Štev. 54 Posamezna številka 20 siotink «f Trstu, v soboto S. marca 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik XLVl Iz!i«Ja — Izvzemal ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pobijajo uredništvu. — Nefrani-. Irana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vrtajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcIJ lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost, — Naročnina znaia na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 st.tinfc. — Oglasi se računajo v blrokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 stat., osmrtnice, zahvale, poslanica ln vabila po L i.—, oglasi dena.nlh zavodov, mm po L 2. — Mali oglasi po 2 » stat. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina ln reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinost!, v Tistu. ulica sv. FrančiSka Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredui&tva in uprave 11-57 Hočemo Mti siobJdni in enakopravni državnom! Izdanja tržaških italijanskih listov mi? nolega četrtka so nam prinesla dva po? java, ki se nam zdita vredna, da ju orne; njamo tu, ker jima gre morda pripiso? vati neko, vsaj simptomatično p omemb* nost. »Piccokx< in »Era Nuova« sta objavila posebna članka iz katerih zveni isti po* ziv, da bodi žc enkrat konec žalostrtim dogodkom, ki se žal že predolgo odigraš vajo v našem mestu in po mnogih krajih našega Primorja. Potem, ko skuša v dolgi koloni nekako opravičevati vsa tista razdejanja in pu* stošenja — in to z razlogi, ki jim mi ne moremo priznavati veljavnosti — vpra* šuje »Piccolo«, ali nS prišel morda sedaj trenotek. da bi se našel kak način, ki naj bi vspostavfl mir in red v politični bor? bi? V spopadih med nasprotnimi si si* lami se odgovarja — pravi — na vsak poboj s pobojem, na vsako rezdejava? nje z rezdejavanjem. Na mesto držav* ne oblasti je stopila zasebna oblast. Z narodnega vidika je — nadaljuje »Pic? colo« — sedaj pomembno vprašanje, ali naj se prične z iskrenim delom za pomirjenje? Stanje, ki' ga ustvarjajo vsi tisti dogodki, ki so se odigravali zadnje dni, ne more biti koristno za i t al i j an? sko stvar na tem ozemlju, ker zanaša le nered v nar. življenje. Zaključuje: mesto je že naveličano, čuti se ponižano vsled tolikih izgredov in zahteva miru in svo? bode za delo, da zadobi zopet svoj stari sijaj. Vidii se sicer, da »Piccolu« noče na* ravnost iz peresa prava beseda, ki bi iz? rekla edino primerno sodbo in obsodbo tistih žalostnih dogodkov tistega groz-nega podivjanja v sredstvih in metodah politične borbe. Kako težko mu je obso? jati. kar je včeraj še hvalil in odobraval, priča njegov opis dogodkov v Miljah. — Porušen je tamošnje delavske zbornice postavlja malone na stran največjih do* godkov italijanskega risorgimenta. Ali znak imamo vendar pred seboj, da se je tudi pri »Piccolu« jela oglašati pamet, ali pa vsaj — bojazen. Sicer bolj na kratko ali veliko odkri? teje se je oglasila »Era«. Obža!uje, da se vsakogar, ki govori besedo pomirjen j nja, označuje za prijatelja sovražnikov! države. Uverjena pa je, da dolžnost na* j pram domovini nalaga zahtevo, da pre* nehajo nasilstva in čini maščevanja. Slep je, — prnvi — kdor ne vidi, da priprav« ija nesrečo, kdor s podžiganjem sovraš* tva poostruje položaj. Povdarjajoč, da so delavske organizacije sicer mnogo zakrivite, obsoja vendar napade na te organizacije, v kolikor niso potrebna re? akcija na kak direkten napad proti do* movinil Iz pisave teh meščanskih listov izhaja jasno kot beli dan, da jim rastejo nasi? Ija čez glavo. Zastopnikom italijanske meščanske družbe postaja od požigov blodno pred očmi. Začelo se jim je yr* teti v glavi. Požig ladjedelnice pri Sv. Marku je prvo žugajoče znamenje, ki se je zasvetilo na obzorju. Odprl se je za hip strahoten pogled v bodočnost. V meščanski' družbi se je za-svitaCo spo« znanje, da se nasilje ne bo ustavilo pri delavskih zbornicah in naših tiskarnah, temveč da se bo valilo naprej, da se bo udrlo kakor strašen plaz na vse sloje. Svetlikati se je začelo, da se divji nago* ni uničevanja s časom ne bodo dali več zadrževati, da bodo bruhali z neugaano silo povsod na dan in zrušili podlage go* spodareke moči te dežele. Pravna drža* va se spremni v bojno pozorišče. Kdor kliče nasilje na pomoč, se ga ne more več odkrižati. Zato kličejo, dokler je še čas, po socialnem miru in po za* konskem redu. Le direktne napade na državo je do* voljeno odbiti s silo. O nas pa ve vsak otrok, da nismo in ne moremo biti drža* vi nevarni. Kako naj bi mi postavljali na glavo dovršen čin, ki je nastal s privolitvijo države naših fastnih soplemenjakov, ki jc potrjen in zapečaten s pogodbo, ki sta jo podpisala Italija in Jugoslavija Mi si ne moremo zatiskati oči pred dej* sni, mi jih moramo sprejeti taka ka? kor so. Res pa je — in to kličemo danes v ves svet — da hočemo tudi v novem držav* ljanstvu ostati narodno to, kaT smo bili doslej: Jugosloveni. V okviru zakonov se hočemo tudi nadalje boriti za svoje narodno pravo, za svobodo političnega uveljavljanja, ustvarjati si hočemo po* goje za svoj narodni obstanek in svoj kulturni in gospo da rsk razvoji Ničesar ne zagrešamo, kar bi pomenjalo nevar? nost za državo. Ali se morda kaže so? vraštvo v tem, da zbiramo sredstva v namene, ki jih ne zabrani u jc noben za* konV! Mari se kaže sovraštvo v tem, da se hočemo uveljavljati v političnem živ* ljenju ifUe države in d« v to svrho poli* rično organizujemo svoje ljudstvo?! Ma=» ri se kaže sovraštvo v ircin, da hočemo kot državljani delovati v politični borbi iste države, to je: da hočemo poslati svo? je zastopnike v parlament države, kjer bodo zastopali in branili naše pravice in naše koristi?! Če hočejo pa videti v nas sovražnike žc žato, ker smo tu, ker živimo in ker zahtevamo pravico do življenja, potem jim priznamo, da je vsako barbarstvo in vsako brutalno nasilje proti nam v polni meri upravičeno. Jugoslavija Delo ustavnega odbora. — Sklepi o državnih oblasteh BEL GRAD, 2. Ustavni odbor je spre« fel sledeče člene, ki govorijo o državnih oblasteh: Člen 22: »Vsa državna oblast &e vrši po določilih te ustave. Zakono* Un'ro obl&sc vršita kralj in narodno predstavništvo skupno.« Člen 23: »Up* ravno oblast izvršuje kralj preko odgo? vornih ministrov po določilih te usta* ve.« Člen 24: »Sodno oblast izvršujejo sodišča. Njih razsodbe in rešitve se izre* kajo in izvršujejo v imenu kralja na podlagi zakonov.« Dalje so bili sprejeti sledeči členi, ki govorijo o kralju: Člen 25: »Kralj je vrhovni poveljnik vse voj* ne sile. On podeljuje redove in druga odlikovanja.« Člen 26: »Kralj ima pra« vico amnestije za politične in vojaške pregreške. Z amnestijo se uničijo prav* ne posledice kaznivih dejanj in se ne more nanašati na privatno osebo za pri* vatno odškodnino. Amnestija se more podeljevati pred početkom kazenskega postopanja, v teku postopanja ali po iz* vršeni obsodbi. Amnestija« je splošna ali samo za posamezne slučaje. Za arrmesti* jo ministrov je treba dovoljenja narod? ne skupščine, vendar se v nobenem slu* čaju ne more podelili ministrom, pre* den ni iizrečena obsodba. Kralj ima pra? vico pomilostitve ter more priso j eno kazen oprostiti, zmanjšali ali ublažiti. To pa ne velja za dela, ki so kazniva samo na privatno tožbo.« Bivšega kralja Nikolo pokopljejo v San Remu SAN REMO, 3. Truplo bivšega črno* gorskega kra j a Nikole prenesejo v San Remo ter ga pokopljejo v kapelici san? remskega pokopališča. Prebivalstvo Zagreba ZAGREB, 1. Po dosedanjem izidu ljudskega štetja jc imelo mesto Zagreb dne 1. januarja 108.338 prebivalcev. Med temi je 5416 vojakov, nastaljenih v vo? jašnicah in drugih vojaških zgradbah. Začasno odsotnih oseb, ki pa stalno pre* bivajo v Zagrebu, so našteli 1790 (1197 moških in 593 žensk). Češkoslovaška Beneš o uspehih svojega potovanja PRAGA, 4. Minister za zunanje za* deve dr. Beneš je poročal komisiji za zunanje zadeve o uspehih svojega ne* davnega obiska v glavnih mestih zavez* nih držav. Najprej je izjiavil, da je z a v* strijskim kancelar jem Mavrom bil dose* žen sporazum o gospodarskih vprašanjih in o konferenci v Portorose. Govoreč o toplem sprejemu, ki ga je bil deležen v Rimu s strani vlade in prebivalstva, je Bcncš naglašal soglasje med italijansko in češkoslovaško vlado glede Habsbur* žanov, obnovitve Avstrije in v vpraša? nju obnovitve gospodarskih stikov z Ru* si jo. Vatikan se strinja s češkoslovaško vlado glede nove razdelitve škofij na Češkoslovaškem in glede vodstva enega dela ostrihomske škofije po upravitelju, ki bo odvisen neposredno cd sv. Stollcc. Vatikan se protivi ločitvi cerkve od dr* ž a ve, vendar pa bo sprejel gotovo dej* stvo, kakor je že storil nasproti Braziliji. Med Francijo in Poljsko ni bila skic* njena zveza, temveč samo sporazum. Francija ne jamči za meje, ki jih bo do* ločil riški mir, in zapad ne misli več na vojno proti Rusiji, kjer se že borita med sebej miroljubna in bojažeijna struja. S Poljsko so se vršila pogajanja, da bi se na eni in drugi strani odpravila pro* pagainda, ki ogroža koristi obeh držav. Upati je tudi, da bo s Poljsko v kratkem sklenjen trgovski sporazum Poljska je sprejela češkoslovaški načrt za pomoč Avstriji. Češkoslovaško stališče glede konfe* renče v Portorose jc Francija sprejela. Pogasj anja se bodo sukala predvsem okoli vprašanja razdelitve železniškega materiala , dalje bo šlo za sporazum o prevozu, poštah in carinah, o razdelitvi nafte in premoga srednje Evrope. Na tej konferenci se bo razpravljalo tudi o ob* novitvi Avstrije. Konferenca sc bo vrši* la začetkom meseca aprila. Ob koncu svojega govora jc Beneš povdarii da so odnošaji z Avstrijo ta* ko dobri, da mislite obe državi na izpre* membo dogovora o arbitraži. Avstrija Zaključek socialističnega kongresa na Dunaju DUNAJ, 1. Na sklepni seji medna* rodne socialistične konference, ki se je zaključila 27. februarja, je prišel v razpravo tudi spor med Rusijo in Geor* gijo. Jugosflovenski delegat Lapčeviič je predložil resolucijo, v kateri izraža kon* ferenca upanje, da se bo spor med Ge* orgijo in Rusijo rešil v mirnem spora* z umu. Nato ie Otto Bauer (Avstrija) obraz* ložil položaj Avstrije., ki jc na mHost in nemilost prepuščena ententi in je izrazil nado, da bodo socialistične stranke dru* gih držav nastopile proti temu, če bi ho* tela ententa z mili tari stični ta nasiljem natopiti proti Avstriji. Longuet (Francija) je izjavil: »Nalo* ga francoskega delavstva je, da se obrne proti hujskačem, ki so prišli v Franciji v sedanjem času na površje. Avstrijsko ljudstvo no more živeti pod jarmom ta* ko sramotnega miru, kakor je st. ger* mainski. Če ententa ne more najti druge rešitve, potem nihče ne more braniti avstrijskemu proletariatu, da se priklopi Nemčiji.« (Živahno odobravanje.) \Vailhead (Anglija) je izjavil, da se britanska delavska stranka z vsemi sredstvi bojuje proti imperializmu, ki ga izvaja angleška vlada. Naznačil je zve* zo narodov kot kapitalistično organiza* cijo, ki je nezmožna, da bi zagotovila mir. \Valihcad že H, da bi se združil ves prolefcariat v boju proti imperializmu. V izvrševalni odbor mednarodnega delavskega združenja so biH izvoljeni: za Švico Graber in Grimm, za Nemčijo Crispien in Ledebour, za Jugoslavijo Lapčevič, za Avstrijo Adler in Skarct, za Češkoslovaško Cermak in za Madžar* sko Kunfyi. Nato je bila sprejeta reso* lucija, ki jo je predlagal Ledebour. Ko* nečno so vsi delegati zaklicali »Živio« mednarodnemu revolucionarnemu gibanju in odpeli nekaj pesmi, nakar je bil kongres zaključen. Pomoč Avstriji in zlato ovsero * ogrske banke DUNAJ, 1. »Poiitrsch* Korrespon? denz« javlja z ozirom na neko pariško vest, da bo vsako prizadevanja za po* moč Avstriji ustavljeno, ako avstro* ogrska banka likvidatorjem ne izroči 65 milijonov kron v zlatu: Avstrijska v Vda je potom bivšega ministra Reischa obvestila reparacij sko komisijo, da je pripravljena izvršiti to zahtevo, ako je lahko gotova, da zlato ne pojde v drugo? zemstvo in da ji bo do pravne rešitve tega vprašanja na razpolago. Vlada ml* sli, da se hodo spori, ki izvirajo iz čl. 206, mirovne pogodbe, poravnali na za* dovoljiv način pred morebitno rabo te* ga zteta.__^ AmštiRa Zakon o priseljevanju tujcev WASHINGTON, 2. V decembru lan* skega leta je komisija za naseljevanje sprejela Johnsonov načrt, ki je predv!* deva! prepoved priseljevanja. Od te pre* povedi bi bili izključeni samo urad* niki drugih vlad in študenti, štipendisti naučnega ministrstva, sorodniki ame* riški h državljanov in tujih državljanov, ako so izrazili željo, da bi postali a me* riški državljani m slednjič kvalificirani delavci in posli, ki bi izjavili, da bodo nadaljevali svoj poklic v Zedinjenih dr* žavah. Zbornica je ta načrt odobrila in nato je prišel pred senat. Senatna komi* sija pa se je takoj e-noglasno izjavila za temeljito izpremembo. Mesto t>p!ošne prepovedi bi se uvedla omejitev prise* ljevanja tako, da bi se dovolilo, da se sme vsako leto priseliti v Zedinjcne dr* zave le 5% skupnega števila oseb iz po* sameznih držav, ki so bile prisotne v Zedinjenih državah ob koncu 1. 1910. Leta 1910. je bilo v Zedinjenih državah 1,343.145 Italijanov. Po tem takem bi znašalo število Italijanov, ki bi bili pri* puščeni v Ameriko, 68.000 duš, dočim bi Ncmcev smelo v Ameriko 125.000, 6.000 Francozov, 190.000 Angležev in 87.000 Rusov. Senat je odobril ta izpre men j eni načrt toda s tem, da jc določil 3% me* sto 5%. število priseljencev pa ne bo smelo znašati več ko- 2% vseh pripušče* nih. Ta zakon stopi v veljavo dne 5. aprila 1921., ako se predsednik republike ne bo uprl njega izvršitvi. Število itali* janskih državljanov, ki bodo sprejeti v\ Zedinjcne države, bo znašalo. okoli 40.000 duš, t.'j. največ K000 oseb na mesec. Amerikanci hočejo tudi imeti »neznanega vojaka« WASHINGTON, 3. Senat je sprejel rcsolucijo, ki zahteva, naj se iz Francije prepelje truplo kakega neznanega a me* riškega ubitega vojaka, da se pokoplje na državnem pokopališču v Arlingtonu. Novi vojaški zakon v Zedinjenih državah WASHINGTON, 3. Narodno pred* stavništvo je odobrilo zakon, ki določaj število čet stalne vojske na 150.000 mož. I Zakon je bil poslan Wifeonu v podpis, j Anglija Llovd George opravičuje svojo politiko proti Irski LONDON, 3, V odgovor na vpraša* nja nekaterih poslancev o dogodkih na Irskem je Lloyd George v doijni zbor* niči rekel, da je vlada, preden je proglas sila vojno stanje, misljČa ustanoviti po* sebna civilna sodišča. Toda po dobrem premisleku se je ta namen opustil. Vsem je žal, da je število umorov večje kot število obsodb. Lloyd George je do* stavil, da bi rad rabil še druga sredstva za pomirjenje Irske, ako bi bilo mogoče. Fenianec Jansou, ki je bil začetkom tega tedna ustreljen v Corku, je imel pri se* bi, ko je bil aretiran, ne samo revolver, temveč tudi tri krogle dnin * dum. Lloyd George o ira&ikib protipredlo£Lh LONDON. 3. Uoyd Georg« fe danes podal v! dolnji zbornici izjavo, ki Je le skrajšana vsebina njegovega govora na današnji seji londonske lcon- I ference. Večkrat sem izjavil — j« rekel — tla naše zahteve nasproti Nemcem ne smejo prekoračiti raaožnosti nemško države. Ponudbe ven Simonsa so po mojem mnmiju naizko in zelo nizko pod to1 mejo, tn lahko rečem neumno nizko pod mc.o »možnesti nemške države. Nemčija ni Je naložila svojim državljanom davkov, ki {ili državl>.ni zavet-j niških dežel žo plačujejo. Ni mogoče trpeti, da bi j zmagovalci prciiašali večja breme kakor prena frim. Poraz vlade pri dopolnilnih volitvah ▼ Dadlejj LONDON, 4. Poslanec Svi Griifich Boscavcn, dr ' pred kratkim poljedelski minister, se je po kih običajih v. led ostavke moral zopet dali vont i v okraju Dudley ter je pri volitvah propadel. Na njegovo mc&to jo bil izvoljen kandidat delavske •stranke, kar petnjai neuspeh za vlado Lloyd Gecr-g-ja. Dclav&ki ktndidat jo imel 276 glasov večine med 9960 vclivcL Zv&za naroda uradnikov. Svet Zveze narrdov jc sklenil, da bodo naemiki uradniki morali zapustiti Gdansko do 1. Julija 1921. Veliki mc dr a v emiSki komisar bo .'.re-nil vse potrebno, da se uradniki pravcf-a^o odslovijo. Svet je iaicnaova! sledeče čiane m t« za oboroževanje: Viviuni, predsednik, Fi*htr, Orlan-do, Brantini, Viccia in Tatsuxe, člani. BtiHcur je prcčital poročilo, v katerem je rekel, da Avstrija lahko spravi iz države osebe, ki niso avstrijski državljani, toda te pravice so fco mc-rula. pcsluževaU ze!o zlmerno. Polj?ki in avstrijski za*fcpaiki co rp- -razumeli ter so sprejeli vue rr.ejitve, ki -h c priporočal poročevalec. Delovanje gospodarske komisijo PARIZ, 3. Gospodarska koii.isija, ki jo jv imciui« val svet Zveze narodov, '.krenila potrt bne kor.\ ke za izvršitev ženevskih sklepov o mc-.Hiiar .!- ih kreditih. Posebni podkomisiji je Vila začasno poverjena naloga, ki preide pozneje v roke "».'»mer« vani komisiji. Londonska kvnfessma Ttiržko ia grSko odposlanstvo izročilo odgovor na predlogo zavetnikov PARIZ. 3. Agencija Ilavas jr prejela od nvojega poročevalca iz Londona: Konitreaca se bo s< ^tala jutri, da sesKi: grško '.n turško odposlanstvo, j eto sporv>Čili odgo\cre narodnih skupščin. Gr3\o NemiL-a uradniki morajo zapustiti Gd^nsko. — Ar« ?irija fco smela spravljcti proč tujce, PARIZ, 3. Svet Zveze narodov se je ses.tal d a-no? predpoldne. Admiral Lacazc je poročal o sedar^n cdpodanstvo bo pero; 1 i c.i;; vor na. vpr.. položaju i ozirom na vojaška, mornariška in zrakoplovna vprašanja. Svet Zveze naredov se je zahvalil admiralu ter je nato razpravljal o pogodbi med Nemčijo in Gdaasidm ia 1. i920 glede državnih. ali GrSku. sprejme predlog za'.'ez iil. ' o S-uirnl m Trakiji, turško edp;)s">ar.;tvo pa odgovor na vpr. šanje, ali Turči'a sprejne jjespod.>rs!:e določbe vreeke pogodbe. Odgovor Lloyda Georgea Nemcam Zavezniki stavili Nemil}! uliimstt — Rok aa od^ovdr trajja štiri šili držav, da sc je lahko upirala nemškemu napadu. Kaj smo mi zaJitevali ? t, plipu^ ravnost izzivalno kršenje temeljnih po^ jejo invalidom in vojnim sirotam. To t^ojev vcrsailleske pogodbe in da sc mos niso namišljene krivice, temveč krivice ra Simonsova izjava tudi smatrati kot ki obreinenjajo z velikansko težo den;" izzivanje. Pariški prsdlogi so v zmislu j ne \ire zavezniških držav. Franci »a i boulogneskega in bruseljskega dogovora postaviti to leto v proračun svoto 12 mi; bistveno ublažili posledice mirovne, ljard, da obnovi razdejane pokrajine. strcmi'š za tem, da sc doseže z Nemčijo j nemško ljudstvo ni bremen, ki bi se ino* prijateljsko razmerje. Protipredlogi pa gla primerjati z bremeni, katera so na* konferenci. Ena najvažnejših dr. Simon?| je vzela nase nemška viada meseca av-sovih izjav so besede, ki jih je izgovoril gusta 1914. Moja misel je, da jc nepre* ako se dobro spominjam, na nekem shodu v Stuttgartu. Tam je izjavil, da Nem; čija ni> odgovorna za vojno. Tci njegovi trdit\-i se je priključila Nemčija kakor en mo/. Zato lahko rečemo, da je ta iz* java izraz prepričanja cele Nemčije in spričevalo, kako se zadrži Nemčija naj sproti mirovni pogodbi. Zavezniki torej vedo, da morajo računati z dejstvom, da ogroža nemška vlada temelje ver^ sai'leske pogodbe in sc pri tem opira na nemško javno mnenje. Dr. S'monsovc izjave kronajo to obnašanje. Toda čast y mi je, predočiti Nemčiji, da se mora nje,1 zaveznikov, iiočem našteti nekaj na odgovornost za vojno smatrati kot ugotovljena stvar. Tudi pogodba, ki je bila 1. 1871. sklenjena v Frankfurtu, ccnljive važnosti, da pridemo do spora* zuma; zato jc nujno, da se nemška jav* nost natančno seznani z obsežnimi ra^s* dejanji, ki so jih zakrivile nemške arma? de. Nc morem si misliti, da bi nemško ljudstvo nc izprcmenilo svojega dušev« nega razpoloženja, ako bo o vseh kriviš eah obveščeno. V Nemčiji ima ljudstvo vtis. da hočejo zavezniki izviti iz Nema čije več denarja, nego premorejo njeni dohodki. Mislim, da nimajo Nemci niti najmanjše predstave o strašanskem ob? segu vojne škode, ki bremeni na deželah šte* je izšla iz te mislil Takrat Francija ni ime? !a prav in dosledno Nemčija ni zahteva? la od nje samo povračila, temveč tudi povrnitev celokupnih vojnih stroškov. Nemčija ni nikdar dovolila Franciji, da bi se določbe tega miru popravljale, iz tega sledi, da moramo vztrajati na tem, kar je bilo .sklenjeno v versailleski mi? rovni pogodbi. Dokler se Nemčija ne sprijazni s tem položajem in dokler ne bo pripravljena pripoznati svoje dolžno? sti. bodo take konference, kakršna jc ta, brez haska. Ko sem čital govore, ki so se držali v Nemčiji, in članke, ki jih je objavit nemški1 tisk, sem prišel, žal do zaključka, da sc Nemčija nc zaveda res? ničnega pomena zahtev, ki so jrh satvili zavezniki. Nemški narod se uči, naj smatra povračila za ukrep, ki ga nc mo? re nihče prenašati, naj jih smatra za za? roto svojih sovražnikov, ki nameravajo Nemčijo uničiti. Tukaj moram, dovoli? te, takoj izjaviti, da temu ni tako. Mi hočemo, da bodis Nemčija svobodna in bogata, kajti to zahteva evropska civili? zaci j a, in nočemo, da bi bila nezadovolj? na in usuznjena, zakaj to bi ogrožalo evropsko civilizacijo. Ne ze'imo prav nič, da bi Nemčijo zatirali, še manj, da bi jo usužnili, mi zahtevamo edinole, da izpolni obveze, ki jih je sama prevzela, da popravi zmote, ki jih jo zagrešila njena imperiaJAstična vlada, za kar je odgovorna Nemčija sama. V Frankfurtu je Nemčija svojčas zastopafa načelo, da mora narod, ki je odgovoren za kako vojno, plačati vojne stroške. Mi ne htev amo, da bi se nam povrnili vojni stroški, mi ne gremo tako daleč'. Vojni stroški zavezniških dk*žav so tako ogromni, da bi jih nobena država ne mogla sama poravnati Vsaka država bo morala zase rešiti to vprašanje. Vsa? ka izmed naših držav torej vzdihuje pod tem bremenom, da plača dolgove, ki jih je morala delati v tej vojni. Abso\ilno nemogoče je, da bi se to breme naložilo eni sami državi. V versailleski pogodbi nismo zategadelj zahtevali od Nemčije niti ene same marke za poravnavo Izmed 21.000 tovaren, ki so bile poru? šene v svetovni vojni, odpade na vzhod* no Prusijo lc 663 podjetij. V severni Franciji so bili porušeni tudi vsi rudo* kopi in treba bo več kakor 10 let, da sc obnovijo. Vse kovinske in elektrotehnik ene tovarne razdejanih pokrajin so bile do tal pokončane. 4000 tkaninskih pod« jetij, in -iOOO to varen za živila je bilo uničenih in oropanih vseh strojev, ki so jih Nemci odpeljali v Nemčijo ali pa zdrobili na licu mesta. Evo, kaj so Nem* ci na Francoskem še uničili: 1650 občin jc bilo do tal porušenih, 707 občin je bilo uničenih na 3Af 1659 občin je bilo pokončanih do polovice. 318.269 hiš jo bilo zrušenih do tal, 313.675 hiš je bilo le deloma uničenih, zrušenih jc bilo 7923 km železniške proge, 4875 mostov, 12 predorov, 52.734 km vozne ccste in 3,800.000 hektarjev zemlje bo treba db? novi ti. Celotna produkcija francoskih rudo* kopov jc padla za 50 J, kajti Francija proizvaja danes 21 miljonov ton premo* ga, mesto da bi proizvajala 42 miljonov. Velik del te škode je povzročilo bom* bardiranje in vojno premikanje, toda neverjetno velik del te škode je bil pas vzročen po premišljenem preudarku in s trdnim namenom, uničiti proizvajalna sredstva Francije in Belgije. Na prvi seji nemške gospodarske komisije v Bela gijt dne 19. Vi. 1915. je von Bissin^ sam izjavil, da ima uničevanje in pusto«* šenje namen, preprečiti zopetni povzdig belgijske industrije in izločiti tako ne* varnega tekmeca nemške veleobrti. Veliko število rudnikov iz severno Francije je bilo zrušenih le zato, da bi ne mogli za daljšo vrsto let več delati Tovarne, ki Izdelujejo platno, so bilo uničene in stroji so šli v Nemčijo. Nem« čija, ki je pred vojno zadostila la 18%om svoje potrebe, je dvignila svojo produkcijo na 50%, dočim ne proizvaja; Francija že dve leti ničesar. Nemška industrija je ostala, če izvza** memo nekaj Škode v vzhodni Prusiji* nedotaknjena. Ce ne bo ,Nem5i:ja po* pravita povzročene Škode, bodo moralf zmagovalci plačati škodo in premaganci stroškov, ki iih ic imela vsaka izmed na>ibodo žeK sadove zmage. Kaj s« nudi štfftn IL \ngliji, ki Ima ojjromen dol£ in mora plačevati vojne pokojnine? Zahteva se od tistih, ki krvavo potrebujejo denar, da ga posodijo Nemčiji pod po voljnimi pogoji, in to v hipu, ko sami ne morejo na svojih trgih najti denar, ki ga potres bujejo. Ne morem razumeti chiševnosti zastopnikov dežele, katera vlada je ou* govorna za najstrašnejšo vojno, cJa si upajo priti na dan s takšnimi predlogi ln to pred konferenco, na kateri sedijo zastopniki tistih držav, ki so postale žrt; ve napadalne vojne. Ako bi bili Nemci nrišli sem z namenom, da izpolnijo svo= je obveze, bi jim bili mi posvetih naj; večjo pažnjo ter bi jih sedaj poučevali. Ako bi Nemci rekli: 42 let j s zelo dolga doba, 12% od našega izvoza ti najbolj še sredstvo za izvršitev mirovne pogod^ ue, Nemčija bo ob drugem času bolj zmožna za phičila, ona »predlaga dvna^ čin plačevanja,— tedaj bi bili iskali spo* razum. Ker želim, da bi se v Evropi vp postavil mir med vseirii' narodi, mi je žal, da so bili stavljeni takšni predlogi, ki dokazujejo le, da Nemčija ne mara izpolniti svojih obvez, katere so manjše, kakor bi jih zavezniki lahko Nemčiji nalo/ili po zgledu iz 1. 1871. Ko bi bila nemška vlada obremenila svoje držav? Ijane v isti meri, kakor so to storili za> veznik L, bii bila sede j v boljseni položaju. Toda premagani se skušajo izviti. No* Čem mučiti konference s številkami. Ste* vilke bodo izročene von Simonsu. Kakor sem že rekel v svojem kratkem govoru preteklega torka, nemški proti predlogi niso niti takšni, da bi jili bilo vredno pretresati Ti predlogi so — moram po= noviti — žaljivi in izzivalni. Po dolgem razmišljanju smo prišli do zaključka, da je bil naš prvi vtis upravičen- Zato bi se pravilo izgubljati dragoceni čas, ako bi jim hoteli posvečati naše seje. Zavezniki so se posvetovali o položaju ter so se popolnoma sporazumeli, in jaz sem pooblaščen izjaviti sledeče: Versai> leska mirovna pogodba ie bila podpisa* na že skoraj pred dvema letoma in ncrci= ška vlada je to pogodbo že večkrat pi-c* kršila: izročitev vojnih krivcev in tistih, ki so prestopili vojne zakone, razoroži« tev, plaćanje 20 milijard mark v zlatu, nič od vsega tega ni bilo izpolnieno. Za* vezniki niso Nemčijo kruto silili, naj iz* nolni svoje obveze. Zavezniki so dovo* ljevali podaljšanje rokov, so izpreroi? ni ali svoje zahteve, toda ,Nemčija se jim je vedno izvijala. Kij^b obvezam, ki jih vsebuje dogovor v Spai, vojni krivci niso bili izročeni", dasi so vsi tozadevni spisi že mesec dni v rokah nemške vla* de. Vojaška društva so bila ustanovile? na po vsej Nemčiji ier so bila opremljen na z orožiem. ki bi se bi'Io moralo L,ro= čiti. Ako bi bila nemška vlada pokazala željo, pomagu.tr zaveznikom, da nado« mesti strašne izgube, ki so lih pretrpeli vsled nabada, katerega je zakrivila nem* ška imperialistična vlada, bi mi bili še vedno pripravljeni uuoŠtevati resnične težkočse, ki jih ima Nemčija. Toda nemški protinredlogi so zavetnike proti nii; hovi volji prepričali, da Nemčiia ni volje na izpolniti svoje obveze ali da nima zadosti moči, da bi prisilila deželo k pos trebnim žrtvam. Ako bi bil vzrok temu v nasprotovanju nemškega ravnega mne* nia, tedaj bi bil položaj se resne i ši in tem večja potreba, da se zastopnikom nemškega javnega mnenja resnica še enkrat predoči. Dejstvo, ki si ga morajo živo predočiti, je to * 1c: Dasi so zavez* niki voljni upoštevati pametne nasvete, kr se nanašajo na notranje težkoče nem« ške države, vendar ne morejo več trpeti, da bi določbe mirovne pogodbe ostale Še nadalje neizpolnjene. Zato smo sk'cnili, kar bom takoj povedaL Naši skleni odgovarjajo zadnjim nemškim predlogom ter izvirajo (udi iz izzivania, ki jih vsebujejo uradna izjave nemške vlade doma v Nemčiji. Ako nam Nem« čija do prihodnjega ponedeljka ne na* znani je s ii hoče izvršiti pariške sklepe ali pa staviti druge predloge, na podLagi katerih bo mogoče rešiti vprašanje iz* vršitve versailleske pogodbe, bomo od tega dneva dalje izvajali sledeče ukrepe: 1. Mesta Duisburg, Rukrort in DusseU dorf na desnem bregu Rena se bodo za* sedTa; 2. vlade zaveznih držav bodo pro? sile svoje državne skupščine* naj jih po; oblastiio, da bodo od svojih državljan nov lahko zahtevali 50dolga, ki ga imajo plačati Nemcem za kupljeno b!a* go. Te svote bodo v vsaki deželi' šle na račun povračil. To bo veljalo za nem; »ko blago, ki je bilo kupljeno bodisi domu bodisi v kaki zavezniški državi; 5. »Skupiček dohodkov od carino na> ntiru škili mejah in na zasedenem ozemlju se bo moral izroeevati reparacijski ko= misiji. Carinske pristojbine se bodo iz* tirjevale tudi nadalie v sporazumu z nemškimi oblastvi. Ob Renu se ustanovi carinska ineja, katera bo šla skozi' mo* stišča, ki jili zavezniki že sedaj držijo. Tarife za izvoz in uvoz na tej carinski meji bo določila medzavezniška komis sija za rensko ozemlje v sporazumu z vladami zavezniških držav. Lloyd George se je nato obrnil k von Sinionsu ter ga je vprašal, ali hoče ods govoriti takoj ali popoldne. Von Si« mons je rekel, da bo odgovoril takoj, ter je podal sledečo izjavo: Gospod predsednik in gospodje! Nemško odpo« slanstvo bo izjave angleškega ministr* skega predsednika in listine, ki so odpo* slanstvu že bile izročene in 6e bodo še izročile, proučevalo s pazljivostjo, ki jim gre po njih obsežnosti in važnosti'. Moje odposlanstvo bo odgovorilo pred pone« del j kom opoldne. Že sedaj pa smatram za potrebno izjaviti, da se gospod pred* sodnik moti glede namenov nemške vla« de. Mislimo, da ne bo treba uveljavljati prisilna sredstva, ki se pridvidevajo. v Livornut L i v o r n o. 2. mare p, 1921. Na sejah, ki sta se vršili v sredo, so se zborovalci po svoji večini odločili za zvezo s socialistično politično stran* ko in za udeležbo pri zborovanju sve* tovnih sindikatov, k? se bo vršilo me; seča maja t. 1. v Moskvi. Govoirl je posL Misiano (komunist), k* praA ?, da je treba produkcijo znižati, zato da se uniči buržoazija. Komunist! bodo ostali v Zvezi z namenom, da jo zavojujejo in jo uporabijo v svoje svr= he. Očita edinjašem, da niso napravili svojo dolžnosti napram proletarski Ku? siji. Tudi bi bila morda Zveza proglasiti splošno protestno stavko, že ko so fašds o ti zažgali prvi delavski dom. Ker se to ni zgodilo, so dobili fašisti pogum in moč. Buozzi (socialist) govori o razmerju s socialistično politično stranko. Razkol, ki so ga povzročili komunisti, ne bo po= slednjim nič pomagal, ker ne upoštevaš jo domačih razmer. Je za zvezo s ?>tran? ko, toda ne za popolno podrecStev. Po^ godbo z Moskvo je treba držati, toda trdba je tudi skleniti zvezo s socialistih no pohtično stranko v Italiji. Zaio je treba sprejeti Beusijev dnevni red, s ka* terim potrjuje ta kongres potrebo, da se poglobi zveza med politično stranko in delavsko zvezo. V ta namen nalaga vodstvu, naj skupno s politično stran; ko določi način, kako se ima izvršiti ta zveza. Azario (komunist) pravi, da ni^ mogoče govoriti o zvezi s stranko, dokler ni rešena zadeva © tretjo internacionalo. Buozzi odgovarja, da Zinovicv n. pr. ni od francoskih sindikatov zahteval nič drugega, nego da izstopijo iz amster? damske iaternacionale, kar pa bo ta kongres itak izvršil. Zveza s komunisti ni mogoča vsled različnih bojnih pogos jev. Delavska zveza bo napravil?, vse mo* goče, da odpre svoja vrata tretji inter* nacionali, katere izvrševalni odbor se nahaja ravno vsled različnih mnenj gle^ de Italije v kritičnem položaju. Nato je bil Beusijev dnevni red z vzklikom sprejet. Razvila se je nato debata o interna* cienalnih odnosa jih Zveze. Govornik BaMesi naglasa, da je tvorila italijanska delavska zveza v Amsterdamu opozicijo in kot taka koristila internacionalne* mu pokretu. Svari pred ločitvijo posebs no z oziram na velik pomen, ki ga ima Amsterdam za italijansko prekomorsko izseljevanje. Italijansko delavstvo bi imelo po tej ločitvi veliko škodo. V7 po* liti enem oziru ima Amsterdam svoje na* pake, s^endar pa podpira sedaj izdatno ogrske sindikate. Z ozirom na obvezo tajnika D'Aragona, da se je treba u de 2 ležiti sindikalnega zborovanja v Moskvi, pravi, naj Zveza pošlje svojo odposlan« ce tja, d-a« branijo stranko. Azario (komunist) zahteva, da se Zveza odtrže od Amsterdama ter se brezpogojno priključi Moskvi. Marzoni (socialist) pravi, da ni smeti izstopiti tz amsterdamske interaaeiona« te, dokler ni še ustanovljena nova sindi* kalna internacionala, zakaj ni še gotovo, ali- bo mogla Zveza 03 tat i v moskovski inter nacionali. Guarnieri je za izstop iz amsterdams ske internaeionale ter za združitev vseh proletarskih organizacij v novo interna* cio n al o, ki naj ne bodi več samo biro* kraličen urad, ampak organ dela in boja. Fiinmen (Holaiidec) govori v imenu amsterdamske internaeionale in pravi, da ni izdajalska, zakaj vsa gibanja ru* menih množic so naperjena proti kapi* talizmu. Zinovievu očita, da ne pozna delovanja amsterdamske internaeionale. So pristaši socializaeije zemlje, podpira* jo z ve'ikanskimi prispevki avstrijsko stradajoče delavstvo ter izvajajo bojkot proti Poljski. Če bo Moskva zahtevala ločitev, se bomo branili. Pozivi i a Zvezo, naj ostane v amsterdamski interna* cionali. Baldcsi odgovarja komunistom in Fimmenu ter pravi, da je treba držati pogodbo z Moskvo. Poj demo v Moskvo, toda ne zato, da bomo dobivali ukaze. Hočemo popolno edinstvo vseh izkoriščanih v eni sami internacionali. Predsednik bere dnevni red večine, s katerim se ta pridružuje rdečim sindikat tom, se loči od Amsterdama ter se pod; vrže odločitvam moskovskega kongresa. Ker zahtevajo komunisti poimensko glasovanje, se to preloži nc četrtkovo sejo. ^ Dnevni red, ki bo jutri brez dvoma sprejet, sklene, da se Zveza pridružuje brezpogojno iniciativi za ustanovitev rdečih sindikatov s pogojem, da sme Zveza ohraniti odnošaje s politično stranko, in da se prizna za Italijo edin* stvo sindikatov. Ločitev od internacij nale amsierdamskiL sindikatov se izvrši po sklepih sindikalnega moskovskega kongresa. ofclastev radi podjetij tržaških faUstov. Čudne mi- tfa pa videnjcatfa jo oleruiueavi eodiNa, bi SU prihajajo Ctoveku ob tej sapleaaM, da ccl-> tV.om pr SM&tfaafa eev«da hpgH Navodila za reklam a cijsko postopanje 1. Rok za reklamacije proti volilskim imenikom, za vpis izpuščenih ali za iz= bris neupravičenih volilcev, traja 14 dni. Rok za pregledovanje volilskih ime= nikov, izloženih v pregled pri župana stvu, traja 5 dni. Rok za izjave prizadetih volilcev -proti reklamaciji za njihov izbris traja 3 dni. Rok za pritožbo proti zavrnitvi rekla>-macije traja 3 dni. 2. Roki za pregled Imenikov in za vlas gonje reklamacij tečejo od dneva, ko županstvo objavi, da so imeniki izloženi na pregled. V objavi sc mora reklama^ cij.-Jd rok določiti. Nujno je torej potrebno, da volilni odbori in sploh volile? pazijo na župan* ske razglase in jih takoj naznanijo ured* n is tvom naših listov; najboljše je, da vposljejo točne prepise; vsekakor mora iz poročila izhajati, od kdaj teče rok za pregled in rok za reklamacije. (Prav verjetno je, da bodo roki v raznih obči« nah začeli različno teči, v enih prej, v drugih pozneje.) 3. Reklamacije za vpis izpuščenih vo-iiicev se zavrnejo, če niso opremljene z dokazilnimi listinami. Vsi volilci naj si raditega takoj preskrbijo rojstne liste v dokaz, da so rojeni v anektiranem ozem* liu, in sicer najpozneje 31. majnika 1899.; domovnice v dokaz, da imajo domovin« sko pravico v anektiranem ozemlju, in sicer se od časa pred 24. majnika 1915. in ne zgolj radi svoje javne službe; kcii; čno potrdilo občinskega urada, da biva* io v občini najmanj že od 4. decembra 1919. Reklamacijski roki pričnejo pres kina!a in bodo prekratki, da bi si volilci mogli preskrbeti omenjene listine seie, ko ugotovijo, da niso vpisani. 4. Reklamacije se vlagajo pri županstvih, izjave proti reklamaciji za izbris pri županstvih ali pri pristojnih politici nih oblastvih, pri čožbe proti) zavrnitvi reklamacij pa, kolikor so da posneti iz zakona, naravnost pri komisiji, ki je določena za odloeevanjc o teh pri* tožbah. Reklamirati sme samo, kdor je voliloe v dotični občini, ne glede na to, ali je sani vpisan ali ne. Najbolje bo, da vlagajo reklamacije za vpis tisa sami, ki so izpuščeni, in reklamacije za izbris samo taksni, ki so sami vpisani v voli'ski imenik in ki ic njih voliLka pravica neiz? podbitna. Reklamacije morajo biti postne za vsak posamezni primer, ne kumulativne za vee volileev hkratu. 5. Povdarja se, da za izvrševanje volilne pravice ne zadostuje, da jo ima kdo po zakonu, nego je neobhodno potreb* no, da je volilee tudi vpisan v volilski imenik. V Trshi* marca 1921. Politično društvo »Edinost«*. kaker ^PicccJo - por* rja nek A o tesno pri trcu Nam vsaj »© zdi, da se estrima državnega pravd-ništva cbraća na — zgrešen naslov. Kumarjev koncert, ki bi »s moral \ržiti danes (v »ebote} v BsrkovJjah, sc odloži za nedoločen čas. Kdo tc kaj? V nedeljo, 27. t mjc irg'^1 iz go-stilne na opeaskeia južnem kolodvoru 15 ltini gostilničarjev sinček Marij Vrcmce. Opravljen je s civo obleko, čtpico in črnlaji čevlji!, £o.ori slov en -sko dobro, italijansko slabo. Ker sc ui trifelilo nič perebne^a, itlcd česar bi bil fant pobegnil iz očy-teve hiže, ni izključer.o, da ni šeJ daleč. Kdor bi kaj c fantu ved«J ali frvedel, naj to nemudoma sporoči očetu, g. Jc-_ipu Vremecn, kolodvor-kerrrn re »tavraterju na Opčinah fntdhii kol.) ^fsdsi® v^sft Davek na kolega m avtomobile jc Čas p'\ .t&i\ do 3i. marca in 1. aprila. Finančno ravnatelistvo zs Julijsko^ Benečijo objavlja: -Osrednji urad za novv province je 28. februarja razglasil, da se rek, <~> katerem govorita 2. in 3. odstavek v 24. členu Lo-irisoriatLkc-ga cdic4,^ z dne 31. 12. 1920, podaljš,-. do 31. marca, odnosno do 1. aprila 1921.« Imenovani cdlok raztegne; kakor znano, davek na kc!esa in avtomobile tudi t»a nove province ter dol^o, da Se mora plačati ta d-vtk do 28. februarja Šolaj j« ta rok podaljšan. — Trst, 2«. febr. 1921. — Finančni ravnatelj. Iz trlaSkeaa iivlienla Nepravi policijski a^entje. Včeraj iuatraj so ©o predstavili Viktcrju Zankoviču, sionujočemu v ulic! Mazziai št. 18, tri e elegantno e-b!ečec?i gospodje. G. Zank-cniču so povedali. Al so pozicijski agentje, in ca jim je zauka ano prei&kati stanovanje. Zan-kovič misleč, da pravi pcKcijaki a-ontje, jim jc ■dovolil preiskavo. so zaceii razmeta- vati p-a o-soarah. Napravili so si cuLo z raanovrsinin? peiilom, da bi ^a bili odnesli, ko bi ne vstopila v stanovanje ZonkoviČeva žena, ki jo bila med pre« iskavo cdsotna. VpraJala jih je za legitimacijo. Nepravi a^entje s>o se spogledavali ter nato odnesli pete. G. Zankcvič jc naznanil dogodek nblashra, Ponesrečen vicia v železno blagejno. Preteklo' nej £ o vdrli neznani tatovi v mehanično delavnico J tvrdlce Bani & Scrcbo^aa v ulici XX. SeHembre št. 95. I £ delavnico co Sli 3e v urad ravnatelja ter na-vrtali železno blagajno. Toda njihov trud je bil man. kajti blagajna je bila trdna. Da bi ne oa^IJ praznili rok, so se vrnili v delavnico in odnesli za 10 000 lir ameiikanfrkih svedrov. Tatvina je biii javljena po-Hciji, ki zasleduje tatove. Dve družini v smrtni nevarnosti. Pred vjera)-Snjkn zvečer okoli 23. ure je bil zdravnik rešilne j.c«taje tel^lonično pozvan v ulico Casimiro Do-nadoni 10. Tam £n> prfrvrbovale^ Štiri osebo 2iiko pomoč. Po nesreči so bile zastrupile s plšnoni. Zdravnik je dal vtem štirim zastrupi en-, cem prvo pzutcZ ter jih epeavil izven vsake nevarnosti. — Tudi k družini Gregoretti, stanujoči v uKci 5. Michele Št 15, je bil po ivan zdravnik, da bi dal trem osebam pomc-č. T adi te tri osc-be so se bile pen t sreči zastrupilo a plinom. Zdravnik iim je «. na rešilno f^datjo 8!e!no Ediio Fištr, stanuječo v Rojanu it. 3. Omenjeno deklico je podrl na tla vojaški tovorni avtomobil. K sreči je bila -dckiica le lahko ranjena na kolenu. Nevarna pifača. 56-leLna Karolma Os<&o, joča v ulici Cienada« z H00 v^-tl mandi ursk«ga 2ita. Pa mik je Zc ^ip.ustil pri»fvd-Žče Dulny. Ladje »Domirigc. de L urirga »Anaelm^i de Laimga^ in »Marshall Alicmby«, ki £.*> vse noio» žene z žitc:-n za Avstrifo, utegnejo priphiti v Tri"! približno iaed 7. in. 11. marcem. Angleški krompir za setev, ki pojde čez Urraea v Avstrije, se hijo cdpra-. i v 20 do 25 poitar aiii poiiltatvali. DAROVI Fot-ograi . :č nabral meti svojinu prijatelji: /'« tis'-cti Udovič pri Sv. Ivanu Lir 3»J'50. — Za mL a G lizan ič Sv. M. Mag»lalcn,i spolnia Lir 30'—. — Denar hrani uprava. t S tuzn'm srcem naznanjamo vsem sorortni-kom, prijateljem in znancem pre2a!ost..o vest, tla je naša nepozabna mati, stara mali •; vse oroije, IjoljSeviške propa-Sando in belj$evi5ke^a pnkrtia. Uničevali bedema i oliko časa, dokler &e notranji »uvrainik xie poda na drujj3- pota. Rušili betiemo Delavske zbornico in delavska d:uitva toliko časa, dt&Ier bedo ostali zlogfcbsai brl-c^i, v katerih eo nahaja tre p citih izkeriSčevcl-oev, ki pozabljajo n^. £voj pJoseniti pckiic in ie-ntjt rmic/ice v pogube, ju»£.trupljajc-č jih s scvraS-tv< ;q proti vseaiu, kar zadeva lastno domovino. Rušili bodemo v'sa sredstvu eievanske propagande, dokler bodo zavratui bedaki, ki so predstavniki te propagande, vztrajne prezirali našo ztaagc in aaio vojne pridobitev. Ne poznamo ne omahovanja in ne usmiljenja. Vendar se hočemo gibati v okviru naše kuiturae nadrejenosti.« Članek je podpisal s polnim imenom Gino d'An> gel o . Znsjaen)e č*S«. V listu ^Tiroler^, izhajajočem v Bt Icanu, čita:iio: Včeraj |e državno pravdnistvo zap-lcnilo naš list radi: uvodnika, ki se je obrnil do Vesti I: Goriške Faidutti se vrne v Gerioo, tako čuje zadnjo čase. »La hberta > mu je posvetila cb tej priliki cel članek, v katerem ga v znanem jedkem tonu kliče v svojo sretJo in napada s tisto strupeno konico, kot zna le ona. Vest sama na sebi bo najbrže resnična. Flare. Iz te vasi nasu poročajo, da se Se ecpredano vršijo nesreče z municije, ki 'jo je So vae poino. Na postaji so nakopičene cele skladovnico tega. fclajja, ki gc. zažigajo. — Tudi -je parkrat gorel hrib, v katerem se nahajajo seaožeti. V neki noči je r gorela polovica hriba in več kop Een&; Skoda znaša na tisoče. Trud dveh let je s tem uničen. It Rihemberk«. V noći dne 28. m. m. ao neznani zlikovci okradli tukajšnji postni urad. Vrata so odprli a ponarejenimi ključi ter eo odnes.'i. blagajno z vso vrednostjo. V blagajni se jo nahajalo 4000 lir in precejšnje število inamk. Blagajno so našli orožniki v gozdu — razbito. Tatje so pustili tam tudi poštne pečate, nekaj zua-nk in dopisnic. O tato.Lh ni nobene sledi, da-si se tukajšnje oroinistvo trudi, da bi jih izsledile. PEKA prepečnika p».trcbujcio. Niistop takoj. slej Sv. Peter na Krasu. (359J DVE ZAKONSKI postelji z vzmetjo prodam ugedni ceni Via dell lstria 64 V. ^Tata 19. (3ol) OBČNO KOKSUMNO DRU5TO v Idriji, proda 1 par mečnih kon;. Cena sc izve istotain. (356) DOBKO OHKANJEN glasovir je na prodaj za ma-ko ccn->. Naslo-v O. K. D. Idrija. (357) Vesti iz Notranjske I) Idrije (26. 2. 1921.) Julija mescca lanskega leta, torej pred dobrimi 7 meseci, je umrl v Idrija vpekejeni ped uradnik Antun Alič, njegova stdera-desetJ'-rtna valova pa že do danes ni dobila izplačano pesmrtnhie in niti vinarja r^ejejne — kljub vsem uargencam c=d strani rud. ravnateljstva in občinskega g^renla. Obračamo •sc tem petem do siav. gen. civ. komisarijata z uljtidno prošnjo, ua pouči zakladni urađ, kaj je njegova drlžncst in kaj zahteva od njega hu-racniteta. Uboja vdova, ki je brez premcienja in je navezana sama na-sc, mu bede iz srca hvaležna, ako ji pripomore do zvenih pravic. Iz IdKje. Ugledni idrijski melčan — -star mci — je ponevedoma kupil ukraden scd. Na ovadbo od strani konkurenco ga karabšnijerii takoj aretirajo in imajo celo noč zaprtega v svoji kleti. Drugi dan OBčftO KONSUMNO DRUŠTVO v Idriji .*lda na javni dražbi, Id ae bo vriila, dne 20. marca t. J., v najera en travnik v izmeri ekrog 5 hokt. pc vršine. Pcnudnild naj sc zglaeijo isto ta m. (3T)S) INVALID vešč slovenekega in ncmžkega jezika želi etopiti v službo in sicer za vratarja ali čuvma ali kaj dedobnega. Na^ov pri upravnifit\ru. (354) KRONE plača vedno par cent. več cego vsak drugi kupce, edin o Je Alojz Povh, trgovina Piaz.^ \ Garibaldi št. 3. te'ef. 3-29 (pr«i t-ji Baricra) TKTNE sKaOPILNICE zistem »Austria« iz tcvnv-nj Franc Nechwilli, Dunaj, ima v zalogi Iv*.n Mesesnel. Vipava. (347) UBiRALEC in pcpravjjulec gh i/jvirjev in barn • nijev Andrej Pečar, Trst, ul. Coroneo 1, V. 333 KROJAČNICA Avgust Stular, nI. S. Franceieo D'Assisi št. 3-t. III. nad. je edina dobroznan® krojačnica v Trsta. _395 OVA MIZARSKA POMOČNIKA sprejme v trajn« delo, Franc Čelan, Postojna. 322 POZORi Kdor hoCe knpiti vrvi, strange, ožl .vje, (Haiftre), cpa&ivnice, vrvi za zvonove in stolpe-ne ure. sploh vso v mojo atroko »padajoče potrebščine naj sc c-brue ra starcananč v Postojni. AN^j Vagheka, vrvar. vrvarno 312 FELIKS SKLADIŠČE KlGEUltOV dežnikov, belih In pisanih, žepnih robcev, možfcih nogavic Itd. I llfMEL Trst. [ona S. I SIL m. R ALESSAHDH© lEVl MINZI-Trst Via Reftorl 1 — Piana Rosarlo — Via Malcanton ii 7 Velika izbera spalnih in Jedi'nih sob, kuhlnjskaga pohištva kaker tudi posameznih predmetov. Proračuni in projekti solidno (3li> jj m BB A Ikl A si tmmi im, nubrcuniK, Kotar, Kranj, LjuU- __________^AMiDMrVwkmm ■ s ii» mmi Hstkovif, opatija, mm, uloo€ na hranilne knjižice, žiro in M vlose pod najugodnejšimi posoli. S Split, Jlfeenik. Zadar, Zasrefr, Trst, Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji j Fotioenezeaze z vsemi ee^mlKroBv tu-in Inozemstvu -----S----—---