedaj na glasu, da je izvrsten zdravnik. Tako se je zgodilo, da je ravno prof. Tusini operiral tudi sedanjega ministrskega predsednika in mu rešil življenje, česar seveda Mussolini ni pozabil. Izrazil je svojo hvaležnost tudi v trenutku, ko je njegov rešitelj Tusini umrl. VEST IZ JUGOSLAVIJE Za zaščito otrok in mater v dravski banovini "Jugoslovanska unija za zaščito otrok in mater", sekcija za dravsko banovino, je objavila slovenski javnosti sledeči poziv: čas v katerem živimo, nam narekuje najstrožjo pripravljenost. V tej pripravljenosti nikakor ne sme biti vrzeli v pogledu zaščite otrok in mater v primeru vojne. Ta zaščita mora biti organizirana tako, da ne bo niti enega otroka, niti ene matere, ki bi jim v danem trenutku ne mogli nuditi pomoči in varnosti. Za zaščito, to je pomoč in varnost, ki naj se nudi otrokom in materam tam, kjer se bodo v primeru potre- be naseliti, je treba takoj zbrati potreben material in denarna srdestva. 1. V poštev prihaja pred vsem: blago za rjuhe, perilo, obleka, slam-njače, koci, odeje, kosi otroškega perila in obleke, obutev, nogavice, otroške košare, nahrbtniki, vreče, plašči itd., itd., dalje vseh vrst posoda, jedilni pribor, pribor za šivanje itd., skratka vse, karkoli se da uporabiti v sili. Vsaka najmanjša stvar je dobrodošla. 2. Ves zbrani material takoj dostavite po najkrajši poti ali vašemu krajevnemu odboru Unije ali pa na naslov: Jugoslovanska unija za zaščito otrok in mater, Ljubljana, Tyr-ševa 23. Poslani materiai se bo takoj pregledal, razporedil in odposlal v kraje, kjer se bodo otroci in matere v primeru vojne naseljevali. 3. V kolikor bi kdo ne mogel prispevati v materialu, naj prispeva v denarju. Ves v te svrhe nabrani denar takoj dostavite vašemu krajevnemu odboru unije ali pa ga nakažite po poštni položnici št. 13.882 na naslov: Jugoslov. unija za zaščito otrok in mater, Ljubljana, Beetho-venova ul. 14/1. iz tega denarja se nabavi izključno samo blago in opre-za za otroke, da se izpopolnijo zaloge. ^Zavedajte se, da je s tem vašim delom povezana tudi usoda slovenskih otrok in mater v primeru vojne. Zato pristopite k temu delu takoj in z največjo voljo. UMRL JE ZDRAVNIK, KI JE REŠIL MUSSOLINI J A Te dni so v Milanu pokopali italijanskega senatorja Giuseppa Tusi-nija, slovitega zdravnika z vseučilišča v Genovi. Pokojni je bil za časa svetovne vojne vojaški prostovoljec, seveda kot vojaški zdravnik in si je že tedaj pridobil mnogo zaslug, ko se je ves posvetil zdravljenju ranjencev. Za Tusinijevim pogrebom je šlo nenavadno mnogo krajevnih zastopnikov, civilnih in vojaških oblasti, pa tudi pogrebcev od drugod, saj se to vendar spodobi, če umre mož, ob čigar smrti je smatral celo ministrski predsednik za vredno in dostojno izreči užaloščeni rodbini svoje najgloblje sožalje. Musso-linijeva sožalna brzojavka, ki jo je poslal Tusinijevemu nečaku, se je glasila: ' :Mnogo vzroka imam biti najgloblje prizadet ob sporočilu, da je umrl senator Tusini. Nikdar nisem in nikdar tudi ne bom pozabil na uspešno operacijo, ki jo je pokojnik izvršil nad menoj v Ronkah. Blagovolite sprejeti moje sožalje." Mussolini jeva sožalna brzojavka omenja torej operacijo, ki jo je med svetovno vojno nad njim izvršil prof. Tusini kot zdravniški nadzornik v tretji armadi. Sedanji italijanski ministrski predsednik je bil namreč v boju ranjen in takoj nato prepeljan v bolnišnico v Ronke na Doberdobu. Njegova rana je bila precej nevarna in je bila zato potrebna takojšna zdravniška pomoč, da ne bi nastopile kakšne hujše po- Facundo Quiroga 1 555 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD iVavarna in pizerija Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo. Rojakom se priporoča PETER FILIPČIČ WARNES 2101 esq. Garmendia U. T. 5» - 2295 La Paternal Bs. Aires Veliki zavod "RAMOS MFJIA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analiee krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIPILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KÓ2A: KronCni izpahi, mozoljfiki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Ncvrastenija, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo pc> modernem nemškem načinu. PLJUČA: KaSelj, Šibka pljuča. GREVA; colitis, razSirjenje, kronična za peka. ORLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije ln bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN NaS zavod s svojimi modernimi napravami ln z izvrstnimi SPECIJAIJSTI Je edini te vrste v Argentini. — Lečen) zajamčeno. — TJgodno tedenska ta me-plačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 Rivadavia 307« PLAZA ONCE DOBER IIASU Kadar pošljete denar v Jugoslavijo in Italijo ali ga želite vložiti v hanilnico vedno pridite sem ET Denarna nakazila v dinarjih in lirah, nakazane preko Banke Boston, izplačane so sedaj v Jugoslaviji in Italiji z isto gotovostjo in brzino, kakor tudi prej. Iz tega razloga naši klijenti svetujejo drugim, da pošljejo denar preko Banke Boston. Hranilnica Razen tega se jim nudi ona udobnost, da v istem oddelku s popolnim poverenjem morejo vložiti njihove prihranke na varčevanje, postreženi v njihovem materinem jeziku in brez zgube časa. Več kot 150 let neprestanega napredka Banke Boston in njeni ogromni kapitali jamčijo varnost vloženega denarja. THE FIRST NATIONAL BAN K of BOSTON FLORIDA 99 — Bmé. MITRE 562 Alsina 999 - Pueyrredón 175 - Bdo. de Irigoyen 1578 Avda. Oral. Mitre 301 (Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosarlo) POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST - BRZINA Vihar na morju Dve stari ženski sta čepeli na skaJ lah v velikem vegastem braniku vzdolž morske obale za vasjo Rund-angan. Pletli sta. Vseokrog njiju in zadaj sta bili njuni rdeči krili edini barvni lisi med sivim pečevjem. Spredaj se je razprostiralo morje, modro in mirno. Daleč zunaj, kjer jo sijalo sonce, se je blesketalo. Nebo je bilo sinje in prazno. Vetra ni bilo čuti nobenega. Edino šumenje je prihajalo z morja blizu obale, kjer je oseka ravno minevala. Voda je brbrala med povodnim rastlinjem po robeh daleč zunaj; plunkala je v črne skalne pasove, ki jih je obra-ščala rdeča morska trava. Bil je pomladen večer. Zrak je bil topel in svež, kakor da bi bil napršen s ko-linsko vodo ali s čim takim. Starki sta pletli volnene nogavice in se vmes natihoma zaspano pomenkovali. "Oh, da", je spregovorila tista, ki so jo nazivali velika Brigita Oon-lon, ženska sedemdesetih let, visoke rasti in velike moči, močne oglate brade kakor moški, rdečega obraza in zamišljenih oči, ki so se vselej zdele, ko da kaj žalujejo. Okoli vratu je imela zavezano majhno črno ogrinjavko, katere vogal je prisvalj-kala, da si je z njim očedila desno uho. "Nič ne vem", je dejala, "zakaj da me v tem ušesu boli zmeraj, kadar se nareja na slabo vreme. Spet čutim, kakor da bi mi potoček žuborel notri. Moja stra mati, Bog ji daj počivati v miru, so tudi trpeli na tem." "Da", je povzela druga ženska ter lepo in prihlinjeno vzdihnila, "proti takimle znamenjem ne pomore nič". Drugi, Mariji Mullen, je bilo šele pet in šestdeset let in rdečkasti lasje ji še niso močno posiveli. Imela je spremili j ave sive oči in bila zelo suhljate postave. V ribiški vasi Rundangan so se je sila bali zaradi njenega opravljivega jezika in ker je imela navado prisluškovati zvečer pri vratih sosedov in streči na njihove pogovore. "He, he", je pristavila velika Brigita in žalobno gledala na morje, '' zares živimo le po milosti božji, prav zares, ko morje kar naprej preži, da nas pogoltne. In veudar le zaradi morja ne pomremo od lakote. Zares, da je čudno marsikaj, prav zares." Oprla je pletenko v.zobe in naslonila glavo na njo. Zamišljenih oči je strmela ven na morje, kakor da bi si poskušala nekaj razložiti. Starki sta se znova zatopili v molčanje in pletli naprej. Bibavica je premenila in začelo je natekati. Od-ondod, kjer sta čemeli starki, je svet segal na obeh straneh daleč v morje. Na vzhod je bil ves v visokih čereh. Na zahod pa se je malone v isti ravni z morjem vlekla pusta dalja golih sivih skal, posuta s prodniki. Naprej na zahod se je polagoma dviga- Krojačnica Kjer se izdeluje obleke po najnovejši modi in zmernih cenah. Rojakom se priporoča MARTIN TURK 24 de Noviembre 1915 - Bs. Aires Aleksander Stoka STAVBENO TEHNIŠKO PODJETJE Se priporoča našim rojakom. ALVAREZ THOMAS 1035 U. T. 54 - 2756 Buenos Aires la v visoke kleči. Po skalovju so se plazile lahke sapice, ki so se včasih sunkovito zganile, zdaj tu zdaj tam. Starki jih nista opazili. lznenada je z morja pritegnil oster veter in napuhnil starima ženskama krili kakor v balona. Nekaj trenutkov je vihral zlokobno, nato pa ga spet ni bilo nikjer. Starki sta zaskrbljeno poduhali in iz enakega nagiba zvili vsaka svoje pletenje, preden sta spregovorili besedo. Na-grbančenega čela sta se ozrli druga v drugo. "Kaj ti nisem rekla, Marija!" se je tesnobno preteče zavzela velika Brigita. Toda iz njenega neznano otožnega šepeta je bilo čuti tudi nekaj neizmerno veselega. Pokrila si je usta z dlanjo desne roke in potlej zamahnila, kakor da je zalučala v sosedo svoje zobe. Tako je zamahovala z roko iz navade. "Ta bolečina v ušesu me nikoli ne ogoljufa," je začela znova. "Kar res, da bo nevihta". In Marija Mullen je vikni-la: "Bog nas varuj hudega! Ta moj mož pa je zunaj na ribjem lovu s sinom Patrikom in Štefanom Hallo-ranom. Usmiljena Mati božja!" je vsa iz sebe zajecala in se spravila na noge. "Iz vse vasi so le oni na od-¡ prtem morju in vihar bo! Če nisem jaz nesrečna! Utonili bodo, utonili!" Na celem se je po sili pripravila v velik strah in tarnanje in stegnila roke proti morju. Razprostrtih rok je stala vrh prodja in prameni sivih las so ji frfrali okrog obraza, začela' je preklinjati morje in žalovati nad svojo usodo. Veter pa je rastel in žvižgal in ji napiho val rdeče krilo navzad, da so se ji suhi udi ostro očrtavali. "O, Bog ti odpusti, ženska neumna!" je zakričala velika Brigita in se zaradi trganja v desnem kolku s trudom postavila na noge. "Kaj le kličeš nesrečo, hudoba! Ne skušaj morja! Rajši nehaj s tem, da bodo utonili!" V njenih besedah so se zrcalili siloviti pokončujoči gibi pobesnele narave, slep je in vesele svojega divjanja. Besede so bruhale iz nje čudno srdito, kakor je od morja sem buril veter. Rezal je mrzlo, prezirno in ostro, kot žvižgajo preko bojnega polja svinčenke, ki jih neznani možje streljajo proti tistim, ki jih niso videli še nikdar nikoli. Marija Mullen je stala iztegnjenih rok. Ni se zmenila za veliko Brigito. Venomer je z rezkim glasom krikala: "Utonili bodo, utonili!" Kazalo je, da je tudi njo obšla blaznost, v kateri sta žalost in veselje izgubila svoj pomen in se pomešala v silnej-ši občutek. Morje se je začelo napenjati in razporjati v potoke pen. Vihar je naraščal. Ljudje iz vasi so pritekli na obalo. Zbrali so se pri starkah na kamenitem braniku. Kmalu je bil tu cel roj rdečih kril in v črne rute zavitih glav. Okoli so se razpostavili moški. Zaskrbljeno so se pogovarjali in pogledovali ven na zahodno stran morja. 01) vsakem valu, ki se je razbil ob skalni obali, se je morje kopičilo vse silovitejše. Začelo je renčati, premetavati se in škripati, ko da bi škrtali pošastni zobjo. Oživelo je in tulilo z neštetimi glasovi, ki so poslušalce navdajali z grozo in jih mamili, da so se z morjem vred občutili blazne. Obrazi so se jim pomračili in iz oči jim je sijal daljen žar. Kadar so spregovorili, so vpili. Bili so drug zoper drugega. Togotno so preklinjali. Roke na hrbtu so se prestopali po prodju in se nezaupno ozirali po morju, ko da se ho naslednjo minuto pognalo sem gor in jih pogoltnilo. Žena Štefana Tlallorna je pocenila na prodnik kraj Marije Mullen. Ker sta bila njuna moža zunaj na ribjem lovu, so se vsi začeli zanimati za- nju. Sami sebi sta se zdeli neizmerno važni, ker sta imeli moža v smrtni nevarnosti pred skupnim sovražnikom — morjem. Obraz se jima je potegnil od žalosti, toda iz zvedenih oči jima je sijal divji ponos. Gledali sta na morje sovražno kakor žene zdavnjih vojščakov, ki so stražile na obzidju kamnitnih utrdb, medtem ko so se njihovi možje spredaj bojevali zoper sovražnika s kamnitni-mi sekirami. Žena Štefana Hallora-na, medla in bleda ženska bolehnih zariplih oči brez vejic, je venomer obračala' glavo- v to in ono stran. Gledala je izpod obrvi in majhne črne rute na glavi in iskala s pogledom po morju proti zahodu. "O, da", je dejala in vrtela z glavo, "ko si je zjutraj deval v red kavlje, sem mu pravila, naj ne hodi ven, ker so danes ta dan pred dvajsetimi leti moj oče umrli za pljučnico, če se kdo spominja." "Utonili bodo, utonili!" je krikala Marija Mullen. Klečala je na prodniku, na sebi na pol volneno moško kamižolo. Bila ji je trikrat prevelika in kakor jo je imela zapeto okoli vratu, je bila v njej videti kot potapljač. Butanje valov v čeri proti zahodni strani je glušilo veter. Veter je vršal enakomerno in slišati ga je bilo ko šumenje velikega slapa v veliki oddaljenosti. Toda hrumenje morja se je neprenehoma spreminjalo. Naraščalo je in ponehavalo in nedoumljivo menjavalo glasovne vrste, kakor da bi igral godbeni zbor velikanov. Pošastno razločno je bilo čuti bučanje pa spet sikanje ali bobnenje. Ločeno od vsega poprejšnjega in sledečega je bilo vsaktero tako grozeče in prevladujoče kot. prividi, ki se gnetejo v blaznem umu, ločeni in čudno neodvisni drug od drugega. Potlej se je ód zahodne strani sem pokazal' čoln, ki so ga poganjali trije možje. V morje je molela ostra, skoncema srpásto zakrivljena čer, ob katero so se metali valovi. Od-ondod se je pojavil čoln, majhna črna pika na modrem in belem morju. Uzrli so ga le za trenutek in plašni zasikali: "Tu so". Nato je čoln izginil. Ljudje so videli z obale, da se je orjaški val brezčutno spel in ga zagrnil. Zdelo se jim je, da je morje čoln pogoltnilo in da je izgubljen za večiio. Ženske so kričale in križale roke čez prsi. Nekatere so viknile: "Sveta Devica, pomagaj!" Moški pa so rekli samo: "To je bil val s Srpa, ta jih je zajel." Vendar jim je sapa zastajala in usta so jim zevala. V kolkih so se nagibali na-vspred in stregli, ali se bo čoln še prikazal. Ko só ga spet zagledali, so burno zamrmrali: "Ha, Bog jih obvaruj!'' Slovenski stavbenik Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 Villa Devoto U. T. 50 - 0277 POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! | FOTOGRAFIJA | 1 "LA MODERNA" ¡ g VELIK POPUST PRI Od predgorja, ki ga je čoln pravkar minil, je bilo po vodi sem dolg kos poti zavetrno. Čoln je spel bliže in ljudje so ga lahko videli ves. čas, ne da bi ga kdaj izgubili izpred oči. Lahko so razločili može, ki so veslali. Dejali só: "Tisti na zadnjem krmu je Štefan Halloran, Napak je, da ga imajo zadaj. Na viharen dan je preslab pri veslih." Previdno so j se začeli pomikati k robu morja, kjer naj bi čoln pristal. Bližal se je trenutek, ko bo čolnu treba tvegati in kreniti h kraju. Bližale so se črne skale, ob kateiih bo razdivjano morje morda raztreščilo troje mož. Moški na obali so se čedalje bolj vznemirjali. Marsikaterega je spre-letavala groza. Ženske so začele tarnati. Na obali je završalo hripavo in nerazločno golčanje, podobno govorici poblaznelih ljudi. Vsi so dajali nasvete, nihče pa ni ravnal, kakor mu je bilo nasvetovano. Mesto, kjer naj bi čoln pristal, je bilo sredi majhnega zaliva. Med grebenastim pečevjem je bila na levi strani ravna skalovina, kjer je pred nekaj leti udarila strela in odkrhni-la greben skale. Sredi bibavice je morje ob mirnem vremenu doseglo pečevje, da je bilo tu lahko priti s čolnom h kraju. Toda zdaj so se preko robov podili prevrnjenim gričem enaki valovi in se urno valili po ravni planjavi. Moški na obali so stali na meji branika in pečevja, petdeset metrov od morja. Toda kadar je morje nabubnilo, so jim valovi pljusknili do nog. Moški so zmajevali z glavami in se spogledovali. Brat Petra Mullena, suh človek s hromo nogo, je med dlanmi zaklical možem v čolnu: "Vzdržite zunaj, kakor dolgo morete. Skozi to valov-je ne pridete!" Toda zaradi hrume-nja morja in vetra ga žedeset metrov proč ni bilo moč slišati. Čoln se je primikal, dokler ni bil kakšnih dve sto metrov od pristajališča. Ljudje na obali so razločno videli obraze veslačev. Veslači so imeli obraze spačene in divje. Otrpli, od strahu so sunkovito udarjali z vesli. Noge so togo upirali v stranice čolna in kazali zobe. Dve sto metrov proč so čoln iznenada zasukali postrani in začeli veslati od pristana. Na obali so potihnili. Moški so raz-' vneto gledali za čolnom. Ženske so vstale in se oprijele druga druge. Tako je bilo tiho pol minute, medtem ko so na morju obračali in naravnavali čoln. Potlej so ljudje na obali in možje v čolnu zakričali vsi hkrati. Vesla so se s pojočim glasom začela treti ob uglajeni mokri les oboja in čoln se je zasukal v pristajališče. Pojoči glas vésel in ljuto hlipanje mož med veslanjem je bilo čuti celo iz rjovenja morja. Tako nenadejano se, je zaslišalo. Čoln se je zavrtel navznoter proti skalam. Le še nekaj trenutkov in veslače bo raztreščilo ali pa bodo na varnem. Ženske, ki so stale po prodnikih,, so od razburjenja čisto obnorele. Ni- j so pa se zdrizale od strahu, ko so gledale kači podoben, z jadrovino prevlečen črn čoln s tremi možmi, ki je rezal modro in belo vodo in drvel v skale. Kričale so, toda neznano in besno veselo. Oči velike" Brigite niso bile več žalobne. Žarele so ji ko oči moža. Razen Marije Mullen in žene Štefana llallorana so vse ženske napeto gledale v čoln, vse pa so si hkrati pulile lase in vpile od dozdevnega strahu. Marija Mullen se je zgrudila z obrazom na prodnik. Brado v rokah si je grizla mezinec in sama pri sebi šepetala: "O, ljubi moj sin!" Žena Štefana llallorana se je daleč doli med dvema prodnikoma zavila v ruto in začela bolno-drgetati. Kričali so tudi možje v jadrno bližajočem se čolnu. Kričali so čudno veselo. Zdelo se je, kakor da jim je njihovo naglo kretanje, rjovenje morja, omotična moč zelene in bele vode in žvižganje vetra pregnalo ves strah. V najbolj nevarnem trenutku, ko je čoln na vsa jadra vozil v smrt, se niso več bali smrti. Čoln, veslači, moški na obali in ženske po prodju, vsi so v tem strašnem trenutku skupaj prezirali nevarnost. Za hip so s svojim kričanjem prevpili trušč vetra in morja, Človek je poklical na boj neusmiljeno naravo. Potlej pa so spet napeto čakali. Iznenada so se glasovi izgubili in nastala je tišina. Čoln je pri jahal na hrbtu vala-Lopate navzven naravnanih vesel so narahlo tipale po vodi. Potlej so se vesla potopila. Zahreščalo je, zaplju-skalo in završalo. Začulo se je prestrašeno dihtenje. Na obali so zašu-meli razburjeni glasovi. Moški na obali so čakali v dveh redeh in se trdo držali za roke. Najprednji so bili do pasu v vodi. Čoln je zdrevil med obe vrsti. Zagrabili so ga. Val jim je zdrsel čez glave. Vsi so divje zakričali. Nastala jc zmeda. Čoln in najprednji možje so bili pod valom. Nato se je val umaknil. Čoln, veslače in moške, ki so držali za čoln, je pustil na skali. Oprijemali so se drug drugega iii skale, kakor se oprijem-lje tal pes, če ga vlečeš za seboj. S čolnom so planili vkreber. Pristali so srečno. Angleško: Liam O'Flaherty. »>> •»> ym': <♦>" "•<♦:•: •:♦>: •:«•* <♦> <♦> S ¡9 FOTOGRAFIRANJU TALLER DE CARROCERIAS "EL RAPIDO" IVAN CERKVENIK Barvanje sistema "Duco" — Tapeciranje — Jftevlaka — Ka-bine — Karoserije — Popravljanje blatnikov,, ENTRE RIOS 310 QUILMES U. T. 203 - 1298 Quilmes 1 Ü U I UWÍ II' ixvm.ii Ü VI § Ne pozabite i FOTO "LA MODERNA"$ S. SASLAVSKY ?• Av. SAN MARTIN 2579 3 ú Telefon: 59-0522 - Bs. Aires £ vf x >W <♦> mammm* Ugodna prilika PISALNE in ŠIVALNE STROJE, RADIO APARATE, KUHINJE in PEČI na petrolej ski piln DVOKOLESA, DRAGULJE, KALEFONE, PORCELANASTO in ALUMINJSKO POSODO i. t. d. dobite lahko po isti ceni kakor v trgovini na mesečne obroke. Obrnite se pismeno na: " A G ENTURA SARMIENTO 299, ofic. 358, Bs. As. — ali pa po telefonu na 31 - Retiro - 1637, od 9—12 h. Kdo proda hišo? Kupim hišo v Villa Devoto na mesečno odplačevanje. — Od 9—12 ure, U. T. 31-1637. Trgovina čevljev B E L T R A M Vsakovrstna izbera čevljev in copat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires I Dr. Enrique Daniel Dauga •R í R 1 Bí Zobozdravnik od Asistencie Publike C. M. Box 5! * t i i I ZOBOZDRAVNIKA DRA. SAMOILOVIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 IT. T. 59 - 1723 y Vsak dan od 2 do 7 ure pop. | Tco. Lacroze 3708, Chacarita y Buenos Aires &>x;. •:♦> ..<♦>:. •:♦> ,<♦>..: •:♦> stam&mmí Dr. Nicolás Martin ODVETNIK ZA TRGOVSKE ZADEVE Posvetovanje za naročnike Slo- ; venskega lista brezplačno. ARENALES 1361 U. T. 41-3520, Buenos Aires ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ? Naznanilo! Rojakom sporočam, da sena Buenos Aires prevzela RESTAVRACIJO na Chacfvriti, v kateri imam na razpolago vodno sveže pivo, najboljša vina in vedno svežo domačo hrano. Na razpolago je tudi lepo urejeno zimsko KEGLJIŠČE. Za obilen obisk se pripon?«»' MARIJA SANCIN Jorge Newberry 3372 Saladillo - Tierra Suiza - Las Delicias... Rojaki v Rosariju dobro vedo kje je to. One dneve sem pa tudi jaz hodil po njihovih stopinjah, ali bolje : vozil sem se. Saj kako bi mogel v dveh popoldnevih obiti tolike rojake in na tako široko razmetane. Hvala za to gospodu konzulu Rubeži. Pri sestrah na Córdobi 1646 sem imel v soboto ob 8 uri mašo. Tudi prejšnji pondeljek sem jo imel, toda omenjam le to ono v soboto, ker je bila bolj obiskana in bolj ganljiva. Saj so med mašo celo zapeli in še kako lepo. Le škoda, stokrat škoda, da so naši ljudje tako nepremakljivi- Saj bi marsikdo prišel; opekarji v Las Delicias bi mogli tisti dan svoje opravke prilagoditi tako, da bi prihiteli. Saj so imeli prav tisti dan "štrajk"... Toda... Tudi drugih drugih marsikdo bi mogel priti. Saj vemo kako je! Kaj bodo pa drugi rekli, če se bo kdo pokazal preveč "farški"! Na misel mi prihaja ona zgodba iz evangelija te nedelje: Ko je bila gostija pripravljena, so se povabljeni Var po vrsti izgovarjali, in pravi evangelij, da so nekateri sramotili J1i celo nagnali one, ki so jih prišli vabiti na gostijo... Vem da v Rosari.ju ni bilo tako.. To pa tudi vem, da bi lahko prišlo Jnnogo več rojakov k maši, če bi se nekolinko bolj potrudili, če je daleč, kar je tudi res, vendarle ni tolika razdalja, da se ne bi moglo nekaj storiti. Samo volje za žrtev je treba. Malo je bila kriva razdalja, drugo malo strah pred ljudmi, tretje, kar je največ, pa je bila premala ®krb za božje in dušne reči... Škoda, zares škoda! Saj bi bili vsi tako veseli lepe prilike, ko so sestre z otroci zapele tako lepo, da Je ganilo do solz. Oče večni v visokosti, Tebi zdaj se bližamo. Svoje grehe in slabosti srčno obžalujemo. Grešnikov se nas usmili, spreobrni nam srce, da bi zvesto te ljubili, žalovali za dolge... Kako škoda! da ni prišlo več roja Saj bi premnogemu prišla prav lz dna srca prošnja, katero izreka ta Pesem. Bodo rekli rojaki v Rosariju: se-dajle nam pa pridiga! Le za dobro vzemite te besede in v nedeljo stopite v cerkev, kjer jih bolj na globoko prevdarite. * V ponedeljek in soboto sem hitel po obisku do rojakov. Kako se imamo v Buenosu in sto drugih stvari je, kar jih zanima. Kaj pa delate s Slovenskim listom? to vprašanje se je vedno ponavljalo. Vojna je, vojna! Tudi Slovenski list jo občuti in od tod je prišel nered. Zato pa je bilo treba reducirati izdatke. Odslej naprej bo pa list spet reden, če boste bralci pokazali pravo voljo. Brez denarja pa lista ne bo. Seveda. Saj naši rojaki v Rosariju to stvar prav dobro razumejo, zato so mi pa tudi pridno plačeval' naročnino. "Toda", tako je pripomnil več kot eden, "to je zadnjič! Če še to pot ne bo reda, potem pa se zbrišem za vedno"... Pa upajmo, da bomo s sodelovanjem vseh že izpeljali. In sedaj že več kot en mesece list redno izhaja * Pri Misleju in Francetiču sem vstopil. Oglasil sem se v šoli. Bilo je v pondeljek dopoldne. "Slab dan ste zadel." Tako mi je razjasnila sestra, ko mi je pokazala prazne klopi. V pondeljek menda počivajo, zato jih je tudi danes tako malo tukaj..." Lahko bi jih prihajalo več, to bo že menda res! Pa tudi to je' res, da so mnogi zelo oddaljeni. Sadovi naše šole so pa vsekako vidni. Saj da človeku kar veselje, ko sliši male otroke s tako lepo slovensko besedo. Posebno "trije fantje" iz "Švice", to so Zormanov, Čukov in Mislejev, ki so si menda tudi dobri prijatelji, govore slovensko tako, kot da bi jih srečal pred 5 razredom v Ljubljani. Samo da oni ne zavijajo nič po ljubljansko, temveč prav tako, kot je določila slovenska znanstvena akademija za pravo slovensko besedo; enako Kastelčevi in še več drugih. Obiskal sem Čukove, Zormanove, oglasil se pri Misleju, Potočniku, Premrlu in Vodopivcu, napravil še skok do "mesarja" in Kompareta. Le škoda, da sem šele pozneje zvedel za Sirkove. Nato je pa šla moja pot v Saladillo. Gospod konzul je bil tako ljubeznjiv, da mi je bil na uslugo celo s svojim avtom. Saj kako bi sicer človek toliko obtekel. Pri Kastel-cu sem zveael, da Triglav ne spi. Videl sem fotografijo, kako napreduje delo pri "Domu", ki dobiva vsak dan popolnejše lice. Vsako soboto pribiti nekaj požrtvovalnih članov, in njihovo delo pomakne "Dom" za korak bliže načrtu, ki so si ga rojaki napravil:. Le škoda, da se mi je v soboto čas prehitro zgubil in tako nisem mogel ogledati koliko je Dom napredoval od lani. Tamle so tudi' Slovenci, ki jih menda še ne poznate, je menil g. konzul in zavil čez mal mostiček. Malo opravka smo imeli, da smo se prekotalili čez obilno blato, ki je ostalo od prejšnjega dežja, pa smo bili pred hišo Vrhničana Casarmana Pri njem ima sedež "Unión Eslava", ki združuje otroke vseh slovanskih narodov, kateri se čutijo kaj slovanske. V vodstvu in članstvu je precej Slovencev. Skoraj sosedje so Črme-ljevi In Fakinovi, na Av. Lucero, to. je že nazaj v mestu, blizu frigorifi-ka, pa živita oba brata Kurtin, ki smo ju tudi obiskali in pozdravili. To, to se lahko pove na kratko! Čas je pa kar hitro tekel m se nam je delala že noč. Treba je bilo obiskati pa še tisti večer rojake v Lu-dueñi. Še pri Ferletiču v mestu smo se oglasili, pa že smo bili pri Topli-karju in Ušaju in še naprej do Pahor j evih in Ferletičevih. Za soboto je pa ostalo celo "Selo sladkosti". Da bi moral priti za več časa, tako so menili vsi, in tako mislim tudi jaz. Toda kaj hočem, če pa sem do bil komaj za tiste dneve pravico in so naši tudi v Córdobi in Paraná in še drugod... V soboto je pa Jože Čuk pripravil konja. Pa smo šli "hi"! Pri Brati -nu, Sirku in Ščurkovih in naprej do Krapeža in Kraljiča,- k Žigonu... Komaj smo sedli, pa smo morali že hiteti. Da so malo prida časi, ker je slaba kupčija z opeko in sedaj pa še "huelga"... Pa hvala Bogu vsaj vojne nimamo in tako se bodo že prestali kako ti nesrečni časi! Nizko je zlezlo že sonce, ko smo prekrižali železnico FCCC, kjer tudi živi nekaj rojakov, tako Vidmar-jevi, Erzetičevi, Saulijevi m Polan-čevi, Zuljanovi in Mauričevi. Vsi ti rojaki so večinoma iz Brd: iz Meda-ne in Vipovž. Spet smo bili na cesti. Toda, kaj bo rekel policaj, če nas najde brez luči! Sonce je že davno utonilo... Toda še smo morali dalje, do Veli-konje. Pred kratkim je tam odpri tudi gostilno naš rojak Vidmar Janez. Med samimi Slovenci smo se znašli. Tamkaj se zbira "Selo sladkosti" in v soboto zvečer in v času štrajka, jih je bilo še več kot kdaj-koli. w Najbolj bi bili veseli, če bi skupaj malo zapeli, pa smo morali odložiti za drugič. Najbrže pa so zapeli potem sami. Midva z Jožetom sva odhitela na "Guardio", kjer smo še pozdravili Berlota in Anzelinove, pa je bilo konec, kajti sicer bo vlak odšel brez mene... Premalo je dva dni za Rosarijo. Koliko je še rojakov po mestu! Pa sem obiskal le še Brišarjeve in Planinca. Za Godoy Cruz pa še vem rir kje je, in vendar je tam mnogo rojakov. Rad bi stopil tudi v Perez in v Roldan... Bo pa drugič! Janez Hladnik za otroke, temveč so velike resnice, kajti vsa vsebina človekovega življenja, je preizkušnja, v kateri se zavrženi angeli prizadevajo, kako potegniti človeka iz poti, katero nam je začrtal Bog s svojo zapovedjo; hudobni duhovi hočejo namreč spraviti v pogubo tudi človeka. Mnogi, premnogi zaslepljeni po svojih strasteh slede izpridenim nag njenjem pot pogube... Za vernega kristjana je pa gotova resnica, da je treba stopati po potu božje zapovedi in tisti, ki bo vztrajal do konca, bo zveličan. V sodobnem življenju so se mnogi dali zaslepiti in zgubili vero v večno življenje pri Bogu. Zgodilo se jim je zato, ker so pozabili, da je življenje veden boj, v katerem je treba krotiti grešna nagnjenja. V njih je zmagal Lucifer. V dobrih pa je zmagal nadangel j Mihael. - Cerkveni vestnik 29 sept. maša za stariše čuk na Paternalu. Molitve na Paternalu. 6 okt. maša na Paternalu za Alojzijo Pirih. Molitve na Paternalu. * 29. sept. je god sv. Mihaela nadangela. V sedanjem malovernem času je treba posebno opozoriti na veliko versko resnico, ki nam jo oznanja ta praznik. Razumski človek sedanje dobe zgublja vero v večne resnice in se da voditi le temu, kar njegovi čuti zaznajo. In vendar je nad tem ves svet nadnaravnih vrednot, o katerih nam govori le božje razodetje. In to božj*e razodetje nam govori tudu o ustvarjenih duhovih, o angelih; govori nam tudi o velikem odpadu od Boga, ko so se uprli Stvarniku angeli in bili zavrženi v večno pogubljenje. To niso nikake povesti Dogodki iz izseljenskega življenja Naš istrski rojak in urednik "Naše Sloge" g. Joso Defrančeski, je napisal knjigo dogodkov iz izseljenskega življenja pod naslovom "Pa-birčenje". Knjiga je polna dogodkov, ki so jih doživeli izseljenci, kar bo gotovo vsakega zanimala, ki si bo to lepo knjigo nabavil. Knjiga bo obsegala 250 strani, v kateri bo 10 prigodov. Pisana je v srbohrvaščini, a je zelo razumljiva. Knjiga je že v tisku in bo koncem oktobra meseca že dokončana. Knjigo se more naročiti pri pisatelju: Joso Defrančeski, Corrientes 3114, Buenos Aires. Cena knjigi je $ 3.—, če se jo sedaj naroči, pozneje bo cena višja. Naročnikom in čitateljem Slovenskega lista to knjigo, v kateri boste našli mnogo lepega štiva, toplo priporočamo. ? Slov. Babica FILOMENA BENEŠ-BILKOVA Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 198 — Ljubljena, — vzklikne Korza-*0v in .jo objame. Naposled, naposled sva sama, —^ Jr"ii »ia moje srce, poljubljaj me, «akor si to že večkrat storila v Moskvi ! Mislil sem, da bom znorel. Tako sta torej ta dva? Ali sta se že sestajala v Moskvi, •Jer je Livija živela v penzionatu? Z obemi rokami sem se prijel za enoi- mislil sem, da bom znorel. 7" Poljubljaj me, — zakliče se-j aj strastno ženski glas, — poljub-JaJ uie, ker umiram od blaženosti! silo sem se moral krotiti, da ni-Se zakričal od veselja. . J(> »i bil Livijin glas, — ne, _ to Je bila njena mati. ^olgo sta se poljubljala in objemala. ljubljeni, težko mi je bilo pri-Se®. — reče grofica Vera, — mno-.težje kakor to ti morda misliš. ^ °jun se, da me moj mož nadzoru- 1° — me I»"1™*1.' »aj pade suni na njo! . ' r°kletnica! liti laS,ni h5erki je bolela napr-ga ot,.m,mfienje. — celo čast njene- n,.V 1 ni ,)ila sveta, hotela jo Pokriti svoj zločin. daleč pa si že z LivijoT — vpraša grofica Vera. — Mislim, da ji bom kmalu priznal svojo ljubezen. — Ali misliš, da bo sporazumna? — Upam, da bo. — Le glej, da se ne zmotiš, — vzklikne grofica Vera. — Ta Livija je sicer moja hčerka, toda v njej ne plapolata strast in ogenj! — To sem takoj opazil. Livija je mrzla ko led. Toda ona bo gotovo pristala, najbrž ni tako neumna, da bi me zavni-la. Zakaj ne bi postal njej mož? — Deklice, kakor je Livija, ne ljubijo moških, ki imajo tak glas kot ti! — O čem govoriš? — Ah, ti zelo dobro veš, kaj mislim?! Cela Moskva ve, da si Don Juan in da imaš toliko ljubic, kolikor je peska v morju! Mlade deklice pa sanjajo o tem, da bodo dobile nedotaknenjo moško srce, — one mislijo, da mora biti njihov mož čist in nedolžen! Porogljiv smeh strese ozračje. — Toda ti boš postal njen mož, — nadaljuje grofica strastno in razburjeno, — ker sem ti obljubila, da ti bom pomagala! Čez tri mesece boš imel Livijino doto v žepu, nato pa boš ljubil mene, ne pa tvojo ženo! To je pogoj, ali si slišal, to je pogoj, da boš vedno pripadal samo meni ! Ti veš, da te ljubim, blazno ljubim, — udala sem se ti, četudi sem s tem storila težek greh, toda nisem mogla drugače. Svojega moža nise mnikoli ljubila. Postala sem njegova žena, ker je tako moj oče hotel. Tjtik» sva oba postala nesrečna. Šele ko sem tebe spoznala, je tudi zame ozelenela pomlad, edino ljubljeni mož! — Poljubljaj me, objemi me, moj Hotel sem oditi, toda ni mi bilo mogoče. Če bi se le malo ganil, se bi izdal. Tako sem moral biti priča podle nezvestobe, — sramotnega zakono-lomstva, — videl sem, da je grofica vr.rala ubogega grofa. Naposled sta odšla. Sedaj sem bil zopet sam. Tisoč misli mi je rojilo po glavi. Ali naj povem grofu, kar sem videl in slišal? Ne, tisočkrat ne, tega nisem mogel, če tudi sem uvidel, da bi bilo to še najboljše, kar bi lahko storil. Vedel pa sem, da bi to odkritje grofa ubilo. Oh, če bi se bil takrat odločil stopiti pred grofa in bi mu bil vse povedal, kar sem vedel! Minili so štirje dnevi in jaz se še vedno nisem upal razkrinkati podležev. Ko sem stal pred grofom, se mi je zdelo, da moram govoriti, da mu moram povedati, kaka je njegova žena, minevali pa so dnevi — in jaz sem molčal. Četrti dan se je odpeljala popoldne družba na izlet. Grof, knez in Livija so odšli iz dvorca. .laz sem ostal v dvorcu. Šel sem v knjižnico, sedel sem in poskušal čitati. Toda črke so mi plesale pred očmi, — neprestano sem moral misliti na Livijino usodo, ki jo čaka, če se bo poročila s knezom. Edino moje upanje je bilo, da bo Livija zavrnila kneza, ko bo prosil za njeno roko. Ali ni sama čutila, da je ta knez Korzakov podlež, da je lopov, da je ne ljubi, da je navadni velemestni zapel jivec? Da, ona ga bo gotovo zavrnila! Ona ne bo padla v past, ki ji jo je knez Korzakov tako zvito nastavil. Dolgo sem tako sedel in premišljeval, ko se naenkrat odpro vrata. Jaz se obrnem in zagledam celo družbo. Bili so grof, njegova hčerka in knez. Mislil sem, da me bo požrla zemlja. — Livija je hodila s knezom roko v roki. Za njima je vstopil njen oče. O11 se napoti naravnost k meni. — Vilibald, ti moraš prvi zvedeti, — reče grof, — imaš pravico, da se z nami veseliš. Knez Korzakov in Livija sta se pravkar zaročila! Z rokami sem se prijel za držaj svojega stola. Zamolklo sem kriknil, nenadoma se mi je zmračilo pred očmi. Ko sem se zavedel, sem videl, da me vsi opazujejo in stojijo okrog mene. Čutil sem ugodni vonj parfuma, ki ga je uporabljala Livija. Ona se sklone k meni in me vpraša nežno in sočutno: — Ali vam je sedaj bolje? Oh, Bog, kako ste nas prestrašili! Že dolgo sem trdila, da izgledate bolani. Meni so se moči vedno vračale. — Hvala vam, — sem ji dejal, — sedaj mi je zopet dobro. Kontesa, srčno vam častitam! Korzakovu nisem ničesar rekel. Oh, najraje bi ga udaril s pestjo v obraz. — Sedaj bomo imeli mnogo dela, — mi reče grof. — Moj zet želi, da se poroka izvrši najpozneje tekom štirih tednov. — Gospodu grofu sem vedno na razpolaganje, — sem odgovoril. Zvečer so slavili zaroko. Francoski kuhar je moral napraviti izvrstno gostijo, v največji naglici so razposlali vabila. Tako se je sešla mala družba, ki je bila zelo vesela in dobro razpoložena. Tudi jaz sem moral biti na grofo-vo željo navzoč, piti sem moral na zdravje zaročencev. Zdelo se mi je, da pijem strup. Okrog polnoči sem se podal k počitku. Istočasno je odšel tudi knez Korzakov v svojo sobo. Ravno, ko je nameraval stopiti v svojo spalnico, sem mu preprečil pot. — Visokost, — sem mu dejal, — prosim vas za kratek pogovor. — Pogovor z menoj? — me vpraša on začudeno. — Da, — mu odvrnem — hočem vam nekaj povedati. — Nekaj mi želite povedati? — odvrne Korzakov. — Vstopite! On odpre vrata in oba vstopiva v sobo. V razkošno opremljeni sobi je gorela svetiljka. Razsvetljevala je sicer lepi, toda izživeli knezov obraz. Zelo sem bil razburjen. — Torej, česa želite prav za prav od mene? — me vpraša začudeni Korzakov. — Vem, da je navada, da dobi pri takih prilikah tudi slu-žabništvo nagrado, — vi ste najbrž prišli v imenu ostalih lakajev, da me poprosite za nagrado. Niste prišli zastonj, evo vam denarja, razdelite ga... On potegne iz žepa svojo denarnico. Hotel mi je izročiti nekoliko zlatnikov, toda jaz sem naglo odrinil njegovo roko. — Motite se, Visokost, — sem mu rekel, — nisem prišel po vaš denar. Prišel sem, da mi nekaj izjavite. — To zveni zelo svečano! Kaj naj vam izjavim? — Od kedaj zahtevajo lakaji izjave od svojih gospodarjev? — Vi niste moj gospodar! Vam ne bi nikoli služil, — jaz služim le poštenim ljudem. Knez, ki se je zleknil v naslanja-» ču plane. — Vi ste norec, — mi zakriči knez — želite morda, da vas ustrelim kakor steklega psa? — Nisem blazen, — zakričim, — SLOVE S I List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ Gabriela: TAT! Ivan je pri gospodu profesorju. Skromno stoji pri vratih in občuduje bogato opremljeno sobo. Koliki lepota zanj, ubogega dečka, ki pozna le bedo! Njegova zibelka je tekla v mali podstrešni izbici. Žalostno in revno je bilo od nekdaj njegovo življenje. Nesreča je pa dosegla vrhunec, ko je legla ljubljena mati., bolna, izmučena. Od tedaj ni izginil angel žalosti iz ubožne podstrešne izbice. V stari, trhli postelji jadikuje bolnica. Solzi se od bolečin in od gladu. Najgrenkejše solze so pa one, Ji i jih toči radi svojega sina-edinca. Ivan je še tako mlad, komaj petnajst let star, in vendar mora že toliko trpeti! Zakaj? Radi nje. Pa dober, blag otrok je. Ves prosti čas je pri nji in jo tolaži. Pridno se uči in goji le eno željo: da pride s svojo pridnostjo kmalu do kruha in pripravi dragi mamici lepše življenje. Najmarljivejši učenec je v šoli, ljubljenec svojega profesorja. Dobri gospod ga preskrbuje z učnimi knjigami, ki si jih deček ne more kupiti. Pa tudi drugače mu rad pomaga. Podaril mu je že več novcev, da je ž njimi kupil kruha bolni materi. Hvaležnost in spoštovanje sta edini dar, ki ga more dati ubožec svojemu dobrotniku. Danes je Ivan pri gospodu profesorju. Vrnil mu je izposojene knjige. "Le počakaj malo, Ivan! Prinesem ti iz knjižnice nekaj del vrlih učenjakov." Profesor vstane. Vrata se odpro in zapro. Ivan je sam. Kako lepa je ta soba in kako drugačna od one, kjer vzdihuje njegova uboga mamica Zakaj je razlika med tu in tam tako velika? Mehko bi ležala mati na zelenem divanu, visoka palma bi ji senčila obraz pred solnčnim zlatom, ki bogato pada v sobo skozi odprta balkonska vrata. Na ozki mizi bi bilo pripravljeno krepčilno in okusno kosilo. Iz one krasne omare, polne zrcal, bi vzel srebrno čašo... Oj, ko- Mladinski kotiček liko dragocenosti zagleda ondi deček! Zlato in srebro mu skoro jeni-ljeta vid... Stopi bližje. Pozlačeni nastavki, kristalne in srbrne čaše, dragoceni kipi in nešteti slični predmeti. Najbolj pa mu ugaja žepna ura z zlatim pokrovom, v čigar sredini je pristen diamant. Ko bi bila njegova! Prodal bi jo Veliko denarja bi dobil zanjo. Materi bi kupil mesa in vina, pre-skrbel bi ji zračno stanovanje... '' Vzemi, vzemi uro!'' mu nekaj dé. "Sam si, nihče te ne vidi. Bogatin jo bo lahko pogrešal. Tebi in tvoji materi bo pa v srečo. Vzemi l" Satan mu tako govori. Kakor v sanjah seže deček po nji. Toda ne, ne! On tat? Hoče li tako podel biti napram svojemu dobrotniku? Sramu zardi in se obrne v stran. Zbežati hoče. Bézi, da, beži, Ivan! Ubog si pač, a si nedolžen, pošten! Zapusti kraj nevarne priložnost?, skušnjave! Beži! Že stopi k durim. Toda noga mu zastane. Mati, mati! Zakaj si tako revna? Umreti boš morala v zapu-ščenosti! In tu je taka priložnost, da te rešim! Zopet stoji Ivan pred uro. Mati, zate, le zate! — Hitro seže po uri. A brž jo hoče položiti nazaj... Prepozno! Vrata se odpro, profesor vstopi. Vesel izroči dečku nekaj knjig in mu podá roko. Ivan zre v tla. Vendar to ni nič nenavadnega, saj je vedno nekoliko boječ. Iz ulice beži v ulico. Ljudje ga srečavajo. Ali ne kaže vsakdo za 'njim? Kje je orožnik? Pa ne, saj saj nihče ne ve! In vendar, kako hudo mu je, srečavati ljudi, ki so pošteni, srečni! Ali ni še doma? Ne, še dalje mora iti. Zamolkel odmev korakov mu pa kliče neprestano: Kradel si! Kradel si! Še hitreje stopa. Pa danes ni konca poti! Slednjič doma. Pred vrati podstrešne izbe nekoliko posto ji. Zdaj toda vi ste blazni! Bodite srečni, ker vas smatram za norca, — kajti norcem ljudje marsikaj odpuščajo. Resnično, blazna je misel, da bi vi poročili deklico samo zato, da bi jo onesrečili in upropastili. — Ali se to mene tiče? — sikne knez. — Seveda! Koga pa! Vi se nameravate poročiti z Livi-jo, toda ne zato, ker jo ljubite, temveč zato, ker vas skomina po njenih miljonih. — Vem da ne boste niti za trenutek zvesti Liviji, — ker ne bo tega nikoli dovolila njena mati, grofica Vera. Ko sem izustil te besede sem opa-zil, da se je obraz kneza Korzako-va spačil. Omahnil je in minila je cela minuta, dokler se je zopet zavedel in dokler je mogel zopet govoriti. Podlež se je razkrinkal. Spoznal je, da se nahaja nekdo v dvorcu, ki ve za njegov zločin, — ta človek je stal sedaj pred njim in zahteval opravičila. — Kaj blebetate? — zakriči naposled knez. Nobene besede ne razumem! Toda jaz tudi' nočem razumeti, — smatram, da delate vse to iz ljubosumnosti, ki je seveda ne moreni razumeti. Pogosto se sicer dogaja, da se spušča hčerka iz kake odlične hiše v razmerje s svojim lakajem, — menda le ne mislite da vam bo Livija celo svoje življenje ostala zvesta! Če je tako, — nadaljuje in se cinično nasmehne, — če je Livija res imela z vami razmerje, bom zatisnil oko, — gledal vam bom skozi prste, — devica ali ne, to je vseeno — jaz se tudi ne bom poročil tako čist in nedolžen! Sedaj se nisem mogel več premagovati. — Podli, prokleti lopov! — zakri-čim. — Ali se drzneš tako govoriti o tej plemeniti deklici? Kako se jo drzneš žaliti s svojim podlim sumničenjem? Gost si v hiši mojega gospodarja, ki ga ljubim in spoštujem in zato te ne bom kaznoval z bičem, kakor si to zaslužil! Sedaj pa poslušaj, kar ti pravim: Dajem ti na izbiro: Če ne boš tekom treh dni zapustil tega dvorca, — ti torej vidiš, da ti dajem doovlj časa, da se častno u-makneš, — če torej tekom treh dni ne boš odšel in se nikoli več ne povrneš, bom povedal grofu vse, kar vem o tvojem razmerju z grofico! Reci karkoli, zakaj se odrekaš Li-vije, pa bom molčal! Lopov, sedaj veš, kaj mislim in po temu se ravnaj! Ne misli pa, da ti bom prizanesel! Dobro vem, kako je treba postopati s kneževskim lopovom kakor si ti Obrnil sem se in odšel proti vratom. Komaj pa sem prispel do vrat, sem čutil, da me je zadel na tilnik silovit udarec. Če ne bi bil tako močan, bi me ta udarec nedvomno podrl na tla, tako pa me je samo strahovito razjezil. Obrnil sem se in v tem trenutku sem že pograbil kneza za vrat. Med nama je nastala strašna borba, ker sva bila približno enako močna. Najprej sem vrgel kneza na mizo, pritisnil njegova prsa na kame-nito ploščo in ga dvakrat udaril s pestjo v obraz. Njegovo levo oko je postalo modro in oteklo, ravno tako pa tudi leva polovica obraza. Ta bolečina je še bolj razsrdila Korzakova. On me pograbi in tako sva omahovala sem in tja po sobi. Krčevito sva držala drug drugega z rokami, pri čemer sva podirala vse se oglasi v žepu ura, ki bije: "Tat, tat!!" Nesrečnež plane kvišku. Oj mir, ljubi mir srca, kaj te tudi doma ne bom več našel? Rahlo pritisne na kljuko. Ozre se na mater. Mirno spi. Miren sen je pričaral smehljaj na njeni bledi ustni. Srečna je navzlic svoji bedi.. . Ivan poklekne pred spečo mater. Solze ga oblijejo, solze sramu in ke-sanja. Kaj je storil! Ko bi mati vedela ! Nič drugega nima ubožiea kot svoje poštenje in čisto, mirno vest. Še to poslednje ji je on zdaj vzel? Solza za solzo pada na njeno velo roko. Mati se ne gane... Ob pozni večerni uri teče deček po ulicah. Bleda so njegova lica, čelo in oči so skrite pod klobukom. Tako nemirne, strastne so njegove kretnje, tako negotov je njegov korak, da se ljudje začudeno ozirajo za njim. Dolga, tresoča se senca ga spremlja. Njemu se pa zdi, da ga temna pošast podi dalje, vedno dalje in da mu kliče neprestano: "Tat, tat!" --- V stanovanju profesorja se oglasi zvonec. Služkinja zmaje z glavo. Kdo bo tako pozno zvonil? "Ali še smem h gospodu profesorju?" "Pozno je že, pozno. No — bom pa gospoda vprašala." Vrne se in pelje dečka v znano mu sobo. "Otrok, ti si? Kaj te je do vedlo tako pozno k meni?" Deček pade na kolena. "Gospod profesor, tu je vaša ura, vzel sem vam jo. Tat sem." Profesor obledi. Je-li mogoče? Deček, ki mu je storil toliko dobrega on, na čigar poštenje se je popolnoma zanesel, 011, ki mu je bil najljubši izmed vseh učencev, on — tat? I11 njemu, svojeihu dobrotniku, je ukradel uro? Čelo se profesorju omrači. Pravična je njegova jeza in povsem razumljiva. "Fant!" Njegov glas za- grmi. Toda hipoma umolkne. Vidi klečečega dečka, bled je, solzan njegov obraz, vzdignjene roke. Sliši odkritosrčno priznanje, da je padel, hoteč rešiti svojo bolno mater, in solza sočutja porosi profesorjevo oko... IST ter uniči svet. "Naj bo", se je odločil naposled,, "ne bom ga pogubil. Zrnce zgrizem in pojem. Vem, da svet ne zasluži tega, ker mi ne bo prav nič hvaležen, da sem mu prizanesel." NAŠA KUHARICA Kuha nam debela kuharica Jela. Če je dobre volje, skuha nam najbolje. Danes bo kosilo dobro in obilo: k zelju klobasica, v peči je potica, v loncu pa se kuha sladka mlečna juha. Pridi, dam ti malo, če bo kaj ostalo.... POREDNI TONČEK Ko iz šole pride Tonček, torbo vrže tja za peč, do večera prav gotovo ne pogleda je nič več. Če mu mama kaj ukaže, glava ga strašno boli, naskrivaj se ji izmuzne,( se potepa do noči. Drugi dan pa ni naloge tudi pesmice ne zna; a učitelju se zlaže: "moram delati doma!" Tiburcij: NEKOČ JE ŽIVEL . . . Nekoč je živel neznaten črviček. Oprijemal se je tankega lista, ki je trepetal na koncu veje. Ta je rastla vrh drevesa in drevo na vrhu visoke gore. Med čeljustmi je držal drobno, drobno zrnce ter premišljeval: "Ali naj ga spustim s te silne višine? Če ga spustim, prileti doli gotovo z veliko silo ter zadene nekje na čisto drobno kameno zrnce. To zrnce zdrsi po strmini in sproži gotovo kamenček, kamenček zgane večji kamen in ta veliko skalo. Skala, ki zgrmi s hriba, se gotovo zaleti v rob in ga prevali v globino. Rob se zruši s hruščem in truščem, pa zadene ob steno gore, ki se pri priči sesuje. Gora se sesuje, zemlja se strese in razkolje na dvoje... " Tako je razmišljal črviček in se ni mogel odločiti, ali naj razklene čeljusti, da pade iz njih drobno zrnce GLEJTE ZARJO! Glejte zarjo dni sedanjih v mislih na zarasle rane... Glejte na orjaške gozde, Cvetja polne te poljane, tja v zeleno to planino, kjer se naša čreda pase, v nas, kjer mnoga domačija je prestala hude čase! Glejte ceste, bistre reke, žitna polja in vrtove, pa priznajte, da so Slavi zasijale zarje nove! Krepke prsi, čvrsta volja v gnev besnečih sil udarja; zid oblačkov razkropljenih moč peklensko zdaj ustvarja, da vihar, ki vse podira meje majke Slave brani. — Dokler narod tak ji služi, , naj jo tudi Bog ohrani! Lidija Grilčeva. kar je nama bilo na poti. Miza se je podrla z velikim ropotom. Stoli so ropotali, velika ura je padla s kamina 11a tla in se razbila. Knez se je prijel za zastor, da ga ne bi podrl 11a tla in tako ga je raztrgal. Dolgo sva se obupno borila. Tedaj pa se naenkrat odpro vrata. V sobo prilete grof, grofica in Livija, za njimi pa vsi služabniki. — Kaj se dogaja tu? — zakriči grof. — V božjem imenu kaj se je zgodilo? Knez Korzakov, — Vili-bald, — ločite ju! Midva pa se nisva ozirala na njegove besede. Zgrabil sem ga za vrat in trdno sem sklenil, da ga botri zadavil. — Ali sta slišala, umirita se! — zakriči grof. — Ali ne velja več moja beseda v moji hiši? Vilibald! Ali si me moral tako osramotiti? Razidita se! Še-le sedaj sem spustil proklet-neža. Oh, če bi ga le bil takrat zadušil in molčal o vsemu! To bi bilo mnogo boljše — vse bi bilo čisto drugače! Toda preveč sem spoštoval grofa, da ne bi poslušal njegovih ukazov. Moji prsti so spustili knezov vrat in on se zgrudi popolno onemogel na stol. Grofica Vera pohiti k njemu in mu s svilenim robcem obriše znoj in kriz z ranjenega obraza. — To je vendar umor! — zakriči ona. — Ta lopov ga je gotovo nameraval umoriti! Korzakov, osvestite se! Recite mi, kaj se je zgodilo tukaj ! Vi ostali pa pazite na tega ubijalca, ki najbrž namerava pobegniti! — Grofica, ne bom pobegnil, — sem ji odvrnil, — nimam vzroka, da bi bežal. So pa drugi, za katere bi bilo boljše, da jih sedaj ne bi bilo tukaj! — Molči! — zakriči grofica. — Podli lakaj, — ti si ga hotel umoriti! Korzakov, ali ni tako? — Da, tako je, — reče knez s slabim glasom. Grofica mu je vdahnila dobro idejo. Pravkar sem stopil v svojo sobo, — tu je bilo popolnoma temno, — ko se je naenkrat v kotu zganila neka senca. Ta človek je planil name in me udaril s pestjo po glavi, me pograbil za vrat in zakričal: — Denar sem, sicer te bom ubil! — Nesramni lažnjivec! — sem divje zakričal, ko sem uvidel, kako drzno laže. — S tem hočeš torej zakriti svojo lastno podlost? Ha, zmotil si se! Sedaj ne bom imel več obzira, sedaj bom govoril in če tudi stavljam s tem dvoje človeških življenj na kocko! Lotila se me je neizmerna jeza. Nisem več vedel, kaj govorim, hotel sem se samo maščevati, — hotel sem maščevanje za to krivično ob-dolžitev. — Jaz nisem tat in ubijalec 1 — sem zaklical. — To je ta človek, ki se imenuje knez in plemič! Vam, gospod grof, je ukradel ta človek srce vaše soproge! Imel je z njo že v Moskvi nedovoljeno razmerje, redno sta se sestajala, — to sem slišal iz njunih ust, ko sem pred par dnevi sedel v razvalinah stare kapelice! Bil sem priča zakonolomstva — dokaz imam, dokaz! Komaj sem izustil te besede, je grofica prebledela kakor kreda in glasno kriknila. Ozirala se je po sobi kakor da je zblaznela, sedaj je uvidela, da je izgubljena. — Slišal pa sem še več, — sem nadaljeval. Slišal sem, da je prišel knez sem, da bi se zaročil z grofico Livijo, toda ne zato, ker jo morda ljubi, temveč zato, — da ujame, — po njegovih lastnih besedah — zlato ribico v svoje mreže. Grofica mu je obljubila, da mu bo pomagala. Njena nagrada pa bo: nadaljevanje njunega ljubavnega razmerja! Tajite, gospa grofica, — sem kričal in se ji približal, — tajite, če morete in če se upate! Toda pazite se! Lahko bi vam dal strašen dokaz! Grofica krikne in se vrže svojemu možu pred noge. Ona dvigne roki in vzklikne: — Ne ubij me, — ne ubij me, -— kriva sem! Odločna beseda je bila izrečena. Grof stopi k meni in mi položi roko na ramo. Pogleda me s solznimi očmi in reče: — Danes si porušil temelje, na katerih je stala čast moje hiše in mojega imena! Sramoto moje družine si razodel pred celini svetom! Trideset ljudi je slišalo, kar bi mi bil moral povedati med štirimi očuii! Toda vendar sem ti hvaležen! Boljše je, da častno umrem, kakor pa da živim v sramoti... — Oče! — krikne Livija. — Oče, tega ne morem prenesti! — Oh, kaka sramota, kako ponižanje! Ona si zakrije z rokami obraz. Nato odhiti iz sobe, — slišal sem, da se je zaklenila v svojo sobo. Ko je grofica hotela objeti grofo-va kolena, jo 011 sune od sebe. — Pustite to! — ji je dejal. — Ne prosite me tako hinavsko za odpuščanje! Jaz vam ne morem odpustiti! Pojdite iz dvorca, vrnite se takoj v Pariz! Tam je veliko polje za take dam® kot ste vi! Tam boste našli mnogo odjemal' cev! (Dalje prihodnjič)