Na delo — kot v boj
Po dopustih se spet vračamo na delo. V delovnih organi-zacijah in v občini preučujemo polktna gospodarska gibanja in snujemo stabilizacijske ukrepe do konca leta. Kljub počit-nicam pa so povsod potekale aktivnosti, s katerimi smo po-skušali obvladovati teijo gospodarsko situacijo zadnjih me-secev.
Če naj na kratko predstavimo le nekaj polletnih kazalcev gospodarjenja v občini in jih primerjamo z lanskimi pollet-nimi, vidimo, da seje celotni prihodek gospodarstva povečal za 27%, dohodek za 26 %, slroški so višji za 28 %, zaposle-nost pa seje zmanjšala za 1 %. Čisli OD na zaposlenega seje povečal za 19 %. Tako je letošnji poprečni OD v prvem pol-letju 16.060 din. Ob koncujulija pa smo imeli na skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 242 iskalcev zaposlitve in 312 potreb po delavcih.
V občini imamo tudi štiri organizacije, ki so prvo polletje zaključile z izgubo: Jugotekslil — Yulon, SAP —tozd Tur-bus, KPL DS Družbeni standard in ŽITO — tozd Mlini.
Ob teh kazalcih se nam pojavljajo nasprotujoča si razpo-loženja. Od tega, da je vse slabo, pa do lega, naj vsaj tako ostane še v bodoče. Ne eno ne drugo pa ni dobto razmišlja-nje, kerni vseslabo,saj vglobalnihsmereh na vsehpodročjih uresničujemo dogovorjeno politiko; zaradi mnogih slabosti pri tem pa marsikaj ne sme ostati tako, kotje. Ustvariti mo-ramo odnos nestrpnosti do slabosti, ki naj jih odpravlja predvsem vsak lam, kjerje najbolj učinkovit, tj. prisebi. Po-trebnoje brez nepotrebnih afer spreminjati razmere, pa tudi zamenjavati neustrezne delavce. V občinije bil letos že zame-njan predsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupš-čine. Hitroje treba usmeriti na odgovorna mesta tiste delavce, ki niso obremenjeni s slabo prakso, take, kijim delavci zau-pajo.
Povsod velja ustvariti zavest in občutek skupnega življenja in odgovornosii za druibeni razvoj. Še bo treba osebne po-trebe usklajevati z družbenimi, predvsem pa upoštevati po-trebe dela. Hitro bo ireba prelomiti z razlicnimi, včasih trdo-vratnimi tradicijami, kot npr. z razporeditvijo delovnega časa ali časa začetka in konca dela, kjer smo se in se še veliko po-govarjamo o svojih potrebah in navadah in ne, kaj in koliko bomo naredili. Zagotovo se ne moremo skrivati za tako ime-novane samoupravne odločitve manjših skupin, ki so v očit-nem nasprotju s širšimi družbenimi interesi. Npr. v KTM Servisu za protekdranje delajo od 6. do 14. ure, čeprav bi tak servis, ki naj služi občanom, moral nudiii usluge tudi v po-poldanskem času. Ali npr. različni problemi pri zdruievanju tozdov ali ozdov, kjer ob različnih reorganizacijah in nujno potrebnih prestruktiranjih posamezniki ali manjše skupine zaradi svojega ozkega interesa zavirajo to delo —npr. v Tec-tumu v DO Izolirka.
Mnogoje še tega na vseh področjih, kar nam ovira stabili-zacijsko, a če vemo, kaj je treba postoriti, naredimo to takoj in brez odlašanja. Ne sprašujmo se, ali bomo to zmogli. Bo-ditno prepričani, da bomo in nam bo boj lažji. Seveda pa ne bo šlo brez večjega prizadevanja vseh, brez boja z oportuni-zmom in vsetni oblikami okoriščanja posameznika na račun drugih in skupnosti.
ANDRIJA VLAHOVIČ