DOflOLJUBOVA PRILOGB 2B mši GOSPODARJE GOSPODIH Id DEKLEra Stev. 2. V Ljubljani, dne 1. februarja 1912. Leio IV. Spominsko knjigo. Pri zadnjem ljudskem štetju se je poK&zalo, da vedo mnogi gospodarji ie.lo natančno za rojstno podatke otrok ln vse druge razmere svoje družine. Mnogi bo pa tudi vse pozabili in niso vedeli niti najpotrebnejšega. Prav vsak je pa spoznal, da bi bilo zelo prav, ko bi imel doma kak zapisnik o svojih otrocih in gospodarstvu. Kar jc ravno danes, se še ve, preteklo se pozabi. Vsak se še spominja svojega očeta; če je starost dočakal, morebiti tudi starega očeta, pa le kakor starega bolehnega moža. O njegovem trudu in preteklih razmerah pa ničesar ne ve. Farne knjige, katere imenujemo matice, nam povedo imena in dneve rojstva, poroke in smrti. Toda o družili razmerah, o gospodarstvu, o delu in življenju nam nc povedo skoro ničesar. Kako bi z zanimanjem brali zapiske domače hiše, ki bi nam poročali, kako so živeli v tej hiši pred več sto leti; koliko so imeli živine, kaj so pridelali, koliko so dajali gospodarji dote, o nesrečah in požarih, o posestvu in razvoju gospodarstva. Žalostno je, da o svojih očetih skoro ničesar ne vemo. Izvedeli bi lahko iz teh zapiskov, ko bi jih imeli, o groznih turških vojskah, o g oznem zatiranju graščakov, o gorečnosti Slovencev za časa lutcranslva. Kako ponosni so plemenitaši na svoje dede in njih dela. Po graščinskih dvoranah imajo naslikane plemenitaše in v knjigah zapisana njih dela. Naši očetje so bili možje dela z žuljavo roko, možje vere z dejansko verskim življenjem, kar je človeku bolj v čast, kakor visoki rod, torej plemenitaši našega polja. Kar so naši očetje zamudili, to lah-!ko mi sedaj napravimo. Vsak bolj pametni gospodar napravi prav lahko zase spominsko knjigo, v katero bi zapisoval važnejše dogodke na slcdeci način: V kaki boljši knjigoveznici si kupi nalašč trdo vezano knjigo z dobrim papirjem. Kakih de.sct listov naj odloči za opis rodbinskih razmer. Tu vpiše sebe, ženo in otroke s celim imenom ter natančno vse: dneve rojstva, dan poroke in dan smrti. Vsacega novorojenega otroka vpiše precej zraven. Kadar g e otrok od doma, se tudi tukaj vpiše: šel v Ljubljano v šolo. šel v Ameriko, v službo, sc oženil, hči se omožila, dota, torej vse osebne razmere. Seveda bi bilo pa še boljše, ko bi pustil te prve strani zamo za osebe in bi druge podatke beležil v zgodovini. Ta prvi del bi imenovali rodovnik. Ako je gospodarstvo večje, imajo vedno tudi posle. Odloči so torej deset listov za zapisnik o poslih. Zapiše se ime. rojstni k aj in dogovorjena plača. Vpiše sc tudi koncem leta pridnost, sposobnost in nravnost, torej vse obnašanje. Tretji oddelek se odloči za gospodarstvo. Vpiše se hiša in vsa poslopja ter pove, v kakem stanu so, kako so krita, kako je znotraj, sploh vsi prostori prav natančno. Nato se prepiše iz zemljiške pole vse posestvo: njive, travniki, gozdi in pašniki, kje so, koliko merijo, kolik je istih donos in koliko je davka od njih. Vsalia sprememba se tukaj natančno vpiše: Prodal njivo 223 d. o. Stara vas, ki meri 7250 m2 za 2200 K. Če kdo sam nerad piše, naj pa dobro in v redu shranjuje uradna pisma. Veliko bolj razumljivo bo seveda, ako se vse to v spominski knjigi na kratko zabeleži. Četrti del bi obsegal zapisnik o živini: Toliko konjev, volov, krav, telet, prašičev. Pri vsakem se zapiše starost: Konj star 5 let, doma izrejen, kupljen na sejmu v Ljubljani za 700 IC. Zapiše so tudi, kdaj so se mladiči polegli, kaj in za koliko se jc od prodalo. Sicer bi bilo veliko boljše, da bi se ta gospodarski zapisnik vodil čisto posebej. Če ni drugače, ee lahko vse ob- enem vpisuje, le da mora biti dobro ločeno. Koncem leta se vselej pove, koliko je bilo živino raznih vrst. Zaradi preglednosti jc umestno, ako se ta zapisnik o stanju živine vodi posebej, da je jasno na prvi pogled, koliko jc bilo živine. Peti del bi obsegal zapisnik o gospodarstvu. Navadne zapisnike ima že vsak razumni gospodar, ki nekoliko za-stopi o knjigovodstvu. Tekočih dohodkov in stroškov torej ni treba sem vpisovati. Vpiše naj se pa. koliko sc je pridelalo žita posameznih vrst. koliko sj-na. koliko od tega se je prodalo in po kaki ceni, koliko so dali mleka čez leto v mlekarno. Ti podatki so največje važnosti za sedanje gospodarske razmere. Zadnji del bi obsegal zgodovinske dogodke v hiši in v kraju prav na kratko omenjene. Omenila bi se huda suša, nenavadne povodnji, škoda, višina vode, požari, bolezen, zdravljenje, prav vse, kar človeka zanima. Pijanci imajo svoje veselje v pijači in posedanju po gostilnah, pameten mož pa v resnem delu. Kdo naj piše? Xa tisoče imamo gospodarje.-, ki so za to popolnoma zmožni. Ako bi v vsakem kraju le eden začel, bi bilo zadosti. Če jih več piše, je seveda še boljše ker se na ta način kažejo zgodovinarju razmere v bolj svetli luči. Koliko je tudi nadarjenih, za vse dobro vnetih fantov! Tu je delo za vas, pisati zgodovino delavnega, vnetega slovenskega kmeta, ki se je hotel povzdignili z lastno močio. Pozni rodovi bodo s čudom brali vaše zapiske, kako je naš kmet delal in trpel ter se v vsakem oziru višje povzdignil. Delo je silno hvaležno in vredno nadarjenega mladeniča, ker ta ponižna domača hiša bo enkrat njegova, njegov grad, njegov ponos. Ako ni druzega, se tega dela loti ce •a >t» a « n a O ■o "S 0 o 1 a IU > a ■a a © N > d T) i bi si o al a. i i a •a •a ■s (D O 0 d ■S .O O T) aj , d I O p. M o> a) •a i o 5 .•g " s • ti > . 0 1 • • m So ' ® . bi • •rt -i-t 3« M o t» Š ■d 3 a s u 1 o .d o •a m i 13 « a > o ■o '2 o, I s) ■o C 5 . o ® i iS m m ju 'C ® A O a> eJ | N a) a s w In zdaj naj še kdo reče, da denarja pri nas ni. Če pogledamo posamezne dežele, se nam kažejo prav zanimive šlevilke. Naša dežela plača samo nekaj čez štiri miljone, torej dobri odstotek vseh direktnih davkov, ko plača sama Nižja Avstrija 145 mil.; na Dunaju je borza in banke, ki vodijo vse gospodarsko življenje. Še bogata in velika Češka plačuje le 90 miljonov. Vidi se, da nismo bogati in da ne premoremo posebno velikih podjetij v deželi. Vodovodi in Kapnice. Vsak človek rabi vodo. Velika me-s*a s> ravno zaradi potreune vodo zidana ob večjih rekah. Toda meščanom kmalu ni ugajala tekoča v )(!n, v katero 11 0 do l'?0 litrov vode na dan se ve'iko bolj kakor ljudje v mestu potrebuje vode kmečki gospodar. Saj brez nje ni mogoče iedi'.i živi:.«'. Mesta ^o skoro vsa ob vodah, kmet je moral ^ < je posestvo tam posta\ili, V iej- je našel rodovitno zemljo. Zato vidimo kmečke vasi po hribih in dolinah iaztrese,ie, kjer je tekoča -oda zelo daleč Ako je voda v zemlji kmalu pod rušo, je za gospodarja dobro, ker po dobrih vodnjakih se voda kmalu kvišku spravi. Kjer je pa kraška zemlja, se razgubi deževnica po odto-k h v /omljo. Naj kopljejo še tako globoko, do vode ne bodo prišli. Kaki reveži <^o taki kmetje. Če jc (udi veliko vode, mora žival rolo loto piti lužo, to je vido, ki se je ob deževju zbrala za hišo v kaki jami, ki sc navadno ne osnaži prevečkrat. Zn red i jo se v tej luži vsakovrstne živali. nagnusna je, da jo pogledati ne moreš, smrdi ti že od daleč. Tako vodo mora piti živina celo leto. še hujše postane, kadar tudi luže zmanjka. Po eno, dve do tri ure daleč sc mora voda voziti V strme klance se vozi v poletni vročini, živina peša; ko pride domu, je spehana in utrujena, vode pa še za en dan ni zadosti. Reveži jo nosijo v škafih po pol ure daleč. Pogosto dobe toki siromaki kak star sod, naložijo ga na voziček in vprežejo se notri dva ali trije otroci, oče pa zadaj tišči. Brez zadostne vode je vsak napredek v gospodarstvu nemogoč. Vsi kmetje, katerim vode primanjkuje, bodo hvaležni, ker se v zadnjem času tuoi na kmetih napravijajo vodovodi, ki naj preskrbijo vasi z dobro pitno vodo Mnogi so prosili za vodovode, čeprav imajo v vasi močne potoke. X*-. drugih krajih je voda precej ua dnu, če sc le Dar metrov izkoplje, 121 pa vendar nc zadostuje. Prav je, da se na ake prošnje sploh ni oziralo. Kjer pa res vode primanjkuje, jo bodo nn rali dobiti prej ah pozneje. Če so velike vasi skupaj in blizu kak vo'ik studcncc, bo najboljšo, da se napravi d. ber vodovod. Onih 2t> odstotkov stroškov in vzdrževanje bodo ljudje lahko j renesli, ker botio počasi plačevali Drugače je pa, ako so vasi zelo raztresene hi veliko hiš še po g«.rah sezidanih. Tu mora iti vodovod čisto naravnost po ravnini, imeti mora stranske odtoke v glavne vasi. Če jc voda precej visoko napeljana, bo dosegla tudi nekatere gorske vasi, vsi višji kraji pa ne bodo imeli veliko od vodovoda. Vzemite za zgled, da se hoče napraviti vodovod kakih 30 km dolg, ki bi veljal do 300.000 K in bi preskrboval do 20.000 ljudi z vodo. Od te vsote ti prišlo na ljudi 75.000 K. Ako jc polovica leh ljudi v takem kraju, da bi od vodovoda no imeli dosti dobička, bi bilo boljše zidati velike kapnice. »Kapnice!« sc bo marsikdo začudil, »kapnice z ono smrdljivo vodo, katere ob vsaki suši zmanjka, te naj zidamo?« Prijatelj, ti še ne poznaš dobrih kapnic. Ako je prav napravljena, da gre deževnica skozi pesok in oglje, se kapnica prav lahko meri z marsikatero studenčnico. Zmanjkati je pa tudi nc more, ako napraviš dosti veliko. Vsako kmečko posestvo ima poslopja, ki pokrivajo najmanj 300 nr površine. Pri nas pade dežja 1000 do 1500 mm višine. Vzemimo le 1000 mm ali 1 m visoko letne padavine. Če vloviš vso, je imaš 300 m3, če je vloviš lc tretji del, je imaš sto kubičnih metrov, to je sto tisoč litrov, da je vsak dan lahko porabiš malo manj kakor 300 litrov. Stroški kapnice niso posebno znatni, pa je za vedno opravljeno in kapnica je tvoja. Dobil boš pa tudi gotovo nekaj podpore, da boš mogel dihati. Vrnimo se k navedenemu zgledu. Če jc za 20.000 ljudi potreben vodovod, je gotovo, da ima izmed teh polovica ali že lastne kapnicc ali male studence, kateri jim zadostujejo. Voda se mora preskrbeti le ostali polovici. Jzmed te je zopet dobra tretjina kajžarjov in gostačev, torej takih, ki ne pridejo prav nič v poštev. Po stari navadi bodo tudi zanaprej jemali vodo pri bližnjih posestnikih, katerim vedno pomagajo. Popolno bi torej zadostovalo, da se napravi 1000 dobrih kapnic. Če sc da vsakemu za kapnico 150 kron podpore, kar bi bilo zelo veliko in bi vsak prav lahko shajal, bi znašala državna in deželna podpora skupno 150.000 K. Kmetje bi imeli svoje kapnice, zadosti vode, stroški vzdrževanja bi popolno odpadli. Čisto prazen je ugovor, da je treba take reči vedno popravljati. Če je kapnica dobro napravljena in je bil tudi cement dober, bo trpela leta in leta brez vsakega popravila. Še boljše bi bilo, ko bi napravili veliko vaške kapnice po načrtih stro- kovnjakov. Stroški bi bili veliko manj* ši, stavba boljše izvršena in voda gol«* vo vedno dobra. Težava je velika v ne« edinosti ljudi. Kar je enemu všeč, drugemu ne ugaja. Eni hočejo delati, drugi ne mara prav nliJ pomagati. Če no gre skupno, naj pa napravi vsak sam zase. Živini manj prostora, več svete, več zraka. ii. Vsaka živa stvar, torej tudi živina, potrebuje za vdihavanje svežega, m-o-kvarjenega zraka. Zrak prihaja v pljuča, tam pusti kisik, se zopet izdihava in jemlje seboj ogljikovo kislino. Tako sc zrak vedno spreminja in se kvari. Kvari se tudi vsled živinskih odpadkov, ki kolikortoliko v hlevu gnijejo in postaja vodno slabši in kisika jc čedalje manj v njem. Kisik pa jc za življenje neobhodno potreben. Kri mora imeti veliko kisika v sebi, le taka kri je zdrava in redilna. č:e pa prihaja v pljuča pokvarjen, s strupenimi plini pomešan zrak, tedaj pušča škodljive snovi v pljučah, odtod pridejo v kri in so razdele po vsem životu. Tak zrak jo pa po vseh tistih hlevih, kjer so ni poskrbelo za prevetrovanje ali ventilacijo. Že v zadnjem članku smo roku, da moramo za dobro ventilacijo priredili dvojne ccvi ali odprtine: 1. take, ki sveži zrak v hlev dovajajo, in J. tako, ki pokvarjen zrak odvajajo iz hleva. 1. D o vaj al ne cevi. Rekel bo morda kak gospodar: v moj hlev prihaja dovolj svežega zrrtka, vrata slabo zapirajo, okna ne drže in strop spušča še preveč zraka iz hleva. Morda je to res; toda skozi vrata in okna prihaja morda veliko mraza, pač pa pu ntalo svežega zraka v hlev. Tega moramo dovajati po ccveh nalašč za to narejenih. Tudi ne velja, pod stropom v zid zvrtati luknje; kadar je veter, preveč piha v hlev, kadar pa vetra ni, pa tudi zraka ni. Za dobro ventilacijo torej ne zadostujejo samo luknje v zidu in stropu, ampak narediti je treba na obeh krajih cevi okrogle ali štirivo-glate, lesene ali iz kake druge tvarine. Dovajalno cevi imenujem tiste, po katerih prihaja sveži zrak v hlev. Te se narede v steni hleva in sicer takole: Tik pod hlevovint stropom so prebije zid in v to votlino se zazida cev, ki ima koleno v obliki pravokota. Krajši del cevi pride v zid, daljši del ccvi pa po zunanji strani zidu toliko daleč proti tlom, da je spodnji konec 1 meter od tal. (Oblika take naprave bi bila, kakor jo kaže podoba 1.) Dovajalne o o« vi naj bodo na tisti strani, kjer so jasli. Po teli ceveh prihaja v hlev sveži zrak vedno enakomerno no glede na to, ali jc zunaj veter ali ne. Zakaj položimo dovajalno cev ravno pod stropom v hlev? Iz važnega vzroka. Sveži zrak, ki jc prišel po ccvi v hlev, je hladen, zimi prav mrzel. Zrak v hlevu pa je go-rak. Hladni zrak pa je težji kakor gor-ki, zato se takoj vleže na tla. Ko se vle-ga od stropa do tal. mora se pomešati z gorkim hlevovim zrakom, se pri tem segreje in živina dobi tako deloma pogreti zrak. Kdor dela nov hlev, ho najbolje pogodil, ako te dovajalne cevi kar v steni sezida, da se ne vidi nič dru-zega iz zidu kakor spodnja in zgornja odprtina cevi. Na zunanjem koncu cevi je treba narediti iz deske zapah, da so ž njim cev pripira in se več ali manj zraka spušča v hlev. Ta zapah mora pa imeti nekaj luknjic, da tudi takrat nekaj zraka skozi spušča, ko je popolnoma zaprt. Da po cevi ne bodo v hlev uhajale miši, podgane ali mačke, je treba cev na enem koncu zapreti z mrežo iz žice. /M Pod. 1. 2. Odvajalne cevi. Za ventilacijo ne zadostuje, da smovlilev svežega zraka napeljali; moramo namreč tudi pokvarjen, z ogljikovo kislino napojen zrak iz hleva odpeljati. Ako slab zrak iz hleva ne gre, tudi zdrav zrak v hlev ne bo mogel. Pokvarjen zrak odpeljemo po cevi, ki jej bomo rekli odvajalna cev. Kje bomo pa to cev postavili? Tam kjer je zrak najbolj slab, namreč pod stropom. Zrak, ki ga je živina že izdihala, je gorak, zato je pa bolj lahek in se zato drži pod stropom. Tam ga bomo torej vjeli in iz hleva pognali, torej moramo odvajalno cev narediti v hlevovem stropu. Najbolj prav bo, če to odvajalno odprtino naredimo sredi hleva v stropu. Tudi tukaj ne zadošča, v strop samo lino napraviti, sama lina i i leva ne bo nič zračila. Narediti moramo odvajalno cev, ki bo segala od lilevovega stropa skozi streho na prosto. To je cev, ki je najbolj podobna navadnemu dimniku. Razloček je le ta, da je ne bomo nobenkrat zidali, ampak naredili jo bomo iz desk. Kako pa molit biti narejena, da bo vlekla? Če zbijaš štiri deske skupaj in jih take deneš na hlevov strop, ti tak dimnik prav gotovo ne bo vlekel. Zakaj ne? Zato, ker se v njem gorki zrak pred shladi, prodno do vrha pride. Hladen zrak pa postane težak, tišči navzdol in nc gre skozi dimnik ven — dimnik torej ne vleče. Poskrbeti moramo torej, da bo zrak v odvajalni cevi ostal gorak toliko časa. dokler nc pride vrh cevi na prosto. To pa dosežemo, ako naredimo v odvajalni cevi dvojno steno. Narediti nam je dvojno cev, manjša je v večjo vtaknjena in med obema je krog in krog kakih 10 cm votlega prostora, ki se pusti ali prazen ali se pa z žaganjem napolni. — Podoba 2. kaže tako cev v prerezu. 10 cm Pod. 2. Zrak v njej bo ostal do vrha gorak, silil bo kvišku, ker je lahek in cev bo vedno dobro vlekla. Vlekla bo pa toliko bolje, kolikor daljša je; zalo je najbolje, speljati jo sredi lilevovega stropa kvišku, da gre vrh slemena skozi streho. Če ti pa v zgornjih prostorih na-potje dela, jo pa tudi lahko po strani spol ješ; čc je prelomljena, zato ne bo nič slabše vlekla, da je le kolikor mogoče dolga. Deske morajo bili znotraj gladke, da po njih raje tečejn ne smejo nikjer puščati. Zapah mora biti na vrhu vštric slemena in nc zdolej na hlevovem stropu. Tudi ta zapah mora imeti nekaj luknjic, da tudi takrat zraka ne zapre popolnoma, kadar je zaprt. Zapah naj bo tako narejen, da se iz hleva lahko z vrvico odpira in zapira. Vrh strehe naj bo odvajalna cev pokrita in votline za zrak naj bodo ob straneh, da veter zraka ne zaganja v cev nazaj. Kdor ventilacijo v hlevu tako naredi, bo imel v hlevu vedno čist in zdrav zrak brez smradu. Tudi mero cevi je treba preračunali. Ta račun je pa precej zvit; zato postavim tukaj samo mero za hlev, v katerem je osmero glav živine. V takem hlevu je napraviti štiri dovajalne cevi, ki imajo po 15 cm svetlobe, in eno odvajalno cev, ki ima po 30 cm svetlobe v kvadratu in je okrog 5 m dolga. Po tej meri bo vsak gospodar lahko uganii, kako mero mora imeti ven^la-cija v njegovem hlevu. P. Tržni pregled. Denarja primanjkuje po naših deželah. Dunajske banke dajejo strankam po 5% posojila, francoske le po 31/2, angleške po 4%. Tudi v druzih posojilih je pri nas za 1 % višja obrestna mera, kakor na Francoskem ali Angleškem. Državna renta je bila pred 9 leti vredna 103 K, zdaj le 90 75 K. To je za našo državo, ki mora vedno na posodo jemati, zelo slabo. Ako hoče imeti 100 kron posojila, bo dobila le 90 K, obresti pa mora plačati po 4%. Pravijo, da so Francozi pobrali svoj denar pri nas, pa je nastala suša v blagajnah. Sicer pa nismo posebno revni. Po bankah in akcijskih družbah je na milijarde denarja, veliko tudi našega denarja na tujem, kjer še boljše obrestujeo, n. pr. na Turškem. Živina pada v ceni. Od poletja je živina znatno padla, mesarji po mestih pa še vedno niso odjenjali pri ceni mesa. Dunajski mestni očetje so poklicali iz Runiuiiije trgovce, ki bi pošiljali iz te dežele, kjer ni treba ne hlevov, ne pitanja, zaklano živino na Dunaj. Klavnica bi se kar na meji napravila. Modri očetje so obljubili, da bodo vse potrebno pri ministrstvu preskrbeli. Pri nas se pa žene iz vsakega semnja na stotine glav neprodane živine domu. Dne 22. januarja t. 1. so prignali na dunajski trg 4111 glav goveje živine. Prodajali so nemške vole 94—106, prav posebne do 118, druge vrste 86—92, slabe 80 85; ogrske sive 90—98, druge vrste 81 90, slabe 76 do 80; gališke 98—110, druge vrste 90 do 98; bike 88—94, druge vrste 78—86, izjemno do 102; krave 80 - 90. Marsikdo bi rad vedel, koliko zgubi živina na teži, predno sc pripelje na Dunaj. To je seveda zelo različno. Najmanj izgubi žival 2% svoje teže, primeri se tudi 7—8%. Teleta, ki so bila poslana na razstavo so zgubila po 7 2 kg, telice in krave po 3 6 kg, mladi voli so zgubili po 49 7 kg. — Prašiči so se prodajali dne 23. januarja: debeli ogrski Ia. a 122—124, lahki 114—120, morav-ski mladi 104—116, do 120, gališki debeli 100—114. Prignanih je bilo 13.856 glav. Ko je mraz nastopil, so se pri nas cene debelim prašičem zelo povzdignile. Plačevali so živo težo 118 do 122, lahke 100—101. Naši trgovci vedo še za druge trge, ki so boljši kakor Dunaj. Mlečni izdelki so še vedno zelo dragi. Sir polemidolec 195—200, grojer 178 —182. Masla primanjkuje. Dobro blago se plača 330—420, ogrsko maslo 320--330, dansko 372. Pri nas so bili večkrat prelahkomišljeni pri sklepih. Cena žitu se ni veliko spremenila, Do zdaj se je do 20 milijonov stotov manj pšenice pripeljalo v Evropo, kakor do istega časa v lanskem letu. Žetev je bila v srednji Evropi še zadosti dobra, drugod bolj slaba. Le Kanada je imela veliko preveč žita, pa ga je večji del že oddala. V Argentiniji so imeli decembra žetev. Skozi 6 tednov jim je skoraj neprenehoma dež nagajal, da so komaj pospravili. Ker tam nimajo kozolcev, je v deževnem vremenu z žitom prav velika težava. Ob žetvi ni druga leta po cele mesce dežja. Argentinska pšenica bo torej gotovo slaba, zato bi jo radi hitro naprej odrinili. Ogrski borzijanci so hoteli poleti kmete pritisniti z nizkimi cenami. Toda kmetje niso več tako nespametni, kakor prejšnje čase. Nobeden ni hotel prodati. Zdaj so bili prisiljeni trgovci in mlinarji iti s cenami kvišku. V enem tednu so jo nakupili 400.000 q. — V Avstraliji je bila žetev prav slaba, pridelali so do 500.000 q le pšenice manj kakor lansko leto. V Transvalu (južni Afriki) so imeli druga leta 6 milijonov q turšicc, lani niti 2 milijona. 123 Sploh je turšica po celem svetu zelo slabo obrodila. Zaradi slabih poročil iz druzih krajev so se žitne cene pri nas dvignile. Dne 23. januarja so plačevali najboljšo ogrsko pšenico 25 50—26, navadno 24—24 80, rž 21-40—2180, ječmen moravski 23—24, navadni 20 -2150, oves 21-2150, turšica 19—1950. Seno je padlo v ceni. Travniško seno velja 6 80—8 K, ogrsko 640—740 na Dunaju. Sladkor je tudi malo odjenjal. V celih vagonih ga prodajajo z Dunaja 95—9550. Vlada je znižala voznino za u m e-tna gnojila, razen superfosfata, ki se tako franko postavlja na vsako postajo po isti ceni, za 50%. To se pri naročilih že prav znatno pozna. Naše gospodarstvo še veliko premalo rabi ta prekoristni pripomoček za povzdigo gospodarstva. Ker velja znižanje le do 15. maja, bo treba hitro začeti s skupnim naročevanjem. Posebno drago bo lotos pesno sc- J me, ki se prideluje na visokih krajih, ki imajo težko, apneno zemljo in bolj hladno podnebje. V rodovitni nižini je vselej slaba. Škoda, da jc pri nas ta vrsta gospodarstva še tako malo razvita. Najboljšo seme sc prideluje v srednji Nemčiji, blizu Ilarca in turin-giškega gozda. Pri nas bi imeli veliko krajev po deželi, kjer bi gotovo dobro rastlo. — V visokih krajih Nemčije so imeli letos veliko sušo. Navadno so pridelali na hektar do 40 q. Letos le 4 do 8 q. Cena se je izredno povzdignila. Za najslabše blago zahtevajo do 2 20 K za 1 kg. Najboljše tvrdke, ki imajo zanesljivo blago jo prodajajo (obrndorf-sko) po 3 K. Ker je veliko pese prvi pogoj za dobro prašičorejo, pomislite dobro, kje bote seme kupili. Ravno zaradi visoke cene in pomanjkanja dobrega blaga, bo prav veliko nič vrednega semena. Na par kron pa tudi ne smete gledati, da ne bo vsled neumne varčnosti gospodarstvo trpelo. — Prav dobro so opravili lani kmetje s hmeljem, ki je v severnih deželah prav dobro obrodil. Ker je veljal 1 q 900—1000 K, so mnogi kmetje več za hmelj dobili, kakor je bilo vse gospodarstvo vredno! Vina so porabi v cesarstvu do 84 mil. hI. Od tega se pridela na Avstrij. skem 47 mil. lil, na Ogrskem 3 7 mil. Do 300.000 lil pripeljejo ogrskega iii hrvaškega vina v Avstrijo: za 3S mil. kron. .Mi pa tudi izpeljemo na Ogrsko za 10 milijon, kron vina. Posebno pomenljiv je izvoz lepega grozdja iz Ogrske v Avstrijo. Lani so pripeljali 90.750 q grozdja v Avstrijo le iz Ogrske (teža je računjena s posodo vred), za kar so dobili Mažari 4,083.750 K. Uvoz grozdja se vsako loto prav znatno pomnoži. Dobi se za tako grozdje skoraj še enkrat toliko, kakor za vino. Ali ne bi mogli naši Vi-pavci in Primorci te kupčije zače i? Dobro grozdje se prav dobro proda. Treba bo izvedeti odjemalce tudi v m;-vernih deželah in v Nemčiji, ki sadja posebno veliko porabi. Naši ljudje hi gotovo dobili veliko več za svoj trud. Ta veliki cilj gospodarstva je vreden truda. so s kolinsko kavno primesjo v korist obmejnim Slovencem kar najbolj zadovoljne, kajti edino s tem kavnim piidatkom se da napraviti res dobro kavo. Dobra je samo tista kava, ki ima dober okus, prijeten vonj in lepo barvo — tele lastnosti ne moremo pogrešati pri nobeni kavi. In te lastnosti daje kavi v najpopolnejši meri samo kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem. To je razumljivo, če se pomisli, da je kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem napravljena iz najizbranejših surovin po načinu, ki se .je kot najboljši obnesel in so ga kot takega tudi strokovnjaki v dolgih preizkušnjah spoznali. Z eno besedo: Kolinska kavna primes je po pravici na glasu kot najboljši kavni pridatek. To je prvi glavni vzrok, da se je kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem slovenskim gospodinjam tako zelo priljubila. Nič manj važen pa ni drugi vzrok, namreč ta, da je kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem pristno domače blago, in sicer edino te vrste na celem slovanskem jugu. Jasno je, da vsaka gospodinja vedno v prvi vrsti pri nakupovanju blaga vpošteva domače blago, če je le vsaj enakovredno s tujim blagom, še bolj pa seveda, če je domače blago boljše, kajti zavedna gospodinja dobro ve, da tudi nji pripada naloga v našem narodnem življenju, in ta naloga leži v veliki meri tudi v tem, da z nakupovanjem domačega blaga podpira domačo industrijo in domačo trgovino. Izvrstna kakovost kolinske kavne primesi v korist obmejnim Slovencem in pa •dejstva, da je ta kavni pridatek edino domače blago te vrste sta vzrok splošne priljubljenosti tega kavnega pridatka pri slovenskih gospodinjah. Prav posebno povdariti je treba še to, da je ta kavna primes, kakor že njeno ime kaže, na prodaj v korist ob-.nejnim Slovencem. Delo za obmejne Slovence, ki ga tako uspešno vrši „Slovenska Straža" zasluži krepke podpore, in ta podpora obstoji v veliki meri v tem, da se kupuje blago, ki je na prodaj v korist obmejnim Slovencem — in tu zavzema važno mesto ravno kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem. Pri nakupu je treba strogo paziti na napis „v korist obmejnim Slovencem" in pa na to, da je na vsaki škatljici pritisnjen pečat »Slovenske Straže". Aldoue luske fino mlete, namesto ajdovih plev. Cena 6 Kron za 100 kg z vrečami vred. Priporoča Franc Kalan, mlinar, Škofja Loka. 112 S Hiša z lepim vrtom, s štirimi parcelami, gmanj-skimi deli ter gozdnimi užitki je na prodaj v vasi Dolga-poljana, občina Budanje pri Vipavi. Kdor želi posestvo kupiti, naj se zglasi pri posestnlci h. št. 2 v Dolgl-poljanl. 274 Najcenejši nakup sukna, ženskega blaga, najboljših Sifonov, cvilha razne vrste odej in prtov itd. si vsakdo nabavi, kdor se obrne na domačo manufakturno trgovino I. Kostevc. Ljubi ana, Sv. Petra cesta 4. Vzorce pošljem poštnine prosto. 3579 ...... ■ 4»«»«» Mi drntln *e obla«! i Izdelki Iz tkalnice 1'OHllllltUV r. K pi.skušnjo po povr.otjU vsebujoča 13 «n kanaiBHu Beknrdla k« nostelino prevleko rudečo »ti modro pisana K IO'60. ~ 23 m belo tkanino »u "rajeo Iris K II.-. -llm celim in »rajo« Permanent sortiran po 3 m samo K 8-60 I tucat belih platnnnih-dnmHst brisač št. 7 K 6. Carska tkalnica 2643 St&rek & Machdne Spy itev. <5 Češko. Za nepovoijno denar na-ai. o Vzorci zaston|! ■ ■ ■ » ■ B i dosežejo, dobe tisti, ki namesto kave, čaja, M ' • kakava, slad. kave, puro-a, somatose, sana-togen-a, redilnih soli, mesnih izvlečkov,zabele za MfiP | Juhoi moke za otroke itd., pijo: IHUU 1 to Je dr. pl. Trnk6zyja jladni Ca) »jlflUl Prihrani se pri mleku in sladkorju. Prekosi vso rediino pomočke. Prihrani 50% pri denarju v gospodinjstvu. — To resno Vest izpričujejo poverjena zahvalna pisma. — Zavitki po l/, kilograma stanejo 50 vinarjev. Zahteva naj se tudi pri trgovcih. — Sladni čaj se ne sme zamenjati z manj vredno sladno kavo! *»*»** ! es 50 "b prihranka! Zahteva naj se tu< Kaiboljsi zajntrk! GLAVNE ZALOGU: v Ljubljani lekarna Trn-koc7.y (zraven rotovža); na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: VIII., Josefatadterstrafle 30; 111., Radetzkypiatz 4; V., Schonbrun-nerstrafle I0t); v Gradcu: Snckstrafie 3. Tovarna štecilnlk.i H. KMoseus, Wels, Zg. Avstrijsko, >'o dobroti In kakovosti nt-pre-kosljiv zelezni. enajliriinl. por-celnnastl Med Inl.l kukor tudi iz maiolikezagospodli |stvo,> otele, • estavraciie 14. Nafrtl z a ku-li nje na paro. pllnove Štedilnike, irske peCl za tra|no knijavo. Do-i jo ie v vsaki ieleznl trgovini, kjer ne, »e poSiiiajo narn Zahtevajte „Izvirne Ko-loseus - Štedilnike"^ z vrnile tlabejSe izdelk« M" Ceniki zastonj Najboljša češka tvrdka. Ceno posteljno perje! 1 kg sivega, dobrega slublje-aeoa 2 K ; boljšega 2 K 4«; • rima polbetego 2 K 80; ba-lega 4 K; belega »liha 6 K 10; 1 wq Izrednr rinega, sneino-belega, skrjlienega 6 K 40. 8 K; I kg puha 6 K, 7 K; .belega plina 1» K; najfinejši )prsni puh U K. - M 8 ■e poilja franko. Dovršene napolnjene postelje 'Z zelo gostega rdeCeqa, modreca, belega ali f^enega "anklng-blaqa, I pernica 180 cm dolga. 120cm Strokiiz 2 blazinama, v »alt a eo cm dolg«. ft cm Široko, "»polnena ' novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim postellnlm par em b K; a polpuhom 3 K; a puhom 24 K; posamezne pornloe u rt. •2 K. 14 K. 16 K; blazine 3 K, 3 K S, 4 K, pernica A* cm lolpe, IV cm Široke, K 13, 14 K 70, 17 K,8 ,21 K: blazine "0 cm dotoe. 7o cm Široke, 4 K 50, S K 20, 5 K 70; «podnJeper-»loe iz mofneqa, pasastegn gradla iPocm dolge, 116 cm s"oke, 12 K 80, 14 K ko. T>oŠII|a proti Ppvzet|u od K ^ "HI® franko. Zamen« dovollena, za nepovolino denar nnzai. Cenik zastonj In franko. 24,0 s. BENISCH, v Dežcnlcl Stev. 71, CeSko. so važni del človeške hrane. Dobro pripravljene vsebujejo mleko, mast, moko, jajca, sladkor, torej začloveški organiz potrebna hranilnasredstvav dobrodišečiobliki. One so v mnogih slučajih, posebno za otroke, bolj važne kot mesne ali sestavljene jedi. Zal pa imajo večkrat to napako, da so težko prebavne in jih slab želodec, posebno zopet otročji, nič dobro ne prenese. Lahko se sedaj odpomore temu nedostatku, da se ne napravi nikakih močnatih jedi, nikakega sočivja, nikako pecivo več brez dodatka dr OetHereveaa pecilnega prašha ki ga dandanes že več milijonov gospodinj zelo rado uporablja. Uporaba je zelo lahka in po predpisih dr. Oetkerja, ki se dajo zastonj, je izključeno vsako pokvarjenje. Or. Oetkerjev pecilni prašek se dobi s predpisi povsod. Jfcrtvri telijo 4ii>bn>, po ceni in trz^neatl/ivo- potovali rut/sv ol>me/t> rSi/7ionrexp2a&u>. 3504 popolne obleke vsebujejo moji 40 metrov dglgl ostanki za 20 K. In »icer: I moderna obleka iz raševine ali llstra, I praktična obleka za hišna opravila in I krasna poletna obleka. Ostali ostanki se lahko poral'l]o za predpasnike, bluze itd. m popoln h srajc vsebujejo moj 40 metrov dolgi rumburški ostanki tkanine lepo, dobro blago za 22 K. Ostali ostanki so ptipravni za mjboljše opreme —----- Razpoinia sc po povzetju. ===== Prvovrstna tovornlika razpoilljalnloa Josip Frankeoslein, Jaromer 91, Češko. Od ostankov se ne pošiljajo vzorci. Od vseh drug h predmetov vzorci na željo franko. Vzorci se morajo vrniti. ftkra-mlin je nepobitno najboljši, najlažji in najcenejši mlin na svetu. Ni potrebno nikako brušenje kamnov in se vendar vedno dobro melje. Če se donaroči še presejalec, so dobi najboljša moka za peko. ZENIT- posnemalniki so nedosegljivi po kakovosti in ceni. Vsako utemeljeno jamstvo dovoljeno. Konkurenčni stroji se vzamejo v račun. kovanoželezno AKRA * HSfllke Zfl PJOICO, ^Delniška tovacna za stroje o^affhauserhutte" prej 3*avel Sleuss, jRrtern. (podružnica: liste.) Razpošiljalniei v Ustju in Inomostu. 3781 Pihalni akordeon „FLUTA" na katerem igra lahko vsak brez znanja not, brez učenja najlepše pesmi, plese ln koračnico. Št. 36/10. Iz lesa a imit. usnjem prevlečen, nikelnastimi li-jeni in ustnikom, 10 zaklopnicami in ni-kelnasto klaviaturo, 28 V j cm dolg z navodilom K 3-—, 3 ___ kosi K 8--. Pošilja po povzetju: 2738 c. in kr. dvorni založnik HANS KONRAD, Moste (Brftt) št. 2738, Češko. Glavni cenik s 4000 slikami na zahtevo za« stonj in poštnine prosto. Ako kašljate {s tte zašle .eni, na hodni, hrlpavl, ako nimate slasti do Jedi, Ce težko dihate In se ponoCi potite, ako čutite težkoče v pisih, ako Vas mučijo katarne bolezni, potem kaže to, da ste se prehladili ali dobili influenco; zato se svetuj.-, da pravočasno odstranite male tezkoce, da ne nastanejo težke bolez I. Temu najbolje odgovarja z zlato kolajno in častno diplomo odlikovani, od mn-gm zdravnikov priporočeni o«'« Orkeny-Jev JjflOV med sIrnp- Mnogo zahvalnih pisein potriuje izboreu učinek tega izvrstnega domačega sredstva Vzorčno steklenico za 3 K, veliko steklenico za S K aH S steklenice Iranko za IS K naročte po povzetju pri edini gla ni zalogi Hng6 0rkeny-jevi lekarni, Buda-pešta, Tttk81ystraBo 28. Depot 45. 10» ussr tkST NalboljSa In najsi*urnejša prMIka za štedenjel "ŽSO "S) Denarni promet do 31. decembri 1910 čez 87 milijonov kron. Lastna glavnica K 608.996 84 StiBji vlog du 31. decembri 1910 tez 21 milijonov kron. LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 LJubljana. Miklošičeva cesta št. 6. pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po === brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije , na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant eskomptirajo. Dr. Ivan austerSiC, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu n. L Fran PovSe, vodja, gTasčak, državni in deželni poslanec. Anton Kobl, deželni poslanec, posestnik in trgovec, Bte« p. li. Karol Kausdieqg, veleposestnik v Liubliani. matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, pod|wdsednik, trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic.liibni posestnik in blagajnik .Ljudske posojilnice.. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Grerjor Šlibar, župnik na Rudniku. S)omač gorski tkalec sem, in po-iliam razno blago 40 do 50 metrov za ceno K 18 do 22 po povzetiu. zajamčeno pralnih barv, brc2 hib KANAFASA TKAN. BARHENTA PLATNA OKSFORDA KRISETA BRISAČ PELENA FLANELE za krila CEFIRA 7.a bluzo l tucat težkih, {isto vo.nrnih brisaf, ItOcmdolg, r.0 cm Sir. K 7- , sedal K h-5". Vse zeo motno iz eiano, zelo krasno, trpežno, pošilja domaČi fne rDNTia P-lNachodu N* tkalec UUJ. IC1 HlU češko. 11!) Stuski m s .'o urnim Kolesjem na pero bije pol in ceie ure v leseni orehovi omarici 71 cm dolga z ne).m kazalnikom in »a-zalccm za budilko k 11-50. 3 letno pls. |a stvo. Nlka< rlzlkol Zamena dovoljena ali dem r na-*a|. Ka^poS.po piiVZvtlu Trna tovorna tr JAN KONRAD c. in kr dvornizaložolk Brfix St. 2733 |Čc«ko). Ciannl c.nk i 4000 slikami aa z.bte»n z»il»r| 1» trpini. Za neveste! 3770 Za popolno opremo (bališč) priporočamo domače po?t<'no podjetje ,pri Cešnil