poštnina piaeana v gotovini Leto LX V Ljubljani, v petek 7. oktobra 1932 Štev. 230 a Cena 1 Din Naročnina mesečno 215 Din, za inozemstvo 40 Din —• nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo t20Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 jco tJE/vec Telefoni uredništva: dnevna slniba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Moč idealizma Nekateri so kritizirali panevropsko gibanje, ieš da je zgrajeno na samih utopijah in da gre zgodovina človeštva z mrkim pogledom in z zani-čevalnim smehom mimo teh idealistov, ki se v malem krožku navdušujejo za »politični futurizerac, kakor je nekoč bivši italijanski zunanji minister O r a n d i imenoval vseevropskp pokretaše. In res, ako beremo poročila o panevropskem kongresu, ki so ravnokar vrši v Baselu, in če poskušamo prilagoditi predloge in načrte tega sestanka dejanskim političnim in gospodarskim prilikam v Evropi, potem je skušnjava, da bi jih z ironijo odklonili, v resnici velika. Nikdar niso bili v moderni zgodovini posamezni nnrodi drug od drugega tako neizprosno ločeni, nikdar v najnovejšem času niso posamezne države v Evropi tako dosledno odklanjalo duha solidarnosti in žrtve, katere solidarnost nalaga, nikdar nacionalizem ni zavzel tako ego-ističnih oblik, kakor v dobi, katero pravkar preživljamo. Pod to odejo nacionalizma, ki bi rad vsaj v okviru in v mejah posameznih držav ustvaril neko skupnost hoteuja, pa se vedno bolj širijo razpokline socialnih stanovskih nasprotstev. Naša stara Evropa se nain torej predstavlja danes vsa razorana in razpokana, vsa razsekana v nacionalne in v socialne tabore, vsa razjedena od najgrših strasti sovraštva in zavisti, a vse to pokrito s paj-čolanom neke lažnjive dobre volje. Zato bi se zdelo upravičeno smatrati vseevropsko propagando zn blazno in utopično, ker razpadajočega evropskega organizma ne more ozdraviti. In vendar bomo baselski kongres vseevropskih idealistov pozdravili z velikim spoštovanjem. V očeh suhoparne politične aritmetike morda kongres res ne predstavlja mnogo. Svetovni tisk nam poroča, da sedi v krasni rdeči dvorani vzorčnega sejma v Baselu en revni tisoč zborovalcev, med katerimi je nud sto časnikarjev in 28 delegatov Važnih narodnosti. Delegatov narodnosti in ne držav. Kaj predstavlja ta peščica, ta jpusillus grcx'n morala je intervenirati policija. Nemški nacionalist poslanec Oberforen, ki sc je po skupščini vračal v spremstvu nekega dijaka domov, je bil napaden od narodnih socialistov in hudo ranjen. Tudi komunisti so priredili snoči na več krajih izgrede ter je bilo večje število oseh ranjenih. V vzhodnem delu Berlina jc napadla skupina komunistov tri narodne socialiste in jih pošteno pretepli. V Char-Iottenburgu so komunisti napadli stanovanje nekega narodnega socialista, razbili vsa okna, stanovanje pa demolirali, Berlin, 6. okt. ž. Vodstvo Stahlhelma jc izjavilo. da bo pri prihodnjih volitvah Stahlhelm vztrajal pri svojem dosedanjem stališču in se ne bo vezal z nobeno politično stranko. Stahlhelm vodi borbo za močno vlado, ki ho neodvisna od strank, in borbo za oborožitev Nemčije oziroma za njeno obrambno sposobnost. Zaradi tega svojim članom dovoljuje, da glasujejo za katero stranko hočejo. Kriza Pariz, 6. oktobra. AA. Iz Berlina poročajo". Po statističnih podatkih se je leta 1932 znižala nemška produkcija za 6 in pol odstotka, medtem ko je na vsem svetu povprečno nadla ra 12%. To dokazuje, da je kriza Nemčijo uianj zadela kakor druge industriisk« država. Narodne manjšine pred ZN Vse ostane pri starem — Akademske želje delegatov Ženeta, 0. oktobra, ž. Danes dopoldne je bila v šesti komisiji Zveze narodov velika razprava o manjšinah. Stališča posameznih delegacij so večinoma znana. Tako se je mogel nemški poslanik von Rosenbcrg, ki je kot predlagatelj otvoril debato, omejiti na to, da je govoril o poman jkljivostih manjšinskega postopka in o možnostih zboljšanja. Opozarjal je na to, da se je razen pritožb manjšin samih zavzela za manjšine oela vrsta mednarodnih organizacij, tako lige Zveze narodov ln medpar-lamentarna linija, da se bolje uredi postopanje pri pritožbah manjšin v Zvezi narodov. Posebno pa se je pritoževal von Rosenberg, da se manjšine ne smatrajo za stranke, da se torej niti 110 morejo zaslišati. Dalje se je pritoževal o počasnosti postopanja. Predlagnl je večjo javnost, ki se more doseči samo na ta način, da vlade pristanejo na lo, da se pritožbe objavijo. Tudi se ne sme omejiti pravica vlad, spraviti grozeče kršenje manj-'tlnskih predpisov pred Svet Zveze narodov. Manj-,inski predpisi naj se zboljšajo v splošnem z izpo- polnitvijo instanc Zvezo narodov, kjer mora biti na rnzpolago stalen odbor, neodvisen od vlad in stvarno zadostno poučen. Narodnostno vprašanju ni problem med dvema državama, temveč med dvema narodoma in ne gro pri tem za vprašanje moči, temveč za vprašanje razmerja dveh kultur med seboj. Samo s tem, da se izpopolni varstvo manjšin, je mogoče zagotoviti mir in prijateljstvo. Delegacije Avstrije, Madjarske in Bolgarske so so skoraj popolnoma pridružile nemškemu stališču. Norveška in Holandska s»ta govorili za to, da so uvede cela vrsta zboljšanj v manjšinskem postopku. Poljski zunanji minister Zaleski je izjavil, da more le tedaj sprejeti obširno debato in jo smatrali za koristno, če bo temeljila na podlagi absolutnega univerzalizlranja sistema manjšinskega varstva, ki se ima enakomerno zgraditi v vseh državah. Snino tedaj bi bila tudi koristna ustanovitev posebnega odbora pri Zvezi narodov. Zaleski priznava, da javno mnenje z vedno večjim zanimanjem zasleduje razprave o manjšinskem vprašanju v Zvezi narodov, vendar pa smatra, da velik del javnega mnenja ne more razumeti, zakaj ena manjšina uživa varstvo pogodb, druga pa ne. Treba je varovati vso manjšine enakomerno in vso zahtevo manjšin morajo biti absolutno prosto od vsakega tujega vpliva. Jugoslavija o manjšinah Ženeva, (>. oktobra. AA. V manjšinskem odboru je govoril naj prvo nemški delegat, za njim pa je prevzel besedo delegat Jugoslavije, ki je v imenu z man jšinskimi zakoni Združenih držav formalno izjavil, da je na podlagi mednarodnih pogodb Svet društva narodov edino merodajen forum za manjšinska vprašanja. Te države in druge manjšinske države, ki z njimi soglašajo, so le izjemoma in iz spravnosti pristale na neke koncesije. Dalje ni mogoče iti. Vsekakor te države ne morejo sprejeti resolucije, ki bi izpreminjalu sedaj veljavnih manjšinskih obvez in ki bi se nanašalo le na države, za katere so manjšinske pogodbe obvezne. Londonska konferenca Pariz, 0. oktobra, tg. Za Reuterjevo poročilo, da so v Londonu opustili misel na konferenco velesil, ni sedaj na merodajnih mestih v Parizu nobenega potrdila. Zdi se, da Reuterjevo poročilo v obliki, kakor je bilo izdano v Berlinu, sploh ni prišlo v Pariz in ga javlja samo iz Berlina finančna agentura »Agence Economiquo & Financiere«. »Pariš Midi« ima obširna časnikarska poročila iz Londona in Berlina, ki se glasijo zelo pesimistično, ter sklepa iz tega, da so smatrali v Londonu in v Berlinu načrt konference petih velesil za izjalovljen. V pariških listih ni nobenih vesti o tem, kakšno stališče zavzemajo. Iz Ženeve se čuje, da pripravlja francoska delegacija konkreten načrt za razorožitev, ki deloma zasleduje drugo misel, kakor ženevski protokol in Tardieujev načrt. Miha Malež: Umetniško življenje v Zagrebu n. Razstava Vilku Gecitna. 10 let je že, ko sem prvič videl slike Vilka Ge-cana še kot študent zagrebške akademije. Če sedaj pomislim nazaj — človek vedno tako rad pogleda nazaj v preteklost, ker tam vidi ponavadi same lepe stvari, ker vsa žalost in gorje sta že zdavnaj pokopani — torej če sedaj gledam nazaj v dobo tistih neskončnih sanj o umetnosti in o vseh lepih rečeh, ker takrat je bilo vse novo in sama razodetja 111 dogme: Van Gogh, Cezane, Mattias, Utrillo i. dr. in takrat so bilo tako dobre zemlje ko danes niso več, s kolegi, ki smo stanovali v bivši vojaški mrtvašnici poleg akademije, nismo nič več taki prijatelji in nikjer več se tako lepo ne spi kot se je tam, pa čeprav nas je bilo 30 v eni sobi in čeprav so nam podgane ponoči odnašale nogavice; ali pa kakšne domače koncerte smo imeli, pa mikadi, pa kralji, pa ministri pa vse, vse smo tam bili, pa vse jezike smo takrat znali govoriti: Hrvaško, srbsko, rusko, nemško, madjar-»ko — res, čudoviti časi so to bili! ln še iz tistih lepih časov so mi ostali v svetlem spominu tudi Gecanove in Uzelacove slike. V obeh je bilo polno sile, ki je nam mladini silno lnponirala. Ta sila je hotela razmaha in svobode — morala sta ven v svet, v Prago, Pariz, in še kam. Uzelac se še nI vrnil iz Pariza. Od tam se je najbrže težko vrniti — tudi naš Piloti se ne vrne... Gecan pa je le prišel in sicer nedavno iz Amerike. In tu imamo lep pregled njegovega razvoja in umetniškega gledanja na Ameriko. Katalog našteva 60 del; od teh 27 oljnatih podob, ostalo pa akvarelov! Tako v olju kakor akvarelu se razločno vidi, da mojster z razumevanjem zasleduje — ali bolje instinktivno čuti duh današnjega časa in današnje izrazne likovne forme. Ni težko zaslediti kakšno tehnično fornto Van Goglia, ali Dereina ali Mattis-sa ali še koga sodobnega Francoza — poudarjam, da je to samo zunanja oblikovna forma — je samo bližanje jeziku, ki ga govorijo vsi veliki umetnikL Pa če tudi vse to abstrahiramo, ostane pred nami tako velika in čista Gecanova umetnost, da smo je resnično lahko veseli. Tudi Ameriko je objel čisto drugače, kot naš Jakac. Njegovi nekoliko »J^žkVft ali pa »primitivni« akvareli resno pričajo, jt> umetnik doživel ameriško krajino tako po motivu, kakor tudi po fuvstvovanju, in da ni ona »doživela« njega. To je mnogo. Lani sem videl v Berlinu razstavo nekega Nemca, ki je tudi prišel iz Amerike, pa ni tam drugega videl, kot ulice in okna nebotičnikov, Jakacu so omamljive barve Kalifornije vzele čisto vid in mu skoro vso slikarsko oz. grafično koncepcijo vzele, čeprav jo je toliko v njem — nedavno je odšel tja še slavni Georg Grosz, ta bo najbrže videl zopet same prostitutke (invalidov je tam premalo). Gecan je pa prisluhnil tistemu akordu, ki sega iz Amerike k nam in še dalje in povsod. Pravijo mu, da se še išče, pa saj je še mlad. Vso prav in res. Pravi umetnik je vedno mlad in vedno se išče in ni nikoli popoln, ker nič ni popolno in vse je popolno, ker srce in duša temu vse in nič ne priznata... Le poglejmo našega Jakopiča! Kako se »išče«, izpopolnjuje, kako je mlad, pa ve, da se 110 bo nikoli našel no izpopolnil in tudi ne postaral... Pa preteklost: Leonardo da Vinci, Mihelangelo, Holbein in mnogo, mnogo drugih, ali ni bilo z njimi tudi tako? S takimi mislimi sem se kar naenkrat znašel pred Umetn. paviljonom na Zrlnjevcu. Plakat naših jugoslovanskih likovnih umetnic me je zvabil v razstavo. V srednji dvorani stoji gigantski Me-štrovičev Grgura Ninski, v stranskih dvoranah pa po en Indijanec na konju, ki po dimenzijah nista manjša kipa od prvega — in okrog teh treh kipov so pobesile naše že ali še ne poročene likovne umetnice vse svoje slike, ki so jih naslikale v tekočem letu. Pogled na vse to je resnično ginljiv. Človek dobi nehote vtis, da so se skrile iz neke upravičene bojazni pod to velike Meštrovičeve velikane kakor piske pod mehko in varno parot mame koklje, ki nečesa niso sigurne. Ali kljub lemu izgleda ta prireditev silno resna in nad vse spoštovana. Od Slovenk razstavljajo: Kralj-Joraj Mura, Piščanec Elda, sestri ŠantcI in Zupanec-Sodnik Anica. Vseh proizvodov na razstavi je 134, in to slik in grafik. Ker je pa nam moškim že od nalure dano in kar se tudi resnično spodobi, da jih nad vse spoštujemo in ljubimo in lo vse žene in dame, tako tudi vse umetnice in »umetnice«, zato bi bilo tudi skrajno nespodobno kaj kritičnega napisali o njihovi prireditvi. Sicer je pa resnično njih cilj in | napor plemenit. Samo čudno je, čemu se sramujejo (ali kaj?) svoje 7. nebes Jim dane ženskosti. Edino Šandor Reška ji ostaja zvesta — vse druge se pa krčevito oprijemajo in »osvajajo« vseh moških gesl, v tehniki posebno. Z veseljem pa človek zapazi, da pride le — mogoče podzavestno — le prava njihova natura na dan. Imena slik nam to jasno razodevajo. Par primerov: Dallje, Vočc, Ruže, Pro-davaoci sreče, Mirna priroda, Konj sa guskom. Dar, Mladost, Lzubimac, Čudo, Gospodin A. B., Moj muž, Rodženje, Nekoliko mojih dobročlnitelja itd. itd., j>olem pa zopet rože, ribe, kruh, vočje, solata — tako. da je gledalec kar naenkrat v kuhinji... Nad Zagrebom so bili prav črni oblaki, ko se je pričel pomikati vlak proti Ljubljani. Resnično sem takrat mislil same lepe reči 111 prav nič tna ni motil dež, ki se je z vso silovitostjo zalelaval v okno ln tudi ne misel na naše likovne umetnice no — saj je vendar res, da imalo še Francozi samo eno umetnico — Laurensinovo, Rusi liano Orlovo, Nemci Kato Kolvvitzovo, Čehi Mezprovo — tudi mi jo imamo — že umrlo Ivano Kobilco — in nič se ne čudimo, Se bo edina še kakih sto let. * Belgrad, 6. oktobra 1. Pravosodni minister jo premestil Josipa Horvata, višjega pisarniškega ofi-Ciaiii pri Grirožnsili sodišču v Kočevju, na okrožno sodišče k Sv. Lenartu v Slov. goricah. Pravilnik o pobiranju trošarine na elektriko Belgrad, 6. oktobra. Danes je izšel pravilnik o jjobirnnju državne trošarine na potrošnjo električnega toka. ki tvori del pravilnika /a izvršitev zakonu o drž. trošarini. V čl. 105 a pod št. t je določeno, da znaša trošarina toka /a razsvetl javo 0.?0 Din /a kilo-vatno uro. Totka 2. Za električni tok za pogon elektromotorjev, transformatorjev in agregatov /a |x»l-nrtev akumulatorjev kakor tudi za galvanizacijo in vulkunizacijo znaša trošarina 0.10 Din za kilovatno uro od mesečne porabe »lo vključno 1000 kilovutnih ur, 0.05 Din pa za kilovatno uro pri mesečnem presežku nad 1000 kilovatnih ur (nekdo potroši v teku meseca 3600 kilovatnih ur, plača torej za prvih 1000 O.IO, /a ostalih 2600 pa 0.05 Din. 3. Za električno strujo za medicinske aparate vseli vrst. kakor tudi za električni tok za hišne, pisarniške in [Kislovne potrebe, se plačuje trošarina po točki 2. če se vodi v omenjene svrlte oddvojeni od vodov /a razsvetljavo in če 1*1 pornjia toka registrira v obeh panogah |h> posebnih števcih. 4. Plačila trošarine ik> točki I in 2 so oproščeni: n) javna razsvetljava, b) električni tok /a tramvaj in druga prometna sredstva razen liftov, c) /a pogon in razsvetljavo vodovodnih instalacij, d) za razsvetljavo iu jiogon plinarn in klavnic, e) za razsvetljavo motornih vozil, avtomobilov, vagonov, plovnih objektov itd., f) za razsvetljavo in |>ogon električnih central, če tok vodi skozi posebne števce. 5. Razen tega ne plača trošarine tudi olek-trokemična industrija za olekfrokemične in elektrometalurgične svrhe. Ne velja pa oprostitev za oni tok, ki se troši posredno. 6. Trošarino plača prodajalec toku davčni upravi najdlje do konca meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil tok potrošen. Asi davkoplačevalci bodo jKilagali denar po posebnem seznamu. Točka 7 določa, kako se čitajo števci ob priliki potrdila seznama. Točka 8 pravi, da morajo finančni organi pregled opravljati v prisotnosti tehničnega organa podjetja. V točki ') je določeno, da se bo trošarina izterjala eksekutivnim potom, če pa kosument prodajalcu toka ni plačal odškodnine za tok in trošarine, se mora izvršiti plačilo v teku na-daljnih trideset dni obenem s trošarino. 10. K jer je odškodnina /a potrošeni tok pavšalna, plača državno trošarino prodajalec po števcu v centrali z odbitkom izgube v vodih, prevali pa jo na kozuinenta po pogodbi do po-stavljcnja števca. 11. Tehnična izguba v električnih vodil) znaša 20 % v omrežju nizke napetosti obenem s transformatorji. Ona centrala, ki pa ni zadovoljna s tem odstotkom, lahko zahteva posebno komisijo od finančnega ministrstvu. Točka 12. določa postopek za primer pavšalnega obračuna struje. 13. Če v električni centrali sploh ni števcev za skupno količino, se ugotovi mesečna potrošnja toka v kilovatnih urah. Točka 14 določa, da se morajo postaviti števci v petih mesecih od 11 vel javi jenja tega zakona. 13. Števce in transformatorje mora pregledati kontrola mer, in sicer jih mora žigosati do konca 1. 1940. 16. Vsi števci, ki niso pregledani od kontrole mer, morajo imeti plombo oddelka finančne kontrole. Točka 17 ima določila za slučaj kvara v števcu. 18. Vsak kvar je takoj prijaviti pristojnemu organu. 19. Če se števec sam pokvari ln če plomba ni namenoma poškodovana, mora centrala popraviti števec v mesecu dni in to prijaviti finančni kontroli. 20. Odvod električnega toka in vplivanje od zunaj na števec se kaznuje kot tihotapstvo. 21. Če je namenoma poškodovana plomba na števcu v centrali, znaša kazen 100 do 1000 D. Naslednje točke določajo še sankcije za prekršitev predpisov. Vsi prodajalci in proiz-vajalci toka za lastno porabo si morajo nabaviti trošarinsko potrdilo v šestdesetih dneh. Za mesec avgust se bo jilačala polovična trošarina. Kongres katoliških filozofov Praga, 6. oktobra, tg. V Pragi se je danes začel mednarodni kongres tomistov s predavanjem papeškega komornika dr. Riickela v latinskem jeziku o filozofiji sv. Tomaža Akvin-skega. Praški nadškof dr. Kaspnr je potem govoril in rekel, da je srečen, da more v Pragi pozdraviti odlične filozofe, ki so se poglobili v študij filozofije na trdni podlagi filozofije sv. Tomaža. Nato se jc prečrtalo pismo sv. očeta, ki podeljuje udeležencem kongresa apostolski blagoslov in izraža svoje veeelje nad kongresom krščanskih filozofov. Nato se ie leonrrni lotil svojega dela. Irska - republika? Irski predsednik vlade ob enem zastopnik angleškega kralja London. 6. oktobra, tg. Demisija angleškega guvernerja, ki se je izvršila pred dvema dnevoma l>o tri ure trajajoči avdijencl guvernerja Mac Ne-illa pri angleškem kralju Juriju, je po vesteh, ki prihajajo iz Dublina le začetek novega razvoja vprašanja anglo-irskih odnošajev v bodočnosti. Isti vtis je zapustila tudi izjava predsednika irske države de Valere tukajšnjim časnikarjem, katerim je izjavil, da še ni v stanu povedati, kako se bo rešilo vprašanje nasledstva odstopivšega generalnega guvernerja, *če bo do tega sploh prišlo.« Za enkrat so bili posli generalnega guvernerja poverjeni trem najvišjim sodnikom kasacijskega sodišča v Dublinu, ki ostanejo v tej funkciji do imenovanja novegn guvernerja, če bo poheben.« V političnih krogih se posebno podčrtava možnost, da nov guverner sploh ne bo več imenovan in da bo Trska postala, kot se je izrazil irski poljedelski minister sam v javnem govoril v Dublinu, v pravem pomenu besede republikanska država. Ni pa še mogoče prorokovati, kako si zamišljajo voditelji Irske republikanski režim, ki bi bil v skladu z imperialno ustavo Velike Britanije in njenih do-minljonov. Mogoče je, dn bodo pravice guvernerja prenešene na triumvirat najvišjih sodnikov, ki bi obenem zastopali britanskega kralja, na drugi strani pa bi bili odvisni od irske vlade, ki bi jih imenovala. Drugi način, o katerem se tudi že govori, rešitve tega vprašanja bi bil ta, da prevzame guvernerske pravice vsakokratni predsedni'1^ Irske države, torej v našem slučaju predsednik do Valera sani. O11 bi v svoji osebi združeval zastopstvo kralja in cesarja britskega imperija, a bi ostal podvržen irskemu parlamenlu, kateremu bi bil kot parlamentarni predsednik ustavno podvržen. Zadnja pogajanja, ki so se vršila v Londonu med de Valero in med predstavniki angleške vlade, so po uradnem komunikeju imela samo namen, urediti vprašanje agrarnih najemnin, toda v dobro poučenih krogih so mnenja, da se je resno razmotrivalo tudi vprašanje »kraljevega zastopnika za Irsko, ki bi bil obenem odgovoren tudi ustavnim in avtonomnim oblastem svobodne Irske države.« London, 6. oktobra. AA. Davi se je predsednik Irske vlade de Valera vrnil v Dublin. Kmalu po svojem prihodu je sprejel irske novinarje in jim potrdil, da se bodo v kratkem vršila formalna pogajanja med angleško in irsko vlado o ureditvi med obema državama spornih finančnih vprašanj. Dozdaj so se vršila o teli vprašanjih le predhodna pogajanja. De Valera je nadalje izjavil, da zaenkrat ne more še ničesar reči, kakšen bo izid leh pogajanj. Pogajanja bodo že prihodnje tedne. Irsko delegacijo bo vodil de Valera sam. V pogajanja bo z angleške strani posegel sam predsednik angleške vlade Macdonald, ki se v kratkem vrne iz Škotske v London. Pri pogajanjih bodo na angleški strani poleg ministra za dominjone sodelovali ludi drugi ministri sedanje vlade. Zaenkrat ostanejo angleške carine na uvoz iz Irske in obratne carine za uvoz na Irsko v veljavi. Irska vlada je deponirala v Dublinu zapadle agrarne anuitete v znesku 12,900.000 funtov šterlingov. Ves sporni znesek znaša 15,000.000 funtov šler-lingov. Irski parlament in angleška spodnja zbornica 6e sestaneta 18. oktobra. Če bodo do lega dne irsko-angleška pogajanja dozorela do formalne ureditve teli sporov, bodo zadevni zakonski načrti takoj predloženi obema parlamentoma v potrdilev. Nov izbruh iramasonov v Mehiki „Osservatore Romano" o izgonu papeževega nuncija Vatikan. 6. oktobra. »Osservatore Romano« priobčit je v zvezi z. dogodki v Mehiki članek, v katerem pravi med drugim: Dočim se je papeževa cnciklikn omejila na ugotovljena dejstvu in očrtala verski položaj katoliških vernikov v Mehiki, priporočujoč jim katoliško akcijo in mir vesti v sedanjem tuž-nem sporu, je mehiška vlndn jiograbila to pretvezo in izgnala apostolskega nuncija. Tako ravnanje mehiške vlade je najboljši dokaz za objektivnost in resnobo pontifikalne-g« dokumenta. Rim. 6. oktobra, ž. V vatikanskih krogih z ogorčenjem spremljajo razvoj položaja v Mehiki. Vatikan je bil uradno obveščen, da bo papeški delegat msgr. Ruiz y Flores, ki je z letalom zbežal v Matamoros v Združenih državah, kmalu prispel v Rim, da osebno obvesti papeža o položaju v Mehiki. f, . vr «»® smga v wet$i Proglas poveljnika vojaške lige Atene, 6. oktobra. AA. Atenska agencija poroča: General Otonajos, v katerem splošno vidijo šefa vojaške lige, je izdal proglas vsem grškim garnizijam. General med drugim pravi: Po poslanici predsednika republike grškemu narodu, v kateri je objavljeno popolno priznanje republike s strani narodne stranke, je vrhovni odbor vojaške lige mnenja, da ni več razlogov, zaradi katerih se je ustanovila vojaška liga, V skladu s tem vrhovni odbor podaja ostavko na vodstvo vojaške lige in priporoča, da se vojaška liga v interesu grške vojske in grške države brez odloga razpusti, ter poziva vse svoje člane, da s tem smatrajo vse svoje obveze do lige kot nič več Prsne Mihael London, 6. okt. »Daily Mail« je priobčil zanimiv članek publicista Ward Priceja, ki z vso potrebno avtorizacijo prinaša razgovor s jirinceso Heleno, ženo kralja Karola romunskega, od katere se je le-ta ločil. Ta razgovor je izšel ob priliki vesti, da jo kralj Karol dal nenadoma nalog, da so vojvoda Mihael, njegov sin, ki se v tem času nahaja pri materi v Londonu, takoj vrne domov in prekine svojo potovanje, na katerem bi bil moral obiskati tudi Italijo. Princ bi se bil moral na povelje očeta odpeljati v domovino že 4. t. m., ker pa je bil 7, materjo povabljen na čaj k angleški kraljevi družini ,se je odhod odložil na D., t. 111. zjutraj. Princesa Helena v tem razgovoru izjavlja, da je treba vzrok ne nenadne odločitve kralja Karola iskali v dejstvu, da je londonski tisk in londonsko prebivalstvo ob priliki prihoda kraljevega princa Mihaela pokazalo vse svoje simpatije z njo in 7, njenim sinom. Kralj Karol je bil dovolil materi, da oslane sin pri njej 6 tednov, toda kakor hitro je videl, kako se v Londonu zanimajo ne samo za princa, temveč sočustvujejo tudi 7, njegovo materjo, ie sklenil, da hivanifi sina v inozemstvu sVrči na dva tedna. Princesa Helena trdi tudi, da je kralj ne obstajajoče. Vrhovni odbor se globoko zahvaljuje vsem članom lige za disciplino, ki so jo pokazali, in za to, da so s svojim neoporečnim zadržanjem pripomogli k ureditvi režimskega vprašanja, ki jo grški narod danes proslavlja. Po tej okrožnici generala Otonajosa se sme reči, da je vojaška liga na Grškem dejansko raz-puščena. Atene, 6. oktobra, ž. Vojaška liga, ki je včeraj objavila, da se razide, je izročila ves svoj denar v znesku 23.000 drahem atenskemu nadškofu, da ga razdeli med ubogo ljudstvo, ki je najhuje prizadeto po potresu. sklenil, da materi sploli ne bo več dovolil, da bi svojega sina videla. Drugi listi pa pišejo, da je kralj Karol vojvodo Mihaela odpoklical v Romunijo zato, ker je. izvedel, da je nrinc, beroč angleške časnike, ' f1 r Prestolonaslednik je zapustil London 5. t. 111. v avtomobilu v smeri proti Dovrti, kjer se ho vkrcal v domovino. Mati princesa Helena ga jo spremila do Dovra. Angleški listi komentirajo ta dogodek z velikim ogorčenjem. Promet Poštne hranilnice Belgrad, 6. oktobra. AA. Promet Poštne hranilnice v septembru 1932: V septembru je slednja uspešno napredovala. Pristopilo je 3275 novih vložnikov, tako da jih zdaj šteje Pošlna hranilnica 206.961. Vsota vlog je zrasla za 90 milj. Din in je znašala koncem septembra 4 milijardo in 22.627 Din 23 par. V čekovnem prometu se je otvorilo 77 novih računov ter jih je zdaj pri P. h. in njenih podružnicah skupno 21.553. Promet na teh računih je znašal v septembru 4 milijarde 830,551.145.21 Din, od lega se je izvršilo prenosov brez gotovino 46.91%. Stanje vlog na čekovnih računih jo koncem meseca septembra znašalo 833,103.525.19 Din. — Skupno presegajo vloge pri Poštni hranilnici 1283 milijonov ' dinarjev. Koroški Slovenci Slomšku Celovec, 5. oktobra. Vfaii Slovenija je obhajala slovesno 70 letnico smrti Slomškove. Ne bilo bi prav, ako se ne bi koroški Slovenci spominjali te-le važne obletnice. Saj je med njimi v Celovcu Slomšek začel svoje plodonosno delovanje in tukaj imel svoje iskreie prijatelje Ahaclja, Janež č,a in Einspielerja. Na kvaternem sestanku 22. septembra se je v svojih lokalih v Mohorjevi hiši pred okrašeno Slomškovo podobo poklonila sodalilr-ta slovenskih duhovnikov velikemu slovenskemu geniju. Po meditaciji se je predsednik sodalitete g. prošt Benetek v izbranih besedah spominjal Slomška. Obnovimo ob 70 letnici njegove smrti vezi, ki nas vežejo z njegovo apostolsko dušo. Bil je vzgojitelj našega duhovniškega naraščaja, buditelj in voditelj našega ljudstva. duhovni oče naše Mohorjeve družbe. Molimo danes, kakor ob vsakem kvaternem sestanku, da se Slomškova beatifikacija kmalu izvede njemu v slavo in nam v vspodbudo. Na mnogoštevilne gg. tovariše je napravil predsednikov govor globok vtis. — V nedeljo dne 2. oktobra je proslavljala Slomškov spomin Prosvetna zveza za Koroško, in sicer v Kolpinghausu, v hiši, katero je postavil Slomškov učenec, nepozabni Andrej Einspieler. Velika dvorann je bila natlačeno polna. Predsednik Prosvetne zveze, g .Poljanec, je v prisrčnih besedah pozdravil navzoče, posebej pevske zbore iz Roža in Podjune, celovške tamburaše in navduševal še posebej mladino, kako naj iz hvaležnosti do Slomška časti njegov spomin. V daljšem govoru je g. poslanec Stare podal zanimivo življenjepisno sliko o Slomšku, posebno o njegovem pomenu za naie koroške Slovence. Zastopanih je bilo čez 30 izobraževalnih društev. Nastop mladine, ki se je poklonila pod vodstvom Milke Hartmanove svojemu vzorniku in prijatelju v deklamacijah, recitacijah in v prizorih deklet, dijakov in otroečev, je bil prisrčen iu siguren. Ni treba še posebej omenjati, da so zbrani pevski zbori res ubrano in dovršeno popevali koroške slovenske in Slomškove pesmi na čast velikemu pesniku in pevcu. Takšna torej je bila proslava na čast Slomšku, katerega ideali in priprošnja naj ohrani koroške Slovenj. Preskrba zasilnega dela Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev v Ljubljani je na odborovi seji razniotrivala položaj , onega dela našega naroda, ki je postal vsled splošne svetovie krize, bodisi v tuj ni ali v domovini brez zaslužka, posebno po naših premogokopih reducirani rudarji, podali v Ameriko. Argentino, Nemčijo. Francijo. Holandijo. Relgijo itd. ter »i tam poiskali dela in ustvarjali eksistence. Ker je tudi v teh deželah nastala velika brezposelnost, naše izseljence repatriirajo in deportirajo v domovino, kjer pa tudi ie najdejo dela in za preživljanje potrebnega zaslužka. Prisiljeni so prosjačiti za vsakdanji kruh od hiše do hiše, od kraja do kraja. Vsak lahko že naprej vidi posledice tega. Povratniki bodo pomnožili vrste brezposelnih; če ne bodo dobili dela, bodo pač prisiljeni pohajkovati in prosjačiti, iz njih postanejo sčasoma nekateri delamržni elementi ter nevarni tuji lastnini in imetju I Edini izhod ter najbolj praktična rešitev tega vprašanja, ki postaja vedno bolj pereče, ker se izseljenci vsak mesec vračajo v večjem številu, je pač preskrba primernega zaslužka v domovini, če ni rednega dela, poleni naj se preskrbi zasilno delo. Zamorčki bodo peli slovenske napeve Morda se vam bo zdelo to malo čudno, pa je vendarle res. Zamorčki, ki imajo v splošnem dober posluh in jako radii pojo, se bodo učili pesmi po lepih slovenskih melodijah. MLsijonski brat Rafael Kolenc v Južni Afriki piše Družbi sv. Petra Klaverja: . »Nekaj bi vas rad prosil, namreč slovenskih pesmi z notami. Pri nas je pater misijonar, rodom Nemec, ki vodi petje in se v glasbi dobro razume. V svojih šolskih letih je včasih slišal slovenske pesmi. Te so se njemu tako dopadle, je rekel, da § $e sedaj ne more pozabiti in da ni lepše melo-& Jot so slovenske pesmi (zelo ponosei sem bil, sem to slišal). Na vso moč želi dobiti slovenske pesmi z"notami, najbolj pa želi cerkvene in ljudske pesmi kot: Pesmarica, Cecilija in druge, ki jih sami bolj poznate, da so lepe. Naši zamorčki so vsi dobri pevci. Tako lepe glasove imajo, da 6i sam ne morem misliti, kako to. In ta naš dobri pater misijonar bi silno rad naše zamorčke učil »petič po slovenskem napevu. Kolikokrat me je že prosil, naj mu jih vendar kje izposlujem in priberačim. Mi pravi: »Ljubi brat, te moje vroče prošnje mi ne smeš odreči.« Sedaj pa sami veste, kako se prošnja glasi. Zatrobite enkrat po ljubi Sloveniji in recite, da rojak-misijonar iskreno prosi slovenskih pesmi z notami. Saj bom uslišan, kaj ne? In potem vas bom povabil k nam na obisk, da boste sami slišali, kako bo lepo petje. Mi vsi se že silno veselimo tre-notka, ko bodo zapeli naši zamorčki po »slovenskem« napevu.« — P. n. pevske zbore in vse rodoljube prosimo. Se bi mogli odstopiti misijonarju Kolencu nekaj lepih Pesmaric ali pesmi z notami. Pošljite na Družbo sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova 1, katera bo z veseljem posredovala in poslala gorečemu slovenskemu misijonarju v Afriko. Vsem darovalcem že vnaprej iskren Bog povrnil Blagoslovitev Gostilničar-skega doma in šole Ljubljana, 6. oktobra. Danes dopoldne se je zbrala v novozgrajenem »Gostilnicarskem domu« cela vrsta odličnih zastopnikov it vseh krogov naše Ljubljane, da prisostvuje proslavi otvoritve in blagoslovitve Gostil-ničarskega doma, ki je prvi v Ljubljani. Ob pol 11 je otvoril dom z nagovorom zbrane goste predsednik ljubljanske gostilničarske zadruge in Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani, g. Fr. Kavčič. Predvsem je pozdravil zastopnika bana, načelnika g. dr. Leona Stareta, nadalje div. gen. gos p. Iliča, ljubljanskega župan dr. Puca, predsednika zbornice za TOI, g. Jelačina, načelnika trg. oddelka dr. R. Mama, predsednika Zdravniške zbornice g. dr. Rusa, Notarske zbornice dr. Kuharja, predstavnika mariborske gostilničarske zveze g. Valjavca, predsednika Zveze trg. združenj in Trg. doma, gosp. Kavčiča, načelnika ljubljanskega združenja trgovcev g. Gregorca, zastopnika Društva bančnih zavodov g. Grudna itd. Končno je pozdravil tudi vse navzoče stanovske tovariše. Na njegov predlog je bil odposlan udanostni brzojav Nj. Vel. kralju. Za tem je obširno spregovoril o zgodovini in postanku akcije za gostil-ničarsko šolo in dom, ki se je začela že 1. 1809. S svetovno vojno je bilo delo prekinjeno, po vojni pa smo prišli do realizacije zlasti zaradi uvedbe občinske davščine na prenočišče, katere delni donos je služil za zgradbo doma in šole. Na koncu svojega nagovora je naprosil šentjakobskega župnika g. Janka Barleta, da naj blagoslovi novi dom. Ob tej priliki je imel g. župnik daljši nagovor, kjer je poudaril važnost gostilničarskega stanu za duhovni dvig našega naroda, nakar je blagoslovil vse prostore. Za tem so se podali povabljeni gostje v zgornje prostore kjer jim je bil prirejen prigrizek. Nato so se zahvalili in dali svoje častitke k temu slavnostnemu činu zastopnik bana dr. Stare, župan dr. Puc, predsednik Zbornice za TOI Jelačin, predsednik Zveze trg. združenj Kavčič in drugi. Gostje so si tudi ogledali vse prostore ter so bili polni hvale o smolreni ureditvi doma in šole, ki je prva v državi In bo pripomogla k boljši strokovni izobrazbi našega gostilničarstva in hotelirstva. V dom so se tudi vselile strokovne organizacije naših gostilničarjev. V to svrho naj bi se ustanovil fond za preskrbo zasilnega dela. V ta fond naj bi se stekale podpore, ki jih razdele med brezposelne Delavska zbornica, Javna borza dela, banska uprava in razne humanitarne ustanove; v ta fond naj se pa tudi določijo prispevki občin, na področju katerih se bodo vršila zasilna dela. Tudi banovina naj določi za to primerne prspevke. Taka zasilna dela naj določi in vodi kr. banska uprava v svojem delokrogu in iz vidika javuih potreb. Tako bi se n. pr. gradile nove ceste, vodovodi, občinska pota, osuševala močvirja, gradile hiše za občinske potrebe itd. Vsak za delo sposobni brezposelni delavec, ki bi moledoval za podporo ali ki bi ga zalotili pri beračenju, naj bi bil izročen ustanovi za zasilno delo, kjer bo dobil za svoje delo hrano in tudi njegovi produktivnosti odgovarjajočo plačo. S tako velepotezno akcijo bi se zajezilo neznoeno pohajkovanje in beračenje delazmožnih ljudi in gotovo je, da bi se splošne razmere v deželi izboljšale. Odbor Družbe sv. Rafaela je na to sklenil naprositi kr. bansko upravo, da vzame ureditev le zadeve čimprej v resen pretres. Storite tudi Vi tako! Ugledna tvrdka ERMAN & ARHAR, tovarna pohištva v St. Vidu nad Ljubljano, nam piše dne 26. sept. med drugim tudi to le: Ob tej priliki si šteievn r dolžnost, da Vam izrrčeva najino priznanji• ludi glede oglasnega dela Slovenca. Vedno sva se rada posluževala oznanil v Slovencu, m lahko trdiva, da nisva bila nikoli razočarana ampak nama ie vsak oglas v S.ovencu piidobi/ novih zvestih naročnikov in orijateljev, kar nama je v veliki meri omogočilo da sva doslej vzdržala ležko krizo v naši ob'ti. Poslužila se bova ugodne pnuke tudi v slavnostni številki Slovenčeve 60 letnice in Vnm tudi v nadalje rada obečava ob vsaki priliki posluževati se v lastno korist „Slovenca* kot najuspešnejšega instrcijskegu organa v nuši stroki. Še en teden je časa za oddajo oglasov, ki naj se priobčijo v Jubilejni Številki »Slovenca" Čim preje oddaste naročilo, tem lažje bomo ustregli Vašim željam. Gmotna stran našega šolanj® Odmev „Slovenčevega propagandnega poleta" Ljubljana, 6. oktobra. Pred našim propagandnim poletom nad Slovenijo smo obljubili, da bomo objavili imena srečnih najditeljev, ki bodo našli in nam poslali naročilnice, ki jih je naše letalo ob priliki poleta spuščalo med ostalimi letaki. Na vsakih 100 letakov sm'> vložili eno naročilnico. Doslej smo naročilnic prejeli že veliko, prihajajo pa še vsak dan. Veliko naročilnic se je seveda tudi izgubilo: padle so v gozdove, po poljih, veliko jih je splavalo po Krki, Savi, Ljubljanici, Savinji, Dravi. Veliko naročilnic pa je še med ljudmi, ki so jih našli, po še čakajo s pošiljatvijo. Prosimo vse take, da nam naročilnice takoj pošljejo, ker jim bomo takoj po sprejemu naročilnice začeli pošiljati »Slovenca«. Srečni najditelji so sledeči: Karla Franc, soproga uradnika. Bolgarska, Ljubljana. Korbun Venceslav, krojač. Raka na Dol. Zajec Valentin, kipar, Dolsko pri Ljubljani. Jerovšck Janko, krošnjar, Mokronog. Avan-zo I-eo. služitelj, Vodnikov trg. L jubi iana. Ko-čevar Otmar. dijak, Trbovlje. Avsec Ivan, mlinar, Pšata, p. Dol pri Ljublj. Iiaš Tomaž pleskar, Pšata, p. Dol. Brvar Damjan, mizar, Vače pri Litiji. Kristane Anton, Moše 25, p. Smlednik. Grodina Milan, aranžer. Ljubljana. Cegnar Peter, mizar, Škofja Tx>ka. Mlakar Franc, mizar. Domžale. Kosirnik Joško, ključavničar, Domžale. Vogelnik Jožef, posestnik. Besu nje na Gor. Mah Tinko, kovač, Šmartno pri Litiji. Ku-mer Lucija. Moravče 63. Siirgo Florjan, ključavničar, Ribnica. Škrlj Franc, mizar, Ribnica. Pezdir Alojzij, dijak. Vnanje gorice. Žerovec Emilija, Prcdirg, Radovljica. Vogelnik Stanko. Predtrg, Radovljica. Šuštar Martin, posestnik, Kamnik, p. Preserje. Rozman Rudolf, briv. vajenec, Šenčur. Gotlib Maks, Št. Peter pri Novem mestu. Zevnik Jožef, pos. Župečavas, Ger-klje ob Krki. Peršak Josip, zidar, Ptujska 48. Maribor. Plevel Mihael, trgovec, Preska, p. Medvode. 6. razred narodne šole, Šmarje pri Jelšah. Romih Franc., rudar. Toplice, p. Zagorje ob Savi. Zore Ivan, rudar, Zagorje. Zupan Antonija, vdova, KoJcrško prodni., Kranj. Ko-bal Franc, Mevkuš 16, p. Gorje. Dolar Kristina, učenka ponav šole. Selo, Žirovnica. Knol Janez, sedlar, Ribnica. Pucelj Ivan. kovač, Ribnica. Bambič Jožef , čevljar, Goričavas, p. Ribnica. Hnč Ignacij, posetnik, Dol. Medvedje selo, Trebnje. Višnikar Karel, brivec, Zagorje ob Savi. Jurjevič Štefan, železničar, Kolodvorska. Vrhnika. Dolničar Franc, Pod Ježami, Moste Eri Ljubljani. Jeraj Ivan, posestnik, Vodice nad .jubljano. Velkavrh Alojzija, Dobrova pri Ljubljani. Preac Fridolin. slikar, Frankopanska št. 4, p. Ptuj. Matjašič Franc, poljedelec, Hrnst-je 10, Ptuj. Bole Marica, Brezje 73. Lnmpo Vlado. organist, Brežice. Pazlnr Pavel, Mlino 23. Bled. Bidovec Marica, gostilna Pogačnik, Kranj št. 77. Vrhovnik Anton, zidar, Mengeš 15. (Dalje prihodnjič.) Izpostavljen otrok Ljubljana, 6. oktobra. Rdeča hiša na Poljanski ccsti je doživela včeraj novo vznemirjenje: v eni številnih vež so našli izpostavljenega majhnega otročička. Otročička je našla ob pol 7 zvečer hišnica Rdeče hiše Uršula Bonča v veži stopnjišča št, 6 na Poljanskem nasipu. Plakajoči otrok je bil zavit v plenice in je ležal na tleh, kamor ga je malo poprej položila njegova neznana mati. Otrok je star kakšnih 10 mesecev in je fantek. Hišnica je najdbo otroka prijavila policiji, otroka pa je začasno pridržala sama v negi Policija je ugotovila, da je malo poprej hodila po Poljanskem nasipu neka ženska, stara okoli 20 let. Ta žensa je imela v naročju otroka. V sosednji hiši Poljanski nasip 10, je vprašala za neko rodbino Zupančič, ko pa ni dobila pojasnila, je izginila skozi vrata v Rdečo hišo. Ljudje so vedeli še povedati, da je ženska srednje postave, suha in plavih 1 as, oblečena pa je bila v siv plašč. Policija sedaj išče mater najdenčka, ki ie ostal pri hišnici Bonča, dokler o njegovi usodi ne odločijo kai drugega. Iz ponovnih krajših in daljših poročil vemo že vsi, da so naše srednje šole, zlasti v Ljubljani, prenatrpane. Mislim, da se ne motim, če rečeni, da še nikdar ni imela nobena gimnazija — 35 razredov, kot jih ima L državna gimnazija. Vsi razredi pa so natrpani do maksimalnega števila ali celo za 10—15 učencev čez. Pa kaj sili 6tarše. da svoje otroke pošiljajo kar nasilno v srednje šole? Navadno pravimo: želja, da postanejo otroci uradniki, trgovci, skratka mestni gospodje. Je veliko tega res. Če ima uradnik, delavec, obrtnik ali šibek kmet več otrok, more enega preskrbeti v obrti ali na posestvu, drugi pa morajo navadno z doma v svet, tam si pa morajo pomagati le s tem, kar znajo. Teh razmer ne bo mogoče izpremeniti, dokler bo na Slovenskem toliko obrtnikov, toliko uradnikov, toliko delavskih druZin in se slednjič ne vrne ona ljubezen do zemlje, ki je družila svoj čas vso družino pod eno sireno. Je pa še drugi vzrok za ta neizmerni dotok. Dandanes mora vsakdo veliko znati, Če hoče živeti in se ohranili. Včasih se je naučil sin vsega dela od očela na posestvu kar mimogrede. Danes ne za-dežča več domača šola, danes mora tudi kmetovalec veliko znati in veliko se učiti. Delavci brez vsake šole, kje dobe stalnega zaslužka? So razmere danes take, da zahtevajo tudi v najnižjih stanovih nekaj splošnega, pa tudi kaj strokovnega znanja. In če je temu tako, potem moramo vsi na to gledati, da omogočimo šolanje svoji mladini, da bo narod mogel tekmovati v boju za obstanek. Treba je uredili šole tako, da so vsem enako dostopne, vsaj one, ki nudijo splošno izobrazbo. K tem štejemo v prvi vrsti osnovne in srednje šole. Osnovne so odprte in še celo zapovedane vsem otrokom. Nadaljevanje splošne Izobrazbe naj bi si otrok, ki je primerno nadarjen, pridobil v srednji Soli. Tu se pa dandanes začne neizmerna težava. Če primerjamo stroške, ki jlli povzroča šolanje v mestu sedaj, z onimi izdatki prejšnje dobe, s« prepričamo, da se je to šolanje zelo podražilo. Deček, ki je prišel svoj čas v mesto, je plačal za knjige v 1. razredu kvečjemu 12 K (120 Din — po ključu 1K = 1 Din krat 10), za tretji okrog 15 K (150 Din), za peti ra/.red okrog 20 K (200 D.), in za sedmi razred okrog 20 K (200 Din), ali povprečno za knjige na leto 160 Din, katere vsote mu gotovo ni bilo treba prekoračiti, ker je več knjig iz nižjih razredov rabil tudi v vifijih razredih in računamo knjige vse v novih izdajah, ne antikva-rično. Za vpisnino je plačal svojčas učenec 4.20 K (42 Din), za učila 2.10 K (21 Din), za kolek na spričevalo 30 vinarjev (3 Din), za šolske zvezke 16—20 vinarjev (2 Din), za letno poročilo (neobvezno) 20 v. (2 Din), skupaj torej 70 Din. Če je moral plačati šolnino, ker je bil bogat, ali ni razreda izdelal, je plačal v Ljubljani na tečaj 40 K (400 Din) ali letno 80 K (800 Din). Za stanovanje in hrano je plačal svojčas povprečno 30 K (300 Din), ostale potrebščine: svinčniki, peresa, papir za risanje in dr. ni izdal čez 1 K (10 Din) na mesec. Vsega je plačal torej na leto 160 Din in 70 Din in 3000 Din in 100 Din,'ali skupaj 3330 Din. Danes mora plačati 25 Din kolka za prošnjo in potrdilo o davkih, 50 dinarski kolek na prijavo, 20 Din za zdravstveni fond, 30 Din za učila (baje bo letos znižano), 10 Din v nižjih, 20 Din v višjih razredih za kolek na spričevalo in letno poročMo (obvezno) 10 Din, skupaj torej 135 Din (več 65 dinarjev). Šolnine je oproščen sedaj samo oni učenec, ki je tako reven, da nima niti sam niti njegov oče premoženja ne dohodkov toliko, da bi plačal nad 300 Din davka. Takih učencev je tako malo, on pride po letošnjem vpisu povprečna šolnina 200 Din na učenca, ki je nobena pridnost ne more izbrisati. Ta znesek moramo torej všteti v povprečne račune. Ker je bil prej priden dijak oproščen šolnine, plača sedaj povprečno več 200 Din. Za stanovanje in hrano mora plačati sedaj 000 Din (več 300 Din), a hrana za to ceno danes ne doseza one, za katero je plačal svojčas 300' Din. Za ostale šolske potrebščine ne zadošča na mesec r.iti 20 Din, torej skupaj za devet mesecev 5400 Din in 180 Din — več 2480 Din. V prejšnjih dneh je bilo veliko dobrotnikov in je zelo veliko pridnih in potrebnih dijakov dobilo zlahka podpore i v hrani i pri stanovanju. Hrano jih je dobilo dosti kar zastonj. Sedaj so pa slabe gmotne razmere vobče tako izčrpale vire podpir, da je zelo težko revnemu dijaku priti do pičle podpore, ako nima vplivnih priprošnjikov. In ker je prosilcev vedno več, podpornih sredstev vedno manj, je učencu vobče nemogoče doseči izdatne podpore in gre vse na rovaš staršev. Knjige stanejo sedaj za prvi razred vsaj 400 Din, za tretji razred 300 Din, za peti razred 500 Din in za sedmi razred 400 Din, torej povprečno na leto 400 Din (več 250 Din). Pri tem je v računu dejstvo, da veliko knjig porablja iz nižjih razredov in si kupi, kakor je bilo tudi svojčas vedno v navadi, več starih knjig od učencev ali v antikvari-jatu. Tako je torej ta diferenca minimalna. Če pa računamo, da po vojni knjige brez nujne potrebe kar naprej menjamo in je večinoma treba kupiti vsak čas nove, potem se ta diferenca poveča vsaj za fiolovico. Sedaj so zajx>vedane ekskurzije. Poldnevne se opravijo nekatere v kraju brez stroškov, druge pa in vse celodnevne iz mesta, včasih celo daleč po železnici. Kljub temu, da imajo dijaki četrtinsko vožnjo, slano vendar poldnevna najmanj 10 Din, celodnevna pa vsaj 25 Din. Za majniške izlete so se zadovoljili otroci prej s krajšimi izleti, ki so stali morda 2 K (20 Din). Danes opravijo dijaki bližnje izlete s poldnevnimi ekskurzijami in maj-niški izleti gredo navadno daleč ter stanejo povprečno najmanj 40 Din, torej 20 Din več. Prej ni bilo treba delati učencem nižjih tečajnih izpitov, sedaj stane kolek 100 Din. za izpričevalo višjega tečajnega izpita pa celo 250 Din. In niso redki oni. ki ne vzamejo po maturi izpričevala, ker ne spravijo denarja skupaj. Včasih je zadoščal kolek za maturitetno izpričevalo za 2 K (20 Din). Torej moramo računati povprečne stroške danes: za vpisnino 135 Din, za šolnino 200 Din, za stanovanje in hrano 5400 Din, za učila sproti 180 Din, za knjige 400 Din, skupaj na leto 6315 Din ali 2965 Din. to je okroglih 50 odstotkov več kot svojčas. Vsota pa je v višjih razredih še precej višja. S tem povprečnim primerjanjem še ni vse opravljeno. Učenec mora imeti namreč tudi še za sproti vedno kaj v žepu, kajti vsak hip gredo zavodi — prostovoljno ali obvezno — k raznim predstavam v kino. Ni vstopnina sicer velika, a stane vendar in v težkem položaju, v veliki revščini je tudi mal denar občutna vsota. Včasih tudi teh stroškov ni bilo. kakor tudi ne zbirk. Sedaj pa moramo računati vsako leto vsaj z nekaterimi, iu sicer za razna društva (Rdeči križ mesečno, Ferijalno zvezo letno) za razne spomenike, domove, nujno pomoč po ujmah itd. So te zbirke večinoma prostovoljne, fbda če^ kakšno stvar šolski predstojnik razredu priporoči, je to za večino učencev vendarle precej obveznosti. Če nič ne bi dal, potem se boji, da bi profesor smatral to za tih odpor. Zato se vsakdo rad udeleži vsake zbirke. Iz vsega tega sledi, da je obisk srednjih šol revnim otrokom vedno manj mogoč, da bo kmalu zlasti onim z dežele popolnoma zaprt in bo ostal le privilegij za hogataše in imovite družine. Pa jp imel pesnik Gregorčič vendar zelo prav. ko je zapel v svoji odi o »Kmetski hiši« sledeče: Kar m6ž nebesa so poslala, da večnih nas olmo grobov, vse mati kmetska je zibala, iz kmetskih so izšli domov. Prva kmetijska razstava v Kranrja Pripravljalni odbor za kmetijsko razstavo v Kranju zbira in pripravlja že dalj časa razstavni materijah Odseki so se z hvalevredno vnemo lotili dela. Tudi župani, razne podružnice, zlasti pe učiteljstvo pridno pomagajo pri trudapolnem delu na kmetih. Razstava bo naravnost pestra, kajti zastopane bodo izvzemši gozdarstvo in živinorejo vse kmetijske panoge. Osnovni kmetijsko-šolski pouk tvori poseben oddelek. Zadnji čas je, da se zapozneli interesentje zglasijo z pripravnim materialom pri krajevnih zbiralcih, ker treba gledati, da ne bo zaostal nobeden večji okoliš okraja. Apelira se zlasti na številne kmetijske organizacije, saj je njih dolžnost, da se čim bolj zavzamejo za stvar. Ob priliki razstave bo v posebni predavalnici cela vrsta kmetijskih predavanj, katerih spored navajamo v sledečem: V nedeljo, dne 23. oktobra: Ob 7: Podlaga za uspešno kmetovanje (Suslič Josip). Ob 9: Izbira, odbira in varstvo semenja (ing. Sadar Vinko). Ob 11: Temeljni pogoji za dobičkanosno sadjarstvo (ing. Lukman Franjo). Ob 14.30: Važnost domačega vrta in zelenjadarstva (Humek Martin). Ob 15.30: Uporaba sadja na kmetiji (Kafol Franjo). Ob 16: Moderno travništvo (Sustič Josip). V ponedeljek, dne 24. oktobra: Ob 9: Umetna gnojila v današnji krizi (Sustii Josip). Ob 11: Dobičkanosnost in koristnost planinske paše (Lapajne Josip). Ob 13: Pogoji za uspešno mlekarstvo (ing. šabec Srečko). Ob 13.30: Ravnanjo z mlekom in mlečnimi izdelki v gospodinjstvu (Pavlica Franjo). Ob 14: Brezalkoholno uporaba sadja (Lindič Josip). Kamnik Prvi sneg na planinah. Po nenavadno lepili in toplih dneh preteklega tedna, nas je deževje m mraz, ki jo nastopil z njim, opomnilo, da se z naglimi koraki bližamo zimi. Ko so se v sredo popoldne za nekaj časa razkadile megle nad Kamniškimi planinami, so se prikazali vrhovi pobeljeni s prvim snegom, ki je segal globoko v doline. Sedlo jo že pobeljeno do višine 1000 metrov. Tudi Velika planina in Krvavec sta dobila snežno kepo. Cesto v Stahovico prelagajo. Banovinska cesta Kamnik—Stahovica ima pred »Korlnom« hud ovinek, ki Je naraščajočemu avtomobilskemu prometu tembolj nevaren, ker je cesta na tem kraju precej ozka in dvakrat ostro zavita. Poleg tega teče na desni strani ceste potok Mlinščica, ki izpodkopava cesto, da jo je treba vedno popravljali. Oba nevarna zavoja bodo sedaj odrezali in cesto preložili. Potok bodo na dveh mestih premostili in zgradili 60 m dolg nasip, za katerega bodo morali navoziti liad 1800 kub metrov mntnriinln Dotn ng rnali tr» že v polnem teku. vendar ne bo še tako kmalu ao-tova Ljubljana Se o »Beli Ljubljani" Razni listi so v uredniškem delu sicer na vso moč hvalili to »kričečo reportažo« Ljubljane in to že iz popolnoma razumljive kurtoazije in pa lokalnega patriotizma. Vendar je pa že uredniški člankar nekega dnevnika omenil na koncu svoje reportive takole: »Seveda bo mogoče te in še druge pomanjkljivost1 v prihodnjem filmu odpraviti z močno avtokntiko vseh sodelujočih.« In ravno o teh »drugih pomanjkljivostih« bi rad spregovoril nekaj besed. Sicer js že gospod »kolega« R. v četrtkovem ^Narodu . obelodanil mnogo teh drugih pomanjkljivosti iu čigar kritiko v celoti podpišem, vendar bi še povedal sledeče: Da režiser, če se že kdo hoče tako nazvati, ne spada pred kamero, temveč za kamero. Kako smešno deluje ona dolga scena, ko se formira sprevod narodnih noš pred velesejmom, tik pred kamero na levi pa stoji gospod v belem suknjiču z robcem v roki ter se neprestano ozira v objektiv in zopet malo pomaha sprevodu in zopet gleda nazaj v kamero. Kdor slučajno ne ve, da je to g. režiser, ki gleda nazaj, če operater še vrti, ta dobi vtis, da je ta gospod spredaj kak navdušen rodoljub, ki je prvič v Ljubljani, ki vidi prvič filmanje in da »bo ja tud on gor«, se postavi tik pred kamero in — gleda vanjo. In potem na strehi kopališča Ilirije gospod režiser v svoji uniformi — belem jopiču — (mogoče zato, da se ga hitreje spozna?) med lepimi kopalkami, katerih se pa prav nič ne vidi, ker vse zakriva le on! Nadalje bi povedal, da je prizor 7. g. Jugom in obkrožajočimi ga deklicami od sile diletantski in naravnost smešno otročji. Govornik sam pa ravno z ozirom nato, ker jo še onih par besed čital, bi lahko te besede malo bolj pretehtal, da ne bi povedal, da je ZKD naša najvišja kulturna institucija, kajti sem mnenja, da imamo Slovenci, hvala Bogu. Se višje kulturne institucije. In potem so deklice na povelje zaploskale ... Res sem se moral tej naivnosti od srca zasmejati. Za dobro voljo je tudi poskrbel naš slavni režiser Krett, kateremu sicer ne bi prisodil toliko nerodnosti, kot jo jo pokazal pred glavno pošto. Po karambolu je menda iskal še drugo žrtev, da bi se zaletel vanjo, kajti 3e je še nekaj časa motal tnm pred i>ošto in pred kamero. No pa dovolj besedi! Pravijo, da se sliši iz gozda to. kar se vanj vpije, zato mora biti malo odmevu. Po mojent skromnem mnenju pa ni vsak za vse! N. Kaj bo danes ? Drama: Lopez". Red C. Opera: Zaprta. Nočno službo imajo lekarno: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bobinec ded.. Rimska cesta 25, in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41. A Q Cvetlični dan društva za ustanavljanje šolskih zobnih ambulatorijev. Misel, da bi se ustanovil zavod ki bi skrbel za zobno nego vseh slojev je bila z odobrenjem sprejeta. Zobni oddelek Drž. šolske poliklinike, ki je sprejemal samo dijake srednjih šol in šolske otroke iz okoliških osnovnih šol, samo z enim zdravnikom in nedostatno državno podporo ni mogel biti kos svoji nalogi, posebno pa zato nc, ker pride veliko število dijakov v srednjo šolo že s>, s tako pokvarjenim zobovjem, da je tudi z velikimi stroški skoro nemogoče zamujeno popraviti. Treba je začeti prej, vsaj s 6. letom, ko zrastejo otroku prvi stalni zobje in potem zobovje stalno pregledovati in vsako napako popraviti, čim se pojavi. To je naloga šolskega zobnega ambulatorija, ki ga bo v tem šolskem letu ustanovilo v Ljubljani Društvo za ustanavljanje šolskih zobnih ambulatorijev. Da si pridobi potrebnih sredstev, bo društvo priredilo dne 15. in 16. oktobra Cvetlični dan in vabimo vse, ki jim je pri srcu dobrobit naše mladine, da po svojih močeh prispevajo. — V pon-deljek, 10. oktobra se vrši v Filharmonični dvorani koncert v korist ambulatorija. Sodelujejo gospa Gjungjenac, gospod Betetto, gospod Štritof in Ljubljanski komorni kvartet. © Vabilo k nedeljski slavnosti v Novem mestu. V nedeljo 9. t. m. ob 10. uri dopoldne bo društvo »Krka« slovesno odkrila portret in spominsko ploščo pokojnega pisatelja, tajnika in režiserja Narodnega gledališča Milana Puglja. K odkritju vabi društvo »Krka« vsa ljubljanska kulturna društva, po možnosti tudi podeželska, zlasti pa še šolsko mladino in občinstvo sploh. Odhod iz Ljubljane je z izletniškim vlakom ob 5.25, prihod v Ljubljano ob 22.15. Opozarjamo, da posebnih vabil ne bomo razpošiljali. — Društvo »Krka«. 0 Tujski promet v septembru. Meseca septembra je prenočevalo v ljubljanskih hotelih in prenočiščih 5129 tujcev. Med temi je bilo 3550 jugo-ilovanskih državljanov, 19 pa iz drugih balkanskih držav.. Iz Avstrije jih je bilo 482, iz Češkoslovaške iz Francije 25, iz Italije 360 iz Madjarske 52, iz Nemčije 241, iz Poljske 37, iz drugih evropskih držav 54, iz severne Amerike 22, iz Azije 1 in iz Afrike 1. Tujih državljanov je bilo torej skupno 1579. Med inozemci je prišlo v Ljubljano po poslovnih zadevah 914, iz drugih razlogov pa 665. Med Jugoslovani je prišlo v Ljubljano po poslovnih zadevali 2224, iz drugih razlogov pa 1326. Skupno so plačali inozemci v Ljubljani 2250 nočnin, Jugoslovani pa 5274. Vseh nočnin skupaj je bilo 7824. 0 Spored dobrodelnega koncerta Rdečega križa v ponedeljek, dne 10. oktobra 1932 ob 20 v Filharmonični dvorani. Na koncertu sodelujejo Zlata Gjungjenac-Gavella (sopran), Julij Betetto (bas), Ljubljanski komorni kvartet in Niko Štritof (klavir). Na sporedu so naslednje točke: Gospa Gjungjenac zapoje I.ajovčevo Begunko ob zibeli in Pesem o tkalcu, nato nastopi gosp. Julij Betetto s Pavčičevo večerno in I.ajovčevo pesmijo Starca, tretjo točko I. dela tvori Borodinov Godalni kvartet v d-duru, ki ga zaigrajo Pfeifer Leon (I. violina), Stanič Franjo (II. violina), šušteršič Vinko (viola), Bajde Oton (čelo). Po odmoru nastopi zopet gospa Zlata Gjungjenac in zapoje Škerjančevo Vizijo in Počitek pod goro, nato pa še nekaj narodnih po zapiskih Stanka Vraza in koncertni prireditvi gosp. Niko Štritofa. Sklepno točko ima zopet gosp. Betetto, ki nam zapoje medjimursko narodno: Tri dni mi je kak sam došel in Pavčičevo Mlado pesem. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Cene od 30 Din navzdol. 0 Gallusovo nabrežje je čudovito razsvetljeno. Na desno in levo od Kleparske steze gorita v kratkem presledku dve žarnici, potem pa celo 150 m dolgo nabrežje ena sama, tako da je večina nabrežja v temi. Sedaj ko ga regulirajo, bi se dala tudi električna razsvetljava urediti in pomnožiti, 0 Četrta stanovanjska hiša banovinske hranilnice na vogalu Gregoričeve in Igriške ulice je v bistvu dograjena. Zunanje lice proti Igriški ulici je prav okusno, tudi trakt proti Gledališču se kolikor je pač pri modernem slogu mogoče, sklada s starejšo arhitektoniko sosedne hiše. Pogled z Gregoričeve ulice še bolj pa z Gradišča na golo visoko steno, ki zrase nad 4. nadstropjem, pa ni prijetna in vzbuja estetske pomisleke. © Mokra vaja z Magirus lestvo. Včeraj ob 9 dopoldne je bila pred Mestnim domom mokra vaja z novo Magirus lestvo. Poklicni gasilci so dvignili najprej novo lestev v vso višino 30 metrov, nato pa z vrvjo dvignili cev od motorne brizgalne do vrha lestve ter nato brizgali na poslopje. Vaja je prav uspela in je dokazala veliko uporabnost nove motorne lestve. © Tatvine v Ljubljani. Prve dni tega meseca je prejela ljubljanska policija celo vrsto različnih ovadb o manjših tatvinah. Tako je neki tat ukradel v kuhinji Ivana Podgornika v Idrijski ulici 11 iz suknjiča Jest bankovcev po 100 Din. — Iz spalnice Jerneja Lapajneta v Linhartovi ulici 6 je neznan zlikovec ukradel dve moški suknji, nekaj druge obleke, srebrno uro in verižico, v skupni vrednosti 850 Din. — Kovaču Francu Baharju je izginil z nove stavbe Nabavljalne zadruge železničarjev na Masarykovi cesti siv suknjič, v katerem je imel nikelnasto uro, srebrno verižico in nekaj dokumentov. Bahar trpi okoli 200 Din škode. © Sod mu je zmečkal nogo. Včeraj so na Dunajski cesti 9 v opoldanskih urah valili delavci 300 litrov vina vsebujoč sod v klet. Sod pa je zmečkal na stopnicah desno koleno 33-letnemu Antonu Kokalju, delavcu pri trgovcu Bogdanu 2i-liču, doma iz Dolskega. Reševalni avto je Kokalja prepeljal v bolnišnico, 0 Pumparce, obleke, trenehoat najceneje A. Preskcr, Sv. Petra cesta 14. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20 Petek, 7. oktobra: LOPEZ, Red C. Sobota, 8. oktobra: ZLOČIN IN KAZEN. Izven. Znižane cene. Nedelja, 9. oktobra: ROKSI. Izven. Znižone ecne. OPERA Začetek ob 20 Petek, 7, oktobra: Zaprto. Sobota, 8. oktobra: MALA FLORAMYE. Gostuje gosp. Dubaiič iz Zagreba. Znižane ene. Izven. Nedelja, 9. oktobru: FRA DIAVOLO. Izven. Znižane cene. Naše dejjaššvo Danes 7. t. m. ob 0 je shod stolne kongrega-cije akademičark v škofijski kapelici (pritličje, desno). Pridite vse. Novinke srčno vabljene I _ Stolna kongregacija akademičark. Maribor Vprašanje mariborske tržnice Maribor, 6. oktobra. Ko smo svoječasno objavili v »Slovencu« načrt nove mariborske tržnice, kakor si ga je zamislil g. arhihtekt Czeike, smo sprožili važno vprašanje, ki je naletelo v mariborski javnosti na zelo živahen odziv. Zanimanje, ki ga je javnost za to vprašanje pokazala, je dokaz, da so sedanje tržne razmere v Mariboru nesodobne in da bo v bližnji bodočnosti ena prvih nalog mariborske mestne občine gradba nove tržnice. Zaenkrat je realizacija načrta pač neizvedljiva radi pomanjkanja primernih sredstev. Kljub temu pa je treba najti način, kako bi se mariborski trg na najprimernejši način razbremenil ter uredil tako, da bi vsaj delno odgovarjal higijenskim zahthevam Najnujnejše rešitve je pač potrebno vprašanje mesarskih stojnic. eMsarji sami uvidevajo, da so dosedanji prostori skrajno neprimerni. Ob suhem vremenu so izpostavljeni oblakom prahu, ob dežju pa curkom blata, ki ga brizgajo vozila, ki se gne-tejo na ozkem prostoru med tržnimi mizami in mesarskimi stojnicami, da je ob sobotah prehod preko ceste naravnost življensko nevaren. Škoda, ki jo imajo mesarji radi tega, je očividna. Poleg tega so veliki stroški s šotornimi strehami, neprijetnosti zime, katerim so izpostavljeni brez zaščite, tako da si sami želijo primernejšega prostora ter so oni prvi svoječasno sprožili vprašanje pokrite prodajne lope. Zadnje čase je bilo par predlogov za premestitev mesarskega trga. Eni so ga hoteli premestiti na Rotovžki trg, drugi kar na novi del glavnega trga, oba predloga pa bi bila praktično neizvedljiva. Pač pa je upoštevanja vreden tretji ¥ naši podrnloici naAgcksantfnrji c.® (v prostorih Prosvetne knjižnice), se sprejemajo oglasi, se lahko vplačuje naročnina ter se opravijo vsi posli, ki spadajo v delokrog uprave. — Uradne ure od 8 do 12 in odl4 do 18. □ + S. Marcela Muri. Včeraj je izdihnila svojo blago aušo v mariborski bolnišnici s. Marcela Muri iz kongregacije šolskih sester v Mariboru. Rajnka je bila iz znane ugledne Murijeve rodbine na Jezerskem, kjer je bila rojena 23. marca 1890. Preoblečena je bila 15. avgusta 1910 v Mariboru. Delovala je ves čas v samostanu v Mariboru, pa tudi v mariborski koloniji, kjer je z njej lastno ljubeznivostjo zbirala mladino v tamošnjem otroškem vrtcu. Slovela je tudi kot odlična učiteljica ročnih del, pri kateri so tudi številne mariborska gospe in dekleta jemale pouk v ročnih delih. Zadnje čase je bila zaposlena v delavnici za cerkvene paramente. Pred par dnevi je zbolela na vnetju možganske mrene, kateremu je podlegla. Pokopali jo bodo v soboto ob treh popoldne iz bolnišniške mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Vse svoje življenje je posvetila delu in molitvi. Plemeniti po-kojnici časten spomin, žalujočim naše iskreno so-žcflje! □ Slomškov prosvetni teden. Drevi je šesti večer Slomškovega tedna v Mladinskem domu. Predava Mirko Geralič o temi: »Slomšek in značaj«. Na sporedu so tudi pevske točke ki jih izvaja omladinski pevski odsek. □ Na KoSakih ima v nedeljo ob treh popoldne lamošnje izobraževalno društvo svoj redni sestanek s poučnim predavanjem. □ V znamenju gob. Jesensko deževje je pognalo v gozdovih v rast obilje gob, katere je poletna suša zadrževala pod zemljo. Trg je sedaj že nekaj dni kar preplavljen z darom naših gozdov. Skoro vsaka kmetica prinese poleg običajnih pridelkov še jerbas gob, ki so letos izredno lepe in čvrsfe. V okoliške gozdove pa romajo kljub mrzlemu vetru iz mesta cele trume vnetih iskalcev, ki poskušajo svojo srečo pri gobah, □ Boben poje... Dne 26. oktobra bo pri mariborskem okrajnem sodišču dražba nepremičnin zem. knjiga k, o. Gradišče vi. št. 16. in 17. Cenilna vrednost Din 133.822,10, in Din 75.206.40, vrednost pritikline Din 8700 . ter najmanjši ponudek Din 145,152.32. — Dne 26. oktobra bo pri i3tem sodišču dražba nepremičnin zem. knjga Maribor vi. št. 200 in Malečnik, vi. št. 16. Cenilna vrednost Din 77.428,40 in 7.403.14, najmanjši ponudek Din 38.714.20 in 4.936. načrt, za katerega se je izreklo tudi tržno nadzor stvo in mestni stavbeni urad. Ta načrt predvideva premestitev mesarskega trga na prostor med novo Bergovo hišo in državnim mostom. Prostor bi se splaniral in asfaltiral Z glavnega trga bi bilo treba zgraditi dve velik) stopnjišči, od spodnje dravske strani pa primerno rampo za razkladanje mesa. Na tako urejenem prostoru bi se postavila z malimi stroški prodajna lopa z posameznimi prodajnimi prostori. Lopa bi se v kratkem času amortizirala z najemnino. Letno bi se samo na najemnini nabralo gotovo svojih 100.000 Din, katere bi mesarji radi plačevali, ker bi jim odpadli drugi stroški za vzdrževanje stojnic. Prostor je tako obsežen, da bi bilo tu dovolj mesta za vse dosedanje mesarske tržnice in zadaj še dovolj prostora za vse špeharje, katere bi se lahko eventuelno premestilo tu sem iz Vojašniškega trga. Tu bi bili {peharji pod boljšo kontrolo ter bi se preprečile dosedaj neizbežne zlorabe, ki se dogajajo. Potrebno bi bilo seveda opremiti prodajne oddelke z večjimi ugodnostmi, kakor vodovod, električna razsvetljava, na razpolago bi morali biti mesarjem primerni vozički za prevoz mesa od rampe do prodajalne. Načrt pa je, kakor omenjeno izvedljiv tudi s sredstvi, ki so trenutno na razpolago in nedvomno ga bo treba vzeti v resen pretres. Prostor bo ob pomanjkanju zasebne gradbene podjetnosti ostal neizrabljen še vrsto let. Med tem časom bi se pa dal na ta način dobičkanosno in za splošnost koristno izrabiti, hkrati bi se pa doseglo najvažnejše: trg za meso bi odgovarjal higi-jeničnim zahtevam in Glavni trg s Koroško cesto bi znatno razbremenil. ORazid paSniške zadruge. Pašniška zadruga Limbuš—Ruše se je razšla. Zadruga si je svoječasno pridobila lepe uspehe za rejo marijadvorcev. P Mladi umirajo. V nežni mladostni dobi 12 let je umrla v sploni bolnišnici učenka ljudske šole Ivanka Lorberjeva. Pogreb se vrši jutri ob pol 4 iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožalje! □ SSK Maraton. Drevi na Livadi sestanek vsega članstva, Na sporedu poučni športni predavanji, nato izročitev kolajn težkoatletskim prvakom. □ Beli možanci na pohodu. Z dežjem je pritisnil hlad, ljudje se zavijajo v plašče in stiskajo v zavetja. Termometer se je stisnil tako, da je na vrhuncih zapadnega Pohorja že parkral snežilo. Celo na Plešcu so se že pojavili beli možanci. □ V samopomoči je rešitev. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju se je osnovala prodajna in nabavna zadruga. Kmetje iščejo rešitve v samopomoči, da spravijo svoj les v promet ter ga zamenjajo za druge produkte, ki jih rabijo nujno za življenje. □ Beda in bolezen. V Tattenbachovi ulici se je včeraj dopoldne zgrudil moški v nezavest. Neki mesarski pomočnik je priskočil ter ga spravil s ceste v zavetje v vežo, kjer je zopet prišel k sebi. Ljudje so mu pomagali do mestnega fizikata, kjer ga je preiskal mestni višji zdravnik dr. Wank-miiller, Ugotovil je popolno oslabelost in sestra-danje, Mož se zove Jožef Antolič ter stanuje v prosluli baraki v Kraljeviča Marka ulici. Žena in mnogoštevilni otroci so vsi bolani in žive samo od tega, kar jim nakloni občina in dobVi ljudje. □ Finančna stražnika izsledila tihotapca. Pred dnevi smo poročali o smoli tihotapca Vidoviča, katerega so aretirali v vlaku pri Pragerskem. Na sled sta mu prišla podpreglednika finančne kontrole Andrej Premelč in Franjo Lukežič, ki sta izvršila tudi aretacijo ob asistenci višjega stražnika obmejna policije, ki je spremljal vlak. □ Z blaznežem v umobolnico. Z ozirom t>a tozadevno notico pod tem naslovom v številki od srede, dne 5. t. m. nam sporočajo, da so ubogega reveža, ki se piše Karol Gajšek odpremili včeraj v umobolnico v Novocslje. MARIBORSKO GLEDALIŠČE: - Petek, 7. oktobra: Zaprto. Sobota, 8. oktobra ob 20: DVE NEVESTI. Pre- mijera. Novo mesto Knjigarna J. Krajec nas!., Novo mesto, vljudno opozarja č. g. duhovnike na mašne formularje in oficije: Maternitatis B. Mariae Virg die 11 Octobris, katere ima v zalogi; razen teh ima v zalogi tudi vse ostale forinu-5arje. "S ečja vsota denarja je bila izgubljena od trgovine Prelog do Rimske ceste. Pošten najditelj so naproša, da prinese najdeno v naše upravništvo proti nagradi. Kulturni obzornik Dva naša plesna umetnika 1'iiKj in Pia Mlakar — v Nemčiji že čisto domači imeni, sin nam še tuji Šele letos meseca julija smo doznali, da nam je zrasel v Plnu Mlakarju velik plesni umetnik, ki se je z največjim uspehom uveljavil na mednarodnem koreografskem kon-kurzu v Parizu. Že nekaj dni se mudita Pino in Pia Mlakar v domovini. Srečal sem ju na mariborskih ulicah in zaprosil za kratek razgovor. Kaj naj povom? Saj ne vem z besedami nič važnega povedati; lo je križ. Ali naj opišem vse tiste teatre, kjer smo že plesali od Liibecka do intimnega teatrčka v Bemburgu ob Saali, s tisto običajno ložo v tej deželi, kjer so preje nekdaj sedeli nemški hereogi in njihove princese in so nekateri med njimi še dane« največji meceni teaterske umetnosti? Ali naj povem, kakšno publiko ima Hamburg, kakšno Berlin aii Darnistadiv An vesie, ton^o si Je znnla pomagati Dessava, ko je pred leti pogorelo staro, slavno gledališče, »Hoftheater zu Dessau, norddeutsches Bayreuthr. Ali naj sploh povem ,kaj pomeni za nemško kulturo teater in koliko Nemci zanj žrtvujejo? Moral bi vam opisati kakšno sejo leaterskega umetniškega vodstva in spoznali bi lahko, kako dalekosežno je delo in kako ogromne so težave za kulisami teatra, tudi takrat, če presega njegov elat vsoto 20 milijonov Din. Pa vse to bi vodilo predaleč. Ali hočete, da vam naslikam kulise, katerim se divijo še Pariža-ni in katerim se mi več ne moremo? Tudi roza-! čeveljčkom balerin se divijo. Ali v tistih dneh, ko so se vršile galapredstave mednarodnega konkurza ; koreografov v Theatre des Champa Elyseesu, ta-; krat pa so morali tudi priznati, da je plesna umetnost še nekaj več od roza-čeveljčkov. Pariz ni bil pripravljen na to, da se bodo morali »sladki baleti umaknili moderni koreografski umetnosti. In ta uspeli je največji uspeli te velikostilne prireditve. Radi bi vedeli, kakšna je lista kolajna, ki smo jo takrat prejeli Morda je bolj interesantna, kar mi jo ob tej priliki dejal Rolf de Masč: »S posebnim veseljem vam izročam lo odlikovanje, ker je vaš ples resnična umetnost, če tudi ste med vsemi 22 koreografi vi najmlajši!- In če je človek lahko malo ponosen, no samo malo, lo pač ne vzamete za zlo? »Ali nameravate dlje časa ostati v Jugoslaviji?« »Da, lopot bomo postavili v belgrajskem teatru tri balete, medtem tudi naše delo, ki je bilo odlikovano v Parizu: lin n mnour du nioyen-ag&_ ljubezen srednjega veku. Poleg tega pa priredimo Se več lastnih plesnih koncertov, med drugimi tudi v LJubljani. Se eno intimno vprašanje: kaj hočete s plesom? ;Naj Pia odgovori, zakaj prnvzaprav pleševa: ker je plesna umetnost najlepša stvar na svetu in kdor more s plesom kaj povedali, tega največje veselje je, če lahko podari nekaj sreče tudi drugim... Več pa rajši o naši umetnosti tukaj ne; morda kdni drugič in kje drugje.« J, " Narodne vezenme, ircearodtars ročnia dela... Večkrat se človek ustavi pred kako izložbo in občuduje vezenine, ročna dela naših preprostih vaščank. Vsaka nitka je vdelana v platno z ljubeznijo, i zanosom; pestro so urejene barve nitk, da ti zaiskri oko ob poglsdu na vse te raznobarvne nitke, ki sestavljajo vezenino, Tenkočutnost ženske duše je ustvarila in ustvarja nešteto takih umetnih vezenin, v katerih se zrcali vsa njena notranjost, vse njeno duševno doživljanje. Če je žalostna, če njena duša joče za izgubljenimi ideali — veze z rnrtvobarvnimi nitkami na temno podlago veneče rože, križe, za njih umirajočega Krista. — Če je vesela, če se njena duša raduje v sreči, v ljubezni, veze na svetlo podlago z živimi, kričečimi barvami cvetlice, bohotno razcvele, zaljubljena dekleta s cvetlicami v rokah. Pa ne samo čuvstva, tudi narodnost se odraža v vezeninah. Včasih, ko narod ni sme na zunaj pokazati svoje narodnosti, ko jc bil rob, jc ženska vezla z narodnimi barvami ornamente, sti-lizirani nageljni (sploh cvetlice), bohotno je okrasila križe. Tako najdemo v vezeninah kosovskih žena samo narodne barve, dočim pri vezenih nogavicah makedonskih žena srbske narodne barve, mešane s turško zeleno. Pravtako tudi pri hrvatskih, slavonskih in zagorskih vezeninah, kjer se hrvatske narodne barve mešajo z madjarskimi barvami. V XVI. stoletju najdemo pri srbskih narodnih vezeninah tudi tobačno - rjavo barvo, mešano s črno in vijolično. Narod je obupoval — jadikoval. A že v XVII. stoletju opazimo pri vezeninah, da se pojavljajo zopet narodne barve. Dasi se je narod nosil po turško, vendar je v pletenih nogavicah (čarape), na oprsnikih (oprsuljak), na avbah (m ar a m a) nosil svoje narodne barve, belo. rdeče, modro. Dn na ni javno dokazoval svoje narodnosti, je svoje narodne barve na- kazal tako, da je rdeče in modro vezene kroge obrobljal s srebrno belimi nitkami. Dočim kosovske narodne vezenine izražajo globoko vernost, ki jo označujejo s križi — vero v svobodo 7. narodnimi barvami, opazimo pri vezeninah makedonskih žena popolnoma bolgarske motive — na belo platno vezeno s črnobarvnimi nitmi. Woudrou Wilson je napisal o jugoslovanskih vezeninah: »V vezeninah jugoslovanske žene sem videl nje visoko kulturol« Narodna vezenina je zrcalo narodove kulture. Toda žal, naša vas, naša kmečka žana ja v taki stiski, da prodaja svoja vezenja — svoje najljubše izdelke, Gosp. Popovič je aranžiral jugoslovansko razstavo z majhno vstopnino in nizkimi cenami teh narodnih vezenin, da reši naš narod umetnine naše žene — da si ohranimo vsaj par vezenin v domovini. Vezenine pojasnjujejo slike življenja tistih krajev, ljudje v nošnjali — pa tudi gosp. aranžer sam vodi posetnikc po razstavi in razlaga posamezne vezenine. Ni moja naloga, da bi tu'govoril, v koliko se jc to gosp, Popoviču posrečilo, v koliko ne — veliko je že nagnenje, da se etnografsko slovanski narodi spoznamo in zbližamo, Zato gosp. Popoviu najprijrčnejša zahvala m to razstavo in za pobudo, da bi naša ženska kulturna društva enkrat priredila razstavo vezenin, izključno samo slovenskih vezenin in ročnih del, saj bi šele potem lnhko vsaj približno primerjali in oce-niab vezenine naših slovenskih in srbskih, hrvatskih, črnogorskih, bosanskih žena, Opomba: Gosp. aranžer me je naprosil po ogledu razstave, da naj obvestim obiskovalce in vse, ki se zanimajo za to razstavo, da vstopnica, ki stane 2 Din, velja ves čas, lo je 15 dni za vstop v paviljon, kajti ženska kulturna društva bodo ves tas pošiljala rnzne vezenine iz vseh krajev ; države in se bo razstava od časa do časa izprerai-I niala m izpopolnjevala1 Damjan Valien, Dnevna kronika Koledar Petek, 7. oktobra: Marija Dev'ca, kraljica sv. rožnega venca. Justina, devica. Novi grobovi + V Ljubljani je umrla v 83. letu starosti ga. Marija Breskvar, posestnica. Pogreb bo v soboto ob 2 popoldne, Včeraj so v Ljubljani pokopali gospo Marijo Levstik roj. Stuchly, vpokojeno učiteljico. Naj v miru počivata! Žalujočim naše sožalje! "f Primož Šimenc. V nedeljo je po dolgi, mučni bole/.ni umrl v Kamniku, v visoki starosti let, Primož Šimenc, posestnik v Novem trgu št. 4. Zglednega krščanskega moža, dolgoletnega uda tretjega reda in podpornika našili društev je odlikovalo izredno plemenito in blago srce. Malokdo je bil tolikim krstni in birmanski boter kot rajni Printož Šimenc. Pokopali so ga v torek popoldne ob veliki udeležbi občinstva na pokopališču na Žalah. Naj počiva v miru, žalujočim nnše iskreno sožalje! Osebne vesti — Izpit iz notranje arhitekture. G. Zoran Gogala, sin g. Matevža Gogale, znanegu mizarskega mojstra in bivšega občinskega svetovalen na Bledu, je te dni na mizarski strokovni šoli v Kalbcrstadtu v Nemčiji napravil pod predsedstvom vladnega stavbnega svetnika g. orotlia izpit iz notranje arhitekture / /e':) <' h-rim uspehom. Čestitamo! Ostale vesli — Polovienn vožnja v Novo mesto od 0. do 12. oktobra. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo vsem udeležencem svečanosti odkritja skominske plošče pok. Milana Puglja v Novem mestu v nedeljo 9. t. ni. Za vožnjo tja kupljena enosmerska vozna kurtu velja v zvezi s potrdilom društva »Kliku« o udeležbi na svečanosti zu brezplačno vožnjo nuzaj. Ta ugodnost velja od 6. do vključeno 12. oktobra t. I. v vseh razredih, pri vseli vlakih razen ekspres-nili. Železniške postaje so o tem odloku že obveščene. Tako je omogočeno tudi i/, nujoddalje-nejšili krajev udeležiti se nedeljske sluvnosti v dolenjski metropoli. Društvo »Krka« izdaja počenši z jutrišnjim dnem pri »Putniku« v nebotičniku in v Mikličeveni hotelu potrdila o udeležbi proti povračilu stroškov 2 Din zu osebo. Potrdila se bodo žigosala v Novem mestu v kavarni Spliluil takoj po odkritju spomenika do polnoči. Istotam se bodo tudi izdajala že žigosana potrdila. Občinstvo opozarjunio, da vozne karte v Novem mestu pri izhodu ne odda, temveč shrani '/u povratek. — Jugoslovanska umetnostna razstava v Amsterdamu. Z ozirom na včerajšnjo notico v »Slovencu« o tej razstavi pojasnjujemo, da je bil na razstavo v Amsterdamu povabljen tudi Miha Maleš, ki v tej notici ni omenjen. Razstave se ni mogel udeležiti radi zaposlitve pri elikanju cerkve v Cirkveni. Slaba Lflltz-ovkn? Seveda! Ampak ni prava! bs^l Razstava mladinske literature, ženski Pokret« vt Belgrndu bo priredil začetkom decembra tega leta razstavo jugoslovanske dečje in mladinske literature. Razstavljena bo brez razlike vsa jugoslovanska mladinska literatura. V teku prihodnjega letu se bo prenesel razstavni material v vsu večja mesta naše države, tudi v Ljubljano, na kar že sedaj opozarjamo občinstvo zlasti pa naša založništva. — »Ženski Pokret«. — Naliv s točo. P rimsko vo dne 4. oktobra. Kmetje so se že z veseljem pripravljali na trgatev, sodi so se očistili, stiskalnice umivale, pa se nenadoma potemni nebo in med nalivom se vsuje toča, debela kakor lešniki. Trgači in trga-čice so jo urnih krač pobrisali v hrame in čakali, da zopet posije ljubo solnce. Pa ga le ni hotelo biti tisti dan. Deževalo je ko za stavo. Primskovški kmet je že itak zelo udarjen; ako mu še vinograd ne iprinese zuželjenega sadu, potem je uničen. Prihodnji teden bodo vsi začeli s trgatvijo. Dal Bog še lepo vreme! — Pri oddelku kontrole iner pri okrajnem načelstvu v Ljubljani se ne uraduje do 15. X. radi popravljanja uradnih prostorov. — Številni ponesrečenci. Včeraj je ljubljanska bolnišnica sprejela večje število ponesrečencev. 82 letno delavčevo ženo Marijo Pavšičevo iz Novili Jarš 58 je nekdo udaril s polenom po levi roki navodilih pisatelja, navedenih v predgovoru. — Pri prehlajenjih, hripi, vnetju vratu, zabreklosti bezgavk, živčnih boleznih, trganju v udih dobro dene, ako se s pol kozarcem naravne »Franz-JoseS« grenčice poskrbi za vsakodnevno izpraznjenje črev. Po izjavah vseučiliških klinik se odlikuje »Franz-Josef« voda po zanesljivem učinku ob zelo prijetni porabi. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Venec koroških moških zborov, zbral iu izdal Lovro Horvat, nadučitelj v pokoju, Kamnik. Zbirka obsega 14 koroških pesmi za moški zbor in bo vsem pevcem prav dobrodošla. Pesmi (razen dveh), so pri nas popolnoma neznane, uporabljive za vsak, tudi šibkejši zbor, in poleg tega pravi pevski biseri. Zato jili ne sinemo prepustiti pozaibljenjli iu moramo biti izdajatelju prav hvaležni za zbirko. Poleg teli narodnih pesmi, od katerih jih je nekaj opremljenih z jodlurji, kar bo za naše zbore, novost, (saj takih pesmi pri nas ni), je v zbirki pet pesmi Tomaža Košata, ki so delane i>o narodnih motivih. Kljub sporu ali je Košat Slovenec ali Nemec (pesmi jc namreč zlagal na nemška besedila), so pesmi v tej zbirki vse slovenske in morajo radi tega k nam. Sicer pa bomo morali o Košntu še spregovoriti in se začeti malo zanimati za njegovo delo, v koliko je slovensko oziroma nemško, saj sam navaja v svojih zbirkah, da je pesmi zlagal v narodnem tonu in ta je pri pretežni večini pesmi — slovenski. Opozoriti je treba tudi na zadnjo pesem — koroško nagrobnico, ki bo radi pevnosti sigurno zavzela mesto med našimi lingrobnicami. Ker tudi cena 15 Din za izvod ni pretirana, si bo vsak zbor ta venec lahko nabavil in ga tudi radi tega najtopleje priporočamo. Noroča se pri izdajatelju, — Dober mošt, filtriran, kupite ugodno pri Centrului vinarni v Ljubljani. Krško Radi nenadnega odpoinvanja iz Krškega mi ni bilo mogoče se od svojih cenjenih pacijentov, znancev in šahovskega kluba osebno posloviti. Zato se na tem mestu od vseh najprisrčnejše poslavljam iu vse iskreno pozdravljam. — Dentist Frančič, Stožice 15 pri Ljubljani. A U s te že (+ župnik Jurij llunuir.) (Glej »Slovenca« št. 205, 8. sept. 1932.) Preden začnem objavljati pisma, moram, da bo vsebina llmnarjevili piseiu vsakemu bravcu razumljiva, tudi osebo predstaviti, s katero si je župnik Ifumar dopisoval. Bila je to buronieu Adelmu Vay, roj. grofica VVuriii-brand. Omožena je bila z baronom Cklonoin \ayem, ogrskim magnatom. L. 1870 sta si kupila posestvo Prevrat, ki jc sedaj Lust tovarnarja usnju g. Lavriča. Baronica Vay jc umrla 24. maja 1925 v Konjicall v 85. letu svojega življenja in njenega pogrebu se je udeležilo ogromno število ljudstva i/, konjič in cele okolice. Tudi ona je zdravila ljudi s tkzv. živalskim magnetizmom. Bila je visoko uaobražena aristokratinju, u vedno prežeta ljubezni do bližnjega in do najnižjega, Za župnika llumarja je izvedela tja mi Štajersko, proti koncu sedemdesetih let. da na čudežen način zdravi ljudi, da jim daje blagoslovljen in mngnetizirnn kruli — iu na stotine jih ozdravi. Ker jo je to zanimalo, je pisala župniku ter ga prosila, naj ji pove, kako Je prišel do tega načina zdruvljenju. Prvo pismo: Primskovo, 2. dcc. 1879. Visoko rod mi in spoštovana gospa grofica! Poslane mi spise prebiram z velikim zanimanjem in kakor iz Vaše knjige razvidim, ozdravite tudi Vi mnoge bolnike; k temu Vam čestitam — in tako sva midva duševno ali bolje rečeno niagnetlčno sorodna;; tudi jaz zdravim z. magnetizmom in dosežem mnogo srečnih uspehov, toda svoje bolne sestre ne moreni ozdraviti. zakaj — »silili ne veni... Zdravim tudi bolno živino, neplodne njive In polja. Zadnjih besed, gospa grofica, mogoče ne boste razumela, kaj hočem n tem ieči, zato si dovoljujem Vam lo raz.tolmačiti. Marsikdo, ki prihaja k meni za pomoč, se pritožuje, da ta ali ona njiva ali vinograd kljub najmarlji-vejšemu obdelovanju ne uspeva, ne rodi in ne prinaša sadu, čeprav so prej rodili in prinašali sad. Zoper to nezgodo dajem sol ali vodo: sol se da v vodo, da se vaz s to p i in s tem se poškropijo njive in vinogradi iu zadobe zopet normalno rodovitost. Zn bolnike da jem kruh, za obolelo živino kruli ali sol ali leseno deščico, ki se na tram nad živino ali kje drugje pritrdi. Pri tem je le to čudno, da ta kos lesa kur izgine iz hlevov. Masikdo pride po dvakrat, trikrat k meni in mi zatrjuje: Sani sem les gori djul — tam iu tam — in dobro skril, nihče ni vedel zanj kakor jaz. Nekaj časa je bilo vse v redu jiri živini, kakor je to navada, potem pa ne več. — Šel sem gledat iu les — ni bil več na istem mestu. — Ravno danes je bil neki kmet pri meni ter mi dejal, da mu je les dvakrat izginil, šele v tretje je ostal les un svojem mestu in odsihmal je bilo vse v redu pri živini. Z največjim spoštovali jeni Jurij Huiiiar, župnik na Priniskovem pri Litiji. Di ugo pismo. Primskovo, 23. dec. 1879. Visokorodnn in spoštovan« gospa grofica! Kljub temu, du nikakor nisem voljan verovati, da bi se duhovi po medijih manifestirali, vendar verujem v manifestacije duhov in njih vpliv na matericlni svet. Magnetlzirane deščice izginejo čestokrat. To povzroča neki hudobni duh, drugače si tega ne morem misliti, ker mi doticni kmetje zatrjujejo, do so les skrili, zabili z žeblji, n kljub temu je izginil. Na Bavarsko pošiljam v kuverti papir namesto lesa m namesto kruha oblale ter označim U in A (v obliki četverokota in trlkoln), koliko naj odrežejo. Z največjim spoštovanjem Jurij Humnr. župnik na Primskovcni pij Litiji. -..Mej Kranjski požari v 19. stoletju Kaj pripoveduje kronist - sodobnik Kranj, 6. oktobra. Poročilo o kranjskih požarih (glej zadevni članek v »Slovencu< z dne 29. septembra pod naslovom: »Ob 100letnici velikega ]>ožara v Kranju«) bo zlasti za 19. stoletje in še posebej za leto 1832 še bolj izpopolnjeno in zanimivejše, Če slišimo in beremo tudi to, kar nam je v zapiskih ohranil sodobnik v svoji kroniki. Po deloma avtentičnih zapiskih, deloma po zanesljivih poročilih in samoopazovanju od leta 1810 do 1899 jo pisal Ivan Ovin, rojeu 15. decembra 1817 v Kranju št. 14, pozneje graščinski oskrbnik pri Pagliaruzzijih na Golniku, nato pa uradnik zemljiške knjige v Radovljici, »Kroniko spominov vrednih dogodkov in nenavadnih vremenskih razmer na Gorenjskem, posebno v mestu Kranju in okolici«. Ivan Ovin je umrl 19. januarja 1901 v Kranju. Njegova še živeča hči gdčna Frančiška Ovin, ki je hranila nemški original le kronike, je dovolila g. dr. Francetu Sleletu, da ga je v slovenščini objavil v »Domu in Svetu . Ta kronika predstavlja na zunaj majhen, droben notes, ki niti ves ni popisan. Ovi-nova pisava pa je še danes lahko čitljiva, lepa, pač pa zelo drobna. Gdčna Ovinova je kroniko podarila svojemu sosedu, novomašniku p. Francetu Fortuni. Kronst Ivan Ovin je bil prav spreten in dober zapisnikar odnosno poročevalec pomembnejših dogodkov. Nekateri odstavki te kronike izgledajo kot notice ali poročila v današnjem časopisju, drugi so ! pa seveda zopet preveč po domače vzeti in subjektivni. Treba pa je poudariti, da se pokojni dekan Koblar in kronist Ovin v svojih poročilih razhajata. Čitatelj bo lahko to sam opazil in dognal, če primerja oboji poročili. Ovin, ki je v svoji kroniki zabeležil razne pomembne zanimivosti svoje dobe, pa o požarih v Kranju v 19. stoletju piše tole: 1811. Na binkoštno soboto (1. junija) je izbruhnil požar v Kranju na Glavnem trgu, odkoder se je /. grozovito hitrostjo razširil na vse strani. Vse mesto z župniščem, župno in roženvensko cerkvijo je zgorelo, ostal je le Puugrat in Župnijska ulica.. V Župnijski ulici je pogorela samo hiša št. 10 (Paradiž). Preden pa se je ogenj razširil do Kranju, se je vnela že tudi vas Hu.ie in so bila liujanska poslopja prej pokončana, kakor pa kranjska. Prva ffijg®slovanska razstava Kronist Fotokluba Ljubljana bo imel težko nalogo, ko bo hotel pravilno oceniti uspeh in neuspeh prve jugoslovanske fotografske razstave, ki jo je priredil Fotoklub Ljubljana v mesecu septembru na velesejmu. Če bo hotel biti pravičen, bo moral priznati, da ta razstava kljub naporom in požrtvovalnosti članov kluba ni bila — jugoslovanska. Prvič že ne radi tega, ker je bila pretežna večina udeležencev iz Slovenije, tako, da je razmeroma le majhno število slik na razstavi iz južnih delov naše države. Drugič pa med deli, ki so jih poslali fotografi iz Hrvatske in Srbije, v resnici ne najdemo mnogo fotografij, ki bi lahko zavzemale častno mesto na kakršnikoli jugoslovanski fotografski razstavi. Pa s tem nikakor nočem trditi, da bi znali Slovenci boljše kakor naši bratje. Človek ima vtis da so se udeležili razstave le nekateri, prav gotovo pn ne večina najboljših. Ljubljanski Fotoklub tega ni kriv, Morda je to posledica omalovaževanja jugoslovanske razstave prirejene v Ljubljani, morda pa tudi podcenjevanje slovenskih fotografov amaterjev. Prav gotovo bo ta razstava dobra šola za organizatorje ponovnih jugoslovanskih razstav in upamo, cla bo druga v tem pogledu boljša. Po obsegu je bila razstava zelo močna, saj je bilo razstavljenih okrog 500 fotografij, ki jih je poslalo okrog 50 razstavljalcev. Ko je hodil človek po razstavi, je dobil skoro vtis, da je razstava preobsežna, zlasti še zato, ker so kvalitete tako različne. Je pač križ, če so žirije in zopet križ, če jih ni. Fotografsko umetnost izven mej Slovenije zastopajo zlasti Hrazdira Otokar iz Ivanca, Hečko M. iz Velike Kikinde, Ransch Edi iz Odžacev, dr. Novaček iz Novega Vrbasa in ing. Novikov iz ! Kosovske Mitrovice. Med temi je prav gotovo ! res lepo uspel na razstavi prvoimenovani. Drugi razstavljalci izven Slovenije so imeli morda dobro voljo, vendar je najbrž nepoznanje razmer zakrivilo, da niso pokazali tega, kar bi lahko. Tudi neenotnost okvirjenja slik moti, saj spozna človek že po okviru slike iz Slovenije in slike od drugod. Tega je morda deloma kriv tudi organizator — Fotoklub Ljubljana — sam. Med slovenskimi razstavljalci je seveda najmočnejši Fotoklub Ljubljana, vendar so se odzvali tudi drugi slovenski fotografi. Malo se jih je oglasilo iz Štajerske in Maribora. Prav lahko bi Štajerci pokazali nekaj več, Fitografov in dobrih fotografij jim gotovo ne manjka. Zlasti dober med njimi je bil Cizelj Vlado iz Maribora in Kvac Ivo iz Slovenjgradca. Med ostalimi razstavljalci katerih mnogo že poznamo s prve razstave Fotokluba Ljubljana, so novi zlasti zunanji. Fotoklub Litija je pokazal zlasti s svojim predsednikom Jožetom Zupančičem, kaj zmore. Trboveljčana Caf Ivo in ing. Lipužie sta prinesla marsikaj novega iz Trbovelj in pokazala svoje zmožnosti. Odličen v svojih delih je pa poklicini fotograf Venger Slavo iz Radovljice. Če bi bili vsi poklicni fotografi taki, kakor on, bi amaterska fotografija najbrž ne cvetela .tako zelo. j Večino imajo seveda Ljubljančani tako po številu | slik, kakor po številu razstavljalcev. To je seveda tudi razumljivo, saj je razstava slik za domačine združena vedno z najmanjšimi stroški. Če nekateri, ki so znani zlasti s prve razstave, niso razstavili toliko in tako dovršenih slik, je razumljivo, saj je organizacija razstave zahtevala precej dela. Naj omenimo zlasti dela Petra Kocijančiča in njegovega sina Oskarja, Kocijančič Peter se je vrnil nazaj iz poskusov, ki jih je začel na prvi razstavi. Skerlep Janko je, dasi je znan po svojem finem okusu in dovršenosti, s svojimi posnetki, prijetno presenetil. Uvaževanja vredne so svetlobne študije Schleimerja Jožeta, Priznani mojster Krašovec 1'ranc je poleg svojih idiličnih slik razstavil nove poskuse v igri svetlobe in sence. Vendar prepričajo človeka le prve. Z velikim številom fotografij in z nekaterimi odličnimi deli se je postavil Kornič Anle. Odličen je avtoportret Kocijančiča Karla, slike predsednika Fotokluba Pengala in sportnp slike Vodiška Viktorja. Prav dobri so Gogala Ivo, Hočevar Zvone in Staržik. Švigelj Mitja je pokazal, dejal bi športni portret. Švigelj Cveto pa je močno prekosil svojo prvo razstavo. Mnogo obetajo Ver-tin Janko, dr. Frelich Ivo, Dolenc Tone, Dovgan Danilo, Finžgar Viljem, Steska Ana in drugi. Pilon Veno je razstavil moderne portrete, ki 6icer spominjajo deloma na moderne revije, vendar pa bi bili lahko vzor našim fotografom por-li etlstom. Nemogoče je našteti vse, ki so pokazali svoje zmožnosti, prepričani pa smo, da bo našel vsak, 1832. Bil je velik požar pod mestom v Kranju. Ogenj je poškodoval vse spodnje mesto in se jo raztezal do takratne hiše Fidela Bradaška, ki jo tudi še pogorela. V višino Kranja, to je v zgornjo mesto, je prišel ogenj le v Pungratu, kjer se je vnel obzidni stolp od goreče Pirieve pristave in spravil v nevarnost tudi pungraSko cerkev. Ogenj se je začel v savskem mlinu in prvi predmet, ki ga je pokončal, jo bila mestna vodna sesalniea in tako je prišlo mesto v še večjo nevarnost, ker v vodnjakih ni bilo več vode, gnojnica pa je kmalu zamašila brizgalnice. 1831. Tega leta so zidali sledeče: veliki, leta 1832 pogoreli mlin ob Savi v čisto novi konstrukciji; zidalo ga je imetništvo posestva Kieselsleiu. 1810. To leto so kopali 20 sežnjev globoki vodnjak pri župni cerkvi v Kranju; uporabi so g? izročili I. 1841. 18GI). V noči od 31. maja na 1. junija je nastal v Kranju na pristavah ogenj in je pokončal ,v vrsti lcieselsteinske pristave osem pristav; tri tedne pozneje je pogorela zopeta ena pristaja. 1862. Septembra sla pogoreli dve volilu pristavi. 1865. Pozno jeseni tega lela so pogoiele v Kranju še ostale pristave, in sicer Savnikova, obe pristavi med cestami in cela vrsta pristav ob cesti proti Tidru. Požar je zahteval tudi Piiri človeške žrtve, S tem zadnjim in največjim 'ostankom še obstoječih lesenih pristav je izginila do sedaj vedno preteča ognjena nevarnost za celo mesto, ki so je nan jo le s strahom mislilo. 1866. Meseca julija je gorelo v Stražišču. Tedaj je pogorelo več kmečkih posestnikov. Pozneje, novembra, je pa pokončal ogenj pri močnem viharju vso ostalo vas Stražišče.. — Ta ogenj je prizanesel le nekaterim na samem stoječim bajtam. 1898. Lesena Cofova restavracija na šmarjetni gori, tako zvano »Cofifiče , je spomladi popolnoma jiogorela. V mestu se je ustanovila godba jx>žarne brambe. 1899. Pogorelo »Coiišfec so zopet sezidali iz kamna. Iz Ovinove kronike bi morda bilo za Kranjčane zanimivo poročilo o večkratni gradnji mostu čez Kokro in o postanku kranjske gimnazije. naj si bo omenjen ali neomenjen, potrebno lastno kritiko ter bo zato v tej najlepši in najmodernejši tehniki, ki se druži z umetnostjo, iskal uspešno pot naprej, tako da bomo lahko s ponosom kazali svoje fotografije inozemstvu, ki nam bo moralo priznati: Majhni so sicer, znajo pa le! H. J. svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi loioodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki t*******************************——m** CeSge m Društveni sestanek KPD se bo vršil v ponedeljek, 10. t. m. v mali dvorani palače Ljudske posojilnice. Sestanek je obvezen za vse redne elo-ne KPD. Na dnevnem redu je razgovor o društvenem življenju, predavanje, petje, deklamacije, dramatičen nastop iu slučajnosti. Prldlta točno in zanesljivo vsil Odbor KPD. Otvoritvena predstava Gledališke družino KP1) v Celju. Za tekočo sezono si je Gledališka družina KPD izbrala zelo lep program. Kot prvo jiredstavo so '/.a gledališko sezono 1932-33 naštudi-rali v režiji g. Korena znano Molierovo komedijo v petih dejanjih »Skopuh«:. Gledališka družina vprizori dve predstavi te komedije in sicer v soboto zvečer ob 8 in v nedeljo ob pol 4 popoldne.. j Pri nedeljski predstavi sodeluje tudi salonski orkester KPD. Z ozirom na zelo težak gospodarski položaj je odbor Gledališke družine znižal ceno vsem prostorom. Vstopnice se dobijo v predpro-daji v Prosvetnem tajništvu (upravi »Slovenca«), Cankarjeva ulica 4, vsak dau med uradnimi urami, v soboto je odprla blagajna od 7 zvečer, v nedeljo dopoldne pa od 10 do pol 12 in popoldne od 2 naprej. Naj polnoštevilna udeležba dokaže, da Imamo še kljub težkim časom, ki vladajo, še vedno malo smisla za resno kulturno delo. & Cankarjeva komedija »Za narodov blagor« na celjskem odru. V sredo 12. t. m. gosiuje v Celju mariborsko gledališče s Cankarjevo komedijo :>Za narodov blagor , ki jo vprizori v tukajšnjem mestnem gledališču. & Prošnja do usmiljenih src. Med celjskim di-jaštvom je nuiogo lakih, ki nimajo sredstev, da bi se sami vzdrževali. Večina teh dijakov, ki so žo zelo redek pojav med dijašlvom iz vrst kmečkega ljudstva, dobiva brezplačno ali pa pO znižani ceni hrano v dijaški kuhinji, sicer so pa navezani na t dobre ljudi. Prosili bi jiosebno premožnejše sloje, če bi hoteli kateremu teh revežev dajati brezplačno večerjo in zajtrk. Nekaj višješotcev hi rado tudi za hrano ali stanovanje, ali če je mogoče tudi za obojo skupaj, prišlo v kako hišo kot domači učitelji. Apelirapio šo enkrat na vse, ki morejo ustreči naši želji, naj se javijo v naši upravi, Cankarjeva ul. 4. Zavedajmo se, da je naša dolžnost podpirati mladi rod, ki dorašča, posebno pa še dijuštvo iz kmetsklh vrst, saj vemo, od vidom pobožnih romarjev. Ko vratarju pokažeš pismo, poljubi najprej veliki pečat in ga potem odpre. Ko si sprejet, te peljejo v preprost salon, kamor ti takoj prineso turško kavo in »sladko«, tako zvani glyki. Ko si se naspal v preprosti celici na trdem ležišču, se drugi dan seznaniš z vsemi menihi, ki željne poslušajo novice o politiki, gospodarski krizi, diplomatičnih intrigah in splošni bedi velikega dela človeštva. Menihom najbolj ustrežeš s cigaretami, oni pa skrbijo, da ti mine življenje na Sveti gori v prijazni in preprosti domačnosti. Nagloblji vtis napravijo, kakor smo že omenili, nočna bogoslužja, nepozabni pa so tudi prizori nastopajoče noči po sončnem zapadu ali pa vzbujajočega 6e jutra, ko prek gozdov, bujnih rožnatih grmov in vinogradov gledaš na morje globoko pod seboj. Obeduješ in večerjaš v kuhinji, obilo pa preprosto: ribo, salato, olive, ovčji sir in črni kruh, zraven pa veliko mero preizvrstnega grškega rdečega vina. Spomini na Athos so za vsakega obiskovalca nepozabni. Koliko je sedaj potres napravil škode samostanom, se ne ve. V takšnih samostanih se nahaja veliko umetnin, pa tudi dragocenih knjig in rokopisov. Mussolini čisti jezik podobno tako kakor nnši kartuzijanci v Pleterjah. Razume se, da tudi menihi na Athosu danes hudo čutijo gospodarsko krizo in da od grške države, ki je na robu bankerota, ne dobivajo več nobenih podpor. Nedavno je obiskal Athos švičarski žurnalist, ki nam opisuje svoje spomine v >Neue Ztiricher Zeitung« od 2. oktobra letos. Tudi on je bil ves očaran od lepote Svete gore in nam opisuje, kako je pristal z ladjo v luki Daphne, od koder se pride v mesto Karyes, edino mesto na svetu, v katerem ni nobene ženske. Prebivalci so sami mali obrtniki V mestu je občinski svet menihov, ki obenem upravljajo vso Sveto goro. K njim se je treba podati, da dobi človek dovoljenje, da sme obiskati athoške samostane. Potem, ko te pogostijo po stari gostoljubni navadi, katere je deležen vsak potnik brez izjeme, naj bo znan ali neznan, te peljejo v posvetovalnico, kjer te sivolasi menihi z dolgimi lasmi in bradami spoštljivo in dostojanstveno obenem pozdravijo z rokama, prekrižanima na prsih. Predstojnik republike ti izroči slovesno zapečateno pismo, s katerim imaš dostop do vsakega samostana. Pred .sončnim zahodom se vsak samostan zapre kot spomin na stare čase. ko so več- »Tujke žalijo uho zavednega Italijana,« je rekel Mussolini, ki osebno vodi boj zoper nepotrebne izposojenke. Odpravil je že besedo »šofer« | in jo nadomestil z »aulista«. Jezik čisti Mussolini ; kar z naredbami v vsakem listu. Fašistovski jezi-! koslovci so dobili povelje poitalijaniti besede: bar, j ček, copjTight, jazz, coktail, dancing, sandwich ! itd., itd. Mussolini preganja predvsem res Jako številne francoske izposojenke in potem anglo-aueriške izraze, ki so se udomačili v teku povojnih ; let. Ne prizanaša pa tudi ne nemškim izposojenkam, čeiprav so obogateli italijanski jedilni listek z biseri kot »stoccafisso« (za polenovko) in »salc-craute« (za kislo zelje)... Londonski lteti jioročajo, da je zavladalo v indskih vaseh ob vznožju Himalaje nepričakovano divje veselje. Domačini, ki navadno srečajo novo leto novembra meseca, ga obhajajo že zdaj. To se je zgodilo na zahtevo neke skrivnostne starke, ki je prikorakala s planin. Ljudstvo pripoveduje, da dela čudeže in prerokuje. Na enem njenem ušesu visi ključavnica, iz drugega pa šviga včasih plamen. Ta nadnaravna 6tarka je domačinom velela praznovati takoj novo leto, ker bi sicer morali pretrpeti različne nesreče. v .3 Mlola WelHngton Koo bivši zunanji minister kitajske vlade v Nankingu, ! ki je bil zdaj imenovan za poslanika kitajske j republike v Parizu. ' I Poročniki na sodišču Pariški dnevniki pišejo, da je bil Gorgulov kot zadnji morilec obglavljen po starib predpisih v navzočnosti mednarodnih dopisnikov in radovednežev, Id so dobili vstopnice. Novi kazenski zakonik, ki ga je pred kratkim odobril parlament, zabranjuje javnosti, da bi bila navzoča pri smrtni kazni. Morisče ne bo stalo sna odprtem trgu«, kakor določa sedanja postava, temveč na dvorišču ječe. Dopisniki in občinstvo ne bodo več gledali obglavljenja. Razen službenih uradnikov bodo navzoči porotniki. Zadnja, dosti neumljiva točka, je sprejeta v zakonsko besedilo na zahtevo nasprotnikov smrtne kazni. Avtorji tega dodatka domnevajo, da bodo porotniki bolj usmiljeni. Marsikateri izmed njih bo premagal dvome in odklonil obglav-ljenje, če se bo spomnil, da ga bo potem moral osebno opazovati. Dva japonska svečenika Buddhe v svojevrstnih pokrivalih, vabita s takisto svojevrstnimi inštrumenti vernike k molitvi. Koliko delovima aeroptan Ako pogledaš na hitro aeroplau, so ti zdi, ko da je zlit iz enega samega kosa in niti zdaleč ne slutiš, koliko delov je treba, da sestaviš tak aparat. Za en 6am motorni avijon potrebuješ 153.000 raznih kosov in koščkov. Saj je treba 85.000 delov, da sestaviš najmanjši aparat. In vendar se vsi ti neštevilni deli ne proizvajajo po neki tabloni, kakor pri drugih aparatih, marveč se morajo za večino teh delov izdelati pcsebnl načrti Trgatev in cena mošta Pekre, 5. oktobra. Danes izvedeno poskusno določevanje sladkorja in kisline pri banovinski trsnici in drevesnici v Pekrah pri Mariboru je dalo sledeče rezultate: Sorta % sladkorja °/oo kisline Šipon 18.5 11.9 Laški rizling 18.— 9.5 Renski rizling 19.— 12.4 Neuburgovec 19.5 10.5 Beli burgundec 20.5 10.5 Silvanec 19.5 12.— Rulandec 19.5 8.— Tramineo 19.— 8.5 Muškat, silvanec 18.— 10.7 Zg. rud. Velllinec 20.— 10.— Bovierjeva ranimi 20.5 8.1 Oranževka 22,_ 6.6 Žlahtnina Iš!— 6.5 Mešano 19.— 8.5 Šumenjak. Po skoraj petmesečni suši je komaj sedaj dvodnevni dež do dobra namočil izsušeuo zemljo. Ka- Poročilo vinarskega dmstva Ljutomer. Iz sedanjega stanja vinogradov se lahko sklepa, da bo letošnji vinski pridelek obilen, ako pa hočemo de se bo našel zanj tudi kupec in se dosegla primerna cena, mora biti tudi izvrsten. Toda letos za to niso podani vsi pogoji. Vsled predolgo trajajoče suše je z malo izjemo v vseh goricah pred zorenjem grozdja mnogo trt ovenelo. Grozdje ua takih trtah je ostalo kislo. Ako si nočemo pokvariti vsega pridelka, moramo tako grozdje do zadnjega izločiti, ker le mala množina med dobrim bo dala vinu zopern okus po nezrelem grozdju. Izločitev tega grozdja, pa se ne bo lahko dala izvesti z običajnim podbiranjent, ker se na brače, med katerimi so navadno tudi otroci, ni zanesti. Gospodar ali v izvestnih slučajih viničar se naj poda dan pred trgavijo s kiblo apnenega beleža in z ometitom v vinograd, ter naj preišče skrbno vrsto za vrsto in vse ovenele trte poškropi, da tako zaznamovane brači puste neobrane. Po trgatvi šele se naj obere to trsje in grozdje med jabolki spre-Sa za domačo pijačo. Edino le s takim postopanjem nam je možnost dana, da pridelamo fino vino, katerega pa ne dajmo pod 4 Din liter, ker pri tej ceni so vračunjeni itak samo le pridelovalni stroški. Dobro vino obdrži tudi svojo sialno vrednost tudi če se takoj ne proda in je vedno iskano. Vsakemu je dobro znano, da se vino edino le po kakovosti plačuje. Iz tega stališča bi bilo napačno za vsa vina, ki se v ljutomerskem vinskem okolišu pridelajo, postaviti enotno ceno. Prepričani smo, da bodo po-edinci letošnje vino po 5, 6 ali celo po 7 Din liter prodali, skrb in Irud, da so dosledno izločili vso slabo grozdje, ga prešali brez petličja, po sortah ločili, ga pretočili čez 24 ur in mu odvzeli s tem vso uesnago, ga pustili vretj na žlahtnih vrelnih glivicah, ga potem še negovali kot lo zahteva umno kletarstvo, se jim obilo poplača. Tisti, ki pa vsega tega ne bo storil, bo tarnal, da vina ne more prodati, in da se mu zanj obeta poldrugi dinar ali pa dva. Premnogi vinski producenti so slabih vinskih cen samo krivi. Pregovor pa pravi: Komur ni svetovati — temu ni pomagati. Torej vinogradniki držite in ravnajte se natančno gornjih navodil, ne nasedajte brezvestnim vinskim trgovcem in ne dajle vina vsaj pod navedeno ceno. Gornja Kadgona. Vinarska podružnica je dne 2. okt. sklenila, da bodo njeni člani čakali s splošno trgatvijo do 15. t. m. Naproša oblasti, da trgatev pred tem časom prepovejo. Cena moštu bo ca 3 dinarje liter. . Ptuj. V Halozah so potrgali portugalko in modri burgundec. Cena moštu 2 do 2.50 Din liter. Z belimi vrstami se še Čaka. Bizeljsko Splošno vzeto, pričakujemo srednje-dobri kolikostni izid trgatve. Lepo vreme v teku jeseni je na zorenje grozdja kar najugodnejše vplivalo ter se nadejamo izborne kakovosti letošnje vinske kapljice. Nižje lege so trpele vsled zimske pozebe, ln kvare na pridelku presegajo deloma tudi 50% normalnega prinosa. Tudi suša in vročina je v izvestnih južnih legah, s propustuo-pesceno zemljo, kvarno delovala, da bode pridelek manjši. Bolezni na trsju ali grozdju ni bilo v kaki znatnejši meri; ludi vremenskih nezgod, neurja nismo imeli, grozdje je ostalo zdravo. Rok za splošno trgatev je določen na 3. oktobra. Vinske zaloge so z neznatnimi izjemami — tudi starejših letnikov — vse razprodane. Kleti producentov pričakujejo popolnoma prazue na novi vinski pridelek. K oživljedju vinske kttpčije in vinskega prometa sploh, je nedvomno pripomogel novi trošarinski zakon. Vinogradniki 6ino se sicer vinskih zalog znebili, seveda po ceni, ki nikakor ne krije produkcijskih stroškov. Vendar se pa opaža zadovoljstvo med vnogradniki, ker nam ie bil a dana možnost, da vinski pridelek vnovčimo ali v preprostem tonu izgovorjeno »se vina znebimo«- iin z neznatnim izkupičkom vsaj najnujnejše plačilne obveze krijemo. Stari način trošarinjenja se ne sme pod nobenim pogojem zopet vpeljati. Cvetelo je takrat tihotapstvo, katero se je nekaterim izborno obneslo, seveda splošnoeti in še posebej vinogradniku pa se je s tem delala velika krivica iu škoda. Vinska kupčija je bila tekom poletja prav živahna. Največ se je izvozilo vina v Zagreb. Posebno povpraševanje je bilo po rdečem vinu, in se je doseglo zanj tudi 0.50 do 1 Din ugodnejšo ceno nego za belo vino. Zaloge rdečih vin so bile že do srede avgusta izčrpane. Za bela meš. namizna vina je bila cena: » Do julija 1.75 do 2.25, nato se je dvignila na 2.50 do 3 Din, rdeča 2.50 do 3.50, boljša kvalitetna sorta 8.50 do 4 Din. Največ vina je bilo prodano po 2.50 Din liter. Stari letniki 1.50 do 2 in 2.50 Din liter. Nova Portugalka stane 2.50 do 4 Din liter (16 do 18% sladkorja). Značilno je, da se kupci (gostilničarji kakor vinski trgovci) po pretežni večiiii držijo trdovratno, da bi cena ne presegala 2.50 Din za liter novega mošta; kvaliteta vina Igra bolj stransko vlogo, njih stremljenje gre le za nižjo ceno. V mnogih slučajih ni prišlo do kupčije radi bornih 25 par, ker vinogradnik ni popustil pri svojem neprimerno boljšem vinu, za katero se istotako ponuja največ 2.50 Din ne glede na kvaliteto. Tocilcl in gostilničarji razumejo prav dobro kvalificirati in ta-rifirati visoko ceno za boljšo kvnlileto doma v razprodaji. To ni nikakor v skladu z nabavno ceno, ki jo producent doseže. Tukaj bi bilo potrebno, da smo bolj čuječi, da se ue dela krivica naprednemu vinogradništvu. Dne 3. t. 111. je zadela občine Dobova, del Kapel, Globoko, Aitiče. Zdolo toča in je miredila kor je bil ta dež koristen vsaj za ozimne posevke, tako bi mogel postati škodljiv za vinograde, ako bi trajaj dalj časa. Nekateri nestrpneži so iz strahu pred deževjem žo pričeli s trgatvijo, četudi grozdje še ni dozorelo ter bo mošt šele okrog sredo oktobra dosegel primerno gradacijo. Tako ravnanje je v veliko škodo tem, ki zgodaj brane kislice lie bodo mogli prodati in velika škoda bi mogla nastati tudi splošnemu slovesu ljutomerskih vin. Podpisano Kletarsko društvo poživlja vse vinogradnike in svojo člane še posebej, naj se s trgatvijo nikakor ne prenaglijo, marveč nuj pustijo' grozdje popolnoma dozoreli. V kolikor grozdje gnije in propada, naj se podbero in spreša za domačo pijačo. Kajti le z dobro kakovostjo naših vin si bomo obdržali ugled in privabili kupce. V tem stremljenju podpisano Kletarsko društvo letos mošta izpod 1H% sladkorja sploh ne bo kupovalo, istotako ne bo kupovalo mošta od vinogradnikov, kateri ove-lielega iu sploh defektnega grozdja pri trgatvi ne bodo odbirali. Ker se bo mošt plačeval po odstotkih sladkorja, je itak v neposrednem Interesu vsakega vinogradniku, da stremi za čini najboljšo mogočo kvaliteto. — Kletarsko društvo. ogromno škode po tamkajšnjih vinogradih. Na Be-zeljskem smo imeli ob 11 dopoldne le večji naliv brez kake škode. Nato je sledilo deževje ves dan. Grozdje se dosedaj še dobro drži. Krško. V krškem okraju prične splošna trgatev ta teden, ako bo količkaj ugodno vreme; le s trgatvijo črnine se bo še nekoliko zavleklo. Vinogradi lepo kažejo in se je grozdje po prvem jesenskem dežju vidno popravilo, kajti v višjih legah je suša tudi trtju škodovala. Portugalka je že vsa potrgana in i>o večini tudi že prodana, in sicer po 3.50, 4, 4.50 in celo po 5 Din največ pa po 4 Din. V podeželskih gostilnah .se toči po 8 do 10 Din, po mestnih pa po 8 do 12 Din liter. Kakovost je različna, v splošnem pa sla-bejša od manske. Enako bo tudi z moštom, od-nosno z vinom ostalih sort. osobito če bo trajalo sedanje deževno vreme. Tendenca kaže na splošno zvišanje cen moštu v primeri z lanskim letom, tako da izpod 8 Din bo le malo kupčije. Najbrže bodo cene varirale med 3 do 4 Din. Te cene bi tudi tukajšnjim vinskim trgovcem konvenirale, ker bi potem lahko bolje prodali svoje prejšnje zaloge. Novo mesto. V okolici Novega mesta vinogradniki prodajajo portugalko od 3 Din do 3. 50. Gostilničarji jo pa prodajajo od 6 do 8 Din. Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru. Nov dnevnik v Belgradu. V Belgradu se snuje deln. družba »Delo., ki namerava izdajali svoj dnevnik »Jutro . Med ustanovitelji družbo je tudi Radoje M. Markovič, bivši direktor »Vremena«. Borza Dne 6. oktobra. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali ne-izpremenjeni tečaji Curihn, Prage in Trsta, dočim so ostali tečaji neznatno popustili. Odstotek bonifikacije Je ostal neizpremenjen. Ljubljana. Amsterdam 2300.57—2320.93, Berlin 1363.47—1374.27, Bruselj 797.74—801.68, London 198.28—399.88, Curih 1108.35-1113.85, New York 5726.31—5754.57, Par,iz 225.28—226.40, Praga 170.12 do 170.98, Trst 294.85—290.75. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 55.540 Din. Curih. Pariz 20.3275, London 17.9175, New York 513.50, Bruselj 41.978, Milan 26.50, Madrid 42.375, Amsterdam 208.40, Berlin 125.20, Stock-holni 92, Oslo 90.15, Kopenhagen 02.90, Sofija 3.73, Praga 15.34, Varšava 58.05, Atene 3.11, Carigrad 2.46, Bukarešta 3.07, Helsingfors 7.71. Dunaj. Dinar notira (valuta) 11. Vrednostni papirji Tudi danes je bila vojna škoda čvrsta. Dolarski papirji so nadalje oslabeli, med njimi zlasti 7% Bler. Promet je bil v Zagrebu slab in je znašal le: vojna škoda 200 kom., 7% Bler. 1000 dol. in 7% pos. Drž. hip. banke 1000 dol. Ljubljana. Vojna škoda 180 bi., 8% Bler. pos. 45 bi., 7% Bler. pos. 40 bi., Ruše 125 den. Zagreb. Narodna banka 3850—3950, Priv. agr. banka 217 den., 7% inv. pos. 49 den., agrarji 24 den., vojna škoda 183—187 (182), 6% begi. obv. 32.50—33.50, 8% Bler. pos. 41—45, 7% Bler. pos. 38.50-39.50 (39). 7% pos. DHB 47-49 (49). Belgrad. Priv. agrarna banka 220—222 (222), 7% inv. pos. 50 den. (51), vojna škoda 184—185 (186, 185), 6% begi. obv. 33.50—33.75 (33.50, 33), 7% Bler. pos. 40.50 bi., 7% pos. DHB zaklj. 48.50. Dunaj. Don. sav. jadr. 70.95, Alpine 11.90, Leykam 1.30. Žitni trg Položaj na žitnem trgu je čvrst, ker ni nobene ponudbe ne v koruzi ne v pšenici. Zato so tudi cene čvrste in je bilo danes zaključeno srem-sko blago 79 kg težko po 147.50, bč. blago pa stane 76 kg težko 142.50—145; za staro ban. blago pa sploh ni slišati cene. Koruza je tudi čvrsta in stane umetno sušena 70 nakl. post. Novi Sad. Koruza: bč., srern. stara 90—92.50, stara okol. Sombor 91—93, bč. in srem. nova za marec, april in maj 74—76, ban. stara 85—87.50, bč. nova sušena par. Iudjija 64—66, bč. sušena ladja, okt. nov. 69—71. — Vse ostalo neizpreme-njeno. Tendenca: vzdržana. Promet: 49 vagonov. Chicago. Pšenica: marec 56.625, maj 57.625, december 51.625. Koruza: marec 31.50, december 26.75. Oves: marec 19.375, december 16.375. Winnipeg. Pšenica: oktober 48.875, december 61.25, januar 50.50. Živina Ljubljanski živinski sejem 5. oktobra 1932. Oogon je znašal na ljubljanski sejem (v oklepajih glav): 98 (12) konj, 82 (32) volov, 88 (26) krav, 11 (10) telet in 98 (54) prašičkov za rejo. Cene so nadalje popustile in so bile naslednje: voli 1. 4, II. 3-3.50, III. 2—2.50, krave debele 2.50-3.50, klobasarice 1-2, telela 4-5 (vse v D111 za 1 kg žive teže), prašički za rejo 140—1/0 Din komad. Hmelj Savinska dolina. Zaloge pri producentih so že zelo redke in se računa, da je vsaj 95% letošnjega pridelka iz prve roke že razprodanega. Za starejše letnike zaenkrat še ni zanimanja. Sedaj šele, ko je žlahtni hmelj v vseh večjih okoliših iz. prve roke že skoraj razprodan, Je končno uvidela tudi hmeljska trgovina, da je pridelek v resnici zelo pičel in ne bo mogel kriti potrebe. Zalo pa se vse tvrdke hite zalagati s hmeljem, du bodo moglo zadovoljiti vsaj svoje stalne odjemalce. Prav verjetno se bodo torej cene še dvignile. Zu nas seveda sedanja, sicer pričakovana in žul zaman pravočasno napovedana bausse ne pride več dosli v uoštev, ker je večina pridelka že Drodanu, U semenih, dr.Fr.s Pastoralno bogoslovje Druga popravljena izdaja, Ljubljana 1932, Jugoslovanska knjigarna, str. XVI in 591.) Pred dvanajstimi leti je izšla prva izdaja tega dela. Dasi je bilo natisnjenih 1500 izvodov, je bilo delo že nekaj časa sem docela razprodano, kar veliko pomeni za slovensko znanstveno bogoslovno knjigo, ki je omejena na razmeroma zelo ozek krog čitateljev. Strokovna kritika je bila delo ugodno sprejela. Nova izdaja je precej več, kot bi morda kdo sodil po naslovu. Le kdor primerja novo izdajo s staro od strani do strani, ho videl, koliko dela je vložil gosp. profesor v svojo knjigo. Kot eminentno praktična veda se mora namreč pastoralno bogoslovje ozirati na krajevne in časo ne okoliščine. Veliki zakonodajalec Pij XI. s svojimi enciklikami odločno posega v versko življenje (n. pr. katoliška akcija), komisija, ki razlaga kodeks, neprestano dela in zato ni čudu, da jo treba pri taki knjigi neprenehoma dostavljati, spreminjevali in popravljati ter da se je v teku dvanajstih let tega precej nabralo. Avtor je izločil, kot pove sam v Predgovoru, iz knjige liturgično snov, ki jo bo obdelal v posebni Liturgiki. Zdelo se bo to komu tuje, ko smo bili navajeni, da se je v takih knjigah liturjjična snov družila s pastoralno, toda priznati moramo gosp. pisatelju, da je opravičeno to storil. Formalni objekt liturgike je namreč drugi kot pastoralnega bogoslovja, zato je bilo treba »v piospeh li-turgične vede izvesti ločitev« (Predgovor). Knjiga o pastoralnem bogoslovju je nekak va-demecum za dušnega pastirja in Ušeničnikova knjiga bo odlično vršila to nalogo. Zbrano je v njej izredno veliko snovi. Kot prvo izdajo tako odlikuje tudi drugo velika jasnost v izražanju, soiid-nost nauka in pa treznost v presoji modernega življenja in njega pojavov. Tu in tam se bo zazdelo čitatclju, da je knjiga preveč konservativna, torej premalo sodobna, toda če sc bo poglobil vanjo in sodil nepristransko, se bo prepričal, kot se je podpisani, da eq težko kje ugovarjati gospodu avtorju. Nekaj drugega je namreč hipno navdušenje za ta ali oni pojav Teligijoznega življenja, za način po-božnosti, ki je ravno v modi, in nekaj drugega je znanstveno proučevanje teh pojavov in navodiio o njih, ki naj bo merodajno za celo generacijo dušnopastirskega klera. Pripomnim naj še, da je knjiga tudi v tehničnem oziru dovršenu. Različen tisk olajšuje preglednost, ki je za tako praktično knjigo ena glavnih zahtev. Porahnost knjige povečuje še zelo natančno stvarno kazalo ob koncu knjige. Slovenska duhovščina, ki ji je knjiga namenjena, bo gospodu avtorju za njegov trud hvaležna. Odar Al. Plut Važen roditeljski sestanek. V nedeljo, dno 2. t. m. se je vršil roditeljski sestanek v prostorih francoskega krožka, ki se ga je udeležilo prav lepo število roditeljev. Sestanek jo vodil gimnazijski ravnatelj dr. Komljanec. Naglašal Jo v svojem uvodnem govoru, potrebo sestankov, da si profesorji in slarši na njih izmenjajo misli in stavijo predloge glede pouka. Sestanku so prisostvovali še profesorji Alič, lloleček, Sliplovšek ni Jurko. Tudi se je na sestanku ugotovilo, da je število učni moči radi redukcij premajhno; posebno velja to zu Iran-coščino, zemljepis in narodni jezik. Tudi se je poudarjalo, naj bi se težki francoski jezik s slovensko učno knjigo ne poučeval v srbohrvaščini, ker to otežuje pouk. (i. ravnatelj dr. Komljanec je napram navzočim roditeljem izjavil, da se, bo ukrenilo vse, da se lakšni in slični nedostatki, radi katerih trpi pouk, čimpreje odpravijo. Uradne ure pri okrajnem sodišču so od 8 do 14 . Vložišče pa je odprto od 8 do 13. Osebna vest. V Ptuj se je preselil iz. Maribora vpok. podpolkovnik in bivši ravnatelj mariborske Študijske knjižnice g. Davorin Zunkovič. V Ptuj bo spravil tudi svojo znamenito jezikoslovno in slavistično knjižnico. Sv. Vid pri Ptuju. Prosvetno drušlvo iz Sv. Janža na Dravskem polju priredi v nedeljo, dne 9. oktobra v Slomškovem domu ob treh popoldne zelo poučno spevoigro .Mala pevka«. Nastopi jo tudi šentjanški pevci. Pridite v,obilnem številu! Hodi© Programi Radio-Ljubljano i Petek, 7. oktobra: 11.15 šolska ura: Varstvo živali, g. St. Tomšič (za II. in III. stopnjo) — 12.15 iPlošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Poglavje iz domačo zgodovine (dr. Capuder) — 19.00 Francoščina (prof. Niko Kurct) — 19.30 Gospodinjska ura: 0 domačnosti (Mar. Kmetova) — 20.15 1'renos pake otrok, predava Pero Horn — 20.15 Prenos iz Varšave (Vijolinist Miihlstein) — 22.40 Čas, poročila. Drugi programi i Petek, 7. oktobra: Zagreb: 20.15 Prenos simfoničnega koncerta iz Varšave — Milano: 20.30 Simfonični koncert. — Stuttgart: 22.45 Plošče. 23.15 Melodrama. — Tou-Jonse: 20.30 Operna glasba. 21.00 Večerni koncert. 22.30 Argentinski orkester. 23.00 Simfonični koncert. 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 20.00 Veseloigra nato »Mojstri pevci«, iz NOrnberga. 23.15 Poročila, nato plesna glasba. — Bclgrad: 20.00 Koncert varšavske filharmonije, prenos iz Varšave. 22.00 Izprehod po Evropi. — Rim: 21.30 »Bis-boccia«, komedija. 22.00 Pester koncert. _ Bero-miinster: 21.40 »Iz mojega življenja«, godalni kvartet Smetane. 22.15 Radio orkester. — Langenberg: 21.30 R. Wagner: »Niirnberški mojstri-pevc.k, III. del. _ Praga: 20.00 Planinski koncert ge. Zikove. 20.30 Gledališki večer. 22.20 Brno. — Dunaj: 22.00 Poročila. 22.15 Plesna glasba. — Budapest: 21.00 Komorna glasba. 22.15 Ciganska glasba. — Pariz, Eiffel-ov stolp: 19.30 Simfonični koncert. *»»«»»»»»««»«»»»»•««»»», z nekaj sto stoti pa no kaže mnogo čakati, ker s tako malimi količinami svetovni trg navadno ne računa. (»Slov. hmeljar«.) Žuloe. 6. oktobra. Izredno živahno zanimanjo iu povpraševanje za žo redko preostale -zalogo letošnjega hmelja traja dalje. Povprečno se nudi in plačuje po 16—21 Din za kilogram, prvovrstno izbi *ano blago pa doseže z napitnino tudi 22—23 Din za kilogram. Zaključna tendenca je vedno bolj čvrsta. Zafec, 0. oktobra, tg. Nakupovanje hmelja na deželi in v mestu je zelo živahno. Ob zaključku je bila tendenca zoio čvrsta in je dosegel žalski hmelj letošnjo žetve cene od 650 do 925 Kč. Niiriibersr, (i. oktobra. Ig. Po železnici je bilo I pripeljanih 20 bal hmelja, z vozovi pa 50 lini. Pro- j danih jo bilo 100 bal. Cene -zn hallertauski hmelj I 180 do 195 mark, -za gorski hmelj 125 do 145 mark! j Nakupovanje je bilo uiiruo ob zelo čvrstih cenah. prekucušKi, pokretu, zlasti Spori Franc ŠetSna - 50 letnik "" >.■/'" ■■'''':! Jutri so bo srečal z Abrahamom naš športni delavec Fran Setina, ravnatelj pomož. uradov pri finančni direkciji v Ljubljani, ki jo zagledal luč sveta 8. oktobra 1HS2 v fjkofji Loki. Kruti avstrijski vojaški zakon mu ni dovolil dokončati gimnazijskih študij in tako ga je zanesla vojaška useda na cesarski Dunaj. fce takrat, čeprav je zgledalo to skoro je začel udejstvovali v športnem z nogometni disciplini in sicer pri dunajskem Rapidu. Premeščen v garnizijo v Steyer, je ustanovil med vojaštvom športni klub, v katerem so se zbirali predvsem vojaki slovanskega pokolenja. Po prevratu je bil dodeljen v službovanje k takratni delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Tu se je začel takoj udejstvovali v takrat še malo razvitem športnem življenju v Ljubljani, kjer je najprej vodil SK Olimp, za tem pa jo prls|opil v ASK Primorje. V tem klubu je vrši! in še vedno vrši razne važne funkcije, predvsem pa se je odlikoval kot blagajnik iu večkratni načelnik nogometno sekcije. Z nesebično in vseslraisko podporo, ki jo je naklonil klubu, je SK Primorje vidno napredoval. P« tudi mnogim drugim klubom naš Francelj rad pomaga, o čemer bi znali največ povedali sami klubski funkcijonarji. Od leta 1928. deluje g. Setina tudi v Ljubljanski nogometni pod zvezi kot blagajnik. Tu vodi vzorno svoje jiosle iu t svojo provdnrnostjo, dobrosrčnostjo in pravim razumevanjem za športno stvar jo pripomogel, da so se večkrat premostile ostro iu velike zapreke, ki se na žalost dostikrat pojavijo v našem športu. V njegovem stremljenju in delu ga pa zelo podpira njegova ljubezniva soproga Leopoldina, kute ro m je izbral leta 1910. za družico svojeizii življenja. Enako kot v športnem delovanju so je izkazal s pridnostjo, vestnostjo in strokovnim znanjem tudi v svoji službi, kjer je prejel od vseh dosedanjih predstojnikov spolna priznanja. Do svojih kolegov je bil vedno odkrit in res pravi tovariš, voljan pomagali povsod, kjer mu je bilo le mogoče. Petdosotletniku Francu želimo obilo zdravja in mnogo življenjskih sil za nadaljnjo uspešno delo v službi in na kullurno-sportnem polju, ilirija: Maribor V nedeljo so nadaljujejo tekme v podzvc/.itil ligi. Kot nasprotnik llirij- je določen Maribor. Ilirija mora po žrebu odigrati najprej najtežje tekme. V nedeljo je igrala s čnkovcem. ki jc na svojem igrišču gotovo najnevarnejši nasprotnik v miši ligi. čakovec bo vsem moštvom na svojem igrišču zelo nevaren nasprotnik. Proti njemu doseči zmago ne bo lahko. Zn 11 -f—* lijo jo čakovec že opravljen. Drogi nasprotnik je sednj Maribor, ki pa mora v Ljubljano. V' tem ima Ilirija majhno prednost, ker igru nu svojem igrišču. Toda Maribor jc tudi v Ljubljani gjudko zmagal nad bclozelenimi. V tekmi proti čakovcu jo zmagal zastopnik Ljubljane, kar je znak, du jo prišlo moštvo našega prvaku zopet v formo in da je konec porazov, ki so so vlekli kol morska kača skozi vso sezono. Maribor je sicer favorit za nedeljsko tekmo, naletel pa bo na boljše moštvo, kot je bilo ono v državnem prvenstvu. Toda eno je, kar jo važno ravno sedaj, ko imamo incidente in ostro igro ua dnevnem redu. Vse dosedanje igre moštev Ilirije in Maribora so bilo izvojevane v najlepšem redu. Med tema rivuloma vlada pravi športni duh. Boljše moštvo zmaga, premaganec pa je še vedno gentleinensko priznal nadmoč svojega zmagovalca. Našo občinstvo bo torej videlo nogomet-no igro dveh naših na j lx>l jših moštev, ki se bosta znali boriti lako kot treba. V predigri nastopita juniorski moštvi obeh klubov v prvi igri za juniorski pokal SK Ilirije. Pred tekmo s Čehi V nedeljo nastopijo po enoletnem presledku zopet izbrani nogometuši češke in Jugoslavije. Tu tekma pride ravno v najbolj neugodnem času. Skoro vsi igralci, ki pridejo v pošiev za državno zastopstvo, so iz. forme. Vse zadnje tekme so pokazale, du nimamo posebnih izgledov za uspešen rezultat, .še manj seveda, kor moramo nastopiti v Pragi, kjer smo samo enkrat zmagali, toda le proti amaterjem češke. V nedeljo bo pa nasprotnik najboljše češko profesionalno moštvo, ludi Čehi so imeli dosedaj smolo v svojih meddržavnih tekmah. Zato gotovo žo težko čakajo, da se rehabilitirajo. Zaigrali bodo z vso ambicijo, ki je lastna ravno Čehom. Torej slaba forma naših igralcev na eni. na drugi struni pa želja po rciiabililuciji. Kako bo to izpadlo? \ najslabšem slučaju olimpijska številka r. Ob loj priliki, ko nam slaba forma naših igralcev rosno ogroža sloves našega nogometa jo prav, du povemo, da je ravno JNZ s svojim .sistemom državnega prvenstva precej kriva, še profesionali. ki nima jo drugega dola, kakor igrati nogomet, imajo v poletju počitek. Pri nas pa so morali igrati tekme skozi vse leto brez. odmora. Ako potem igralci podzavestno aH pa ludi zavestno ne igrajo z. ambicijo, je to povsem razumljivo. Nu koncu so sedaj še splitski igralci odpovedali. oni. nu katere jc Simonovič največ računal. Deškovič, Mikačič in Kragič ne morejo iz Splita. Ravno ti trije igralci so \ sijajni formi, kajti Hajduk ni imel (oliko domačih prvenstvenih tekem. Itadi teh odpovedi jo ;simonovič določil- naslednje igralce: Spasič. Di-niiirijevio, I.ukič, A rseni jevič. (Juvor, t.ehiioi. Tirnanic, Marjanovič, Živkovie, Miloševič in Zcčevič. Razne športne vesti. Upravni odlmr JNZ se je dobro rešil iz zagate, v. katero ga jo spravil njegov poslovni odilior radi tekme Ilašk : Concordia. Poslovni odbor ni imel kvoruma, zato tudi njegova odločitev ni pravilna. Zato ho protest (luška prišel ponovno pred poslovni odbor, ki si bo pa premislil ugoditi llušku. Izšlji i i- nov u številka slovenskega .Športnega lista, ki se zlasti bavi z zadnjimi dogodki na naših nogometnih igriščih. TVRDKA, KI POZIVA OKUS NAŠIH DAM To dokazujejo velike pošiljke prekrasnih damskih oblek, plaščev, edinstveni kosi slikovitih žeinperjev in vestic, ki vprav zadivijo vsako damo. Cene brezkonkurenčne! LUKIC, LJUBLJANA, STRITARJEVA Naročajte -SLOVftiCA □ najcenejši slovenski dnevnik m V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-\olonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Službejičejo Opekarne) Keramična podjetja! Dolgoletni strokovnjak želi spremembo mesta. Ponudbe pod »Upravitelj« štev. 14.397 na upravo »Slovenca«. (a) Prodajalka pridna, zvesta in poštena, išče mesto v kaki mlekarni ali prodajalni kruha- — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zvesta« št. 14.352. (a) mm «JH Dva zastopnika če mogoče s prakso v jamstveni in nezgodni panogi, sprejme za organizacijsko službo zavarovalnica. Ponudbe z navedbo referenc in zahtevkov na upravo ^Slovenca« pod »Stalno mesto« it. 14.384. (b) Sluga se sprejme. Le pismene ponudbe na upravo »Slovenca" pod šilro »Takoj« št. 14.420. (b) Knjigovodja (s.vnski), mlad, sposoben, z veliko prakso izključno v spirituozni stroki — brezpogojno popolnoma vešč hrvatske in nemške korespondence (stenografija), ki hitro piše na stroj in je zmožen samostojno in vestno voditi vsa pisarniška dela, se išče. V poštev pride samo resna in prvovrstna moč, ki bi tudi potovala in je vešča občevanja s poljedelci in trgovci. Tisti, ki nimajo teh sposobnosti, se ne bodo upoštevali ter je vsaka vloga odveč. Ponudbe o dosedanji delavnosti, starosti, plačilnih pogojih, s sliko pod 'Stalno mesto« na upravo »Slovenca« 14.406. (b) Korepctitorij za vse srednješolske predmete inštruirajo strokovni profesorji. Uspeh zagotovljen, cene nizke; revni in skupine na tarifo popust. Informacije: Dopisna trgovska šola — Pražakova 8/1. (u) Miklošičeva 7/11. (vogalna vrata). Predavatelji z višjo strokovno izobrazbo vodijo tečaje francoščine, angleščine, nemščine in ruščine. — Uspeh zajamčen. Prijave: 10—12, 18—20. (u) Prodam hišo dvostanovanjsko, ob glavni cesti, primerno za vsako obrt. Naslov v upravi »Slovenca« št. 14.316. (p) Posojila od 100.000 do 5,000.000 Din iščemo za I. hipoteke — eventuelno tudi v hranilnih knjižicah. Cenjene ponudbe na: M. Jankole, komamnditna družba — Ljubliana, Setenburgova ul. 6 II. Telefon 30-52. d Vrednostne papirje vseh vrst, tu- in inozemske, obveznice, založnice, srečke in hranilne knjižice vseh denarnih zavodov kupujemo in prodajamo. M. Jankole. komanditna družba. Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/n, Telefon 30-52. (d) ODDAJO: Prazno sobo oddam na Mirju blizu Obrtne šole mirni, solidni osebi. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 14.395. (č) Zelo lepi stanovanji dvosobni, 480 in 420 Din, oddam novembra in decembra. Naslov v upravi »Slovenca« 14.374. (č) Stanovanje meblirano sobo s kuhinjo ali brez nje, oddam s 15. oktobrem. Stanovanje je lepo, suho in solnčno. — Franc Iskra, Vič 16. (č) Lepo stanovanje solnčno, tri sobe, kopalnica, pritikline, takoj oddam v Celju v bližini kolodvora. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod št. »12«. (č) Soba, kuhinja drvarnica se odda. Po-izve se v upravi »Slovenca« št. 14.400. (č) Stanovanje sobo, kuhinjo — kletno — oddam v Tovarniški ulici 7. (č) Dvosobno stanovanje s pritiklinami oddam za 600 Din. Rožna dolina, cesta IV/25. (č) Prazno sobo s štedilnikom ali brez iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prazna soba« št. 14.399. (s) umm\ Viakn beseda 1 Din Kupim dobro ohranjen harmonij ali pianino. Pirnat Janez, Kostanjevica. (g) Konservatorist absolviran, poučuje kla vir (šola prof. Janka Ravnika), ter tudi pripravlja za konservatorij. Naslov v upravi »Slovenca« št. 14.413. (g) Prav dober pianino Holzl« prodam. Poizve se: Bleiweisova cesta 21, pritličje. (g) Harmonij star, preigran — kupim. Josip Cerjan, Maruše-vac, Varaždin, Savska banovina. (g) Vsaka bescita I Din Zlato (staro zlatnino) kupujemo. M. Jankole, komanditna družba, Ljubljana, Šelenburgova 6 II. Teleton št. 30-52. (k) Duhova drva In oglle kupuje stalno Oran rranc Ljubi ana Sv. Petra cesta 24. ■satf&KasaraaMi Vsaka beseda 1 Din Nogavice, rokavice in pletenine Vam audi v veliki izberi naiugodneie in naiceneie tvrdka Kari Prelofi Ljubliana, Židovska ulica in Stari trg. (IJ Bukova drva že razžagana in postavljena pred dom kupite najceneie naravnost od producenta, če se obrnete na Remec & Co. Ljubljana, Kersnikova ul. 7. (1) čevljarske potrebščine najbolje in najcenejše pri USN]E ske j otrebšči in najceneje Viktor Legan trgovina in tovarniška zaloga usnja Ljubljana, Palača Dunav Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Dio kg čisto. belo. gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoii-liam po poštnem povzettu L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistil-uica oeria Konfekcija — moda! Naiceneiii nakup Anton Presker. Sv Petra cesta it 14 Llubhana III Štajerska namizna jabolka se že dobe v Gospodarski *vczi. Zimska suknja lepa, srednje velikosti — ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.421. (1) Naša nad vse ljubljena mamica, gospa Mariji) Levstik roj. Stucii£y vpokojena učiteljica je umrla. — Včeraj smo jo pokopali. Prosimo za tiho sožalje. V Ljubljani dne 7. oktobra 1932. ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Sadna drevesa! Radi izpraznitve drevesnice je naprodai več tisoč lepih visokodebelnih in pritličnih jablan in hrušk po znižanih cenah. Pri večjem naročilu poseben popust. Zahtevajte cenik! Kmetijska družba v Ljubljani, Novi trg 3. (1) Domačo semensko pšenico dobavlja Gospodarska zveza. Prvovrstna sadna drevesa in cepljene trte zastonj — se sicer ne dobijo, pač pa po zelo znižanih cenah pri upravi banovinske trsnice in drevesnice v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru. V zalogi vse priporočljive sorte. Zahtevajte cenik! (I) Pristna vina dalmatinska in slovenska, od 4 Din naprej pri Družbi Da!maci|a, Go-sposvetska, Kolizej, dvo-riiče._(l| Krulno moko in rženo moka »•dno itelo, kopit* trlo afodM pri A VOLK, LJUBLJANA Rr*lle«a mu U. Širile »Slovenca«! S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je zapustila za vedno naša ljubljena mati, stara mati, sestra in teta, gospa Morijo IMuor poj. Peterco posestnica danes 6. oktobra ob 5 zjutraj, previdena s tolažili svete vere, v 83. letu starosti. Pogreb bo v soboto, dne 8. oktobra ob 2 popoldne od doma žalosti, Trnovska ulica št. 4, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. oktobra 1932. IVANKA, FRANC, MARIJA, MATEVŽ, FRANČIŠKA, ANTONIJA in IVAN, otroci in rodbine: ZUPANČIČ, I.OTRIČ, DOLINSEK, JESIH, ADAMIČ. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. O Veselje O in zadovoljstvo je samo, kadar prinesete svojcem fini kainuarn ali šporini ševijot za moško obleko, ali f.nu volneno za damski plašč ali koNtum iz trgovine & Zlender Ljubljana, Mestni trg 22 O Priznano najugodnejši ^^ nakup dobrih kvalitet flB Diese lov motor 70—100 KS, v zelo dobrem in rabljivem stanju, ki se po možnosti vidi v obratu, te išče proti gotovini. Označba tovarne in cene na Jugomosse. Zagreb, Jelačičev trg 5 pod »I. T. I. 18«. ■■■■■■■■■■■■■■■■ SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE gOLSKE ZVEZKE • MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD NUDI PO IZREDNO UOODNIH CENAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNB PREJ K. T. D. v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA fl II. NADSTROPJE B! 3! B ji £ ^ gg gj q g; gg g3 gg hotna Doone Roman iz Exmoora 41 Tega pa ni bilo v pisarni in njegov sluga ml fe (najbrž po naročilu) dejal, da je iz zdravstvenih ozirov odpotoval na oddih v primorje. Zdaj sem trdno sklenil takoj drugo jutro odriniti peš na pot in se spotoma preživljati iz rok v usta, pa najsi mi bo to še tako grenko in poniževalno. Odšel sem na svoje stanovanje, se preoblekel, povezal culico in se odpravil na cesto. Za zadnjo krono sem s! kupil še svinca in strelnega prahu, ki se mi je zdel potrebnejši od kruha. Ko sem prišel iz trgovine, sem srečal na oglu ulice svojega dobrega prijatelja Jeremijo Sticklesa, ki me je baš željno iskal po mestu. Povedal Rem mu, kako slabo sem bil opravil, toda ou je bil spričo mojih besed kaj malo presenečen. »Taka so človeška pota, John/; se je odrezal. »Zvedeli so od tebe, kar so hoteli vedeli, čemu naj bi te še nadalje hranili? Verjemi mi, v primeri z drugimi si še dovolj dobro opravil in se lahko šle-ješ za srečnega. Tu imaš pet funtov, o priliki jih že ua kak način izžmem od Španka nazaj. Zal mi je, da ti jih zaradi slabih časov ne morem dati deset. Svo,;o zadolžnico pa kar lopo spravi nazaj v žep, dečko; nobenega potrdila ne rabim. Ne počenjaj bedarij z menoj, John Ridd.< Poljubiti sem mu namreč holel roko, kajti prepričan sem bil, da mi nihče drugi v Londonu ne bi zaupal pet funtov niti proti zadolžnici in bolj sem bil vesel njegove dobrotljivosti ko poklonjenih mi netih funtov. Sedem in dvajseto poglavje. Naposled doma. Ko sem dospel v mesto Dunster, se je baš pričenjala žetev. Vse od Londona do tjakaj sem hodil peš, zato so me precej noge bolele. Pel funtov pot-nine mi je pač zadostovalo za prehrano in prenočevanje in marsikak šiling sem lahko daroval tudi temu ali onemu bednejšemu potniku, loda da bi si mogel s to vsoto najeti konja, na kaj takega ni bilo niti misliti. To sem dobro vedel izza svojega potovanja v London, ko je moral Jeremy Stickles plačati ogromno vsoto za najetega konja. Nisem še videl lepšega mesta, kakor se ini je zdel Dunster oni večer, kajti izgubil sem bil skoraj nado, da bom dospel pred nočjo v mesto, dasj sem grad žo dolgo gledal v daljavi pred seboj. Toda ko sem bil naposled v mestu, so me mahoma minile vse polne skrbi in težave. Ko me jc materin nečak, oni pošteni slrojar, pri katerem sem bil prenočil potujoč v London, zagledal utrujenega in malone bosega ter v ponošeni obleki pred seboj, ni sam vedel, kako in s čim bi mi bolje postregli. Prigovarjal sem mu, naj si ne dela sitnosti zaradi mene, in sem mu hitel pripovedovati vsakovrstne londonske novosti in zanimivosti. Toda on se je kaj malo zanimal za lo. Bolj ga je presenetilo, ko sem mu povedal, da sem potoval peš hitreje od kraljevske pošte, kajti od Londona do Dunstera, torej za razdaljo, ki je znašala kakih sto sedemdeset milj, sem rabil smo šest dni hoda. Slrojar je imel več zalih, dobro odgojenih hčera, ki bo mi priredile okusen in tečen prigrizek in mi zakrpale obrabljene nogavice. Obsipale so me z izpraševanjem, toda meni so se od utrujenosti zapirale oči in sem nazadnje zadremal med njimi. Spravili so me v posteljo in zaspal sem spanje blažonega. Ko som drugo jutro zagledal skozi okno Ex-moorsko gorovje, setn se veselo zahvalil Bogu, da vidim zopet svoje znane domače kraje. Kar nič se nisem bal težavne pobi prek gorskih slemen, četudi sem jih popred vso pot slrahoma gledal v duhu pred seboj. Ta strah je bil pa sedaj tudi povsem nepotreben, kajti moj sorodnik ni hotel nič slišati o tem, da bi peš potoval naprej in moral sem se skobacati na njegovega najmočnejšega ja-hanca. Njegove hčerke so me spremile do dvoriščnih vrat in mi še dolgo mahale z rokami v slovo, lako da som bil ponosen in vesel svojih dobrih in poštenih sorodnikov. Kako nodopovedno veselo mi je šele bilo srce, ko sem se bolj in bolj bližal svoji domačiji, prizorišču svojih najdražjih spominov in najsmelejših obetov! Ves sem bil iz sebe, ko sem zagledal na barju prvega ovna, zaznamovanega rdoče z mojima začetnicama J. R.c. Poklical sem ga z imenom: Hoj, Jim!: in dobra žival mi je pritekla naproti, vkljub temu, da sem jezdil tujega konja. Po-gladil sem ga po glavi in mu obljubil, da ga ne bom dal zaklali. Ko sem odjezdil naprej, je skokoma zdirjal k svojim tovarišem, kakor da bi jim hotel povedati, da se je njihov mladi gospodar vrnil domov. Celo popoldne bi moral govoriti, pa vam še ne bi tnogcl povedati vsega, kar sem oni večer videl doma v pol ure. Ne z bičem, ne z ostrogo se nisem dotaknil jahanca. kajti bal sem se. da bi prišel ob pamet, če bi prehitro in hkratu dobil preveč vtisov. Pred menoj jc bil ribnik, kjer smo umivali ovce. tamkaj soteska, kjer sem bil nekoč ustrelil tri divje race. Tu sem zagledal kup ruše, kj?r som obedoval, kadar nisem utegnil iti domov kosit, a malo proč grmičje timiana. kjer je bila Anka na. šla nekoč roj naših čebel. Zdaj sem dospel do ovinka, kjer se je barje nehalo, in ko sem jo zavil mimo njega, mi je nepričakovano skočila Anka naproti in me od veselja malone potegnila s sedla. »Vedela sem, da prideš, John. Vsako soboto večer sem te pričakovala. Ze miljo rlaloč sem te opazila, pa ti nisem hotela iti naproti, boječ se .da se ne bi zjokala. In kako naj bi se vzdržala solz, John! Toda tebi ni treba plakati, kaj sj bo sicer mati mislila?« Ne moreni vam povedati, kaj si je mati mislila. Pritiskala me je na svojo srce, kakor da bi se bala, da me ne bi izgubila. Solze so ji drle niz lice jn z njo vred sta plakali tudi Anka in Lizika, deloma od veselja, deloma od ogorčenosti spričo novice, da sem moral potovati domov peš in brez denarja. Videti so bile ludi malo razočarane, ker sem so vrnil brez kakršnegakoli odlikovanja, čeprav so ini zatrjevale, da so me najbolj vesele in me impjo najrajše taksnega, kakršen sem bil po navadi. Vsaj mati in Anka sta bili takega mnenja, Lizika se je pa nekam kujala, dokler nisem odprl svoje torbe in ji pokazal lepega darila, ki sem ga ji prinesel. To darilo — lepa, težka knjiga — jo bilo od vseh mojih darov, razen onega, ki sem ga hranil na prsih za Lorno, največ vredno. ^ Malo je tako srečnih ljudi, kakor je bil oni večer naš mali rodbinski krog. (Dalje,) Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: Karel Cet, Izdajatelj: Ivan Itako v eo. Vvednik: Franc Kromžar.