Obvestilo
Cenjene stranke obveščamo, da smo Jatin diskont preselili v nove prostore bivšega Dolenjkinega diskonta, v ulico Slavka Gruma 54/a [Grška! v Novem mestu. Vabljeni k ugodnemu nakupu!
DISKONT
Št. 20 (2699), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 17. maja 2001 • Cena: 240 tolarjev
Iz Šmihela pregnali radon
V petek so v prisotnosti ministrice dr. Lucije Čok odprli prenovljeno podružnično šolo
ŠMIHEL PRI ŽUŽEMBERKU - V tukajšnji podružnični šoli, ki
Forum odličnosti o odgovornosti
OTOČEC - Ob letošnjem, že 13. po vrsti, Forumu odličnosti in mojstrstva na Otočcu bosta Društvo ekonomistov Dolenjske in Bele krajine ter tukajšnja območna gospodarska zbornica podelila veliko nagrado odličnosti in mojstrstva štirim odličnim slovenskim možem: akademikom Kajetanu Koviču, Cirilu Zlobcu in Janezu Menartu ter Tonetu Pavčku. Podelitev bo v četrtek, 24. maja, ob 9. uri v Hotelu Šport Otočec, uvodni nagovor pa bo imel predsednik državnega sveta Tone Horvat. Podelitev bosta ožlahtnila operni pevec Juan Vasle in pianist Leon Engelman.
Tema letošnjega foruma je odgovornost, ki jo štejemo za ključno vrednoto odličnosti. O njej bodo govorili: akad. prof. dr. France Bernik, prof. dr. Matjaž Kmecl, prof. dr. Aleksandra Kornhauser, prof. dr. Manca Košir, dr. France Arhar, prof. dr. Ivan Turk, prof. dr. Jože Gričar, prof. dr. Peter Novak in mag. Janez Kure. V popoldanskem delu foruma bodo podelili še nagrado podjetju, ki je na območju regije zaposlilo največ delavcev.
premore komaj 25 učencev v dveh kombiniranih oddelkih, zdaj ni več škodljivega sevanja radona, ki je bilo najvišje v Sloveniji in je povzročilo, da sta se zganila država in šolsko ministrstvo. Slednje je skupaj z žužemberško občino (financiranje: 60 odst. država, ostalo občina) zagotovilo temeljito prenovo več kot sto let stare zgradbe.
Šmihelsko šolo so uradno odprli prejšnji petek, zato je zdaj konec začasnega pouka v gasilskem domu. Stavba je dobila na zunaj nekdanjo podobo, v notranjosti pa je popolnoma prenovljena, ima novo ogrevanje, novo miniaturno telovadnico, kuhinjo z jedilnico, knjižnico, zbornico in večnamenski predprostor.
Šolska ministrica dr. Lucija Čok je po pestri otvoritveni slovesnosti priznala, da ji je kar nerodno, ko čuti in sliši toliko hvaležnosti zaradi prenove. Kje drugje bi bilo drugače, tu, v Šmihelu, pa vedo, da “šola ni samoumevnost, je prijazna in dobra posebnost”, kot je dejala predstavnica staršev.
Ministrica je s prisotnostjo ob dogodku poudarila pomen manjših šol na podeželju, v govoru pa je povedala, da sta se z državnim sekretarjem ta dan zavezala, da bo ministrstvo podprlo obnovo ali novogradnjo šole na Dvoru.
B. D. G.
ŠOLA JE PRIJAZNA POSEBNOST - Z bogatim kulturnim programom, v katerem so se predstavili učenci centralne žužemberške in njenih podružničnih šol, mali šolarji in cerkveni pevci iz šmihelske fare, ter s polno mero hvaležnosti so v Šmihelu pokazali, da je šola zanje pomembna, tako kot je bila pred 115 leti, ko so jo dobili. Pisateljica in nekdanja učenka te šole Ivanka Mestnik (na sliki) je ob otvoritvi prenovljene šole obdarila sedanje učence s knjigami za vsakega od dveh kombiniranih oddelkov. (Foto: B. D. G.)
KAKO NAD POSLE NA ČRNO?
Visoke kazni že, a za koga!
Od vsega, kar ustvarimo v naši državi, je četrtina sive ekonomije, pa verjetno tu še niso zajete vse razsežnosti zaposlovanja in dela na črno. Čeprav je vlada pred tremi leti sprejela poseben program in so po podjetjih hodile skupne komisije različnih inšpektorjev, se je zaradi nizkih kazni še kar naprej splačalo delati na črno. Bo zdaj, ko so začele veljati visoke kazni iz zakona za to področje, kaj drugače?
Podjetje ali zasebnika, ki zaposli koga na črno ali opravlja neregistrirano dejavnost, lahko doleti kazen od enega do pet milijonov tolarjev, kar je gotovo vredno resnega premisleka. Kazen grozi tudi posamezniku, ki najema delavca na črno (100 do 450 tisočakov kazni) ali če sam dela na črno in pri tem zlorablja zakonodajo. Čeprav zakon opredeljuje, kaj je delo in zaposlovanje na črno in kaj to ni, odprta vprašanja in dvomi o uspehu ostajajo. Morda bi bilo drugače, če bi imeli dolgoletno prakso učinkovitega inšpekcijskega dela, tako pa še vedno ni mogoče reči, ali bodo inšpektorji znali ločiti nepomembno od usodnega.
Ali bodo za učinkovito odkrivanje in preprečevanje zaposlovanja in dela na črno res dovolj visoke kazni, se bo zato moralo najprej potrditi v praksi. Če bodo, kot je bilo doslej v navadi, inšpektorji šarili samo po legalnih in dokaj urejenih podjetjih, bomo s sivo ekonomijo kaj hitro dohiteli Italijane, z neredom pa ogrožali legalna podjetja in delovna mesta. Nekaj bo treba ukrenili, da ne bi kaznovali le gostinca, ki je, na primer, skupaj z večerjo nelegalno zaračunal še šopek na mizi, čeprav ni registriran za cvetličarstvo, medtem ko veliki posli nemoteno tečejo pod mizo. Brez davkov in dajatev ter na škodo nas vseh, seveda.
BREDA DUŠIČ GORNIK
PRAZNIK KNJIGE, SLOVENSKE “SKRINJE ZAVEZE" - Novo mesto je ta teden od ponedeljka do petka tisti kraj v Sloveniji, kjer si je mogoče ogledati, kaj vse se je v letu dni nabralo v slovenski “skrinji zaveze", kot je slovensko knjigo imenovala režiserka, igralka in prevajalka Alenka Bole Vrabec, ko se je na otvoritvenem večeru 24. Dolenjskega knjižnega sejma v ponedeljek, 14. maja, zvečer pred nabito polno galerijo Krka pogovarjala z gostjo sejma, pesnico in pisateljico Nežo Maurer. Lepše se tradicionalni Dolenjski knjižni sejem skoraj ne bi mogel začeti: množica ljubiteljev knjig, vzneseni gostji, ustvarjalno zaljubljeni v knjige, pohvala sejmu, ki se je obdržal v času tektonskih premikov v slovenskem knjigotrštvu, kot se je v pozdravnem nagovoru izrazil Bernard Pesjak, direktor knjigotrštva Mladinske knjige - Trgovina, pa zaupanje v knjigo, kije veta iz besed Jože Miklič, ko je predstavila projekt Rastoče knjige, vse to je ustvarilo praznično vzdušje, ki ga je še z glasbo oplemenitila violinistka Petra Božič ob sodelovanju pianistke Petre Slak in violinistke Ane Mirtič. Na sliki: glasbenici in gostji sejma, Neža Maurer in Alenka Bole Vrabec. (Foto: M. Markelj)
Dan velike zmage za ledvične bolnike
Odprli novo dializo v Novem mestu - Zaključili z nočnimi dializami, saj je na voljo preko 20 dializnih mest - Dragocena naložba je vredna 186 milijonov tolarjev
NOVO MESTO - Novomeška splošna bolnišnica in bolniki z dokončno odpovedjo ledvic so po podaljševanju rokov za končanje novega dializnega odseka zaradi zahtevnosti prenove le dočakali „dan velike zmage“, kot je svečano odprtje nove dialize minulo sredo poimenovala predstojnica Internega odseka in vodja odseka za dializo dr. Sonja Cimerman Steklasa. Nov svetel dom, velik 870 kv. metrov, je dializni odsek dobil v preurejenih prostorih nekdanje travme v pritličju in kleti obstoječega kirurškega oddelka.
Število dializnih mest so poveča- je bila naložba začrtana zelo racio-
li od 11 na 20 do 24, tako da bo nočna dializna izmena za ledvične bolnike, svojce in zdravstveno osebje le še nočna mora preteklosti. Trenutno se v novomeški bolnišnici s klasično metodo zdravi 65 bolnikov in 14 z novo CAPD metodo iz Dolenjske, Bele krajine in tudi Posavja, 17 jih ima uspešno delujoč presadek, 10 bolnikov pa je na čakalni listi za presaditev. Sicer se dializa v Novem mestu izvaja že več kot 20 let, zadnjih 7 do 8 let pa so kletni prostori pljučnega oddelka zaradi naraščanja števila bolnikov postali izredno utesnjeni in razmere nevzdržne.
“Prav ti pogoji so botrovali, da smo se v bolnišnici leta 1999 na velike pritiske dializnih bolnikov in strokovnih delavcev, odločili ta zahtevni projekt izpeljati z lastnimi sredstvi in ob pomoči donatorjev. Z veseljem lahko poudarim, da
• Minister dr. Dušan Keber se je v sredo srečal tudi z novomeškim županom dr. Antonom Starcem in njegovimi sodelavci, predstavniki novomeške upravne enote in bolnišnice ter Zdravstvenega centra Dolenjske. Kot so sporočili iz županovega kabineta so na krajšem pogovoru pozornost namenili obravnavi primerne in sekundarne zdravstvene oskrbe v občini, predvsem pa obnovi stavbe nekdanje porodnišnice, v katero naj bi se preselila •Upravna enota Novo mesto. Tako bi občani lahko vse upravne postopke opravili na enem mestu. Minister je povedal, da bo podprl prodajo objekta ministrstvu za notranje zadeve, ki naj bi objekt obnovilo in ga predalo v uporabo upravni enoti. Gosta iz Ljubljane so opozorili še na problem počasne izgradnje dolenjske avtoceste.
nalno,“ je povedala direktorica novomeške bolnišnice Mira Retelj. Nova pridobitev je stala 186 milijonov tolarjev: 50 milijonov je prispevalo okoli 470 donatorjev in sponzorjev, katere je k sodelovanju
Trčil v peško
PODLIPA - Zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča je 12. maja 81-letni M. Ž. iz okolice Krškega v Podlipi trčil v zadnji del kolesa in nato še v 62-letno A. N. iz okolice Rake, kije šla peš in ob sebi potiskala kolo. Peška je bila ranjena in je ostala na zdravljenju v novomeški bolnišnici.
pritegnilo tudi Društvo ledvičnih bolnikov Dolenjske in Bele krajine, 24 dolenjske in belokranjske občine, ostalo pa je primaknila bolnišnica.
Zdravstveni minister dr. Dušan Keber je ob tej priložnosti poudaril pomen donatorskih in sponzorskih prispevkov ter obžaloval, da država z različnimi olajšavami bolj ne spodbuja donatorstva.
M. Ž.
Stopar v Škofji Loki
ŠKOFJA LOKA - V Okroglem stolpu Loškega muzeja bodo jutri, 18. maja, zvečer odprli kiparsko razstavo del sevniškega likovnega in besednega ustvarjalca Rudija Stoparja. V kulturnem programu bosta nastopili Ana in Eva Stopar.
SVETEL DOM NOVE DIALIZE - Prostore ene najsodobnejših dializ pri nas sta odprla zdravstveni minister dr. Dušan Keber in direktorica novomeške splošne bolnišnice Mira Retelj ob prisotnosti predsednice Društva kroničnih ledvičnih bolnikov Dolenjske in Bele krajine Zdravke Žižič in strokovnega direktorja bolnišnice dr. Jožeta Smodeja (na sliki od desne proti levi). (Foto: M. Žnidaršič)
u BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
Ob kuncu tedna bo spremenljivo vreme in predvsem v soboto bo občasno deževalo.
Ali ste že razmišljali o varčevanju v vrednostnih papirjih? Zdaj je pravi čas za to!
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija) ® 07/33-42-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje ® 07/34-60-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj "S 07/30-56-480
Berite danes
stran 2:
•	Pol stoletja Belokranjskega muzeja
stran 3:
•	Novo mesto ima novo gradbeno podjetje
stran 4:
•	Bo šentjernejski petelin končal v loncu?
stran 17:
•	Na Rogu že to zimo umetni sneg?
Novomeški plesalci enajstkrat v finalu
NOVO MESTO - Na predzadnjem kvalifikacijskem turnirju za državno prvenstvo v standardnih (ST) in latinskoameriških (LA) plesih v Kopru so plesalci plesnega kluba Novo mesto dosegli 11 finalnih uvrstitev. Med člani C sta Toni Kovačič in Lea Anžlovar zmagala v obeh zvrsteh, pri starejših mladincih B sta Anže Kožuh in Lidija Plevnik osvojila 2. mesto v ST in 4. mesto v LA plesih, med mladinci' C sta Tomaž Ster in Staša Berkopec osvojila 3. mesto, Anžej Žužek in Iva Ocvirk pa 4. mesto v ST plesih, med mladinci B pa sta Jernej Picelj in Nataša Žmavčič osvojila 6. mesto v ST plesih. Med mlajšimi mladinci C sta Jaka Picelj in Ingrid Krevs osvojila 4. mesto v ST plesih, v kategoriji B pa 7. mesto v LA plesih. Med pionirji sta Deni Šuštaršič in Anja Zupanc v kategoriji C osvojila zmagala v ST plesih v LA plesih pa sta v kategoriji B osvojila 2. mesto.
Povozil ga je traktor
SELA PRI RAKI - 46-letni M. M. iz okolice Rake je 12. maja oral njivo s traktorjem. Zmanjkalo mu je goriva, in ko ga je dolil, je skušal traktor ponovno zagnati. M. M. je stal ob njem in stikal oba pola zaga-njača, pri tem pa je pozabil, da ni v prostem teku. Ko je traktor vžgal, je z zadnjim levim kolesom povozil M. M. čez spodnji del trupa. Traktor seje nato po okrog 150 metrih ustavil v jarku. M. M. so zaradi hudih poškodb odpeljali v novomeško bolnišnico.
Referendum o oploditvi
O ženskah se nemara ne govori toliko, kot seje v zadnjem obdobju, potem ko si je parlament privoščil razpravo o umetnem oplojevanju zdravih samskih žensk. Vse seje zgodilo potem, ko so poslanci dopolnili zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedinsko pomočjo. Dopolnitev je bila v tem, da samskim ženskam pripadajo enake pravice kot drugim. Državni zbor je, potem ko je 34 poslancev desnice vložilo ustrezno zahtevo, odločil, da bo v Sloveniji referendum o omenjeni pravici samskih žensk. Referendum so predlagali z mislijo, da otrok ni pravica, ampak nekako dar. Na prvi pogled zelo človeški pristop, ki se lahko izkaže tudi za drugačnega. Vsekakor so take misli del razmišljanja, da so na slabšem kakor drugi otroci, ki živijo samo z materjo. Toda ali gre v življenju res za tako prikrajšanost določene skupine otrok? Ali so otroci družine, kjer je le mati, res na slabšem kot otroci “popolnih” družin, ki zaradi medsebojnih antipatij staršev živijo dan za dnem v nemogočih družinskih razmerah? Referendum bo in bo nekaj stal. Krivično bi bilo govoriti le o tokratnem referendumu, saj so bili že tudi drugi. In vendar: tokratni referendum je poseben. To potrjujejo tudi žgoče razprave o referendumski temi. V tokratni anketi obravnavamo napovedani referendum ter vaše poglede nanj in na spremljevalno dogajanje.
VLADKA TOMŠIČ, višja medcin-ska sestra, zaposlena kot glavna sestra v sevniškem zdravstvenem domu: “Mislim, da bi morala pri tako občutljivem in predvsem strokovnem vprašanju, kot je umetno oplojevanje žensk, odločati le stroka, ne pa politika. Z razpisom referenduma o tem vprašanju pa se je, žal, zgodilo ravno to, da bo to predraga politična odločitev!"
VESKO TRIPKOVIČ, natakar v Gostilni Javornik “Pri Ivki” v Rakovniku pri Šentrupertu: “Prav je, da ima otrok očeta in mater, to je pomembno tudi za njegov normalni razvoj. Zato nisem za to, da bi lahko tudi samske ženske prišle do možnosti umetne oploditve, kakršne imajo že zdaj zakonski pari, ki zaradi različnih vzrokov ne morejo imeti otrok.”
ANDREJA REPAR, vodja območnega Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, iz Kočevja: “Referendum ni smiseln. Prvo in glavno besedo bi morala imeti stroka. Tako občutljiva tema nikakor ne bi smela biti stvar političnega odločanja, in prav moti me, daje to postala. Osebno podpiram in stojim za odločitvijo stroke ne glede na to, kakšna je njena odločitev.”
DOMINE ZUPANČIČ, samostojni podjetnik iz Gorenjih Sušic: “Da, strinjam se z referendumom, glede samega vprašanja pa menim, da so posegi za ženske s težavami in za zakonske pare dobrodošli, medtem ko za samske ženske to ni v redu, saj mora otrok imeti oba starša. Zdi se mi nekako proti naravi, in menim, da bi si morali postaviti meje, do katerih še lahko umetno posegamo vanjo.”
STANE BAJC, dipl. ing., iz Velike vasi pri Krškem: “Zdi se mi škoda časa in denarja za referendum. Smatram, da je pravica vsakega posameznika, tudi žensk, tudi samskih žensk, da se suvereno odločajo o načinu življenja. Priznavam pravico vsaki ženski, da zanosi na Kliničnem centru, ampak zakaj, ko je na svetu toliko fantov! Pomislekov desnice ne sprejemam.”
LIDIJA TUREL, revizorka, lz Brežic: “Referendum je v vsakem primeru nesmiseln. Odločanje bi prepustila stroki in odločitvi vsake posamezne ženske. Institut, o katerem razpravljamo, se lahko izrablja, kajti to dejansko ni naravna pot, ki jo imamo za ohranjanje vrste. Spočetje, rojevanje otrok je stvar dveh, če se odloča en sam, nekaj manjka v smislu družine.”
DUŠAN PEZELJ, snemalec na novomeški televiziji: “Če gre za tiste samske ženske, ki ne morejo zanositi po naravni poti, sem za, v nasprotnem pa menim, da je referendum nepotreben strošek države. Raje denar zapravimo za koristnejše stvari. Zdrave samske ženske, ki ne želijo zanositi po naravni poti, si otrok niti ne zaslužijo. Če bo referendum uspel, bo lahko, tako kot je najbrž že v tujini, tudi pri nas nastala trgovina s človeškim semenom.”
VERA STRAHINIČ, administratorka iz Metlike: “Zdi se mi pravda ima otrok, če se le da, oba starša. Če pa že ima katera željo po umetni oploditvi, bi to lahko naredila kot menda tudi doslej, in ne obešala na veliki zvon. Sploh pa se mi zdi referendum povsem nepotreben, saj ne bo poceni, po drugi strani pa neprestano tarnajo, kako v naši državi na vseh koncih manjka denarja.”
MARIJA KAPŠ, delavka, z Rožanca pri Črnomlju: “Referendum ne bi bil potreben in jaz ne bom šla glasovat. Če so ženske plodne, ni potrebno, da jih umetno oplodijo. Ne vem sploh, zakaj so poraTtili toliko časa in denarja za razpravo. Saj se da otroke dobiti tudi na druge načine. In celo pravijo, da bodo semensko tekočino uvažali! Saj nas Slovencev že tako ni ravno veliko!”
Kostna moka “v izvoz” konec junija?
LJUBLJANA - Ministrstvo za okolje in prostor bo predvidoma v tem tednu zaključilo pogajanja s tujim izvajalcem za izvoz doslej uskladiščenih količin mesno-kostne in perne moke v skladiščih na Blanci pri Sevnici in na Bregu pri Kočevju, ki ju upravlja Zavod RS za blagovne rezerve, v skladiščnih prostorih Aerodroma Maribor in v skladiščih kafilerij družbe Koto, Perutnine Ptuj ter Perutninarstva Pivka perutninarstvo.
Podpisu pogodbe s tujim izvajalcem bo sledilo pridobivanje potrebnih izvoznih dovoljenj, ki bodo predvidoma pridobljena v roku enega meseca.
V	primeru, da ne bo nepričakovanih zastojev, se bodo tako vsa navedena skladišča začela prazniti konec prihodnjega meseca.
V	tem tednu pričakujejo tudi rezultate analiz meritev emisij ob uporabi moke kot goriva v Termoelektrarni Šoštanj in živalskih maščob v podjetju Glin Pohištvo Nazarje. Služba za odnose z javnostmi pri ministrstvu za okolje in prostor sporoča, da delni rezultati kažejo, da v obeh primerih ni prišlo do preseganja mejnih emisijskih vrednosti.
P. P.
Pol stoletja Belokranjskega muzeja
Na dvorišču metliškega gradu, v katerem domuje muzej, pripravili slovesnost ob jubileju -Prva kopija muzejskega predmeta, te dni pa še prva knjiga o celovitem prikazu dela v muzeju
METLIKA -1. maja pred pol stoletja je takratno Muzejsko društvo, ki seje pozneje preimenovalo v Belokranjsko muzejsko društvo, ob navzočnosti predstavnikov ljudske oblasti in mnogih domačinov odprlo v Metliki Belokranjski muzej. V dveh proštijskih sobah so bili takrat na ogled zametki arheološke, kulturnozgodovinske in etnološke zbirke, v sobi mestne hiše pa predmeti iz NOB.
Novi CD z imenikom
LJUBLJANA - V teh dneh je v nakladi 20.000 izvodov izšel elektronski telefonski imenik Slovenije Pomlad 2001. Zgoščenka za enega uporabnika stane 3.800 tolarjev (za naročnike 500 SIT manj), mrežna inačica za do 10 uporabnikov pa 24.000 SIT. Imenik je opremljen tudi s 24 zemljevidi slovenskih krajev, ki imajo več kot 20.000 prebivalcev in uličnim sistemom. Naročniki si točnost podatkov lahko stalno osvežijo na Telekomovi spletni strani.
Najboljše tajnice
PORTOROŽ - V okviru strokovnega izpopolnjevanja tajnic, ki bo od 24. do 26. maja v Portorožu, bodo prihodnji četrtek podelili tudi nagrado letošnji tajnici leta. Med predavatelji bosta tudi Metka Wach-ter, ki bo govorila o drugi karieri, ter Tatjana Gazvoda, ki bo predavala o ureditvi biopisarne.
Bela krajina je tako šele v tretjem poskusu dobila svoj prvi muzej in tudi začetki niso bili ravno rožnati. Boljši časi so se začeli, ko so postopoma obnovili vse prvo nadstropje metliškega gradu in ga namenili stalnim razstavam, v svojo upravo pa je muzej prevzel še spominsko zbirko Otona Župančiča v Vinici in krajevno muzejsko zbirko v Semiču ter za občasne razstave odprl metliško Ganglovo razstavišče. Muzeju je prvih 30 let ravnateljeval prof. Jože Dular, kije bil prav toliko časa predsednik Belokranjskega muzejskega društva (ob jubileju muzeja so mu na njegovi hiši odkrili spominsko ploščo, o čemer več na 5. strani), kije imel kljub slavistični izobrazbi izreden smisel za muzejsko delo. Njegovo delo je 15 let nadaljeval prof. Zvonko Rus, zadnja leta pa je direktorica muzeja Andreja Brancelj-Bed-naršek, ki je na slovesnosti ob jubileju v torek pretekli teden razgrnila njegovo pestro zgodovino.
Poudarila je, da se muzej, ki je postavil temelje muzejski in drugi kulturni dejavnosti v Beli krajini, po 50 letih lahko pohvali z več kot 50 tisoč predmeti, vsaj toliko je tudi arheoloških, z okoli 50 tisoč kosi arhivskega gradiva, bogato knjižnico, 250 razstavami in skoraj milijonom obiskovalcev. A skoraj vse to bogastvo so ljudje poklonili. Zelo malo denarja je muzej namenil za nakupe, zato pa toliko več za vzdrževanje metliškega gradu, ki so ga dokončno rešili propada v zadnjih dveh letih, ko so potekala največja obnovitvena dela v zadnjih 200 letih. Župan Slavko Dra-govan je ob tem dopolnil Bednar-škovo, da bodo v gradu potrebni še dodatni posegi. Hkrati pa je spomnil na propadajoče staro mestno jedro ter prosil državo za pomoč pri njegovi oživitvi.
Andreja Rihter, ministrica za kulturo in muzealka, je na sloves-
nosti, na kateri so v kulturnem programu nastopili dramska igralka Violeta Tomič, moški pevski zbor
Sv. Štefan iz Semiča in trio Dva čardaša, obljubila županu, da bodo še naprej podpirali takšne ustanove. Ne nazadnje so moto ministrstva muzeji prihodnosti in ne preteklosti. Bela krajina pa je po njenem polna spominov, ki si zaslužijo, da se ohranijo tudi v prihodnosti.
M. B.-J.
Savska veriga HE le sklenjena
Začetek gradnje HE Boštanj novembra letos ob sevniškem občinskem prazniku- Gradil bo holding Slovenske hidroelektrarne
LJUBLJANA - Slovenska vlada je prejšnji četrtek potrdila gradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi v vrednosti 91 milijard tolarjev, ki jo bo gradil holding Slovenske hidroelektrarne, v katerega se bodo združile Savske, Dravske in Soške elektrarne. Te morajo akt za združitev pripraviti v 30 dneh. Holding bo moral najpozneje do počitnic pridobiti ustrezno dokumentacijo za začetek gradnje HE Boštanj, ki bo po načrtih dograjena do leta 2005, Mokrice, kot zadnja, pa do leta 2012. Temeljni kamen za boštanjsko HE naj bi vgradili ob letošnjem sevniškem občinskem prazniku v prvi polovici novembra.
Po besedah ministra za okolje in prostor Janeza Kopača bo potrebno za začetek gradnje HE Boštanj zagotoviti 450 milijonov tolarjev od skupno predvidenih 20 milijard za to naložbo. Od predvidenih 91 milijard tolarjev za celotno verigo petih HE bo zagotovila država iz vodnega sklada, ki ga bo šele ustanovila, polnila pa s koncesijami za uporabo vode slovenskih vodotokov, 26 milijard tolarjev za infrastrukturo. Semkaj spada med drugim tudi urejanje brežin, poplavnih območij in prestavitve cest. Lastni-
Odpeljal delovni stroj
ŠENTJANŽ - Neznanec je v noči na 13. maj v Šentjanžu na nepojasnjen način odklenil vrata kabine delovnega stroja -kombinirke, znamke MF 860. rumene barve, letnik 1994. ter ga spravil v pogon in se z njim odpeljal neznanokam. Lastnik je oškodovan za okrog 6 milijonov tolarjev.
ki H E na slovenskih rekah bodo za koncesijo plačali v ta sklad 7 odstotkov od prodane elektrike (predvidoma do 1,7 milijarde tolarjev letno).
* Ravno letos Savske elektrarne in ves elektroenergetski sistem v Sloveniji slavita 90. obletnico odločitve o izgradnji prve javne elektrarne na slovenskem ozemlju na Završnici. Priložnostne slovesnosti, na kateri je minister dr. Pavel Gantar direktorju Savskih elektrarn Borutu Miklavčiču izročil certifikat kakovosti ISO 9001, seje udeležil tudi sevniški podžupan Andrej Štricelj.
Za oblikovanje holdinga se je vlada odločila, ker je ocenila, da Savske elektrarne, ki so dobile koncesijo za gradnjo leta 1999, same ne bi bile sposobne zgraditi celotne verige, saj so to nameravale uresničiti pretežno z državnim denarjem. Kilovatna ura elektrike iz HE Boštanj in njenih bodočih štirih “sester” na Savi naj bi se sukala okrog 4,4 tolarja, kar naj bi zagotavljalo dobičkonosnost naložbe.
P. P.
Kako do posojila?
LJUBLJANA - Nova Ljubljanska banka ponuja posojilo za izgradnjo doma z zastavo nepremičnine. Posojilo je mogoče dobiti brez prehodnega varčevanja in brez vezave denarja, vendar lahko tisti, ki prej varčujejo, dobijo posojilo po ugodnejših obrestnih merah. Doba odplačevanja je do 20 let, za mlajše od 35 let pa celo do 30 let.
ENAJST ZAHVALNIH LISTIN - Ob jubileju so v Belokranjskem muzeju dočakali prvo kopijo svojega muzejskega predmeta, in sicer čutaro, ki jo je muzej dobil v dar prav v letu svoje ustanovitve. Te kopije sta Andreja Brancelj-Bednaršek in predsednik sveta Belokranjskega muzeja Milan Travnikar skupaj z enajstimi zahvalnimi listinami izročila ministrstvu za kulturo, Upravi RS za kulturno dediščino ter metliški, črnomaljski in semiški občini za dolgoletno naklonjenost dejavnosti muzeja; za strokovne in prijateljske vezi pa Dolenjskemu muzeju v Novem mestu, Posavskemu muzeju v Brežicah, galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici, Pokrajinskemu muzeju Kočevje in Gasilski zvezi Slovenije ter prof. Zvonko Rusu (na fotografiji desno). (Foto: M. B.-J.)
Vržena ro\caV\ca
Kdo uči naše šolarje?
Ali je uresničena pravica šolskih otrok, da jih poučujejo učitelji, ki so za določen predmet usposobljeni? Na osnovnih šolah je namreč vse prepogosto zaslediti primere neustrezne zasedenosti. Tako je bilo zastavljeno vprašanje. Vrgli smo torej rokavico. Ivan Mirt, predstojnik novomeške območne enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, jo je pobral in s tem sprejel izziv.
“Zavod za šolstvo sicer skrbi za strokovno podporo učiteljem in ravnateljem pri prenovi šolstva.
Vendar se ne spušča v kadrovsko politiko in kadrovanje na šolah.
To področje urejata ustrezna zakonodaja in ministrstvo, ki pripravlja zakonodajo. Sicer pa lahko rečem, ker sem bil sam ravnatelj: omenjena pravica otrok se povsod ne uresničuje. To omogoča del zakonodaje, tj. tisti del zakonodaje, ki dopušča zaposlovanje za določen čas. Ravnatelji so pogosto v hudi kadrovski stiski, kako zaposliti ustrezen kader.
Pogosto se namreč dogaja, da se na razpise javljajo ljudje, ki nimajo ustrezne izobrazbe. V tem primeru zakonodaja dopušča zaposlovanje za določen čas.
Kaj bi lahko bil motiv za vprašanje v tokratni Vrženi rokavici?
Danes govorimo o strokovni kompetenci učiteljev. To pomeni, da učitelj ni le strokovno pripravljen na poučevanje, ampak da ima vrsto osebnostnih lastnosti in kvalitet. Te opredeljujejo učitelja kot človeka, ki razume potrebe otrok in mladine in hkrati razume tudi potrebe časa, v katerem živimo. Prav te lastnosti pa se pokažejo s prakso. To pomeni, da ravnatelj skozi leta dela vidi, ali ima učitelj te lastnosti, tj. lastnosti, kijih starši zelo cenijo. Tako popolnoma razumem začetno vprašanje, zlasti če ga postavi kdo od staršev. Starši zaupajo otroka učitelju, misleč, da ta ima izražene človeške kvalitete. Dokazila o teh kvalitetah pa niso zapisana na diplomi.”
• Ali dobivate na zavod taka vprašanja?
"Kličejo tudi k nam razočarani ali včasih zbegani starši, ki želijp slišati še eno mnenje, strokovno mnenje. V zadnjem času se ljudje, ki kličejo, tudi predstavijo, kar je prav. Priznam, da nikogar ne zavrnem, tudi če je anonimen. Pri odgovoru se poskušam vživeti v človeka, ki vprašuje. Trudim se biti pravičen do vseh strani. Največkrat gre za vprašanja v zvezi s preverjanjem znanja. Starši imajo namreč občutek, da se njihovemu otroku godi krivica. Spodbudim
Ivan Mirt
jih, naj vendarle poiščejo stik s šolsko svetovalno službo in vodstvom šole. Tudi republiška inšpekcija vzpodbuja to pot. Ljudje bi morali izkoristiti možnost stikov in pojasnil v domačem okolju.”
• Kako se otroci in mladostniki obnašajo do šole?
“Danes so otroci in mladina bolj sproščeni. To ni nič novega. Staršem zelo toplo priporočam, da vzdržujejo neposreden stik s šolo, da bi lahko lažje obvladovali morebitne kasnejše nesporazume. Zato naj starši hodijo na roditeljske sestanke in govorilne ure. Šole danes vabijo k sodelovanju, zelo so že odprte, starši so lahko navzoči tudi že pri pouku. Taki stiki pripomorejo že k manjšemu številu nesporazumov. Obratno bi to pomenilo: bolj ko se starši odmikajo od šole, več je možnosti za nastajanje nesporazumov in manj možnosti za strpno reševanje morebitnih nesporazumov. Vsi - učitelji, vodstva šol, starši se moramo učiti strpnosti. To pomeni poslušati drug drugega in hkrati biti pripravljen iskati ustrezno rešitev.
Ob koncu imam vprašanje z drugega področja, ki se nanaša na poti, ki me vodijo v Novo mesto. Kako je načrtovana pot v Novem mestu po Ljubljanski cesti skozi Bršljin na bodočo hitro cesto? Kdaj bo izpeljana ta ustrezna cestna povezava. Sedanja cesta, taka kot je, je že neprimerna glede na gost promet in glede na živahen (podjetniški) utrip ob njej."
Vrženo rokavico bo, upajmo, pobral kdo, ki skrbno načrtuje novomeško cestno prihodnost.
M.LUZAR
Novomeška kronika
v.________________________/
STREŠICA - Veliki slovenski pesnik Oton Župančič seje sprva pisal Zupančič. Pa ga je njegov prijatelj Ivan Cankar toliko časa prepričeval, da je pravilno Župančič, da seje res začel podpisovati s strešico na Z. Na zaključku kolesarske dirke po Sloveniji na novomeškem Glavnem trgu pa je napovedovalec novomeškemu podžupanu Adolfu Zupanu kar sam pritaknil še strešico in ga naredil za - župana. Ampak, če je ta položaj res odvisen samo od strešice, se kaj lahko zgodi, da se bo drugi podžupan Marjan Somrak začel podpisovati kot Somrak.
ROŽE - Tistim objestnežem, ki uničujejo rože po mestu, bi bilo tudi treba priskrbeti kakšno strešico, pravzaprav kar streho, in to dobro zaprto. Pogosto so žrtve mladih opitih vandalov skrbno gojene rože pred Gostišči na novomeškem Glavnem trgu. Nazadnje so se ničvredneži nadnje spravili v noči od zadnjega petka na soboto, jih izpulili iz korit in razmetali po pločniku. Res, junaško in neustrašno dejanje! Močan kot bik, pameten pa ravno tako, je moral biti tisti, ki je z neurejenega parkirišča za nekdanjo Ribjo restavracijo ob Germovi ukradel veliko in težko betonsko korito za rože, prej pa posajeni grmiček in zemljo stresel na tla.
ŽEMLJE - V stopiški fari bo te dni birma. Ob tem se spodobi, da cerkev lepo uredijo. Tako so se lotili tudi čiščenja oltarja. Menda na učinkovit, a za mnoge, ki so še sami trpeli lakoto in pomanjkanje, in za vse, ki jim je kruh simbol hrane, povsem neprimeren način - namreč z žemljami. Za čiščenje so porabili kar 70 žemelj, češ da se oltar z njimi najlepše očisti in da so bolj primerne za to opravilo kot kruh, ki da se ob tem drobi. Daj nam danes naše vsakdanje žemlje...
Ena gospa je rekla, da bo za duševno zdravje tistih, ki so pri ministru za zdravstvo na obisku v Novem mestu lobirali za gradnjo dolenjske avtoceste, poskrbe! minister za promet in zveze.
Niso za koncesijo
NOVO MESTO - Direktorji nekaterih uglednih dolenjskih in belokranjskih podjetij, ki so člani UO območne gospodarske zbornice, menijo, da ne bi bilo pametno zdaj zahtevati od države, da podeli koncesijo za izgradnjo dolenjskega kraka avtoceste. Franc Panjan iz Begrada je ocenil, daje po februarskem sestanku na Čatežu ob Savi prišlo do velikih sprememb: "Intenzivno se dela na treh odsekih (Bič-Korenitka, Kronovo-Smednik in Krška vas-Obrežje), vlada sprejema lokacijske odredbe, izdelujejo pa se tudi projekti, zato je realno, da bo že letos razpis za izvedbo del na prvem odseku. Letos je predvidenih 2 milijarde tolarjev za projekte in po mojih informacijah naj bi Dars namenil za te odseke vsako leto 9 milijard tolarjev. Trije omenjeni odseki so tretjina celotne nezgrajene ceste, tako da bi lahko dobili cesto v šestih letih. Menim, da bi morali pritiskati, da gredo ti odseki naprej in da se rešujejo odprta vprašanja. Kot argument bi morali izkoristiti tudi Obrežje, ki bo mejni prehod št. 1 ob schengenski meji.”
Pohod na Sivko in Bevkov vrh
NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vabi v nedeljo, 20. maja, na pohod na Sivko in Bevkov vrh. Odhod bo ob 6. uri izpred Krke v Ločni v Novem mestu. Cena prevoza je 1500 tolarjev za otroke in člane Trim kluba ter 2000 tolarjev za ostale udeležence, prijave pa do petka, 18. maja, zbirajo na telefonski številki 07/33 12 537.
MŠi	S i H O JEŠČ. J JM
NOVO MESTO - Od začetka aprila ima Novo mesto spet svoje gradbeno podjetje, ki nosi tudi ime mesta - Gradbeno podjetje Novo mesto. Gre za nadaljevanje oziroma obnovo dolgoletne novomeške gradbeniške tradicije pred časom žalostno propadlega Pionirja.
Gradbeno podjetje Novo mesto je pravzaprav “dedič” Pionirja. Po Pionirjevem propadu in potem, ko tudi njegov nadaljevalec Pionir Standard v veliko manjšem obsegu ni mogel zaživeti in se uveljaviti (o tem, zakaj ne, bi znali poznavalci marsikaj povedati), je ta del gradbene operative pred dvema letoma prišel pod Gradbeno podjetje Grosuplje. Zadnjega pol leta je deloval kot poslovna enota tega grosupeljskega podjetja. V začetku aprila pa je, kot rečeno, iz njega nastala družba v zasebni lasti, katere večinski lastnik in direktorje inž. Miran Jurečič, četrtinski lastniški delež pa ima še vedno GP Grosuplje. Sedež GP Novo mesto in njegovi delovni prostori so v Medičevi ulici v Bršljinu, na lokaciji nekdanjih Pionirjevih gradbenih obratov. Tako imajo vse na svojem in skupaj na enem dvorišču.
“Ob ustanovitvi podjetja smo prevzeli vseh 115 zaposlenih v prejšnji novomeški poslovni enoti GP Grosuplje. To pa so tako in tako v veliki večini delavci nekdanjega Pionirja,” je povedal direktor Jurečič. “Na srečo so najboljši delavci nekdanjega Pionirja ostali najprej v Pionirju Standardu, kasneje v GP Grosuplje in so sedaj v novem GP Novo mesto. Tako so sedaj naša lepa prednost visoko usposobljene ekipe zidarjev, tesarjev in železokrivcev, ki jih vodijo izkušeni delovodje. S takim kadrom lahko samostojno izvedemo tudi velike in zahtevne gradbene projekte.” Seveda na vseh področjih tesno sodelujejo z GP Grosuplje, pripravljeni pa so tudi na sodelovanje z drugimi gradbe-
Državno tekmovanje vesele šole
NOVO MESTO - Na novomeški OŠ Šmihel je minulo soboto potekalo 33. državno tekmovanje v znanju iz Vesele šole, s katerim so proslavili tudi 30-letnico delovanja na tem področju. Letos je bilo državno tekmovanje prvič izven Ljubljane, na njem pa je sodelovalo 121 učencev od 3. do 8. razreda osnovnih šol od Žužemberka do Šentjerneja ter Osnovna šola Dragotina Ketteja. Učenci so tekmovali v znanju, ki so ga vse leto nabirali v Pilu in Pilu Plus. Teme so posegale na vsa področja od biologije, ekologije, jezika do logike in športa, priprave nanje pa so ves čas potekale v duhu veselošolskega gesla "Veselje za danes, znanje za jutri”. Državni prvaki iz vse Slovenije se bodo 5. junija srečali v Ljubljani v Cankarjevem domu, kjer jim zaključno prireditev pripravlja uredništvo Pila. (J. B., D. M.)
nimi podjetji. Od svojega četrtin-skega lastnika in partnerja GP Grosuplje so prevzeli tudi prva
Inž. Miran Jurečič, večinski lastnik in direktor GP Novo mesto.
večja gradbišča: poslovni objekt in trgovina KZ Krka v Žabji vasi v Novem mestu, katerega gradnja bo končana prihodnji mesec; drugi večji objekt je adaptacija in gradnja prizidka OŠ Veliki Gaber v trebanjski občini, ki se tudi bliža koncu, tretji, največji, pa je gradnja v zavodu za duševno prizadete v Dornavi pri Ptuju.
Računajo, da bodo letos opravili za okoli 1,5 milijarde tolarjev del, od tega naj bi jim jih polovico priskrbelo GP Grosuplje. Seveda se na trgu pojavljajo tudi samostojno. “Delovali bomo predvsem na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini,” pravi Jurečič, “kjer se potegujemo ne le za večje, ampak tudi za manjše gradnje." Zlasti tesarska in železokrivska dela ponujajo tudi drugim gradbenim podjetjem in zasebnikom.
A. BARTELJ
SEDMIČ SKUPAJ - Že sedmič so se minulo soboto srečali aktivisti Rdečega križa pobratenih območnih združenj Novega mesta in Gornje Radgone. Tokrat je bilo srečanje v Radencih, gostitelji in predstavniki treh tamkajšnjih občin pa se tudi tokrat zelo potrudili in pripravili Dolenjcem zares lep dan. Predstavili so jim naravne in kulturne znamenitosti njihovega okolja, obiskali so polnilnico vode Radenska, cerkev .vv. Magdalene na Kapelskem Vrhu... V osnovni šoli na Kapelskem Vrhu je bila tudi svečanost z bogatim kulturnim programom in udeležbo vseh najvišjih predstavnikov tamkajšnjih treh občin. Z dolenjske strani se je srečanja udeleži! le šentjernejski župan Franc Hudoklin, ki je prisotne pozdravit v imenu županov šestih dolenjskih občin, gost druženja pa je bit tudi predsednik RK Slovenije dr. Vladimir Topler, ki je obe območni združenji izpostavil kot najbolj dejavni in zato tudi zelo uspešni. Prihodnje leto bo srečanje v Dolenjskih Toplicah. (Foto: L. Jež)
Mana praznuje deset let
Pomembno je nenehno izpopolnjevanje - Turistična ponudba širše Dolenjske zanimiva, vendar ne dovolj organizirana
NOVO MESTO - Pred desetimi leti sta dolgoletni prijateljici Marjeta Kavčič in Nataša Papež združili moči in ustanovili Turistično agencijo Mana. Danes ob pogledu na prehojeno pot, ki je zahtevala veliko odrekanja, vendar prinesla prav toliko zadovoljstva, ugotavljata, da jima je dodobra uspelo uresničiti zastavljeni cilj. S svojimi strankami sta vzpostavili odnos zaupanja, tako da se rade vračajo v njuno agencijo.
V Mani, s katero šest let pri pripravi izletov za svoje naročnike dobro sodeluje tudi Dolenjski list, veliko pozornosti namenjajo nenehnemu izobraževanju in izpopolnjevanju svoje ponudbe. “Naši programi, ki jih ponujamo v svojem katalogu, so pripravljeni premišljeno, dopolnjujemo pa jih tudi s ponudbo drugih večjih domačih in tujih turističnih agencijami, npr. pri potovanju na Škotsko, Irsko in Dominikansko republiko. Posredujemo tudi avionske karte, organizirano skupinske izlete... Pomembno je, da to, kar ponujamo, tudi same dobro poznamo. Obiskujeva študijske izlete, ogledava si apartmaje in hotele, na posameznih področjih, predvsem na hrvaški obali, pa imamo tudi svoje predstavnike, ki jim zaupamo,” je povedala Kavčičeva.
Slovenija in z njo širša Dolenjska postajata čedalje bolj zanimivi tudi za tuje goste, o tem sta prepričani obe, vendar bo za uspešno promocijo potrebno še marsikaj narediti. “Poleti prihaja v Mano po informacije o Novem mestu in Dolenjski veliko tujih gostov. Težava je, da ni na voljo turističnega gradi-
va v tujih jezikih. Pričakovali sva, da bo na tem področju kaj storila domača turistična zveza ali k sodelovanju pri oblikovanju turistične ponudbe, zloženk itd. povabila turistične agencije. Žal lahko le ugotavljava, da se na tem področju že dolgo časa ni nič premaknilo,” sta bili enotnega mnenja. Kljub temu pripravljata programe za izlete po Sloveniji in širši Dolenjski.
Desetletnico obstoja v Mani sicer ne bodo prav posebej praznovali, v jeseni bodo za zaključek poletja pripravili večdnevni izlet, kakršen je lani med njegovimi udeleženci požel veliko simpatij in navdušenja. Morda je njuna prednost prav v tem, da še danes delata z velikim veseljem in začetniškim zagonom.
M. Ž.
SREČANJE MLADIH TEHNIKOV- Na 24. regijskem srečanju mladih tehnikov se je minuli četrtek in petek zbralo 245 učencev in njihovih 70 mentorjev iz 28 osnovnih šol Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Svoje znanje in izdelke v preko dvajsetih tekmovalnih zvrsteh, od tehnoloških postopkov in raziskovalno proučevalnih nalog do tehničnih in tehnično-športnih panog, so pokazali v osnovnih šolah Dolenjske Toplice, Šmihel, Center in Šmarje-ta, zunanjem bazenu v Šmarjeških Toplicah in letališču Prečna. Najboljši iz vseh panog pa sestavljajo regijsko moštvo, ki bo naš konec Slovenije zastopala na državnem tekmovanju 1. in 2. junija v Murski Soboti. Na fotografiji je utrinek iz OŠ Center, kjer sta biti razstavi fotografij in ročnih de! ter predstavitev videofilmov. Med razstavljenimi izdelki sta. bili tudi leseni belokranjski hiši, ki sta ju izdelali Leon Janjac, Boštjan Malešič in Bojan Bajuk iz OŠ Metlika. (Foto: M. Žnidaršič)
V SLOGI JE MOČ - Marjeta Kavčič (stoji) in Nataša Papež oz. njuna turistična agencija Mana so lani pridobile tudi licenco za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje. (Foto: M. Ž.)
LOVSKA KULTURA
Lovska pesem novomeških rogistov
Pesem in rog sta kot sestavni del lovske tradicije že od nekdaj spremljevalca zelene bratovščine. Lovski rog oznanja začetek in konec skupnega lova ter je nepogrešljiv na različnih lovskih prireditvah. Danes lovsko kulturo in umetnost igranja na rog na Dolenjskem negujejo rogisti Zveze lovskih družin Novo mesto: Stane in Bojan Jerman in Alojz Radovan (LD Škocjan), Janez Medle in Zvone Jaklič (LD Brusnice), Jože Kavšek in Bernad Božič (LD Padež), Andrej Eršte (LD Otočec) in Gregor Kaplan (LD Plešivica) ter njihova najmlajša člana, učenca osnovne šole Škocjan, osmošolec Boris Cvelbar in četrtošolec Uroš Komljanec.
Novomeški rogisti so se pod vodstvom Braneta Podgornika zbrali v začetku 1992. leta. Tedaj so med njimi bili tudi člani lovskega društva Plešivica, ki od 1995. leta nastopajo samostojno kot Žužemberški rogisti. Od samega začetka sodelujejo na reviji slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov, ki bo letos praznovala že svojo 28-letnico, novomeški rogisti pa bodo na tem tradicionalnem srečanju igrali že desetič. Sicer pa nastopajo na lovskih slovesnostih, ob različnih jubilejih in otvoritvah ter na krajevnih in občinskih prireditvah, pogrebnih svečanostih in sodelujejo s turističnimi in ostalimi društvi.
Nekdaj je zvok rogov služil za plašenje živali, nato za prenašanja obvestil med vodji lova in poganjačev, kasneje pa je z raz-
vojem samega glasbila in različnih glasov prerasel v pravo glasbo z notnimi zapisi in literaturo. “Pri nas so ledino organiziranega ohranjanja lovske tradicije zaorali Prekmurski rogisti. 2. septembra leta 1972 so na seji izvršnega odbora Lovske zveze Slovenije v Murski Soboti prvič v tedanji Jugoslaviji in Sloveniji zadoneli slovenski rogovi in zaigrali melodijo Pozdrav. Ta dan pomeni rojstni dan Slovenskih lovskih rogistov,“ pravi Stane Jerman, vodja in učitelj novomeških rogistov. Tudi sam je avtor nekaterih skladb, ki jih zaigrajo, npr. škocjanske ali novomeške fanfare, saj slovenskih lovskih pesmi ni veliko.
Žal pa se Novomeščani kljub veliki ljubezni do lovskih običajev po besedah Jermana srečujejo s časovno stisko. “Izredno tež-
ko se zberemo enkrat na teden, saj so člani razkropljeni po vsej Dolenjski, imajo različen delovni čas, med njimi dva študirata v Ljubljani. Igranje na rog je zahtevno, zato je potrebno veliko vaje. Naša prihodnost je v mladih." Zato Stane Jerman z veseljem vzame v uk otroke, ki jih zanima igranje na rog. Če se po treh mesecih pokaže napredek, nadaljuje s poučevanjem.
Obujanje in ohranjanje tradicije zahteva od slehernega posameznika veliko truda in ljubezni, mnogokrat tudi odpovedovanj. kar nekateri težko razumejo. Vsak tak prispevek, kot je prispevek Rogistov Zveze lovskih družin Novo mesto, predstavlja pomemben del v bogati zakladnici slovenskih ljudskih pesmi in običajev.
M. ŽNIDARŠIČ
NOVOMEŠKI ROGISTI - Da igranje na rog združuje generacije, dokazujejo novomeški rogisti. Med najmlajšim (Uroša Komljanca na sliki še ni) in najstarejšim članov je namreč razlika več kot pol stoletja.
Novo mesto ima novo gradbeno podjetje
Gradbeno podjetje Novo mesto, nova zasebna družba s 115 zaposlenimi, nadaljuje dolgoletno tradicijo Pionirja - Prevzamejo lahko tudi velike in zahtevne gradnje
fttftfc
J ^ JM A S J fJ 0 3
J J)

Šentjernejske črepinje
MLADI PODJETNIKI - Na petkovem srečanju, ki so ga organizirali Podjetniški center Novo mesto, škocjanska šola in podjetje Sun, so se s poslovnim načrtom Taborjenje predstavile škocjanske učenke. (Foto: M. Žnidaršič)
Poslovne ideje mladih
Regionalni podjetniški forum osnovnošolcev - Zanimivi poslovni načrti in izvirne predstavitve
ŠKOCJAN - Osemnajst skupin učencev, članov podjetniških krožkov, iz 15 slovenskih osnovnih šol je minuli petek na škocjanski šoli Frana Metelka sodelovalo na prvem regionalnem podjetniškem forumu na Dolenjskem. Svoje poslovne načrte in ideje, ki so jih izdelali ob pomoči mentorjev, ter turistični utrip šolske okolice so komisijam skušali predstaviti na čimbolj izviren način.
Petkov podjetniški forum je bil eden od štirih tovrstnih srečanj po Sloveniji, najboljše štiri šole iz vsakega srečanja pa se bodo uvrstile na 6. vseslovenski podjetniški forum, ki bo 26. maja na osnovni šoli v Gornji Radgoni. Iz Škocjana bodo tako potovali: podjetniška skupina iz OŠ Stogovci (poslovni načrt Dokumentarni film “Za lepši jutri“), OŠ Apače (načrt Snemanje reklame za podjetnike Apač), OŠ Mirana Jarca Črnomelj (načrt Srečelov) in OŠ Negova (načrt Predstavitev turistične poti v Negovi), za peto skupino pa je radgonsko podjetje Sun kot nacionalni koordinator projekta izbralo OŠ Škocjan. Ker so se domačini predstavili z dvema skupinama, se bodo o udeležencu morali odločiti sami.
Program podjetniških krožkov na osnovnih šolah že šesto leto izvaja podjetje Sun iz Gornje Radgone, v šolskem letu 1998/99 pa se mu je pridružil tudi novomeški Podjetniški center in prevzel mentorstvo nad JV regijo. V letošnjem letu so tako med 72 slovenskimi šolami s podjetniškimi krožki tudi osnovne šole Center in Stopiče iz novomeške občine, Frana Metelka iz škocjanske, Mirana Jarca iz črnomaljske ter Stara cerkev in Ob Rinži iz kočevske občine. Delovanje krožka, v katerem učenci spoznavajo osnovne pojme podjetništ-
va in si pridobijo prve izkušnje na tem področju, od lani 50 odst. sofinancira tudi Pospeševalni center Republike Slovenije.
M. Ž.
Za starejše občane
DOLENJSKE TOPLICE -Jutri ob 17. uri bo v prostorih tukajšnje osnovne šole srečanje starejših občanov, ki ga pripravlja krajevna organizacija Rdečega križa.
Bo šentjernejski petelin končal v loncu?
Šentjernejski svetniki projektu vzreje pasme novega šentjernejskega petelina namenili 50 tisočakov iz občinskega proračuna - Sprejeli zaključni račun za lansko leto
ŠENTJERNEJ - Šentjernejski svetniki so se kljub nič kaj obsežnemu dnevnemu redu na 22. seji zadržali kar dobre štiri ure. Malce se je zataknilo pri zaključnem računu občine za lansko leto, ki so ga, potem ko se je svetnikom pridružil predstavnik nadzornega odbora, le sprejeli. Največ časa pa so porabili pri vlogi društva Gallus Bartholomaeus za sofinanciranje projekta vzreje nove pasme šentjernejskega petelina. Društvo je občinski svet zaprosilo za 300 tisočakov, dobili pa so 50.
Še v cvetočo Istro!
DOLENJSKE TOPLICE - Ljubitelji zdravilnih rastlin in sprehodov v naravi so se minulo nedeljo odpravili na redko naseljeno področje planote Skitače na območju Labina v Istri, kjer so uživali v razgledu na Kvarner in rt Kamenjak in ob pogledu na modre planjave cvetočega žajblja. Spoznavali so tudi druge mediteranske zdravilne rastline, si omočili noge še v morju in obiskali Trsat. Ker so mnogi zaradi zasedenosti avtobusa ostali doma, bo organizator poučni izlet ponovil v nedeljo, 27. maja. Odhod bo ob 6.00 iz parkirišča nasproti novomeške avtobusne postaje, ob 6.15. iz Straže in ob 7.00 izpred hotela Valentin v Kočevju. Informacije na tel. 07 30 66259 oz. 041 278 146.
Kar 149 “bralčkov”
ŽUŽEMBERK - Kot sporoča vodja žužemberškega vrtca Olga Longar, je vzgoja za knjigo že štiri leta ena od prednostnih nalog v njihovi ustanovi. Letos so 149 otrokom podelili priznanja za sodelovanje v akcijah Malček bralček in Cici bralček na posebni slovesnosti. Gost prireditve je bil izdelovalec harmonik in glasbenik Jože Pečjak.
Projekt, kije letos prišel v tretje leto izvajanja, naj bi se zaključil v prihodnjih treh letih, zaradi njegove obsežnosti pa so v društvu k sodelovanju povabili rejce perutnine in slovenske strokovnjake s tega področja ter ga vključili tudi v izobraževalni program na novomeški Kmetijski šoli Grm. S projektom želijo po besedah predsednika društva Staneta Bregarja dopolniti in poudariti simbol občine Šentjernej tako z etnološkega kot kulturnega vidika, odprl pa naj bi tudi možnost za uvedbo dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Po predvidevanjih društva naj bi letos za vzrejo petelina porabili dober milijon 800 tisoč tolarjev, od tega naj bi 300 tisočakov prispevala občina iz virov pospeševanja kmetijstva, približno toliko naj bi dobili iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, večino pa predstavljajo lastna sredstva društva.
Kot je povedal Peter Pucelj iz občinske uprave, ta vsota je za občinski proračun velik zalogaj, saj za to iz kmetijske postavke ni mogoče nameniti niti tolarja, rešitev pa je videl v sredstvih za delovanje društev, kjer je najvišja akontacija
50 tisočakov. Tako so na eni strani svetniki menili, da morajo biti pri razdeljevanju sredstev društvom previdni, saj so v občini tudi druga dejavna društva, ki so že oz. bodo zaprosila za sredstva iz proračuna, drugi pa so bili mnenja, da bi bilo potrebno za projekt nameniti več kot 50 tisoč tolarjev, saj so pred dvema letoma izrekli podporo projektu, pa tudi društva se po svojih programih in obsegu dela razlikujejo. Po dokaj dolgi razpravi z bolj ali manj istimi argumenti so izglasovali, da društvu za vzrejo petelina namenijo 50 tisočakov.
Svojega razočaranja ob tej odločitvi po seji ni skrival predsednik društva Stane Bregar: “Vzreja šentjernejskega petelina je gotovo eden najbolj zanimivih in odmevnih projektov v občini v zadnjih treh letih. Člani društva smo vanj do sedaj vložili preko 6 milijonov tolarjev, večinoma lastnih sredstev. Občina, država in sponzorji so prispevali le približno 10 odst., kar je omogočilo, da projekt ni zašel v rdeče številke. Da pa lokalnih politikov vendarle ne bi zadel očitek odgovornosti za ustavitev projekta na polovici poti, so se ga dobesed-
“Jesenske sape” na Ajdovcu
Mladi so na oder postavili igro “Jesenske sape ’’ nekdanjega župnika v Ajdovcu Janeza Kmeta
AJDOVEC PRI DVORU - Plakati po oglasnih deskah in drevesih so po ajdovški fari vabili na nevsakdanji dogodek. Tukajšnja mladinska gledališka skupina se je namreč 13. maja prvič predstavila z igro “Jesenske sape” duhovnika in pisatelja Janeza Kmeta (1917-1965). Taje bil doma iz Gornjega Podšumberka v župniji Sela pri Šumberku na Dolenjskem in je bil duhovnik v Ajdovcu od leta 1947 pa vse do smrti.
Pisal je predvsem v zadnjih dvajsetih letih svojega življenja, med njegovimi deli pa je najbolj znana povest Dom pod Borštom. V svojih delih je opisoval življenje tukajšnjih ljudi, ljubezen do rodne zemlje, vinogradov in zidanic ter trdo in težaško delo, prežeto s tegobami in veseljem. Povesti so pisane v klenem in pristnem kmečkem jeziku, prav takšno pa so mladi iz Ajdovca prenesli na gledališki oder.
Polna dvorana je bila navdušena nad uprizoritvijo dela, ki ga je na odrske deske prenesla dijakinja 2. letnika gimnazije Andreja Kastelic. Poleg nje so se izkazali tudi skupina 13 igralcev in dva harmonikarja. “Jesenske sape” bodo jeseni ponovili še na drugih odrih in se resno lotili tudi drugih dramskih del.
S. MIRTIČ
no usmilili s simboličnimi 50-imi tisočaki, kar je samo 3 odst. vrednosti vzreje v enem letu in ne omogoča niti izvedbe zdravstvene preventive za jato tretje generacije. Odklonilno stališče do projekta pa ogroža tudi sofinanciranje države, ki pogojuje svoje sodelovanje s podporo lokalne oblasti. V društvu sedaj menimo, da bo potrebno premisliti glede nadaljevanja tega projekta vključno s promocijskimi akcijami, kot je peteliniada.“
M. Ž.
Devetnajst milijonov in pol za sušo
ŠENTJERNEJ - Državna komisija za sanacijo je občini Šentjernej nakazala dobrih 19 milijonov in pol tretje akontacije za odpravo posledic lanske suše. Denar bodo med kmete, ki so upravičeni do tega denarja, razdelili do konca meseca.
Pogasili so vodo
Polovica vasi je rešena
JABLAN PRI MIRNI PEČI -Ker so v tej gručasti vasi že nekaj čas imeli težave z odpadnimi in meteornimi vodami, je bilo nujno nekaj ukreniti. Še posebno je bila prizadeta ena od kmetij, ki jo je ob močnem deževju dobesedno zalilo, tako da so se pred vodo morali braniti z vrečami peska. Letos spomladi so položili cevi, ki bodo zagotavljale dovolj velik pretok, da bodo odpravljene največje težave.
Investitor je bila občina Mirna Peč, vaščani pa so veliko delali tudi sami, zagotovili material in stroje za izkop, polagali cevi, s čimer so naložbo precej pocenili. Poseg je pravzaprav samo pogasil najhujše, pred vaščani pa ostaja še ureditev odvoda vode za preostalo polovico vasi. Tu ne bo šlo tako enostavno, saj se na sredi vasi teren dvigne, zato bi bilo treba raven ceste znižati ter prestaviti telefonske vode in vodovod. Dokončna ureditev bo terjala projekte in bo verjetno uresničena šele, ko bo vas dobila kanalizacijski sistem.
B. D. G.
S slikanjem iz Žužemberka v svet
Mirovniški plakat Anamarije Mirtič se je kot najboljši slovenski izdelek uvrstil med 24 najboljših na svetu - Sodelovalo 325 tisoč otrok iz 66 držav
ŽUŽEMBERK - Anamarija, sedmošolka na žužemberški osnovni šoli, ne govori veliko, prav rada pa riše, in to z izrednim občutkom. Tako je razsodila tudi slovenska ocenjevalna komisija, ki je njen predlog za mirovniški plakat izbrala med deli 700 slovenskih otrok iz 38 likovnih skupin. Šlo je za natečaj mednarodnega Lions Cluba, zato je Anamarijin izdelek pristal tudi v velikem svetovnem finalu kot eden od 24 najboljših na svetu. To pa seveda ni kar tako, kajti v natečaju je sodelovalo več kot 325 tisoč otrok iz 66 držav sveta.
Anamarija je tako s svojim delom, ki je nastajalo pod budnim očesom učitelja likovnega pouka Martina Šuštaršiča, opozorila nase, na šolo in na dolgoletno uspešno delo na likovnem področju. Ustvarjanje otrok in natečaj so sponzorirali klubi Lions, konkretno udeležbo Mirtičeve pa Lions Club Novo mesto. Sredi maja bodo najboljše slovenske izdelke razstavili na Bledu, vendar bo med njimi zgolj reprodukcija Anamarijinega plakata, saj je original razstavljen skupaj s 23 drugimi finalisti v ZDA.
Kot je povedal učitelj Šuštaršič, ki je diplomiral iz slikarstva in je tudi sam ujet v strast ustvarjanja, so na razpisu sodelovali na pobudo akad. slikarja Jožeta Kumerja,
s katerim šola, podobno kot s kiparjem Dirkom Heijem, tesno sodeluje. “Časa je bilo le nekaj dni, zato sem se odločil za 7. b razred z dobro klimo in delavnostjo. Veliko se učimo o slikanju, kontrastih in kompoziciji, pa smo kar v okviru likovnega pouka poskusili s skupino deklet. V dveh urah je bilo končano. Takoj sem zaznal čudovite izdelke in tudi Jože Kumer je takoj videl, za kaj gre: intenzivne in kontrastne barve, pa vendar usklajene," je razlagal Šuštaršič.
Likovni uspeh učenke, mentorja in s tem tudi šole seveda ni padel kar z neba, ampak je rezultat temeljitega dela pri likovnem pouku, uporabe oljnih pastelov v terapevtske namene, likovnega krožka, na-
črtnih nakupov umetniških del s pomočjo sponzorjev in vsakoletnih likovnih projektov. Jedilnico so na primer opremili s “sliko z deskami", ki je nastajala po Kumrovi ideji, zunanjost šole pa z leseno skulpturo istega avtorja, ki predstavlja odbojkarje. “Z umetniki sodelujejo številni učenci, tudi taki, ki sicer pri pouku niso uspešni. Sliko v jedilnici smo delali 4 petkove popoldneve in sobotne dopoldneve. Znoj in žulji niso redkost," je opisal Šuštaršič.
Vesel je, ker iz vsake generacije osmošolcev vsaj eden ostane pri slikanju in se izpopolnjuje. Tako je v širši okolici že lepa skupina ustvarjalcev, ki jih bodo zdaj povezali v likovno sekcijo, že doslej pa jih je povezoval Ekstempore v Stavči vasi. Šolski prostori so neke vrste krajevna galerija in marsikdo ne more verjeti, da dela ostanejo nepoškodovana. Toda učenci, ki sami ustvarjajo, znajo spoštovati tudi delo drugih.
B. DUŠIC GORNIK
JESENI SPET NA ODRU- Za odrsko postavitev ‘Jesenskih sap"je poskrbela dijakinja Andreja Kastelic, poleg nje pa so se izkazali še igralci: Polonca in Lea Legan, Matjaž Župevec, Petra Lavrič, Petra Legan, Jernej Iskra, Jernej Štravs, Gregor Skube, Barbara, Katarina in Polona Pust, Kristina Šmitran, Tina Iskra ter harmonikarja Primož in Katarina Hočevar. (Foto: S. M.)
MED NAJBOLJŠIMI NA SVETU - Anamarija Mirtič je seveda vesela doseženega uspeha in ni mogla skriti presenečenja, ko jo je o njem obvestil mentor Martin Šuštaršič. Sledile pa so čestitke sošolcev, med njimi tudi Tanje Zelenko in Andreje Hočevar, ki sta po oceni mentorja tudi ustvarili izjemna izdelka, a žal nista izpolnjevali starostnega pogoja (H do 1) tel). Tiha deklica z Dvora pri Žužemberku je v času našega obiska ravno izpolnjevala teste za sedmošolce. Kdo ve, kam jo bo vodila poklicna pot, vendar bo, kot pravi, gotovo še kaj narisala, če ne drug/e, pa vsaj doma, kjer tudi zdaj pogosto šili svinčnik in barvice. (Foto. B. D. G.)
PETELIN - Šentjernejčani se s petelinom ponašajo v občinskem grbu, društva in podjetniki ga imajo v svojih znakih, z vzrejo lastne pasme pa bi ta simbol dobil nove razsežnosti in bi še dodatno zaživel. Prav tega so se lotili v društvu, ki tudi nosi ime šentjernejskega petelina. Dve leti jih je pri tem izdatneje podprla tudi občina, letos pa so pipico za petelinčke malce priškrnili. Kakšno razočaranje za omenjeno društvo, zato tudi tole mnenje njegovega vodstva: “Kot črni humor pa obstaja dejstvo, da bo tretja generacija končala v loncih. Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da bodo na zadnjo skupno pojedino povabili tudi župana in svetnike.”
PROŠNJA - Kako hitro se lahko vse obrne! Če je pred kratkim pogajalska skupina z županom Hudoklinom za čelu pozivala šentjernejski klub za konjeniški šport, naj domačim nogometašem omogoči trening na travnati površini tamkajšnjega hipodroma (kar so člani na skupščini gladko zavrnili), je tokrat prošnja za pomoč prišla z druge strani. V nedeljo namreč klub na hipodromu priredi veliko kasaško prireditev, zato so občino zaprosili za sponzorstvo. Pa so svetniki našli pravo rešitev: če bodo malce popustili eni, bodo naproti stopili tudi drugi. Pa vendar, kot vse kaže, iz te moke za sedaj še ne bo kruha. Bo že držalo, kar pravijo: človek obrača, bog obrne.
Gorjančeva odgovorna urednica
Šentjernejskega glasila
ŠENTJERNEJ - Šentjernejski občinski svet je na zadnji seji potrdil Andrejo Gorjanc za odgovorno urednico Šentjernejskega glasila, za njeno pomočnico pa Eriko Lenčič. Svetniki so sprejeli tudi novo programsko in oblikovno zasnovo javnega glasila, ki so jo oblikovali člani uredniškega odbora. Naslednja številka “novega" Šentjernejskega glasila bo izšla konec meseca.
Suhokranjski drobiž
PLOČNIKI - Poznavalci infrastrukture v občini Žužemberk pravijo, da obstaja samo ena sodobna cesta s pločnikom, pa še ta vodi žal le na pokopališče v Žužemberku. Drugačna pa je slika na področju izobraževanja in predšolske vzgoje, kjer je proračunska postavka za te namene daleč na prvem mestu. V petek so slovesno odprli podružnično osnovno šolo v Šmihelu, intenzivno se gradi tudi telovadnica pri OŠ Prevole, kjer je pripravljena tudi že dokumentacija za adaptacijo obstoječe stavbe, kije potrebna za prehod na devetletko. V izdelavi je tudi investicijski načrt za adaptacijo ali novogradnjo podružnične šole na Dvoru.
GLEDALIŠČNIKI - Mladi gledališčniki iz Ajdovca so vzeli odrske deske čisto zares. Kar tri mesece so garali in ob prostih vikendih vadili za nedeljsko predstavo. Na koncu premiere jih je navdušena publika v prepolni dvorani ajdovškega gasilskega doma nagradila z močnim aplavzom. Dobra vzpodbuda za nadaljnje delo mladih igralcev, ki obiskujejo povečini srednjo, nekateri pa tudi še v osnovno šolo.
USPEH - Na področju zborovskega petja je dosegel viden uspeh tudi mešani pevski zbor KUD Dvor, ki se je na območni reviji odraslih pevskih zborov v Novem mestu uvrstil med 5 najboljših zborov in konec tedna nastopil tudi na medobmočni reviji. Uspeh zbora je te dni dobro viden (na sli-
Kuf) D''„»/ livasca krajanke m kraiam da selena nlmiorni rev* uitrasNh pevsk* rtsrev v Novem mastil ) aprila 700L uvrstil med prvih 5 zborov * liuilo nastupPi na mecMmiiicni reviji ISkopal in nastopilo 16 /borovi
Tudi v bodočo Vas bomo obveii*1' nu podoben način, ker so v medijih dosegljivim Suhokr.in|cem. JEfijfi 'Cdho oHHmj.i dolo druitev iz "Jšoon kraj*
ki) tudi na oglasnih deskah in drevesnih deblih po Dvoru in okolici, ker se v medijih, dosegljivih Suhokranjcem, zelo redko omenja delo društev iz našega kraja. Drobiž to popravlja...
4
DOLENJSKI LIST
Št. 20 (2699), 17. maja 2001
Sprehod po Metliki
SLALOM - Po metliških ulicah so že teden dni pred Vinsko vi-gredjo vozniki vozili slalom. A ne zato, ker bi preizkušali pivsko kondicijo in se nato usedli za volan. Kot je pred metliško velefešto v navadi že leta, je tudi tokrat slikopleskarski mojster Tone Černič s svojimi fanti barval prehode za pešce, dokler pa se barva na polovici prehoda ni posušila, je bil del cestišča zaprt. Ljudje so strpno prenašali vijuganje med stožci na cestah. Ne nazadnje jim bo ta spretnost ob koncu tega tedna prišla celo prav.
VREME - Želje župana Drago-vana so, da ta konec tedna, ko bo v Metliki Vinska vigred, ne bi bilo prevroče, a tudi preveč deževno ne. Prodajalci vina so že ugotovili, da ljudje popijejo več, če je vreme kislo, kot če je tropska vročina. Glede na dosedanje izkušnje pa lahko pričakujemo, da bo, če že ne pozneje, vsaj v petek zvečer, ko bo modna revija, deževalo. Ob vseh vremenskih željah pa v Dolenjskem listu lahko zatrdimo, da vreme zagotovo bo!
DIKTATURA - Bodo pa pripravljavci Vinske vigredi morali razmišljati o tem, da prireditev podaljšajo za kakšen dan ali pa dogajanje prenesejo še v dopoldanske ure. Trije popoldnevi in noči so očitno premalo, sicer se ne bi dogajalo, da bi bile hkrati po dve ali celo tri prireditve. Tako bodo jutri ob 18. uri slavnostna seja Sadjarskega društva Bele krajine, otvoritev razstave obrtnikov ter nastop novomeške etno-rock skupine Bardi. Po mnenju predsednika prireditvenega odbora Slavka Dragova-na sadjarjev ne zanimajo obrtniki in glasba, obrtnikov ne sadjarstvo in etno-pop glasba ter ljubiteljev glasbe ne sadjarstvo in obrt. Daleč smo prišli! Sedaj bo že župan odločal, koga sme kaj zanimati!
IGRANJE - Ko so pretekli teden odkrivali ploščo v spomin prof. Jožetu Dularju, je igrala Mestna godba Metlika. Ob tem so se Metličani nehote spomnili, da takrat, ko so zapirali Metalkino trgovino v hiši zraven Dularjeve, ni igral nihče...
V
Črnomaljski drobir
MALOMARN EŽ1 - Iz črnomaljske občine so samo letošnjega januarja odpeljali 106 karoserij neuporabnih, zavrženih avtomobilov. A če se s tem podatkom na občini pohvalijo, občani niso ravno najbolj navdušeni, da na državne stroške pospravljajo stare avtomobilske kripe za nevestnimi lastniki. Ne nazadnje gre za davkoplačevalski denar. A če ga imajo v državi že odveč, bi bilo po mnenju Črnomaljcev boljše, da bi ga namenili za lovljenje packov, ki se avtomobilov rešijo tako, da jih preprosto zapeljejo v grm ali potisnejo v vrtačo.
NEVIDNOST - Se pa Črnomaljci vse pogosteje sprašujejo, kje je in kako sploh izgleda komunalna nadzornica, ki jo imajo zaposleno na občinski upravi. O njej kdaj pa kdaj slišijo kakšno besedo, vidijo pa je ne nikjer, tudi tam ne, kjer bi morala biti, vsaj po njenem nazivu sodeč, vsekakor prisotna. Pa ne da se v prizadevanjih, da bi bila čim bolj učinkovita, pri svojem delu spremeni v nevidno žensko?
Semiške tropine
ABSTINENCA - Če bi pred dnevi. ko sta v semiškem kulturnem domu z dvema enodejankama gostovala člana črnomaljske gledališke skupine Zik Jasna Šeruga Muren in Vlado Starešinič, človek iz drugega kraja nehote zašel v dvorano, bi gotovo pomislil, da si nekateri Semičani zares veliko privoščijo. Na prvi pogled je bilo videti, kot da sta si predstavo le zase naročila Marija in Franc Stariha s Sel pri Semiču. V resnici pa sta bila edina obiskovalca, ki sta si prišla ogledat črnomaljska gledališčnika v dvorano, ki sicer slovi po tem, da je vedno premajhna, ko v njej nastopajo domačini. Si je pa poleg privilegija, da sta z ženo imela na voljo celo dvorano, Stariha po predstavi privoščil še nekaj, kar ni dano vsakemu: ves gledališki ansambel in vse občinstvo je povabil na pijačo. In celo bankrotiral ni!
(ZA)PARKIRANJE - Ko se je Semičan pretekli teden pripeljal v Metliko na odkritje spominske plošče prof. Jožetu Dularju, je njegov avto pred metliškim hotelom tako zaparkiral avtomobil z ljubljansko registracijo, da se nesrečni Semičan ni mogel odpeljati. Ljubljanski voznik si v slovenski prestolnici kaj takega ne bi mogel privoščiti, saj bi se nad avto gotovo takoj spravili s pajkom ali lisicami. Zato pa je tem slajše kršiti predpise drugod.
j 2 N A g J J-J o 3 C J J J MMi
Povsod sledovi Dularjevega dela
Prof. Jožetu Dularju so se za njegovo plodno in vsestransko delo v Metliki oddolžili s spominsko ploščo ■ Jože Hudeček: “S kakšno izkaznico se bomo v Evropski uniji izkazali Slovenci?”
METLIKA - Belokranjsko muzejsko društvo in Belokranjski muzej iz Metlike sta se v torek pretekli teden poklonila spominu na prof. Jožeta Dularja, ki je tri desetletja predsedoval društvu in prav toliko časa ravnate-Ijeval muzeju, ki ga je ustanovilo takratno Muzejsko društvo. Na hiši ob glavni metliški ulici, v kateri je prof. Dular 53 let živel in ustvarjal kot pesnik, pisatelj in muzealec, sta dala vzidati spominsko ploščo.
Na slovesnosti ob odkritju plošče je Dularjevo delo predstavil literarni zgodovinar dr. Matjaž Kmecl. Dejal je, da je skoraj neverjetno in osupljivo, kako Dularjevemu zanimanju ni ušlo skoraj nič, sledovi pa so vidni v Belokranjskem muzeju in mnogih publikacijah. Ko pa se je dotaknil njegovega pripovednega dela, je poudaril, daje ostal zvest dvema ljubeznima: dolini Krke ter Kolpi in deželi ob njej, kot pisatelj pa je sledil izročilu slovenske klasike. Sicer pa sta bili v njegovi naravi delavnost in zvestoba, ki žarita iz vsega, kar je počel.
Spominsko ploščo, za katero je osnutek naredila Mladena Bran-celj, izdelalo pa jo je Kamnoseštvo Dim iz Gradca, je odkril Jože Hudeček, član upravnega odbora Društva slovenskih pisateljev, katerega član je bil tudi prof. Dular. V svojem govoru seje dotaknil predvsem vstopa Slovenije v Evropsko unijo. “Ko govorimo o Nemcih, Angležih, Italijanih, najprej pomislimo na literaturo. S kakšno izkaznico pa se bomo v Evropski uniji izkazali mi? Kaj daje država za slovensko knjigo? Od 4.000 naslovov, ki izidejo na leto, jih država subvencionira le 5 odst. Ponosni smo, da število knjig ne pada, a
MODNA REVIJA - Prireditve Tekstilne šote Metlika ob iztekajočem se šolskem letu zadnja leta privabljajo veliko obiskovalcev, ki so vedno znova navdušeni nad prikazanim. Pretekli petek je 90 dijakov in 20 zaposlenih predstavilo del dejavnosti, ki se odvijajo ob rednem šolskem programu. Osrednji del prireditve je bila modna revija, na kateri so dijaki in dijakinje predstavili oblačila, ki so jih z zvrhano mero domišljije sešiti sami. (Foto: M. B.-J.)
država ima malo pri tem. Poleg tega naša bogata literarna bera ni dostopna našim sosedom, saj je pisana v jeziku, ki je zbiralska redkost. Zato je biti Slovenec danes razkošje. Da pa bo knjiga prišla na evropski trg, bo potrebno več kot le 5 odst. državne pomoči,” je de-
Metliško kulturno poletje zopet razgibano
Življenje v starem mestnem jedru bodo oživljali tudi študenti
METLIKA - Čeprav se bodo metliške mednarodne poletne kulturne prireditve Pridi zvečer na grad pričele šele 7. julija s koncertom Mestne godbe Metlika, gostjo Ireno Vrčkovnik ter nastopom Lucije Čirovi]-Fate in Kordija Pi-žorna iz TV dober dan, je prizadevni prireditveni odbor z Anico Kopinič na čelu že pripravil program. Do 24. avgusta se bo na grajskem dvorišču ali v cerkvi pri Treh farah zvrstilo 12 prireditev.
Tako si bo mogoče ogledati gledališko predstavo Policija na pomoč, prisluhniti koncertu Akademskega harmonikaškega orkestra “Ivan Goran Kovačič“ iz Zagreba ter monokomedijama Alenke Vidrih “Mimi je pozitivka" in Mojce Partljič »Čistilka Marija". Predstavili bodo romsko literaturo, pripravili pogovor z Metličani, v Ljubljani, večer z ljudskimi godci, koncert etno jazz ansambla Korai Orem z Madžarske ter orgelski koncert Angele Tomanič. V okvi--ru projekta Imago Sloveniae-Podo-ba Slovenije bosta koncerta kitarskega kvarteta Aleph iz Nemčije in ansambla Blackriders z Madžarske z irsko ter ameriško country glasbo. S slednjim se bodo poletne prireditve tudi zaključile.
V okviru metliškega kulturnega poletja bodo več prireditev na grajskem dvorišču in treh mestnih trgih pripravili tudi člani Kluba belokranjskih študentov. Sicer pa bo v Gan-glovem razstavišču tudi več razstav, v kulturnem domu pa bodo - kot že leta doslej - brezplačne kino predstave za otroke in mladino.
M. B.-J.
jal Hudeček, ki je prepričan, da v evropsko zavest šele capljamo, zato bomo morali več vlagati ali pa se bomo utopili v vsesplošni poplavi anglikanizacije. A ker je biti Evropejec in hkrati Slovenec želja in cilj vseh nas, se bo potrebno po njegovem še kako potruditi, da bomo obdržali slovenskost v družini evropskih narodov.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Družinski pohod na Mirno goro
ČRNOMELJ - Društvo prijateljev mladine Črnomelj bo pripravilo ob mednarodnem dnevu družine v petek, 18. maja, družinski pohod na Mirno goro. Avtobus bo odpeljal izpred črnomaljske osnovne šole Mirana Jarca ob 16. uri na Planino, od koder bo pohod na Mirno goro.
PROF. DULARJU V SPOMIN - Jože Hudeček (na fotografiji desno) je dejal, da mu je v čast, da sme odkriti spominsko ploščo v spomin prof. Jožetu Dularju, ki je veliko časa posvetil literaturi. Predsednik Belokranjskega muzejskega društva Tone Černič je k plošči položil venec, članici društva Jakobina Pahor Pugelj in Milena OmerzeI pa sta odnesli na Dularjev grob šopek poljskega cvetja, ki ga je imel tako rad. (Foto: M. B.-J.)
Najboljša zaščita so dobri izdelki
Tako je prepričan Miralem Imširovič, direktor podjetja Mithraeum iz Lokev pri Črnomlju -Pester program atestiranih izdelkov iz nerjaveče pločevine - Bo začelo primanjkovati delavcev?
LOKVE - Miralem Imširovič je bil kot inženir elektrotehnike v Rudniku rjavega premoga Kanižarica vodja vzdrževanja. Zaradi napornega in odgovornega dela pa se je pred enajstimi leti odločil ustanoviti svoje podjetje. Danes priznava, da v začetku sploh ni vedel, česa bi se lotil, in odločil se je za servisiranje električnih in elektronskih naprav.
A kmalu mu je povsem po naključju prišlo na misel, da bi izdeloval cisterne za vino iz nerjaveče pločevine, ki so si takrat na slovenskem tržišču šele utirale pot. Kot vinogradnik je namreč želel kupiti takšne cisterne, a uvožene so bile zanj predrage. Toda kupce je moral šele prepričati, da je vino iz takšnih sodov dobro. Zato jih je peljal kar v svojo vinsko klet in ob kozarčku dobrega vina so se od-
Miralem Imširovič
Šivanje daje zelo grenak kruh
ločili za naročilo. Čeprav se je do danes kletarski program v Imši-rovičevem podjetju, ki gaje zaradi bližnjega templja bogu Mitri poimenoval Mithraeum, močno razširil, pa še vedno vso opremo najprej testira v svoji kleti, opremo za čebelarje pa eden od zaposlenih.
Miralem, ki je začel v garaži, je pred šestimi leti začel graditi na Lokvah velik stanovanjsko-poslov-ni objekt, v katerem sta delavnica in trgovina. A tudi ta je že pretesen. Medtem ko je v zadnjih letih opustil servisiranje, pa je razširil projektiranje elektroinstalacij ter predvsem proizvodnjo. Tako izdeluje zlasti opremo za vinske kleti, kot so cisterne, ploščni filtri, pnevmatske stiskalnice in naprave za polnjenje steklenic. Pa opremo za pivovarne ter izdelke po naročilu bodisi za industrijo ali za posameznike; za slednje predvsem rezervoarje za bojlerje, hidroforje, točila in posode za med.
Miralem, ki ima 12 zaposlenih, med njimi ženo Sonjo, ki skrbi predvsem za prodajo, velikokrat pa priskočita na pomoč sinova Denis in Damir, ki se še šolata, prizna, da mu veliko idej za nove izdelke dajo stranke, ki pridejo v podjetje s svojimi željami. A čeprav v Mith-raeumu nastane vse od načrtov do končnih izdelkov, v katerih je veliko inovacij, bodisi lastnih ali od njegovih sodelavcev, nobenega izdelka uradno ni zaščitil, prav vsi pa imajo atest. Zanj je največja
zaščita, če je z novim izdelkom prvi na tržišču in če so kupci zadovoljni s kvaliteto in ni reklamacij.
Imširovič prodaja po vsej Sloveniji, na Hrvaško, v Avstrijo, Hercegovino, Kosovo, Albanijo; izdelki, ki jih delajo za Kovinoplastiko, pa gredo po vsem svetu. “Zadnje čase je za cisterne, ki so nam omogočile rast podjetja, manjše zanimanje, zato se odločamo za tehnološko zahtevnejše izdelke, saj se zavedamo, da ima nerjaveča pločevina prihodnost, uporabna pa je na številnih področjih. Vsak novi izdelek je za nas izziv. A četudi že načrtujemo razširitev delavnice in vsako leto zaposlimo na novo vsaj enega delavca, se bojim, da kmalu v Beli krajini ne bom več našel primernega kadra," pravi Miralem.
M. BEZEK-JAKŠE
Srečanje pritrkovalcev
SEMIČ - V nedeljo, 20. maja, bo ob 15. uri v Semiču srečanje pritrkovalcev Dolenjske in Bele krajine. Med skupinami in posamezniki vseh starosti, ki bodo pokazali, kako znajo izvabljati melodije iz zvonov, bo tudi Alojzija Lavrin z Vinjega Vrha pri Semiču, najstarejša pritrkovalka na Slovenskem.
O poti iz brezna omame
SEMIČ - Občina Semič in društvo Srečanje vabita v petek, 18. maja, ob 20. uri v tukajšnji kulturni dom na predavanje. Z obiskovalci se bodo pogovarjali fantje, ustanovitelji društva Srečanje, ki so svojo pot iz brezna omame prehodili v don Pierinovi skupnosti Srečanje.
Ana Derganc iz Semiča, ki ima osmo leto popoldansko šiviljsko obrt, dobro ve, zakaj se mladi ne odločajo za šiviljski in krojaški poklic - Premalo cenjeno in plačano delo
SEMIČ - Ana Derganc iz Semiča se je pred davnimi leti izučila za šiviljo, nato pa v Kranju končala še srednjo tekstilno šolo. Dve leti je sicer delala v Labodu, a ko se je poročila v Semič, je šivala le še zase in za družino, upokojitev pa je dočakala v novomeškem Pionirju. J oda želje po šivanju ni v sebi zatrla nikoli in ko seje upokojila, je odprla popoldansko šiviljsko obrt.
V popoldanski obrti vztraja že osmo leto, a pravi, daje to mogoče le zato, ker ima pokojnino in konjička, za katerega dobi nekaj denarja. “Če bi se morala preživljati le s šivanjem, bi bil to zelo grenak kruh. Saj ne da mi primanjkuje dela, le zaračunati ne morem veliko, sicer bi lahko hitro zaprla delavnico. Zagotovo pa ne bi imela dela, če bi storitve zaračunala po cenah, ki mi jih pošljejo z Obrtne zbornice Slovenije," pravi Der-gančeva.
Ker pa je cene po svoje prikrojila in torej znižala, prihaja k njej kar veliko strank iz Bele krajine in tudi iz Novega mesta. Ima tudi stranke, ki skoraj ne kupujejo konfekcije. "Tisti, ki želi imeti oblačila iz kvalitetnega, natančno določenega blaga in po kroju po svojem okusu, si jih bo pač dal šivat. Občutim
tudi padec življenjskega standarda, saj marsikdo prinese v popravilo staro oblačilo, ki bi ga pred leti
Ana.Derganc pri šivalnem stroju
zavrgel. Pozna pa se tudi, da je v Beli krajini malo krojaških in šiviljskih delavnic. Lahko bi jih prešteli na prste," pripoveduje Drganče-va, ki ve, zakaj je tako. Zaslužek v šiviljski delavnici komaj zadostuje za životarjenje, obogateti pa od njega ne more nihče. To delo je po njenem tudi premalo cenjeno in tako bo najbrž vse dotlej, dokler bodo prihajala cenena oblačila vprašljive kakovosti z vzhoda.
Zaradi vsega tega Dergančeva tudi dobro razume mlade, ki obračajo hrbet šiviljskemu poklicu. “Zanj se bodo odločili le tisti, ki imajo veliko volje in veselja do šivanja in pri tem ne bodo gledali skozi denar, saj ta poklic ni donosen. Vendar pa se danes mladi, ko si izbirajo poklicno pot, ne ozirajo toliko na to, kaj jih veseli, temveč predvsem, kaj se jim bo splačalo," je prepričana Ana Derganc, ki zatrjuje, da bo prav zaradi veselja do šivanja vztrajala pri svojem konjičku, dokler bo le mogla.
M. BEZEK-JAKŠE
MLADI IN FOLKLORA - Dokaz, da ljudsko izročilo na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju še ne bo zamrlo, je tudi medobmočno srečanje otroških folklornih skupin omenjenih treh pokrajin, ki je bilo preteklo soboto v Metliki. Nastopilo je namreč kar devet skupin, in sicer FS Mlinček iz Otroškega vrtca Metlika (mentorici Branka Jaklič in Olga Ivanetič), mlajša FS KUD Oton Župančič iz Vinice (Aten Šorli), mlajša FS OŠ Metlika (Mojca Vraničar), otroška FS OŠ Artiče (Vesna Bogovič), otroška FS Vuzem OŠ Metlika in starejša FS OŠ Metlika (obe vodi Duška Matkovič), otroška FS Kres iz Novega mesta (Majda Nemanič), otroška FS KUD Oton Župančič iz Artič (Lučka Knez) ter otroška FS OŠ Mirana Jarca iz Črnomlja (Bernarda Starašinič in Judita llenič), kije prikazala običaje na gregorjevo (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.)
MŠŠ J ^ i J -A š J jh o s C j j\j MŠi
Politika in zgodovina sta zatajili!
Slovesnost ob 60-letnici smrti tigrovca Danila Zelena - Jubilej “zamolčanega ” prvega oboroženega spopada z okupatorjem na slovenskih tleh
RIBNICA - Ob 60-letnici smrti Danila Zelena je Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije Tigr Primorske v nedeljo pripravilo pri spomeniku na Mali Gori nad Ribnico spominsko slovesnost. Na kraju, kjer so se 13. maja 1941 in s tem dobra dva meseca prej, preden je počila prva partizanska puška na Slovenskem, z italijanskim okupatorjem spopadli slovenski rodoljubi, člani ilegalne protifašistične organizacije Tigr, so o vojaškem vodji Tigra, njegovih soborcih in spopadu spregovorili: ribniški župan Jože Tanko, predsednik društva Tigr Franjo Batagel in državni sekretar na ministrstvu za obrambo dr. Tomaž Čas kot slavnostni govornik.
60. OBLETNICA SPOPADA TIGROVCEV Z OKUPATORJEM - Slavnostni govornik na slovesnosti ob 60-letnici smrti Danila Zelena in častitljivem jubileju prvega oboroženega spopada tigrovcev z okupatorjem je biI dr. Tomaž Čas. (Foto: M. L.-S.)
PRVA KONKRETNA POGODBA V OKVIRU PAKTA - Direktor Kliničnega centra Zrenjanin dr. Zlatomir Kozlovački in direktorica kočevskega podjetja SIN-PO d.o.o. Jadranka Jančič sta prejšnji torek popoldan v Kočevju podpisala pogodbo o opremljanju zrenjaninskega Kliničnega centra. Vrednost opreme, kijo bo za to vojvodinsko zdravstveno ustanovo naredil kočevski proizvajalec pohištva za opremljanje zdravstvenih in zobozdravstvenih ordinacij, laboratorijskega, šolskega ter pisarniškega pohištva, znaša 30 milijonov tolarjev. Jančičeva je ob podpisu pogodbe dejala, da je za nekatere morda ta znesek majhen, da pa je pomemben, saj gre za prvo konkretno pogodbo, ki jo v okviru Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo podpisujeta neka ustanova iz ZRJ in podjetje iz Slovenije. To pa je s svojo prisotnostjo na podpisu pogodbe poleg županov in drugih predstavnikov obeh mest potrjeval tudi Miroslav Miškovič, ki v okviru Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo vodi več investicij, v katere je vključena tudi država. (Foto: M. L.-S.)
V loški občini le še dve trgovini
Postopno zapiranje
“Takšne slovesnosti ne bi smele biti samo stvar posameznih skupin ali organizacij, ampak vseh,” je dejal Tanko in dodal, da bi bilo to možno le, če bi imeli urejeno in razčiščeno zgodovino. Dejal je, da je o dogajanju med vojno še veliko nepojasnjenega, in poudaril, da je že čas, da se odprejo tudi neprijetne zadeve. “Prav ta primer skoraj zamolčane prve bitke na slovenskih tleh in prve padle žrtve kaže, da niti politika niti zgodovina nista dosledno in pošteno opravili svojega dela ne svojega poslanstva,” je dejal in v dokaz, da sta zatajili, dodal, da tudi še ni razjasnjena usoda drugih dveh upornikov, Ferda Kravanje in Antona Majnika, ki sta padla kasneje med vojno.
Franjo Batagelje poudaril, da so bili tigrovci prvi in edinstveni v
KOČEVJE - Društvo Peter Ko-sler iz Ljubljane so ustanovili leta 1994 in deluje na celotnem nekdanjem nemškem jezikovnem območju z izjemo Dolenjskih Toplic in Črmošnjic, kjer deluje društvo staroselcev. Ker je glavna skrb obeh kočevarskih društev v Sloveniji ohranjanje kulturne dediščine kočevskih Nemcev, imata društvi že od leta 1996 skupen program, ki ga, kot pravi predsednik društva Peter Kosler Erik Krisch, “izvajajo vsak na svojem področju in ga
Erik Krisch
brez domačinov ne bi mogli speljati”.
Društvo je imelo v programu dela v preteklem letu na prvem mestu obnovo cerkve v Spodnjem Logu, za kar so se z vaščani in župnikom Jožetom Pavlakovičem odločili že pred petimi leti. Do sedaj so zamenjali streho in opravili še druga dela v vrednosti okoli 5 mili-
Evropi, njihov spopad z italijanskim okupatorjem na Mali Gori pa prvi oboroženi spopad na slovenskih tleh. Dejal je, da si člani društva Tigr prizadevajo, da bi odstrli pogled na malo znana dejanja iz slovenske zgodovine, ter da je njihov program aktualen še posebno sedaj, saj bo zaradi ukinjanja meja težko ohraniti kulturno, gospodarsko in politično identiteto naroda.
“Delovanju tigrovcev se v bližnji preteklosti ni priznavalo, kar mu po vsej pravici gre: da so bili njegovi člani prvi slovenski uporniki proti fašizmu,” je dejal dr. Čas. Dodal je, da je zgodovinsko dokazano. da je bil Tigr prva protifašistična odporniška in borbena organizacija v Evropi. Bitko na Mali Gori, v kateri je Zelen padel, Kravanjo, ki je bil ranjen, in Majnika
jonov tolarjev, še nekaj več kot tri milijone pa bodo potrebovali za dokončanje kleparskih del in popravilo pročelja, kar nameravajo narediti v letošnjem letu. Njihova druga večja akcija lani je bilo urejanje pokopališča v Rajndolu. Najemniku zemljišča, ki je nekdanje pokopališče ogradil, ker ga je motilo, da se po njem pasejo ovce, so pomagali pokopališče očistiti. Letos bi radi postavili boljšo ograjo, sicer pa nameravajo popraviti podporni zid, ga zaščititi pred nadaljnjim propadanjem, in če bo možno, zgraditi osnove za namestitev spominskih plošč.
Lani so tudi očistili okolico kapelice v Mali Gori, ki naj bi jo letos obnovili. Na kapeli na Novem Bregu bodo letos zaključili z deli, na pokopališču v Starem Logu in Stari Cerkvi pa bodo opravljali redna vzdrževalna dela. Z denarjem, ki ga je prispevalo društvo, so restavrirali prvo od 13 postaj Križevega pota iz stare porušene cerkve v Kočevski Reki, za restavracijo preostalih pa bo kočevski muzej skušal zagotoviti državni denar. V prihodnjih nekaj letih bi radi uredili strehp na cerkvi v Suhem Potoku in na zvoniku porušene cerkve v Knežji Lipi, kar želijo tudi vaščani, pred propadom pa želijo zaščititi tudi cerkev na Pugledu in stavbe v Rdečem Kamnu. Med njihovimi načrti je tudi obnova pokopališča v Polomu, razmišljajo pa tudi, da bi očistili pokopališče v Kočarjih, uredili skromno kostnico na pokopališču v Kočevski Reki ter postavili kapelico v Gotenici.
M. L.-S.
pa so ujeli, a sta uspela pobegniti, je opredelil kot časten in junaški podvig slovenskega naroda, ki zaradi svoje edinstvenosti in časovnega prvenstva dosega evropski pomen.
M. L.-S.
Medvedi ne spijo
DANE PRI RIBNICI - V noči s sobote na nedeljo je "obiskal” hlev Marije Ambrožič iz Dan pri Ribnici. Strgal je zapornico na vratih in se lotil prve ovce sredi hleva, druge so bile v manjši obori. Marija je slišala cviljenje sosedovih psov, a ni slutila, kaj se dogaja. Zjutraj se je napotila proti hlevu in pred vrati zagledala raztrgano ovco. Kmalu je poklicala ribniške lovce in policijo. V ponedeljek zjutraj so po vasi znova zavijali psi; vedela je, da mrcina prihaja. V roke je vzela pokrovki in močno tolkla. Kosmatinec seje ustrašil in skočil čez cesto na travnik in jo hitro pobrisal v bližnji gozd.
Osilniški blečki
POHOD NA ŠAJBNIK - 30. aprila, na predvečer prvega maja in praznika občine Osilnica, je osilni- ' ški župnik Jože Brilej organiziral pohod na Šajbnik, ki je nato pri lovski koči tudi maševal. Pohoda se je udeležilo okoli 30 mladih in odraslih, nekaj celo iz Prekmurja. Pri koči so tudi malicali, igrali nogomet, odbojko, streljali enajstmetrovke in se zabavali oziroma rekreirali. Starejši pohodniki so nato odšli domov, mlajši pa so krenili v Dragarsko Dolino pri Borovcu (Kočevska Reka), kjer so si ogledali traso načrtovane ceste proti Osilnici, razen tega pa so videli žalostno sliko več zapuščenih objektov na območju nekdanjega zaprtega območja.
MEDNARODNA TEKMA - Za praznik občine Osilnica 1. maj je bila v Fruškovi Ograji pri Osilnici tako rekoč mednarodna nogometna tekma z gosti iz Broda na Kolpi. Zmagali so Osilničani z rezultatom 6:4.
TRBOVELJČANI V OSILNICI - Mladi Trboveljčani, učenci šestih razredov osnovne šole, so bili te dni v šoli v naravi v Osilnici, kjer so se med drugim vozili z rafti po Kolpi, igrali tenis in se pomerili tudi v drugih športih. Med drugim so z domačimi šolarji šestega razreda in mlajšimi (ker jih v šestem razredu ni dovolj za eno nogometno ekipo) 9. maja pomerili v nogometu. Rezultat je bil neodločen 2:2, kar je za Osil-ničane vzpodbudno.
• Sodniki preko medijev trdijo, da ne delajo po polžje. Pa še res je -polži so hitrejši!
LOŠKI POTOK - Nekoč razvejena trgovska dejavnost je prva povojna leta delovala v sklopu zadrug, pozneje kot samostojno trgovsko podjetje, ki se je v 60-ih letih združilo s podjetjem Jelka iz Ribnice in nazadnje to z Mercatorjem, ki zadnja leta postopno zapira svoje poslovalnice.
Tako so na Travi že leta brez trgovine, nato so zaprli delikateso na Hribu, poslovalnico v Malem Logu, ki jo je za kratek čas nadomestil zasebnik, potem pa je sledilo zaprtje v Travniku in nato še v Retjah, največjem naselju v občini. Podobna usoda v teh dneh čaka obe trgovini v KS Draga. Ostala bo torej trgovina Mercatorja na Hribu in trgovina Marin, obe v občinskem središču, k tema pa lahko prištejemo še cvetličarno in trafiko.
In kaj pravijo na to pri Mercatorju? Preprosto, niso zainteresirani vzdrževati malih podeželskih trgovin, ki se ponavadi niso sposobne same vzdrževati, pa tudi ljudi je ponekod vse manj. Potrebno je dodati, da je bil obstoj nekaterih od teh trgovin vedno mogoč le iz solidarnosti, danes pa na ljudi ne misli nihče. Tako imajo nekatera naselja po 15 in več kilometrov do trgovine, zlasti tista obmejna. Malce na boljšem so ljudje v Loškem Potoku, kjer so naselja bolj strnjena, težave pa imajo ostareli in bolni. Ali se bodo opogumili zasebniki, je težko napovedovati v časih, ko je zaposlitev vse manj in še tisti skromno zasluženi denar ponavadi ostaja zunaj občine.
A. KOŠMERL
“Sem nesojeni obsojenec slovenske oblasti”
Tesno sodelujejo z domačini
Duštvo Peter Kosler svojega programa drugače ne bi moglo uresničiti - Lani opravljena dela, načrti za prihodnje
DELOŽACIJA NEKDANJEGA OFICIRJA JLA - Vladimir Popovič in njegova sinova se izpraznitvi stanovanja niso upirali, nasprotno pa je Neva Miklavčič Predan stanovanje zapustila šele po izreku državljanske nepokorščine v spremstvu ribniških policistov. Zaradi oviranja postopka je policiste poklical sodni izvršitelj Savo M utic, ki je povedal, da zoper odredbo ni pritožbe, da pa prizadeti lahko podajo ugovor. (Foto: M. L.-S.)
Pravi upokojeni zastavnik JLA Vladimir Popovič - Po prisilni izselitvi iz stanovanja ni ostal brez strehe nad glavo, nima pa ne državljanstva ne pokojnine
RIBNICA - Helsinški monitor Slovenije - združenje za človekove pravice je v petek pripravil v Ribnici tiskovno konferenco. Povod zanjo je bila prisilna izselitev nekdanjega oficirja JLA, julija 1991 upokojenega zastavni-ka Vladimirja Popoviča iz stanovanja na Prijateljevem trgu I, kije, pravno gledano, posledica neuspešne izterjave dolga plačila najemnine, po Popovičevih besedah pa osebnih zamer, ki naj bi botrovale, da je že »10 let nesojeni obsojenec, zapornik in talec slovenske oblasti«.
Popovič je stanovanje dobil leta 1976 in je v njem živel skupaj z ženo Slovenko in dvema sinovoma do leta 1993, ko se je preselil v hišo, ki sta mu jo pomagala dograditi sinova. V stanovanju je ostal sin Dejan, ki pa se je po prejemu sklepa sodišča za izselitev in obisku socialne delavke aprila letos z družino preselil V očetovo hišo. Vladimir Popovič se je tedaj ponovno vrnil v stanovanje, za katero, kot je navedel v izjavi, ki jo je podal Helsinškemu monitorju maja letos, “zadnji dve leti ni mo-
gel več plačevati najemnine". Kot razlog za to navaja, da mu je ministrstvo za notranje zadeve "zavrnilo državljanstvo in izplačevanje zaslužene pokojnine", saj naj bi ga po dogodkih leta 1991 tajno izbrisalo iz registra stalnih prebivalcev Slovenije, čeprav danes 58-letni Popovič živi v Sloveniji že od svojega 19. leta.
Predsednica Helsinškega monitorja in Popovičeva pooblaščenka pri prisilni izpraznitvi stanovanja Neva Miklavčič Predan je povedala, da so na vlado naslovili pisjno.
v katerem so predlagali, da prepreči "nelegitimno deložacijo” ter, kot so zapisali, “glede na težo in trajanje hudih kršitev pravic Vladimirja Popoviča" tudi takojšno podelitev državljanstva po 40. členu, izplačilo pokojnine in sklenitev najemne ali kupoprodajne pogodbe za stanovanje. “Če se to ne bo zgodilo v treh tednih, bomo zadevo odstopili državnemu tožilstvu in haaškemu sodišču," je povedala. Popovič namreč slovenski državi očita, da že 10 let neupravičeno izvaja nad njim nasilje, pripadnika Teritorialne obrambe, ki ga je v priporu v Kočevski Reki 20. oktobra 1991 obstrelil z mitraljezom s prepovedanim strelivom s plutonijem, pa obtožuje vojnega zločina.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Drobne iz Kočevja
“SPREOBRNJEN” - Kmalu po otvoritvi razstave kiparja Staneta Jarma, ki so jo pripravili v počastitev 70. obletnice kiparjevega rojstva in praznika mesta Kočevje, je začelo deževati in proslava na mestni ploščadi, kije bila napovedana za uro po otvoritvi razstave, je bila resno ogrožena. Vendar se je kot po čudežu ob napovedani uri pričetka osrednje slovesnosti s kulturnim programom zjasnilo. Predsednika sveta krajevne skupnosti Kočevje-mesto Vinka Zajca so zato borci, ki poznajo njegov svetovni nazor in politično obarvanost, pobarali, ali se ni morda “spreobrnil'’ in začel hoditi v cerkev, ko je v tako dobrem odnosu z “višjo silo”, da mu je uspelo zagotovili, da je prenehalo deževati!?
Ribniški zobotrebci
BREZ STRAHU KAR ZADEVA VODO! - Na zadnji seji ribniškega občinskega sveta je direktor Hydrovoda Kočevje - Ribnica Antun Gašparac na zaskrbljeno vprašanje enega izmed svetnikov o kvaliteti vode, ki se pretaka po salonitnih ceveh, dejal, daje voda, ki jo pijejo Ribničani, izredno dobre kvalitete. Da bi prepričal "nejeverne Tomaže”, ki so nad odločno izrečeno trditvijo malce privzdignili obrvi, je dejal, da poudarja, daje izredno dobre kvalitete, k temu pa enako prepričljivo dodal, da na vsem svetu ne obstaja niti ena študija, ki bi dokazovala, da so azbestne cevi nevarne, in da voda, ki teče po njih, škodi človekovemu zdravju. Razlog za to naj bi bil v dejstvu, da se azbest v vodi obnaša povsem drugače kot v zraku. Azbestne cevi bodo zato postopoma menjavali, vendar samo in izključno zaradi starosti oziroma dotrajanosti, in ne česar koli drugega! Ker pa so cevi še v zelo dobrem stanju, kar naj bi dokazovalo največ 40 okvar, ki naj bi jih zabeležili v vseh letih na 40 let starem vodovodu od Obrha priti Ribnici, vseh cevi prav hitro še ne bodo zamenjali. Vendar je tudi v tem primeru odveč skrb ljudi, da bi bilo njihovo zdravje ogroženo. Kot je povedal Gašparac, bodo namreč cevi prej propadle “od zunaj” kot pa “od znotraj navzven”!
Kostelski rižni
USTANOVILI SADJARSKO DRUŠTVO “RIŽNI” - Ustanovnega občnega zbora sadjarskega društva minuli petek se je udeležilo 20 sadjarjev. Izvolili so 5 članski izvršilni odbor in za predsednico Marijo Zalar, za tajnico Natašo Letig in blagajnika Alojza Klobučarja, člana pa sta še Alojz Bauer in Stanko Nikolič. Program dela društva je: urediti potrebno za registracijo društva, sodelovati pri projektu oživitve travniških sadovnjakov, popis površine sadovnjakov in števila dreves v občini, sodelovanje pri projektu kostelske rakije itd. Ime društva "Rižni” so povzeli po krhljih, ki jim tu pravijo rižni in so eden glavnih sadjarskih proizvodov v občini, seveda poleg rakije.
BRALI PRORAČUN - Na zadnji seji občinskega sveta so sprejeli v prvem branju občinski proračun, ki predvideva, okoli 211 milijonov tolarjev prihodkov in odhodkov, največ za investicije. Župana so zadolžili, da pripravi natančnejše podatke o lanskih prihodkih in odhodkih, nakar bodo spet razpravljali in odločali o proračunu.
SPET O ZDRAVSTVENI POSTAJI - Na seji so razpravljali tudi o začasnem zaprtju zdravstvene postaje v Vasi in sklenili, da bo občina prispevala denar za potrebne investicije oziroma vzdrževanje postaje, od Zdravstvenega doma Kočevje pa bodo zahtevali zagotovitev primernih kadrov za postajo in da bo postaja v bodoče delovala dvakrat na teden.
POHOD NA SNEŽNIK - Minulo soboto sta Planinsko društvo Kočevje in Moris organizirala že 10. pohod na Snežnik. Prvič se gaje udeležila tudi skupina članov Turističnega športnega društva Kostel. Tako je bilo šest Kostelcev prvič na Snežniku.
LOVCI V AKCIJI - To soboto, 19. maja, bodo imeli očiščevalno akcijo kostelski lovci, člani Lovske družine Banjaloka. Nedavne akcije Turistično-športnega društva Kostel se namreč niso udeležili, ker so imeli skupščino Lovske družine.
Trebanjske iveri
GODBE V KOŠU - Prireditve "Iz trebanjskega koša”, s katerimi je pričela prebujati zaspano trebanjsko srenjo neutrudna turistična delavka Marija Cugelj - Mici, ne odzvanjajo tako pri obiskovalcih kot nastopajočih, če so odrinjene iz mestnega jedra, z Golieve-ga trga na obrobje Valvasorjeve dolge blatne vasi, pred trebanjski gasilski dom. So pa nekateri vendarle zelo zadovoljni s spokojnim mirom v centru, zato skušajo doseči, da tudi letos okrog dneva državnosti ne bi bilo zapore prometa v središču. Tako bi lahko uživali ob onesnaževanju okolja s hrupom in smradom, ki ga povzročajo jekleni konjički, in odgnali zvočno onesnaževanje številnih godb, zbranih ob 75-letnici trebanjske godbe, v koš, no, na periferijo...
BARTOG TUDI ODRINILI... - Obremenjevanje okolja je silno aktualna tema tudi v šentruperski krajevni skupnosti, katere mini župan Peter Frelih bo imel verjetno največ zaslug, če bo KS postala celo pravcata občina, pa tudi, da je prejšnjo soboto hodilo po prelestni Steklasovi poti le okrog 150 pohodnikov, namesto blizu 1000 (da, tisoč!). Svet KS je namreč od svojega sovaščana, pardon, sokrajana (in morda celo soobča-na?), uspešnega podjetnika Darka Bartolja - Dareta zahteval nekakšno plačilo (okrog 1500 mark) za uporabo trga v Šentrupertu, kjer bi poleg ostalih pohodnikov podobno kot lani z veselim druženjem in pečenim volom končalo druženje tudi okrog 750 pohodnikov, poslovnih partnerjev in prijateljev Daretove firme Bartog. To idejo in pohodnike, tudi iz tujine, pa so z obema rokama sprejeli v sosednji KS Mirna, začenši od mini župana Janeza Bračka na pohodu od Trebnjega do Debenca. Mirnčani niso zahtevali od gostov nobenih taks ali carin...
ZDRAVNICA IN STREL -Dr. Elizabeti Žlajpah (na posnetku) niti podpora slavnega plavalnega ultramaratonca Martina Strela pri kandidaturi za direktorico trebanjskega zdravstvenega doma ni pomagala. Tudi med kolegi priljubljena zdravnica je poveda-
la, da so ji njeni nasprotniki obljubili podporo, če bi imenovala njihovega kandidata za svojega pomočnika, a je Žlajpahova odločno zavrnila takšno trgovino in (politično-kadrovsko) kuhinjo. (Foto: P. P.)
Sevniški paberki
RADIO BREZ IDENTITETE - Novi lastnik sevniškega radia -Radio Brežice je prejšnji teden ukinil priljubljene informativne oddaje na sevniškem valu. Brez sevniških poročil in Nedeljskega poročevalca je sevniški radio vse bolj radio brez identitete. Za tak radio pa tudi odmevne nedeljske oddaje Vse v enem kosu bivša urednica Nada Černič - Cvetanovski to nedeljo ni hotela narediti, za kar ji je v. d. urednice Jelisaveta Koršič že zagrozila z zaslišanjem pri šefu. Direktor Radia Brežice Peter Špilar to menda kot bivši policist še najbolje obvlada. Po sevniških logih se sicer že nekaj časa šušlja, daje zelo neposredna, ostra in bolj “revolucionarna” kolegica Nada “na čakanju”. Medtem, kot kaže, seje kolegica Branka Dernovšek, bivša direktorica sevniškega radia, nekako vdala v usodo slabo plačanega mezdnega delavca, ki se mora zdaj ukvarjati še s pisanjem in fotografiranjem za lokalni časopis iz brežiškega konca in se učiti računalništva...
ZLATI - Tanji Žibert iz OŠ Boštanj ter Ajdi Senica, Simoni Jazbinšek, Niki Milanič in Franji Zagorc iz OŠ Sava Kladnika Sevnica, pa vse priznanje, ker so si prislužile zlata Cankarjeva priznanja. Pozornost zaslužijo tudi mentorice: Tatjana Hafner in Jožica Levstik s sevniške in Mira Zupanc z boštanjske osnovne šole, kajti vedeti je treba, da je iz Posavja le 9 učencev, ki so dobili “zlato”! Bodo zlati časi vendarle posijali tudi za sevniški radio?
J ^ J j -A ^ J H o EJ c J J j HMi
Na tuje z lastno blagovno znamko
Tom Oblazinjeno pohištvo Mokronog polovico proizvodnje proda p tujini, največ v Nemčiji -SO-odstotna letna rast prihodkov - Prvi hišni sejem s petimi novostmi za zahtevnejše kupce
PUŠČAVA - Toni Oblazinjeno pohištvo je, po besedah prokurista Bruna Gričarja, ponosen na svojo blagovno znamko, kije pred dvema letoma prenesla proizvodnjo z Mirne v Mokronog, zJto jo navzlic vse hujši konkurenci ne le ohranjajo, ampak še krepijo za odločnejši prodor na evropski trg.
O ZDRAVI PREHRANI - V Sevnici so se preteklo soboto 'dopoldne krajani na pločniku med Ljubljansko in Dolenjsko banko lahko na stojnicah seznanili z dejavnostjo Rdečega križa, se včlanili v Društvo prijateljev mladine Sevnica-Boštanj, preverjali svoje zdravje in se seznanjali s preventivo pri različnih boleznih, zlasti v luči zdrave prehrane. Zanimive predstavitve so pripravila različna humanitarna društva in Sanolabor. (Foto: P. P.)
Nočejo Rebolja za direktorja
Izredni zbor delavcev Z D Trebnje zaradi izvolitve novega direktorja - Kako sta glasovala Tomažinova in Platiše?
Tom je med osmimi največjimi proizvajalci oblazinjenega pohištva, pravzaprav drugi, za slovenjegraško Novo opremo. Za Slovenijo je Tom že prevelik, za tujino pa še premajhen, zato namerava Skupino Tom, kjer naj bi se 128 delavcem Toma Oblazinjenega pohištva pridružilo še 19 zaposle-
• Ob 10-letnici podjetja v začetku julija letos naj bi pridobili certifikat kakovosti po standardu ISO 2000, saj je za njimi že uspešna presoja. Tom Oblazinjeno pohištvo bo v Sloveniji med prvimi podjetji s tem procesnim certifikatom. Do konca tega leta pa računajo, da bodo pridobili še okoljski certifikat 14001. Kot poudarja prokurist Gričar gre seveda za to, da bi nekaj prihranili, upoštevati pa morajo tudi trende, da svoje pohištvo izdelujejo iz naravnih materialov, zato naj bi tudi njihova proizvodnja ne hila umazana.
nih v Tom Commercu, s prevzemi oz. kooperacijami še okrepiti. Tom pa je v Sloveniji že najmočnejše tovrstno podjetje z izdelki v višjem kakovostnem razredu in še naprej računa pretežno na zahtevnejše kupce zgornjega srednjega in visokega razreda, torej na tiste z debelejšo denarnico.
Kot je na novinarski konferenci v Tomovem salonu pohištva na Puščavi povedal pomočnik direktorja Toma Jože Zadel, so se prejšnji teden prav zaradi vse večje
Srečanje starostnikov
TREBNJE - Tukajšnja krajevna organizacija Rdečega križa priredi v soboto, 19. maja, ob 15. uri v gasilskem domu v Trebnjem srečanje starejših krajanov iz krajevnih skupnosti Trebnje in Štefan. Pripravljajo tudi kulturni program in pogostitev.
BERTA LOGAR SPET PREDSEDNICA - Dosedanja predsednico sevniške OO ZLSD Berto Logar so na programsko-volilni seji spet izvolili za predsednico, Ludvika Cvirna pa za podpredsednika. Silvo Gorenc je Logarjevi čestital za "sijajen in analitičen referat” ter oznanil, da so jo izvolili (namesto njega) za neposredno članico republiškega predsedstva ZLSD on koordinatorko za Posavje. Več prihodnjič!
konkurence in da bi se bolj posvetili strateškim kupcem, prvi izmed konkurentov odločili za hišni sejem. Na tem so predstavili tudi pet novih izdelkov in kupcem so lahko predstavili vse podrobnosti.
Lani je Tom ustvaril 1,3 milijarde tolarjev realizacije in 30 mili-
TREBNJE - Radio Max deluje na področju Dolenjske, Posavja in Zasavja že peto leto. Priljubljen je predvsem pri mladih in vseh tistih, ki imajo radi dobro glasbo, zabavo in sprostitev.
Poslanstvo Radia Max je, po besedah direktorice Neve Pevec, da razveseljujejo in osveščajo po-
37. za zlato Vegovo priznanje
TREBNJE - Zavod RS za šolstvo in šport, Organizacijska enota Novo mesto, in Društvo matematikov in fizikov pripravljata že 37. državno tekmovanje za zlato Vegovo priznanje. Najboljših 20 matematikov sedmih razredov in 30 osmošolcev osnovnih šol z regijskih tekmovanj Dolenjske, Bele krajine in Posavja se bo pomerilo v soboto, 19. maja, na trebanjski osnovni šoli. Kulturni program se bo pričel ob 8.30, tekmovanje pa pol ure kasneje. Po kosilu v Trimu, ki je glavni pokrovitelj tekmovanja, si bodo učenci in mentorji ogledali še proizvodne prostore tega uspešnega podjetja. Šola pričakuje podporo tudi od trebanjske občine.
Ljudski pevci v cerkvi
BOŠTANJ - Ljudski pevci iz Boštanja vabijo na samostojni koncert ljudskih pevcev, ki bo v nedeljo, 20. maja, ob 19. uri v boštanjski župnijski cerkvi. Na koncertu'sodelujeta Cvetka Imperl - Bizjak (harmonika) in Brane Žibert harmonika).
jonov čistega dobička, za letos so načrtovali za 1,5 milijarde prihodkov, kot kaže, pa bodo ti še za okrog 100 milijonov tolarjev višji. Približno polovico proizvodnje izvozijo, največ v Nemčijo in Skandinavijo, povečujejo pa tudi izvoz v Švico in države .nekdanje Jugoslavije, razen v ZRN. Od leta 1997 beležijo 30-odstotno letno rast realizacije, a jo bodo upočasnili na račun povezovanja znotraj grupacije.
P. P.
slušalce ter da so oglaševalci zadovoljni z njihovimi storitvami.
Na Radiu Max poudarjajo tudi naklonjenost humanitarnim akcijam. Poleg tega, da podpirajo vse slovenske humanitarne akcije z oglaševanjem , so si zadali cilj, da enkrat letno pripravijo in izvedejo tudi lastno dobrodelno akcijo.
Tako so se z vodstvom Splošne bolnišnice Novo mesto dogovorili in zanje nabavili dializni stol, Univer-sal 4 Conti. v vrednosti 1.900.000 tolarjev, ki bo odslej na voljo dializnim bolnikom v novomeški bolnici.
Direktorica Radia Max Neva Pevec poudarja, da želijo s tovrstnimi dejavnostmi spodbuditi tudi ostale dolenjske medije, da se morda kdaj v prihodnje združijo in izvedejo skupaj odmevnejšo dobrodelno akcijo.
P. P.
V okviru zaposlovanja pod posebnimi pogoji izvajajo dejavnost lastnega programa in kooperacije, varovanci pa se ukvarjajo tudi z družabnimi aktivnostmi. Nove prostore je pretekli petek po nagovorih sevniškega župana Kristijana Janca, direktorice VDC Krško-Le-skovec Lidije Žnidaršič, predsednice društva Sožitje Sevnica Berte Logar in predsednika društva Sožitje Krško Daneta Mižigoja odprl minister za delo, družino in sociab ne zadeve dr. Vlado Dimovski. Zaposlenim in varovancem je zaželel v novih prostorih prijetno počutje in uspešno opravljanje načrtovanih aktivnosti. Otvoritve pa se je udeležila tudi brežiška podžupanja Milena Jesenko. Več govornikov, tudi minister, je izrazilo željo, da bi do podobnih prostorov prišli tudi v Brežicah.
Še nekaj utrinkov iz kronike. V mesecu aprilu leta 1990 je prišlo do ustanovitve invalidskih delavnic INDE Sevnica, katerim pa se je priključil tudi Varstveno-delovni center (VDC), prej DPP, ki pa je do tedaj deloval v sklopu Centra za
TREBNJE - “Delavci Zdravstvenega doma Trebnje smo zgroženi nad načinom izvolitve novega direktorja našega zavoda. Svet zavoda je brez razprave med osmimi kandidati izvolil kandidata, kije bil očitno že vnaprej izbran iz povsem političnih in osebnih interesov nekaterih članov sveta.” To je bilo najkrajše sporočilo ponedeljkovega izrednega zbora delavcev v trebanjskem zdravstvenem domu v organizaciji sindikata Fides in Sindikata zdravstva in socialnega varstva.
• Delavci ZD Trebnje sporočajo občinskemu svetu, da je omenjeni način izvolitve Jožeta Rebolja sramoten in škodljiv za Trebnje. Občinski svet so pozvali, naj zavrne izvolitev Rebolja za direktorja ZD Trebnje.
Svet zavoda je za direktorja ZD Trebnje izvolil Jožeta Rebolja, dipl. ekonomista. Med skupno osmimi kandidati so bili po navedbah delavcev ZD Trebnje poleg še drugih diplomiranih ekonomistov tudi doktorji medicine in diplomirani pravnik. Ob načinu volitev jih je zmotil tudi, kot so poudarili, poskus, da bi z omenjene volilne seje sveta odstranili predstavnike sindikata.
Na zboru so poudarili, da so posebej razočarani nad svojo predstavnico v svetu zavoda dr. Mirjano Turčin Tomažin in predstavnikom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, svojo predstavnico v svetu zavoda in Janezom Pla-tišejem, “ki sta glasovala v nasprot-
socialno in svetovalno delo.
Direktorica INDE je postala Andreja Žafran, dotedanja vodja VDC. Njeno delo je prevzela Irena Kovačič.
V začetku leta 1990 je bilo v Varstveno- delovni center vključenih 15 varovancev, kasneje sta se jim priključila še 2.
Hkrati s priključitvijo VDC k novoustanovljenemu podjetju pa so varovanke in varovanci končno prišli do novih prostorov, in sicer so se selili v pritličje stolpnice nasproti Zdravstvenega doma Sevnica. Prostori so bili večji, lepši, svetlejši, vendar so se kmalu pokazale pomanjkljivosti in ovire, predvsem arhitektonske, kajti stopnice so zelo oteževale dostop varovancem na invalidskem vozičku.
Vsako leto se je število vključenih varovancev povečevalo, tako da jih je bilo leta 1994 skupaj 18, leto kasneje pa že 20. Neposredno z njimi sta delali dve delavki, skupinska habilitatorka in delovna inštruktorica.
Leta 1996 je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
ju z interesi tistih, kijih zastopata". Na zboruje 50 od 52 navzočih glasovalo za to, da dr. Tomažinovi
• Delavci ZD Trebnje hočejo za direktorja tudi v bodoče zdravnika iz svoje ustanove. V tem pogleduje bila kandidatka z največ podpore sodelavcev in s tem najresnejša tekmica Rebolju dr. Elizabeta Žlajpah. Na zboru je opozorila na politične ponudbe za kupčijo pri izvolitvi novega direktorja.
predlagajo, naj zaradi izgube zaupanja med delavci ZD Trebnje odstopi kot članica sveta zavoda ZD Trebnje. Če ne bo odstopila, bodo zahtevali njen odpoklic oziroma razrešitev.
M. L.
Občinsko gasilsko tekmovanje
MIRNA-Vsoboto, 19. maja, bo od 9. ure na športnem igrišču OŠ Mirna in na dvorišču Kolinske Mirna občinsko gasilsko tekmovanje pionirskih in mladinskih ekip prostovoljnih gasilskih društev trebanjske gasilske zveze. Vljudno vabljeni k ogledu!
Koncert MePZ Lisca
SEVNICA - Mešani pevski zbor Lisca priredi v soboto. 19. maja, ob 19. uri v Lutrovski kleti pri sevniškem gradu koncert umetnih in narodnih pesmi. Gost koncerta bo Mešani pevski zbor Peter Jereb iz Cerknega. Vabljeni na prijeten koncert zborovske pesmi! Vstopnine ne bo!
odobrilo zaposlitev še ene delavke, in sicer na mestu delovne inštruktorice. V tem letuje prišlo tudi do kadrovskih menjav, vodja VDC je odšla na drugo delovno mesto, namesto nje je delovno mesto nastopila socialna delavka Bojana Tkalec Štrasner.
Poudariti kaže, da je vsa leta, od samega začetka delovanja VDC-ja, društvo Sožitje pomagalo po najboljših močeh, si prizadevalo pri reševanju prostorske problematike.
Posebno zaslugo pri vsem tem pa je potrebno pripisati prizadevni dolgoletni in še sedanji predsednici društva Berti Logar. Prošenj za sprejem novih varovancev je bilo čedalje več, pritiski so bili iz vseh strani, vendar so bili zaradi prostorske stiske zelo omejeni. Tudi sami pogoji dela so bili zelo slabi. Omenili so nekaj imen ljudi, ki so veliko truda vložili v to, da so DPP sploh ustanovi: Božena Blaznik, Nataša Petančič, Fanika Zem-Ijak, od staršev pa je posebne zasluge imel Jože Jurečič. Svetovalka na ministrstvu za delo Vla-duška Cimperman je po besedah Berte Logar ena najzaslužnejših za najnovejšo pridobitev.
P. P.
VDC SEVNICA - V sodelovanju z direktorico INDE, d.o.o., Sevnica Martino Bobnič so našli lokacijo za dejavnost ter ustreznejše bivanje varovancev, in sicer v stavbi bivše obrtne zadruge "Bohor" oz. sevniške obrtne zbornice, ki je bita pripravljena oddati prostore v dolgoročen najem. Otvoritve prostorov VDC Sevnica se je udeležilo veliko ljudi. (Foto: P. Perc)
TOMOV HIŠNI SEJEM - Prokurist Bruno Gričar (na desni) poudarja, da
v Nemčijo izvažajo pod lastno blagovno znamko, njegov kolega Jože Zadel (na levi) pa dodaja, da so slovenski kupci zelo zahtevni in da tudi pri oblazinjenem pohištvu čedalje bolj prevladujejo modni trendi, saj se je razvojni ciklus izdelkov od prejšnjega enega do dveh let skrajšal na nekaj mesecev. (Foto: P. Perc)
Dializni stol bolnišnici
Radio Max podaril 1,9 milijona tolarjev vreden dializni stol Splošni bolnišnici Novo mesto ob otvoritvi dializnega oddelka
Enakost v drugačnosti je nujnost
Varstveno-delovni center Krško-Leskovec je pripravil slovesno odprtje novih prostorov za enoto v Sevnici v bivših prostorih Obrtne zbornice Sevnica na Cankarjevi 1 - 24 varovancev
SEVNICA - Danes je v VDC Sevnica vključenih 24 varovancev, ob začetku, ki sega v leto 1979, pa je bilo vključenih 9 varovancev. Varovanci v zavodu ohranjajo in pridobivajo nova znanja in spretnosti, kar jim omogoča lažje vključevanje v skupnost in okolje.
	j		J\ Ši J	j-j	D S Č J	J J	
Zgradimo cesto, preden bo kaos
Odbora območnih združenj seniorjev Posavja in Novega mesta nasprotujeta odlaganju gradnje avtoceste do Obrežja - Posebno delniško družbo za ta odsek! - Pohitite, občine!
KOSTANJEVICA NA KRKI - Kdaj bodo zgradili avtomobilsko cesto od Ljubljane do mejnega prehoda na Obrežju, sprašujejo mnogi od Ljubljane. Pristojni v vladi in njenih ustanovah skoparijo s točnejšimi odgovori, tako da negotovost že po malem načenja živce domačinov na Dolenjskem in v Posavju, a tudi drugih ljudi, zlasti občasnih voznikov na tem območju. O nadaljnji gradnji omenjene hitre ceste sta pred časom razpravljala v Kostanjevici na Krki odbora območnih združenj seniorjev Posavja in Dolenjske.
POLETI BODO NAJBRŽ IGRALI NA LADJI - Pihalni orkestri iz Italije, Madžarske, Slovenije in Hrvaške so za minuli konec tedna na opatijskem festivalu v nedeljo pripravili promenadne koncerte. Tu so najprej nastopili na ulicah Opatije, od koder je posnetek. (Foto: Pihalni orkester Kapele)
Pihalni orkester Kapele igral ob morju
Festival v Opatiji
KAPELE - Pihalni orkester Kapele je gostoval na 9. mednarodnem festivalu pihalnih orkestrov "Naš svet je glasba" v Opatiji od 11. do 13. maja. Pihalni orkestri so imeli v soboto svečane koncerte, kjer so izvajali koncertno glasbo, vsi ostali njihovi nastopi so bili namenjeni številnim turistom. V zaključku so vsi orkestri na glavnem kopališču pred številnimi gledalci odigrali skladbo vsake države. Slovenska je bila Židana mare-la, ki jo je skupnim orkestrom dirigiral kapelski dirigent Franci Arh. Godbeniki so imeli potem še
nekaj nastopov. Festival ni tekmovalni.
Uspešnemu nastopu Pihalnega orkestra Kapele so sledila povabila na gostovanja v Italijo in na Madžarsko ter na Hrvaško, kjer naj bi kapelski orkester igral na turističnih ladjah v Opatiji. Ivan Urek, predsednik pihalnega orkestra Kapele: “Navedena povabila dokazujejo, da bo Pihalni orkester Kapele zaradi kvalitetnega igranja tudi v bodoče gost številnih evropskih mest, kjer bo predstavljena slovenska glasba in s tem tudi Slovenija.”	M. L.
Za seniorje se nerazumljivo in podcenjujoče vedejo pristojno ministrstvo, DARS in druge strokovne službe, ker ne dajejo prednost avtocestnemu odseku od Biča do Obrežja. Zaskrbljuje tudi to, kot menijo seniorji, da se časovno močno odmikajo roki gradnje ceste, ki so jih že opredelili v državnih dokumentih.
Taka vladna oholost se zdi seniorjem odveč predvsem zato, ker
Bordo rdeča knjižica
Novi potni list ustreza mednarodnim standardom - Znaki so vidni s prostim očesom, z ultravijolično svetlobo in otipni
BREŽICE - Novi potni list, ki bo starega popolnoma nadomestil do 5. avgusta 2002, ustreza mednarodnim standardom, ki jih narekuje Evropska unija. Tudi zato je ta strojno čitljiva knjižica po novem bordo rdeče barve, ima pa tudi precej posebnosti, ki jih je v soboto v brežiški osnovni šoli predstavil mag. Bojan Trnovšek iz Ministrstva za notranje zadeve.
Vsak list novega potnega lista je sestavljen iz petih slojev polikarbo-nata, vsi osebni podatki in znaki pa so lasersko vgravirani. Nekateri so vidni s prostim očesom, drugi z ultravijolično svetlobo, nekateri so otipni, spet druge prepoznajo samo posebni aparati. Na zunaj je potni list rdeče barve, grb in naziv naše države pa sta izpisana z zlato folijo. Z ultravijolično svetlobo lahko carinik vidi tudi naziv države “pod” platnicami. Na vseh straneh je napisana Prešernova Zdravljica - v rdeči barvi je v rokopisu, natip-
kana pa je z modro. Tudi od kota, pod katerim gledamo osebni dokument, je odvisno, kaj vidimo: tako je lipov list lahko zelen ali moder, pa tudi nekatere oznake se “prikažejo”, če potni list ravno prav nagnemo. Na vseh straneh so tiskarski vzorci, ki prikazujejo zgodovino vseh naših regij: vaška situla, kamnoseške črke, Rakek, kozorog itd. Posebnost je tudi konjenik, ki z listanjem potnega lista skoči. Sicer pa varnost zahteva tudi zaščitno nitko in protifotokopirno zaščito.
Po podatkih Uprave enote Brežice ima nov potni list 170 Brežiča-nov, starega pa je naročilo skupno 21.532 Brežičanov.Trenutno je brez veljavnega osebnega dokumenta 817 polnoletnih oseb iz občine Brežice, kar pomeni, da nimajo nove osebne izkaznice, potnega lista pa bodisi nimajo bodisi ni več veljaven. Trenutna čakalna doba za novi potni listje en teden.
M. RAPUŠ
Teden umirjanja hitrosti
POSAVJE - Od 7. do 13. maja so na območju PU Krško potekale aktivnosti v okviru Tedna umirjanja hitrosti. Policisti so kontrolo hitrosti merili z laserskimi merilniki ter radarji v vozilu in na podlagi tahografskih vložkov. Ugotovili so 328 kršitev, od tega kar 284 prekoračitev hitrosti. Najvišja izmerjena hitrost je bila na Drnovem, in sicer 176 km/h. Na posavskih cestah se je v tem tednu zgodilo 24 prometnih nesreč z materialno škodo in pet s telesnimi poškodbami, od tega pa je bila hitrost vzrok v dvanajstih primerih. Hitrost še vedno ostaja pereč problem na slovenskih cestah, zato ji bodo posavski policisti tudi v prihodnje posvečali ustrezno pozornost z načrtovanimi akcijami.
Z mladinskim centrom na Portugalsko in v Avstrijo
BREŽICE - Mladinski center Brežice se že od začetka delovanja vključuje v program Mladina Evropske unije, ki nudi za mlade od 15 do 25 let stike s tujino. V okviru tega programa so od 14. do 20 maja v centru na obisku predstavniki organizacij različnih evropskih držav, ki delajo z mladimi. Med obiskom bi radi vzpostavili stike z organizacijami iz Posavja in v sodelovanju z njimi organizirali potovanja mladih, izmenjavo izkušenj delo v mladinskih organizacijah v tujini in drugo.
Skupine mladih iz Posavja se z Mladinskim centrom Brežice že v poletnih mesecih odpravljajo na Portugalsko in v Avstrijo.
Javna dela so začasna rešitev
Malo plačano delo, ki zuhteva veliko notranje angažiranosti, praviloma traja eno leto - To ni zaposlitev, lahko pa postane
BREŽICE - V Posavju je brezposelnost 14,4-odstotna in narašča. Da bi to številko zmanjšali ali pa vsaj ustavili njeno naraščanje, so tudi v sevni-ški območni službi Zavoda za zaposlovanje uvedli javna dela. V njih se je letos vključilo 124 ljudi: 29 iz brežiške, 60 iz krške in 35 iz sevniške občine. Delo so dobili praviloma za eno leto, v tem času pa na Zavodu od njih pričakujejo aktivno iskanje zaposlitve in izobraževanje, sta na sobotnem posvetu o javnih delih v Osnovni šoli Brežice povedali Karmen Starc iz Zavod in Lidija Udovč iz podjetja B.& Z. d.o.o., Inženiring, svetovanje in raziskave.
Namen javnih del je spodbujanje ustvarjanja novih delovnih mest in ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti brezposelne osebe. Izvajajo se na različnih področjih, kot so na primer socialno varstvo in zdravstvo (pomoč nepo-kretnim), izobraževanje (pomoč Romom pri učenju), kmetijstvo in gozdarstvo (sezonsko delo na polju), turizem (razvijanje turistične ponudbe). Na srečanju so se zahvalili predsedniku Turistično-hor-tikulturnega društva Zdole Damjanu Novaku, ki je požrtvovalno sodeloval z udeleženkami javnih del in jim pomagal pri urejanju štirih pohodniških poti.
Od lanskega leta dalje imajo udeleženci javnih del le 30-urni delavnik, preostanek časa pa naj bi namenili dodatnemu izobraževanju, aktivnemu iskanju prave zapo-
slitve, obiskovali pa naj bi tudi motivacijsko delavnico in informacijsko pisarno. Obe dejavnosti v Posavju vodi podjetje B.& Z. V motivacijski delavnici se vključeni v javna dela učijo najkrajše poti do zaposlitve - kako napisati prošnjo, se predstaviti delodajalcu, v informacijski pisarni pa imajo udeleženci na voljo računalnik z medmrežjem, tiskalnik, časopise in telefon, tako da lahko takoj vzpostavijo stik z morebitnim delodajalcem. Pa tudi pogovorijo se in se spodbujajo, je še povedala Lidija Udovč.
Na posvetu so svoje mnenje izrazili tudi delodajalci in udeleženci javnih del. Nekaj hude krvi je preteklo zaradi po mnenju mnogjh prenizkega mesečnega plačila. Predstavnica Centra za socialno delo je povedala, da skrb za starejše zahteva veliko dobre volje in
notranje motivacije, zato bi znesek moral biti višji. Tudi javno delo socialne delavke, ki dela magisterij in na leskovški osnovni šoli skrbi za Rome, je po mnenju psihologinje prenizko cenjeno. Vendar je Zorica Škorc iz podjetja B.& Z povedala, da je za javna dela zahtevana in plačana različna stopnja izobrazbe, pri čemer dejanska izobrazba ne igra nobene vloge. Pa tudi sicer po njenem mnenju javna dela niso namenjena reševanju finančnih težav, ampak lažjemu preživetju, večji motivaciji za iskanje zaposlitve in ohranitvi zaupanja v svoje sposobnosti.
Javna dela trajajo praviloma eno leto, kar tudi moti nekatere delodajalce, saj udeležence ravno navadijo na delo, pa morajo zopet uvajati druge. Starčeva je povedala, da lahko javna dela več kot eno leto opravljajo starejše in invalidne osebe ter osebe, ki na primer skrbijo za invalidne otroke ali nepokretne, saj bi nanje zamenjava lahko slabo vplivala. Podaljševanje javnih del eni osebi pa dovolijo tudi, če se javno delo lahko spremeni v zaposlitev.
M.RAPUŠ
postaja domala iz tedna v teden očitneje, „da se bodo razmere na tem avtocestnem odseku že pred dograditvijo tako zaostrile, da bodo postale neobvladljive.”
Za seniorje je podcenjujoči vladni odnos do južnega ozemlja nesprejemljiv tudi zaradi gospodarske vloge območja južno od Ljubljane. "Dolenjska z Belo krajino in Posavje sta v Sloveniji gospodarsko zelo pomembni območji. Dolenjska z Belo krajino je po izvozu najmočnejše izvozno območje v Sloveniji. Po razvojnih načrtih vodilnih gospodarskih družb na tem območju lahko pričakujemo še nadaljnjo hitro rast tudi v naslednjih letih, za kar pa je eden od predpogojev tudi zgrajena avtocesta. Tako naj bi Revoz podvojil proizvodnjo do leta 2006, Krka bo delala z novimi obrati v Novem mestu in Šentjerneju itd.“ Tako ugotavljajo seniorji iz Posavja in Dolenjske.
Seniorji so poleg avtoceste govorili v Kostanjevici tudi o razmerah ob prihodnji slovensko hrvaški državni meji. Pri tem so poudarili,
• Kot bližnjico do začetka gradnje avtoceste od Biča - tam se zdaj konča avtocesta - do Obrežja seniorji predlagajo ministrstvu za promet in zveze, naj pokaže časovni načrt gradnje obravnavanega odseka. Ob tem podpirajo zamisel o ustanovitvi posebne delniške družbe za pripravo in financiranje gradnje odseka Bič-Obrežje. Predlagajo tudi, da se, “če nikakor ni mogoče dovolj hitro zagotoviti zadostnih finančnih virov, prouči možnost vključitve koncesije”. Obenem seniorji predlagajo občinam pospešeno urejanje postopkov v zvezi s posegi v prostor ob gradnji bodoče hitre ceste. Ob tem, da se ž odsekom zelo mudi, je po mnenju seniorjev nedopustno, da bi pri bodoči dolenjski avtocesti varčevali in se odločali za najcenejše rešitve.
da bo bodoča schengenska meja zaostrila vsakodnevne probleme ljudi ob meji.
M. L.
SavaGlas šteje leto dni
Šestindvajsetega aprila letos prva obletnica izhajanja časopisa SavaGlas - Direktor Peter Špiler: jeseni tednik
BREŽICE - Šestindvajsetega aprila leta 2000 so izdali v Brežicah 1. številko časopisa SavaGlas.
“Zamisel o časopisu, ki ga izdaja radijska hiša, je bila pravilna,” pravi Peter Špiler, direktor Radia Brežice, d.o.o, in javnega zavoda Radio Sevnica. Radio Brežice je izdajatelj SavaGlasa, od letošnjega maja je soizdajatelj tega časopisa tudi javni zavod Radio Sevnica. Po Špilerjevih besedah so s časopisom dosegli vse načrte z zvezi s programsko zasnovo in potrdili gospodarsko upravičenost izdajanja tiskanega medija. “Zamisel, da bi radio izdajal časopis, je kolektiv težko sprejel. Vztrajal sem, sodelavci so tiskani medij sprejeli kot dejstvo in pozneje tudi kot svoj poklicni izziv. Zdaj lahko z gotovostjo trdim, da vsi zaposleni na Radiu Brežice in Radiu Sevnica stojijo za tem časopisom. Glede na to se bomo lahko z zadovoljstvom odločili, da bo po več kot letu dni izhajanja štirinajstdnevnika začel v septembru 2001 SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izhajati kot tednik,” napoveduje novost Peter Špiler.
* SavaGlas še zmeraj tiskajo v medijskem središču Glas Slavonije. Z tem so izdajatelji časopisa v letu dni navezali dobre poslovne povezave. “Sodelovanje bomo širili tudi s tiskanjem drugih lokalnih časopisov, katerih pomemben nosilec poslov bo Radio Brežice,” napoveduje Peter Špiler.
Peter Špiler
Radio Brežice ima močno razpršeno lastniško sestavo. Na vprašanja o deležu nekaterih podjetij in ustanov Špiler odgovarja, da ima DZS 10-odstotni in Kmečka družba 33-odstotni delež. Med skupno 25 lastniki po Špilerjevih navedbah prevladujejo lokalni posavski lastniki iz občin Brežice, Krško in Sevnica. Lastniške deleže imajo med drugimi občina Brežice, Kostak Krško ter bivši in sedanji zaposleni na radiu Brežice. V Radiu Sevnica pa ostaja občina Sevnica solastnik s 25-odstotnim deležem.
“Taka lastniška sestava je temelj za medij, ki poroča objektivno in ni podrejen ne eni vrsti kapitala ne eni vrsti politične usmeritve," meni Špiler.
M. L.
KOLESARSKI MARATON - Občinska turistična zveza Brežice je pripravila v nedeljo V. tradicionalni rekreativni kolesarski maraum po Brežiški kolesarski poti. Viljem Pavlič, sekretar zveze (v ospredju, drugi z leve), je na startu sporočil, da bo kolesarski maraton v Brežicah tudi v prihodnje vsako leto 2. nedeljo v maju. Za 35-kilometrski mali maraton se je prijavilo 43 in za 80-kilometrski veliki maraton 24 udeležencev. Kolesarje je na startu pozdravil Vladislav Deržič, župan brežiške občine, ki je bila pokroviteljica maratona. (Foto: M. L.)
Krške novice
KAJ IN KDO ? - Kaj in kdo je zadaj? V Krškem ob vpadnici iz smeri Drnovega so na veliki oglasni tabli (na fotografiji) v ozadju predvolilna znamenja. Veter ali sonce, nekaj pač, kar je
odgrnilo papir s panoja, je pred očmi meščanov obrnilo kolo časa. Samo nazaj ali tudi naprej? Na kaj in koga opira prihodnost krške LDS? Mnenja so različna in jih je več, tako kot je več smeri v krški liberalni demokraciji.
SPREOBRNJENEC? - V Krki južno od Kostanjevice leži potopljen kotel za žganjekuho. Zakaj je v vodi? Mogoče se je kdo ustrašil kontrole nad črnimi žganjarnami in je kotlič spravil pred morebitno inšpekcijo kar v vodo? Mogoče je storilec nekdanji pijanec, ki se je odločil, da ne bo več pil žganja? Če bodo odkrili, kdo je bil od kotel, bodo človeku napravo vrnili, na njegove stroške, seveda.
KRŠKO PRIHODNOSTI -Glavno lokalno vprašanje je bilo včasih, kako bi razvili občino Krško. Zdaj je vprašanje, kaj bo ostalo od sedanje občine Krško. Ko bodo vložili vse zahteve za nove občine in nove krajevne skupnosti, se bodo sprli za denar, ki ga Krško dobiva kot odškodnino zaradi nuklearke.
Novo v Brežicah
KOLESARJE TUDI V GADOVO PEČ - Na kolesarskem maratonu v Brežicah je navzoči brežiški župan Vladislav Deržič hudomušno predlagal organizatorjem, naj v bodoče maratonce popeljejo tudi v Gadovo Peč, češ da ima tam on svoj kotiček. Verjetno organizatorji rekreativnega kolesarstva ne bi imeli nič proti taki maratonski progi, če bi v Gadovo Peč kolesaril tudi župan osebno.
OSAMLJENI IZDELKI-Na brežiškem sejmu so nekateri obiskovalci zaman iskali razstavljavce, ki so svoje artikle postavili na ogled na sejemskem prostoru. Nekdo je predlagal obiskovalki, naj želeni artikel da kar v damsko torbico in ga odnese, če zraven pač ni nikogar, da bi od njega izdelek kupila. Tega ni storila. Tudi če bi že hotela narediti kaj takega, česar pa ni hotela storiti, ne bi mogla, tisti izdelek je bila - kosilnica.
KAKO DOLGO ŠE PO STAREM? - Brežičanom je postalo že kar malo dolgčas, ker ni v mestu nobenih odstavitev znanih ljudi in podobnih za množico priljubljenih dogodkov. Dolgo jim ne bo več ...
KAKŠNA POT - Brežiška obvoznica, po kateri kupec pride do skoraj sanjskega nakupovalnega središča na brežiškem obrobju, dobro pretrese človeka, ki se pelje po njej. Kdor vidi v nakupovalnih središčih skoraj raj, si bo prvi na jasnem, da pot do raja ni prav lahka.
Spomin na novejšo zgodovino
BREŽICE - S slavnostno prireditvijo v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice sta občina Brežice in Združenje borcev in udeležencev NOB, območni odbor Brežice, v petek počastila pomembne dni iz preteklosti. S koncertom Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane so se ta večer spomnili 27. aprila, ustanovitve Kozjanskega odreda, I. maja, 9. maja in s tem osvoboditve Brežic in konca 2. svetovne vojne ter osamosvojitvene vojne v Sloveniji. Slavnost-ni govornik je bil Vladislav Deržič. brežiški župan. Program je povezoval Martin Šoško. Prireditve so se udeležili tudi gostje iz Hrvaške.
Na zemljo ga veže srce, ne razum
Sicer bi Peter Starašinič s Krasinca že opustil kmetovanje ■ Danes ve, da po dvajsetletnem trudu poti nazaj ni več, vendar bi morale kmetijstvu priskočiti na pomoč država, občine in kmetijske zadruge
KRASINEC ■ Pri Starašiničevih na Krasincu so se za belokranjske razmere zelo zgodaj usmerili v živinorejo, pred 15 leti pa so se odločili zgolj za pitanje govedi. Začeli so s 30 pitanci, pred dobrimi šestimi leti pa so dogradili hlev, v katerem je prostora za 100 glav. Poleg njega je še prostor za karanteno za uvožene živali.
Ogled vinogradov
STRAŽA - Kmetijska svetovalna služba vabi vse vinogradnike, ki jih zanima varstvo vinske trte pred boleznimi in škodljivci ter tekoči ukrepi v vinogradih, na terenske oglede vinogradov. V ponedeljek, 21. maja, bo ob 16. uri ogled v vinogradu Draga Roženbergerja na Ruperč-vrhu. V četrtek, 24. maja, pa bo ogled ob 15.30 v vinogradu Ivana Slapničarja v Novi gori in ob 17.30 pri Rudiju Irtu in Srečku Kovačcu na Novem Ljubnu.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na novomeški tržnici so branjevske v ponedeljek ponujale: česen po 400 tolarjev kilogram, fižol v zrnju po 500 do 700, koren in kolerabo po 200, solato po 320 do 500, blitvo po 400 in špinačo po 600 ter liter čebulčka po 400. Šopek peteršilja je stal 50 tolarjev, mlade čebule 100, mlade šalotke 200 in novega česna 300, zavitek mlincev in rezancev 300, kilogram ajdove moke 450, suhih sliv 700, suhih jabolk in mešanega suhega sadja 800, suhih tepk 1600, košarica jagod in zgodnjih češenj 500, liter in pol sadjevca 1200 in domačega kisa 200, kilogram medu 900 do 1200, steklenička propolisa 300, sadika paradižnika, paprike, jedilne kumare, zelene, lubenice in dinje 50, solate 15 in čilija 150 tolarjev. Za šopek šmarnic je bilo potrebno odšteti 100 tolarjev in več, dobila pa so se tudi različna semena in sadike rož.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 83 do 3 mesece starih prašičev, 41, starih 3 do 5 mesecev, kar je 40 do 70 kg, in 3 prašiče, težke 100 kg. Prve so prodajali po 410 do 480 tolarjev kilogram, kar pomeni 10.000 do
15.000	tolarjev za žival, druge po 360 do 400, kar znaša 18.000 do 24.000, in tretje po 320 do 340 tolarjev kilogram, kar je 32.000 do
34.000	tolarjev za žival.
Starašiničevi so namreč uvažali polletna teleta najprej iz Poljske in pozneje iz Madžarske, a od lanske jeseni tega ne počnejo več, čeprav so bile uvožene živali lepe in zdrave. Odločili so se, da bodo imeli poleg pitancev krave dojilje, ki bodo celo leto na paši, kjer bodo dojila tudi teleta. Tako bodo sami zredili živali bodisi za osnovno čredo ali zakol, saj želijo čez čas ustvariti lastno blagovno znamko, da bodo ljudje vedeli, od kod prihaja meso. Sicer pa, kot zatrjuje gospodar Peter, pri njih niso nikoli krmili z mesno-kostno moko, temveč vedno s svojo krmo. Parcele, od katerih meri najmanjša hektar, največja pa 3,5 hektara, imajo okrog hiše in vasi. Obdelujejo 8 hektarov svoje ter 22 hektarov najete zemlje, travo pa balirajo. Letos so prvič kosili že 5. aprila, kar je bil svojevrsten rekord, sicer pa kosijo po petkrat na leto, tako da je trava mlada, sočna in ima še veliko hranilno vrednost.
Pri Starašiničevih imajo sedaj v hlevu 75 repov, načrtovali pa so, da jih bo čez 100. “Zaradi lanske suše je bilo manj hrane, kriva pa je tudi kriza pri odkupu ter nizke odkupne cene. Če ne bi v 20 letih, kar kmetujem, vložil toliko truda in denarja v stavbe in stroje in če me ne bi na zemljo bolj vezalo srce kot razum, bi zagotovo pustil kmetovanje," je razočaran Peter. Ob tem si ne more kaj, da ne bi povedal, pod kakšnimi pogoji kmetuje.
“Za polletno tele iz Poljske sem odštel 110 tisoč tolarjev. Res je Kmetijska zadruga Metlika ob hlevitvi primaknila 10 tisočakov, metliška občina pa 5, a po enoletnem pitanju, med katerim sem moral plačevati še veterinarske storitve, ki niso poceni, mi je metliška klavnica ob zakolu za pitanca odštela 147.000 tolarjev."
Kljub vsemu temu se Peter zaveda, da bodo morali imeti v hlevu sto glav živine, sicer bodo težko preživeli. To pa hkrati pomeni, da bi morali imeti vsaj 30 hektarov travinja, da bi od države dobili premijo za vso živino. Vendar Peter pravi, daje pri njih nemogoče imeti tolikšno površino: zemlje preprosto ni, a tudi obdelati je ne more. Kljub temu da jih je pri hiši osem, je on edina delovna sila. Mama je že starejša, žena je v službi, od petih otrok pa so štirje osnovnošolci, eden pa še v vrtcu.
In kakšno pot v prihodnost vidi Peter? “Najbrž bom moral imeti manj živine, odkupna cena pa bo morala biti višja, bodisi da bo priskočila na pomoč država, ali pa bo Kmetijska zadruga Metlika našla boljše kupce. Če v KZ hvalijo belokranjsko meso in je, kot zatrjujejo, po njem veliko povpraševanje, bodo morali iztržiti tudi višjo ceno," pravi Starašinič. Ob tem pa niza primere, kako mačehovska je do kmetov država. “Ob uvozu živali smo morali kmetje takoj plačati analizo krvi in pregled. Čeprav je
Peter Starašinič v svojem hlevu
to delno tudi strošek države, naj bi od nje dobili vrnjen denar šele po enem letu. Prav tako država še vedno ni poravnala vseh premij za oddano živino za lansko leto. Vemo, da je v državnem proračunu denar za kmetijstvo, a je predolga pot, da pride do upravičencev. Tudi tu bi morali narediti red. Če ne bodo država, občine in kmetijske zadruge začele drugače gledati na kmetijstvo, se mu ne pišejo dobri časi," pravi iz izkušenj Peter, ki je pri štiridesetih letih med najmlaj, širni metliškimi kmeti. Da vidi krizo v kmetijstvu, pa mu ni potrebno iti daleč. Očitna je že v domači vasi. “Čeprav je na Krasincu najbolj razvito kmetijstvo v metliški občini, je prišel v vas zadnji traktor, in še to zetor, pred petimi leti. Kmetijske priključke pa kupujemo stare, nemške."
M. BEZEK-JAKŠE
ZELENJADARSTVO POD GORJANCI:
Petina slovenske tržne pridelave
PODBOČJE - Pridelava zelenjave je v Sloveniji statistično nepomembna dejavnost, saj poteka komaj na 4 odst. njivskih površin, toda v praksi se z desetino v skupni bruto vrednosti pridelkov uvršča ob bok prašičereji ali pridelavi krmnih žit ter celo pred vinogradništvo in sadjarstvo. Po izidih lanskoletnega popisa samo petina zelenjave konča na trgu, vse ostalo pa v domačih loncih.
V Posavju, na Dolenjskem in v Beli krajini je okrog 500 tržnih pridelovalcev zelenjave, ki na 46 hektarjih poberejo kar petino vse tržne pridelave v Sloveniji. Samo Kmetijska zadruga Krka odkupi letno 2 do 3 tisoč ton zelenjave, vsaj še enkrat toliko pa jo pridelajo na kmetijah, ki tržijo same. Pridelovalci niso povezani, kar postaja že ovira v razvoju, zato so
(J) kmetijsko svetovanje
Šipkova pepelovka in oidij
Obe bolezni povzročata pepelavost, vendar na različnih rastlinah - Potrebno je opazovanje in hitro ukrepanje
Šipkova pepelovka (lat. Sphaerotheca pannosa var. rošae) napada okrasne rastline ter je najstarejša in najnevarnejša bolezen pri vzgoji vrtnic bodisi na odprtem ali zaprtem prostoru. Na odprtem prostoru se bolezen pojavlja že spomladi običajno takoj ko se normalno razvijejo listi na vrtnicah oz. se pojavijo zasnove cvetnih popkov.
Prvi znak bolezni so rahlo zaviti listi, pogosto rdečkaste površine na zgornji strani lista. V poznejši razvojni fazi so listi videti, kot bi bili posuti z moko. Napadeni listi so deformirani, zaviti, pri močnem napadu lahko tudi odpadejo. Poleg listja bolezen napada tudi cvetni pecelj in sam cvet. Odpadlo listje skuša rastlina nadomestiti z novim in se na ta način izčrpava. Vse sorte vrtnic niso enako občutljive za to vrsto bolezni. Odpornejše sorte imajo kožaste liste in se na njih bolezen skoraj ne opazi, medtem ko imajo manj odporne sorte nekoliko mehkejše liste (primer: mini vrtnice).
Oidij ali pepelovka vinske trte (lat. Uncinula necator) je pomembna glivična bolezen, na Primorskem pa je najpomembnejša bolezen na vinski trti. Prezimuje v obliki micelija (oblika rasti glive) v očesih. V zadnjih letih gliva oblikuje posebna plodišča na listih, mladicah in grozdih (martinčkih). Običajno na našem območju prva bolezenska znamenja opažamo junija. Občasno lahko tudi že v času odganjanja trte v posameznih primerih opazimo, da so poganjki prekriti s sivo prevleko. Pogoji, primerni za razvoj oidija, so visoka relativna zračna vlaga (sopara) ob visokih temperaturah (optimalno 25-28°C). V določenih letih je lahko oidij izjemno nevaren in takrat trpi večji del pridelka.
Že iz samih imen je razvidno, da gre za dve različni bolezni, ki napadata dve različni rastlini. Tildi čas pojava in deli rastlin, kijih napada pepelovka, so različni. Zaradi navedenega te bolezni težko primerjamo, izjema je siva prevleka, ki je značilna za pepelovke. Vsekakor pojav pepelovke na vrtnicah ni vodilo za istočasni množični pojav pepelovke na vinski trti, kot mislijo nekateri vinogradniki. Za obvladovanje oidija je predvsem potrebno natančno opazovanje in pravočasno ukrepanje.
mag. SMILJANA TOMŠE, univ. dipl. inž. agr.
Kmetijski zavod Ljubljana, oddelek Novo mesto
v Podbočju minulo nedeljo ustanovili Združenje pridelovalcev zelenjave Pod Gorjanci (za Posavje, Belo krajino in Dolenjsko).
Okrog 30 zbranih pridelovalcev se je odločilo nekaj ukreniti, da pridelava zelenjave ne bo več obrobna dejavnost, ampak panoga, v katero se splača vlagati. Potrošnike bodo morali prepričati, da je domača zelenjava boljša od uvožene, in vzpodbuditi porabo. Vključevali se bodo v reševanje odprtih vprašanj s področja zelenjadarstva, skrbeli za izobraževanje svojih članov v tehnologiji pridelave in trženju ter poskusili poenotiti kakovost pridelkov v regiji. Pridelovalci zahtevajo okrepitev na področju svetovanja in želijo, naj dobi novomeški kmetijski zavod še v tem letu specialista za pridelavo zelenjave, hkrati pa naj bi se tudi drugi svetovalci usposobili in preusmerili ter sledili spremembam v kmetijstvu.
Novo združenje naj bi stalo ob strani tudi organizacijam pridelovalcev, ki bodo v kratkem morale nastati na terenu. “Ker bo finančne podpore deležno le nekaj slovenskih programov, se je nujno pravi čas organizirati," je na zboru pou-
daril krški župan Franci Bogovič, sicer tudi podpredsednik KGZ Slovenije. Po letu 2003 bodo namreč do pomoči upravičeni le tisti pridelovalci, ki bodo organizirani v podjetju ali zadrugi s predpisanim letnim prometom in obsegom pridelave.
Zelenjadarji iz vseh strani Gorjancev so se zdaj povezali v združenje, vendar pa lahko glede na kmetijsko politiko in stanje na trgu že v enem letu pričakujemo nove organizacije, ki bodo okrog sebe zbrale večje število pridelovalcev za skupno trženje. Pri tem bo glavno besedo imela podjetnost.
B. DUŠIC GORNIK
O oživitvi travniških sadovnjakov
METLIKA-V petek, 18. maja,bo ob 14. uri v tukajšnjem kulturnem domu predstavitev projekta “Oživitev travniških sadovnjakov Slovenije". Beseda bo tekla o dosedanjem delu in razvojnih možnostih, še posebej v krajinskem parku Kolpa, o okoljevarstvenem pomenu tovrstnih sadovnjakov ter pomenu sadja in izdelkov iz travniških sadovnjakov v prehrani. Ob 17. uri bo v nekdanji trgovini Kmetijske zadruge na Trgu svobode otvoritev razstave o oživitvi travniških sadovnjakov ter pol,ure pozneje prav tako v kulturnem domu slavnostna seja ob 10. obletnici ustanovitve Sadjarskega društva Bela krajina.
ZAPELE PRIDELOVALCEM POD GORJANCI - Na ustanovnem občnem zboru Združenja za pridelavo zelenjave pod Gorjanci, ki je bilo minulo nedeljo v Podbočju, so udeležencem v pozdrav zapele tudi kmečke žene, ki jih povezuje Aktiv kmečkih žena pod Gorjanci. Predstavile so se s prikupnim venčkom ljudskih pesmi. (Foto: B. D. G.)
N
HRIBČEK BOM
KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Starikavost vina
Vzrok je nezrelo grozdje
Iskanje vzrokov za neznačilni starikavi ton vina se nadaljuje, zanimivi članki o tej vinski napaki ali bolezni prihajajo predvsem iz Nemčije. Tudi v Sloveniji je vse preveč vin, ki imajo ta neprijetni vonj, toda večina ljudi si ne zna razlagati, kaj se je s takim vinom zgodilo. Sedaj nam je razumljivo, zakaj seje starikavost v toliki meri pojavila ravno v Nemčiji. V tej državi so zelo pretiravali s pridelki, saj so praviloma pridelovali več kot 100 hi vina/ha. Popravljanje mošta s sladkorjem je bila obvezna jesenska praksa, zato ni bilo težav zaradi nizkega alkohola. Pojavil pa seje problem v obliki starikavosti vina, ki je posledica nedozorelega grozdja.
Objavili so rezultate štiriletne raziskave, ki jo je izvajal vinarski inštitut v Wiirzburgu. Dosedanji podatki so med vzroki navajali zatravljenost vinogradov, preobremenjenost trt in zaradi tega slabšo odpornost proti suši. Skratka gre za stresne situacije v vinogradih. V poskus so vključili tudi močno odstranjevanje listov v bližini grozdja in pokrivanje tal s folijami kmalu po končanem cvetenju trte. Oba ukrepa delujeta na trto stresno. To si velja zapomniti, saj je pri nas v jeseni kar preveč vinogradov skoraj brez listja v bližini grozdov.
V štirih proučevanih letnikih sta bili zajeti tudi leti 1997 in 1999. Ugotavljajo, da sta oba letnika izstopala po pojavu neznačilnega starikavega tona vina. Leta 1997 je bilo pri njih sušno od sredine avgusta do začetka oktobra. Sodeč po sladkorni stopnji, je bilo tisto leto grozdje najbolj zrelo, toda ime-
lo je najmanjšo vsebnost dušika in aminokislin v moštu in najnižji suhi ekstrakt v vinu, največ pa je bilo starikavih vin, podobno kot pri letniku 1999. V letu 1996, ko je bilo več padavin in bistveno manj sončnih dni, je bilo ob zmerni sladkorni stopnji (v moštu) bistveno več dušičnih snovi in aminokislin, visoke vsebnosti mineralov, v vinu pa višji suhi ekstrakti. Senzorično so bila vina letnika 1996 polnejša, bogatejšega telesa in samo tista iz zgodaj potrganega grozdja starikava. Sliši se, kakor da so zaželjene deževne letine. Sušna obdobja pač ne bi smela biti tako dolga, da bi prihajalo do suše, ko se pretrga pretok tekočine skozi trto. Posebno v času dozorevanja grozdja je pomanjkanje vlage usodno za normalno sestavo mošta, kar se odraža v nižji kakovosti vina in povečuje pogostnost starikavosti vin.
Pri iskanju odgovorov na zastavljen poskus so vključili tudi parcele, na katerih so trgali grozdje štirinajst dni prej. Statistični izračuni so pokazali, da je.bil negativni vpliv prezgodnje trgatve hujši od stalne zatrav-ljenosti vinograda. Zakaj smo začeli vinograde zatravljati, ni potrebno na široko opisovati. Poraba vode v zatravljenem vinogradu je večja kot na obdelanih tleh. Ne propagiram ukinjanja “zelenih vinogradov”. Vedeti pa moramo, daje potrebno uravnavati obdelavo vinogradov celovito, da bi preprečili za trto stresne situacije. Do tega spoznanja smo prišli preko porušene kakovosti vina. Opazili smo porušeno ravnotežje v vinogradu, vinogradniška stroka je na to opozarjala. Nismo pa predvideli, da bodo posledice tudi na vinu.
(Nadaljevanje sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ
Pomoč pri izpolnjevanju vlog za subvencije
NOVO MESTO - Kmetijska svetovalna služba obvešča vse kmete, da bo svetovanje o izpolnjevanju obrazcev - vlog za subvencije v kmetijstvu za leto 2001 na celotnem območju Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto potekalo med 21. in 31. majem. Vse podrobnejše informacije glede kraja in časa svetovanja so bile objavljene v 19. številki Kmečkega glasu, ki je izšla 9. maja, sicer pa lahko informacije dobite tudi v občinski svetovalni službi ali na krajevnih obveščevalnih mestih.
HELENA MRZUKAR
gospodinjski kotiček
Prvi sočni rdeči sadeži
Rdeča barva je za človeka na psihičnem področju najmočnejši vir moči, saj, kot pravijo, vsebuje življenjsko energijo, spodbuja zdravje in krepi imunski sistem. Ker jemo tudi z očmi, lahko vsak barvni ton po svoje vpliva na človeka. Na pogled rdeča živila dajo občutek zrelosti in povezujemo jih s sladkim, aromatičnim ali pikantnim okusom. To je barva, ki vzbuja tek. Sezona jagod in češenj je pred vrati. Najokusnejše in najbolj aromatične so sveže nabrane češnje in jagode. Že zgodaj so ljudje spoznali okusnost češenj in jih začeli tudi gojiti. Njihova domovina so predeli ob Črnem in Kaspijskem morju. Najboljše češnje dozorijo tam, kjer je zemlja ilovnata ali laporna, podnebje pa z milimi zimami in neprevročim poletjem.
Poznamo približno 50 sort češenj, od najzgodnejših pa do naj-poznejših. Čas njihovega zorenja je v maju in juniju, odvisno od vremena. Zamudno obiranje sadežev, ki mora biti vedno s peclji vred, je poplačano z veliko vitamina C in minerali, med katerimi je največ silicija, železa, kalcija, fosforja in magnezija. Poleg plodov so koristni tudi posušeni peclji za pripravo čaja z diuretskim učinkom. V kulinariki so vse sorte češenj široko uporabne. Razkoščičene plodove dodajamo riževim in zdrobovim
jedem, pripravljamo sokove, džeme, želeje, pite, zavitke, likerje, vino in še kaj.
Preprosta sladica je češnjev zavitek. Zanj potrebujemo 500 g listnatega testa, 750 g zrelih češenj, 3 beljake, 100 g sladkorja, lOOpiškot-nih drobtin, limonino lupino, cimet in jajce za premaz. Listnato testo razvaljamo v pravokotnik, potresemo z drobtinami in izkoščičenimi češnjami ter prevlečemo s sladkim stepenim beljakom. Testo zvijemo in ga premažemo s stepenim jajcem. Zavitek pečemo 30 minut pri 200° C.
Prav tako aromatičen sadež so vrtne in gozdne rdeče jagode. Vsebujejo skoraj 90% vode, izjemno veliko folne kisline, vitamina C, železa in kalija. V črevesju imajo razstrupljevalni učinek, lajšajo prebavne motnje in pospešujejo rast celic ter nastajanje krvi. Najokusnejše in polne hranilnih snovi so sveže nabrane jagode, vendar jih iz navade največkrat potresemo z nezdravim belim sladkorjem ali obložimo z obilico stepene sladke smetane. Če kljub vsemu želimo pripraviti desert, se lahko odločimo za jagodno peno. Plodove pretlačimo v kašo in vmešamo trd beljakov sneg. Zmes napolnimo v steklene posodice, poljubno dodamo kepico vanilijevega sladoleda in okrasimo z lističi melise.
Mlada iskanja v starih tehnikah
Razstava grafik treh akademskih slikarjev v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki - Predstavljajo se Vesna Drnovšek, Nataša Mirtič in Gorazd Šimenko
Graščak s čopičem
140-letnica rojstva slikarja Ferda Vesela
ŠENTVID PRI STIČNI -Jutri, 18. maja, bo poteklo okroglih 140 let od rojstva slovenskega slikarja Ferda Vesela, čigar življenje je bilo več kot štiri desetletja povezano z Dolenjsko. V Ljubljani rojeni slikarje namreč leta 1901 kupil grad Grumlof pri Šentvidu na Dolenjskem (zdaj je ruševina) in se v njem istega leta poleti za stalno naselil. Tu seje znova poročil in si ustvaril družino, ustvarjal in živel po lastni meri začrtano življenje. V spominu tamkajšnjih ljudi je ostal kot nekoliko nenavaden človek, kije ob slikanju počel še kup drugih stvari: rad je hodil na lov, gobaril, ribaril, zbiral starine in strastno šahiral, že prileten je začel smučati in voziti motor. Sam umetnik je v svojih spominih dejal, da seje na Dolenjskem kar malo pokmetil.
Umetniško pot je Vesel začel v Ljubljani pri Francu Globočniku, ki mu je dal prvi likovni poduk, nato pa je kot sedemnajstleten fant odšel na Dunaj, trdno odločen, da bo slikar. Študiral je na dunajski akademiji, nato na muenchenski, kjer je študij končal leta 1888, kasneje pa opravil še specialko: V bavarski prestolnici je drugoval s slovenskimi umetniki, največ z Jakopičem in Ažbetom. Eno leto je učil v Ljubljani, potem pa je dve leti potoval po Evropi. Leta 1901 se je udomil na gradu Grumlof in tu s krajšimi presledki živel do jeseni leta 1945. Umrl je 28. julija 1946.
Izhodišče in konstanta Veselovega slikarstva je realizem. Pod vplivom impresionizma je trdno plastično formo rahljal z upoštevanjem svetlobnih učinkov in drobljenjem barvnih nanosov ter slikam poskušal vdahniti razpoloženje. Veliko je eksperimentiral s tehnikami, največ pa je slikal v olju, temperi in pastelu. Dojemljiv je bil za različne vplive sočasne umetnosti. Slikal je portrete, krajino, žanre in tihožitja. Znanih je okrog 300 njegbvih del, precej jih je v tujini.
140-letnico bodo v Šentvidu počastili v nedeljo, 20. maja, z odprtjem razstave v Likovni galeriji ob treh popoldan in s slovesnostjo uro kasneje v Domu kulture.
MiM
KOSTANJEVICA - V Lamutovem likovnem salonu so v petek, 1L maja, zvečer odprli razstavo treh slovenskih akademskih likovnih ustvarjalcev najmlajše generacije. Pod skupnim naslovom Dela na papirju se z obsežnejšim izborom grafik predstavljajo akademski slikarji Nataša Mirtič iz Novega mesta ter Vesna Drnovšek in Gorazd Šimenko iz Ljubljane.
Vse tri umetnike poleg generacijske pripadnosti in istih mentorjev v času rednega in podiplomskega študija na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (prof. Andrej Jemec in prof. Lojze Logar) povezuje predvsem zavezanost grafičnemu ustvarjanju v klasičnih tehnikah, s katerim si utirajo opaznejšo pot na domačem in tujem likovnem prizorišču. Akva-tinta, jedkanica, suha igla in njihove kombinacija od ustvarjalca zahtevajo veliko znanja, saj gre za zahtevne in zamudne tehnike glo-
Glasbeno-likovni večer
ŠMARJEŠKE TOPLICE - Danes, 17. maja, bo ob sedmih zvečer v spodnji dvorani zdravilišča glas-beno-likovni večer Miroslava Mance-ta, dr. med. Avtor se bo predstavil z glasbenim programom na klaviaturah in s ciklom pastelov.
bokega tiska, ki pa grafičnim listom dajo posebno žlahtnost. Kot posamezniki so se že vsi trije umetniki potrdili z udeležbo na pomembnejših razstavah in kot dobitniki uglednih nagrad, saj je, denimo, Nataša Mirtič dobitnica odkupne nagrade Novega mesta na 6. Bienalu slovenske grafike. Za nas je zanimiva še podrobnost, da so se vsi trije s samostojnimi razstavami po končanem študiju predstavili v novomeški galeriji Luna in to razstavišče vpisali med svoje prve nastope v javnosti.
Na otvoritveni slovesnosti je po pozdravnem nagovoru Bojana Božiča, direktorja Galerije Božidarja Jakca, o razstavi in likovnikih spregovorila umetnostna zgodovinarka Katja Ceglar, ki je razstavo pripravila in napisala spremno besedilo v katalogu. Poudarila je, da se dela mladih umetnikov ob vsem, kar jih druži, vsebinsko in stilno
PONOVNO POD DEŽNIKOM - V restavraciji in kavarni Rondo v Krškem so minuli četrtek, 10. maja, zvečer ponovno prižgali svečke in odprli dežnik glasbe in poezije na tradicionalnem literarno-glasbenem večeru z naslovom Pod dežnikom, ki ga prireja Klub posavskih študentov in vodi Tatjana Lapuh. Tokrat sta se predstavili pesnici Bojana Abram s Senovega in Mojca Plati-novšek iz Krškega, za obe je bil to prvi večji nastop v javnosti, z glasbo pa je večer napolnil duo, v katerem pojeta in igrata Rok Platinovšek iz Krškega in Timotej Siler iz Leskovca pri Krškem. Naslednja prireditev Pod dežnikom bo 24. maja. (Foto: M. Markelj)
Katja Ceglar, Vesna Drnovšek, Nataša Mirtič, Bojan Božič in Gorazd Šimenko na otvoritvi razstave grafik v Lamutovem likovnem salonu.
V galeriji udomljene “duše”
Izvirna postavitev slik velikega formata akademskega slikarja Bogeta Drnovskega v galeriji Krško
KRŠKO - V galeriji Krško je do ustvarja v Sloveniji, je namreč raz-9. junija na ogled zanimiva razsta-	stavo svojih slik velikega formata
va, ki je v takšni postavitvi ne bo	postavil posebej za to galerijo in
mogoče videti nikjer drugje. Aka- pri tem funkcionalno izkoristil demski slikar Boge Dimovski, kije arhitekturo baročne cerkvice sv. po rodu iz Makedonije, vendar pa Duha, predvsem njeno nekdanjo vse od šolanja na ljubljanski aka- sakralno namembnost. Na steno demiji za likovno umetnost biva in prezbiterija je postavil velikanski
diptih kot glavno oltarno sliko, v obeh stranskih kapelah je podobno postavil po eno veliko sliko. Privoščil si je še dokaj nenavadno potezo in pod vse tri obešene slike položil na tla po eno veliko sliko kot nekakšen mozaik. Prostor je tako poudarjeno zaživel kot hram umetnosti, kot svetišče ustvarjalnosti ali, kot je dejal na otvoritvi razstave umetnostni zgodovinar Boštjan Soklič, “v galeriji so našle dom in se utelesile utelesile duše slikarstva Bogeta Dimovskega’’.
“Tako veliki formati slik so zame izjemni,” pravi slikar, “saj se v glavnem ukvarjam z grafiko in tudi v javnosti sem bolj poznan kot grafik. Slikanje mi pomeni nekakšen odmik od strogosti grafike, ponuja mi več svobode, čeprav tudi v slikanju sledim svojemu osnovnemu načelu - čistosti in odprtosti.” Dela Dimovskega so klasično abstraktna z neokrnjeno lepoto prvinskosti. V globokem stiku z zunanjim svetom slikar ustvarja refleksije, transformirane v bogastvo struktur “narave same po sebi”. Soklič poudarja, da slikar glavno skrb posveča kompoziciji ter odnosom med ploskovnimi polji, barvnimi kontrasti znotraj skopih barvnih informacij in prostorskimi plani. Čeprav na slikah ni upodobljene človeške figure, v njih vseskozi čutimo človeka, še najbolj umetnika samega ter njegovo zavezanost naravi v filozofskem smislu in subtilnost v odnosu do življenja.
Na otvoritvi v sredo, 9. maja, zvečer je v kulturnem programu nastopila umetnikova hči Vida Dimovski, ki je zaigrala Preludij neznanega avtorja in Bachovo Sara-bando.
M. MARKELJ
Boge Dimovski in vodja krške območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Tatjana Avsec v galeriji Krško. V ozadju veliki diptih.
med seboj precej razlikujejo, saj vsak od ustvarjalcev uspešno išče in gradi svoj izvirni likovni jezik.
Za prijetno glasbeno doživetje je na otvoritvi poskrbel godalni jazzovski trio String.si, v katerem igrajo Marijan Dovič, Matjaž Zorko in Vlado Batista. Med drugim so zaigrali kar tri izvirne Batistove skladbe. Razstava bo na ogled do 24. junija.
M. MARKELJ
Deset let Solzic
BREŽICE - Vokalna skupina Solzice je nastala pred desetimi leti v okrilju tukajšnje glasbene šole, v nji pa so pod vodstvom zborovodkinje prof. Marjetke Podgoršek Horžen zapela dekleta oddelka za solopetje. V desetletju je skupina prerasla v kakovosten sestav, ki se je uveljavil doma in v tujini. Jubilej bodo počastili v soboto, 19. maja, ob osmih zvečer s koncertom v Viteški dvorani brežiškega gradu in z izidom zgoščenke Tebi.
Fotografska razstava
BREŽICE - V torek, 15. maja, zvečer so v galeriji Dolenjske banke odprli pregledno območno razstavo 12 ljubiteljskih fotografov.
Literarni maraton
NOVO MESTO - Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Literarni klub Dragotina Ketteja vabijo na tridnevni literarni maraton, ki se bo začel danes, 17. maja, ob 19.30 v atriju knjigarne Goga s srečanjem mladih literatov srednješolcev, se nadaljeval jutri ob šestih zvečer v avli upravne stavbe Krke s srečanjem najmlajših literatov osnovnošolcev in zaključil v soboto ob 19.30 z literarnim večerom hrvaško pišočih članov kluba in gostov iz Virovitice v knjigarni Gogi.
Revija cerkvenih zborov
PREČNA - V nedeljo, 20. maja, bo v tukajšnji cerkvi revija cerkvenih pevskih zborov. Nastopilo bo osem zborov iz novomeške dekanije.
Mozartova maša
ŽUŽEMBERK - Kulturno društvo Vokalna skupina Prima priredi v nedeljo, 20. maja, ob dveh popoldan v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata slovesno mašo W. A. Mozarta v izvedbi skupine Prima, orkestra in solistov pod vodstvom dirigenta Aleša Makovca.
Krški župan Franci Bogovič, direktor podjetja Numip Stane Zorko, direktorica Valvasorjeve knjižnice Ida Merhar in državni sekretar Ciril Baškovič s faksimilom Valvasorjeve skicne knjige.
Dragoceni dar za knjižnico
Podjetje Numip iz Krškega je Valvasorjevi knjižnici podarilo faksimile Valvasorjeve skicne knjige
KRŠKO - Valvasorjeva knjižnica je obogatila svojo zbirko faksimilov in drugih dragocenih knjig za novo pomembno delo - faksimile skicne knjige za topografijo Kranjske Josipa Vajkarda Valvasorja, našega slovitega polihistorja, po katerem knjižnica nosi ime in kije v Krškem preživel zadnje dneve svojega življenja. Vsekakor se spodobi, da ima krška knjižnica izvod tega dragocenega in dragega (280.800 tolarjev) faksimila. Prav zaradi slednjega si knjižnica knjige ne bi mogla privoščiti, če ne bi podjetje Numip iz Krškega pokazalo posluha za kulturne potrebe kraja, knjigo kupilo in jo podarilo knjižnici. Slovesna izročitev je bila v četrtek, 10. maja, zvečer v prostorih Valvasorjeve knjižnice. Govornika sta bila direktorica knjižnice Ida Merhar in državni sekretar ministrstva za kulturo Ciril Baškovič, kije posebej poudaril pomen takšnih daril, saj z njimi gospodarstvo dopolnjuje javna sredstva za kjižničarstvo in hkrati potrjuje, da se zaveda velikega pomena, ki ga imata kultura in znanje za slovenski narod. Prireditev je z glasbo oplemenitil kvartet klarinetov Clarinova.
Skicna knjiga za topografijo Kranjske je bila del grafične zbirke v knjižnici barona Valvasorja na gradu Bogenšperk. V bel pergament vezan zbornik iz leta 1678 vsebuje 358 risb mest, trgov, samostanov in gradov na Kranjskem, ki jih je z rdečo kredo, s peresom ali tušem narisal Valvasor sam na svojih popotovanjih po deželi. Ob risbah so ponekod zapisane korekture, opazke in navodila za izdelavo bakrorezov. Po njih so namreč nastale ilustracije za Topografijo Kranjske in kasneje za Slavo vojvo-
Zapeli najboljši zbori
16 zborov na medobmočni reviji odraslih pevskih zborov Dolenjske, Bele krajine in Posavja - Pohvala prof. Igorja Švare
NOVO MESTO - Preko tristo pevcev v štirinajstih pevskih skupinah je pretekli konec tedna zapelo na medobmočni reviji odraslih pevskih zborov Dolenjske, Bele krajine in Posavja v Kulturnem centru Janeza Trdine. Kot je imenu organizatorjev uvodoma povedal vodja Območne izpostave Novo mesto Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Bojan Bencik, se je več kot 40 zborov s širše Dolenjske že predstavilo na pomladnih preglednih revijah.
Strokovna spremljevalca območnih revij - v Posavju je zbore poslušal prof. Igor Švara, na Dolenjskem in v Beli krajini pa skladatelj Tomaž Habe - sta kot najboljše izbrala mešane pevske zbore KD Dvor iz Žužemberka, Revoz in KUD Krka iz Novega mesta, Viva iz Brežic ter Primož Trubar iz Loke pri Zidanem Mostu, moška pevska zbora KD Kapele iz Brežic in Svoboda iz Brestanice, ženska pevska zbora Svoboda z Mirne in Gospodična iz Novega mesta, Trebanjski in Posavski oktet ter oktet Adoramus iz Novega mesta, vokalni skupini Corona iz Sevnice ter Solzice iz Glasbene šole Brežice. Na revijo, ki je poteka v petek in soboto, 11. in 12. maja, sta bila izbrana tudi Oktet Lipa iz Trebnjega in oktet Jurija Dalmatina iz Sevnice, ki pa zaradi objektivnih razlogov nista nastopila.
Sklad je kot strokovnega spremljevalca letošnje revije povabil pri-
Prof. Igor Švara
znanega slovenskega dirigenta prof. Igorja Švaro, ki je ob koncu dejal, da sta bila oba večera na visoki umetniški ravni. “Zbori in pevske skupine so nastopili z dobro pripravljenim programom in ga tudi uspešno predstavili, žal maloštevilni publiki. Medobmoč-ne revije pevskih zborov v Novem mestu so nedvomno velik zborov-. ski dogodek, ki bi bil vreden večje pozornosti, saj gre za amaterske pevce, ki morajo za tako dobre rezultate žrtvovati mnogo svojega prostega časa. Razveseljivo je dejstvo, da imamo veliko število mladih zborovodkinj, ki so strokovno telo dobro izobražene in ki imajo največ zaslug za visok nivo nastopajočih zborov.”
L. MURN
dine Kranjske. Ker je Valvasor zabredel v dolgove, je moral svojo bogato knjižnico z grafično zbirko vred prodati. Odkupil jo je zagrebški škof Aleksander Mikulič in jo kot veliko dragocenost vključil v Metropolitansko knjižnico. Tako je dragocena kulturna dediščina zapustila domača tla in je bila poslej v Zagrebu. Da bi Valvasorjevo skic-no knjigo imeli na vpogled tudi na Slovenskem, je Valvasorjev odbor pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti letos izdal faksimiliran natis izvirnika. Izšel je v dvesto numeriranih izvodih s spremno študijo Branka Reispa. Enega od njih ima po zaslugi Numipa tudi Valvasorjeva knjižnica v Kršem.
M. MARKELJ
Pianist Erik Šuler in slikarka Antonija Baksa Smel na salonu poezije.
Salon poezije
Noč verzov, proze, aforizmov, glasbe in slik
NOVO MESTO-Novomeška pesnica Marjanca Kočevar je konec prejšnjega tedna ponovno priredila tradicionalni salon poezije, ki ga je tokrat posvetila 125-letnici Cankarjevega rojstva. V njenem stanovanju se je zbralo 14 ustvarjalcev, ki so do zgodnjih jutranjih ur prebirali lastne verze in prozo ter izbrane odlomke iz del najljubših drugih ustvarjalcev, branje pa so prepletli še z razgovori o umetnosti in ustvarjalnosti. Ob gostiteljici so sodelovali: Samo Dražumerič, Stanka Hrastelj, Klavdija Kotar, Romana Novak, Iztok Osojnik, Katja Plut, Ana Rostohar, Lucija Stupica, Dušan Šaro-tar in David Šušel, aforizme je prebiral Cveto Gradišar, z igranjem na klavir pa je salon požlahtnil pianist Erik Šuler, ki je ob tej priložnosti predstavil tudi svojo zgoščenko Tu in tam z interpretacijami ruske romantične glasbe. Likovna gostja je bila Antonija Baksa Srnel iz Vodic. Razstavila je 20 nenavadnih likovnih del, kolažev, filigransko izdelanih iz naravnega cvetja, listja in steblik. Razstava je na ogled do konca maja, slike pa so tudi naprodaj.
Pet let Ragel
TREBNJE - Vokalna skupina Ragle bo petletnico delovanja počastila z večerom ljudske pesmi, ki bo v petek, 18. maja, ob osmih zvečer v Kulturnem domu. Gostje večera bodo Fantje z vasi in tam-buraška skupina Dobreč iz Draga-tuša, na prireditvi pa bodo Ragle predstavile svojo novo kaseto in zgoščenko.
inf
■Hh
UmGShmHhi]
rrfBMi
IZ ZGODOVINE ŠOLSTVA
Smuka je že 43 let brez svoje šole
Smuka (po nemško Langenthon) je danes manjša vas, ki je zrasla na pogoriščih in razvalinah nekdanjega kočevar-skega naselja. Med po vojni zraslimi hišami so še zelo vidni ostanki porušenih hiš in drugih poslopij. Do nje pridemo po sedmih kilometrih vožnje, če se z Dvora pri Žužemberku napotimo skozi Lašče proti Kočevju. Od Smuke do Kočevja pa je še okoli 18 km.
Do leta 1614 tega naselja še ni bilo. Tedaj pa je grofica Elizabeta Blagajska dovolila devetim kmetom iz Starega Loga, da so za naselitev Smukarjev izkrčili gozd. To seje zgodilo okoli 300 let potem, ko so te predele naselili nemško govoreči kolonisti iz Koroške, Frankovske in Turginije. Do prihoda novih prebivalcev so bili Slovenci tod redko naseljeni. V drugi polovici 15. in v začetku 16. stoletja so Kočevarje močno prizadeli turški vpadi. Da bi se gmotno opomogli, jim je avstrijski cesar podelil pravico do krošnjarjenja podobno kot Ribničanom. Ret pa menda Kočevarji niso izdelovali. Tako pravijo tisti, ki se teh krošnjarjev še spominjajo. Razgiban gorski in dolinski kraški svet pa prebivalstvu ni omogočal dobrih dohodkov. Izjeme so bili redki lastniki gozdov in večjih kmetijskih površin ter obrtniki.
Leta 1869 so na Kočevskem našteli 26.000 ljudi, od teh je bilo 22.898 Nemcev. Konec 19. stoletja so gospodarske težave povzročile močno izseljevanje, ki se vse do druge svetovne vojne ni ustavilo. Marca 1941, torej pred 60 leti, so se na Kočevskem zadnjikrat prešteli. V 179 vaseh, zaselkih in v mestu Kočevje je takrat živelo 12.498 prebivalcev (odstotek Slovencev je bil večji kot leta 1869). Vsaj toliko Kočevaijev pa je živelo v izseljenstvu, največ v Združenih državah Amerike.
Smuka je imela 1869. leta 311 prebivalcev, leta 1880 pa 334. Do leta 1882 vas z zaselkoma Kot in Kristel ni imela šolske stavbe. Posluževali so se zasilne šole z učiteljem, praviloma laikom, kije učil po privatnih hišah in so ga prebivalci sami vzdrževali oziroma plačevali.
Ker pa je po letu 1869 veljalo, daje osemletna šola obvezna, in to z usposobljenim državnim učiteljem, dobili pa so tudi samostojno šolsko občino, so se leta 1878 na pobudo Andreja Finka, posestnika iz zaselka Kot, odločili za gradnjo svoje šole. Vsak posestnik naj bi zanjo prispeval goldinar, a se je kasneje prispevek povečal na pet goldinarjev. Deželni šolski odbor v Ljubljani je odštel 400, Nemško šolsko društvo (Schulverein, izg. šulferajn) pa 1000 goldinarjev pod pogojem, da bo potekal pouk dosledno v nemškem jeziku, sicer bo treba denar vrniti. Brezplačno pa so vaščani prevzeli prevoze gradbenih materialov in kar precej težaškega dela. V šoli je bil večji razred, v katerem so se dopoldne in popoldne pri pouku zvrstili vsi učenci od 1. do 8. razreda. Šola je bila torej eno-razrednica. Del prostora v šoli pa je bil namenjen za upraviteljevo stanovanje.
Pouk v novi šoli seje začel 15. oktobra 1882. Do 1919 je bil učni jezik nemščina, do 1932 je bil pouk v nemščini in slovenščini, od tega leta dalje pa samo v slovenskem jeziku. V bližnjih šolah (na Dolenji Topli Rebri in v Starem Logu) pa so bili tudi nemški oddelki. To se je zgodilo zato, ker je bilo na teh šolah več kot 40 učencev nemške narodnosti. Takratne jugoslovanske oblasti so dajale kočevskim Nemcem v šoli približno toliko pravic, kot so jih imeli v šoli otroci Slovencev onstran Karavank, sicer pa se na šoli niso učili nobenega tujega jezika. Šola ni premogla pevskega zbora, Miklavža v šoli niso praznovali, pač pa so ob tako imenovanih božičnicah obdarili revnejše otroke.
Leta 1923 je bilo na šoli 41 učencev, tik pred vojno pa 38, na nižji stopnji 27, na višji pa 11,22 Nemcev in 16 Slovencev. Takrat je na Smuki učil Ciril Muc, po rodu Belokranjec, zelo zaveden Slovenec. Pred njim sta izpričani imeni le dveh učiteljev. To je bil H. Kugler, ki je v hudi zimi ponoči na poti iz Hinj proti Smuki zgrešil smer in zmrznil. Drugi je bilJ. Sa-mide, ki je omenjen zato, ker je uredil šolski vrt. Učitelju oziroma upravitelju Mucu je pomagal nekaj časa učiti učitelj brez praktičnega izpita. Kristina Stergar se spominja, da so Knavsovi omenjali tudi učitelja Franca Kimovca - Žigo. Sem je bil prestavljen kazensko. Učil je pred Mucem. Kimovec je bil kasneje znan organizator partizanskega šolstva in viden povojni politik.
Ciril Muc je opravljal službo tako, kot je veleval zakon. Učil je v slovenščini, in
Državna ljudska šola na Smuki, fotografirana leta 1938. Hrani jo Slovenski šolski muzej v Ljubljani.
to niti malo ni bilo prav kočevskim Nemcem, saj so mnogi organizirano sprejemali do Slovencev sovražno Hitlerjevo politiko. Nestrpnost do slovenskega življa so podžigali zlasti kulturbundovci. Ob okupaciji je Kočevsko zasedla Italija, s čimer Kočevarji niso mogli soglašati. Končno je prišlo v drugi polovici leta 1941 do dogovora in do sklenitve kupčije med Nemci in Italijani, po kateri se bodo Kočevarji odselili v Posavje in njegovo okolico, kočevsko pokrajino pa bo kupila italijanska družba Emona. Vse se je zelo hitro odvijalo. Takrat sem videval Kočevarje, ki so prebivalcem sosednjih slovenskih vasi prodajali različne premičnine. Vehementno so izgovarjali: “Hitler naš bog”. Kdor jim je ugovarjal, je bH njihov sovražnik. Kočevska se je praznila od oktobra 1941 do januarja 1942. S 135 vlaki seje odselilo 2833 družin z 11.509 osebami. Odšli so na pot negotove prihodnosti. Politične spletke okupatorjev so jim demagoško obljubljale vsemogoče pravice in prednosti v novem svetu, doživeli pa so žalostno odselitev in razselitev.
Na Smuki in v Kotu je ostalo le pet družin. Šola je prenehala delovati, Muc pa je odšel v partizane. Po vojni je bil nekaj časa ravnatelj šole na Telčah, potem pa je delal v zapornem zavodu na Dobu pri Mirni. Pokojni.
Arhivskega gradiva o šoli je od odselitve Kočevarjev izredno malo in brez pre-verbe ni povsem uporabno. Slovenski šolski muzej ima skromne zapise, saj preglednega arhiva sploh ni. Zapisi o šolah, ki jih je ob razstavi o pregledu zgodovine šolstva na Kočevskem v obliki kataloga leta 1995 pod vodstvom direktorja Ivana Kordiša pripravil Kočevski muzej, so sicer dragoceni, toda za zgodovino smuške šole uporabni le za osnovne orientacije. O učiteljih in učencih ni podatkov. Vse je bilo treba izbrskati pri znanih in neznanih ljudeh. Največ mi je pomagal Anton Knavs s Smuke, nato Danica Pavček-Križ, rojena na Smuki (njena mati je bila Kočevarica, doma z Rdečega Kamna), zdaj učiteljica v Kočevski Reki, sorodnika Stanka Dominka, in sicer Milogoj Dominko z Vrhnike in Stankov sin Mladen iz Celja, ravnatelj Edi Zgonc iz Velikih Lašč itd. S Kristino Stergar pa sva se poslušala po telefonu. “Kot iz pravljice se mi prebujajo spomini na Smuko in Polom, še posebej lepi na učenca Toneta Knavsa in Ervina iz Pavčkove družine,” je veselo pribila dobra učiteljica Kristina. Seveda je bilo treba odpreti tudi kakšno enciklopedijo in revijo.
Tone Knavs, znanec mojih let, živi v tej vasi vse od rojstnega leta 1934. Kot otrok je znal kočevarsko narečje, otroci nemško govorečega prebivalstva pa so pobirali tudi slovenske besede. Zdaj so v njegovem spominu ostali le drobci specifičnega govora Kočevarjev. Beguštu hin? je pomenilo Kam greš? Dandanes je še edini na Smuki, ki v pogovoru lahko postreže kaj pomembnega o predvojnih, vojnih in povojnih časih. V šolo je hodil k Mucu, pri katerem se ni smela izgovoriti nemška beseda. Še bolj dosleden je bil, ko so mu začeli kulturbundovci groziti s fizičnim obračunom. Prav dobro se spominja časov, ko so se Kočevarji pripravljali za odselitev in njihove selitve. Niso bili vsi tako navdušeni za odhod, kot so takrat navdušeno govorili zagrizeni kulturbundovci. “Smo pa med vojno mnogo pretrpeli zaradi krutih dejanj okupatorjev. To se ne more pozabiti. Kot otrok sem moral opravljati pri obnovi hiše pretirano težka dela in to se mi pozna na zdravju." Takrat sva se pogosto videvala, vsak s svojim dodeljenim garanjem. K maši je prihajal v Veliko Lipje.
15. avgusta 1942 sva opazovala gorečo Smuko, Tone iz Hinj, kamor je družina zbežala, jaz iz Lipja. Dopoldne istega dneva so zagorele Lašče. Ljudje so tre-
Za gornjim velikim oknom je soba, v kateri sta učili partizanska učiteljica Darinka Kosi in Kristina Stergar (od 1948 do 1950). Na fotografiji je danes še edini pravi Smukar izpred vojne, Tone Knavs. (Foto: Jože Škufca)
petali za svojo usodo. Knavsovi so ostali brez hiše. Italijanski požigalci bi upepelili tudi šolo, toda v njej sta takrat stanovali ženi dveh begunskih učiteljev, ki sta bila v taborišču Gonars. Ko sta to dokazali s poštnimi žigi iz Gonarsa, so jima pustili krov na glavo. Če bi zažgali šolo, bi se vnela tudi streha bližnje cerkve. Krita je bila namreč s smrekovimi skodlami. Leta 1945 so zvonik ob bombardiranju porušili Nemci. Po vojni je streha cerkve popustila. Nihče je ni obnovil. Preveč je bilo na kupu eksistenčnih problemov, ki so bili zaradi zapuščine vojnih razdejanj
skrajno težki. Italijanska vojska je poleti in jeseni 1942 požgala okoli sto izpraznjenih kočevskih vasi in zaselkov.
Leta 1944 je bila na Smuki nekaj časa partizanska šola, in sicer v gornji sobi upraviteljeve hiše (postavil si jo je eden od premožnejših upraviteljev), ker sta v šoli tedaj našli zatočišče dve smukarski družini brez doma. Partizanka Darinka Kosi je poučevala pet učencev. Pravijo, da so se učili iz beril, ki so imele na naslovni strani Titovo podobo. Prav gotovo so bili to različni pionirski listi, ki jih je učiteljica pri pouku uporabljala kot pomožno gradivo za branje. Za pisanje so uporabljali tako slab papir, da so se delci lesa kar luščili z njega. Učiteljice Darinke Kosi ni v seznamih učiteljev v knjigi Partizansko šolstvo na Slovenskem avtorjev Slavice Pavlič in Viktorja Smoleja. Ko je šla ta kratkotrajna šolska učenost mimo, so morali otroci na ponoven pouk čakati kar do 1948. leta. Tone Knavs hrani šolski izkaz, ki to potrjuje. Ta učenec je pouk obiskoval še naslednje šolsko leto, da je končal četrti razred, čeprav je bila njegova šolska obveznost že mimo. Kar sedem let je bil brez rednega pouka. Tako je takrat prikrajševala vojna s posledicami mlade ljudi za najbolj osnovne pravice. Pisca tega prispevka samo za štiri leta.
V jeseni 1948 je namreč prišla učit na Smuko in v Polom učiteljica Kristina Stergar. To je bila kombinirana potovalna šola. Tri dni je učila na eni, tri dni na drugi šoli. Rodila se je vTrčovi pri Mariboru leta 1921. Do vojne je končala dva letnika učiteljišča, nakar je morala poprijeti za pisarniško delo. Po vojni se je zaposlila v šoli v Kapelah pri Brežicah, leta 1948 pa je bil njen mož kot kmetijski tehnik premeščen na grmsko šolo v Novo mesto in od tod kmalu v Kočevje. Kristina se je odločila za poučevanje. Delo v pisarni se ji je upiralo. Že na Smuki seje pripravljala za manjkajoče izpite na učiteljišču. Učenci se je spominjajo kot zelo dobre učne moči. Organizirala je šolske malice in poskrbela, da so učenci dobili tudi oblačila. Za izmenjavo šolskih izkušenj je obiskala tudi kolegico Slavko Zalokar v Malem Lipju. Spominja se, da je učila v temačni sobi stare kmečke hiše. Jeseni 1950 je odšla učit v Staro vas pri Bizeljskem. Od tod se je preselila v domači kraj in ob treh otrocih po končanem učiteljišču diplomirala še na višji šoli za defektologijo. Upokojila seje kot ravnateljica šole za težje prizadeto mladino v Mariboru. Živi v rojstni Trčovi.
Za njo je prišel na Smuko poučevat Stanko Dominko. Rodil seje 1902. leta
v Čezsoči pri Bovcu. Družina seje pred fašizmom umaknila v Ljubljano, kjer je Stanko končal učiteljišče. Pred vojno je učil v Taboru pri Ojstrici, Križevcih v Prekmurju, Bistrici ob Sotli in v Kozjem. Od družine s tremi otroki se je oddaljil. Ob okupaciji seje znašel na italijanskem zasedbenem območju in kot rodobljub kmalu tudi v taborišču Gonars, od koder je odšel takoj po kapitulaciji Italije v partizane in kmalu postal hraber borec in progandist Vojkove brigade. Pomagal je urejati, tiskati in širiti zelo odmevno bri-gadno glasilo Partizanski dnevnik, v katerega je tudi pisal. V brigadi je bil kulturni referent. Načelnik brigade Hojan je brigado izdajal Nemcem, tako je storil tudi 4. februarja 1944. Nemci sojo iznenada napadli v Žireh. V spopadu in ob umiku je bil Dominko hudo ranjen. Prijatelj partizan Danilo Šuligoj je zapisal, kako jih je Stanko skupil: "Krogla mu je vstopila na levem delu hrbta, potovala nad lopatico in na ramenu izstopila in ponovno vstopila pod levo čeljustjo in izstopila na desni strani nosu pod očesom... Zelo žalosten je bil pogled na to gmoto krvi, povojev, podplutb in oteklin...” Še isti dan so namreč Dominka prepeljali v bolnišnico Franjo, kjer je nastala tudi uradna rekonstrukcija potovanja krogle. Čez 14 dni je Stanko Dominko iz Franje med drugim sporočil Šuligoju v brigado: "Bodimo ponosni, da smo Slovenci, ljudje čistega značaja in
klenih src. Svoboda bo razprostrla svoje blagoslovljene roke tudi čez našo nekdaj trpečo in zasužnjeno domovino, Primorsko. Ni več daleč vstajenja dan...” Po zasilni ozdravitvi je sprejel nalogo šolskega nadzornika, čeprav je zelo težko govoril.
V	omenjeni knjigi o partizanskem šolstvu na Slovenskem je na 136. strani zapisano, daje bil okrožni šolski nadzornik za Severno primorsko območje Saša Dominko. Saša je bilo njegovo partizansko ime. Ob koncu vojne je bil poročnik JA.
Po osvoboditvi je bil začasno invalidsko upokojen. Ko pa so mu z operacijami in rehabilitacijo uredili poškodovano ustno votlino, toliko da je lažje govoril, je postal učitelj ria Smuki, in to jeseni 1950. Verjetno je menil (skupaj z drugimi), da mu je potrebno mirno okolje s čistim zrakom, kar je ta vas premogla. Še pred zaključkom šolskega leta 1955/56 je Smuko zaradi bolezni zapustil. Živel je samotarsko življenje, osamljen in zapuščen. Poleti leta 1954 sem ga videl med svojim delovnim odmorom v lovski hiši, kjer je bil tistega dne na kosilu politični funkcionar Niko Šilih, ki seje odpravljal na lov. Dominku, ki je skrušeno sedel, kadil in čakal na merico žganja, je pel levite, kakšen da mora biti učitelj. In prav nič ga ni vprašal po počutju, ne po tem, če ima še bolečine in če kaj potrebuje itd. Domačini pa niso vedeli, kako pomembno zgodovino ima Stanko za sabo. Še danes govorijo, da je bil več kot samo učitelj. Imel je namreč zelo široko splošno izobrazbo in to so prebivalci hitro ugotovili. Maja 1958 je bil zaradi bolezni ponovno upokojen. Zdravil se je na Golniku za TBC, kjer je 4. aprila 1959. leta umrl.
Leta 1956 je na ljubljanskem učiteljišču diplomirala Ljubljančanka Danica Samec in v jeseni je postala učiteljica na Smuki. Od tod pa je odšla že aprila 1958. leta, in sicer na osnovno šolo Borovec pri Kočevski Reki, kjer je, tako kot na Smuki, učila vse učence od 1. do 8. razreda.
V	jeseni istega leta pa so bili smuški učenci prešolani na osnovno šolo Stari Log, kjer jih je sprejela učiteljica Nežka Henigman. Šola na Smuki pa je bila tega leta ukinjena. Učiteljica Danica Samec se je že leta 1959 zaposlila na osnovni šoli Velike Lašče, kjer seje leta 1991 upokojila kot učiteljica razredne stopnje. Na predmetni stopnji pa je poučevala gospodinjstvo. Živi v Veliki Laščah.
Po vojni so smuško šolo obiskovali: Alojz Ožbalt, Ervin Kinkapf (polbrat Danice Pavček), Tone Knavs, Dušan Vidmar, Darinko Vidmar, Franc Knavs, Jo-
žica Vidmar, Jožica Semec, Julka Koritnik, Beno Šemec, Danica Šemec, Danica Pavček, Vlado Koritnik, Cveto Šemec in morda še kdo. Ko je na Smuki poučevala Danica Samec, so v jeseni in spomladi prihajali k pouku še trije otroci z oddaljenega Komolca. To so bili Vinko. Konrad in Danica Malnar, ki so živeli sami z očetom. Kasneje so se preselili v Stari Log in tam nadaljevali šolanje.
Danes šolske stavbe na Smuki ni več. Vas šteje 49 prebivalcev in premore šest šoloobveznih otrok, ki kot vozači obiskujejo šolo v Kočevju. Leta 1958 pa za od tod šolajoče učence v Starem Logu ni bilo prevozov. 1966. leta je bila ukinjena tudi ta šola. Za prebivalce Smuke je Kočevje največkrat zatočišče za zaposlitev in urejanje najpomembnejših eksistenčnih vprašanj.
Čez nekaj mesecev bo šlo mimo 60 let, odkar je prenehala tod delovati šola za Kočevarje, prihodnje leto pa 120 let od takrat, ko so Smukarji prišli do prve in verjetno tudi zadnje šolske stavbe. Danes je Knavsova družina še edina v tej vasi od nekdanjih Smukarjev. Vsi drugi so priseljenci. Ob vhodu v vas je spomenik, posvečen dvema avstrijskima partizanoma. Takoj za vasjo pa se začne obširno območje obore z divjimi živalmi, ki mu gospodari Gojitveno lovišče “Medved” v Kočevju.
JOŽE ŠKUFCA
Na fotografiji, kije nastala leta 1954 in je last Danice Pavček, poročene Križ, so od leve proti desni (spredaj): Danica Pavček, Danica Šemec, sedi učitelj Stanko Dominko, naslonjen na učitelja je Vlado Koritnik, Julka Koritnik in Jožica Šemec, (zadaj) Jožica Vidmar in Franc Knavs. Manjkata učenca iz te generacije Cveto Šemec in Beno Šemec.
NAŠE KORENINE
Vsak glas ima svoj vir
Še danes se spominjam tiste ure glasbenega pouka v višjem razredu osnovne šole v Novem mestu. Takoj po zvonjenju nam je bilo jasno, da se pripravlja nekaj nenavadnega. Učiteljica je v razred prinesla gramofon in plošče. Da bomo poslušali Smetanovo simfonijo Vltava, nam je dejala. Nato je stopila za kateder, na katerem je stal aparat, in že smo pričakovali, da ga bo vključila. A namesto tega je dejala: “Zdaj pa pazljivo poslušajte! Povedala vam bom, kaj boste slišali."
Šele po njeni razlagi so med klopmi zaplavali zvoki simfoničnega orkestra. Nič nas ni bilo potrebno miriti, nič opozarjati. Vsak zase je tiho strmel v klop in iz glasbe poskušal razbrati, kar nam je učiteljica prej povedala. V naši domišljiji je rasla Vltava. Najprej razigrani gorski potoček, ki živahno skaklja preko skal, se vije mimo zalenih pašnikov in-se umiri šele na bogati ravnini, polni življenja in najrazličnejših zvokov. Breg te reke od izvira do izliva je bilo skladateljevo notno črtovje, v katerega je vpisoval glasove, ki jih je porodilo življenje ob njej, seveda svojemu duhu prikrojene, in mi smo jih poslušali in razumeli po svoje. In ko je glasba izzvenela, smo se prebudili, kot bi stopili iz drugega sveta. Mislim, da mi od takrat ni bilo nikoli dolgčas poslušati resno glasbo. Res, da ni bilo ob meni več tiste učiteljice, da bi mi razložila, kaj poslušam. A mi je dala vedeti, da za poslušanje potrebujem odprtost, strpnost in domišlijo.
Nekaj več kot štirideset let pozneje spet sedim pred svojo nekdanjo učiteljico. Zdaj mi ne govori več o Vltavi, a njen glas je še bolj vznesen. Pripoveduje mi o Framskem potoku, kako lepo je žuborel, pa o očetovem mlinu, ki ga je poganjal. Pesmi potoka in mlina sta se združevali v simfonijo njene mladosti. Čedalje pogosteje se v njej budi tista sanjska podoba in s trdnim prepričanjem mi zagotovi: “To je zame najlepši kraj na svetu.” Če bi bila skladateljica, bi o njem zložila simfonijo. Ker pa je postala učiteljica, je v učencih budila čutenje za lepo. Tako je v tisočih srcih zaživelo na tisoče simfonij.
Učiteljica je Jelka Kastelic, ki seje starejši Novomeščani gotovo še dobro spomnijo. Zdaj živi v Domu starejših občanov za Bežigradom. Letos februarja je praznovala devetdesetletnico, a ji te starosti nihče, ki jo vidi, ne bi prisodil, kaj šele, če bi jo slišal. Njena beseda je še zbrana in živa, misel pa čista, kot je bil v njeni mladosti Framski potok. Tu seje rodila Antoniji in Petru, mlinarju. To je bilo v bližini Rač pri Mariboru. Živahna je še zdaj, tako kot je življenje samo, saj je bil njen dekliški priimek Leben, ki v nemščini pomeni prav to, življenje namreč.
Pet otrok je bilo v družini. Očetova velika želja je bila, da bi vse izšolal. Uspelo mu je. Najstarejša Rozina je s pedagoškim poklicem pričela še v stari Avstriji, pozneje v Jugoslaviji pa sta na pedagoško pot krenili še najmlajši Eda in Jelka. Brat Stanko je bil starojugoslovanski oficir v Beogradu in je po nemški okupaciji tam izgubil življenje, Ama-
lija pa je postala šivilja in je ostala na domu. Še predno pa so Lebnovi otroci zapustili varno gnezdo, jim je to nudilo marsikateri užitek. “Že takrat smo doma imeli klavir in to smo otroci dobro izkoristili. Zlasti Stanko, Eda in jaz. Naša mladost je bila polna glasbe in petja," se spominja Jelka.
Prva grenka izkušnja jo je čakala takoj po končanem učiteljišču v Mariboru. Kar tri leta ni dobila zaposlitve. Končno se ji je le nasmehnila sreča. Dobila je učiteljsko mesto v Ščavnici pri Gornji Radgoni. Hitro se je prilagodila novemu okolju in se z mladostno zagnanostjo vrgla na delo. Zlasti jo je radostilo to, da je bil na šoli klavir. Kmalu pa je prišel na šolo še nekdo, ki je postal Jelki tudi zelo blizu. Iz Ljubljane so namreč sem poslali učitelja Slavka Kastelca, ki je bil sicer doma iz Novega mesta. Jelka in Slavko sta se zaljubila in se poročila. Mladi učiteljski par, ki je stanoval na šoli, je prebudil zaspano podeželje in postal središče kulturnega dogajanja. Slavko je pisal besedila za igre in jih režiral, Jelka je igrala na klavir in vodila pevski zbor. Potem se je rodila Marjeta, njun prvi otrok. A Slavko je bil pravi Dolenjec. Hrepenel je po zeleni Krki, gričih ob njej. Ob koncu tridesetih let se mu je hrepenenje izpolnilo. Postal je ravnatelj na osnovni šoli v Beli Cerkvi. Tako je Jelka iz Štajerke postala Dolenjka in to ostala dobrih petdeset let. V Beli Cerkvi je bil rojen Slavko, njun drugi otrok. Potem je prišla druga svetovna vojna, kije mladi družini prinesla mnogo gorja.
Belo Cerkev so najprej zasedli Nemci, potem so prišli Italijani. Pod italijansko okupacijo se je razplamtel odpor. Tudi Kastelčevi so pomagali. Slavko je bil med prvimi organizatorji OF. To so Italijani izvohali. Septembra dvainštiridesetega ob šestih zjutraj so prišli ponj. Najprej so ga imeli zaprtega kot talca, potem so ga odgnali v Gonars in Renic-ci. Naslednje leto so ga vrnili v Ljubljano. Obsodili so ga na dosmrtno ječo.
Jelka dolgo ni vedela, kje je njen mož. Dvakrat so jo vojaki vrgli iz stanovanja, najprej beli, potem domobranci. Tudi vse, kar je bilo v njem, je bilo uni* čeno. Obakrat je dobila zatočišče v Novem mestu. Potem soji Nemci dovolili odpotovati. Z otrokoma se je vrnila v rodni kraj. Tu so živi in zdravi dočakali svobodo in tu jih je potem našel Slavko, ki je večino časa do konca vojne preživel v nemškem zaporu.
Spet je družino odpeljal v Novo mesto. In spet sta se Jelka in Slavko posvetila prosvetni dejavnosti ter strokovnemu in kulturnemu delu. Zdaj je tisti čas le daljnji spomin. Jelka je že šestnajst let vdova in za otrokoma se je preselila v Ljubljano. Tam ima tudi že dva vnuka in enega pravnuka. Od Doma starejših za Bežigradom ima vse blizu. Daleč je le do smaragdno-zelene Krke in do tistega bistrega Framskega potoka z očetovim mlinom. Daleč? Ne, saj vse lepo človek nosi v srcu. In ko zapre oči, iz njega zazveni prav tista melodija, ki si jo zaželi.
TONE JAKŠE
Nekega lepega dne se boste upokojili

Poskrbite zase. Odločite se za dodatno pokojninsko zavarovanje. Pokličite: 080 2345, poglejte: www.kapitalska-druzba.si
KAPITALSKA DRUŽBA
Kapitalski vzajemni pokojninski sklad
Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d,
Ljubljana. Dunajska 56, p,p. 2611, telefon 01 47 46 700, telefaks 01 47 46 754
m
instalacije
MEŽNAR
OGREVALNE, HLADILNE, VODOVODNE IN PLINSKE INSTALACIJE,
Pestra ponudba raznovrstnih savnTn"6sta1e opreme repitev zdravja, uglednega proizvajalca SAVNE CAFUTA!
Naročite vse na enem naslovu!
Kakovost in garancija na prvem mestu!
Tel/fax:D7/33 2 80 47, GSM:041/618 420, 617 129
Odlična oprema, omamna cena.
Mazda Premacy l.8i I6V, 114 KM
(3.411.875 sit aii 30.500 dem)
www. mazda.mms.si
Mazda Premacy je gotovo najboljša možna izbira ta hip. Bogata serijska oprema vas bo navdušila. Da o ceni sploh ne govorimo. Zato pohitite v salone z vozili Mazda in izberite najboljše. Pooblaščeni prodajalec: MAKOMA, Novo mesto, 07/393 42 1296	
	
• omejena zaloga modelov 1.2000 330.000.00 SIT ceneje! L E A SIN G
K «prodala ■ servis ■ vulkanizerstvo • polnjenje klima naprav ‘1
Novi prodajno-servisni center
(kia) kia novo mesto
Ki.i Motors Import d.d., Ljubljana, PE Novo mesto, Šmarješka c. SO Telefon: 07/ 393 36 SO. delovni čas: S.00-16.00 _____
BARTOG
BARTOG d.o.o., Obrtniška 18, Trebnje
objavlja prosta delovna mesta
KOMERCIALIST ZA PRODAJO AVTOMOBILSKIH REZERVNIH DELOV
Pogoji:
•	najmanj V. stopnja izobrazbe tehnične smeri
•	poznavanje avtomobilskih rezervnih delov
•	najmanj dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih
•	poznavanje dela z osebnim računalnikom
•	samostojnost, komunikativnost in zanesljivost
REFERENT ZA UVOZ IN IZVOZ
Pogoji:
•	najmanj VI. stopnja izobrazbe ustrezne smeri
•	najmanj dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih
•	aktivno znanje najmanj enega tujega jezika (angleščina, nemščina)
•	poznavanje dela z osebnim računalnikom
•	samostojnost, komunikativnost in zanesljivost
Zaposlitve bodo s kandidati sklenjene za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Kandidate vabimo, da prijave z dokazili o izobrazbi in izkušnjah pošljejo v 8 dneh na naslov: BARTOG d.o.o., Obrtniška 18, 8210 Trebnje. Kandidati bodo o izbiri obveščeni 15 dni po poteku roka za oddajo vlog.

Izbrani v svojih razredih
Lanos s klimo že od 15.990 DEM ali 1.774.890 SIT*
Nubira s klimo že od 19.990 DEM ali 2.218.890 SIT*
DAEVMOO
Ponudba velja za vozila letnika 2000. pri izbrancih v svojih razredih pa boste glede na ceno gotovo dobili največ opreme.
■ Cene v SIT so informativne in odvisne od valutnih razmerij ter že vključujejo popuste.
Matiz s klimo že od 11.990 DEM ali 1.330.890 SIT*
i
/V4ANJC*
tuuitLčnO. (Zcjencijtz
Kandijska 9, Novo mesto
tel.: 07/33 21 115, 33 25 477 faks: 07/33 42 136
KATALOG POLETJE 2001
Pokličite, poslali vam bomo brezplačni izvod.
ŽE 10 LET Z VAMI 1
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto, Seidlova 5
tel.: 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305
ro n
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča
na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
•	picami
•	hamburgerjem
•	giricami
•	pomfritom
•	sladoledom
•	ledeno kavo
•	sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
BT 07/ 33 21 878
Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
RENAULT
AKCIJE
v mesecu maju
•	do 200.000 tolarjev popusta
pri menjavi staro za novo
•	do 600.000 tolarjev popusta
za vozila letnika 2000
BREZPLAČNA KLIMATSKA NAPRAVA
pri vozilih TVVINGO, CLIO, THALIA, MEGANE
•	TVVINGO že od 1,399.000 tolarjev • CLIO že od 1,491.000 tolarjev
•	MEGANE že od 2,613.000 tolarjev
Količine so omejene!
TPV AVTO d.o.o
Novo mesto, tel 07/39 18 114 Brežice, tel. 07/49 91 900
POMLADANSKA SUPER AKCIJA
MULTIFUNKCIJSKI APARAT
TISKALNIK
FOTOKOPIRNI APARAT FAX
365 000,00 SIT + DDV

MINOLTA


ji Bil

FOTOKOPIRNI APARAT
m- usooo.oosn*tor
AS, A4 - ut 000,00 SIT * »«*
//.

* ODKUPIMO RABLJENI APARAT
* PRODAJA NA OBROKE a«./? oskokov ni2 osnem
* S/M VZDRŽEVANJE - 10000 kopij brezplačno
(OZ ENOLETNI SERVISNI PAKET)
POKLIČITE, KOLIČINA JE OMEJENA!
Prodaja in servis: MINOLTA d.o.o., Slovenija 1000 Ljubljana, Vodovodna c. 101, tel: 01-568-05-00, fax: 01-568-05-21;
2000 Maribor, Meljska c.1, tel:02-229-50-80, fax: 02-251-30-81; Celje 03-490-52-70; Novo mesto 07-498-70-14; Murska Sobota 02-530-38-88 e-mail: minoltaslovenija@minolta.si, www.minolta.si
ZA VAS ZE11 LET POSLOVNI IMENIKI
RUMENE STRANI
SLOVENIJA TEL
tel.(01) 436 53 90. !ax(01) 436 85 20. www.intennarketing.si
m
I N T E R MARKETING
U STVA R
RENAULT
AMO AVTOMOBILE
Kako tudi ne bi, če pa ima vsak Megane z oznako Avantura klimatsko napravo zastonj. Pa to še ni vse -zraven pridejo kar 4 airbagi, ABS s sistemom zaviranja v sili, servo volan, meglenki, električni pomik sprednjih stekel in centralno zaklepanje z daljinskim upravljanjem.
Tudi Twingo, Clio, Thalia in
Kangoo so še vedno Avantura
Pire, tale klima?
Ja, me gane do srca

www.renault.si
wap.renauit.si
\0
« t*
r---

DOLENJSKI UST ISI1 IHSfNCTOd
RADIO
OGNJIŠČE
Kum 105,9 Boč 107,3
RADIO
U NIV 0 X
SEDAN
!ačetek prodaje novega modela v Sloveniji jo 18. maja.
Posebno presenečenje za prve kupce Almere Sedan.
najbližjega pooblaščenega trgovca z vozili Nissan.
NISSAN ADRIA d.o.o„ pooblaščeni uvoznik za vozila Nissan v Sloveniji, http:/www.nissan.si
Pooblaščena trgovca: SEVNICA: Avtomehanika Zierer (07) 81 40 389;
dl


OTOČEC: Avtomehanika Vidrih (07) 30 99 310.

NAČRTUJEMO IN IZBOLJŠUJEMO. ŽE VEČ KOT 80 LET.

J

Kolesarski vzpon na Planino
KOSTANJEVICA - Športno društvo Kostanjevica bo v nedeljo, 20. maja, ob 10. uri pripravilo 2. kolesarski vzpon na Planino. Start bo pri gostilni Kmečki hram, prijavite pa se lahko prav tam med 8.30 in 9.30. Proga je dolga 18 km, od tega je 5,5 km makadama. Kdor bo hotel, bo lahko tudi tekmoval. Dodatna pojasnila dobite po telefonu 041 746 800.
Tatarski jezdec osvojil Slovenijo
Dirko Po Sloveniji je dobil Rus v dresu italijanskega moštva Amore&Vita Faat Zakirov - Derganc in Miholjevič upravičila vlogo favoritov - Izvrstna organizacija
Vladimir Miholjevič je pred startom v Mariboru takole razkazoval svoje mišice. Naslednji dan je v Ajdovščini oblekel rumeno majico vodilnega v skupnem vrstnem redu, vendarjo je nosil le en dan.
NOVO MESTO - Veliki zmagovalec letošnje kolesarske dirke Po Sloveniji 27-letni ruski kolesar iz italijanskega moštva Amor&Vita Faat Zakirov, ki si je zmago priboril na najtežjih klancih dirke na kronometru na Roglo in kraljevskim vzponom na Vršič. Njegova najhujša konkurenta sta bila kolesarja novomeškega poklicnega moštva Krka Telekom Nartin Derganc in Vladimir Miholjevič, ki sta se mu na koncu pridružila na zmagovalnih stopničkah. Kolesarsko društvo Krka Telekom je za organizacijo prireditve poželo vrsto pohval. Nov inarji, ki že vsa leta spremljajo dirke Po Sloveniji, so zatrjevali, da je bila le-ta letos najbolje organizirana, namesto da bi našteval napake, pa se je komisar mednarodne kolesarske zveze UCI Poljak Czeslavv VVajrak nekaj kilometrov pred ciljem zadnje etape po radijskih zvezah za sodelovanje zahvalil vsem, ki so na tak ali drugačen način sodelovali pri dirki, ter novomeške organizatorje priporočil mednarodni kolesarski zvezi, naj dirki Po Sloveniji že prihodnje leto dodeli višjo kategorijo. Organizacijski odbor prireditve na čelu s predsednikom Tonetom Anderličem, organizacijskim direktorjem Mirkom Fifoltom in sekretarjem Robertom Kastelcem je svojo nalogo opravil z odliko. V šestih dneh si je dirko v številnih slovenskih krajih ogledalo okoli 150 tisoč ljudi.
Faatu nihče ni mogel do živega
Junak 8. dirke Po Sloveniji je 27-letni Moskovčan Faat Zakirov, novinec v italijanskem poklicnem moštvu Amore&Vita, za katerega kolesarski svet do zdaj skorajda še ni slišal.
Zakirov, po rodu Tatar, je zadnja leta kolesaril za rusko amatersko moštvo Lada Samara in nastopal predvsem na dirkah na vzhodu. Lansko sezono je z 42 točkami zaključil na 42. mestu svetovne jakostne lestvice mednarodne kolesarske zveze UCI. V primeijavi z najbolje uvrščenimi člani Krke Telekoma Dergancem, Mi-holjevičem in Bončo, ki so lani zbrali med 150 in 250 točk, je tudi njegov letošnji seštevek do dirke Po Sloveniji zanemarljiv. Predlanski izkupiček Zakirova je bil še bolj skromen, 4 točke UCI in 1668. mesto na lestvici. Največja uspeha je Zakirov lani lani dosegel, ko je nekaj časa nosil rumeno majico na španski dirki 5. kategorije Vuelta Navara ter osvojil 2. mesto na dirki Po Bolgariji, kjer je zmagal njegov zdajšnji klubski tovariš Sevverin Kohut, tretje mesto pa je osvojil njegov brat Slavvomir Kohut.
Najbrž je prav ta dirka odločila, da so te tri kolesarje opazili menedžerji italijanskega moštva Amore&Vita in
UČIL SE JE PRI ZANINIJU - Veliki up novomeškega kolesarstva Jure Zrimšek je tako kot njegov moštveni tovariš Tomaž Nose na dirki Po Sloveniji prvič nastopil v tako močni konkurenci. Od blizu si je lahko ogledal, kako svoj šprinterski posel opravlja eden najboljših šprinterjev na svetu Ste-fano Zanini, saj je za njim v prvih dveh etapah zaostal te za meter ali dva.
Boštjan Mervar je zmagal v drugi etapi, kar je njegova četrta etapna zmaga na dirkah Po Sloveniji, poleg tega je v osmih letih zbral še sedem drugih mest. Rumeno majico vodilnega v skupnem vrstnem redu je nosil eno samo popoldne.
jih povabili v svoje vrste. Ko je v tretji etapi, posamični gorski preizkušnji na čas, na 16,5 km dolgem klancu od Zreč na Roglo dobesedno pometel z vsemi konkurenti, je nekdo izbrskal podatek, da gre za ruskega gorskega državnega prvaka. Vendar na gorskem prvenstvu Rusije ni bilo poklicnih kolesarjev, tako da, tudi če bi za ta podatek Faatovi konkurenti vedeli prej, jim to ne bi veliko pomagalo. Nekateri poraženci gorske preizkušnje so nejeverno zmajevali z glavami, češ da se je Tatar vlekel za spremljevalnim vozilom. Ko je na Rogli oblekel rumeno majico je zadovoljni Faat samozavestno zatrdil: “Na dirko Po Sloveniji sem prišel zmagat!” Da njegove besede niso bile zgolj hvalisanje, je sicer skromni Zakirov dokazal na klancu na Vršič, kjer mu je nekaj časa lahko sledil le lanski zmagovalec Novomeščan Martin Derganc. Kljub po njegovem mnenju premajhni pomoči njegovega moštva je Zakirov v zadnji etapi s ciljem na novomeškem Glavnem trgu zlahka nadziral Miholjeviča in Derganca ter ohranil prednost z Vršiča.
Faat Zakirov je tako stopil po stopinjah predhodnikov Nemca Tobiasa Steinhauserja, Franka Hoja in Aleksandra Vinokurova, ki so z zmagami in dobrimi uvrstitvami na dir-
ki Po Sloveniji opozorili nase in kasneje prodrli v sam svetovni vrh. Glede na moč, ki jo je samozavestni potomec nomadskih jezdecev pokazal na najhujših vzponih letos zelo zahtevne dirke Po Sloveniji, ga kljub zrelim kolesarskim letom čaka še lepa prihodnost.
Dnevi novomeških
šprinterjev
Uvodni etapi dirke Po Slovenije sta bili že po tradiciji namenjeni šprinterjem, ki so imeli letos med sabo res vrhunskega tekmeca, Ma-peijevega asa Italijana Stefana Za-ninija. Že prvi dan je Italijana s svojim moštvom na ciljni ravnini v Beltincih predstavil šolski primer šprin-terskega vlaka in silovitega šprinta zadnjega v njem. Visoki in mišičasti zmagovalec zadnje lanske etape francoskega Toura je v Beltincih kot puščica švignil mimo prvega najboljšega šprinterja Boštjana Mervarja in s svojo zmago dal poseben pečat letošnji dirki Po Sloveniji, na kateri v osmih letih tako znanega in uveljavljenega kolesarja še ni bilo.
Vendar novomeški šprinterji slavnemu Zaniniju niso ostali dolžni, že v drugi etapi so mu vrnili milo za drago. 120 km dolga etapa od Radencev do Ptuja je bila kot nalašč za maščevanje. Etapa seje namreč končala s krogom okoli Ptuja, po katerem slovenski kolesarji vsako leto nastopajo na dirki za Veliko nagrado Ptuja. Pred ciljno ravnino čaka kolesarje strm spust po ozki ovinkasti cesti z mestnega vrha proti srednješolskemu centru. Kolesarji Krke Telekoma so na nevarnem spustu tvegali do skrajnih meja in Mapeijev šprinterski vlak je toliko zaostal, da ni mogel dovolj pomagati Zaniniju, ki tokrat v boju z novomeškima asoma Boštjanom Mervarjem in Milanom Erženom ni imel nobenih možnosti. Novomeščana sta za zmago obračunala med seboj, zmaga pa je pripadla Mervaiju, ki seje po številu etapnih zmag s štirimi uspehi izenačil z do sedaj najuspešnejšim etapnim zmagovalcem dirke Po Sloveniji Robertom Pintaričem. Ko je Zanini videl, da mu ne bo uspelo zmagati, je že 50 m pred ciljem popustil.
Sprinterska družba je na letošnji dirki Po Sloveniji dobila še enega člana. Pridružil se ji je obetavni 19-let-ni Novomeščan Jure Zrimšek, ki je še lani vrtel pedala med mladinci. Da je fant iz pravega testa, je dokazal v prvi in drugi etapi, ko seje enakovredno kosal s starimi mački in v ciljnem šprintu osvojil 6. oziroma 7. mesto, ter hrabro grizel kolena na vzponih na Roglo, Predmejo in Vršič. Odnehati je moral šele_ zadnji dan med vzponom na Brezje, ko na poti proti Beli krajini ni mogel več držati ostrega tempa glavnine, ki se je tedaj borila za zmago v skupnem vrstnem redu. Tedaj je odstopila večina specialistov za sprint, Zanini pa je odnehal že dva dni pred njim pred etapo med Ivančno Gorico in Ajdovščino.
Vabimo vas na razstavo prešitih Odejinih stvaritev.
		i| T	KI lil i -1 1 - Ji
8—.'~		1	- Hf • H	r '.»-i aT m i
JIVH H j * i			i
fuln: Iuma/ I .iirnlor
*
STUDIO rIT•VUBLICIS
ih-Migti Jrtiip* < £!>ij
ZVEZDE DIRKE PO SLOVENIJI - Najboljši trije kolesarji dirke Po Sloveniji Martin Derganc, Faat Zakirov in Vladimir Miholjevič so dirko v svoje roke vzeti v sredo na Rogli, v nedeljo pa so skupaj izpili šampanjec na novomeškem Glavnem trgu.
LADO BI ZAMENJAL ZA FIATA PUNTA - Zmagovalec dirke Po Sloveniji Faat Zakirov je v nedeljo popoldne dobil v roke ključe avtomobila Fiat Punto, ki mu ga je podarilo podjetje Avto Triglav. Na njegovo žalost se bo Faat, kadar ne bo na kolesu, še naprej vozil s svojo Lado, saj bo mora! Punta prodati in denar razdeliti med člane moštva in mehanike. Tako je pač nepisano pravilo profesionalnega kolesarstva.
Kam so poniknili favoriti
Pred začetkom dirke so bili kolesarji novomeškega poklicnega moštva Krka Telekom izraziti favoriti za skupno zmago, saj so imeli v svojih vrstah kar štiri specialiste za vzpone. Trenerja Srečka Glivarja je pred zadrego ob izbiri, katerega od njih postaviti za “liderja” moštva, rešil gorski kronometer od Zreč na Roglo. Sanje, da bodo tedaj vodstvo v skupnem seštevku prevzeli štirje kolesarji Krke Telekoma, so se razblinile, ko je do mesta, kjer so merili vmesne čase, pripeljal Rus v dresu italijanskega moštva Amor&Vita Faat Zakirov, ki je bil že na polovici proge za skoraj tri minute hitrejši od vseh, ki so vozili pred njim, do vrha klanca pa je naskok pred tekmeci še povečal. Kasneje sta se mu novomeška kolesarja Martin Derganc in Vladimir Miholjevič sicer približala, a premagati ga ni mogel nihče. Branko Filip in Valter Bonča, ki soju poznavalci pred dirko šteli v najožji krog favoritov, sta za Zakirovim zaostala 6 minut oziroma 4 minute in pol.
D	■ XIprt.-Iii Im
	do 21. muja. v \ovmi nieslu
	
d)	na Glmiiem trgu 1
-M CD /■»s	in im pročeljih hiš v večjih slovenskih mi slili.
O	H lizol MIŠI-liti lll-ltl
Qh	prodslavljujo izviren prispevek k slovenski
o	kulturi s|i!tiijti.
a Sh rs>	Brezplačni knlnli igt so nu voljo v trgovini Merenti ir Dolenjska, Solon ( >1 »UH e Novo mesti i. izdelke |si Inhko kupite lin It v ostalih
&	pr< h jtijtilnol i z < hlejininii izdelki
	< !ns je
	/JI spremenilM-. Prevetrite postelje tudi vi.
m	
	UiIi-|m. d •( k i.In/■-mi Hi). 'SJuifjti 1 • »kn
To je na glavo obrnilo vse taktične zamisli trenerja Glivarja. Namesto da bi njegovi varovanci v naslednjih etapah rumeno majico branili, sojo morali napadati. V naslednji etapi možnosti, da bi Derganc in Miholjevič ogrozila Rusovo, vodstvo ni bilo, na verjetno najtežji etapi dirke od Ivančne Gorice do Ajdovščine z vzponoma na Strmec in Predmejo pa je novomeško moštvo na čelu z izjemno požrtvovalnima "delavcema" Brankom Filipom in Boštjanom Mervarjem le ukanilo velikega tekmeca. Filip in Mervar sta ubežni skupini, v katero seje uspelo prebiti tudi Vladimirju Miholjeviču, do vzpona na Predmejo prigarala več kot 4 minute prednosti pred glavnino, v kateri je bil Zakirov.
Na klancu na Predmejo je Miholjevič ostal sam skupaj z moštvenim tovarišem Faata Zakirova, Poljakom Sewerynom Kohutom. Poljaku je na koncu pripadla zmaga, Miholjeviču, ki na cilju ni mogel prehvaliti nesebičnosti in požrtvovalnosti Mervarja in Filipa, pa rumena majica in vodstvo pred Zakirovom za 53 sekund, ki pa na vzponu na Vršič ni zadostovala, da bi rumena majica naslednji dan ostala na plečih kolesarja Krke Telekoma.
Še nekaj o taktiki
Ko je bilo jasno, da je kolesarje Krke Telekoma do tedaj neznani ruski kolesar dokončno premagal, so številni očitki leteli predvsem na trenerja Srečka Glivarja, češ da bi moralo njegovo moštvo na etapi s ciljem na Vršiču že pred vzponom Derganca ali Miholjeviča spraviti tako daleč naprej, da ju Zakirov ne bi mogel več ujeti, oziroma da je naredil na dirki več taktičnih napak. Kritike je najbolje demantiral najboljši slovenski kolesar vseh časov Gorazd Štangelj z izjavo: “Krka Telekom je dirko taktično izpeljala brez napake. Do vzpona na Vršič je branila rumeno majico tako, kot to delajo vse najboljše ekipe. Drugače se ne da. Zakirov s svojimi dosedanjimi izidi ni opozoril, da gre za tako dobrega kolesarja, kot se je izkazalo na dirki Po Sloveniji. Naslov gorskega prvaka Rusije ne pove veliko, saj tam niso nastopili profesionalci. Vendar tudi če bi ga prej poznali, ne bi mogli nič spremeniti." Na očitek, da je njegovo moštvo poraženo, pa je Srečko Gli-var dejal: “Kolesarstvo ni nogomet. Če eden zmaga, drugi ni poraženec, ampak drugi, tretji in tako naprej. Osvojili smo drugo in tretje mesto. Zame je tudi to uspeh."
I. V.
tej dl dfe Psf!3JsiV3«l]l
1.	etapa (Čatež - Beltinci, 190
km) - 1. Stefano Zanini (Italija, Mapei) 4:51:38, 2. Boštjan Mervar (Slovenija, Krka Telekom), 3. Arnold Eisel (Avstrija, Kia),.. 6. Jure Zrimšek (Slovenija, Dolenjska) vsi isti čas.
2.	etapa (Radenci - Ptuj, 120
km) - 1. Boštjan Mervar 2:59:12,
2.	Milan Eržen (Slovenija, Krka Telekom), 3, Arnold Eisel (Avstrija, Kia)... 5. Stefano Zanini... 7. Jure Zrimšek... 9. Igor Kranjec (Slovenija, De Nardi)... 16. Martin Derganc (Slovenija, Krka Telekom), 22. Boris Premužič (Slovenija, Krka Telekom), 23. Branko Filip (Slovenija, Krka Telekom) vsi isti čas.
3.	etapa (kronometer Zreče -Rogla, 16,5 km): 1. Faat Zakirov (Rusija, Amore&Vita) 42:27, .2. Martin Derganc +0:52, 3. Vladimir Miholjevič (Hrvaška, Krka Telekom) 2:01, 10. Jevgenij Petrov (Rusija, Mapei) 3:34... 17. Tomaž Nose (Slovenija, Dolenjska) 4:18, 18. Darko Mrvar (Slovenija, Dolenjska) 4:31, 19. Valter Bonča (Slovenija, Krka Telekom) 4:38.
4.	etapa (Maribor - Ljubljana, 168 km) - 1. Dean Pogomik (Slovenija, Sava Kranj) 3:45:50, 2. Kazimierz Stafiej (Poljska. Mrož),
3.	Boris Premužič, 4. Branko Filip... 12. Jure Zrimšek. T6. Igor Kranjec (vsi isti čas).
5.	etapa (Ivančna Gorica - Ajdovščina, 178 km) - 1. Sevverin Kohut (Poljska, Amore&Vita) 4:06:30, 2. Vladimir Miholjevič (Hrv/Krka Telekom) oba isti čas, 3. Slavvomir Kohut (Pol/Amo-re&Vita) +48.!. 10..Darko Mrvar... 13, Martin Derganc (vsi isti čas).
6.	etapa (Sežana - Vršič, 158 km) - 1. Faat Zakirov 4:08:46, 2. Martin Derganc +13, 3. Juergen Pauritsch (Avstrija) 1:59,4. Sewe-rin Kuhut (Poljska, Amore&Vita) 2:05, 5. Vladimir Miholjevič 2:06.
7.	etapa (Ribnica - Novo mesto, 178 km) - 1. Remigius Lupeikis (Litva, Mrož) 4:04:40, 2. Filippo Baldo (Italija, Kia), 3. Andrej Gimpelj (Slovenija, Dolenjska) vsi isti čas, 4. Jaroslavv Rebievvski (Poljska, CCC Mat)+10... 9. Igor Kranjec +36... 11. Boris Premužič (isti čas)... 13. Branko Filip 48, 14. Darko Mrvar 1:18 itd.
Končni vrstni red: 1. Faat Zakirov (Rusija, Amore&Vita) 24:44:58, 2. Martin Derganc (Krka Telekom) +1:09, 3. Vladimir Miholjevič (Krka Telekom) 1:23, 4. Seweryn Kohut (Poljska, Amore&Vita) 2:20, 5. Slavvomir Kohut (Poljska, Amore&Vita) 3:54, 6. Luca Beluo-mini (Italija, CCC Mat) 5:05, 7. Jaroslavv Rebievvski (Poljska, CCC Mat) 5:34, 8. Martin Mo-sers (Avstrija) 6:35, 9. Simone Mori (Italija, Kia) 7:33, 10. Juergen Pauritsch (Avstrija) 8:26... 14. Mitja Mahorič (Perutnina Ptuj) 9:28, 16. Darko Mrvar (Dolenjska) 11:12, 19. Matej Stare (Sava Kranj) 12:52, 20. Valter Bonča (Krka Telekom) 14:09... 30. Plankar Uroš (Dole-- njška) 21)11, 31. Boštjan Mervar (Krka Telekom) 21:25... 33. Tomaž Nose Dolenjska) 21:41... 37. Branko Filip (Krka Telekom) 22:45... 52. Boris Premužič (Krka Telekom) 33:18, 53. Igor Kranjec (De Nardi) 36:53... 56. Andrej Gimpelj 41:53 (Dolenjska) itd.
V pričakovanju košarkarske vojne
Slovan je bil trd nasprotnik, a Novomeščanov ni ustavil - Se bo Union Olimpija oddolžil Krki Telekomu za poraz v lanskem polfinalu? - Kdo bo bolj zbran?
NOVO MESTO - Košarkarji Krke Telekoma so izpolnili še zadnji cilj letošnje sezone in se z dvema zaporednima zmagama proti zanje to sezono izjemno neugodnemu tekmecu ljubljanskemu Slovanu uvrstili v finale domačega prvenstva, kjer jih čaka veliki obračun z Unionom Olimpijo. Že na prvi tekmi polfinala v Novem mestu se je Slovan izkazal za zelo trdega nasprotnika in kocka je padla šele 7 minut pred koncem srečanja, na povratnem srečanju v Ljubljani pa so slovanovci klonili šele tri minute pred koncem po trojki prebujajočega se Simona Petrova.
Suriya spet najboljša
ŠENTJERNEJ - Na kasaških dirkah dirkah na hipodromu v Stožicah v Ljubljani so se šentjernejski kasači spet izkazali. Na dirki za kasače z zaslužkom do 50.000 tolarjev je v svojem prvem letošnjem nastopu triletna kobila Activa z Andrejem Košakom s kilometrskim izidom 1:21,7 zasedla tretje mesto. Na dirki za kasače z zaslužkom do 200.000 tolarjev je bila zelo blizu zmage Peli II z Jožetom Antončičem, ki je z zaostankom “konjskega smrčka" osvojila drugo mesto s kilometrskim časom 1:21,7, medtem ko je Suriyi z Vojom Maletičem uspelo zmagati na odprti dirki najboljših domačih in uvoženih kasačev. Dosegla sta izvrsten kilometrski izid 1:17,6.
Ribnica ima dolgo rokometno tradicijo, ribniška rokometna šola je znana in prepoznavna, kar z naslovi
• Trimo Trebnje je v zadnjem krogu v Hrpeljah po pričakovanju visoko s 41:26 premagal zadnjeuvrščeno Pivko Perutninarstvo in tako potrdil končno peto mesto v državi, ki so si ga trebanjski rokometaši zagotovili že prej.
državnih prvakov dokazujejo ribniški pionirji, kadeti in mladinci, njihovo člansko moštvo pa ima precej več težav, da se obdrži med najboljšimi. Tokrat jim je to uspelo šele v
Posavci plesali na “Slovenija Open”
KRŠKO - Na mednarodnem tekmovanju v standardnih (ST) in latinskoameriških (LA) plesih “Slovenija Open”, na katerem je nastopilo več tristo parov iz Italije, Madžarske, Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Jugoslavije, Bosne in Hercegovine, Ukrajine, Rusije, Slovaške in Slovenije, sta nastopila tudi pionirska para Posavskega plesnega kluba Lukec iz Krškega. Simon Cerjak in Maja Omerzel sta dosegla 8. mesto v ST plesih in 9. mesto v LA plesih, Dejan Baliban in Zala Zorenč pa sta 9. mesto v ST in LA plesih.
zadnjem krogu državnega prvenstva z zmago nad neposrednimi tekmeci za obstanek v Dobovi.
Stavka večine igralcev prvega moštva, ki so ob začetku pomladanskega dela prvenstva igrišče prepustili mladincem, ni imela dolgoročnih posledic, vendar bi se morali v Ribnici dobro zamisliti nad razmerami v njihovem najbolj trofejnem športu. Izvrstno delo z mladimi je temelj, na katerem se da graditi uspešno zgodbo tudi v članski konkurenci, vendar je za to treba zbrati kar nekaj denarja. Tega pa na ribniškem koncu ni v izobilju.
Prva tekma finala lige Kolinska bo v sredo, 23. maja, v Ljubljani. Novo-meščani na ta dan čakajo že vso sezono, njihov motiv pa je izjemno močan. Veliko rivalstvo med tema dvema tekmecema se je začelo pred letom dni, ko sta se srečala v polfinalu končnice državnega prvenstva, Krka Telekom pa je tedaj izločila Ljubljančane iz pričakovanega boja za naslov s Pivovarno Laško. S tem je Zmagu Sagadinu in vodstvu ljubljanskega kluba, ki je bil do tedaj tako rekoč aboniran na naslove državnega prvaka, močno zagrenila življenje. Ljubljančane, ki bi, če se ne bi nekateri najboljši evropski klubi odločili za svojo ligo, morali igrati v pokalu Saporta, kar je bilo po nji-
NOVO MESTO - V soboto se bo s prologom v Pescari prva od dveh naj večjih etapnih kolesarskih dirk na svetu znameniti Giro dTtalia, ki bo 29. in 30. maja potekala tudi po slovenskih cestah. Na štartu dirke bosta tudi Novomeščana Gorazd Štan-gelj in Uroš Murn.
Gorazd Štangelj je na Giru prvič nastopil pred dvema letoma, ko seje vse do padca, pri katerem si je zlomil roko, dobro držal in se v skupnem vrstnem redu boril za mesto med najboljšimi 15. Letos je nastope na pomladanskih dirkah povsem podredil pripravam na Giro, kar mu je, sodeč po zmagi y Toskani na zadnji dirki pred Girom, tudi dobro uspelo. V svojih napovedih je previden.
Osnovnošolci v karateju
SEVNICA - V soboto, 19.maja, bo v športni dvorani v Sevnici potekalo državno prvenstvo v karateju za osnovnošolce v katah posamezno in ekipno ter v športnih borbah posamezno po težinskih kategorijah. Prireditelji, člani Karate kluba Hypo Sevnica, pričakujejo nastop več kot 200 mladih karateistov iz vse Slovenije.
Vendar je vse v rokah bolj ali manj iznajdljive klubske uprave, ki ji do zdaj ni uspelo zbrati toliko, da bi prvo moštvo lahko mirno preživelo sezono. Ljudje na čelu kluba se izmenjujejo, a do zdaj nobena sprememba ni prinesla želenih rezultatov. Do nove sezone, v kateri bodo Ribničani spet igrali v družbi najboljših slovenskih rokometnih moštev, je precej časa, vendar se bodo morali rokometni funkcionarji v deželi suhe robe nanjo začeti pripravljati takoj, sicer se moštvu Inlesa Rika obeta stara zgodba.
I. V.
V finalu z zadnjega do tretjega mesta
STRAŽA - Na dirki za državno prvenstvo v kartingu je Luka Jurkovič iz Straže osvojil 3. mesto. V pred-finalni vožnji se je v boju za prvo mesto zaletel z vodilnim tekmovalcem in se obrnil na progi, tako daje v finalu štartal z zadnjega štartnega mesta, s katerega se je na koncu prebil do 3. mesta.
Rok Rokavec po očetovih stopinjah
TREBNJE - Mladi motorist AMD Trebnje Rok Rokavec, sin nekdanjega prvaka v cestnohitrostnem motociklizmu, se je na prvih dveh tekmovanjih za državno prvenstvo v spretnostni vožnji v Velikem Gabru in Kamniku v razredu junior do 10. leta dobro odrezal, saj je obakrat zmagal in v skupnem vrstnem redu vodi.
hovem mnenju pod njihovo ravnijo, so poskušali na vse načine doseči, da bi jim Krka Telekom prepustila mesto v Suproligi. Ko je bilo jasno, da se bo Olimpija priključila novoustanovljeni Ulebovi Evroligi, so se strasti nekoliko pomirile, a ne povsem.
Da so med obema zdaj največjima slovenskima košarkarskima kluboma oziroma moštvoma odnosi še naprej zelo napeti, je bilo jasno na vseh štirih tekmah ligaškega tekmovanja, še bolj pa v finalu pokala Slovenije. Zato gre v naslednjih tednih pričakovati še kaj drugega kot le gentlemanski boj.
Novomeški košarkarji imajo do srede, 23. maja, dovolj časa, da se taktično in duševno pripravijo na
Pravi, da je pred velikimi dirkami vedno nekoliko pesimističen, a njegovi načrti kljub temu niso skromni: “Dirka traja tri tedne in v tem času se lahko zgodi marsikaj. Menim, da se v skupnem vrstnem redu lahko uvrstim med 10. in 15. mestom. Že prvi teden bodo na sporedu nekatere težje etape, na katerih bom videl, kam spadam. Kar se tiče uvrstitve v skupnem vrstnem redu, je ena sama napaka dovolj, da propade vse, kar si s trdim delom ustvaril v prejšnjih etapah. Če bi prišlo do tega, da v skupnem vrstnem redu ne bi mogel več računati na visoko uvrstitev, bom poskušal zmagati v kateri izmed posameznih etap. To je bilo v preteklih letih na Giru bistveno težje kot na Touru. Pantanijevi pomagači ponavadi niso pustili nikogar naprej, tudi če je bil v skupnem vrstnem redu daleč zadaj. Morda bo letos drugače.
Uroš Murn, ki letos nastopa za italijansko poklicno moštvo Mobil-vetta, kije na svetovni lestvici uvrščena celo štiri mesta za Krko Telekomom, ima nekoliko drugačne načrte. Zadnja dva meseca je ves čas tekmoval in se je na zadnji preizkušnji pred odmorom pred Girom v Lar-cianu že lahko primerjal z najboljšimi. Pravi, da se dobro počuti in da bo poskušal kaj več doseči s pobegi na posameznih etapah drugi in tretji teden dirke, ko bo že znano, kdo so glavni favoriti za končno zmago, in bodo njihovi čuvaji manj pozorni. Da bi se boril za visoko uvrstitev v skupnem vrstnem redu kot novinec na dirki, še ni dovolj izkušen.
I. V.
6. sevniški kolesarski maraton
Letos veliki (74,6 km), srednji (38 km) in mali maraton (22 km)
SEVNICA - V nedeljo, 27. maja, bo Kolesarsko društvo Sevnica pripravilo 6. sevniški kolesarski maraton. Start maratona bo ob 9.30 na Glavnem trgu v Sevnici, kjer bo tudi cilj. Prijave sprejemajo na dan prireditve na startnem mestu od 8. ure dalje. Startnina je 2.500 tolarjev (imetniki olimpijske kartice imajo 50 odstotkov popusta). Letos so na voljo tri dolžine: veliki, srednji in mali maraton. Veliki maraton: Sevnica - Blanca - Podvrh - Sevnica - Krak-ovo - Orehovo - Krmelj - Pijavice -Sevnica; proga je dolga 74,6 km. Srednji maraton: Sevnica - Blanca -Podvrh - Sevnica - Krakovo - Orehovo - Sevnica; proga je dolga 38 km. Mali maraton: Sevnica - Blanca -Podvrh - Sevnica; proga je dolga 22 km. Proge potekajo v celoti po sevniški občini ob vodotokih rek Save in Mirne in so v celoti asfaltirane. Maraton bo potekal ob normalnem prometu, zato so kolesarji dolžni spoštovati cestnoprometne predpise in navodila organizatorja.
Vse informacije o tej in ostalih prireditvah preberite na spletnih straneh organizatorja: http://mem-hers.newmalavsia.com/kdsevnica.
P. P.
veliki boj, v katerem bo moral prav vsak igralec dati vse od sebe. Ljubljanski trener Zmago Sagadin ima na voljo več dobrih igralcev kot novomeški strateg pa tudi psihično stabilnejše moštvo, ki vsako tekmo vzame zelo zares, čeprav je nasprotnik za dva do tri razrede slabši. Kar se tega tiče, so novomeški košarkarji kot vreme, saj človek nikoli ne ve, kaj lahko od njih pričakuje. Sposobni so bili premagati Maccabija, moštvo, ki je konec minulega tedna osvojilo naslov evropskega klubskega prvaka, brez težav pa so klonili pred Roglo, za katere lahko mirne vesti trdimo, daje vsaj za dva razreda slabše moštvo, kot je Krka Telekom.
Zelo verjetno je, da bo o državnem prvaku odločala šele peta tekma v Ljubljani. Čeprav so se Ljubljančani letos izkazali s stalno formo, Novomeščani pa z izjemnimi nihanji, to ne pomeni, da bo tako tudi v finalu. Prav lahko se zgodi, da bodo Ljubljančani, ki jih je trener Sagadin ves čas silil k popolni zbranosti, na koncu popustili, Novomeščani pa se bodo čudežno dvignili in ostali zbrani do konca finala. Upanje daje tudi zadnja predstava Simona Petrova, ki je v Ljubljani prispeval 24 točk in dosegel odločilne koše. Edini Novo-meščan v prvi postavi novomeškega moštva je bil jeseni prava lokomotiva igre svoje ekipe, spomladi pa ga ni bilo prepoznati. Če se bo prav v finalu vrnil v staro formo, lahko to nagne jeziček na tehtnici zmage na novomeško stran.
Izid finalnega dvoboja sicer ne bo odločal o tem, katero moštvo bo igralo v eminentni evropski družbi, saj imajo Ljubljančani svoje mesto v spet enotni Evroligi vnaprej zagotovljeno, Novomeščani pa so si tudi že zagotovili nastop v kvalifikacijah. Vendar vse to ne bo vplivalo na to, da se finalni obračun slovenskega prvenstva ne bi sprevrgel v košarkarsko vojno.
IGOR VIDMAR
Plesni turnir v dvorani Marof
NOVO MESTO - Plesni klub Novo mesto bo v soboto, 19. maja, pripravil zadnji kvalifikacijski turnir Plesne zveze Slovenije v standardnih in latinskoameriških plesih. Prireditev bo v športni dvorano Marof ob
13.30	(pionirji in mlajši mladinci) in 17. uri (mladinci, starejši mladinci in člani).
Cajner brani naslov evropskega prvaka
Jutri večer tajskega boksa
NOVO MESTO - Slovenska zveza za tajski boks in klub Scorpion bosta v petek, 18. maja, ob 20.30 v športni dvorani Leona Štuklja v Novem mestu pripravila večer tajskega boksa. V uvodnih dvobojih se bodo predstavili slovenski borci David Župevec, Dejan Madžarevič, Uroš Dujmovič in Jože Terlep, ki se bodo pomerili z Italijani Riccardom Cumanijem, Carlom Di Paolom, Lorenzom Cotroneojem oziroma Švicarjem Stephanom Mbido.
Dvoboj večera bo boj za naslov evropskega poklicnega prvaka'med dosedanjim prvakom Novomeščanom Gašperjem Cajnerjem in njegovim izzivalcem Rusom Magome-dom Magomedovom.
V nedeljo kasaške dirke v Šentjerneju
ŠENTJERNEJ - Klub za konjski šport Šentjernej bo v nedeljo, 20. maja, ob 14. uri na hipodromu v Šentjerneju pripravil velike kasaške dirke z devetimi točkami sporeda, v katerih se bo pomerilo preko 80 najboljših slovenskih kasačev. Glavna točka sporeda bo drugi kvalifikacijski tek šestletnih in starejših kasačev za veliko nagrado Mobitela. Pomerilo se bo dvanajst ti^nutno najhitrejših slovenskih konj, prireditelji pa upajo, da bo domača kobila Suriya nadaljevala zmagovalni niz. Poleg Suriye bo nastopilo še 17 šentjernejskih kasačev, od tega kar 5 v prvi točki sporeda na dirki kasačev z zaslužkom do 30.000' tolarjev. Šentjernejčani bodo tudi tokrat pripravili dirko v kasu pod sedlom, kjer so bili do zdaj njihovi tekmovalci najuspešnejši.
Šmarješki tek
ŠMARJEŠKE TOPLICE - Športno društvo Šmarjeta in turistično društvo Šmarješke Toplice bosta v nedeljo, 20. maja, v sodelovanju s Zdraviliščem Šmarješke Toplice pripravila množično rekreativno prireditev 7yŠmarješki tek, ki šteje tudi za DoTenjški tekaški pokal in Slovenski pokal v tekih ter za akcijo Slovenija teče. Tekmovanje bo potekalo na progah od 300 m (cicibani) do 8 km (člani in članice). Predhodne prijave zbira in dodatna pojasnila daje Stane Lindič po telefonu 07 307 39 50.
Tradicionalni kajakaški spust po Krki
KRKA - Kajak kanu klub Krka iz Krke bo v nedeljo, 27. maja, pripravilo 25. rekreativni spust s kajaki in kanuji po reki Krki od vasi Krka do Žužemberka (18) km. Organizatorji bodo poskrbeli za okrepčilo med regato v Šmihelu, po koncu veslaškega dela pa bodo na štartnem mestu v vasi Krka pripravili kajakaški piknik. Vse to in še kaj bo vključeno v startnino, ki jo bodo udeleženci lahko plačali ob prijavi eno uro pred startom. Poseben čar dajo spustu slapovi - kakih petnajst jih je - najvišji doseže štiri metre. Vožnja preko njih je zelo atraktivna, vendar nezahtevna, zato je primerna tudi za manj izkušene veslače. Manj pogumni lahko čoln na zahtevnejših mestih tudi prenesejo. Za spust so najprimernejši turistični modeli čolnov, obvezna pa je zaščitna oprema (čelada in rešilni jopič). Dodatne informacije dobite po telefonu (041) 588-316 oziroma (01) 78-06-043.
b333dy 1njdjy 3bvlJ
k 3
KOŠARKA
Liga Kolinska, polfinale končnice, prva tekma - KRKA TELEKOM : GEOPLIN SLOVAN 82:70 (20:21, 44:34, 60:55); Dvorana Leona Štuklja, gledalcev 700, sodnika; Rems (Ljubljana), Kolar (Kranj); KRKA TELEKOM: An-zulovič 7, Jevtovič (0:2), Dončič 19 (6:8), Petrov 6, Davison 7 (1:3), Grum 17 (6:8), Drobnjak 8 (2:2), Courtney 18 (3:3); GEOPLIN SLOVAN: Novak 8, Lakovič 21 (9:12), Kovač 3(1:2), Ugre-helidze 4, Pavič 22 (2:2), Boisa 6 (1:2), Ckitašvili 6. Prosti meti: Krka Telekom 18:26, Geoplin Slovan 14:18. Met za tri točke: Krka Telekom 5:19 (Dončič 3, Anzu-lovič, Courtney), Geoplin Slovan 5:25 (Novak 2, Lakovič 2, Boisa). Osebne napake: Krka Telekom 24, Geoplin Slovan 25. Pet osebnih: Petrov (35.), Anzulovič (36.).
Druga tekma - GEOPLIN SLOVAN : KRKA TELEKOM 90:93 (18:25, 40:48, 64:70); Ljubljana-Kodeljevo, gledalcev 800, sodnika: Pukl (Maribor), Lindič (Ljubljana); GEOPLIN SLOVAN: Novak 9 0:1), Lakovič 17 (4:4), Žakelj 2 (2:2), Kovač 4, Ugrehe-lidze 4 (0:1), Pavič 9(1:1), Boisa 17 (0:2), Ckitašvili 10 (2:2), Ma-ravič 18 (6:6); KRKA TELEKOM: Anzulovič 2, Dončič 20 (1:2), Petrov 24 (7:11), Davison 16 (6:6), Grum 18 (6:6), Drobnjak 12 (2:3), Courtney 1 (1:2). Prosti meti: Geoplin Slovan 15:19, Krka Telekom 23:30. Met za tri točke: Geoplin Slovan 5:18 (Boisa 3, Novak, Lakovič), Krka Telekom (10:18 (Dončič 3, Petrov 3, Drobnjak 2, Grum 2). Osebne napake: Geoplin Slovan 29, Krka Telekom 26. Pet osebnih: Drobnjak (37.), Davison (38.), Dončič (40.), Novak (40.).
ROKOMET
L SRL, 22. krog - DOBOVA : INLES RIKO 24:26 (12:15);
Dobova, gledalcev 500, sodnika: Kalin in Korič (oba Ljubljana); DOBOVA: Medved, Džapo, Plazar, Bogovič 4, Voglar 3, Ba-rišič, 1. Deržič 3, Urbanč 9 (4), Aljič 2, Kranjčič 3, S. Deržič, Supančič; INLES RIKO: Grm, G. Ilc 8 (5), Košir, J. Ilc 2, Ne. Hojč 5, Kersnič. Mikolin 3, Merhar, Škaper 1, Lesar, Pajnič, Špoljarič 1, Henigman, Na. Hojč 6 (2). Sedemmetrovke: Dobova 5 (4), Inles Riko 7 (7). Izključitve: Dobova 20, Inles Riko 12 minut. Rdeči karton: Urbanč (40.).
PIVKA PERUTNINARSTVO TRIMO TREBNJE 26:41 (11:26); TRIMO TREBNJE: Imperl. Šafarič 5, Hribar 6, Mežnaršič, Kozo-mora 7, Radelj, Kovač 7, Čopič 2, Šavrič 8, Zupančič, Likavec, Gradišek 4, Stojanovič 2, Škof.
1.	Celje Pivotanu Laško 22 20 2 0 758:501 42
2.	Mobitel Prale 67	22	17	3	2 659:521	37
3.	Gorenje	22	15	2	5 609:525	32
4.	Prevent	22	15	2	6 657:569	32
5.	Trimo Trebnje	22	12 3	7 633:590 27
6.	Velika Nedelja	22	12 0	9 542:581 24
7.	Avtomikolič Rudar	22	10 3	9 626:624 23
8.	Termo	22	5	3	14 568:627	13
9.	Slovan	22	5	4	13 546:634	12
10.	Inles Riko	22	6 0	16 529:614 12
11.	Dobova	22	2	5	15 539:630	9
12.	Pivka Perutninarstvo	22	0 1	21 515:738 1
NOGOMET
2. SNL, 25. krog - BELTINCI : ELAN GRANIT COMMERCE 2:1 (2:0); Lestvica: 1. Živila Triglav 60. 2. Aluminij 51, 3. Elan Granit Commerce 48, 4. Esotech Šmartno 47, 5. Jadran Šepič 44, 6. Livar Ivančna Gorica 36 itd.
Ribničani ostanejo prvoligaši
V Dobovi je bilo zelo vroče na igrišču in na tribunah ■ Sodnika prekinila srečanje ■ Dobovčani v zadnjih minutah igrali izvrstno ■ Trebanjci so se poslovili z zmago
DOBOVA, TREBNJE - V zadnjem krogu rokometnega prvenstva so si Ribničani z zmago s 26:24 (15:12) nad neposrednim tekmecem za obstanek v Dobovi zagotovili obstanek v prvi ligi. Dobovčani tokrat niso zdržali pritiska pomembnosti srečanja. Prvi polčas je bil vse do zadnje minute izenačen, na koncu pa so si Ribničani pridobili prednost treh zadetkov in v drugem polčasu prednost še povečali. Nad neenakim kriterijem sojenja ogorčeno občinstvo je dobro izpraznilo žepe in vsebino zmetalo na igrišče. Ko sta sodnika zaradi domnevno grobega prekrška do konca tekme izključila najboljšega strelca Dobove Dušana Urbanča, je na tribuni zavrelo. Zaradi vsesplošne gneče in žaljivk s tribun sta sodnika za nekaj minut prekinila srečanje in se umaknila iz dvorane. Po prekinitvi so Ribničani vodstvo še povečali in v 49. minuti vodili z 22:16. V zadnjih 11 minutah so Dobovčani zaigrali bolje, se Ribničanom približali na 1 zadetek (24:25), a jim je za kaj več zmanjkalo časa, Tako so v prvi ligi ostali Ribničani.
Dva Novomeščana na Giru
Štangelj visoko v skupnem vrstnem redu ali etapna zmaga - Murn stavi na pobege drugi in tretji teden dirke
DOLENJSKI LIST
dežurni 1 poročajo |
VLOMIL V KLET - Med 4. in 10. majem je neznanec na-Selih pri Jugorju vlomil v klet stanovanjske hiše, last M. B. iz Novega mesta, ter ukradel pet nožev, plinski gorilnik in 20 suhih salam.
ODKLENJENA ZIDANICA! -M. P. iz Novega mesta je 10. maja popoldne delal v vinogradu v Zagorici pri Karteljevem. Med njegovo odsotnostjo je iz odklenjene zidanice nekdo odnesel denarnico iz žepa hlač, v kateri je bilo 120 tisoč tolarjev.
DENAR IN ZLATNINA - 8. maja je neznanec na Otočcu vlomil v hišo, last H. M., ter ukradel tolarje, devize in zlatnino. Škoda znaša 500 tisoč tolarjev.
PO SADIKE - Neznanec je med 5. in 7. majem v Srebrničah iz rastlinjaka Srednje kmetijske šole Grm, odnesel okrog 500 sadik paradižnika in paprike v vrednosti JO tisoč tolarjev.
RAZBIJAL STROJE - 500 tisoč tolarjev znaša škoda, kijo ne neznanec povzročil I. M. iz Črnomlja, ko je 8. ali 9. maja na gradbišču deponije Rudnika v Kanižarici poškodoval vetrobranska stekla in luči na treh delovnih strojih.
KRADEL KOKOŠI - V kraju Br-darci je v noči na 9. maj iz gospodarskega poslopja izginilo deset kokoši in petelin.
SAMOKRES IZ AVTA - 8. maja je neznanec iz parkiranega avta ob gramoznici v Vrbini pri Brežicah ukradel samokres znamke Crvena zastava M 57, cal. 7,62 mm, z devetimi pripadajočimi naboji.
KOTEL ZA ŽGANJE - Med 10. in 12. majem je neznanec v Šentjoštu iz svinjske kuhinje ukradel bakren kotel za kuhanje žganja in pokrov v vrednosti 130 tisoč tolarjev.
MOTILE ZASTAVE? - Kako si drugače razložiti, da je med prvomajskimi prazniki s poslopja Občine Semič nekdo ukradel tri slovenske zastave in droge?
Pretep na travniku
SEVNICA - Oškodovani 65-letni F. O. iz okolice Sevnice je 11. maja popoldne kosil travo. K njemu je prišel 40-letni V. N. iz okolice Sevnice in ga z lesenim kolom dvakrat udaril, nakar ga je zbil še na tla in mu poškodoval tudi zobovje. Zaradi poškodb je F. O. iskal zdravniško pomoč v sevniškem zdravstvenem domu.
po dolenjski deželi
•	MOTI GA CVETJE?! - Pomlad je že zdavnaj prišla v naše kraje in narava je zdaj res lepa. Travniki, polni cvetja, gozd v pomirjujoči zeleni preobleki,... Ljudje si iz leta v leto raje in lepše urejajo svoje domove, vrtove in vrtičke in težko je razumeti, da to koga tako zelo zmoti, kot je pred dnevi neznanca. V začetku maja je namreč v kraju Stare Žage na parceli, ki je last Ljubljančana, poškodoval leseno klop in jo vrgel v potok. Populil in uničil je okrog osem metrov žive meje, uničil cvetje ob vrtni uti in ukrade! žično ograjo. Lastnik je oškodovan za 70 tisoč tolarjev.
•	KRIVA IJUBEZEN? - Pomlad pa je tudi čas zaljubljencev in vse kaže, da je stanje pri neznancu zelo resno. Najbrž ga je Amor-jeva puščica zadela tako močno, da si hoče neprestano meriti utrip srca. Tako je II. maja v pisarni Zdravstvenega doma Novo mesto s pisalne mize ukradel merilec srčnega utripa. Upajmo vsaj, da je z njegovim srčkom zdaj vse v redu, zdravstveni dom pa je oškodovan za 80 tisoč tolarjev.
Nasilju je treba znati reči ne
Na srečanju sodnikov za prekrške iz vse Slovenije govorili o nasilju v družini ■ 90 odstotkov nad ženskami - Že v vsaki peti družini - KD nasilništva ali lahka telesna poškodba
OTOČEC - Društvo sodnikov za prekrške Slovenije, ki deluje že petnajst let, je na svojem rednem letnem srečanju v hotelu Otočec pripravilo izobraževanje na temo Nasilje v družini - tožilski in policijski vidik ter vidik sodnika za prekrške. Kot je povedala predsednica društva Magdalena Krapež, mora sodnik to problematiko poznati z več vidikov, da potem lažje obravnava in odloča v zadevah. Zbranim je dobrodošlico izrekel novomeški župan Tone Starc, pozdravil pa jih je tudi Anton Panjan iz slovenskega sodniškega društva.
LETOŠNJI NAJVEČJI ZASEG - 5. maja so cariniki na Obrežju v avtu hrvaškega državljana odkrili pravo orožarno. Gre za največji letošnji zaseg orožja in razstreliva (na sliki). (Foto: L. M.)
Tihotapljenja je vse več
Carina in policija z roko v roki - Letos so na MMP Obrežje odkrili že 11 kg heroina in 16 kg marihuane - Tudi orožje
Družina, ki bi morala za njene člane, zlasti za otroke, pomeniti srečo, ljubezen, varnost, razumevanje, to žal dostikrat ni. Vse več nasilja se namreč dogaja za zaprtimi vrati stanovanj in nasilje v družbi, o katerem veliko govorimo, bi se dalo izkoreniniti najprej. Nasilje je gotovo treba zatreti v kali. Kako naj bi družba pri tem pomagala, so vsak s svojega vidika predavali: predsednica Senata sodnika za prekrške RS Ana Koman, okrožna državna tožilka Vlasta Nussdorfer, vodja sektorja v Upravi uniformirane policije Mile Nunič in predsednica nevladne organizacije Združenja proti spolni zlorabi otrok Katja Bašič.
Nasilje v družini je lahko prekršek ali kaznivo dejanje, vsakokrat pa gre za kompliciran primer, saj se žrtev -v 90 odstotkih so to ženske - težko opogumi in prosi za pomoč. Kot je povedala Komanova, je nujna sprememba obstoječe zakonodaje, ker žrtve nimajo kazenskopravne varnosti, ti primeri pa tudi dostikrat zastarajo, saj niso prednostni. “Nasilje
nad ženskami in otroki za štirimi stenami pogosto prijavijo sosedje, ki slišijo kričanje, ali ženske same, ki iščejo pomoč policije, toda ko ta pride, so storilci ponavadi že mirni. Problem sodnika za prekrške je, ker storilec dejanje zanika ali ga prikaže v drugi luči. Kasneje pa pogosto tudi žrtev prosi, naj npr. moža ne kaznuje, češ da ima pri hiši le on plačo in da se ne bo več ponovilo, ipd.,” je o izkušnjah govorila Komanova in poudarila nujno še boljše sodelovanje s centri za socialno delo in drugimi podobnimi institucijami. K sreči se danes ženske pred nasilneži lahko umaknejo, saj imamo v Sloveniji že zavetišča za ogrožene in pretepene ženske in otroke, vendar jih je premalo.
V kaznivem dejanju nasilništva je prvikrat omenjena družina, kar je velik napredek, in kot je povedala Nussdorferjeva, skušajo tožilci primere nasilja v družini reševati prednostno. Dokazovanje je težko, težko je dobiti priče, velika pridobitev pa je nov institut, da imajo mladoletni
oškodovanci pooblaščenca. Kazni so po njenem mnenju prenizke, večinoma pogojne “in vsaj pri res grdih dejanjih bi morali poseči po višjih kaznih. Od prekrška do umora ni tako veliko, zato ne podcenjujmo prekrškov in lahkih kaznivih dejanj! Treba jih je jemati resno”.
Po besedah Nuniča statistika kaže, da naraščajo prekrški v družini: leta 1995 jih je bilo 9938, 2000 pa 10112. “Vendar ni nujno, da so to vse kršitve, povezane z družinskim nasiljem. Razlogi se skrivajo v pomanjkanju komunikacije v družini, dostikrat tudi v alkoholu. Intervencija policista v družini je neprijetna, vendar ima ta dolžnost zaščititi tistega, ki je te pomoči potreben. Če se le da, ne uporabljajo prisilnih sredstev, skoraj pravilo pa je, da se tak prekršek ponovi in policist kar nekajkrat obišče isto družino.”
O koreninah nasilja, ki po njenem mnenju izhajajo iz neenakosti med spoloma in neenakih možnosti, je spregovorila Bašičeva. "90 odstotkov nasilja je storjenih nad ženskami v družini, torej ni razloga, da ne bi govorili pretežno o nasilju nad ženskami,” je dejala in poudarila, da je od 1400 kaznivih dejanj s tovrstnim nasiljem le pri 16 odstotkih razlog vinjenost storilcev. Alkohol storilcu le pomaga, da dejanje stori in ga opravičuje. Za nasilje v družini so potrebni posebni intimni odnosi, izvaja se lahko le v družinah, Bašičeva pa je opozorila na nove oblike nasilja: seksualizirano nasilje, posilstva (v 75 odstotkih so žrtve posilstva ženske v zakonu), spolne zlorabe odraslih žrtev, prostitucija, pornografija,...
Nasilje nikoli ne preneha samo od sebe, se le stopnjuje. Nasilje v družini traja leta in leta, preden žrtev običajno odreagira, zato je tudi od vseh nas odvisno, kako se bo ta problem v družbi reševal, so poudarili predavatelji. Marsikaj pa pove tudi to, da pri nas niti ni metodologije glede zbiranja podatkov o nasilju v družini. Nussdorferjeva je povedala, da dela raziskavo Spolne zlorabe otrok v petih letih v Sloveniji. Ugotovitve bodo nedvomno zanimive.
L. MURN
KRŠKO - “Če kje, potem se je na Mednarodnem mejnem prehodu (MMP) Obrežje znova pokazalo dobro sodelovanje med policijo in carino,” je na nedavni novinarski konferenci ob zadnjem velikem odkritju tihotapljenja orožja, razstreliva in mamil preko hrvaško - slovenske meje povedal načelnik •Urada kriminalistične službe na Policijski upravi (PU) Krško Sašo Jejčič. Ne gre si zatiskati oči: vrsto let kazniva dejanja, povezana z orožjem in mamili, niso bila v porastu, od lani pa je drugače. “Prej smo imeli na primer kaznivih dejanj tihotapljenja orožja dvoje na leto, lani pa kar 28,” je s podatki postregel Jejčič, podobne pa so tudi ugotovitve carinske službe.
Tudi lani so na področju PU Krško zasegli večje količine orožja, izkazalo pa se je, da so tihotapski kanali iz Hrvaške vodili na Zahod. Prekupčevalci seveda veliko zaslužijo (če jih ne dobijo), saj so cene orožja visoke. Pištola stane okrog 600 DEM, avtomatska puška 700, specialno orožje pa od dva tisoč DEM naprej za kos. “Orožje je v Bosni in sploh na jugu verjetno razmeroma poceni, ko pride na cilj, pa doseže tudi petkratno vrednost,” je povedal načelnik Urada
uniformirane policije na PU Krško Zlatko Pirš. Ob odkritju tihotapcev na meji pa delo policije še zdaleč ni končano, saj se še naprej povezujejo in sodelujejo s tujimi policijskimi kolegi.
Lani je republiška carinska služba odkrila 21 poskusov tihotapljenja orožja in streliva čez državno mejo, 3.355 kg marihuane ter v sodelovanju s policijo skoraj 396 kg heroina. V letošnjem letu pa so največ prepovedanih drog dobili prav na MMP Obrežje: 9. aprila kar 10.660 kg heroina, 5. maja skoraj 3 kg marihuane. Policija in carina bosta morali biti na meji še naprej zelo budni in pazljivi.
L. M.
Zagorelo zaradi igre
HRASTJE PRI ŠENTJERNEJU - Pri J. J. je 14. aprila zvečer prišlo do požara na kozolcu, velikem 10 krat 5 metrov. Lastniku je ob pomoči vaščanov uspelo izpod kozolca rešiti kmetijske stroje. Zgorel je kozolec, okrog 2500 kg slame in nekaj desk. Požar, ki je nastal zaradi otroške igre z vžigalicami, so pogasili prostovoljni gasilci iz okoliških vasi. Škoda po nestrokovni oceni znaša okrog dva milijona tolarjev.
NA SREČANJU SODNIKOV ZA PREKRŠKE - Sodniki za prekrške iz vse Slovenije (na stiki) so kot običajno svoje srečanje izkoristili tudi za izobraževanje, tokrat o aktualni temi o nasilju v družini. (Foto: L. M.)
Ribič $ palico nad čuvaja
Lovil brez dovolilnice - 54-Ietnica zagrozila policistu s plinsko pištolo - Zapeljal naravnost v policista
STRAŽA, SLOVENSKA VAS, KRŠKO - Pretekli teden se je zgodilo kar več primerov preprečitev uradnega dejanja uradni osebi in ni šlo le za policiste, kot je običajno.
Tovrstnega kaznivega dejanja je osumljen 41-letni S. M. iz Straže, kije 13. maja ob 19.30 na reki Krki med naseljema Dolenje Polje in Meniška vas brez dovolilnice lovil ribe. Ko je ulovil ribo, ki je še v varstveni dobi, in to s pomočjo plastične prozorne kroglice, s katero je lovljenje prepovedano, sta ribiška čuvaja zahtevala, da jima izroči ribo in ribiško palico. Osumljenec je ulov vrgel v reko, palice pa
Preverite veljavnost potnega lista
Že 18 tisoč
LJUBLJANA - V prvih dveh mesecih se je za izdajo novega potnega lista, ki ga poleg tehnične izpopolnitve, usklajenosti s pravnim redom Evropske unije in mednarodnimi standardi odlikuje njegova oblikovna podoba, odločilo več kot 18 tisoč slovenskih državljanov. Z njim lahko potujemo v 78 držav brez vizuma, med drugim tudi v ZDA in Kanado, uporabljamo pa ga tudi kot dokazovanje istovetnosti in državljanstva tako doma kot v tujini.
Stari (mordri) potni listi veljajo do izteka veljavnosti, to je najdlje do 5. avgusta 2002. Glede na to, da se bliža čas dopustov, naj opozorimo, naj državljani pravočasno preverijo veljavnost svojega potovalnega dokumenta, saj je za izdajo novega zaradi spremenjenega načina izdelave potrebno zaprositi vsaj dva tedna pred načrtovanim odhodom v tujino. Vlogo za potni listje mogoče vložiti pri upravni enoti, kjer imate prijavljeno stalno prebivališče.
ni hotel dati. Med postopkom je oba čuvaja žalil, jima grozil, nato pa enega z roko udaril v obraz in ga napadel s palico. Ribiški čuvaj je iskal zdravniško pomoč v novomeški bolnišnici.
11. maja ob 15.35 je na meddržavni mejni prehod Slovenska vas pri Brežicah prišla 54-letna M. S. iz okolice Brežic in hotela govoriti s policistom. Ta jo je povabil v službene prostore. Takoj nato je M. S. potegnila pištolo in jo naperila v policista z zahtevo, naj ji izroči svojo pištolo znamke Beretta, cal. 9 mm. Ta jo je osumljenki izročil, nato pa jo s strokovnim prijemom onemogočil in razorožil. Ugotovljeno je bilo, daje osumljenka policistu grozila s plinsko pištolo.
Zaradi preprečitve uradnega dejanja sta 13. maja zaradi telesnih poškodb iskala zdravniško pomoč policista Postaje prometne policije Krško. Ob 1.08 je policist na Cesti krških žrtev ustavljal voznika osebnega avta znamke Golf, ki pa ni hotel ustaviti, temveč je s pospešeno hitrostjo nadaljeval vožnjo v smeri Drnovega. Tu sta ga skušala policista znova ustaviti. Voznik je vožnjo upočasnil, nato pa jo je sunkovito pospešil in zapeljal naravnost v policista in ga z levim delom avta zadel v roko. Osumljeni, 24-letni M. Z. iz okolice Krškega je med postopkom ustavljanja z vozilom zadel tudi v drugega policista, prav tako pa je s svojim avtom poškodoval službeno vozilo policije. Policistoma je nato z uporabo fizične sile uspelo osumljenca obvladati, zoper njega pa je dana kazenska ovadba na pristojnem Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem.
L. M.
Ročna bomba v gozdu
PODTURN - Delavec gozdnega gospodarstva je 9. maja v gozdu našel ročno bombo, ki izvira iz druge svetovne vojne. Pirotehnik je poskrbel za uničenje.
Arh in Omrzel zdaj le spregovorila
Nadaljuje se sojenju F. Arhu in M. Omrzelu zaradi streljanja na D. Božičnika lani pred picerijo Fontana - Molk prekinila - Priče potrdile njun alibi ■ “Po dogodku nimam več miru"
KRŠKO - Prihodnji ponedeljek, 21. maja, bo minilo natančno leto dni od streljanja v Krškem, natančneje, pred picerijo Fontana, v katerem jo je skupil 29-letni Darko Božičnik. Ranjen je pobegnil na bližnjo policijsko postajo. Poskusa umora je osumljen stari znanec policije, 28-letni Franc Arh iz okolice Krškega, ki naj bi mu pomagal 24-letni Marjan Omrzel iz okolice Senovega.
Arha, ki mu rešetke niso tuje, na krškem okrožnem tožilstvu pa sta zoper njega že podani tudi kazenski ovadbi zaradi zadnjih dveh ropov senovške Nove ljubljanske banke (Arh naj bi bil organizator), so policisti po begu in skrivanju prijeli februarja letos v Ljubljani, od takrat pa se nahaja v priporu.
• Glavna obravnava se bo nadaljevala sredi junija z zaslišanjem še treh prič. O predlogu Arhovega zagovornika, naj sodišče dobi novega, nepristranskega izvedenca balistične stroke, “kar Franc Sab-lič, ki je uslužbenec ministrstva za notranje zadeve, ne more biti”, pa bo senat s predsednikom Milošem Medvedom odločal kasneje. Arh ostaja v priporu.
Na prvi glavni obravnavi zaradi poskusa umora v začetku marca sta se Okrožnem sodišču v Krškem tako Arh kot Omrzel - slednji je na prostosti - branila z molkom, v nadaljevanju pa sta to taktiko opustila. Oba trdita, da se kritičnega dne nista nahajala v Krškem, njun alibi pa naj bi na prihodnji glavni obravnavi sredi junija potrdile še tri priče, ki jih ta teden na sojenje ni bilo. Da je bil Arh 21. maja lani ponoči v Ljut> ljani, je potrdila že priča Aleksander Asič. “Ob 21. uri sva odšla v Ljubljano in se vrnila po tretji uri: Z mano je šel, ker sam nimam vozniškega izpita, toda vozil sem jaz (?),” je povedal Asič, ki naj bi za streljanje izvedel po dogodku ob aretaciji v Sevnici. "Policistom sem povedal isto.”
Zanimivo je bilo prisluhniti oškodovancu Božičriiku, ki je deloval zelo prestrašeno in živčno. “Po dogodku nimam več miru, doma ne morem živeti. Skrivam se po Nemčiji, Italiji, čisto sem iz sebe, zmešalo se mi bo.” Povedal je, da Arha pozna od leta 1994, ko sta skupaj delala v nuklearki, da se nikoli nista sprla, ko pa sta bila pred štirimi leti skupaj v priporu, “mi je rekel, da me bo ubil”. Opisal je tudi usodni dogodek lanskega maja, ko je bil zvečer najprej v piceriji Fontana, kjer je videl Omrzela, ki je njegov sosed, “Še nasmejal se mi je, ko pa sem odšel proti avtu, se je začel cirkus. Pred Arhom, ki je imel pištolo, sem stekel v avto, se zaklenil in hotel vžgati avto, pa je ta odpovedal. Arh
je vpil, da bo pobil vse Božičnike, s pištolo je tolkel po šipi, ko mu ni uspelo, pa je odprl pokrov prtljažnika, ki je bil predhodno odklenjen. Ne vem, kako je bilo. To so sekunde. Začutil sem samo toploto od cevi. Počilo je, šipa je padla. Ne vem, če sem ga zagrabil za roko. Po strelu me je tudi udaril po glavi. Takoj sem stekel iz avta, hotel sem čim prej pobegniti. Ne vem, kam je šel Arh,” se je spominjal oškodovanec in dodal, da je tam videl tudi Omrzela. Božičnik judi trdi, da mu je Arh med čakanjem na glavno obravnavo v sodnem hodniku zagrozil, naj se ga pazi, ko bo prišel iz zapora, toda uslužbenec ministrstva za pravosodje, ki je osumljenca spremljal, je to zanikal. Božičnik je že v preiskavi napovedal odškodninski zahtevek, ki ga bo uveljavljal. “Skromen bom, višina zahtevka je milijon mark.”
L. MURN
PREVIDNOST - Pred vsako glavno obravnavo v primeru Arh - Omrzel policisti bolj kot običajno poskrbijo za varnost. Čez cesto zraven sodišča (na levi) stoji “marica", vsi obiskovalci sodne ustanove z novinarji vred pa smo deležni še posebne pozornosti in pregleda. (Foto: L. M.)
fPisma bralcevj
Tone Gošnik,
Ko urno korači, ga pogostokrat lahko srečaš na mestnih ulicah ali novomeškem Glavnem trgu. Le lase so mu pobelila leta, sicer pa je poln energije, raziskujoč, poizvedujoč in mladostno čil. Kar težko je verjeti, daje življenje Tonetu Gošniku 9. maja letos naložilo osmi križ. V številni delavski družini mu je 1921. leta stekla zibel v Celju. Po osnovni šoli je tam končal dveletno trgovsko šolo. Oče pleskar je le stežka preživljal številno družino in Tone je pač moral v šolo, da bo čimprej prišel do kruha.
Nato je načrte prekrižala vojna. Leta 1942 so ga Nemci v Celju odkrili pri delu za OF. Sledil je nemški zapor in koncentracijsko taborišče v Buchenvaldu. Ko je odslužil pekel, je bil poslan v center za urjenje vvehrmachta na Češko, od tam pa je moral kot vojak v Grčijo. Tam je organiziral pobeg skupine Slovencev in na Kefalo-niji so ustanovili skupaj s primorskimi Slovenci, nekdanjimi italijanskimi vojaki, partizansko četo Primorje. Borili so se z ramo ob rami z grškimi partizani ELAS. Tone Gošnik se je kot komisar I. samostojnega slovenskega bataljona po mnogih bojih vrnil v Slovenijo.
Po vojni se je preizkusil v časnikarstvu, bil dopisnik Slovenskega poročevalca in leta 1950 sodeloval pri ustanavljanju Dolenjskega lista, ter bil 23 let njegov urednik. Z njim je ustvaril svoje življenjsko delo in previharil mnoge stiske in hude čase. Je pa tudi sam zelo spretno sukal pero in se znal z odločno besedo postaviti v obrambo časopisa in novinarjev, kadar jih je bilo potrebno zaščititi
80-letnik
pred neupravičenimi napadi. Velik del svojega življenja je posvetil tudi taborniški organizaciji.
Po upokojitvi se Gošnik ni predal brezdelju: v bore dveh letih je pripravil za tisk monumentalno delo “Prvih sto let novomeške bolnišnice”. Knjiga je zajetna, skrbno pripravljena vsebinsko in oblikovno, opremljena s številnimi ilustracijami, skratka vzor, kako je treba opraviti tako delo. Kot ljubitelj in poznavalec likovne umetnosti je imel na številnih likovnih razstavah otvoritvene govore. Na vseh področjih, kjer je delal nekoč in deluje še danes, se je pokazal kot temeljit, vztrajen delavec neizmerne delavnosti. Za svoje delo je med drugim prejel Trdinovo nagrado, Tomšičevo nagrado in nagrado Mestne občine Novo mesto.
Dragi tovariš Tone, ob visokem jubileju iskrena zahvala in čestitke za vse, kar si ustvaril na različnih področjih slovenske kulture, še posebej novinarstva in Dolenjskega lista.
MILOŠ JAKOPEC
KAKO KA?.F. NA BORZI?
Obetajo kar nekaj dividend
Vzdušje na borznem trgu je bilo prejšnji teden optimistično. Predvsem konec tedna je bil v znamenju porasta tečajev najbolj prometnih delnic, med katerimi so tudi tokrat delnice obeh farmacevtov, Petrola, Mercatorja, Save, BTC in Pivovarne Laško. Najvišji tečaj Krkine delnice je v petek znašal 26.000 tolarjev, Lekove pa 41.700 tolarjev. Za več kot 2 odst. sta porasla tečaja delnic Save in Pivovarne Laško.
Na prostem trgu so se odlično odrezale delnice Državne založbe Slovenije, katerih tečaj je porasel skoraj za 20 odst. Razlog je bi! v novici o prevzemni nameri pida Infond Zlat. Očitno so pri nas prevzemi najbolj učinkovito sredstvo za hitro rast tečajev. Kdaj bo do prevzema DZS prišlo in kakšno ceno bo Infond Zlat ponudit, še ne vemo:
Zadnje čase lahko v časopisih zasledite sklice skupščin delniških družb s predlogi glede delitve dobička. V primeru, da družba namerava izplačati dividende, je višina lete navedena. Seveda pa lahko delničarji na skupščini izglasujejo tudi drugačen znesek dividende. Informativno navajamo te nekatere do sedaj sklicane skupščine. V oklepajih so navedeni predlagani zneski dividend za delnico v tolarjih. Kompas MTS (800), Pivovarna Laško
(140), Etol(1.500), Droga (1.625), Sava (480), Istrabenz (80), Kolinska (95), Petrol (450), Lek A (950), Lek B (1.130), Intereuropa (160), Aerodrom Ljubljana (155), Mercator (300), Merkur (550), Luka Koper (150), Helios (840) itd.
Delničarje družb, ki bodo izplačevale dividende, opozarjamo, naj natančno preberejo obvestila, ki jih bodo prejeli, in družbam posredujejo manjkajoče podatke (davčno številko, tekoči račun in podobno), če bodo pozvani. Le tako bodo dividende prejeli brez zapletov in v predvidenih rokih. Nekateri delničarji mislijo, da bodo upravičeni do dividende, če so bili lastniki delnic do konca leta, za katerega se deli dobiček. To seveda ne drži. Da bi bili upravičeni do dividende, morate biti lastnik delnic vse do dneva, ki bo naveden v sklepu skupščine.
Če želite kupiti delnice podjetja, ki je napovedalo izplačilo visoke dividende, morate to storiti najmanj dva delovna dneva pred omenjenim datumom. Pričakujemo, da bodo napovedane skupščine in zatem izplačila dividend zadostna vzpodbuda za nadaljnjo rast tečajev delnic.
HERMINA KASTELEC, Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel: (07) 371 82 21, 371 82 27
Na Rogu že to zimo umetni sneg?
V kratkem znano, ali bo skupina dolenjskih in belokranjskih podjetij jamčila za 220 milijonov posojila za prvi del umetnega zasneževanja in sedežnico Pogorelec
DOLENJSKE TOPLICE - Odločitev o Smučarsko rekreacijskem centru Rog Črmošnjice bo morala pasti kaj kmalu, kajti po starem ne bo šlo več naprej, za razvoj pa je potreben denar, s katerim bi na hitro uredili umetno zasneževanje in zgradili sedežnice. V družbi z omejeno odgovornostjo SRC Rog Črmošnjice so prepričani, da bi se naložba obnesla, le poti do kapitala še niso našli.
Minuli petek so v Dolenjskih Toplicah o tem razpravljali tudi ugledni direktorji in predstavniki dolenjskih in belokranjskih podjetij v upravnem odboru območne gospodarske zbornice. Direktor SRC Peter Henčič je povedal, da bi za L fazo izgradnje smučišča (brez oskrbovalnega vodovodnega omrežja), ki bi omogočila uporabo že v naslednji zimi, potrebovali 320 milijonov tolarjev. Od tega bi 6 odst. zagotovili iz lastnih sredstev (družbo je ustanovilo 8 občin in Krka Zdravilišča), 35 odst. bi bilo nepovratnih državnih sredstev, medtem ko bi za 220 milijonov tolarjev najeli posojilo. Država je doslej za projekt že namenila 35 milijonov tolarjev ter odobrila nadaljnjih 20 milijonov.
Minulo sezono je kljub kilavi zimi samo v 10 smučarskih dneh Gače obiskalo 7.000 smučarjev. Če bi še pred zimo zgradili sedežnico Pogorelec in 1. fazo zasneževalne-ga sistema skupaj z oskrbovalnim vodovodom, bi se sezona podaljšala na tri mesece in bi prinesla povprečno 50.000 obiskovalcev. Ob tem bi slaba polovica zaslužka ostala za odplačilo posojila. Kako pa bo z njim, še ni mogoče reči, saj zemljišča zaradi znanih zapletov še niso prepisana na SRC, ki torej nima kaj zastaviti.
Krka in njena družba Zdravilišča ne želita še naprej sama vlagati v to športno središče, zato se je direktor SRC Henčič obrnil še na druga podjetja, ki naj bi prevzela del jamstva za posojilo. Ker je predlog slabo dodelan in so ga tudi nerodno posredovali podjetjem, so gospodarstveniki imenovali skupino, ki bo pripravila sprejemljivo obliko, saj jamstev ne morejo dati kar počez, in hočejo, kot je poudaril Zvone Novina iz Novolesa, vedeti, kaj dobijo, če jamčijo in s tem tvegajo. Leopold Panjan (Danfoss Compressors) seje čudil predlogu in menil, da morajo v projekt vlagati tisti, ki bodo od tega kaj
imeli. Vladimir Petrovič (Krka Zdravilišča) je prepričan, da bo SRC Rog lahko sam vračal letni obrok posojila, le formulo za jamstvo bo treba najti. Kot je dejal predstavnik Revoza, bi to podjetje najbrž lahko sodelovalo pri projektu, saj tudi zdaj daje precej denarja internemu športnemu društvu.
Ali bodo podjetja podprla razvoj SRC Rog in jamčila za posojilo, je zdaj v veliki meri odvisno od oblike sodelovanja, pri čemer so že omenjali konzorcij. Dokapitalizacija in deleži zdaj niso možni, ker družba SRC še nima rešenih lastninskih vprašanj. Tako južno od Ljubljane še ostaja dilema, ali se naložba v smučišče na tako nizki nadmorski višini sploh lahko obnese. Sama izvedba ideje pa tudi po papirni plati ne bo enostavna, saj se je razen pri prenosu lastništva zemljišč zataknilo že tudi pri izgradnji vodne akumulacije, zdaj pa bo treba pri pridobivanju lokacijske dokumentacije zbrati še številna ob-
* Smučišče, ki so ga leta nazaj upravljala Krka Zdravilišča, ima povprečno 50 smučarskih dni na leto, s snežnimi topovi pa naj bi sezono podaljšali vsaj za dvakrat in z dograditvijo naprav povečali tudi zmogljivost smučišča. Trenutno na Gačah obratuje 5 vlečnic ob dobro urejenih smučarskih progah, vendar želijo urediti progo vse do doline v Črmošnjicah. Družba SRC je začela graditi primarni vodovod, na območju so tudi telekomunikacijski vodi in oskrba z energijo. Posebno pomembna pridobitev je asfalt na cesti Črmošnjice-Gričice, v katerega je seiniška občina vložila celih 100 milijonov tolarjev. Ta občina je s pomočjo javnih del poskrbela tudi za večja vzdrževalna dela na progah. Na Gačah so za začetek na novo uredili tudi 2 km tekaške proge, popravili eno od starih vlečnic in usposabljali zaposlene.
vezna soglasja. Čeprav ima smučišče, kije edino v južnem delu Slovenije in ima dobro cestno povezavo, široko zaledje smučarjev (tudi Hrvatje), primerno turistično razvito okolje in tradicijo, se vendar nahaja na območju Roga, ki je pomemben zbiralnik pitne vode. To bi lahko bil razlog za dodatne zaplete ob enem redkih regionalnih programov na našem območju.
BREDA DUŠIČ GORNIK
Tekmovanje mladih gasilcev
NOVO MESTO - Gasilska zveza Novo mesto vabi v soboto, 19. maja, ob 12. uri v vojašnico Novo mesto v Bršljin na tekmovanje pionirjev in mladincev gasilcev. Po tekmovanju bo razglasitev rezultatov in podelitev pokalov.
Skljarov in bajan
NOVO MESTO - V cerkvi sv. Mihaela v Šmihelu bo v torek, 22. maja, ob osmih zvečer koncert, na katerem bo nastopil Aleksandar Vladimirovič Skljarov na bajanu (harmoniki).
Glasbeni večer
NOVO MESTO - Učenci novomeške glasbene šole so se predstavili v petek, 11. maja. zvečer v atriju knjigarne Goga na glasbenem večeru.
S Čigro po svetu
NOVCf MESTO - Hrvaško kulturno društvo bo pripravilo v sredo, 23. maja, ob šestih zvečer v predavalnici Dolenjskega muzeja tradicionalno tribuno. Na predavanju z diapozitivi bo Mladen Šutej govoril d plovbi okrog sveta na hrvaški jadrnici Či-gra, pred tem pa bo slovesna podelitev diplom obiskovalcem dopolnilnega pouka iz hrvaščine.
Koncert Srak z Rake
RAKA-V soboto, 19. maja, bo ob osmih zvečer v telovadnici osnovne šole letni koncert Sračje gnezdo dekliške vokalne skupine Srake z Rake. Gost večera bo trobilni kvintet iz Šentjerneja.
Majska pesem
BREŽICE - Dijaki brežiške gimnazije so v tem šolskem letu opravili dve delavnici v okviru sodelovanja s Posavskim muzejem, in sicer so opravili anketo med izgnanci iz let 1941-1945 in haiku delavnico. Rezultate svojega dela bodo predstavili na prireditvi Majska pesem, ki bo danes, 17. maja, ob osmih zvečer v Viteški dvorani brežiškega gradu.
Marinčeve slike
LJUBLJANA - Akademski slikar Jože Marinč z Dob pri Kostanjevici od danes pa do 6. junija razstavlja izbor svojih slik v razstavišču pasaže Nebotičnika.
Ljubljansko pismo
Delavci le “strošek”?
Še vedno nad 100.000 nezaposlenih
Letošnji prvi maj je sicer minil brez protestnih sprevodov delavcev po ljubljanskih ulicah in brez protikapitalističnega vzklikanja pred parlamentom (kar so počeli delavci v mnogih prestolnicah evropskih držav), vendar to še ne pomeni, da smo Slovenci s svojim življenjem zadovoljni.
Brezdelja je veliko preveč, in to ne po krivdi delavcev, ki želijo delati, temveč zaradi razmer v gospodarstvu, kjer ni dovolj delovnih mest. V Sloveniji je bilo februarja zato 105.000 brezposelnih; se pa, rečemo resnici na ljubo, brezposelnost zmanjšuje, saj je bilo leta 1993 v državi kar 129.000 brezposelnih. Med iskalci zaposlitve je vse manj mladih tudi zato, ker smo brezposelnost uspeli zmanjšati z uvedbo izobraževanja zanje in javnimi deli. In tako je med brezposelnimi vse več starejših od štirideset let, kar polovica vseh; prav ti najteže najdejo delo. Delodajalci so menda prepričani, da mladi raje sprejemajo novosti, sodobno tehnologijo, in jih zato raje jemljejo v službo. Poleg tega imajo starejši ponavadi nižjo izobrazbo, manj znanja in se teže usposobijo za nov poklic.
Izkušnje še kažejo, da se ljudje z višjo ali visoko izobrazbo najlaže znajdejo na trgu delovne sile.
saj je po znanju vse več povpraševanja. Zelo so iskani zdravniki, ekonomisti, pravniki pa tudi trgovci in gostinci, predvsem v Ljubljani. Zadnje leto seje brezposelnost v Ljubljani in okolici tudi zato zmanjšala za 10 odstotkov. Zdaj je na Zavodu prijavljenih-dobrih 21.000 ljudi.
V preteklosti so bili glavni razlog za brezposelnost stečaji podjetij. Zadnji čas se je delež stečajnikov in trajno presežnih delavcev zmanjšal, povečuje pa se odstotek brezposelnih, ki se jim je izteklo delo za določen čas.
Na število iskalcev zaposlitve vplivajo tudi gospodarske značilnosti regije. To je moč ugotoviti na Gorenjskem, kjer je največ brezposelnih na Jesenicah in v Tržiču, ter v Zasavju, kjer so na prvem mestu Trbovlje kar s 18,8-odstot-no brezposelnostjo.
Ob teh in drugih podatkih, ki govorijo o razmerah na “trgu delovne sile” (o bojazni še zaposlenih, da bodo morali na cesto), so se ob prvem maju oglasili tudi sindikati. Ugotovili so: Na eni strani peščico tistih, ki so znali izrabiti “priložnosti” prehoda. Z vidika perspektive Slovenije je to zelo slabo. Gospodarsko ceno osamosvojitve so plačali le delavci in brezposelni. Proces odpuščanja delavcev se še vedno ni ustavil. Slovenija posredno podpira politiko novodobnih lastnikov, katerih ključni cilj je samo dobiček, delavci pa so zgolj strošek, ki ga je treba, kolikor se le da, znižati. Tudi ko govorijo, da nam gre od leta 1992 samo še na boljše, pozabljajo na čas pred tem. Časa namreč nismo začeli meriti šele pred devetimi leti.
VINKO BLATNIK
Jasna stvar za dva gledalca
Za soboto, 5. maja, ob 20. uri je bilo napovedano v Kulturnem domu Semič gostovanje črnomaljskih gledališčnikov z enodejankama Jasna stvar in Univerzalni jezik s skupnim naslovom Kavarna Unamunda. Napoved za predstavo smo lahko prebrali v Dolenjskem listu in v sobotnem Delu, slišali pa smo jo tudi po radijskih valovih. Vstopnice so bile tudi v predprodaji.
Človek bi pričakoval, da je bilo dovolj storjenega za dober obisk gledalcev, pa ni bilo tako. Pred napovedanim začetkom predstave je igralka gospa Jasna Šeruga Muren z glasnim klicanjem vabila bližnje stanovalce, ki so postavali pred vhodi bloka, na predstavo, a brez uspeha. Ob 20. uri smo bili v dvorani poleg hišnika in predsednika KUD Jožeta Mihelčiča, ki sta bila prisotna tako rekoč po službeni dolžnosti, in soproge in sina igralca Vlada Sta-rašiniča sva bila v dvorani le dva gledalca. Ne pomnim, da bi se kaj takega že zgodilo v Semiču.
Igrati ali ne, smo se spraševali. A igralca sta vztrajala pri igri. V Semič sta prišla igrat. Odločila sta se zaigrati prvo enodejanko "Jasna stvar”. Zaigrala stajo zelo kvalitetno. Lepo
je igrati pred polno dvorano gledalcev, toda igrati pred prazno dvorano? Pričakovala bi vsaj prisotnost katerega od semiških igralcev, kakšnega učitelja, pa tudi kateri svetnik ne bi bil odveč, če že župan ni utegnil priti v kulturni hram...
Prepričana sem, če bi uvod k “Jasni stvari" zapel otroški cerkveni pevski zbor, bi bila dvorana polna gledalcev. Pa ne mislite, da je v Semiču lahko le gledališka igra brez gledalcev. Pred časom je tudi naš župnik Janko bral mašo pred prazno cerkvijo. Pa toliko govorimo o kulturi! Gospod Janko Bukovec, župan, večkrat pove, s čim vse smo začeli v Semiču, pa so si prireditve prisvojili ali v Črnomlju ali v Metliki.
Naš župan Janko bi imel rad v Semiču pihalno godbo. No, tej ne bi manjkalo poslušalcev in gledalcev, saj bi jih lahko z glasnim igranjem potegnili iz prazničnega dremucka-nja. Naj zapišem še to: strokovni spremljevalec območnih gledaliških predstav gospod Alen Jelen je predstavo izbral, da nas zastopa na me-dobmočni reviji gledaliških skupin. To je nagrada za odlično igro.
MARIJA STARIHA ANICA
TUDI Z ORFFOVIMI INŠTRUMENTI - Na 15. območni reviji otroških pevskih zborov, kije bila pred kratkim v Črnomlju, se je predstavilo 9 belokranjskih zborov. Nastopili so otroški pevski zbori OŠ Komandanta Staneta Dra-gatuš in Češnjice, OŠ Vinica (zborovodkinja Ani Jankovič-Šober), OŠ Milke Šobar-Nataše iz Črnomlja (Cvetka Banovec), župnije Črnomelj (Melita Rožič), OŠ Metlika (Ibrahim Čoralič), OŠ Mirana Jarca Črnomelj (Judita Ilenič), Čebelice OŠ Semič (Vlasta Lah) ter dva zbora OŠ Loka Črnomelj (Majda Veselič). Enega od slednjih so spremljali tudi otroci z Orffovimi inštrumenti (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.)
POHOD NA DEBENEC - V prijetnem, a meglenem jutru na dan upora proti okupatorju so upokojenci z Mirne kreniti na tradicionalni pohod na Debenec. Tu so se srečali s pohodniki društev upokojencev Trebnje, Velika Loka, Mokronog in Šentrupert. V kulturnem programu v počastitev praznika so nastopili pevski zbor Društva upokojencev Mirna in člani društva z recitacijami, zbrane pa sta pozdravila predsednik Območne zveze društev upokojencev Trebnje Alfonz Tratar in predsednik mirnskega društva Tomaž Povšič. (Foto: M. Golob)
90 LET VILME ERBEŽNIK - Vilma Erbežnik iz Adamičeve ulice v Novem mestu, ki sicer živi v novomeškem domu starejših občanov, je minulo sredo praznovala 90 let. Ob tem visokem življenjskem jubileju so jo med drugimi obiskali novomeški župan dr. Anton Starc ter njeni sokrajani oz. predstavniki krajevne skupnosti Kandija Grm in tamkajšnjih krajevnih organizacij Rdečega križa in borcev (na fotografiji sta jo v sredino vzela Tone Rauh, na levi, in Kar! Košir). S slednjimi je Vilma v prijetnem klepetu obudila spomine na preteklost, o življenju v domu pa je povedala, da je izredno zadovoljna, saj ima svojo sobo, spoznala je veliko novih prijateljic in znancev, pa tudi številne dejavnosti ji lepo zapolnijo dan. (Foto: M. Žnidaršič)
SEVNIŠKI INVALIDI NA IZLETU - Minuli mesec so se člani Društva invalidov Sevnica in nekaj njihovih sorodnikov invalidov udeležili enodnevnega izleta. Najprej so si z zanimanjem ogledali Muzej v brežiškem gradu, nato so se kopali v Termah Čatež in se poveselili v Gostišču Budič na Čatežu, dan pa je 51 izletnikov sklenilo v vikendu na Žejnem nad Čatežemfna sliki), kamor jih je na prigrizek in kozarec vina povabil krški optik Ivan Rime. Dejavno sevniško društvo invalidov pripravlja za 26. maj izlet v Olimje in kopanje v Podčetrtku, junija pa bodo obiskali Bazo 20 in Dolenjske Toplice. (Tekst: J. Blas, foto: M. Krajnc)
V BREŽICAH RENAULTOV PRODAJNO-SERVISNI CENTER TPV AVTO - Na otvoritvi prejšnjo sredo so se vidnejši Renaultovi predstavniki, generalni direktor skupine TPV Vladimir Bahč in župan Vladislav Deržič strinjali, da je odprtje novih prostorov velika pridobitev ne samo za Brežice, temveč tudi za ostale občine in za sosednjo Hrvaško. Poleg hitrejših in popolnejših storitev z vsem novostmi Renaultove koncesije bo kupcem na voljo tudi salon rabljenih vozil in prodaja novih. V TPV AVTU, ki ga bo vodil Slavko Sever, načrtujejo letno prodajo okoli dvesto novih vozil. (Foto: Majda Luzar, EPS)
UČNA POT OKOLI JEZERA - Trije trebanjski osmošolci smo na nedavnem Festivalu vzgoje in izobraževanja v Celju na zanimiv način prikazali inovacijski projekt z naslovom Kraška učna pot okoli jezera. Ker se na tej poti poleg kraških pojavov in kulturne dediščine naših prednikov lahko srečamo tudi z različnimi ekološkimi problemi, se je na našem razstavnem prostoru ustavilo veliko obiskovalcev. Razložili smo jim, kje poteka naša pot in kaj vse lahko na njej opazujejo. (Janja, Jasmina in Jaka iz OŠ Trebnje)
TEKMOVANJE V BONTONU - Novomeški Varstveno delovni center (VDC) je pred kratkim pripravil regijsko tekmovanje VDCjev. Po trije tekmovalci centrov iz Ribnice, Sevnice, Leskovca pri Krškem, Črnomlja in Novega mesta so odgovarjali na vprašanja o bontonu, največ znanja pa so pokazali Črnomaljci, ki se bodo udeležili republiškega tekmovanja. Tovrstna srečanja so ponavadi sicer bolj športno obarvana, v zadnjem času pa se dotikajo tudi drugih področij tako imenovane splošne podučenosti. Četrtkovo tekmovanje so zaključili s kulturno točko varovancev. (Foto: N. Turk)
Deveti maj - dan zmage
Praznik dialize in solidarnosti v Novem mestu
Težko bi opisali našo srečo in veselje, saj smo končno le dočakali otvoritev novih prostorov Dialize v Novem mestu. Kljub temu da so napori za njeno izgradnjo trajali več let, zadnji dve pa prav intenzivno, še vedno kar ne moremo verjeti, da so se nam sanje uresničile. Ob tem ne smemo pozabiti na vse vložene napore članov našega društva, zdravstvenega in zdravniškega osebja dialize in internega oddelka. Prav vsi so nam pomagali, a najbolj smo si v zadnjih letih pomagali sami v društvu, ko smo kljub vsem težavam z boleznijo nekaj premaknili predvsem v srcih tistih, ki so nam denarno in drugače pomagali, da smo 9. maja skupaj odprli vrata najlepše Dialize v Sloveniji.
Sto tisočakov za Nejca
ŠENTJERNEJ - V okviru humanitarne akcije zbiranja denarja za nakup hišnega dvigala za mladega invalida Nejca Župana iz Dolenjega Vrhpolja je podjetje Vitabar iz Novega mesta na šentjernej-skem sejmu vsakemu obiskovalcu ponudilo kavo Vitabar, ti pa so po svojih močeh nekaj denarja prispevali v skrinjico. Tako se je ob koncu dneva zbralo skoraj 100 tisoč tolarjev, razliko do sto tisočakov pa bo dodalo samo podjetje.
Govorniki ob otvoritvi so poudarjali predvsem moč in voljo ljudi, da pomagajo. Kljub bolezni smo presrečni. predvsem pa ponosni, da živimo na takih krajih, kjer je čut za pomoč na najvišji ravni. V dobrem letu smo v regiji zbrali toliko denarja, da nam lahko marsikdo zavida, celo Ministrstvo za zdravstvo, kot je na otvoritvi poudaril minister Keber.
Darovali so vsi, ki so lahko, vsi, ki sočustvujejo z nami, ki imajo dovolj ali pa tudi ne preživetje, predvsem pa tisti, ki imajo več, a to delijo s tistimi, ki so pomoči potrebni. Vsem smo se že večkrat zahvalili, a mogoče ne dovolj, zato na vhodu v novo Dializo stoji trajno izpisana zahvala vsem donatorjem.
ZDRAVKA ŽIŽlC, predsednica društva Kroničnih ledvičnih bolnikov Dolenjske in Bele krajine
Srečanje predšolskih pevskih zborov
ČRNOMELJ - V sredo pretekli teden je bilo v tukajšnjem kulturnem domu 2. medobmočno srečanje predšolskih pevskih zborov. Nastopili so otroški pevski zbor (OPZ) Murenčki iz Otroškega vrtca Metlika z zborovodkinjo Marijo Pezdirc, OPZ VVZ Trebnje pod taktirko Brigite Borak, OPZ Društva ringa raja iz Novega mesta z zborovodkinjo Tanjo Rauch ter OPZ Otroškega vrtca Otona Župančiča iz Črnomlja z zborovodkinjo Antonijo Satošek.
Podelitev Cankarjevih priznanj
Slavistično društvo Dolenjske je podelilo Cankarjeva priznanja, 55-im srebrna in 13-int zlata - Slovesnost
ŠENTRUPERT - Slavistično društvo Dolenjske (obsega Dolenjsko in Belo krajino) je letos organiziralo 24. vseslovensko tekmovanje za Cankarjevo srebrno in zlato priznanje v sodelovanju z OŠ dr. Pavla Lunačka. V ponedeljek, 23. aprila, na svetovni in slovenski dan knjige, pa so podelili priznanja.
Na vseh stopnjah je bilo 125 tekmovalcev, med njimi jih je 55 dobilo Cankarjevo srebrno, 13 pa zlato priznanje. Na 4. stopnji so se najbolje odrezali: Anita Tintor in Barbara Pavlakovič iz Gimnazije Novo mesto (mentorica Irena Potočar Papež), Jože Vraničar iz Kmetijske šole Grm (Tatjana Kuhar), Jure Žrilič iz Ekonomske šole Novo mesto (Marica Ramovš), Polona Cimerman iz Srednje šole Črnomelj (Elizabeta Prus). Na prvi stopnji so zlato priznanje dobili: Jasmina Gabrijel z OŠ Trebnje (Metoda Livk), Mia Srebrnjak iz OŠ Brusnice (Darja Šinkovec), Mirjana Storjak iz OŠ Grm Novo mesto (Jerica Eržek), Špela Oven iz OŠ Trebnje (Jožica Žabkar), Maja Bartol iz OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert (Janja Jerovšek) in Tina Šterk iz OS Stari trg ob Kolpi (Marija Volf). Med vsemi sta bili najboljši Kristina Hrastar iz OŠ
Otočec (Mateja Jankovič) in Ana Kastelic iz OŠ Center Novo mesto (Danica Rangus) - dobili sta diamantno priznanje.
OŠ dr. Pavla Lunačka je pripravila prisrčno slovesnost. Srečanje so obogatile mlade pevke vokalne skupine Raglje, prazničen trenutek pa je polepšal tudi trio trobent iz Glasbene šole Trebnje. Nagrajencem in njihovim mentorjem je spregovoril organizator in ravnatelj šole Jože Zupan, priznanja pa je podelil slavist, pesnik in literarni urednik Ivan Gregorčič. Vsi tekmovalci s priznanji in njihovi mentorji so prejeli knjižno nagrado.
JOŽE ZUPAN,
OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert
Kdo je napravil Vidku srajčico?
TREBNJE - To je predstava za otroke, ki jo bodo drevi, v četrtek, 17. maja, ob 16.30 v Kulturnem domu Trebnje predstavili starši malih šolarjev z Mirne pod vodstvom Mojce Milčinovič. Izkupiček od vstopnine bo za zaključni izlet mirenskih malih šolarjev.
Dobrote slovenskih kmetij
Visoka kakovost izdelkov - Dolenjci, Belokranjci, Suhokranjci in Posavci so se predstavili s 113 izdelki
PTUJ - Letošnja nedavna 12. razstava Dobrote slovenskih kmetij v minoritskem samostanu na Ptuju }e bila prvič pod okriljem novoustanovljene Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Mesto Ptuj vedno z veseljem na široko odpre vrata kakovostnim izdelkom s slovenskih kmetij, ki potrjujejo, da znamo bogastvo preteklosti vtkati tudi v sedanjost.
Vedno znova se lahko s ponosom pohvalimo, da je ustvarjalnost ljudi z naših kmetij brez meja. Kakovostni izdelki so dokaz, da se vedno bolj zavedamo pomena zdrave pridelane in predelane hrane, razstava in ocenjevanje kulinaričnih izdelkov pa je prikaz kakovosti, izvirnosti in pestrosti. Če želi posameznik obdržati kakovost, je potrebno poleg izkušenj, potrpežljivosti in ljubezni do dela tudi znanje.
Visoke ocene, podeljene izdelkom, pomenijo za kmetije potrditev in zagotovilo za uspešno nadaljnjo domačo predelavo kot dopolnilno dejavnost na kmetiji. Sedanji življenjski pogoji na kmetijah kažejo, da se morajo nujno izkoristiti vse možnosti za dodatno zaposlitev družinskih članov in zagotavljanje dodatnega dohodka na kmetiji. Med zelo kakovostne so se uvrstili tudi mnogi iz-
med 113 izdelkov, ki so na razstavi zastopali Dolenjsko, Belo in Suho krajino ter Posavje. Iz omenjenih pokrajin so kmetije predstavile 84 izdelkov iz žit, 4 mesne in 2 mlečna izdelka, 2 primera sadnega kisa, 8 vrst žganja in suhega sadja ter 5 vrst vina.
Znak kakovosti vsako leto prejmejo tisti, ki so tri leta zapored dosegli najvišje priznanje za določen izdelek. Na letošnjem ocenjevanju so poleg že naštetih v prejšnjem Dolenjskem listu prejeli priznanja: znak kakovosti Sadjarska kmetija Košiček s Trških njiv pri Žužemberku za naravni domači jabolčni kis in Vojko Šušteršič iz Piršenbrega pri Globokem za jabolčni kis; zlato priznanje Slavka Legan iz Žužemberka za pletenico, Ljuba Košiček s Trških njiv pri Žužemberku za orehovo potico in sadjarska kmetija Košiček za jabolčno žganje; bronasta priznanja pa Veronika Gorenčič iz Velikega Lipovca za pšenični kruh z mlekom, turistična kmetija Pucelj iz Žužemberka za bel pšenični kruh z mlekom, ekološka kmetija Kastelic s Sel pri Ajdovcu za polnozrnati pirin kruh in Slavka Hrovat iz Rebri za krofe.
H. M.
BELI CVET SE PREDSTAVI - Obiskovalci prvega samostojnega koncerta dekliškega pevskega zbora Beli cvet so v soboto preživeli zares lep večer, skozi katerega se je kot rdeča nit v pesmi in besedi prepletala ljubezen. 26 mladih pevk - dijakinj in študentk, povečini Šenljernejčank, jih je popeljalo v svet ljudskih narodnih, črnskih duhovnih in zabavnih tujih pesmi, piko na i pa je s svojim razmišljanjem doda! gost večera, priljubljeni dolenjski rojak pesnik Tone Pavček. Beli cvet deluje že devet let, prva štiri pod taktirko Marjetke Hosta, nato pa pod vodstvom Brune Fortuna. Zadnje leto dekleta kot gonilna sila kulturne sekcije delujejo v okviru šentjernejskega društva Gallus Bar-tholomaeus, ki je s sobotnim koncertom v večnamenskem prostoru domače šote proslavilo tudi drugo obletnico delovanja. (Foto: M. Žnidaršič)
EKO DAN - Na OŠ Šmarjeta so nedavno imeli dan odprtih vrat, ki so ga poimenovali eko dan. Staršem in gostom so predstavili projekt “Naša šola v luči novih barv in cvetja “. Učenci šole in vrtca so s pomočjo učiteljev, staršev in zunanjih sodelavcev z barvo in cvetjem osvežiti podobo šole in njene okolice. Prebarvali so šolski hlevček, čebelnjak, taborniško hišico, lesene klopi za počitek, cvetlična korita, ograjo šolskega vrta in teras ter zamenjali ograji okoli vremenske hišice in terase vrtca. Dejavnosti eko dneva so potekale v dvajsetih delavnicah znotraj in zunaj šole in v šestih razrednih računalniških kotičkih. Ob tej priložnosti je izšla tudi druga številka ekološko obarvanih Čiči kamenčkov. Dan so sklenili z zaključno prireditvijo in odprtjem likovne razstave grafik profesorice likovne umetnosti Mateje Korenič. (Tekst: A. V. in N. L.; Foto: A. K.)
SAJENJE VINSKIH TRT - Tako zagnano so sončne dneve izkoristili šeni-jernejski fantje in možje ter na Grbki pri Pleterjah v Rešetičevem vinogradu zasadili dva tisoč vinskih trt sort frankinje in žametne črnine ter belih sort za cviček. V prekrasnem vremenu so uživali v delu in si z domačo pesmijo popestrili dan, gospodar pa jih je nato pogostil z odlično pojedino in še boljšo domačo kapljico. (Foto: M. Hočevar - Megafoto)
Brezcarinska cona ob Kolpi
Resničnost ali zgolj želja?
DOLINA KOLPE - Ob osamosvojitvi so prebivalci vasi ob Kolpi, ki so še bile v enotni kočevski občini, dali številne pobude za ureditev razmer, potem ko je v to območje posegla državna meja. Med predlogi, ki so bili nekako najbolj sprejemljivi tudi za državno vodstvo, je bila možnost, da bi v vse občine od Osilnice do Metlike, torej vzdolž Čabranke in Kolpe, razglasili za brezcarinsko območje, v katero bi bile seveda vključene tudi hrvaške občine na drugem bregu rek. Takšen status so vneto zagovarjali takratni predsednik skupščine občine Kočevje dr. Mihael Petrovič, predsednik sveta KS Osilnica in Kostel dr. Stanko Nikolič ter Igor Bavčar, prvi notranji minister v samostojni Sloveniji.
A ker država raje obljubi, kot naredi, so z odhodom ministra Bavčarja na drugo dolžnost po Kolpi splavale tudi te želje. Ob ne-
davnem obisku dr. Rada Bohinca, petega notranjega ministra v novi državi, je dr. Stanko Nikolič ponovil pred desetimi teli dano pobudo. Dr. Bohinc je priznat, da ne ve, kaj naj odgovori, a se mu pobuda zdi vredna temeljite presoje. "Če prihaja od ljudi, ki so najbolj seznanjeni s težavami, bi jih morala država vzeti kot resne, "je dejal notranji minister. Dr. Stanko Nikolič je ministra kmalu rešil nerodnega položaja in mu malo za šalo, a bolj za res, predlagal, naj Turistično športno društvo Kostel pooblasti za izvedbo tega načrta. Glede na njihove številne dejavnosti, ki sojih izvedli doslej, nihče ne dvomi, da bi bila morebitna brezcarinska cona, v kateri bi bilo blago oproščeno davkov in bi segla tja do Kočevja, lahko tema diplomske naloge vsem članom društva in seveda njihovemu neutrudnemu predsedniku.
M. G.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 17.5.
SLOVENIJA 1
8.00Tedenski izbor: Odmevi; Mostovi; Male sive celice; Zgodbe iz školjke; Kruger 100. dok. odd.; Podolgem in počez: Umetnost bivanja; Svetovni izzivi-13.00 Poročila-13.40 Intervju-14.30 Zoom -16.00 Slovenski utrinki -16.30 Poročila - 16.45 Risanka -17.05 Enajsta šola - 17.45 Prix Circom, nagrajene odd. -18.45 Risanka -
19.00	Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik
-	21.00 Prvi in drugi - 21.20 Osmi dan - 22.00 Odmevi - 22.50 Opus - 23.20 Picasso, dok. odd.
-	0.40 V Afriko, dok. nan.
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Angel, varuh moj, nan.; Čarobne v velemestu; Frasier, nan.; Šport; Svet poroča; Austin Powers, ameriški film -16.30 Rad imam Lucy, nan. - I6.55 Nogomet - 19.00 Ljudje s planeta Orient, dok. film -19.35 Videospotnice
-	20.05 Osamljeni planet - 21.00 Barve časa Capodistria - 22.30 Naše malo mesto, hrvaška nan. - 23.20 Poseben pogled, film
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Družinski zgled, nan. -H.50 Ricki Lake - 12.45 Adrenalina - 13.45 Mladoporočenci - 14.45 Princ z Bel Aira, nan.
-	15.15 Ricki Lace - 16.20 Veličastnih sedem, nan. -17.10 Stražar, nan. -18.00 Ti in jaz, nan. -18.30 Dharma in Greg, nan. - 19.00 Miza za pet, nan. - 20.00 Driblerja pod košem, film -
22.05	Tretji kamen od sonca. nan. - 22.35 Seinfeld, nan. - 23.05 Popoln spomin, nan.
POP TV
10.00	Moja usoda si ti, nad. - II.00 Črni biser -H.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar -14.05 Umor, nan. -15.30 Oprah show
-	16.25 Obala ljubezni, nan. - 17.20 črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur
-	20.00 Poroka lahko počaka, film - 21.35 Urgenca, nan. - 22.30 Jag, nan. - 23.20 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Risanka -17.45 Pogovor z Vido Petrovčič- 18.45 Nas poznate?- l9.00Novice-19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 2I.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Iz združenja lokalnih TV
-	22.00 ATV predstavlja - 22.30 Rezerviran čas
-	23.00 Novice
HTV 1
9.30	Poročila - 9.40 Izobraževalni program -
11.00	Za otroke in mladino - 12.00 Poročila'-12.35 Naša zemlja, nad. -13.25 Morska sila, dok. oddaja - 14.15 Poročila - 14.20 Izobraževalni program -15.05 Program za otroke in mladino
-	I6.00 Morje - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Hugo -17.30 Risanka -17.55 In tega leta..., iz-obr. oddaja - 18.30 Kolo sreče -19.13 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Naravni parki v ZDA -
20.50	Pol ure kulture - 21.25 Željka Ogresta z gosti - 22.25 Narava politike - 23.10 Odmevi -
23.30	Nočni program
HTV 2
10.50	Poročila -10.55 Ponovitve oddaj -12.35 Poslovni klub-13.10 Vesoljski otok, nad.-13.55 Kultura prostora -14.55 Z razlogom o znanosti
-	15.55 Poročila - 16.05 Naša zemlja, nad. -
16.55	Poročila za gluhe in naglušne - 17.00 Vsakdanjost -18.25 Panorama -18.55 Poročila -19.00 Na zdravje, nan. -19.30 Policija, nan
-	20.10 Urgenca, nan. - 20.55 Polni krog - 21.15 Tudi to je Italija, dok. film - 21.50 Nevidni človek, nan. - 22.40 Klavir, novozelandski film
PETEK, 18.5.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Pod Pekarsko gorco; Lutkovna nan.; Risanka; Enajsta šola; Oddaja za otroke; Prix Circom; Francoska drama -13.00 Poročila -13.45 Alpe-Donava-Jadran; 14.15 Prvi in drugi -14.35 Osmi dan -
15.05	Vsakdanjik in praznik - 16.00 Mostovi -
16.30	Poročila -16.45 Zares divje živali, nad. -
17.05	Lutke -17.45 Resnična resničnost -18.20 Dosežki -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 V dobrem in slabem, nan. -
21.00	Deteljica - 21.10TV Poper - 22.00 Odmevi
-	22.50 Gledališki rok - 22.55 Polnični klub -0.05 Kombi, angleški film
SLOVENIJA 2
9.00	Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Osamljeni planet - 11.20 Nogomet -13.15 Meč maščevanja, film -14.55 Strastna prijatelja, film -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Angel, varuh moj, nan. - 18.00 Še vedno diham, film - 19.45 Videospotnice - 20.05 Cousteau ponovno odkriva svet, dok. odd. - 21.00 Kontesa Dora, hrvaška nad. - 21.50 Chattahooche, ameriški film - 23.25 Mccallum, nan. - 0.15 Iz slovenskih jazz klubov - 1.15 South Park, nan.
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Popoln spomin, nan. -
11.50	Ricki Lake -12.45 Pop’n’roll -14.00 Bravo, Maestro- 14.45 PrinczBel Aira,nan,-15.15 Ricki Lake - 16.20 Veličastnih sedem, nan. -
17.10	Paralelni svet, nan. - 18.00 Ti in jaz, nan.
-	18.30 Dharma in Greg, nan. - 19.00 Miza za pet, nan. - 20.00 Lov na dediščino, film - 22.00 Fclicity, nan. - 23.00 Trije, nan. - 0.00 Policisti, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00	Moja usoda si ti, nad. - 11.00 Črni biser -
11.50	Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar -14.05 Umor, nan. -15.30 Oprah show
-	16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur -
20.00	Špiclji, nan. - 21.00 Poljub smrti, film -
22.50	Zlata krila, nan. - 23.40 Nevarne dirke, nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Avtomobilistično zrcalo - 17.30 Turistična oddaja- 18.00 Kmetijski razgledi-18.30 Tedenski kulturni pregled -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike -
21.40	Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav? - 22.50 Nas poznate? - 23.00 Novice
HTV 1
9.30	Poročila - 9.35 Izobraževalni program -
11.05	Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.30 Naša zemlja, nad. -13.20 Morska sila, dok. oddaja -14.20 Izobraževalni program - 15.10 Program za otroke in mladino -
16.00	Svet podjetništva -16.30 Hrvaška danes -17.05 Hugo - 17.30Televizijaoteleviziji-17.55 Hrvaška kulturna dediščina - 18.30 Kolo sreče
-	19.13 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Glasbena oddaja - 21.15 Poplava, ko reka podivja, ameriški film - 22.50 Odmevi - 23.10 Lie-bestraume, ameriški film - 0.55 Nočni program
HTV 2
9.45	Poročila - 9.50 Ponovitve oddaj - 13.25 Urgenca, nan. -14.10 Željka Ogresta in gostje -
15.10	Nevidni človek, nan. - 15.55 Poročila -
16.05	Naša zemlja, nad. -16.55 Poročila za neme in gluhoneme osebe-17.00 Vsakdanjost-18.25 Panorama - 18.55 Poročila - 19.00 Zakonske vode, nan. -19.30 Policija, nan. - 20.10 Zakon in red, nan. - 21.00 Polni krog - 21.20 Latinica
-	23.00 Pravi čas - 0.30 Svetovni muzeji
SOBOTA, 19.5.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Radovedni Taček; Male sive celice; Poredna škrata, film; Lingo; Tednik -13.00 Poročila - 13.25 Mostovi - 14.30 4 x 4 - 15.00 Ljubezen do plesa, film -16.30 Poročila -16.45 Pika Nogavička, ris. nan. -17.10 Carski sel, ris. nan. -17.50 Na vrtu -18.15 Ozare -18.20 Svet čudes, dok. nan. - 18.50 Risanka -19.00 Danes -19.05 Utrip -19.30 Dnevnik - 20.05 Orion -21.35 Frasier, nan. - 22.10 Poročila - 22.45 So-pranovi, nad. - 23.35 Nihče ne beži večno, angleški film
SLOVENIJA 2
9.25	Tedenski izbor: Videospotnice; Štafeta mladosti; Glasbeni festival; Verijevo življenje, dok. odd. - 15.15 Kolesarska dirka po Italiji -.
17.25	Športna oddaja -17.55 Rokomet -19.25 Videospotnice - 20.05 Jean De Florette, film -
22.00	Praksa, nan. - 23.40 Sobotna noč
KANAL A
9.00	Operacija ples. ameriški film - ll.OO Divja zemlja, nan. -12.00 Beverly Hills 90210, nan. -
13.00	Mladoporočenci-13.30 Stilski izziv-14.00 Resnična zgodba - 16.00 Divja Amerika, dok oddaja - 17.00 Pop’n’roll - 18.15 Beverly Hills 90210, nan. -19.10 Prijatelji, nan. -19.40 Dvakrat v življenju, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Gostilna z žarom, ameriški film - 22.45 Pokopane skrivnosti, ameriški film - 0.30 Policisti, nan.
POP TV
8.30	Risanke -12.00 Mestni fantje, nan. -13.00 Nenadoma, ameriški film -14.10 TV Dober dan
-	15.00 Porodne težave, film - 16.40 Močno zdravilo, nan. -17.35 Zamenjava ob rojstvu, film
-	19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Stare sablje, ameriški film - 23.00 Tvegan posel, film
VAŠ KANAL
13.00	Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.25 Video strani - 17.00 Kako biti zdrav? -17.30 Motosport Mundial -18.00 Iz združenja lokalnih TV - 18.30 Posavski obzornik- 19.00Novice- 19.15 24ur-20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Zaigrajmo in zapojmo -
22.10	Pogovor z... - 23.00 Novice
HTV 1
7.55	Poročila - 8.00 Bostonci, ameriški film -
10.05	Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.30 Dokumentarna odd, - I3.00 Prizma - I3.55 Poročila - 14.10 Oprah show -
15.05	Hruške in jabolka -15.35 Divja obzorja -
16.10	Zlata dekleta, nan. -17.05 Glasbena odd.
-18.40 Povabilo -19.30 Dnevnik-20.I5 Tedenski pregled - 21.05 Hrvaška fotografija - 21.20 V očetovem imenu, film - 23.35 Seks in mesto, nan. - 0.05 Poročila - 0.15 Nočni program
HTV 2
9.00	Ponovitve oddaj - 14.45 Stoj in glej. dok. oddaja-15.20 Briljanten-16.05 Risanka-16.30 Črno-belo v barvi -17.20 MacArthur, ameriški film -19.30 Policija, nan. - 20.10 Bonano, najmlajši boter, nad. -2I.00 Poročila - 21.10 Gla-mour Cafe - 22.10 Svet zabave -J2.40 Glasbena oddaja - 0.35 Svetovni muzeji
NEDELJA, 20.5.
SLOVENIJA 1
8.00	Živžav: Telebajski; Tabaluga; Pika nogavička; Miki Makin črkopis; Ozare; Nedeljska maša; Svet divjih živali; Obzorje duha; Ljudje in zemlja- 13.00 Poročila -13.15 Orion - 14.40 V dobrem in slabem, nan. - 15.30 lzvir(n)i - 16.00
Umetnost bivanja -16.30 Poročila -16.50 Alpski večer -17.45 Slovenski magazin -18.15 Podolgem in počez - 18.45 Risanka - 18.50 Žrebanje lota -19.00 Danes -19.05 Zrcalo tedna -
19.30	Dnevnik - 20.05 Zoom - 21.40 Pod preprogo - 22.40 Poročila - 23.100 Brez reza
SLOVENIJA 2
8.30	Videospotnice - 9.05 V Afriko, dok. odd. -
10.00	Naše malo mesto, nan. -10.50 Pripravljeni, odd. -11.20 Naša pesem -12.25 Šport: Motociklizem; Košarka; Motociklizem; Kolesarska dirka - 19.30 Videospotnice - 20.05 Naše 20. stoletje, dok. nan. - 20.55 Trend - 21.30 Turistična oddaja - 22.00 Končnica - 23.05 Poligraf,film - 0.35 Nestrpnost, film
KANAL A
9.00	Potnica, ameriški film - 11.00 Divja zemlja nad. -12.00 Merlose Plače, nan. -13.00 Komedija zmešnjav- 13.30 PopVroll-14.45 Rock v Riu, koncert -16.45 Divjina, dok. odd. -17.30 Adijo, pamet, nad. - 18.15 Merlose Plače, nad. - 19.10 Prijatelji, nan. -19.40 Roswell, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Možje v pajkicah, ameriški film - 22.50 Mafijaši, film - 0.20 Adrenalina
POP TV
8.30	Risanke - 12.30 Ameriška gimnazija, film
-	13.00 Mala princeska, ameriški film - 14.45 Umorspremeni vse, ameriški film -16.30 Močno zdravilo, nan. - 17.20 Korak prednosti, nemški film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar
-	21.10Tat za vedno, nan. - 22.10 Športna scena
-	22.55 Delovno dekle, ameriški film
VAŠ KANAL
13.00	Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali?-13.20 Video strani-16.30 Zaigrajmo in zapojmo! - 17.10 Posnetek dogodka -
18.30	Posavski obzornik - 18.45 Nas poznate? -19.00 Novice- 19.15 24 ur - 20.00 Lepoje biti milijonar - 21.00 Novice - 21.20 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi - 22.10 Športna scena - 23.00 Novice
PONEDELJEK, 21.5.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 4x4; Zares divje živali, dok. odd.; Lutke; Naočnik in Očalnik; Resnična resničnost; Dosežki; Na vrtu; Svet čudes; Izvir(n)i-13.00 Poročila-13.30 Ljudje in zemlja -14.20 Polnočni klub -15.30 (Ne)znani oder -16.00 Dober dan, Koroška -16.30 Poročila -16.45 Mikin Makin črkopis -16.55 Telebajski -17.20 Radovedni Taček -17.45 Recept za zdravo življenje -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Julija, nan. - 21.00 Gore in ljudje - 22.00 Odmevi - 22.50 Stebri slovenskega gledalilšča
SLOVENIJA 2
9.25	Tedenski izbor: Videospotnice; Angel, varuh moj, nan.; Kontesa Dora, nad.; Cousteau odriva svet,nan.; Trend; Sobotna noč; Pripravljeni -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Angel, varuh moj, nan. -17.50 Kolesarska dirka po Italiji -19.00 Jasno in glasno - 20.05 Sodni dan, dok. oddaja - 21.00 Studio City - 22.00 Moška liga, nan. - 22.30 Metropolis - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Izgubljeni raj, film
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan.-10.25 Roswell, nan.-11.50 Ricki Lake -12.45 Dannyjeve zvezde -13.45 Zmen-karije -14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake- 16.20 Veličastnih sedem,nan.-17.10 Paralelni svet, nan. -18.00 Yuppie, nan. -18.30 Dharma in Greg, nan. -19.00 Miza za pet, nan.
-	20.00 Helikopterska enota, nemška nan. -
20.55	Umri pokončno 2, film - 23.10 Dosjeji X, nan. - 0.10 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00	Moja usoda si ti, nad. -11.00 Črni biser -
11.50	Obala ljubezni, nad. -13.10 Športna scena - 14.05 Umor, nan. - 15.30 Oprah show -
16.25	Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur
-	20.00 TV Dober dan. nan. - 20.55 Sedma nebesa, film - 21.50 Možje vbelem, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
Nagrade v Novo mesto in Šentrupert
Do roka smo prejeli 179 rešitev in žreb je izmed reševalcev 18. nagradne križanke izbral Stanislava Vraničarja in Anico Šuštaršič iz Novega mesta ter Alfonza Tratarja iz Šentruperta. Vraničarju je pripadla denarna nagrada, Šuštaršičeva in Tratnik pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 28. maja na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 20”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 18. križanke
Pravilna rešitev 18. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: OSTROGA, SKRILAR, VIOLINA, ŽERJAV, RTAČ, IKS, MODEL, EVNUH, ODALISKA, RS, NOKOTA, TLA, IRO, EPOLETA, SETEV, NAGON, TKAČ, ARARA.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.30 Video strani- 17.00 Posnetek dogodka-18.15 Športni pregled- 18.45 Nas poznate? -19.00 Novice-19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan! - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.20 Klepet z... - 21.50 Športni pregled -22.20 Veriga uspeha - 23.00 Novice
TOREK, 22.5.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Radovedni Taček; Otroška oddaja; Recept za zdravo življenje; Naokoli po Nemčiji; Julija, nan. -13.00 Poročila -14.20 Gore in ljudje -15.10 Stebri slovenskega gledališča -16.00 Prisluhnimo tišini - 16.30 Poročila - 16.45 Sprehodi v naravo - 17.00 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad. - 17.45 Eduaro Paolozzi, dok. oddaja -
18.45	Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik
-	20.05 Vrtičkarji II., nan. - 20.40 Steklena džungla, dok. oddaja - 21.10 Aktualno - 22.00 Odmevi - 22.50 Tri zgodbe, drama
SLOVENIJA 2
9.00	ledenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Angel, varuh moj, nan.: Sodni dan, dok. nan.; Naše 20. stoletje, dok. odd.; Ljubezen do plesa, film; Studio City -15.30 Državni zbor -18.00 Angel, varuh moj, nan. -18.50 Kolesarska dirka po Italiji - 21.00 Začaran krog, film -
22.40	Aliča, dok. film - 23.10 Svet poroča -
23.40	Izgubljena prtljaga, film
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Helikopterska enota, nan.
-	H.50 Ricki Lake - 12.45 PopVroll - 14.00 Bravo, Maestro -14.45 Princ z Bel Aira -15.15 Ricki Lace - 16.15 Veličastnih sedem, nan. -
17.10	Paralelni svet, nan. -18.00 Vuppie, nan. -
18.30	Dharma in Greg, nan. -19.00 Miza za pet, nan. - 20.00 Novi karate Kid, film - 22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. -
23.00	Udarci pravice, nan.
POP TV
10.00	Moja usoda si ti, nad. -11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 TV Dober dan - 14.05 Umor, nan. - 15.30 Oprah shovv -16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Deliti skrivnost, ameriški film -
21.40	Naša sodnica, nan. - 22.40 Jag, nan. -
23.30	M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani-17.00 Risanka- 18.15 Rezerviran čas-18.20 Športni pregled -18.50 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Deliti skrivnost, film - 21.35 Novice - 22.00 Športni pregled -
22.25	Rezerviran čas - 23.00 Novice
SREDA, 23.5.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Odmevi; Dober dan, Koroška; Risanka; Sprehodi v naravo; Skrivni dnevnik Jadrana Krta. nad.; Lingo: Eduardo Paolozzi, dok. oddaja; Vrtičkarji; Steklena džungla -13.00 Poročila -13.30 Obzorje duha
-	14.00 Poredna škrata, film -15.20 Aktualno
-	16.00 Mostovi - 16.30 Poročila - 16.45 Pod klobukom - 17.45 Skrivno življenje tigra, angleška odd. -18.45 Risanka - 19.00 Kronika -
19.30	Dnevnik - 20.05 Sedmi pečat, film -
22.05	Odmevi - 23.00 Gospodarski izzivi -
23.30	Glasba
SLOVENIJA 2
9.25	Tedenski izbor: Videospotnice; Angel, varuh moj, nan.; Vicious Circle, irski film; Turistična oddaja; Aliča, dok. film; Jasno in glasno -15.25 Portret -16.30 Rad imam Lucy, nan.
-	17.00 Angel, varuh moj, nan. -17.55 Košarka
-	20.05 Športna sreda (Nogomet) - 23.00 Kolesarska dirka - 0.00 Umori, nan. - 0.40 Nič osebnega, film
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Udarci pravice, nan. -H.50 Ricki Lake - 12.45 Dannyjeve zvezde -
13.45	Komedija zmešnjav - 14.45 Princ z Bel Aira -15.15 Ricki Lace - 16.15 Veličastnih sedem, nan. -17.10 Paralelni svet -18.00 Yuppie, nan. -18.30 Dharma in Greg, nan. -19.00 Miza za pet, nan. - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Spet zaljubljena, nan.
-	22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.00 Družinski zgled, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00	Moja usoda si ti, nad. - ll.OO Črni biser, nad. - H.50 Obala ljubezni, nad. -13.10 Naša sodnica, nan. -14.05 Umor, nan. -15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Nasprotnici, ameriški film - 21.40 Newyorška policija, nan. - 22.40 Jag, nan. -
23.30	M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Zaklad skrivnostnih vitezov, film -
17.45	Smo dobri gospodarji? -18.15 Klepet z... -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice-19.1524 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike -
21.45	Turistična oddaja - 22.10 Avtomobilsko zrcalo - 23.00 Novice
NE ZAMUDITE NA
VAŠEM KANALU
•	V oddajo Klepet z... voditeljica Verica Marušič vabi znane Dolenjce, Belokranjce in Posavce. Kar nekaj jih je že gostovalo v našem studiu. Tokrat se ji je v pogovoru pridružil novomeški “original'’ Nikola Padevski. V Novem mestu domala ni bilo prireditve, na kateri ne bi Nikola prostovoljno in brezplačno sodeloval. Med drugim je nepogrešljiv v krajevni skupnosti Center, ne nazadnje pa je pomagal pri gradnji ceste Bratstva in enotnosti. Več o njem in njegovem delu lahko zveste v ponedeljek zvečer dvajset minut čez devet.
•	Na Vašem kanalu predvajamo mnogo zanimivih stvari, opozorili pa bi še na sobotno glasbeno oddajo Zaigrajmo in zapojmo. Tokrat se bodo predstavili novi trije ansambli. Prvi bodo nastopili godci Breze, potem skupina Tonija Sotoška in nazadnje Mladi Dolenjci. Tudi v tej oddaji bomo izžrebali lepo nagrado, kdo jo bo dobil, pa boste izvedeli v soboto ob pol desetih zvečer.
DESET
DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista nagrado dodelil Ani S. Mikulič iz Livolda 11 a pri Kočevju. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih zvečer ob 22. uri), je ta teden takšna:
1.	(1) Brez otroških oči - ansambel Mladi Dolenjci
2.	(4) Prepelica - ansambel Vasovalci
3.	(2) Pod Rogom tu živimo - ansambel Rog
4.	(6) Martin Krpan - ansambel Vrisk
5.	(3) Pri Štepcu - ansambel Tineta Stareta
6.	(8) Moje trte - ansambel Spomin
7.	(5) Nekaj lepega - ansambel Grm
8.	(-) Ob cvičku - ansambel Slapovi
9.	(7) Me vsak dan rajš’ ima - Mi trije in Stiski kvartet
10.	(10) Kadar mame ni doma - ansambel Mačkoni Predlog: Ohcet bo - ansambel Petra Finka
§š----------------------------------------------------------------ž*§
Kupon št. 20
Glasujem za: ____________________________ '__________________________
Moj naslov:	_______________________________________________________
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
NAGRADNA KRIŽANKA 20
							DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST	AM. ZDRAVNIK (OLIVER THEODORE, 1884-1944, DEDNE LASTNOSTI)	CELOTNOST TEM NA KAKEM PODROČJU	MALO- KRVNOST	JEDILNI LIST	PRIPADNIK PALEO- AZIJSKEGA LJUDSTVA KAMČATKI	UKVARJANJE S KONJENIŠKIM ŠPORTOM	URADNI SPIS
	j			{ m.			NAUK O ATOMIH							
		a	S				VELIKA REKA							
	■ft						ZNAN NM AVTOMOBILSKI SALON MARIBORSKA BANKA							
	m		S				>							PREMŠUENO RAVNANJE ZA DOSEGO CILJA
AVTOR: JOŽE UDIR		PREBIVALEC KROPE	VRSTA HRUŠKE (RONKA)		INFORMA- CIJSKA ENOTA (RAČUNAL.) PEČICA (MEDICINAH						LUČAJ			
TRDA KOVINA (Cr)								IVAN MINATTI			1 KORALNI OTOK OB V. OBALI AFRIKE			
FINANČNI MINISTER (TONE)							DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST	KIPNJENEC CENT						
OSEBNI ZAIMEK							ČRN PRAH, OGLJIK IME GLASBENIKA SOSSA					OKR. ZA ŠTEVILKA 	 AM. LETAL. ; DRUŽBA		
GUSAR									IT. GRADITELJI GODAL IZ CREMONE KEM. SIMBOL ZA NATRIJ					
ORGANSKO TOPILO J										ENKRATNO LISJAKOVO OGLAŠANJE				
VRSTA VRBE										AGAVI PODOBNA RASTLINA				
Mercator Dolenjska, d.d.
8000 NOVO MESTO, Livada 8
OBJAVA PRODAJE NEPREMIČNIN Z ZBIRANJEM PONUDB
1. Opremljena prodajalna “Čatež", Zagrebška 18, s skupno uporabno površino okoli 113,5 m2 in sorazmernim delom funkcionalnega zemljišča, pare. št. 52/4, k.o. Čatež.
POGOJI RAZPISA SO:
•	ponudnik je lahko pravna ali fizična oseba, s tem, da mora pravna oseba predložiti overjeno kopijo izpisa iz sodnega registra, ki ne sme biti starejša od 15 dni, fizična oseba pa potrdilo o državljanstvu;
•	nepremičnina se prodaja po načelu VIDENO-KUPUENO, brez možnosti kakršnegakoli ugovarjanja;
•	kupec plača davek na promet nepremičnin;
•	prednost ima kupec, ki prevzame v delovno razmerje za nedoločen čas zaposleno delavko poslovnega prostora;
•	lastnik nepremičnine ni dolžan z nobenim ponudnikom skleniti kupoprodajne pogodbe;
•	odpiranje vseh ponudb in izbor najugodnejšega ponudnika bo opravljen komisijsko;
•	ostali pogoji bodo določeni s pogodbo.
Pisne ponudbe pošljite priporočeno v 15 dneh od objave na Mercator Dolenjska, d.d., Livada 8,8000 Novo mesto, s pripisom “Javni razpis" z navedbo zaporedne številke, na katero se ponudba nanaša.
Ogled nepremičnin je možen po predhodnem dogovoru, kontaktna oseba je g. Franc Jevnikar (Novo mesto, Livada 8), tel.: 07/373-07-11 ali-19.
Dobra izbira je vedno prava
Dobre izkušnje pri odprtju transakcijskega računa Uporabniku prijazno elektronsko poslovanje
Ob reformi plačilnega prometa, ki v Sloveniji poteka že od leta 1995 in poskuša naš sistem prilagoditi zahtevam EU, so tudi v Abanki že lani jeseni omogočili podjetjem odpiranje transakcijskih računov. Lani se je namreč znotraj te reforme pričel prenos računov na banke. Dejstvo je, da je poslovanje pri Abanki za večje zneske cenejše od poslovanja preko APP predvsem v primeru elektronskega poslovanja, ki so ga v tej banki uspeli razviti v uporabniku prijazen sistem.
"Doslej se je za odprtje transakcijskega računa pri Abanki odločilo že nekaj več kot 370 pravnih oseb,” pojasnjuje Anica Vehovar-Žnidaršič, izvršna direktorica za področje poslovanja s pravnimi osebami v Abanki, in dodaja, da poslovanje s podjetji, ki so se odločila za delni ali celotni prenos računa na Abanko v prvih mesecih, poteka nemoteno.
84 % plačilnih nalogov je izvedeno elektronsko. V Abanki pravijo, da razmišljajo o plačilnem prometu celovito, zato so dolgoletne izkušnje banke z mednarodnimi plačilnimi instrumenti vsekakor prednost tudi pri poslovanju s plačilnimi instrumenti v državi.
Če se pravna oseba odloči odpreti pri Abanki transakcijski račun za plačila v državi in opravlja preko Abanke tudi plačilni promet s tujino, ji avtomatično zagotavljajo tudi boljši nakupni tečaj pri prodaji deviznih prilivov podjetja. Direktorica Mihaela Krenk iz grosupeljskega podjetja G-M&M d.o.o. pravi, da so se odločili odpreti transakcijski račun pri Abanki zaradi dose-
danjega dobrega sodelovanja z njimi. Menijo, da je to banka, ki zna prisluhniti željam in potrebam strank. Prenos plačilnega prometa na Abanko je potekal brez težav, transakcije potekajo hitro in tekoče, še posebej pa so zadovoljni z elektronskim poslovanjem prek Abacoma, ki je zanesljiv in uporabniku prijazen.
Anica Vehovar-Žnidaršič, izvršna direktorica za področje poslovanja s pravnimi osebami v Abanki,je kot zanimivost navedla, da sistem elektronskega poslovanja preko storitve Abacom uporablja že več kot 250 podjetij. Zanimiv je zato, ker je uporaben tako za opravljanje plačilnega prometa doma kot tudi v tujini.
Posebna multibančna različica Abacoma pa omogoča uporabnikom enotno elektronsko poslovanje z več bankami in integriran vpogled v podatke z računov pri več bankah.
Mihaela Krenk še dodaja: “Poslovanje prek Abacoma poteka hitro. Še posebej pa nam je všeč, da lahko na ta način poslujemo tako na področju tolarskega kot deviznega poslovanja.”
Abanka d.d. Ljubljana
WWW.ABANKA.SI
Jesenice na Dolenjskem
Uspešno in tržno naravnano trgovsko podjetje TUŠ objavlja prosta delovna mesta
za •POSLOVODJA •TRGOVKE-CE • SKLADIŠČNIKE
v svoji enoti Slovenska vas 2c,
Jesenice na Dolenjskem.
Pogoji:
Delovno
mesto
za
danes
in
jutri.
- končana šola za prodajalce
■	osnovno poznavanje živilskega blaga
■	državljanstvo Republike Slovenije
Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje, za Ireno But
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom.
Kandidate naprošamo, da pisno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev, naslovom, kratkim življenjepisom in telefonsko številko pošljejo v roku enega tedna na zgornji naslov.
Podpis:
Zaposleni v Tnš-u
Obvestilo bomo poslali samo izbranim kandidatom!
REKREA TIVNl POHOD - Z veliko dobre volje se je v tepem sončnem aprilskem vremenu spomladanskega tradicionalnega rekreativnega pohoda udeležilo okoli 70 članov Društva invalidov Novo mesto. Pohod po Smuku v Beli krajini je bil primeren za lažje in težje invalide, saj je bilo dobro poskrbljeno za slehernega pohodnika. Po prihodu do koče, kjer so se okrepčali s toplim čajem, je sledila telovadba za krepitev mišic in celotnega telesa pod vodstvom voditeljice Rezke in ogled cerkve. Razšli so se z obljubo, da se jeseni ponovno srečajo še v večjem številu. (Foto: M. Golob)
MLADI PRITRKOVALCI - Da je bi! nakup šolskih zvonov konec preteklega leta v Semiču dobra naložba, dokazujejo mladi pritrkovalci. Medtem ko je bilo pritrkavanje doslej v glavnem v domeni starejših, pa so se sedaj s klen-kanjem spoprijeli tudi mladi, poučuje pa jih Marko Česen. Klemen Plut, Mateja Zupančič, Petra Tomaževič in Vesna Šprogar s semiškega konca (na fotografiji) radi pokažejo, kaj so se na učili. A četudi so šele začetniki, pritrkuje-jo tudi že na zvonovih v zvonikih. (Foto: M. B.-J.)
TRADICIJA ZBOROVSKEGA PETJA - Na novomeški osnovni šoli Bršljin ima zborovsko petje dolgoletno tradicijo. Na šoli prepevata dva pevska zbora, ki štejeta preko 68 pevcev, nad katerimi ustvarjalno bdi zborovodkinja Romana Križman. Petje zborov popestri marsikatero prireditev, sodelujejo pa tudi v različnih šolskih projektih, predvsem ob njihovih predstavitvah širši javnosti. Zborovodkinja Romana poskrbi, da negujejo tradicijo slovenske ljudske pesmi, učijo se otroških pesmi novodobnih skladateljev, svoj program pa popestrijo tudi s kakšno pesmico iz sveta popularne glasbe. Večkrat tudi sami poskrbijo za spremljavo z Orffovimi inštrumenti. Letos so že osmič sodelovali na nedavni reviji pevskih zborov v avli Kulturnega centra Janeza Trdine. (Pripravili: člani medijskega kluba Bršljin ko)
ZAHVALA AGENCIJI ZA ŠPORT - Vse leto smo se otroci in starši družili na športnih urah v vrtcu Labod. Naša Ana, ki je stara dve leti, je komaj čakala, da bo torek in bova šli k "teti s toboganom ", kot je Ana krstila Darjo in Mirjam, ki vodita športne urice. Vsa naša srečanja smo sklenili s športnim popoldnevom v športnem parku na Loki, kjer je bilo obilo zabave za otroke vseh starosti. Domov smo se vrnili z brezplačnim izvodom Cicidoja in Cicibana in praktično nagrado. Vseh naših srečanj pa se ni veselila le Ana, ampak tudi jaz. Starši otrok in otroci smo se prijetno družili med seboj in si izmenjali marsikatero izkušnjo. Rada bi se zahvalila Agenciji za šport in našima vaditeljicama. (Marjeta Ferkolj Smolič in Ana, Novo mesto)
ZAHVALA
V 83. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
JOŽE PETERLIN
Hrastulje 14, Škocjan
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi Cestnemu podjetju Novo mesto, SVP Novo mesto, Mercatorju Dolenjska, Pekarni Pepe, Gasilskemu društvu Škocjan, g. Franciju Smrekarju in ge. Slavki Janežič za lepe besede slovesa, pevcem za lepo zapete žalostinke, g. župniku in g. Brečku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Blatnik ter vsem, ki ste našega ata pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala patronažni sestri ge. Slavici Cimerman in Infekcijskemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto. Vsem še enkrat hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki močno boli.
V 89. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
MARIJA PERŠE
roj. Bahor
Dol. Suhor 10 pri Vinici
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče. Posebna hvala sorodnikom, sosedom in znancem, dr. Sekovanovičevi, dr. Macanu, Društvu upokojencev, pogrebni službi Malerič, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi g. Fleku za poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih in našo drago mamo pospremili v tako velikem številu k večnemu počitku.
Žalujoči: hčerki Mimica in Anica, sestra Ana in ostalo sorodstvo
AVTOM ARKET_	»samo z osebno 0-easing aOOcQ	.zamva?n ^ Vas najboljši partner	rabljena VOZila	& ■■■■m A VTOMARKEI TRGOVINA	LEASING AvtomarkeT d.o.o., Dunajska c. 421, Ljubljana Črnuče
	■■!■■■■■■■■■■■■■	w
IZ PORODNIŠNIC
i' iz Novovicške ponodiM KnJce
V času od 23. aprila do 13. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Nataša Repovž iz Slepška - Jaka, Darinka Kukar s Hrasta pri Jugorju
-	Viviano, Helena Kopar iz Družinske vasi - Meliso, Sabina Zore iz Spodnjih Vodal - Danijela, Gordana Broz iz Metlike - Mitja, Damjana Rudman z Vrha pri Ljubnu - Andraža, Tatjana Trlep iz Starega trga
-	Rotijo, Bernardka Pečarič Zajec iz Drašičev - Gašperja, Nataša Bele iz Dolenjih Lakovnic - Jerneja, Jožica Šneler iz Učakovcev - Ines, Erna Povh iz Vel. Bučne vasi - Blaža, Valerija Kuhelj iz Stavče vasi - Lauro, Marinka Stupar z Dvora - Anjo, Mateja Pavlinič iz Črnomlja - Tjašo, Anita Trlep z Mirne - Patricijo, Irena Plaveč s Sel - Gala, Tatjana Volaj iz Stranske vasi - Tino, Valerija Berk iz Prelesja - Nušo, Anita Drašler z Daljnega Vrha - Domna, Valentina Kožuh Bregar iz Armeškega
-	Ano, Sabina Glas iz Sremiča -Gregorja. Danica Milkovič iz Zo-rencev - Tima, Sanela Arambašič iz Kočevske Reke - Tanjo, Ljudmila Hočevar iz Straže - Natalijo, Janja Strašek iz Škocjana - Martina. Branka Pečaver Ravbar iz Podhoste -Jana, Marjanca Berginc iz Gor. Karteljevega - Tima, Darja Urana z Vrha - Kristjana, Marjana Tratar z Lešnice - Lejo, Jožica Blažič iz Goriške vasi - Marjetko, Janja Gorše iz Podzemlja - Jana, Mateja Mrvič iz Kapljišč - Matica, Milena Bohte iz Vinje vasi - Janjo, Maja Jerič Turk iz Stopič - Jana, Lidija Lampe z Vrha - dečka, Martina Škedelj iz Mihovega - Jakoba, Majda Gore iz Češnjevka - Leo, Alenka Mežnaršič iz Metlike - Nejo, Anita Kolarič iz Ardrega - Timoteja, Nevenka Hrastar s Potov Vrha - Pavla, Nina Cekuta iz Črnomlja - Nušo, Nataša Zorko iz Površja - Blaža, Stanislava Hribar z Vrha pri Križu - Mitja, Nataša Hrastar z Broda - Žiga, Brigita Pekolj iz Vrbovca - Marjana, Mojca Klevišar iz Smolenje vasi -Aljaža, Suzana Čuturič iz Kanižarice
-	Adrijano, Metka Šterk iz Butoraja
-	Erika, Antonija Rangus iz Orehovice - Bernarda, Katarina Šetina iz Smolenje vasi - Žano, Damjana Homan iz Podturna - Nika, Nataša Brozovič iz Žuničev - Žana, Janja Macedoni iz Šmarjete - Loris, Simona Cerovšek iz Krmelja - Nastjo.
Iz Novega mesta: Jadranka Vidovič, Klemenčičeva 9 - deklico, Bernardka Krnc, Trdinova 16 - Ano, Lucija Božič, Lamutova 30 - Leilo, Lilijana Pureber, Drejčetova pot 10
-	Majo.	Čestitamo!
zovice - Patricijo, Ladislava Ocvirk iz Pečic - Majo, Cvetka Hudorovac iz Gorice - Dijano, Jožica Kramar iz Jereslavca - Niko, Jožica Starc iz Lomna - Sandro, Nataša Mladkovič iz Cerkelj ob Krki - Jana, Darja Stegenšek iz Studenca - Majo, Romana Hudorovič iz Gazic - Danijela in Dastija, Jožica Konečnik iz Črešnjevca - Petro, Tatjana Baši iz Krškega - Niko, Josipa Lajkovič iz Vel. Podloga - Lovra, Polonca Šoba iz Stolovnika - Tjašo, Fatmire Morina iz Sevnice - Albiona, Patricija Katarina Žnideršič iz Leskovca pri Krškem - Urbana.	.
Čestitamo!
Krška deponija vse dražja
SEVNICA - Kot je znano, občina Sevnica nima lastne deponije odpadkov, zato stroške deponiranja javno podjetje Komunala plačuje Kostaku Krško. Ker krajevna skupnost, v kateri deponirajo odpadke, zahteva kot nadomestilo vlaganja v komunalno in cestno infrastrukturo, stroški deponiranja rastejo. Ravno tako morajo Sevničani krški občini plačevati določeno takso za uporabo deponije. Župan Kristijan Janc seje s krškim županom Francijem Bogovičem pogovarjal o vsebini pogodbe med javnima podjetjema, ki bo jasno določala finančne in druge obveznosti Komunale Sevnica. Če se odvoz komunalnih odpadkov ne bo nenehno dražil, bodo Sevničani še vozili smeti v Krško, sicer pa bodo iskali tudi druge možnosti.
iz bREŽitkE ponodNiSNlCE
V času od 26. aprila do 10. maja so v brežiški porodnišnici rodile: Bronja Račečič iz Gor. Skopic -Kevina, Tatjana Mervič iz Krškega - Jana, Nada Krajnc iz Podgorice -Majo, Sidonija Brajdič iz Dobruške vasi - dečka, Ivanka Kovačič iz Bre-
V SPOMIN
Odšel si tja, kjer ni solza, ni trpljenja ne gorja, ostala je tvoja dobrina, v naših srcih bolečina.
20. maja bo minilo leto, kar nas je zapustil naš dragi
ALOJZ
PROGAR
iz Mirne Peči
Vsem, ki mu prižigate sveče, postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate, se najlepše zahvaljujemo.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je zapustila mama, babica in prababica
JOŽEFA
PUNGERČAR
roj. Trlep
z Roj pri Trebelnem
Vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, iskrena hvala.
Žalujoči: sin Jože z družino in ostali
ZAHVALA
V 86. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, ded in praded
FRANC
PRIMC
iz Koroške vasi 20
Asfalt do Orehovca?
SEVNICA - Župan Janc si je skupaj s predsednikom odbora za infrastrukturo Jožetom Kunškom ogledal cesto v zaselek Orehovec pod Lisco. Del te ceste je že asfaltiran. Ob pomoči Krajevne skupnosti Sevnica, ki je v ta namen že rezervirala nekaj sredstev v svojem proračunu, in občine, pa bi si nekaj gospodinjstev rado zagotovilo asfaltno povezavo z dolino. Že doslej so prispevali po 5 do 6.000 mark, zato se bodo potrudili, da bi cesto dokončno uredili.
Občni zbor občinske gasilske zveze
LITIJA - Gasilska zveza Litija je v lanskem letu posvetila veliko skrbi zagotavljanju požarne varnosti, načinu obveščanja ob posredovanjih in nabavi opreme za posamezna društva po načrtu, ki so ga sprejeli za 5-letno obdobje. Zelo dobro sodeluje s civilno zaščito, šolami in vrtci v občini ter Policijsko postajo Litija. Litijski gasilci so lani ob požarih posredovali 38-krat, izvedli 18 tehničnih intervencij in 9 dni posredovali pri poplavah, v sušnem obdobju pa so društva prepeljala 1.974 kub. metrov pitne vode. Veliko pozornosti vsa društva posvečajo delu z mladimi, tako so na lanskoletnih regijskih tekmovanjih kresniški pionirji dosegli 3., savski mladinci 4. in članice 29. mesto.	K §
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Vsi njegovi
*
ZAHVALA
Vse odhaja kakor liha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka...
Zapustila nas je naša draga mama
ŠTEFANIJA TURK
roj. Bohte
iz Podgrada
Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in ge. Turkovi za lepe besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala. Ohranimo jo v lepem spominu.
Vsi njeni
ZAHVALA
Odšla je tiho, kot tiho je živela.
Zdaj stopa nad brazdami zemeljskih dnin, se smeje na poljanah nebeških tišin in angel ji poje iz rajskih višin.
V 91. letu starosti nas je zapustila naša draga mama
TEREZIJA POVŠE
iz Žabje vasi
Zahvaljujemo se delavcem Doma starejših občanov Novo mesto za dolgoletno skrb in nego in stanovalcem Doma, ki sojo s pozornostjo in toplino sprejeli medse. Hvala vsem za izrečeno sožalje in darovane sveče. Zahvaljujemo se pogrebni službi Komunale za dostojenstveno organizacijo spremljanja njene zadnje poti ter g. patru Luki za opravljeni obred. Najlepša zahvala vsem tistim, ki so ji v težkih trenutkih ne njeni zemeljski poti pomagali nositi bridki križ njenega življenja.
Žalujoči: vsi njeni
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 83. letu za vedno zapustil naš upokojeni sodelavec
JOŽE PETERLIN
upokojeni cestar
preglednik v Področju vzdrževanje cest, Sektor Novo mesto
Od njega smo se poslovili 9. maja.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, d.d.
OSMRTNICA
Po težki in nepremagljivi bolezni je v 65. letu starosti umrla naša upokojena sodelavka iz
Sektorja za proizvodnjo zdravil
VERONIKA UDOVC
iz Črmošnjic 44
Od nje smo se poslovili 12. maja na pokopališču v Stopičah. Ostala nam bo v lepem spominu.
Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto
ZAHVALA
Brez zarje blesteče ugasnil je dan in moj novi dom je brezkončna cesta.
(O. Zupančič)
Tako tih, tako hladen in žalosten je ostal naš dom, odkar je odšel in nas zapustil naš dragi
ANTON KRŠTINC
iz Finžgarjeve ulice 20, Novo mesto
V teh najtežjih trenutkih smo iskreno hvaležni vsem sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala zdravnikom in osebju Intenzivnega oddelka interne bolnišnice Novo mesto, ki so se borili za njegovo življenje. Agenciji za PP Novo mesto. Hvaležni smo pogrebni službi Komunale Novo mesto, Gasilskemu društvu Šmihel za sodelovanje pri pogrebu, pevcem Gasilskega društva Šmihel, g. Pavlakoviču za poslovilne besede ter vsem, ki so se z lepo mislijo poslovili od našega Toneta.
Zelo ga pogrešamo: žena Stanka, sinova Robi in Miha, sorodniki ter vsi, ki smo ga imeli radi
ZAHVALA
Med nami ni več naše ljubljene
MARIJE MIRTIČ -
Žungrove Micke roj. Zupančič (1929-2001)
z Dvora 51
Iskreno zahvalo namenjamo vsem, ki so poznali plemenitost njene duše, jo obiskovali in bodrili ter nam pomagali ves čas njene težke bolezni, v trenutkih slovesa pa izkazovali sočutje: našim nesebičnim sorodnikom, posebej Faniki Primc in vsem njenim, dobrim sosedom in vaščanom Primčevim, Bankovim, Leganovim, ge. Silvi, ge. Anici. ge. Marinki in ge. Olgi, bivšim sodelavcem, številnim prijateljem in znancem. Posebej lepa hvala zdravnikom in medicinskim sestram kirurškega oddelka Splošne bolnice v Novem mestu za tenkočutno pozornost in izjemno nego. Za izvedbo pogrebnih svečanosti se lepo zahvaljujemo govornici Društva upokojencev Slavki Andrejčič in govornici Zveze borcev Ljubi Šenica, za zapete žalostinke pevcem iz Žužemberka. Na mamino željo so ji zapele tudi partizanske pevke iz Žužemberka. Hvala jim! Hvala tudi vnuku Klemenu za občutene besede in poslednjo melodijo. Zahvala velja tudi Pogrebni službi Oklešen za profesionalno opravljeno storitev. Naša mami je živela za ljubezen, dobroto in poštenost. Tem njenim vrednotam so se poklonili številni, podarili cvetje, prižgane svečke pa bodo simbol njene topline.
Žalujoči: mož Ivan, hčerki Jana in Marta z družinama
nn	W7A	*t7 A rrinrvi A TEDENSI<i KOLEDAR • KINO • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO
ULtA U L3LEJL3LkJ V/lAjCD / A/iAl K 11 l/KAlL-\ POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI » SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA » ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 17. maja - Jošt Petek, 18. maja - Erik Sobota, 19. maja - Ivo Nedelja, 20. maja - Bernard Ponedeljek, 21. maja - Feliks Torek, 22. maja - Milan Sreda, 23. maja - Željko
Lunine mene
23. maja ob 4.48 - mlaj
kino
BREŽICE: 17.5. (ob 18.30), 18.5. (ob 18.30 in 23. uri). 19.5. (ob 18.30, 20.30 in 22.30), 20.5. (ob 18.30 in 20.30) ter od 21. do 23.5. (ob 20.30) Poker. 17. in 18.5. (ob 20.30) Forres-terjevo razkritje.
ČRNOMELJ: 18.5. (ob 20.30) in 19.5. (ob 19. in 21. uri) Dokaz življenja. 20.5. (ob 18.30 in 20.30) 102 dal-matinca.
GROSUPLJE: 18.5. (ob 20. uri) Rdeči planet. '20.5. (ob 20. uri) Prva ljubezen.
IVANČNA GORICA: 17.5. (ob 18. uri) Prva ljubezen. 17.5. (ob 20. uri) Rdeči planet.
KOČEVJE: 19.5. (ob 20. uri) Prva ljubezen. 20.5. (ob 20. uri) Rdeči planet.
KRŠKO: 17.5. (ob 19. uri) Na Kitajskem jedo pse. 18. in 19.5. (ob 20. uri) ter 20.5. (ob 18. uri) Začaran. 22. in
23.5.	(ob 19. uri) Prežeči tiger, skriti zmaj.
METLIKA: 18.5. (ob 18.30 in 20.30) 102 dalmatinca. 20.5. ob 18.30 in 20.30) Dokaz življenja.
NOVO MESTO - Dom kulture: Od 17. do 20.5. (ob 19. uri in 21.30) Možje časti.
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: 20. in 22.5. (ob 20. uri) Patriot.
RIBNICA: 19.5. (ob 22. uri) Rdeči planet.
TREBNJE: 18.5. (ob 20. uri) in
20.5.	(ob 17. uri) Film, da te kap. VELIKE LAŠČE: 19.5. (ob 20.
uri) Rdeči planet.
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
KMETIJSKI STROJI
ŠTIRIVRSTNO SEJALNICO za koruzo, plug. 14 col, in pršilnik Agromehanika Kranj, 300-litrski, prodam. B (031)628-947 ali (07)3073 194.	1115
KOSILNICO ELITE 402, malo rabljeno, prodam. IT (041)971-266.	1127
TRAKTORSKO KOSILNICO Gaspardo FB 940, 1.75 m. prodam « (07)3078098 ali (041)859-744.	1129
SAMONAKLADALKO Sip 16 in plug Posavec. 10 col, prodam. « (07)3049440.	1141
PAJKA Sip 3.5 m in suha mešana drva prodam. « (07)3078086.	1147
MOTORNA VOZILA
SEAT IBIZA 1.4, letnik 1998, prva registracija 1999, prodam. «(041)328-107.	1087
PEUGEOT boxer TD1, letnik 6/99, 145.000 km. prvi lastnik, servisna knjiga, prodam. S (041)682-505.	1104
R 21, letnik 1987. registriran do 12/01, prodam. «(041 >824-704.	1128
KOMBINIRANO VOZILO TAM 80A5, letnik 1985, prodam. Jože Malnarič, Gradac 59, «(07)3069244.	1137
KANGOO AL1ZE 1.4, z dvojnimi drsnimi vrati in klimo, letnik 2000, prodam. B (07)3325 133 ah 3022576.	1139
$ SUZUKI
prodaja vozil servis vozil vulkanizerstvo kleparstvo ličarstvo
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto T? 07/30 24 791
AKCIJA!
SWIFT 1.0 GLX že za 1,428.900 SIT GRAND VITARA 1.6 za 3,590.900 SIT in brezplačna klima
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dornii (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin i.uzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič.
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolportaži 240 tolarjev, naročnina za 26 izvodov v I. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev, za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolporlainega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev j, na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev). za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odsl. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881 Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto. 970-7100-4405/9 Naslov: Dolenjski list, 8000 Noro mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528. propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510 mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506
Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošta: info@dol-Hst.si Internet: http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TCR, d.d., Ljubljana, Dunajska J.
' PREPIS VOZIL "
041/546-159
SUZUKI VITARO, letnik 1990, prodam. B (07)3375311 ali (031)581-456.	1142
R CLIO 1.2 RL. 5V, registriran do 1/02, prodam. B (041)720-038.	1153
ALFA ROMEO 75 1.6 i.e., letnik 12/91, prva registracija 1992, registriran do 2/02,122.000 km, srebrno - zlate kovinske barve, električna stekla, CZ, radio, prodam za 290.000 SIT. B (041)804-287.	1158
, OBVESTILA
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termofasade. «(031 >623-000. 947
POSEST
KUPIM hram ali leseno hišo. B (040)532 635.	1101
V TREBNJEM prodam zazidljivo parcelo, 2030 m2.B (041 >648-747.	1122
POSEST na Vinjem Vrhu 189, k.o. Bela Cerkev, vinograd. 9.300 m2, travnik - sadovnjak 1037 m2, pašnik 1795 m2. gozd 6126 m2 in gospodarsko poslopje 117 m2, elektrika, voda, na lepi legi prodamo. B (01 >5053694, od 20. do 21. ure.	. 1123
NAD KOPROM prodam obnovljeno istrsko hišo (k.o. Boršt). Možnost vikenda ali stanovanja. «(041)808-034.	1131
HIŠO v Otočcu nad Krko, 2x85 nv, na parceli 1200 m2, izredna lokacija, prodam. B (05)6420571 ali (041)923435, od 18. do 21. ure.	1132
STAN DOM
N E P R E MK NINE
Novo mesto, Novi trg 1
tel.: 07/33-80455.041/643-999.040/287-597 faks: 07/33-80-456 ,
PRODAMO STANOVANJA
Novo mesto: Smrečnikova, 1,5-sobno, 47 m2, 1. nad., 7,6 mio SIT; Ragovska, 1,5-sobno, 46 m’, 4. nad., 8,3 mio SIT: Slavka Gruma. 2-sobno, 55 m2, 2. nad.. 10,4 mio SIT; Seidlova. 2-sobno. 59 nv, pritličje, H),5 mio SIT in 2-sobno, 70 m!, pritličje, 12 mio SIT; Šegova, 2-sobno, 53 m1, 4. nad., 9,9 mio SIT; Ragovska, 2,5-sobno, 68 m2. 4. nad.. 12 mio SIT; Mesine njive. 3-sobno, 69 m;, pritličje, 12 mio SIT; Breg, 2-sobno, 50 m’, pritličje, 13.9 mio SIT. Trebnje: Cankarjeva, garsonjera, 33 nv, 3. nad., 6,9 mio SIT; Stari trg, 2-sobno, 50 m!, 1. nad., garaža, 5,5 mio SIT.
MANJŠO stanovanjsko hišo v Kapelah pri Brežicah, opremljeno, staro 5 let, z 2000 nv zemljišča, od tega 450 m2 vinograda, pritličje 43 m’, 10 m2 pokrite terase, urejeni kletni prostori z garažo, 41 m2, vsi priključki, sončna lega, lep razgled, asfalt do hiše, prodam. «(05)6275-894.	1133
ČUDOVITO VILO na otoku Ugljan (bližina Zadra), primerna za 10 oseb, oddajamo za letovanje. «(00385)14922175.	1135
OB GLAVNI CESTI v Župelevcu prodam njivo, 48 a. «(07)3081339.	1148
V NOVEM MESTU prodam dvostanovanjsko samostojno hišo na parceli 720 m2, odlična lokacija. B (07)33-25-574 ali 0049911 2879040.	949
PREKLICI
ALOJZIJA RUPAR, Štrit 24, Škocjan, prepovedujem hojo in zadrževanje na pare. št. 2757 in 2748/2, k.o. Škocjan, ter prosim prodajalca ribiških kart, da na to opozori ribiče. DRUŽINA TURK, Tolsti Vrh 26, opozarja Janka Miketiča, Leskovec 13, naj takoj preneha z lažnim obtoževanjem, sicer ga bomo sodno preganjali.	1152
PRODAM
SMREKOVO OBLOGO, ladijski pod (širine 5,7,9 in II cm, debeline 13, 16 in 20 mm) ter bruna in okrasne zaključne letve prodajam po ugodni ceni. Možna dostava. Mizarstvo Blažič, Družinska vas. B (07)30 73 587.
DVOJNO belo korito za kuhinjo, zapakirano, dimenzije 83 x 49 cm, ugodno prodam. B (041)860134.	415
ČEŠNJEVE DESKE, 2 do 3 m', debeline 28 mm, in 2 hrastova ploha prodam.% (040)523 234.	1103
KAMEN, škriljavec, sive, sivo-rjave in rjave barve, ter opaž in ladijski pod ter brune prodajamo. Možna dostava. B (031 )745-894. 1107
NOJEVO JAJCE za konzum, 3000 SIT, prazna (cela lupina 1500 SIT) prodajamo. B (031)543-580.	1112
JOGI, 200 x 90, malo rabljen, poceni prodam. «(041)410-281.	H20
RAČUNALNIK Pentium 200 MMX, z monitorjem in opremo, prodam. B (041 >556-005.
CRES - MIHOLAŠČICA
Prodam apartma, 56 m/ opremljen. Možna takojšnja uporaba. Cena: 75.000 DEM. Tel: 041/423-500
ZA SIMBOLIČNO CENO prodam 4 rabljena dvokrilna okna z dvojno zasteklitvijo (150 x 150 cm), troje enokrilnih oken, dvojna zasteklitev (150 x 75 cm), in 4 mesece star rabljen bojler oz. peč za kopalnico, kombinirano elektrika - trda goriva, primerno za vikend. «(07)3071219.	1150
MOB1 BENEFON Twin s SIM kartico prodam. Garancija do avgusta! B (031)716-119. 600 KOMADOV strešne opeke Strešnik tego-la (stara zaloga) poceni prodam. B (041) 808034.	979
NOV otroški voziček Graco Mirago (voziček, avtosedež, torba) prodam. B (050)650-988.
RAZNO
OBNAVLJAMO RAZNA STARA ZAVRŽENA SVETILA, po želji izdelamo nove senčnike, preurejamokeramične, porcelanaste, steklene in druge okrasne vaze v lepe namizne oz. talne luči. Na zalogi imamo keramične luči. Izdelujemo po naročilu; zidne plafo-niere, viseče glinaste, za opremo turističnih in drugih kmečkih domačij. Fax, B (02) 8181404.	1065
Hitro izplačilo gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi nudimo.
BPH Medvešek Pušnik, d.d., Ljubljana - poslovalnica Mercator center Novo mesto.
07/39-30-262
APARTMAJI na otoku Krk v Malenškem zalivu oddamo. B (041)445542, zvečer.	1164
V	POVLJANI, otok Pag, oddajam dvosobni apartma od 1. 6. dalje, s teraso, 72 m2. B (00385) 1 6281 642 ali (00385) 23 692 355.
USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko, fizi-ko in statistiko na vašem domu na Dolenjskem. B (07)3059527 ali (041 >544-510, Jože Cajnar, Ul. L maja 6, Metlika.	1116
NA NOVEM TRGU oddam ali prodam vpeljano trgovino, 50 m2. Možnost gostinskega lokala. «(041)208-773.	1126
V	NAJEM oddam gostinski lokal pri Mokro-
nogu z odkupom inventarja. Tomaž Borštar, Ostrožnik 6, Mokronog.	1162
ROLETARSTVO
BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/ 202 868
Kitajska restavracija
NANKING
Mačkovec 6 (bivši Pavlin) Novo mesto, tel. 07/33 70 630
Letni vrt
Odprto vsak dan od 12. do 23. ure.
UMAG - ZAMBRATIJA
Oddajamo apartmaje, garsonjere in bungalov, 200 m od morja, primerno za otroke in starejše. Tel.
041/977-111
HOTELI SIMONOV ZALIV
Tel.: 05/660-31-00 Posebna ponudba do 16.6.2001!
Paketi: 5 dni od 25.200 SIT, 7 dni od 35.280 SIT -polpenzion, kopanje v bazenu, ogled Izole.
•	Polaganje parketa, laminatov, plute, toplih podov, itisona, tapisona
•	Beljenje stenskih površin
•	Polaganje keramike
DUŠAN ŠTUPAR s.p.
Slavka Gruma 88, Novo mesto Tel. 07/33 26 657 ali 041/214 591
Sprejem za POP TV, Kanal A in druge TV programe uredim in izboljšam. Satelitske antene za programe celotne nekdanje Jugoslavije in 200 ostalih TV in 100 radijskih postaj.
Brezplačne elektronske meritve in izdaja predračunov.
ANTENE Zupančič, 041 542-020
FIESA, ugodno, polni penzion za odrasle 4.400 do 5,500 SIT, do 12. leta 3.400 do 4.200 SIT. Informacije na B (01)515-3576, od 7. do 14. ure.	IU8
V
SLUŽBO DOBI
ZA POMOČ na kmetiji zaposlimo pridno osebo (moškega ali žensko). Nudimo stanovanje, hrano in primeren OD. B (01)54 29 868. 1106 PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v novomeški okrepčevalnici Caffe de Pariš. Omogočimo opravljanje pripravništva. B 07/33 22 765 ali 041/628 385. FRIZERKO (-JA) z izkušnjami zaposlimo v centru Novega mesta. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Frizerski salon Milka, Gregor Pavlič, s.p., Kandijska 34. Novo mesto.	1109
PRODAJALCE za delo v trgovini Big bang v Novem mestu in Brežicah iščemo. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Bing bang mega, kadrovska služba. Ljubljanska 27, Novo mesto.	1119
AVTOSERVIS PEUGEOT Velkavrh, Prečna 79, zaposli avtomehanika. Zaželjen odslužen vojaški rok. «(07)3348510.	1136
V OKREPČEVALNICI JEŽEK, Vinica 6, Šmarješke Toplice, zaposlimo natakarico. Možnost pripravništva. B (031)736644.1149
SAMOSTOJNEGA KUHARJA in natakarico zaposlimo v bližini Novega mesta. B (041 >403-298, Kava bar sonček. Pod Trško goro 1, Novo mesto.	1159
BAR BOTER, Miro Dežan, s.p.. Prečna 88, išče prijetno dekle za strežbo v lokalu. B (041)628-416.	'	1165
VAKO d.o.o. zaposli dipl. inženirja strojništva za delo na področju klimatizacije in hladilstva.
VAKO d.o.o. Črnomelj Kolodvorska 56 b, 8340 Črnomelj Informacije na tel. 07/30 61 530, faks: 07/ 30 61 551
Nudimo dober zaslužek za terensko delo.
Pokličite 031/623 894.
V Novem mestu takoj honorarno zaposlimo dekle za delo v bistroju v popoldanskem času. Informacije po tel. 07/37 19 800 ali 041/625 426
Zaradi povečanja obsega del zaposlimo TISKARJA. Delo je za nedoločen čas v dveh izmenah. Zaželene delovne izkušnje 5 let. Nudimo solidno plačo in urejene delovne razmere na 4-barvnem tiskarskem stroju 50 x 70 cm. GRAPAK Krško d.o.o.
Pod goro 9a, Krško
Tel. 07/49-22-736 ali 041/ 653-223
SLUŽBO IŠČE
ŠOFER išče službo z vašim ali mojim kombijem, po možnosti v tujino (Nemčija). Obvladam nemščino! B (031)260-014 ali (07) 3025123.	1U3
STANOVANJA
V	NOVEM MESTU, Nad mlini, prodam dvosobno stanovanje, 57 m2, prvo nadstropje. B (031 >578-330 ali (07)3342 065. II10
ENOINPOLOSBNO STANOVANJE v No-vem mestu oddam. B (041)760-167.	1117
V	CENTRU Trebnjega, v bloku (visoko
pritličje) prodam trisobno stanovanje. B (040)362-240.	1134
DVOSOBNO STANOVANJE na Seidlovi cesti, 58 m2, prodamo. «(07)3325 133. 1138 ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam. B (07)3325016, po 16. uri. 1143 DVOINPOLOSBNO STANOVANJE v centru Trebnjega prodam. B (040)650-833. 1145
V	NOVEM MESTU najamem enosobno
stanovanje. B (031)729-143.	1157
ŽENITNE PONUDBE
46-LETNI MOŠKI želi spoznati žensko, staro okoli 40 let, za skupno življenje. B (041)571-433.	1105
UPOKOJENKA, vdova, osamljena, išče resnega moškega za skupno življenje. B (07)3023206, zjutraj ali zvečer.	1140
UREJAMO RESNE ZVEZE! Ženskam posredujemo brezplačno. B (07)3326033 ali (031)570403, Sreča, ženitna posredovalnica Novo mesto.	1144
ŽIVALI
SPREJEMAMO NAROČILA za bele kilogramske in težje piščance, rjave in grahaste jarkice ter purane. B (07)8189038, Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec.	126
NESN1CE, mlade. hisex, rjave in grahastem. pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču, Otovec, Črnomelj, B (07)3052806, v Gostilni Krulc, Mostec, Dobova, B (07)4967587, in pri Dušanu Sajovcu, Vavta vas, B (07)3084111.
BELE PIŠČANCE za nadaljnjo rejo, že krmljene z domačo hrano, prodajamo. B (07) 3071287, Vrtačič.	1073
ČREDO OVAC s plemenskim ovnom ugodno prodam. B (041 >275-904 ali (07)3053301, zvečer.	1102
TELICO SIMENTALKO, brejo 7 mesecev, prodam. «(07)3071536.	1111
KRAVO, drugo tele, breja 9 mesecev, težko, prodam. «(07)3073272.	1124
4 MESECEC brejo telico simentalko prodam. «(07)3089775.	1125
2	PRAŠIČA, 100 in 130 kg, po 340 SIT/kg
prodam. «(07)3082310.	1130
3	BREJE telice, 8 mesecev, samonakladalko
17 m3 in rotacijski zgrabljalnik prodam. B (041)255-230.	1151
BELE PIŠČANCE za nadaljnjo rejo prodajamo. Vrtačič, Pristavica 1, Šentjernej, B (07) 3071287 ali (031)712-995.	1155
PRAŠIČE za nadaljnjo rejo prodam. B (031)712-995.	1154
SIMENTALCA, 240 kg, prodam. B (041) 482-403 ali (07)3071222.	1156
2 TELIČKI SIMENTALKI, 180 in 120 kg, ter 2 bikca, 220 kg, prodam. B (07)3077044.
KRAVO SIMENTALKO s prvim teletom, teden dni starim, in telico sivko, brejo, pred telitvijo, prodam, Pečjak, Črmošnjice 49, Stopiče.	1161
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov:
Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil" vašega Dolenjskega lista.
Naročilnica za
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:___________________________________________Upokojenec:
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):______________________________
DOLENJSKI LIST
Pošta:
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne ho pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki ntu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2001
Kraj:	Datum:	Podpis:

S.
utntna
Simona Šimec, s.p.
Novo mesto Marjana Kozine 3 Telefon: 07/ 33-7 3-461 Gsm:	041/609-144
Delovni čas:
pon.-pet.: od 8. do 19. ure
sobota:	od 8. do 12. ure
V________________________'
Prodajni center podov
PCP PUREBER:
PARKETARSTVO
Foersterjeva 10, Novo mesto
ZAPORA LOKALNE CESTE DOLŽ - GABRJE
MALKOM Novo mesto, d.o.o., objavlja zaporo lokalne ceste Dolž-Gabrje, in sicer na mostu prek potoka Klamfer pri vasi Pangrč Grm. Cesta bo zaprta od 21. do 23.5.2001, v primeru slabega vremena pa od 23.5. do 25.5.2001.
DEŽURNE
TRGOVINE
Mercator Dolenjska, d.d.
ob sobotah: od 7. do 13.ure: vse živilske prodajalne
•	od 8. do 20. ure: Hipermarket Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: Hipermarket Cikava
•	od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
'____________________________________/
LEftAN
Novo mesto, Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net
telefon:	07/33	79 940
07/33	79 941
faks:	07/33	22 282
mobitel:	050/633 553
041/633 553
Prodamo:
•	HIŠE: v Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Grobljah, Straži, Šentjerneju, Škocjanu, Žužemberku, Dvoru, Čateških Toplicah
•	STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži, Škocjanu, Šentjerneju
•	APARTMAJE: več enot v Šmarjeških Toplicah
•	VIKENDE: v Brestanici (okolica), Dol. Kotu ph Dvoru, Gor. Suhadolu, Podbočju (Šutenski Vrh), Semiču, Straži, Škocjanu (okolica), Šmarjeških Toplicah (okolica)
•	GRADBENE PARCELE: nad Tuševim Dolom, Novem mestu, v Novem mestu, Stopičah, Šentrupertu (okolica)
•	POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah (središče), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod
•	POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju, Dol. Vrhpolju (gostilna in stanovanje), Vavti vasi (pizzerija)
•	KMETIJE: v Praprečah pri Šentjerneju, Šentrupertu (okolica), na Trebelnem (okolica)
Oddamo:
•	poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
SLOVENSKI CENTER NEVLADNIH ORGANIZACIJ
VABIMO
NEVLADNE ORGANIZACIJE
•	ki so prostovoljno ustanovljene in formalizirane,
•	niso ustanovljene zaradi osebnih koristi ali pridobivanja dobička,
•	so neodvisne od vlade, drugih organov oblasti, političnih strank, verskih skupnosti ali gospodarskih organizacij,
•	se ne ukvarjajo z uresničevanjem gospodarskih ali stanovskih interesov svojih članov,
•	katerih cilji in vrednote niso v službi lastnih koristi organizacije, ampak delovanje v javnem življenju nasploh v zvezi z vprašanji povezanimi s koristmi ljudi, posameznih skupin ali družbe
kot celote,
DA SE NAM PRIDRUŽIJO.
Informacije: Slovenska 27, Ljubljana, tel.: 01/478-25-33, www.plc.si
94,9 Mhz
MESARSTVO KRUSIC
Bezenškova 11, 1000 Ljubljana tel.: 01/540-37-42
PO NAJVIŠJIH CENAH ODKUPUJEMO ŽREBETA IN KONJE.
ROK PLAČILA 15 DNI!
tel.: 041/653-525, 041/644-711, 041-755-848
ercator
Mercator Dolenjska, d.d.
8000 NOVO MESTO, Livada 8
OBJAVA PRODAJE NEPREMIČNIN Z ZBIRANJEM PONUDB: počitniški objekti v Nerezinah
Predmet prodaje so:
tip enote/št. ležišč	površina m2	lokacija
hišica št. 120, 4 ležišča 45 hišica št. 214, 4 ležišča 45 hišica št. 320, 4 ležišča 45 hišica št. 350, 4 ležišča 45 hišica št. 533/1, 4 ležišča 45 hišica št. 571, 4 ležišča 45 hišica št. 653, 4 ležišča 45 hišica št. 664, 4 ležišča 45 garsonjera 864, 3 ležišča 35
Bučanje, Nerezine, Mali Lošinj, HR Bučanje, Nerezine, Mali Lošinj, HR Bučanje, Nerezine, Mali Lošinj, HR Bučanje, Nerezine, Mali Lošinj, HR Bučanje, Nerezine, Mali Lošinj, HR Bučanje, Nerezine, Mali Lošinj, HR Bučanje, Nerezine, Mali Lošinj, HR Bučanje, Nerezine, Mali Lošinj, HR Bučanje, Nerezine, Mali Lošinj, HR
1.	Izhodiščna ponudbena cena je tolarska protivrednost 1.700 DEM/m2 površine, po srednjem tečaju Banke Slovenije.
2.	Nepremičnine se prodajajo po načelu videno-kupljeno, brez možnosti kakršnegakoli ugovarjanja.
3.	Kupec je dolžan plačati vse obveznosti v zvezi z nakupom in prenosom lastništva.
4.	Ponudbeniki so lahko pravne ali fizične osebe. Pravne osebe morajo ponudbi priložiti original izpis iz sodnega registra, ne starejši od 15 dni, fizične osebe pa kopijo potrdila o državljanstvu.
5.	Ogled je možen po predhodnem dogovoru, kontaktna oseba je g. Franc Jevnikar, telefon 07/373-07-11 ali -19.
6.	Prodajalec ni dolžan z nobenim ponudnikom skleniti prodajne pogodbe.
7.	Odpiranje ponudb in izbor ponudbenikov bo opravljen komisijsko.
8.	Pisne ponudbe morajo ponudniki poslati v roku 14 dni od objave, na naslov: Mercator Dolenjska, d.d., Novo mesto, Livada 8, s pripisom "Prodaja - Nerezine".
OSNOVNA ŠOU DOLENJSKE TOPLICE
Pionirska cesta 35 8350 Dolenjske Toplice
Razpisujemo prosto delovno mesto
RAČUNOVODJA,
za nedoločen čas, začetek del 1.7.2001
Prošnje z dokazili v osmih dneh pošljite na zgornji naslov. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku.
Narava drsi iz ravnotežja
Mučenje in trpljenje živali
O mučenju in trpljenju živali se pri nas dolgo ni smelo govoriti. Šele zadnje čase odkrivamo grozljive primere mučenja živali.
Pred dnevi sem poslušala predavanje dr. Christiana Sailerja, pravnika in varstvenika živali iz Wiirzbur-ga, ki je opisoval načine prikritega trpinčenja živali. Izhodišče je bila obolelost krav (BSE) in potencialna nevarnost, ki grozi mesožercem. besede nore ne uporabljam, ker žival ni nora. nor je človek, ki je kriv za njeno obolenje. Iz razprav na SAT lahko namreč izvemo, da klavrne živali krmijo s kostno moko, v kateri so zmlete tudi živali, na katerih v laboratorijih delajo poskuse. Dr. Satler je povedal, da so te živali prepojene s strupi, predstavil pa je tudi knjigo Živali tožijo - prerok obtožuje.
Namen srečanja je bil zlasti mesojedo človeštvo, naj se odpove mesni prehrani. S tem bi se preprečilo: neznosno mučenje živine in perutnine, ki mora trpeti smrad, ima malo razgibalnega prostora, kanibalizem, krmljenje s kostno moko in antibiotiki itd. Žnanstveniki so dokazali, da človeštvu v prihodnosti grozijo epidemije gripe, AlDS-a in BSE-ja. V preteklosti so največje epidemije prihajale od živali. A mesojedci se izgovarjajo, da jim meso daje moč. To pa ne drži!
LEA EVA MULLER, svetovalna direktorica Svetovna zveza za varstvo živali
POKOJNINSKI
TEMELJ
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
Adriatic
zavarovalna družba d.d.
Branko M. iz Brežic je obrtnik, ki zaposluje 41 delavcev.
Sprašuje, kako bi zase in za svoje zaposlene zagotovil dodatno pokojnino.
Odgovarja Miha Božič, direktor Adriaticove poslovne enote Novo mesto:
Gospod Branko ni definiral svoje organizacijske oblike, saj lahko svojo dejavnost kot obrtnik opravlja kot d.o.o., ki je gospodarska družba ali kot s.p. Samostojni podjetnik se po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne smatra za delodajalca. Sebe in svoje zaposlene zato lahko vključi v Sklad obrtnikov, lahko pa sklene kakšno drugo obliko rentnega oziroma pokojninskega zavarovanja, na primer tudi Pokojninsko rento Adriatic. Informativni samoizračun za Pokojninsko rento Adriatic si lahko pripravite tudi sami, in sicer na naši spletni strani: www.adriatic.si. Pokojninska renta Adriatic ni vezana na določila Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Je izredno fleksibilno zavarovanje, ki si ga zavarovanec lahko prilagaja skozi vso dobo plačevanja premije.
Če gospod Branko izvaja svojo obrt kot d.o.o. pa lahko svoje zaposlene, in seveda sebe, vključi v že oblikovan pokojninski načrt pri enemu od izvajalcev, na primer v pokojninski načrt Pokojninski temelj Adriatic. To stori s podpisom pogodbe o pristopu v pokojninski načrt.
V kolikor se s podobnimi vprašanji srečujete tudi v vašem podjetju in želite podrobnejše informacije, se lahko obrnete na ADRIATIC v Kopru, Ljubljanska cesta 3a, lahko nam pišete na E mail: info@adriatic.si ali pa nam svoje želje sporočite na brezplačni modri telefon 080 11 10. Z veseljem vam bomo podrobneje svetovali.
www.adriatic.si
Energija s prihodnostjo_________________________________________________________
Utekočinjeni naftni plin kot vir energije
Tako v svetu kot pri nas se vse več ljudi odloča v svojih domovih uporabljati utekočinjeni naftni plin kot energetski vir. Primeren je za eno- in večstanovanjske objekte, saj omogoča udobno in ekonomično ogrevanje, pripravo sanitarne vode in kuhanje. Prehod na utekočinjeni naftni plin ne zahteva večjih gradbenih posegov, zato je primeren tudi pri zamenjavi klasičnih, trdih goriv.
Udobno in ekonomično
Utekočinjeni naftni plin je pri uporabniku shranjen v plinskem rezervoarju, ki ga polnimo z avtocisterno. Njegove glavne prednosti so široko področje uporabe, visoka energetska vrednost in preprosto upravljanje (ravnanje, nastavitve temperature). Ker je okolju prijazen, spodbuja njegovo uporabo tudi država z ugodnimi krediti. Ob tem ne gre prezreti, da imajo plinske naprave najvišji energijski izkoristek, dolgo življenjsko dobo in nizke vzdrževalne zahteve. "Sodobne plinske peči prinašajo v domove udobje. Ravnanje z njimi je namreč preprosto, njihovo delovanje je čisto in brez vonja. Zavzamejo le malo prostora, zato jih lahko, ob ureditvi ustreznega dovoda zraka, prezračevanja in odvoda dimnih plinov, namestimo tudi v kopalnico, kuhinjo ali na hodnik," pojasnjuje Darko Bejek, tehnični vodja na Istragasu.
V	sodelovanju z Istragasovimi strokovnjaki
V	Istragasu, ki je na čelu vodilne skupine plinskih podjetij v Sloveniji, svetujejo, da ves postopek od izbire lokacije plinskega rezervoarja in peči, izdelave projektov, prek izvedbe, do samega zagona izpeljete v sodelovanju z njihovimi strokovnjaki. Ob tem pa poudarjajo, da "največji strošek, to je nakup plinskega rezervoarja, odpade, saj ga dobite v zelo ugoden najem, ki vključuje tudi redno vzdrževanje."
Od postavitve do vzdrževanja
Na kakovost storitev in dobave plina ima seveda velik vpliv lokalni distributer plina. Sistem plinskih podjetij, ki jih povezuje Istragas, ima široko razvejano oskrbno mrežo po vsej Sloveniji, v kateri je šest skladiščnih in storitvenih centrov. Izkušenj pa nimajo le na področju utekočinjenega naftnega plina, ampak tudi pri delu z zemeljskim plinom ter s tehničnimi in specialnimi plini. Podjetje Istragas posluje v skladu z ISO standardom 9001. Njihovi strokovnjaki zagotavljajo kupcem po vsej Sloveniji poleg hitrega in kakovostnega svetovanja tudi redno oskrbo s plinom, ki ga dostavijo naslednji dan po naročilu. Njihova skrb za zanesljivost se začne s strokovno postavitvijo in nadaljuje z rednimi pregledi instalacije ter vzdrževanjem plinskega rezervoarja. "Vsem svojim kupcem jamčimo za ažurno dostavo plina, ponujamo stalno strokovno pomoč, samo namestitev plinskega rezervoarja in instalacij pa izvedemo kakovostno in stroškovno racionalno," je poudaril Darko Bejek. Poleg nadzemnih plinskih rezervoarjev ponujajo v Istragasu tudi podzemne. Plinskega rezervoarja pa nam ni potrebno kupiti, s čimer bistveno zmanjšamo investicijo. V mesečno najemnino je všteto tudi vzdrževanje, Istragasu pa prav tako prepustimo skrb za zakonsko prepisane preglede in pridobimo hitro ter zanesljivo dobavo plina.
Vodilna skupina plinskih podjetij v Sloveniji na področju utekočinjenega naftnega plina sodi v Skupino Istrabenz in vključuje družbe Istragas, Celjski plini, Europlin in Plinarna Maribor.
Za informacije o najemu plinskih rezervoarjev in izvedbi plinske instalacije so v pomladnih mesecih v skupini Istrabenz za vprašanja s področja plina uvedli brezplačno telefonsko številko 080 1228. Informacije so na voljo tudi na spletnem naslovu: www.istragas.si.
PORTRET TEQA TEclNA
Milan Travnikar
Jutri se bo v Metliki pričela devetnajsta Vinska vigred, prireditev, ki v treh dneh privabi na metliške trge v starem mestnem jedru desetkrat več gostov, kot šteje mesto prebivalcev. Zadnja leta je v navadi, da se ta največja turistič-no-kulturno-vinarska prireditev v Beli krajini prične nekoliko bolj resno in delovno. Nadaljuje pa zabavno, poskočno, skratka veselo, bodisi zaradi dobrega vina, prijetne glasbe, priljubljenih nastopajočih ali preprosto zato, ker se srečajo znanci in prijatelji, ki se niso videli že vse leto. Predvsem pa v očeh obiskovalcev teče vse spontano, brez izgredov, skratka kot po maslu.
Da je tako, ima zasluge tudi Milan Travnikar, ki je tajnik prireditvenega odbora od leta 1986, ko je posta! predsednik prireditvenega odbora Vinske vigredi takratni predsednik metliške občinske skupščine, danes pa je to župan. A ker Milan v svoji skromnosti nikoli ne rine v ospredje, mnogi niti ne vedo za njegovo funkcijo, kar pa ne pomeni, da nima veliko dela. Vidno pa bi bilo predvsem takrat, ko ne bi bilo opravljeno. Nikoli ne sme manjkati na sestanku prireditvenega odbora, teh pa ni malo, saj se začnejo že kmalu po novem letu ter končajo junija, ko temeljito pretresejo Vinsko vigred in se poskušajo iz napak tudi kaj naučiti. Dobro pozna zakulisje prireditve in tako kot drugi člani razmišlja o skeletu naslednjega programa takoj, ko se Vinska vigred zaključi.
Prepričan je, da je uspešna prireditev posledica dobre povezanosti med člani odbora. “Toni Gaš-
perič, ki nima niti ene trte, je rasel z Vinsko vigredjo in veliko pripomogel k uspešnemu zabavno-kulturnemu programu, prav tako ima sedaj pri tem delu srečno roko Rudi Vlašič. Čeprav gre za vinsko prireditev, ji daje veliko težo prav kulturno-zabavni program, saj se na odru vedno kaj dogaja. Prav to loči vigred od navadnih veselic in že dolga leta privablja številne obiskovalce. Dobro se je prijela tudi v programu turističnih prireditev, mnogi pa kličejo na občino že v začetku leta in sprašujejo, kdaj bo na programu, “ razpreda Milan.
Vendar Travnikar zase ne more trditi, da uživa na Vinski vigredi. A ne zato, ker mu ne bi bila všeč, le preveč zadolžitev ima. Obišče namreč vse stojnice, povpraša ljudi, če so zadovoljni, se pri predstavnikih inšpekcijskih služb in odgovornih za javni red in mir pozanima o morebitnih pomanjkljivostih. Nikjer sicer ne piše, da mora vse to storiti. A naredi zaradi osebne skrbi in čiste vesti, ko ve, da so ljudje zadovoljni. Milan velja namreč za natančnega, doslednega, zanesljivega in do sebe nepopustljivega človeka, ki so mu predvsem tuje prazne obljube. Vendar vsako leto najde na Vinski vigredi tudi svojih pet minut, ko se sprosti. To je zadnji zvečer, ko na stojnici Planinskega društva Metlika, katerega tajnik je, skrbi za strežbo. In ko se v poznih nedeljskih ali še raje zgodnjih ponedeljkovih urah prireditev zaključi, si oddahne. Olajšanje pa se meša z zadovoljstvom, ko mu obiskovalci rečejo, da so se dobro počutili in se bodo znova vrnili.
Po uspešni prireditvi je zadovoljen tudi kot vinogradnik, čeprav kot samouk obdeluje le dvesto trt na Boldražu. “Res, da nikolf nisem da! vina v oceno na Vinsko vigred, čeprav mi ga ni sram ponuditi gostom. In rad sem v vinogradu, četudi se zavedam, da je liter mojega vina drag. A zame je še toliko dragocenejši, ker je moj. Prav zato pa znam ceniti tudi trud vinogradnikov in vesel sem, da lahko rezultat svojega pridnega dela in znanja pokažejo na tako priljubljeni prireditvi, kot je Vinska vigred, "je zadovoljen Milan.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Jutri se pričenja Vinska vigred
V treh popoldnevih se bodo na metliških trgih v bogatem kulturno-zabavnem programu zvrstili številni nastopajoči - Poleg pokušine odličnih vin še razstave obrtnikov, sadjarjev, kmečkih žensk
METLIKA - Jutri se bo na treh metliških trgih v starem mestnem jedru pričela 19. turistično-kultur-no-vinarska prireditev Vinska vigred v Beli krajini. Tako kot že vsa leta doslej, bo tudi letošnji program, ki se bo pričel v petek olj 14. uri ter končal v nedeljo opolnoči pester, tako da bo v njem gotovo vsak našel nekaj zase.
V	resnici se je letošnja Vinska vigred pričela že pred mesecem dni z ocenjevanjem belokranjskih vin, najboljše med njimi pa bo mogoče poskusiti na prireditvi, na kateri bodo vinogradniki dobili tudi priznanja. Kot je na tiskovni konferenci dejal metliški župan in hkrati predsednik prireditvenega odbora Slavko Dragovan, je prav ta prireditev pri vinogradnikih spodbudila tekmovalnega duha, tako da belokranjska vina zadnja leta na ocenjevanjih v Gornji Radgoni, Zagrebu in Ljubljani posegajo po najžlahtnejših odličjih, tudi šampionih. Po mnenju vodje metliške Vinske kleti Toneta Pezdirca pa se lahko belokranjska vina posebnih trgatev po kakovosti kosajo z vini z vsega sveta. Sicer pa sta letos, tako kot lani, izmed 291 vin šampiona za vino lanskega in starejših letnikov odnesla Anica in Jože Prus s Krma-čine, kraljico metliških črnin so donegovali v Vinski kleti Kmetijske zadruge Metlika, prvaka belokranjskih belih vin pa, tako kot lani, Jože Simčič iz Železnikov.
V	petkovem popoldnevu bodo na Vinski vigredi namenili posebno pozornost oživitvi travniških sadovnjakov, saj bodo pripravili predavanje in razstavo. Sadjarsko društvo Bela krajina bo imelo ob 10. obletnici slavnostno sejo, Območna obrtna zbornica Metlika pa ob 25. obletnici razstavo obrtnikov in modno revijo. Sicer pa je skoraj nemogoče našteti vse pevske, folklorne, etno, plesne, glasbne skupine in zbore, ki se bodo zvrstili v treh popoldnevih in večerih. Poleg številnih nastopajočih, ki si bodo
na odru tako rekoč podajali roke, pa si bodo obiskovalci - prireditelji pričakujejo, da jih bo okrog 35 tisoč - lahko ogledali tudi del zbirke Belokranjskega muzeja, Slovenski gasilski muzej, prikaz domače obrti in kulinarično razstavo, ki bo tokrat namenjena jedem iz ajde.
M. B.-J.
Pohod po najjužnejši pešpoti
DOLNJI RADENCI - Turistično društvo Poljanska dolina ob Kolpi ob otvoritvi letošnje turistične sezone vabi v soboto, 19. maja, na drugi pohod po najjužnejši slovenski pešpoti po slikovitem kanjonu Kolpe od Radencev do Damlja. Pohod, ki bo trajal približno tri ure, se bo pričel v Dolenjih Radencih ob 10. uri, pohodniki pa si bodo na poti, ki je primerna za vsakogar in ob vsakem vremenu, ogledali mlin v Bregu, jamo Kobiljačo, najjužnejšo slovensko vas Kot, na cilju na turistični kmetiji Žagar v Damlju pa jim bodo postregli s toplim obrokom.
Likovna delavnica Semič 2001
SEMIČ - Pod okriljem Zveze paraplegikov Slovenije in Zveze likovnih društev Slovenije od 12. do 19. maja v Semiču poteka likovna delavnica „Semič 2001“. Ob zaključku delavnice bodo v soboto, 19. maja, ob 19. uri v semiškem muzeju odprli tudi pregledno razstavo likovnih del na temo belokranjski motivi.
Razstava plakatov
LJUBLJANA-Ob mednarodnem dnevu muzejev je Arhitekturni muzej na Karunovi 4 pripravil razstavo 20 plakatov Muzejskega dokumentacijskega centra, s katerimi je ta ustanova počastila vsakoletni mednarodni dan muzejev. Razstava sije mogoče brezplačno ogledati še danes in jutri.
Lončar mora veliko znati
Franc Škoda z Gornje Prekope spoštuje svoje rokodelstvo - Ogromen model za potico
GORNJA PREKOPA - Rožo, na katero ste stopili malo prej ob poti, lahko postavite tudi v lončeno vazo. Ob lončenem izdelku
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Posavski podjetnik je samo spremenil ime, drugo je po starem, delavci brez plač -Župniki o otrocih - nesmisel - Kdo meščane lahko reši nadležnih nasilnih psov?
Podjetnost je menda glavno gonilo razvoja, menda tudi napredka slovenske družbe. Toda kaj se zgodi, ko podjetnost pozabi na vse meje človečnosti in vidi samo še denar? Bralec iz Krškega je ogorčen nad tem, kako se obnašajo nekateri podjetniki. Kot je rekel, je tudi v Posavju eden takih, ki so svoje prejšnje podjetje preimenovali v neko drugo. V novem podjetju je novo samo ime, vse drugo je ostalo po starem. Dejavnost novega podjetja je taka, kot je bila v starem, direktorje isti, dragi službeni avtomobili so isti, kot jih je imelo prejšnje podjetje. Direktor, ki se tako obnaša, je ostal dolžan po več plač delavcem iz prejšnjega podjetja. “Moti me, da zakonodaja in družba dopuščata tako obnašanje
Halo, tukaj
DOLENJSKI UST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ .19 .10 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
podjetnika," je rekel bralec iz Krškega.
Stanje v Sloveniji, na katero s posavskih podjetniškim primerom opozarja bralec iz Krškega, skrbi predvsem zaposlene, ki po stečajih podjetij ostajajo brez plač. Zakonodaja dopušča tako stanje. Najbrž bo ostalo pri tem tako dolgo, dokler se v posocialistični Sloveniji ne bo oblikovala bogata elita, ki bo potem sama postavila pravila igre, drugačna od sedanjih. Zdaj, ko se nova slovenska država in družba postavljata na noge, se dogaja marsikaj: med drugim delavci ostajajo brez že zasluženih plač, novinarje, ki opozarjajo na novodobne mafijske združbe, domala ubijajo itd.
Bralec iz Krškega je povedal, da ga moti izjava nadškofa dr. Franca Rodeta, da družina ni družina, če nima veliko otrok. Bralec meni, da je odveč, če župniki govorijo o otrocih in družini.
Naslednje vrstice namenjamo psom in njihovim skrbnikom in lastnikom. Obiskovalec Novega mesta je nedavno videl, kako je v Novem mestu klošarjev pes napadel psa dveh sprehajalcev, od katerih je bil eden noseča ženska. Obiskovalec se ob tem in takih pasjih naskokih sprašuje: kdo nadzira take pse in njihove skrbnike in lastnike in ukrepa zoper nasilne pse?
Vprašanje smo posredovali novomeški enoti Veterinarskega zavoda Slovenije. Alen Čatovič, na zavodu vodja veterinarsko higienske službe, je povedal, da njihova služba v mestu lovi le klateške pse
neznanih skrbnikov in lastnikov. Ko je znan lastnik, skrbnik ali gostitelj klateškega ali nevarnega psa, je za ukrepanje pristojna veterinarska inšpekcija. Čatovič je povedal, da ima njihova služba težave z iskanjem prijavljenih klateških psov, ker ti po občanovi prijavi seveda ne čakajo na določenem mestu na prihod veterinarja higienika. “Problem je tudi pasji azil v Novem mestu. Odvoz psov, ki so prepuščeni samim sebi, deluje - toda kam s psi potem, to je problem," je poudaril Alen Čatovič.
“Zvesti bralec" je poslal vzorec kruha z “dodatkom", ki se mu zdi sumljiv. Kruh je kupil v Semiču. Kruh smo predali pristojni inšpekciji v Novem mestu, ki si ga bo ogledala po pravilih svoje stroke in povedala, kaj je v resnici omenjeni "dodatek".
M. L.
5. finale slovenskih salamiad
SEVNICA - Na 5. finalu slovenskih salamiad, ki ga prirdi v soboto, 19. maja. Društvo salamarjev Sevnica, bo sodelovalo 64 salaniar-jev z devetih največjih področnih salamiad po Sloveniji. Okrog 21. ure naj bi voditelj prireditve Slavko Podboj objavil vrhunec prireditve pod šotorom na parkirišču za pošto oz. HTC-jem, in sicer razglasitev rezultatov ocenjevanja salam. Na prireditvi bosta nastopila tudi Nuša Derenda in Kafko Irgolič, nanjo pa bo uro poprej, ob 19., opozorila s promenadnim koncertom tudi sevni-ška godba.
pa človek skoraj gotovo pomisli na lončarje.
Eden od lončarjev pri naš je Franc Škoda z Gornje Prekope. Njegov oče je bil lončar in Francov sin je tudi lončar.
Škoda pravi, da mora lončar znati veliko, drugače bo delal neuspešno. Znati veliko pomeni v lončarstvu med drugim to, da kepo gline oblikuješ v lepo, prikupno obliko. Si predstavljate: lončar prinese, bi rekli, skoraj navadno zemljo in jo spremeni v skledo, latvico, vazo, Jezuščka, Marijo, petelina, model za potico in celo kotel za žganjekuho.
Škoda, ki si zdaj ne služi več kruha z lončarstvom, omenja številko 110. Toliko centimetrov je namreč meril premer mogočnega modela za potico, ki gaje nekoč naredil po naročilu. "Mislim, da so ga nardčili za hotel Union za kmečko ohcet. Vsi so se mi čudili, češ da ga ne bom naredil. Pri prvem poskusu mi je razpadel, potem pa sem ga le naredil,” pravi Škoda.
Kaj mora vedeti lončar, da se na primer glineni bogec ali bognedaj vinski vrč ne sesuje v kup zemlje, ampak ostane to, kar si je zamislil izdelovalec - to spada med skrivnosti umetnikov mojstrov lončarstva. O tem mogoče kdaj drugič.
M. L.
Franc Škoda
ŽARKOVO DRUŽABNO SREČANJE - Člani skupin starih za samopomoč in njihovi voditelji, ki jih pod svojim okriljem združuje medgeneracijsko društ- . vo Žarek iz Novega mesta, so se minulo soboto zbrali na Padežu pri Birčni vasi. Društvo jim je v sodelovanju s prostovoljci novomeškega Društva za razvijanje prostovoljnega dela pripravilo kratek kulturni program, nato pa se je srečanje nadaljevalo s prijetnim druženjem ob glasbi družinskega tria Šuštaršič. Za pestro dogajanje so poskrbeli tudi udeleženci sami, ki so zaigrali na orglice in zapeti. (B. B.)
ANSAMBEL GAUCHO V NOVEM MESTU - Ob 10-letnici delovanja ansambla Gaucho iz Ljubljane, ki izvaja latinskoameriško glasbo, bo v sredo, 23. maja, ob 20. uri koncert tega ansambla v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. Na koncu bodo nastopili prav vsi, ki so v 10 letih igrali v tem ansamblu, tako da bo na odru kar 14 izvajalcev: 12 kitaristov in 2 tokalca, ki bodo uprizorili pravo fiesto latino. Vstopnice so na voljo v Kulturnem centru Janeza Trdine.
POZDRAV NUŠI - Sprejem, ki so ga pripravili v Artičah in s kaleregcf je posnetek, je bil prisrčen. Nuša Derenda, nedvomno vajena velikiff' dogodkov, burnega navdušenja občinstva in odrskih luči, na trenutke ni mogla skriti ganjenosti ob takem odzivu domačinov vseh generacij. Ob koncu artiškega večera je obiskovalcem z zapetp Ne, ni res! in Energy še enkrat pričarata vročico tistega sobotnega večera v sicer hladni Danski. (Foto: M. L.)
Artiče navdušeno pozdravile Nušo
Sprejem za arliško pevko, ki je dosegla 7. mesto na sobotnem glasbenem tekmovanju za najboljšo popevko Evrope
ARTIČE - V Kobenhavnu na osrednjem nogometnem stadionu Parken so v soboto, 12. maja, zvečer fanfare napovedale začetek Eurosonga 2001, na katerem je nastopila tudi Nuša Derenda. V Artičah so v ponedeljek ob 18. uri nekako v slogu velikih evrovizijskih fanfar krajevna skupnost Artiče in vsa društva v krajevni skupnosti nadvse slovesno pozdravili Nušo Derenda po vrnitivi s prestižnega evropskega glasbenega tekmovanja.
Pevko, ki je doma v Artičah, je množica pričakala pred krajevnim Prosvetnim domom, nakar so se vsi preselili v dvorano doma. De-rendovi in njenemu možu Frenku so izrazili prisrčno dobrodošlico s pesmijo, z glasbo in besedo. “Hvala vam, nisem si mislila, da me bo pričakalo toliko ljudi in da mi tako stojite ob strani," je rekla Nuša, ki sta jo v priložnostni odrski igri domača igralca ob burnem odobravanju polne dvorane pred tem razglasila za zvezdo.
Društva, posamezniki in ustanove so Nušo za uspeh na izboru najpopevke Evrope domala zasuli z darili. Brežiška podžupanja Milena Jesenko ji je v imenu župana.
svetnikov in podžupanov izročila plaketo občine Brežice. Franc Glogovšek, predsednik KS Artiče, je na oder pevki prinesel sliko in ji res lepo čestital. Čestitkam so sledile zdravice, potem pa je oder postal skoraj premajhen za vse otroke, ki so prišli čestitat.
Na sprejemu v Artičah niso govorili o zakulisju tekmovanja na Danskem. Nuša Derenda, ki je na Eurosongu zapela pesem Matjaža in Urše Vlašič, seje domov vrnila vendarle mogoče malce razočarana. Razočarani so vsekakor mnogi njeni oboževalci, a ne nad njenim dobrim nastopom na 350 kvadratnih metrov velikem evrovizijskem odru, pač pa nad glasovanjem po nastopih vseh 23 udeležencev Eurosonga. Prav zares je nerazumljivo, da ji niso privoščili niti točke celo nekateri izmed tistih, ki so jo pred tekmovanjem uvrščali med favorite. Ali pa je razumljivo toliko bolj. Kakor koli, Nuša Derenda je doma, bila je zelo blizu 638 kristalom evrovizijskega pokala. In to je nekaj za glasbeno zgodovino ne le Artič, pač pa tudi Slovenije, mar ne?
M. L.