32. številka. (▼ Trsta, t torek zjutraj dne 10 mare« 1897.) Tečaj XXIL „ADIIVOIT1* llhaji« po trikrat H teden t teittll diuajlh ob torkih, ćalrtklh In aobotah. Zjntranje itdnaje izhaja ob ari zjutraj, večerao pa ob 7. ari večer. — Obojno ladanje stana : it jedanniBfiBo . f. I.—, iitvm Avntrlje f. 1.50 Uk tri BMea, , . S.— , t . 4,š0 re pol leta . . , t.— ■ t • 9__ H vse iete . . , 13.— , , „18.— ^artdRlM |e plačevati aapr«) bi earedbe ■»r«y prllezene naročnin« a« uprava a« Mira. Pocauićre Št«Ti!ke ae dobivajo t pio-dnjklnir.ah tobaka v Irrtu po M nrh. izren Trata pa A a tč. Glasil EDINOST V Ogiaai ae rainna po tarifa t petitn; ■& naeioTH a debeliaai irkaai ae plačajo proetor, kolikor obaege navadnih Tratio. Poslana, osmrtnice in javno zahvale, do« *aa&i oglasi itd. se ra&nnajo po pogodbi. Tai dopisi naj ae poiiijajo nredniitvn alioa Časoma št. 13. Tsako pi»o»o Jaora biti fraokovano, ker nefrankovana ae no sprejemajo. Rokopisi ae ne vraiajo. NMM&nino, reklamacije in oglase spre* j< Dan upravniitvo alioa Molino pic-eolo hit. ti. nadat. Naro&nino in oglase jeiplaievati lo«o Trst. Odprta -*ktama •ij* ao proste poitnimi ko. Okoličani I Dne 18. t m. poklicani ste, da si izberete zastopnika za državni zbor. Stopiti Vam je v kratki dobi 18 dnij že tretjič v volilno borbo. Sijajno ste zmagali dne 28. februvarja t. 1. pri občinskih volitvah vsemi kandidati, predloženimi Vam od podpisanega volilnega odbora in častno ste nastopili o volitvi za V. kurijo dne 8, t. m. Ponosom zrfe na Vas, stražarje naše Adrije, vse Slovenstvo, a nasprotniki, ki so dosedaj trdili, da Slovencev ni na tržaškem ozemlju, začeli so poštevati Slovence v Trstu in okolici. Da se maščujejo za svoje ne-vspehe v okolici ob mestnih volitvah in za časten Vaš nastop v V. kuriji, zakleli so se, da Vam morajo odvzeti mandat, katerega častno zastopa prelju bljeni naš prvak Iv. Nabergoj že dolgo vrsto let. Tega pa Vi tržaški okoličani ne smete nikdar dopustiti ! Če zgubimo svojega okoličanskega poslanca na Dunaju, zgubili smo edinega svojega zagovornika v državnem zboru. Zmaga nasprotnega kandidata pomenjala bi pogubo tržaške okolice ter bi taka zmaga napolnila žalostjo vso Slovenijo. Prepričan je torej podpisani odbor, da dne j 18. t. m. prihitite vsi, kakor en mož, na volišče : ter zapišete na svoje glasovnice (škede): j Ivan Nabergoj pok. Andreja! j Ta mož potezal se je vedno in o vsaki priliki za Vaše duševne, materijalne in narodne koristi ter j je stal nepremično na stališču, da je sreča Trsta in okolice tesno združena z Avstrijo. Ivan Nabergoj potezal se je edini od tržaških ! poslancev za znižanje zemljiškega davka, edini je i zahteval, da se užitninska črta premakne proti niestu, potezal se je večkrat za povzdigo našega ribištva in podpiral je vedno zahtevo za drugo železniško zvezo s Trstom. Povzdignil je svoj glas na i Dunaju za zanemarjeno slovensko šolstvo v Trstu in za enakopravnost Slovencev z Italijani. Okoličani! Ako Vam je do boljae svoje bodoćuosti, osobito pa do gospo- ; darske samostojnosti naše mile okolice, zastavite vse svoje sile, da I odvrnete pretečo nevarnost in da zmaga naša pravična domovinska : stvar ! Nasprotniki skušali Vas bodo sicer predobiti ali nasiljem, ali 1 prevaro, ali denarjem; Vi pa jim pokažite, da ste junaki, ki se ne bojć I nasilja, da ste razsodni možje, ki se no dajo prevariti in da ste po- j Stenjaki, ki se ne prodajejo. Okoličani! Podpisani odbor stavlja v Vas vse svoje zaupanje v trdni veri, đa je v Četrtek, dne 18. t. m., opravičite na najsijajneji način. Nas bojni klic bodi torej častitljivo ime: Ivan Nabergoj! Centralni volilni odbor. Sedaj smo na jasnem! (Izv. dopis.) Že čez leto dnij ruje se v kastavski občini tiskovinami in ustmeno proti upornemu občinskemu zaatopu, proti velečasiitim duhovnikom in proti vsem domoljubom istrskim, proti poslancem hrvatsko-slovenske stranke v ut-želnem zboru, posebno pa proti državnima poslancema dru. Laginji in Vekoslavn Spin čiču. Upravo brezdušno s« je lagalo ljudstvo, varalo je na vse mogoče načine. Ljudje, ki poznajo okolščine in osebe, znali »o od prvega začetka, odkod veje sapa. Znali so, da vse to delajo domači plaćeni ljudje, Judje Iškarijotje, izdajalci, podpirani od raznih strani. Italijanske iredentovske novine so pohvalile in priporočal« te izdajalce ; od italijanske stranke so dobivali denarja za tiskovine, /a pijače itd. Organi c. kr. vlade so se kazali ravnodušne proti vsemu temu. Kolikor pasmo se približevali volitvam za državni zbor, toliko očitneje so kazali svoje lice. O sami volitvi poslanca za V. kurijo, dne 10. marcija, pokazali ao se slabše, nego so n.islili i največi pesimisti med nami. V vsem okraju voloskem je bilo voljenih volilnih mož: 60 hrvaUko-alovenske stranke (v občini kastavski 27, v podgrajskej 14, v jelšanski 8. v volooko-opatijski 6, v moščeniško-brsečki 6), 10 italijanske str.--.nke, (v lovranski občini 6, v veprinaški 4), 17 „disidentov") (11 v Baterijski občini, 6 v sekciji Rukavac kastavske občine). Glede lovranskih in vepriu inkih treba opaziti, da so jih neke predobro znane novine označale kakor istrsko-slavske ali zmerno-slavske, da so jih pa italijanske novine od prvega začetka proglasile za stoje, in da so poslednje imele povsem prav, ker je znano, da so na čelu onih občin najboljši zavezniki Italijanov, izvoljeni pod njih uplivom in z njihovo pomočjo, ter postopajoči v vsem in v vsacem kakor pravi Italijani. One, vladi prijazne novina so poročale tako, kakor so jih obvestili izveitni krogi iz Voloskega, a to ni bilo nič druzega nego zaslepijovanje navzgor. Glede .disidentov' materijskih znalo se je, da bodo glasovali kakor bode hetol g. Gašpar Kastolic, in zna se tudi, da so uradne osebe nagovarjale Ka-stelca, naj ne glasuje za kandidata hrratoko-sloTenske stranke. .Disidenti" rukavaški so bili pripravljeni za volitev c. kr. notarja Frana Dubrovitfa, in ko je le ta izjavil v zadnjem hipu, da za sedaj ne »prejme kandidature (bilo je z jed*e straoi kislo grozdje, z druge pa prepozno za pomirjenje razburjenih duhov), bili .so izvoljeni pod devizo, da oni hočejo domačina. Torej toliko in takovih volilnih mož zbralo s« je v volilni dvorani na Voloskem, v sobani c. kr. uradov dne 10. raarcija ob 10. uri predpolndne. Večin* volilnih mož, onih 60 hrvatsko-slovenske stranke, poslužila se je pravice, ki jej jo daje zakon te,- je izvolila v komisijo tri člene izmol sebe. Morala je to storiti tembolj, ker je mogla slutiti, kako ukrene vladni komisar. Le-ta, v o;*bi c kr. okrajnega glavarja Alojzija Fabianija, je imenoval nato, k ukor veleva zakon 3 čl<*na v komisija, in imenoval jednega izmed „disiden• tov", g. Gašpar ja Kat telca iz Materije, in dva izmed volilnih mož italijanske stranke, Fr. Vellussiga, sina bivšega c. kr. pretorja na Voloskem, iz Lovrana, in Antona Gasparicha iz Veprinca ; torej jednega izmed 17, dva izmed 10, in nijednega izmed 60. Trije *>d veeiue izbrani, in trije, imenovani po c. kr. volil-ueiu komisarju, ao volili po tem sedmega. Dvakrat so volili, brez uspeha. Prvi »o glasovali za oiiče čislanega župnika-dekana iz Hrušice, Antona Ro gača, drugi, tudi g. Kastelic med njimi, za gospoda G i o v a n i Andreicicha, rojenega v Vedežu, a nastanjenega v Ičičili, kamor je potegnil tudi občinski urad, onega Andreicicha, ki je bil obsojen na tri dai zapora zarad žalje-nja duhovnika, ko je isti šel k bolniku se i»v. popotnico, oneg-*..., i saj je znan. Ker od obeb imenovanih ni nobeden dol il potrebne večine glfi.^iv, prišel je red na okrajnega glavarja kakor volil uega komisarja. In on se je odločil: ne za Rogača, nego za Andreicicha! In tako je prišlo, da .so v volilno komisijo bili imenovani po volilnem komisarju 3 členi izmed 10 italijanske stranke, 1 izmed 17 „disidentov", a ni jeden izmed 60 volilnih mož hrvatsko-slovenske stranke. In tako je prišlo, da je nad dvelretjinska večina volilnih mož bila v komisiji v manjšini. Sodbo o tem izrekati, lolo bi brezpotrebno. Dejstvo in številke same na sebi govorijo jasno za vsakogar. Gospod okrajni glavar Alojzij Fabiani je poskrbel, da smo na jaaaem. To, kar niso znali mnogi, česar niso hoteli verjeti, to je pokazal očitno. Njegovo postopanje je zlata vredno za nas, sedaj vemo, pri čem smo. Ko so bili oddani glasovi ia prešteti, postalo je razvidno 5e nekaj druzega. Oni, ki so delali in govorili proti Laginji, Spinčiću itd., ki so me* sece in mesece motili in zavajali ljudstvo, ki so pisali domačim jezikom, ki so govorili, da so Slaveni, da se borijo za domačina, tudi oni io pokazali svoje lice. Njih sodelovanjem izvoljeni volilni možje glasovali za dra. B a r t o 1 i j a, potem ko so bili malo popred pri c. kr. uutarju Miroslavu Puovidu, Dalmatincu, skakaj z druro. I. Krstidera. Glasovali so za ontera dra. Uartolija, ki je javno izjavil, da st Italijani ne udeleže volitev za to, da bi htj dosegli na Dunaju, ampak zato, da dokažejo, da je Istra bila, da je, in da ostane italijanska dežela; za onega dta. Uartolijat čejar stranka izjavlja javno, da se z njega izvolitvijo ima dokazati v Istri italijanska ideja; ta dra. Bartolija, Italijana iz Rovinja, ki ne zna ni hrvateki ni „slavenski Tu imamo torej razjašnjenje na dve strani, jako podučno za vse, ki se d .jo mamiti včasih z malenkostmi, da pripravljajo in delaj. proti splošnim narodnim koristim. Mi moremo biti le hvaležni na vsem, kar se je dogodilo: za bodočnost, za politični razvoj našega naroda. Drugo vse, kar se je zgodilo na volitvi, je le malenkostno v primeri z rečenim. Naj omenimo še, da se je člen komisije, g. Slavoj Jenko, držal možko nasproti gospodu volilnemu komisarju, ter da je žel obilne pohvale od velike večine volilnih mož, t;iko, da se z vso pravico lahko imenuje junakom dueva; da je Andreicich kakor predsednik komisije pokazal svojo nesposobnost, da je zaključil volilni čin, ne da se bil spomnil Nj. Vel. našega cesarja in kralja, kakor je to na Voloskem vselej, da j« to storil člen komisije Slavoj Jenko in da so se naši volilni moži na njegov dotični poziv odzvali z burnimi živio-klici; ter da so „disidenti" materijski glasovali za dra. Matka Lagi-njo, ž uji mi tudi g. Gašpar Kastelic. Za to čast njim in njemu, da »e namreč niso dali tako daleč zadosti, da bi bili glasovali za nepoznanega moža, za It> je, kakor je piiti moralo, kakor smo pričakovali in kakor smo prorokovali vedno in vedno. Prišlo je, ker drugače ni moglo priti: progressovsko mišljenje in eutstvovanje polastilo se je vseh slojev ljudstva in usuio se je po našem mestu kakor velika poplava. Razljučenemu elementu se niso mogli ustavljati stihneli konservativni življi. Toda mi menimo, da so progressovci sedaj ua vrhuncu svoje slave in svoje moči in z vrhunca vodi pot le nizdol u. Vodovja progresnovska se bodo začela raztekati, med fa iHtizovanim ljudstvom mora priti razočaranje, kajti kmalo se pokaže, da od pro-gressovskih obljub do uresničenja istih je nekoliko daljša pot, nego je ona, ki vodi iz »Minerve* in gostilne „Chiodi* v mestno dvorano. Reakcija je že tu med niži mi masami, ker so gospoda v sedanji volilni borbi, omauiljeni po svojih zmagah, prejasno odkrili svoje karte, iu ker so šli dalje, nego bi bili, ako bi bili trezni. Danes si stojita nasproti .konservativec" Burg-italler in progres-iovec d'Angeli. * * * Priobčili srno že, da so štajerski Slovenci sijajno zmagali v peti kuriji (v skupini Celje). Naš kandidat župnik Žičkar je dobil 484 od 646 glasov. Ali štajerski Slovenci so si priborili lep vspeh tudi v V. kuriji za skupino Maribor, kjer je bil izvoljen kompromisni kandidat Slovencev in nemških konservativcev, Josip K ni z. Mi čestitamo našim rojakom na Štajerskem na tem vspehu, doseženem po lepi disciplini in bratski slogi. * • * O groznih izgredih v Davidovu (v Galiciji) •mo tudi &e poročali. Tam je množica ubila komisarja, oro£n?ki pa dva kmeta. Preiskavo o teh krvavih izgredih vodi jeden deželnosodni svetnik. 16 izgrednikov so 2e odveli v zapor v Lvov. Ko so le te gnali vojaki, nabrala se je zopet velika množica kmetov in delavcev, ki so kamenjem napali vojake. Huzarji bo potegnili svoje sablje iu so se tako obranili napadalcev. Položaj na Kreti. Poslednja poročila govorć o marljivem oboroževanju Grške in Turške. Pariška .Agence Havag" v6 poročati, da je Grška mo-bilizovala vso vojsko. Kar se dostaje bodočega gubern&rja Krete, javlja pariški „Tempa", da velesile kandidujejo kakor takega princa Valdemarja Danskega. (Princ Valdemar je siti Kristjana IX., kralja danskega. Porodil se je dn6 27. oktobra 1858., je torej v svojem 39. letu Dnć 22. oktobra 1885. se je poročil s princeso Marijo Orleans-B >urbon. Ured«.). V tem slučaju igralec, ki je bil ganil vse gledališče ter na odru jokal prave i»olze, niti ne misli več na to, da je le zunaj. S svojim kostumom in lasuljo svojo pušča v oblačilnici tudi notranjo vzburjenost, dočim se najivni in živeje ginjeni gledalci z rudečimi očmi in skrčenim srcem vračajo domov, kjer jim prenapeti živci še dolgo na dad6 spati. Mala Desirće in mama Delobelleova sti spali tisto noč prav malo. IV. V S a v i g n y j u. To jeden mesec trajajoče bivanje obeh družin na Savignyju je bila velika nesreča. Nad dve leti bila sta torej Georges in Sido nija zopet skupaj na graščini, ki je bila prestara, da bi ai ne bila vedno jednaka, in kjer so se vedno isti kameni, ribniki iu drevesa zdela kakor posmeh vsemu iipremeuljivemu iu minljivemu. Treba bi bilo dveh krepkejih in poštenejih značajev, da bi zopetuo približanje ne bilo postalo nevarno. Klara seveda še nikdar ni bila toli srečua, nikdar se jej Saviguy še ni zdel tak6 lep. Kako veselje, kadar je svoje dete vodila ua izprehod po tratah, kjer je sauia skakala svoje dni, kadar je Korespondenčni urad pa jporoča z Dunaja: Nekateri večerni listi, med temi tudi »Fremden-blattM, javljajo, da je Rusija ukazala poveljniku svoje eskadre pred Kreto, da sporazumno z drugimi pcveljuiki zasede pristanišča Krete in Grške. Isto povelje da sti izdali avstrijska in nemška vlada svojim poveljnikom že poprej. Angleška in Italija sti izjavile, da se hočeti udeležiti blokade in pričakuje se, da se je udeleži tudi Francoska. Vprašanje gledč okupacije Krete se ne more še smatrati zrelim. Vse vesti, ki se širijo o tem, so torej neutemeljene. Sošebno Avatnja in Nemčija ne inarati poslati v notrauji otok svojih vojakov. Kazličue veati, Shodi vulilcev. V nedeljo so imeli naši ljudje shode na vseh koncih in krajih okolice. Zborovali smo: v mestu, v Bazovici, Trebčah, na Kontovelju, V Križu, na Greti, v Skednju, v Kolonji in pri sv. Mariji Magdaleni spodnji. Vseh teh shodov se je udeležilo veliko volilcev, a navdušenje je bilo toliko, kakoršnega nismo videli že dolgo. Lahko rečemo, da naša o^ol ca morda se nikdar ni imela take organizacije, kakoršno smo zasnovali sedaj. Danes je ime Nabergojevo postalo res program vseh okoličanov. Ako rečemo vseh, seveda ne mislimo na one, ki niso gospodarji svoje volje in ki morajo glasovati tako, kakor hočejo ujili gospodarji. Sedaj še le, ko je okoličane obšla zavest, da je nevarnost skrajna in da izgube svojega edinega zagovornika, ako se ne poatavijo ua noge, sedaj še le je zavrelo po okolici, da gre od ust do ust bojui klic: Mi moramo zmagatil Kakor prerojena je naša oklica! To moralno zmago moramo zabeležiti že d rjes pred veliko volilno bitko 1 Dal Bog, da se posreči poštenju okoličan-skemu, da si pribori poleg te moralne zmage tudi materijalno zmago na volišču! Mestnim volilcem III. kolegija. Ker so se nasprotniki zakleli, da nam tržaškim Slovencem odvzamejo jedini državnozborski mandat, in ker so nadalje, žal, razmere v Trstu take, da morejo progressovci v tem III. kolegiju poslati na volišče uad 1000 mestnih volilcev, je sveta dolžnost našim mestuim volilcem tega kolegija, na pridejo dne 18. t. m. na volišče vsi do zadnjega^ Izvedeli smo sicer, da so progressovci že jeli metati svoje mreže ravno na naše mestne volilce iu da so pripravljeni dati po 10, 20 in 50 gld. za jeden glas, toda to nas ne vznemirja, ker si ne moremo misliti, da bi bil le jeden med našimi volilci, ki bi hotel osramotiti svoje ime s tako kupčijo. Prosimo marveč, da vsakdo stori svojo dolžnost; vsakdo oddaj svoj glas, vsakdo pa bodi tudi a g i» tator pri svojih znancih I Okolica stori svojo dolžnost, o tem »mo uverjeni; ako jej pritečejo ua pomoč še vsi naši mestni volilci, bode zmaga naša vzlic v«em peklenskim mahinacijam in vzlic vsem naporom progressovske klike. Ali na volišče moramo vsi, ki imamo volilno pravico 1 Ne pozabimo, da je nevarnost velika iu da smo zgubljeni neizogibno, ako se pokažejo uemarue le jeden sam dalix dolga domača obleka njena preko prska v drevoredih, pri čemer so ujenc koraka ustavljale male stopiaje otrokove, njegovo kričanje iu tnale želje njegove. Sidouija se je malo udeleževala teh izpreho-dov. Trdila je, da jo otročje npitj- utruja, ujemajoča se v tem s starim Gardiuoisom, kateremu je bil dober vsak vzrok, da je le mogel žaliti svojo netjakinjo. To je menil najbolje doseči » ttm, da se je bavil le s Sidonijo ter jo slavil še bolj, negoli za poslednjega njenega bivanja na Savignyju. Vozovi, zakopani že dve leti v kolaruici, katere so navadno če lili jeienkrat na teden, ker so pajki predli svoje mreže p-j svilenih blazinah, bili sedaj njej ua razpolaganje. Trikrat na dan so upre« zali, iu mrež^ita vrnta so se skoro neprestano sukala v svojih tečajih. Vsa hiša je poslušala ta življenja veseli nagib. (Pride ie.) nasprotnik, kdor hoče, da se ohrani tržaško in ekoličansko slovenstvo: ta gotovo ne ostane doma, ampak na volišče pojde z glasovnico, na kateri bode natančno zapisano: IVAN NABERGOJ . pok. ANDREJA | 300 jim jih ie manjka! Mnole nedelje je nekdo naših slučajno v nekem javnem lokalu po I slušal razgovor med rudečkarji. Pogovarjali »o se I seveda o volitvi za tretji kolegij. Računali so, da I morajo kupiti še 300 okoličanov, ako hočejo vreči j Nabtrgoja. Tristo duš torej jim še manjka, tristo i njih morajo še — ne prepričati — ampak — i kupiti. Ali ni res, da smo v dobi kupčije s člo- j vaškim mesom ? t Kupovalci so že tu, vprašanje • je le, da-li pride tudi »blago' na trg ? 11 Dali j dobe še tristo okoličanov, ki bi se hoteli pon!*ati ! do neumne živine, s katero se kupčuje ? I No, naša vera je trdna, da bode trgovci in prekupčevalci prisiljeni zapustiti somenj, sicer s polnimi žepi, ali brez naših duš 1 Taka agitacija je ! v večno sramoto italijanski gospodi. Da, sram jih j bilo! Tudi italijansko ljudstvo, v kolikor isto ni j pokvarjeno, se mora sramovati te svoje gospode I j Tolaži pa nas pri vsem tem trdna vera, da mora } priti žalosten konec taki stranki l Gospoda Banellija — divji beg ! V nedeljo je bil shod volilcev pri sv. Mariji Magdaleni spodnji. Shod se je vršil v poznani rodoljubni hiši Miklav- i čevi. In glej predrznosti! Uganite, kdo je prišel i na dvorišče ? 1 Večni in glasoviti kandidat za I. , okraj — gospod Banellilt v spremstvu par tacih mož, kakoršeu je oa. Zboralci so bili v prvi hip kar osupueai na takem »pogumu« večnega kandi- -data. Ali osupnenje se je kmalo umaknilo ogorčenju: završelo je med zborovalci in čuti je bilo i vsklikov, ki so tako delovali na četico večnega ; kandidata, da so ti junaki kar v skokih ka- ! zalisvojeprogressovskepete nehva- i ležuim zborovalcem. Nikdo ni se dotaknil j Bauellijeve čete, nikdo jej ni pretil, ampak že vzduha, ki je vel na zborovanju, ustrašili so se agitatorji ; tako, da so se spustili v divji beg. To vam je bil ! prizor, da ne z lepa kaj tacega : Banellijevci jeden Sa drugim v divjih skokih, za njimi pa veselo j ivižganje in sikauje magdalenskih otročajev. Tako j se je ponesrečila ekspedicicija g. Banellija v sv. j Marijo Magdaleno spodujo ! To lažejo 1 Včer«y smo čitali — žal, da tudi ▼ staročeški »Politiki" —, da je za peto kurijo ▼ Istri izvoljen — zmeren Italijan ! Drzno čelo ; mora imeti oai, ki je poslal v svet to veliko in ! nesramno laž! Zmeren da je mož, ki je bil pomočjo. ^z^ega rscepta izvoljen zastopnikom V. kurije v Istri? Ali veste, kdo je ta mož P t To je tisti Bartoli, ki je že na shodu političnega društva italijanskega za Istro pozival istrske Italijane, naj se ponlušijo vseh sredstev, da dobe oni vseh pet mandatov!! Možu torej, ki zahteva, da naj ima italijanska manjšina vseh pet mandatov, slovanska ogiomna večina pa nobenega, in ki priporoča j vsake sredstvo v dosego te kričeče krivice — i takemu možu nadevljejo naslov „zmeren" 1 Ali ni rudečica srama oblila onega hlapca svojega pe- I resa, ki je napisal to drzno laž, proračuujeoo le v j ta namen, da bi se vnanjemu svetu prikrivali ža- ' lostni ounošaji, vladajoči v pokrajini istrski; in da ne bi svet izvedel, kaka nečuvena krivica se godi Slovanom istrskim od strani nasprotnika, ki niti ne pozna pojma „zmernosti" in je uprav zdivjal v svojem fanatizmu. Sedaj pa le lazite naprej ! Tudi hinavci sol Mi smo bi bili vsikdar neizprosni nasprotniki progressovske stranke, ali nekoliko spoštovanja smo imeli do njih, ker smo menili, i da so vsaj dosledni možje iu odkriti značaji. Sedaj pa je izginila še ta mala iskrica spoštovanja, kajti uverili smo se, da progressovci niso odkriti značaji, kakor smo si jih predstavljali mi, ampak, da se ne sramujejo tudi hinavstva, ako jim isto more rabiti kakor agitauijsko sieiisto. Mnogim volilcem I. kolegija so namreč progressovci razposlali listke nastopne vsebine : »Priporočam Vam, da duste svoj glas odvet« niku Alojziju Cambonu, ki je oseba čisto narodno« katoli&kega čustvovanja. Kdor pozna mišljenje našega progressa, kdor ve, kako ljute borbe so že borili ti ljudje zoper našo Cerkev in našega škofa; kdor ve, kako navdušeno so praznovali spomin na oni dan, ko je Italija ugrabila Rim sv. Očetu iu kdor se spominja slednjič dogodkov povodom procesije Matere božje, ta mora vsklikniti: To je pregrdo hinavstvo I Rojaki, volilci 1 Pod tem naslovom so razposlali rodoljubi Vf. olcraja nastopni poziv: Vaši nasprotniki so napeli v svojo zmago vse sile in moči, zato zdelo se je podpisanemu odboru potrebno, da skliče za prihodnjo nedeljo dne 14. t. m. volilni shod v gostilni gospoda Jakoba Magajue v Sv. Križu. Tega shoda udeleže se tudi tržaški rodoljubi, k) Vam razjasnijo pomen in važnost volitve za državni ?bor. Rojaki, volilci 1 Nekateri naši domačini so zabredli tako daleč, da agitirajo za nasprotnega kandidata, ki ni našega rodu, temveč še cel6 sovraži naš materini jezik, katerega nas je učila naša mila in ljubljena ra.iti, ko smo Še v tesni zibelki ležali; agitirajo za stranko, ki ne sovraži samo naše domovine, ampak sovraži tudi nam milo Avstrijo. Da bi vedeli ti ljudje, koliko grešijo s tem proti svoji materi, proti svoji domovini in proti naši sv. veri, gotovo bi ne bredli dalje v temi zaslepljenosti. Presenečeni po takem početju naših nesrečnih bratov iu domačinov, vsklikniti moramo trepetajočim glasom in krvavečim srcem : Žalostna majka 1 ko Te lastni sinovi izdajajo in Tvojo kri prodajajo za bori kozarec omotljive pijače. Vemo, da tisklikneš, draga mati: »Oče odpusti jim, ker ne vedo kaj delajo 1" ker poznamo Tvoje srce, ki bije vedno za blagor in srečo Tvojih sinov. Prijatelji! Gorko Vam polagamo na srce, da se tudi Vi poprimete svetega dela ter da skušate privabiti na shod vse one zgubljene ovčice ter da jih pripravite na pravo pot. Na delo torej, prijatelji ! Časi so resni, združimo se iti delujmo složno, da rešimo svoje svetinje pred pretečim navalom naiiih nasprotnikov. Iz Bojana nam pišejo: Čujte nastopno poučno dogodbo, jako poučno, kako agitujejo nasprotniki za svojega ljubceka Matironetja. Tu v Rojanu imamo vsem dobro poznanega velikega siromaka „Joška". Ta siromak je došel te dni v gostilno, katere lastnik je med najbolj poznanimi našimi nasprotniki. Gostilničar se je približal siromaku ter ga nagovoril nastopno : „Joško, tu imaš četrt vina iu dvajset krajcarjev. Pojdi po gostilnah r<>jansklh i'« poslušaj, kaj govori naši nasprotniki l Odslej bodeš imel pol drugi goldinar na dan in za vsacega volilca, ki nam ga privedeš, dobiš še po 1 goldinar. In ako zmagamo, dobiš še 20 goldinarjev*. Siromak »Joško" je pritrdil laškemu agitatorju, toda naslednjega dne, ne bodi len, Sel je na policijski komisarjat, da položi tam dobljenih 20 novčičev. Izpito vino je siromak Joško seveda obdržal za se, menimo pa, da se s tem ni pregrešil zoper paragrafo kazenskega zakona. Ali ni poučna ta dogodbica? Poučna ne le za način, kakor agitujejo nasprotniki, ampak tudi za naše ljudi, kako jim je postopati s trgovci z človeškimi dušami. Okoličani! Storite tudi vi tako, kakor je storil siromak Joško. Iz Gropade nam pišejo: V našo vasico dobivamo vsakovrstnih naznanil, ali da povem po pravici : notificazione. Tako n. pr. o kužnih boleznih, o vojaščini itd. Naši vajetmi seveda le debelo gledajo ta naznanila, kakor teliček nova vrata. Jeden drugsga povprašujejo: kaj pa je zapisano tu? Toda nikogar ni, da bi jim raztolmačil, kaj je tu napraskauo črno na belem. Le naš mestni magistrat meni, da je naša vas ua italijanski zemlji. No, mi pa vemo, da je naša vas — hvala Bogu — na slovenski zemlji iu v Avstriji. Sicer pa se nimalo ne čudimo, da nam magistrat piše le v italijanskem jeziku. Taka je in tak ostane, dokler ne pride — velika metla. Čudili pa smo se, čudom čudili temu, da sta nam progresovca Hortia in Maurouer poslala plakatov v italijanskem, slovenskem in nemškem jeziku. Glejte no, kadar gre za njihovo korist, znajo Italijani tudi slovenski. Res čudno to : ako mi gremo na magistrat in hočemo govoriti slovenski, uas zavračajo surovo: qua non si parla ščavo I Ob volitvah pa eui sami govorijo slovenski. Ali ni to čudno P I Nam se gnusi tako hinavstvo; našim zaslepljencem — capovii-leui, poljskim čuvajem, cestarjem itd. — se pa zdi seveda tako postopanje Bog ve kako »kuufituo". Da, to so naši Italijani, kakoršen jt n. pr. naš poljski čuvaj, ki je čital nekega due namesto »via Piedimonte" »fin del mondo". Bog jim razsvetli um, drugega jim ne moremo želeti! 200.000 goldinarjev bi dali nasprotniki, da da bi kupili našo slovensko okolico. Kupuje se živina, a nikdar naroduo poštenje okoličansko. Okoličan^ki poslanec mora biti: Ivan Na-bergoj pok. Andreja. Volite ga složno 18. t. m. Za 18. dan marca 1897. : Vsi volimo Nabergoja, Srčno branimo tlA svoja! Strela udri iz višine Izdajalca domovine 1 Letošnje velike vojaške vaje. Prihodnjo jesen se bodo vršile velike cesarske vojaške vaje med I. (krakovskim) in II. (dunajskim) vojem z jedne ter V. (požunskim) in IV. (budapeštanskim) z druge strani. Ponarejalci denarja v Sarajevu. Že nekaj č>sa sem so krožile po Sarajevu ponarejfne krone. Po< licija se je spravila na noge i u bila je srečna, kajti v razmerno kratkem času posrečilo se ji je najti družbo, ki se je bavila ponarejanjem denarja. Doslej so zaprli 9 oseb, med temi dve ženski. Glavni krivec in načelnik družbe je bajč neki Tomo Bogdauovič iz Bosenske Gradiške. Njegovi tovariši so iz Hercegovine, Hrvatske, Slavonije in Italije. Delavnico so imeli v neki kovaonici, katere gospodarja so tudi «e zaprli, Politiška karijera. Med novimi državnimi poslanci, izvoljenimi na Dunaju v V. kuriji, je tudi natakar Karol Mittermayer. Nekdo drngi, kije izvoljen državnim poslancem, je Ml doklej trgovski pomočnik in se z od dižave — „izpod roke" v najem. — Umevno je, da se dotičuiki sedaj branijo, kakor morejo, in označujejo jednaka očitanja kakor „pro-; sto in infamno klevetanje". No, kakor pa so že odnošaji na Ogerskem, menimo, da boae malokdo verojel takim in makar JU? bolj krepkim izrazom 1 Slikar Ajdukiewic. pod eksekucljo. Dunaj-ko j deželno sodišče otvorilo je po izvršeni zaplembi j sksekucijo na premoženje znanega poljskega slikarja Tadeja Ajdukiewicza. Sloveči umetuik je za- ■ gazil v dolgove in finančno propadel, ker je živel J — „umetniško brezbrižno*, kar nikakor ni i i!a tajna stvar. Imetje umetnikovo sestoji iz zares j umetniške hišne oprave. Te stvari so že prišle 4 Že leta 1894. je nemška vlada zasnovala posebno komisijo, da preišče, koliko iznašajo dolgovi balkanskih držav nasproti Nemčiji. Pokazal ae je ta-le rezultat: Grška je v Nemltji zadolžena a 13.S14.000 fnntov šterlin (1 funt iterlin oko'u 19 gld. av. velj.)5 Romunska o 14,939.000 funtov; Srbija z 9,006.600 fintov. Toda more se vseti za gotovo, da so te avote narasle od leta 1894. ter računati, da Grška dandanes dolguje Nemčiji okroglih 16.000.000 funtov šterlin. Amerikanski roman. Dominik Kanemo, mlad or>ž iz New-Orleansa, je bil poslnžuik v neki restavraciji. Filomena Alfonse je bila krasno dekle, hči spoštovanih roditeljev iz Batou-Rouge. Nekega dne je izginola Filomena in po dolgem iakauju se je doztsalo, da živi z Mancuso. Le-ta jo je zares ljubil, toda poročiti je ni mogel, ker je bil — že eženjen. Roditelji Filomene so ovadili Mancuso sodišču zaradi otetve in zapeljanja njih hčero. Tožba je bila resna in Haucusu je kazalo slabo. Toda, tu je posredovala providnost. Dne lt. fe-bruvarja bi bil Mancnso imel odgovarjati sodišču, a dne 10. februvarja — umrla mu je bolehna žena. Sedaj je bilo treba naglo delati. Mancusa je dne 10. pokopal svojo ženo (umrla je bila za kozice) in takoj po pogrebu je hitel k roditeljem svoje Filomeue, pros6 jih dovoljenja, da jo poroči. Kakor 80 stale stvari, roditelji niso mogli odbiti te prošnje. Maslednji dan, to je 11., pohitel je s6 svojo Filo-meno k sodniku, ter jo poročil. Dne 12. mu torej sodišče ni moglo več do živega, ker je bila ista Filomena, radi katere je bil tožen otetve in za-peljhnja, sedaj njegova žena. — Brhki Mancuao je torej včeraj pokopal jedno ženo, takoj zatem snubil drugo in danes se js poročil z drugo. Pa naj še kdo poreče, da so ne dogajajo čudne stvari pod tem božjim nebom t Drage cvetlice. Amerikanski milijonar Astor je plačal nedavno temu nekemu angleškemu vrtnarju za jeden sam grm jako redkih rož 6.000 dolarjev. — Kak6 neizmerno drage pa so nekatere cvetlice, kažejo naslednja dejstva: Zbirka orhidej nemške cesarice-vdove Friderik je vredna preko pol. milijona frankov in orhideje statiste Gham-berlaina pa 300.000 — 400.000 frankov. Nadvojvoda Josip ima cvetlic, vrednih 800.000 frankov. Zelo redek lovski plen. Te dni je padel nekemu »rečnemu lovcu blizu Belja jako redek plen v roke. To je bil orel največe vrste. Ta orel je imel okolu vrata železen obroč, na katerem je bila urezana dobro čitljiva letnica 1646 in poleg nje pol izlizan grb. Ta orel jo živel torej preko dve sto in petdeset lot ter je moral marsikaj doživeti, predno ga je zadela kroglja strelčeva ! Orla je kupil neki trgovec in ga podaril zagrebškemu muzeju. Kuga v Indiji. Iz Indije prihajajo vedno še Iz malomestja. Spisa K—k. (Daljo) „Krasna Angola I... Moj aagelj I. «... Dragi... Ksandor I* .Moja.. .* „Ah, moj Bog t" Na vratih se je prikazal Gustav Zajec. Zasmejal se je, a nato dojal: „Morda vaju motim?" Angela se je izvila Ksandorju in zdaj stala ti, krasna, tresoča se na vsem telesu. Prsi so se ji burno vzdigovale. .Ah, Gustav I... Saj ne zameriš 1 Jaz imam tako rada Ksandorjal* Ta jo je pogledal veselo. »Veš, prijatelj-- „Že dobro, Ksandor, ne boj se, ne izdam te I Bog vaju živil Prijel je Zopkina za roko in jo stisnil prisrčno. „No, Angela, pnnesi kaj peciva, steklenico vina in tri kupice, da vol, trii" Angela je ročno odhitela, in prijatelja sta s6ia za mizo. Kmalu je prišla nazaj z naročenim. Sela je poleg Ksandorja. Kmalu so zažvenketale kupice. Pri tem so se dogovorili, da to ostane skrivno, dokler ne razodene tega sam Ksandor svojim stariiem. * * * Nekoliko dnij potem je stopala gospodičina Sabina proti Djadjekovemu stanovanju. Prišedši do sobe, je potrkala. „Notri!" je zaklical čvrst, Sabini neznan glas. (Pride še.) Najnovejše vesti. Trst 15. Na današnji volitvi za II. kolegij je bil izvoljen progressovec D' Angeli z 1643 glasi proti 604, katere je dobil konservativec Burgstaller de Bidischini. CELOVEC 15. Naša stranka zmagala s tremi glaiovi večine. Lambcrt Eiuspieler dobil 117, nasprotnik Kirschner 114 glasov. (Slava, tisočkratna slava koroškim bratom 1) Kaneja 15. Vsled izgredov turške sodige so zahtevali konzvli od poveljnikov ladij, da se izkrca oddelek vojakov. Iz Kisamo je bilo čuti po noči streljanje iz pušk in je gorelo mnogo vasi. Carigrad 14. Nemški častnik Kalau, ki je v turški služili, je izjavil v nekem poročilu do sultana, da oklopnice niso dorasle grškim in da tudi vsled drnzih pomanjkljivosti turško brodovje ni sposobno za akcijo. Carigrad 14 Ker se je v Kandi i in Kanejl nabralo na tisoče mohamedaoov, nastalo je veliko Za slabotne "v^«' boleh«vc vsled pomnnjknnja krvi ne živcih, blede i« nt«- | hotne otroke ; izvršnega okusa in proiskušonegu učinka je ieleznato vino lekarja Piccolija v Ljubljani. (Dunajska centa) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol lotersk« ute- t kitni«« velj« 1 gld., pet p«l lit«rskih stekleaio gld. 60 kr. j pomanjkanje živeža in velika nevarnost da na ... ,. v . . „ stane kaka epidemija. Veti del mohamedanov ne žalostne vesti. Kuga se je pojavila tudi v Poormu, j želi yraiti ae v 8vojeJ donlovin>ke (tkrHk arap*k Tarzu, Wattari in Bramaiani, zadDji postaji za ; zahtevajo, da se jih prevede v Smirno ali Roiius. hod' častnike v Meko. Najbolj razsaja kuga tam, kjei vla la lakota. Podpora vladina pa zadostuje komaj, da ljudje ostanajo živi. Sodnijsko. V petek so stali pred tukajšnjim sodiščem, obtoženi hudodelstva tatvine: 371etni te/ak Fran Deotti iz Treta, 281. težak Šime Zoetan iz Trsta, pristojen v Podgral, 211. voznik Karol Močnik iz Trsta, pristojen v Ljubljano in I91etni izvošček Fran Smrekar iz Trsta, pristojen v Mokronog. Sodišče je obsodilo Deottija in Zoetana vsacega na 3 mesece ječe, Močnika na dva meseca in Smrekarja na sedem. 331etni že večkrat obsojeni Dominik Bezek in njegov mlajši Urat Karol, dobila sta zaradi hudodelstva tatvine vs*ki 18 mesecev težke ječe. Po prestani kazni prideta pod posebno policijsko nadzorstvo. Koledar. Danes (16.): Heribert, škof; Erbija, opatinja. — Jutri (17.): Jedert. devica ; Agri-kola škof. — — Prvi krajec. - Solnce izide ob 6. ari 19 min., zatoni ob 6. uri. - Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 8 stop., ob 2 pop. 11.5 stop. C. Loterijske številke, izžrebane dne 13. t. m.: Trst 69, 12, 58, 34, 33. Li»c 40, 59, 8, 25, 73. Inoraost 18, 49, 82, 61, 20. Opozarjamo na današnji oglas „Mejnarodni Panorama" na četrti strani — serija interesantna. Tvgovlmke brzojavke in v ntl. . . i'teuicu '..ijo.fiu 7 20 7 21 Pšonioa m •pomlad 1 «97 7.81 do 7 82 Oves spomlad B'61—5.6». liv, k »pomlad (5.36—6.87. Koruza z muj-juni 1897. 3.65-3 66 J'ftr.nua .tova n-l 7,'s iiii. t. 8 25 8*30 d 7'.i kilo. S.85—8'40., -j i • mi. i. 8-40—845 od .ti. .t. . ..8*45 855 , O'l S'ji tli. io<\ —.---.—. lAv n (j-io—8-— proso 5-66 ■ 6 10. Pšenica : Silno ponudbe manjka povprašovanja. Prodalo se je le malo. 5—7 nč. conojo. Rž 5nč. senejo. rf.tf£t. N«rn ■ -irHui dnilkor lor 11.95 do 12*05. Z« maj f. 12.05. jako h talno. Pr.*Kh. Centrifugi) novi, po. IV.* . • ko avi a«; . maro 56*60 • juli 57.25 mulo bolje. Barsbcr^. '^raiiti^i* ^ i >verago m are 4 C 25 ranj-46.7n, zii september 47.50 za docember 47.75 mlačno. •vetlorndeči...... Umnorudeći ...... kanarček....... bohinjski....... boli veliki....... a mali....... zeleni, dolgi...... „ okrogli...... meiani hrvatski .... „ štajerski .... Kulo fino štajersko ..... Ječmen št. 10........ : I:::::::: Zeljo kranjsko........ Bepa » ........ Krompir, .... Proto kranjsko......> . Leča, kranjska......• . »peh ogerski........ Kast ......... Siva Mocca . ........ Cejlon Plant. fin« .... „ Perl....... Portoriflco ....... J«v« Mal«ng...... Guatemala....... San Domingo...... Matabar Plant...... „ native...... Laguayra Plant ..... „ native ..... Bantoa fini...... . , srednje fini .... , srednji ...... „ ordinar ...... Kio oprani ....... „ najfiniji....... „ srednji....... Slfdkor Centrifugal I. vrste . . ConcftHHć....... v glavah ....... razkosani ...... Bi* italijanski fini...... „ srednji..... Japan fini AAA...... „ srednji ...... Raugonn oxtn» ....... 1........ II. ...... . Petrolej luski v nodih..... v zabojih od 2H kil, . Olje italijansko uajiinoji .... . srednjefino . . . bombažno, araerik..... dalmatinsko....... Limoni Mosinski ...... Pomaranče „ ...... Kanduljnl Dalmatinski I „ Hori . . | Pinjoli ........... Božiči Dalmatinski novi .... Pulješki ........ j okv« PuljoSke ...... „ GrSko v vonoih, S ;tanins| ........ VimperliJ «o»i........ OiVhe I......... Poloncvk« srednje vulikoriti . . n velike ...... „ maln...... . sianiki v velikih Hodih ...... „ 9.50 —.— . »» T 'A * * ...... n —* Žveplo . •......................6.— •--*— Kodra galloa ........... „ 25.— 2G,— Borzni trg St 14 Sedanja razstava: Jako zanimivo potovanje na lloh-andsno, obisk v Haagu, Amsterdamu, Iiotteadamu Utrechtu, l)or-breehtu, Groningenu, Nimrgu itd. TTstopnina iJO nove. otroci 10 nov. Rojaki pozor! Via delle Poste, Si. 3 nasproti Pitsclmu odprl sem novo pekarno in sladščicamo. Kruli, sv "ž vs\ki čas, bel, fin 14 nvi-. K , 7. m loko m 16 in 18 ,, , „ f. «i a^lom 20 „ 24 , „ Mol; i i n ž 14, 16. 18, 20 in 24 nč. Uilngr. Imam specijalitete: ruski in kineftki Saj, slad8filo$ kavo in čokoludo tnr biskvite Aniona Gatti. Na dom prosto' Pošiljatijv od 5 kil. naprej )<* pvotl povzetju. Cene Mo?\ni nizke, da nikjer Mi '■»< ih; priporočam .se v.»jaki udanostno A. Sirca. zaboj «50 7.— 6.50 7.— 8.- 8.M 8^25 7.35 7.50 5.50 O — D.- 65. - 70-'— 8.75 —.— 9.75 —.— 11.50 —,— 5.25 5.50 3.50 2J0 9,— 9.2S 55!- 56!— 49.- 50.— 161.- 163.- 172- 173.- 189,- 184.- 172.— 174.— 149— 150.- 143-— 144— 130.- 124* — 118.— 120* — 108.- 110.— 100,— 102.— 12"!— 12s!- 110.- 114.— 81.50 82.- 34.— 34.35 8S.— 36.35 34.75 35.— 93.75 24.85 23.- 23.25 17.25 —.— 1« 76 —.— 13.— 18.50 11 — 11.50 t1 .25 10.60 19.— —.— 6.15 — 155. - 66.- 62.- 64 — 28.— 29.- 31.- 32.— 3.- 5.- 3 .— 5 57.— 59.- 68.- 64.— 87.- 89.— 7.75 8.— 11.25 11.50 13.75 14.— 46.- 54 — 28.— 29.- 39. - 41.- 46.— 40 — 45.— 46.— 47. — 48.- n AJ> M JCH M.i a* Iti. marca * ■ Tf. daneB predvčeraj Državni dulg v papirju 101.20 101.10 1» X v eiMbru 10120 101.15 AvHtrijaka renta v v.latu 122 60 122.55 n v krotili) 10065 100.40 Kreditne akcij« • i . . . 861 75 360.— Loudou 10 1 jnt. 119 80 119 85 Napoleot)! . . , . . 9.53'/. 9.53 7, 20 nt ar U 11.73 11.74 100 »t*J< !.r . 46.10 45.0 Tvan« o«ne (Cene se razunejo na debele Is s carino vred.) Bomaol pridelki. Cena otl for. do for. Fiiol: ...............100 K. 10.- 10.21 Maodoloni......... „ 8.50 8.75 Goriška tiskarna" A. Gabršček V Gorici, Gospodska ulica št. 9 ima v zalogi vse tiskovine za županstva, šole, sodišča, cerkve itd. — Izdaje časopise: „Soča", tednik, cena gld. 4.40. — rlmoreo vsakih 14 dnij, cnn 80nvč. .Slovanska Knjižnica", v mesečnih snopičih po 18 nvč., naročnina zajedno leto gld. 1.80. Doslej izšlo 56 snopičev. — „Knjižnica za mladino", v trdo vezanih mesečnih snopičih po 25 nč., za naročnike 20 nf. Doslej izšlo U3 snop. — „Materino delo za Boga in domovino", 70 nvč. — roman „Bele noći". 25 nvč. — „Venec slovanskih povestij" 55 nvč. — „Rutarjeve Črtice o pokn. grofiji UoriAki in GradiSki", 55 nvf. V Trstu prodaja prve tri tohakarnar M. Lavrenćlč, nasproti veliki vojašnici in tudi tobakarna Pipan v sprehodu Ponte della Fabra, na kiir oposarjamo Slovencu v Trstu in okolici. Lastnik kensorcij lista »Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Tr^tu.