23. številka. ____Ljubljana, 5. junija._____tl. leto 1874. Slovenski T ednik. Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo. Izhaja vsak petek. List volja za celo leto 2 gld. 80 kr., za pol leta j' Uredništvo in opravništvo lista je v „Naro dni tis I gld. 40 kr. — Posamezni list velja 6 soldov. karni“ v Tavčer-jevi hiši „Hotel Europa.“ Konfesijonalne postave. Postava 7. maja 1874, katera vreduje zunanje razmere katoliške cerkve. Z dovolitvijo obeli hiš državnega zbora ukazujem, kakor sledi: I. Patent 5. novembra 1855. (konkordat) je uničen v celem svojem obsežku. II. Zunanje razmere katoliške cerkve uredujejo spodnji paragrafi. III. Ta postava obvelja tistega dne, ko se razglasi. IV. To postavo izvrševati imajo ministri bogočastja in poduka, notranjih opravil in pravosodja. V Budapeštu dne 7. maja 1874. Franc Jožef 1. r. Auersperg 1. r., Lasser 1. r., Stremayer 1. r., Glaser 1. r. OdločToe za uredbo zunanjih razmer katoliške cerkve: I. Gledč cerkvenih oblasti in prebend (duhovnijskih dohodkov.) §. 1. Katere zmožnosti so potrebne za pridobitev cerkvenih oblastij in prebend, to odločujejo državne postave, po tem zraven njih veljavni predpisi in v posebnih primer-ljejih ustanovni listi. §. 2. Država terja od takega prosilca, da je avstrijski državljan, da je nraven človek in državljan brez madeža, in da dokaže tiste posebne zmožnosti, katere zahtevajo drž. postave za posebne cerkvene urade in prebende. Enake lastnosti se zahtevajo od tistih duhovnikov, katerim pode- ljujemo te oblasti kot namestnikom, začasnim upravnikom ali pomočnikom. §. 3. Nadškof)e, škofje, kanoniki in škofijski glavni vikarji se imenujejo, kakor dozdaj. Ako pa nema cesar podeliti take službe, ali vsaj potrditi kako cerkveno volitev, ampak če gre ta pravica kakemu drugemu, mora se namenjena .osoba vladi naznaniti. Če se vlada tej osobi upre (§. 2.), ne obvelja imenovanje, in podelitev se ne sme izvršiti. §. 4. Glede služeb in prebend, ki jih imajo škofi podeljevati, ostanejo veljavne vse tiste pravice, katere tičejo iz posebnega pravnega imena državi ali kaki posamni osobi, pravice namreč predlagati osobo, kateri se ima podeliti oblast ali prebenda. — Vse enake cerkvene oblasti in prebende, ki nijso pod privatnim patronatom, katere pa popolnem ali po večjem založujejo državni, ali verski ali kak drugi javni zaklad, zamorejo škofi podeljevati le na podlagi predloga (pre-zentaeije) drž. oblastij. Katere so te oblast-nije, odločuje pozneje poseben ukaz. §. 5. Pred podelitvijo izpraznjenih ka-nonikatov in prebend, ki jih oskrbujejo svetni dušni pastirji, mora se konkurz razpisati. Natanjčne odločbe o tem prinese posebni ukaz po preslišanji škofov. §. 6. Kedar gre za take oblasti in prebende, pri katerih nemajo cesar ali deželne oblastnije pravice predlaganja, ampak katere škofi po svoji volji podeljujejo, ali če gre za take, pri katerih ima kaka privatna osoba pravico predlagovanja, tudi če se ima imenovati župnijski upravnik (namestnik) pri kaki utelešeni prebendi; takrat mora škof izvoljeno osobo deželni oblastniji naznaniti. Ako ta oblastnija v 30 dnevih ne poda nobenega ugovora, obvelja imenovanje, in podelitev se svobodno izvrši. Če pa ta deželna oblastnija ugovarja v 30. dnevih, sme se zoper to pritožbo podati pri ministru bogočastja in če ta zavrže rekurz, ne sme se izpeljati podelitev. §. 7. Imenovane osobe vpeljavati (instalirati) v duhovske pravice teh uradov in pre-bend, gre pristojnim cerkvenim predstojnikom. Vpeljava v dohodke duhovnijske pravice tiče državnemu bogočastnemu oskrbnijštvu, škofi in farne občine, pa sodelujejo, tako tudi privatni patron, kateremu je oblast ali preben-da podvržena; kako se ima pri tem postopati, odloči pozneje poseben ukaz. §. 8. Kedor ima kako cerkveno oblast, ali kako cerkveno prebendo, avstrijsko do-movstvo izgubi, ali če se obsodi zarad kakega hudodelstva ali kaznivega dejanja, katero izvira iz dobičkarijc, ali je protivno nravnosti, ali javno pohujšuje; ima država oblast za bogočastje terjati, da se odstrani od urada in da se mu cerkveni dohodki vzamejo. Ce se je pa kak duševni pastir tako obnašal, da je nevarno javnemu redu, če ostane v cerkveni službi, zamore državna oblast za bogočastje tirjati, da se odstrani od cerkvenega službovanja. To velja tudi za tiste duhovnike, ki so namestniki, začasni upravniki ali pomočniki pri teh oblastnijah. Ce ne zadostijo cerkvene oblastnije tej terjatvi v primernem času, • šteje država ta ured ali to prebendo kot izpraznjeno, in vladi je za to skrbeti, da se tista opravila, katera državne postave zaupajo rednemu dušnemu pastirju, izročijo drugi osobi za toliko časa, dokler se dotična cerkvena oblast vnovič ne podeli po postavi. Enako se more postopati, če iz drugega uzroka redni dušni pastir ne opravlja gori omenjeuih opravil. §. 9. Ce ne more več službovati kak samostalcn sveten duhovnik, imate dotična državna in duhovska oblastnija skupno odločiti, ali da dobi provizorija ali duhovnega pomočnika, ali da se ima v pokoj staviti, potem, ko seje odrekel duhovnijskih dohodkov. §. 10. Ako je pa kak duhoven iz uzro-kov neomenjenih v §. 9. zadržan svojo službo opravljati, mora pristojni cerkveni načelnik o pravem času preskrbeti, kar je potrebno. Za to mora državno dovolitev pripraviti si, če ima vsled tega pomagati kak javni zaklad, ki je pod javnim varstvom; ali če se morejo dohodki prebende stalno obteževati. Za administratorje cerkvenega urada veljata §. 6 in 8. §. 11. Kedar se izprazni kak cerkveni urad ali kaka cerkvena prebenda, mora se to naznaniti deželni oblastniji. §. 12. Izpraznjeni cerkveni uradi in prebende se morajo v enem letu zopet podeliti. Le če deželna sodnija dovoli, sme se ta obrok zdaljšati. §. 13. Privatne pogodbe o nasledstvu v cerkvenih oblastih in prebendah so neveljavne. (Daljo prih.) Domače stvari. — (V Gorici) se pripoveduje, da bode baron Rechbach prestavljen v Bukovino, baron Pino v Ljubljano, in v Gorico pride za okrajnega glavarja namestnijštveni svetovalec g. Winkler. — (Kranjski nemškutar s ki šolski svet) je 28. t. m. sklenil na predlog renegata Vrečka, da se mora pri nas v Postojni nemščina uže v I. razredu učiti, v III. pa ima biti uže učni jezik! Tako se nam tujstvo in germanizacija s silo rine!! Quousque tandem! — (Dežman) je v shodu učiteljev ljubljanske okolice predlagal naj Se samo nemške učne knjige v ljudski šoli rabijo a odpravijo slovensko-nemške. — Ker pri tem človeku o prepričanji nij govora, kar smo uže večkrat dokazali, — menda se hoče Dežman nemški vladi prikupiti, da postane dež. glavar. — (Na Grezupljem) in v Šmarji pod Ljubljano je bil pretečeni teden postni komisar iz Trsta, kateri je preiskaval, kje naj bo poštna postaja ali v Š m ar ji, ali še dalje na Lukmanovi samoti. Sklical je zaradi tega vse župane iz šmarske okolice, kateri so baje odložili, da naj ostane pošta na Brvacah, to je na samotnem posestvu Lukmanovem. Čudno. Obžalovati je, da se župani vsaj nijso složno potegnili za to, da se jim postavi pismonos za posamezne vasi. — (Železna ruda) se vnovič zdaj koplje, kakor se nam poroča, nad Saboče-vem blizu Borovnice in se prevaža v Škofjo Loko, kjer rudo tope. Podvzetniki upajo, da bo mnogo dobička. — (Posnemanja vredno.) Iz Svetinj pri Ormuži se nam piše 26. t. m.: Včeraj je imel novi občinski odbor Mihalovski prvo sejo. Predstojnik g. Lovre Peto var predloži med drugim, naj bi se napravila kasa za domače siromake. Odbor sklene, da se ima ustanoviti v občini taka kasa, pa ne le za siromake, temuč tudi za šolske pripomočke. — V to novo ustanovljeno kaso so se zavezali plačevati poedini odborniki vsak po svoji zmožnosti toliko da sam odbor prinese vsak mesec 7 gl. 10 kr. vkup. Voljen je bil poseben odbor, čegar dolžnost bo, na-nabirati denarje, ter eno polovico siromakom drugo pa vsake tri mesece šolskemu svetu izročiti. — (Iz Gorice) se nam piše: Sredo po noči 27. t. m. je zgorela bogato založena manufakturna štacuna g. Godine. Škoda se ceni nad 20000 for.; kako je ogenj nastal, se do sedaj še nij izvedelo. — (Sam o um or.) Iz Gorice se nam piše: Soboto 29. pret. m. so našli na desnej strani potoka Korenja pri javnem vrtu truplo lejtnanta G. S., zraven njega nov revolver, s katerim si je nadepoln mladenič, ker mu je oče zaradi premladosti zabranjeval ženitev s hčerjo majorja tukajšnjega polka, življenje končal. — Truplo je moralo uže nekaj dni ležati. — (Naturen čudež.) Od Kazdrtega se nam piše: Denes je Janez Premeri vulgo laguzjus vzel iz pod koklje neko ostalo celo, ne izvaljeno jajce, čuteč da ni klopotec, ga ubije da bi spoznal uzrok zakaj se nij izvalilo. V tem jajcetu dobi zaduhneno pišče, a kakšno! To pišče ima štiri noge, štiri pe- ruti torej dva života a eno samo glavo. Te dva života obrnena eden proti dragemu, sta pri vratu vkup zraščena. Dobro bi bilo prav res da bi se samo taka piščeta, namreč z dvema životoma in eno glavo valila, kajti jedla bi le za eno, veljala bi pa vendar za dve, ka-li ? Nasprotno delajo pa one, ki imajo dve glavi, pa le en život. To najdeno pišče je Premrl djal v špiritus, da ga pri'priliki v Ljubljano prinese. Politični razgled. Notranje dežele. Ogersltu zbornica je sprejela novo advokatovsko postavo. Dozdaj so mogli zakotni pisači in oderuhi, ki so le nekaj znali, na Ogerskem advokati postati. Temu zlu bode nova postava pot zagradila, kar odslej more le, kdor je doktor in ima 4 leta prakse, advokat na Ogerskem postati. — Po tej postavi pride zopet važna postava, namreč o srednjih šolali, kakor tudi nova volilna postava na vrsto. Ogerski zbor bode do žetve skup. X>V©l*Jfeo*italijanski pop, državni poslanec baron Pr ato preklicuje, od ordina-rijata in škofa prisiljen svoje glasovanje o konfesijonalnih postavah. Zopet le nov dokaz, da duhovnik nij za poslanca, ker nema nobene osobne neodvisnosti nego se mora sukati kakor mu škof ukazuje. Vnanje države. „ Minski j Miru govori o pretečeni se-siji državnega zbora avstrijskega, ter sklepa, da je ministerstvo Auersperg konsolidirano, da ima pri vseh podvzetjih vspeh (?), da je volilno reformo izvršilo, da si je osiguralo stalno majoriteto in da je gališko vprašanje sč sveta spravilo, in da je cesar svojemu ministerstvu jako vdan. ŠvajcarsTei zavezni svet je zavez-nemu zboru poslal pismo, v katerem se de-kretira, da prenarejena zavezna ustava stopa v veljavo. Stanovski in narodni svet sta odobrila to pismo. S tem se tedaj ta bodoča deželna postava, katero je večina švajcarskih državljanov in kantonov sprejela, v praksi začne. Papež, kakor znano in vidno, jako mnogobeseden in mnogopisen mož, v posebnem od „Volksfreunda“ te dni priobčenem pismu bodri avstrijske škofe proti ko n fes i-jonalnim postavam, in jim čestita, da so naznanili, ka se bodo upirali vsaki določbi, ki je zoper konkordat. V Rimu je umrl v tamosnjem benediktinskem kloštru kardinal Falcinelli, večletni diplomatični zastopnik papežev na dunajskem dvoru. Kakor se zdaj kaže, so ono vest o postavljenji hohenzollernkega princa na španjski prestol Karlisti sami in sicer v svojem interesu razglasili. Don Karlosov mo-niteur „E1 cnartel real“ prinaša namreč članek, v katerem popisuje, da je Bismark poslal nekega zaupnega moža k maršalu Ser-ranu, in da je namen te mesije, posaditi pruskega princa na španjsk prestol. Bismarck, pravi „E1 cuartel“, hoče vso Evropo pod-se spraviti tn hoče špecijelno Francosko popolnem uničiti. Nemški zavezni svet je pritrdil predlogom pravnega odbora, odvrniti zakonsko osnovo o civilnem zakonu ter od državnega kancelarja terjati, da predloži i zavez-nemu svetu i državnemu zboru novo osnovo. Dalje se je zavezni svet izrekel sporazum-ljenega se spremembami o izročilni pogodbi (auslieferungsvertrag) z Belgijo. — Ustano-noviti se ima v nemškem ministerstvu služba državnega generalnega sekretarijata, zato Bismarck še nij odšel na počitnice. Izpred porotnega sodišča. (Drugo obravnavanje. — Hudodelstvo ponarejevanja denarjev.) Sodišče je bilo včeraj sestavljeno: Predsednik : višje sodnije svetovalec g. K a pr e c deželne sodnije svetovalca gosp. Perko in Je v ni k ar. Zapisnikar avskultant g. Škerlj. Državni pravdnik g. Kočevar, zagovornik g. Rudolf. Porotniki so bili sledeči gospodje: bar. Alfonz Zois, Perdan Janez, Vidmar A., Brus Jožef, Jelovšek Marko, Šuler B., Sovan Ferd., Kremenšak Jožef, Železnikar Anton, Horak Janez, Drašler Fr. in Maurer Henrik. Na zatožni klopi sedi Janez Šavs. Iz zatožnega pisma posnemljemo sledeče: Proti koncu predpusta 1873 pride Janez Šavs iz Bistrice (nad Kranjem) št. 15, potem ko je bil dalje časa od doma, zopet domov. Njegova mati Jera Šavs ga pa nij hotela v hišo vzeti, preden jej ne bi plačal dolga v znesku enega gold. On jej zatrdi, da ima denar, ona ga spusti notri in Janez Šavs jej vrže za povračilo 5 dvajsetič na mizo. Te dvajsetice so se pa Jeri Šavs in njeni hčeri Mariji Finžar tako čudne zdele, da jih nij hotela vzeti in je denar dalje časa v njeni miznici ležal. — 22. marca 1874 prinese Marija Finžar, ker se je bila z Jan. Šavsom sprla, 2 tistih dvajsetič k c. kr. okr. sodniji v Kranj ter ovadi, da je Janez Savs rekel, da je te dvajsetice in še 5 drugih enake sorte od nekega neznanega moža, kateri jih je z modelom sam naredil, proti koncu predpusta lanskega leta prejel. — Ces. kr. glavni denarni urad na Dunaji je spoznal dotični dve dvajsetici kot ponarejeni iz svinca in cinka obstoječi in vliti v model po pravem denarji povzet, kateri se pa po svoji barvi, gibčnosti, slabem cvenku, po nepopolnosti črk in podob prav lebko kot ponarejene spoznate. Janez Šavs je v preiskavi obstal, da se je proti koncu predpusta 1. 1873 z neznanim možem v Predosljah sešel, da mu je ta mož en železen model pokazal, s katerim on dvajsetice dela, ter njega povabil, naj on take dvajsetice izdaja. On je šel na povabilo z možem v vas Suho, kjer je tujec v kajži Mice Sajevic v omenjeni model 12 dvajsetič vlil ter njemu (Šavsu) 5 od njih dal. — Ko sta iz Suhe odšla, je pa Šavs tujca popustil in omenjenih 5 dvajsetič doma materi Jeri Šavs izročil ter z njimi svoj dolg enega goldinarja poravnal. — To obstanje Janez Šavsa se je posebno podprlo po izpovedbi Marije Sajevec, katera je videla Šavsa v družbi z nekim neznanim človekom v svoji kajži, kateri je pod sumljivimi okolnostmi nekaj na ognju topil. — Janez Šavs je po lastnem obstanji zadostno sumljiv, da je izdajal ponarejen denar v sporazumljenji s ponarejalcem in je zatožba zarad hudodelstva udeležbe ponarejevanja denarja v smislu ' §. 120 k. z. opravičena. Zatoženec je pri včerajšnji obravnavi obstal vse kakor v preiskavi. Državni pravdnik priporoča porotnikom zatoženca krivega spoznati. Zagovornik zanikava da bi bil zatoženec denar izdal kar je k hudodelstvu potrebno. Sodišče stavi porotnikom sledeča vprašanje: Ali je Janez Šavs kriv, da je konec predpusta 1873 v Bistrici pet ponarejenih dvajsetič po dogovoru s tistim, ki jih je ponaredil, svoji materi Jeri Šavs izdal? Porotniki so odgovorili na to vprašanje z 9 glasovi proti trem glasom „ne“. Vsled tega je bil Janez Šavs za nekrivega spoznan. (Hudodelstvo detomora.) Ljubljana, 28. maja. Sodišče je sestavljeno : prvosednik: višje sodnije svetovalec Tomšič, deželne sodnije svetovalca Perko in Jevnikar. Državno pravdništvo zastopa g. Kočevar, zagovornik je g. dr. Pfefferer. Porotniki so sledeči gospodje: Reichman Jožef, Goričnik France, Lavrenčič Andrej, baron Alfons Zois, Ziterer Janez, Perdan Janez, Pirnat Tomaž, P o ur Ludovik, Drašler France, Rabič Matija, Ambrožič Matevž in Sovan Ferdinand. Obravnavanje se je vršilo tajno. — Na zatožni klopi sedi Marija Longar, 27 let stara dekle, zarad hudodelstva detomora. Iz zatožbe povzamemo sledeče: V jeseni lanskega leta je iz Žuženberga rojena, še nekaznovana Marija Longar, 27 let stara, na posestvu Tereze Šreier v Savljah za kravjo deklo v službo stopila. — Takoj po njenem vstopu v službo se je govorilo, da je ona noseča, kar pa je tajila. 25. marca t. 1. je porodila pod streho nad hlevom dete, kateremu je, ker je kričalo pleve v usta in grlo tlačila. Otrok je takoj potem nehal vekati, a je še nekaj časa gibal. — Potem je pustila otroka tam ležati in je šla nazaj doli v kuhinjo spat. Okolo četrte ure zjutraj je vstala, sla krave mlest in še le potem gledat nazaj na hlev k otroku, katerega je pod streho s slamo in opeko pokrila. — Ker se jej je takoj poznalo, da je porodila, in ker se je ta govorica po vasi razširila, pride 28. sušca t. 1. babica Marija Kastelic v Savljah po njenem otroku vprašat. — Proti njej se je od kraja izgovarjala, da je pred časom porodila, katero je v apnenco dejala, v katerej pa nijso nič našli. Več nij hotela babici obstati in ji je tudi 20 gld. ponujala, da je ne bi ovadila. Še tisti dan je proti Št. Vidu v Ljubljano odišla, in si je dala od gospe Terezije Šreier svoj zaslužek izplačati in se je potem domu v Žuženberg vrnila, kjer so jo 2. aprila tega leta nenadoma vjeli, ko se je ravno z doma odpravljala. Pred okrajno sodnijo v Žuženbergu in pred tukajšnjo deželno sodnijo je obstala, da je živega otroka porodila, in da ga je z namenom ga usmrtiti po porodu brez pomoči pustila, potem pa je še obstala, da mu je v usta pleve in rez tlačila tako dolgo, da nij več vekalo. Preiskava zdravnikov, kateri so mater pregledali in truplo omenjenega otroka razparali se vjema z njeno izpovedjo. Zdravniki so odločno rekli, da je otrok živ rojen bil, in da je zmožen bil zunaj materinega telesa živeti, da je najmanj četrt ure dihal in živel, da ga je pa vsled zadu-šenja ust mrtud zadel in da je prisiljene smrti umrl. — Slednjič so še zdravniki rekli, da toliko plev in rezi ne more samo ob sebi v usta in grlo priti, ampak da so mu pleve s precej veliko močjo vtlačene bile. Obtožena Marija Longar je tudi pri obravnavi, kakor v preiskavi hudodelstvo obstala. Porotniki so vprašanje ali je hudodelstva detomora kriva enoglasno potrdili in vsled tega je bila Marija Longar od sodnije obsojena na sedem let teške ječe, poostrene vsak mesec z enim postom in vsako leto 25. marca s samotnim zaporom v tamnici. Marija Longar se je proti kazni pritožila na višjo sodnijo. Gospodarske stvari. Prikazni v naravi. (Spisuje France Žiher.) I. 3Dež in. toča. (Dalje.) Kmetovalci, imajo žalibože še dosti praznih ver in vraže pjri toči, kakor da bi toča kak čudež bila. če se ljudje ob hudem vremeni kakoršnih bodi pripomočkov poslu- žujejo, jim to ne samo čisto nič ne pomaga, temuč s tem imajo sami sebe za norca. Vsak ki ima zdrave možgane v glavi, more sprevideti”, kako bedaste so dela in mišljenja, katerih se ljudje ob hudem vremeni poslužujejo. Naj tukaj nevedem nekatere teh vraž. V nekojih krajih imajo ljudje navado, da ko začne toča padati, prvo zrno v glaž vode denejo, in zategnejo, ter pravijo, zdaj se bode vsa toča v dež spremenila. Tista toča, katera je v glažu, se raztaja, a druga gotovo ne. Spet drugi vržejo in zmečejo, ko začne toča iti, burkle, lopate, kose, srpe i. t. d. na dvorišče, kar je se ve da tudi bedasto. Posebno razširjena je pa med ljudmi, prazna vera, da coprnice točo delajo. Pravijo, da v zraku na oblakih jezdijo in tam s hudičem v zvezi točo napravijo. O tem mislim mi nij treba dalje govoriti, saj je uže večina slovenskih kmetov tako daleč podučena, da na coprnice ne veruje, katerih se ve da nikjer nij. Vendar hočem tukaj povedati, kako se je pred kakimi 6. leti v nekem kraji na slovenskem Stajerji z neko cop-nico. zgodilo. Bila je neka ženska, katero so ljudje sovražili in se je tudi bali, kajti mislili so da je ona gotovo coprnica. Bil je pa pri tistem hramu tudi fant, kakih 15 let star, katerega je ona ženska večkrat pretepala in zmirej slabo z njim ravnala. Fantje sploh mislil, kako bi se vendar mogel maščevati nad njo. Neki dan se je delalo k hudemu vremenu. Bliskalo in gromelo je in nazadnje se je celo toča vsipala. V tem ko je toča ropotala in dež lil, stalo je pred hramom pri vratih več ljudi, ki so gledali na to strašno burjo. Naenkrat pade skorej ravno pred nje en čevelj ali škoren iz megle. Hite gledat, in hitro spoznajo, da je ta čevelj od one babe, od katere so mislili da je coprnica in rekli so, da je gotovo v meglah toča delala, in je čevelj izgubila. Šli so jo iskat in jo hudo pretepali. Še ubili bi jo morda bili, ko bi jim ne bila ušla. Vsi so tedaj bili prepričani, da ona ženska točo dela, tako dolgo, dokler jim nij pozneje fant povedal, da je on njen čevelj vzel, tor ga ravno med točo na tla vrgel, ker se je hotel maščevati nad njo. Haložanom se zdi posebno nevaren „čr-nošolec,“ ki pride po „lintverna,“ ga po zraku na Turško jezdi, in bolj ko ga stiska, bolj z njega toča leti. To je tudi zelo nespametno. Stvari, ki se ji pravi „linvern,“ dandanašnji nij in je tudi nij bilo. Kdo je pa črnošolec? Pravijo da tisti, ki je uže bil v bogoslovnici ali seminišči, pa je „zdUkno“ ali odstopil. Njemu tedaj veliko moč pripisujejo, a pri toči je ravno tako nedolžen, kakor kako staro babče. Kako se jajca najbolj shranijo. Ako se jajca namažejo s katero koli mastjo, ne bodo se pokvarile. Najbolj je, da se vsako jajce namaže s svinjsko mastjo. Jajca se naj potem shranijo v hladni hiši na deskah, na katerih pa sme samo ena lega ležati, ne da bi se druge vrh drugih naložile. Taka jajca so še črez pol leta popolnem zdrava in dobra. Razne stvari. * (Duhovenska brada.) Ogerski primas kardinal Simor je dovolil, kakor njegov časnik pripoveduje, da smejo vsi ogerski duhovniki brado nositi. * (Slovanski dobrodelni odbor) v Peterburgu je tudi letos slovesno praznoval god slovanskih apostolov Cirila in Metoda. * (Okraden) je bil na Dunaji ruski kapitan knez Čavčavadze za 30.000 rubljev. Ukral mu jih jih potni tovariš tudi Rus, ki se mu je bil pridružil in ki mu je knez precej zaupal. * (Morilec Nikoličev) je nek dal-matinsk mornar iz Boke. Ustrelil je agenta Nikoliča iz maščevanja, ker mu ta nij hotel neke službe dati. * (Stara nevesta.) V Tešnu je bila te dni poroka, o kateri je vse mesto uže dolgo Časa imelo dosta govoriti in ima še. Ženin je namreč star 27 let, nevesta pa, uže stara mati tretje stopinje, bogata posestnica, šteje uže 72 let spomladi. * (Srčnost neke žene.) V Paločki na Ogerskem se je te dni zgodil strašan zločin. Žena krčmarja na kraji gozda je ležala bolna, moža njenega pa nij bilo doma. Naenkrat skočita dva našemljena kmeta v sobo, ter terjata denarja. Žena pravi, daje bolna, in da jima ne mora dati denarja, ker je v kleti zakopan. Kmeta gresta v klet, kmetica pa se posili, vstane ter gre zaklenit klet. Ko sta bila roparja zaprta, pošlje žena svoja dva mala otroka k vaškemu sodniku, da bi ga prosila hitre pomoči. Sodnik pride sam s& sekiro, in ko mu žena pravi, da proti dvema roparja sam ne opravi ničesa, jo zavrne s6 surovimi besedami, ter začne sekati vrata kleti. Krčmarica sluti nekaj hudega, vzame možev samokres ter ustreli sodnika, da se na mestu mrtev zgrudi na tla. Ljudje slišijo ropot, priteko v krčmo, odpro klet, ter najdejo tam oba roparja obešena. Kdo sta bila ? Žena vaškega sodnika in pa vaška babica. Preblekle ste se v moško obleke, ter šle b krčmarici ropat. Otroka, ki sta šla sodnika klicat, nij bilo do zvečer domu. Ko ja gre oče krčmar iskat, najde oba umorjena, v hlevu sodnikovem. Sodnik jima je bil odsekal glave. Take reči se gode na Ogerskem! * (Kako se juda lekko h katoliški veri prisili) so pokaaali nedavno judje v nekem večjem mestu Galicije. Njih občina je imela uda, ki je bil nezmerno bogat, ki pa za tempelj in sinagogo nij dal niti enega krajcarja. To je jezilo pobožne Abrahamove sinove, in so se hoteli na smrtni postelji nad skopuhom maščevati. Nekoliko dni pred njegovo smrtjo mu dajo poročit, da ako hoče po judovski božji njivi v nebesa priti, naj jim odšteje 30.000 gl. Bolnik ne odgovori ničesa, ampak pokliče katoliškega duhovna k sebi. Ta je prišel vsak dan, judovski oderuhi so pa vstopnino za nebesa tako dolgo zniževali, da je s 30.000 gold. prišla na 50 gl. Ko so bili uže tako daleč, se da bolnik krstiti, prevideti ter umrje. * (Slepec) je umoril v hospici za slepce v Masi na Italijanskem drugega slepca. V hospici sta živela namreč dva slepca, ki sta gojila drug do drugega naj grenkejše sovraštvo. Nij jih bilo mogoče sprijateljiti, ker se je eden slepec zaklel, da hoče svoj srd ohladiti v krvi svojega sovražnika. In res, ko neki dan izve, da je njegov sovražnik sam na dvorišči, gre z nožem v roki pred hišna vrata, in ko slepi nasprotnik pride, ga takoj zakolje. V petek 29. maja je bila pred porotniki v Neaplu pravda o tem umoru, pri kateri so bile vse priče slepe. Slepec je obsojen k smrti. * (Roparsk umor.) V Iiernalsu, dunajskem predmestji je 25. t. m. tolovaj v hišo necega mesarja ulomil, tam ukral za 200 gld. srebrnih šestič in deklo, ki je menda prišla domov, ko je bil tat svoj rop nagrabil, s sekiro ubil. Nemajo ga še. * (Predrznostamerikanskih časnikarskih reporterjev.) Nedavno je je umrl v Vešingtnu general Baker. V hiši predsednistva imel je duhovnik imeti o njem govor, sloveč njegove kreposti. Dopisnik nekega njujorškega lista, ki k svečanosti nij dobil vstopnice, spusti se skoz dimnik v veliko dvorano ter se postavi tik duhovnika. Ko je duhovnik molil nad mrličem, opazi reporter v njegovem klobuku kos papirja. Takoj ga vzeme ter odide. Ko duhovnik zvrši molitev ter hoče prebrati govor, ga ne dobi v klobuku. Hote ali ne hote moral je govoriti na pamet, a je zadovoljil svoji dolžnosti tako, da da so se temu čudili vsi dostojanstvenici. Pa kako se je začudil duhovnik , ko bere drugi dan v „New-York Heraldu“ svoj govor ves, ne kakor ga je govoril, ampak kakor ga je imel spisanega. Da se lažejo, to je naravna stvar. General Lee, postavimo, pride enkrat v Vašingtn, pa obznani uže naprej, da neče dogovora z ni-jenim dopisnikom novin, ker imajo neugodno navado, da vsako reč v svoje novine neso. Lee se je držal junaški. Cela dva dneva je imel vrata zaprta. A on je reporterje slabo poznal, kajti tretji dan so prinesle vse novine „razgovore z generalom Lecom“. Nihče se temu nij bolj čudil, kakor general sam, dobro znajoč da z nikomur nij govoril. Tržna poročila. Z Dunaja 30. maja. Sejm je bil mlačen, posebno ker konsumenti nijso veliko potrebovali. Pšenico so prodajalci za 10 kr. cenejše prodajali, pa so je vendar komaj 25.000 vaganov premeknili. Najlepša je bila 8 gld. 35 kr., najcenejša po 6 gld. 70 kr. Reži je bilo veliko na trgu, za to je kupci nijso mogli podražiti. Najlepša je bila po 6 gl. 20 kr., cenejša po 4 gl. 70 do 5 70 kr. IzBudapešte 30. maja. Binkoštue praznike je pri nas na Ogerskem strašno šel dež, pa zdaj vse prav lepo. Gorkota počasi raste ne da bi bilo preveč vroče, vreme je suho in setve jako lepo napredujejo. Tudi se iz vseh krajev poroča, da mraz in celo sneg v pogorskih okolicah setvam nij skoraj nič škodoval. Ako sedanje lepo in suho vreme nekaj časa še traja, potem bode naše upanje na dobro žetev veliko boljše in prijaznejše, pa tudi povodnje v dolenjih krajih naše dežele ne bodo veliko škodovale. Nadejamo se, da cvetja pšenice in vinske trte ne bode zopet dež pral. Žitni sejm na peštanskem trgu je bil ta teden jako mlačen, in ta mlačnost je trajala do sobote, posebno ker kupci pšenice nijso nič posebno iskali in so naši malini celo za ogersko blago, katerega se prav malo pripelje, le malo veselja kazali, tako, da so se od začetka tedna le teško cene preteklega tedna vzdržale, na koncu pa so za 10 kr. pale, in se je še tako komaj 30.000 centov prodalo. Ravno taka je bila s tujim blagom, katerega se je 40.000 centov prodalo. Reži se ogerske nij ponujalo pa tudi iskalo ne. Gališke se je prodalo 4000 vaganov po 4 gl. 60 kr. do 70 kr. Ječmena se je iz začetka malo potrebovalo, in se ga je torej le 15000 vaganov po 3 gld. 50 kr. do 3 gid. 60 kr. prodati moglo, in je proti koncu tedna, ker je bilo več kupcev, za 10 kr. poskočil. Koruza je imela veliko kupcev, in se je 25000 centov prodalo po 5—10 kr. dražje, tako da se je končno plačevala po 4 gld. 55 kr. do 4 gl. 65 kr. cent. Za oves so cene taiste ostale, in se ga je 15.000 prodalo. — Sočivja se je ta teden precej prodalo: fižol po 5 gl. do 5 gl. 50 kr. čolni cent, grah a je manjkalo in je bil po 6—7 gl. Leče je na trgu popolnem manjkalo. Smetno proso je bilo po 4 gld. 25 kr. do 4 gld. 50 kr., čisto po 5 gld. 20 kr. P šen o po 8 gl. do 8 gl. 30 kr. čolni cent. Konoplje po 4 gl. — Krompir je bil po 2 gl. 75 kr. dunajski cent. Loj je bil po 25—26 gld. Špeh je bil malo ^dražji, kakor vzadnjič, ravno tako mast. Češpelj se je prodalo 500 centov po 15—19 gl. Tržno cene. V Ljubljani 3. junija 1874. Pšenica 7 gl. 20 kr.; — rež 5 gl. 10 kr.; — ječmen 4 gld. 40 kr.; — oves 3 gl. 20 kr.; — ajda 5 gl. — kr.; — proso 5 gl. 10 kr.; — koruza 5 gl, 40 kr.; — krompir 3 gl. 80 kr.; — fižol 7 gl. 20 kr. — masla funt — gl. 52 kr.; — mast — gl. 42 kr.; — Špeh frišen — gl. 44 kr.; — Špeh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 12/„ kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 30 kr.; — teletine funt 29 kr.; — svinjsko meso, funt 36 kr.; — sena cent 1 gld. — kr.; — slame cent — gl. 70 kr.; — drva trda 6 gld. 80 kr.; — mehka 4 gl. 80 kr. lioterijue srečke : Na Dunaji 31. maja: 39. 54. 6. 18.49. V Gradcu 31. maja: 8. 68. 59. 6. 53. V ces. kralj, avstrijski državi od visokega ministerstva notranjih zadev koncesijonirano Nemško transatlantiško parobrodno društvo „Adler-Linie“ v Hamburgu. Neposrednje vožnje ix Ilamburgii v Novi Jorls brez zamude v ladostajah na železnih nemških, velikih parobrodih po 3600 ton in 3000 konjsko moči: „