ŠTUDIJSKA BIBLIOTEKA
LJUBLJANA
Lisi fztiftj« p iresece L L f ČO vet -i v Htckcitl Sir rt niče, iT
ftMM jtUMJlM BH OBUPI If
v vrsta, v sredo, IS. dacmnbra 1926.
Posamezna Številka 30 stofc
Letnik Ll
pcmdetjttt. Nnotntnt: u 1 mcaaa L S.—, celo I tlo L 75.—, v toa
•let — Ostani tu n 1 trgevriM ta obrtne oglase 75 atot, h vrtita L 1.2C, tglem denarnih zavodov L '06 fctot za besed«, najmanj L 3»
EDINOST
Uredništvo In npravniitroi Trst (3), ulica S. France sca 4'Auisi 20. Tm lefott 11-57. Dopisi ne) se pa&liaio izključno uredništvu, oglati, reklo« Bacile in denar pa npravniihm. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirani; pisma se ne stre emajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost* : PcduretiniStvo ▼ Gorici: ulica Giosue Carducci 6t. 7. L n. — TeleL it >37; Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Litovska revolucija
Evropa je za en vojaški puč bogate j-,ša. Revolucija na Litvancem se je '.završila s popolno zmago vojaških, revolucionarjev. Uradno poročilo iz glavnega mesta Litv&nske — iz Kovna —, ki smo ga objavili včeraj, je naznanilo,
(ia se ie obrazovala nova vlada, katere--------------------------. , o.
načelnik je Valdemaras. Dosedanji; gov radi te revolucije, je Rajala v predsednik republike Grinius se je od-!j>rvi vrsti od tod, ker seje bila postavi-povedal, na kar se je sestala litvanska j la v prvem hipu na čelo d^ave voja-narodna skupščina ter izvolila za no-|ška vlada. Bati se je bilo** veg* predsednika prof. Smetono. Ta bodo porabili litvanski vojaškl krogi to dva moža — Smetona in Valdemaras priložnost za napad na Vilno, kar m - sta bila duša gibanja, ki je dovedlo dovedlo do vojne s Poljsko. ^^^^ do teh sprememb. V novi vladi so zastopani — pravi uradno poročilo — na-
Ski puč Dogodki so se razvijali potem. žinam konfiniranih, ki so se mu zdele
z bliskovito naglico. Bila je najprej pomoči potrebne.	^ . .
obrazovana vojaška začasna vlada, ka- Tej vesti agencije Štefani dodajajo
tere življenje pa je trajalo le 24 ur, na-1 rimski večerni listi ta krajše ta daljše
kar se je to revolucionarno preseneče- komentarje, v katenh pojejo slavo
nie takoj napeljalo v ustavne kanale J on. Mussolimjevi velikodušnosti. «Tn-
tako da se ie mogla obrazovati nova buna* pa pravi: «Po tej vesti se bo Se tako aa se je mogia	»nadalje govorilo o groeoviti fattstovski
tiraniji, ki dan za dnem polni ječe, terorizira- deželo in državi in sili starega Turati j a, pa katerega se sploh nihče ni zmenil in brigal in se tudi sedaj ne zmeni, da inscenira beg- v motornem čolnu».
vlada ustavnim potom.
Veliko vznemirjenje, ki se je bilo polastilo predvsem poljskih vladnih kro-
cionalisti, krščanski demokrati in kmetska, stranka.
Litvanska ali, kakor jo imenujejo Rusi, Litva je neznatna baltiška država, ki je nastala, ob zaključku svetovne vojne na nekdanjem ruskem ozemlju ob Baltiškem morju, torej istočas-
so se duhovi pomirili, kajti nova redna litvanska vlada je hitela izjavljat, da gre pri vseh teh dogodkih le za notranjepolitično spremembo, ki ne bo imela nikakega vpliva na zunanjo politiko Litve.
Litvanska revolucija je presenetila tudi Moskvo, za katero je padec dosedanje izrecno rusofilske vlade brez
Oba nova
po kot njene severne sestrice Letiška! dvoma precejšen neuspeh.	Vo
in Estonska. Ob splošnem polomu, ki | gospodarja Litve Smetona in varneje sledil v Rusiji po revoluciji, so Li-!maras sta se šolala v Berlinu lnzaio tovci, Letiši in Estonci proglasili svojoj se ugiba, da sta svršilal svoj Prevrat ■ neodvisnost, ki jo je revolucionarna	isjpmčiie. Kliub vsemu pa iz-
Rusija priznala v smislu svojih načel o popolni svobodi narodov, da odločajo sami o svoji usodi. Takoj po svoji ustanovitvi pa so prišle te državice pod popoln vpliv zapadnih držav, predvsem •Anglije, katera je porabila ugodno priliko, ki se ji je nudila, da odreže Rusijo od morja. Bivši ruski zavezniki so smatrali ustanovitev baltiških držav
pomočjo Nemčije. Kljub vsemu pa gleda, da ostane politika nove vlade tudi napram Rusiji nespremenjena vsaj v toliko, da se bo naslanjala na korektno izvrševanje rusko-litvanskega garancijskega pakta, ki ga je sklenila prejšnja vlada.
Voiaški .puč na (Litvanskfem je po svojem globljem pomenu nov dokaz o nestalnosti sistema baltiških držav. Vsi
sploh za veliko pridobitev. V njih so; bistveni življenjski interesi teh držav namreč videli nekako pregrajo, ki naj; so že po svojem zendjepisnem polo-varuje zapadno Evropo pred boljševi- jžaju nert^družno spojem z Rusijo. Dej-&ko kugo, kakor se je takrat pravilo, in stvo, da so se te države ustanovilei proti katera bi segala s Poljsko in Romun-1 Rusiji, stavi njihovo.P?™^v.J^zdr-sko od Finskega zaliva pred vrati Pe- " trograda pa doli na jug skoro do Cari-
grada.
Te neznatne baltiške državice so zadobile lako znaten političen pomen, ki bi se še izdatno stopnjeval, Če bi prišlo tudi do sklenitve baltiškega bloka med Poljsko na eni ter L*tvo, Leti-Sko in Estonsko na drugi strani. In v začetku so bili res dani vsi predpogoji za uresničenje tega načrta, ki ga je vsem tem državam narekovala Še skupnost političnih interesov. Vse so se namreč ustanovile na nekdanjem ruskem ozemlju in vse so imele enak razlog se bati, da bi moglo novi Rusiji priti prej ali slej na misel, da si te de-fele zopet priključi. Še le ko so Poljaki zasedli potom znane danuncijade Vilno ter jim je bilo to mesto pozneje končnoveljavno dodeljeno, je bil blok baltiških (držav: za vedno razbit. {Nastalo je neizgladljivo poljsko-baltiško sovraštvo radi Vilne in od tedaj vodi Litva protipoljsko zunanjo politiko pri kateri se naslanja na Rusijo.
Kakor vse druge države, ki so nastale ob robu nekdanjega ruskega carstva, tako je tudi Litva podvržena raznim vplivom. So to v bistvu isti vplivi, ki so se uveljavljali že pred vojno. Radi dejstva, da so živeli Litovci skozi
žen položaj, da jo silijo zunanji vplivi v smer, ki ni v skladu z naravnim razvojem teh krajev. Razumljivo je da je taka politika nevzdržna. In nevzdržen je tudi sam sedanji baltiški sistem.
M6 zdi linMa mb
Uvedba zrakoplovne policije
RIM, 21. (Izv.) Včeraj je bil objavljen datum prihodnjega zasedanja ministrskega sveta in že danes naravnost tekmujejo vsi rimski časopisi v ugibanjih, kakšen da bo dnevni red na prihodnjem januarskem zasedanju ministrskega sveta Po teh ugibanjih bo načelnik vlade on. Mussolinl poročal na prihodnjih sejah ministrskega sveta o zunanjem in notranjem položaju, o izvajanju novega zakona o javni varnosti in o prvih uspehih poslovanja novih prefektur, katerih služba pa ne bo Se tako kmalu urejena. Pravosodni minister bo baje predlagal uvedbo nekaterih novih tribunalov z ozirom na novo nedavno izvedeno razdelitev pokrajin. Finančni minister bo seveda poročal o finančnem položaju in o ugodnem poteku podpisovanja za liktorsko posojilo. Minister za narodno gospodarstvo bo . ,poroč«fcl o uspehih odredb, ki so bile dolgo vrsto pokolenj pod Rusijo, je nedavno izdane, glede otvoritev novih razumljivo, da je še vedno zelo močan, tr^ovin ^ živiia in bo mogoče predla-in tudi zelo živ ruski vpliv. Ogromna . ge nekatere naltnadne odredbe. Ra-večina litovske inteligence, ki se na Ji a- . - ----* -	— — Ko^
Mm loiih sMsv t Rimu
38 odvetnikov izključenih ođ izvrševanja odvetniškega poklica
RIM, 21. (Izv.) Kakor poroča agencija «La Recentissima* se- je vršila danes zjutraj v raznih oddelkih rimskega prizivnega sodišča zaprisega odvetnikov, ki morajo po novih zakonskih predpisih priseči t navzočnosti sodnih svetnikov pred predsednikom prizivnega sodišča Od prisege je bilo izključenih in s tem tudi od izvrševanja odvetniškega poklica 38 odvetnikov. Od teh je bilo izključenih 26 odvetnikov iz moralnih razlogov in radi kazenskih precedentov, ostali so bili izključeni iz političnih razlogov. Izključitev je zadela predvsem one, ki so bili obsojeni radi političnih prestopkov in ki so večkrat dali nedvomljive dokaze v svojih nasprotovanjih napram ustavi in režimu. Ti ukrepi sveta in kraljeve komisije so bili, sprejeti od faSistov z velikim odobravanjem in so bili tudi ugodno komentirani v justični palači.
Potrebe soriške pokrajine
po mnenju rimsko »Tribune«
RIM, 21. (Izv.) DanaSnja «Tribuna»
ta Vladna kriza .redu In v neverjetno kratkem Času je ;
tvanska vojska izvršila državni prevrai ■M j ■	»M^iiii« nA|,A' Posledice tega koraka bodo dalekosežna.
RdllOuI Z3 SBSldVO IlUVC Narodna zavest se je uveljavila in se je za-■ ,	, n .j > / i vedla svoje moči. Treba je izvesti revizija
vlade poverjen Davldovicu ^^e^r^tire^
Uzunović vrnil mandat, ker so bili po- velikih izprememb.
goji drugih strank nesprejemljivi ! Državni prevrat, ki je takoj vstopil t,
BEOGRAD, 21. (Izv.) Nikola Uzuno- meJe zakonitosti bo gotovo imel svoj od-., •	> v /	Qin __4i mev v poljsko-litvanskem sporu. Poljska
Vič je danes popoldne ob 13.10 vrnil se kQ u£raJla zavedati novegpa p0i0Žaja, o
kralju mandat za sestavo vlade, kate- pu6tlti bo maraia stare metode in iskati rega je sprejel ravno pred 15 dnevi. Po n(yva ^ sporaziim.» končani avdijenci je podal novinarjem	-
dolgo izjavo, v kateri jimje sporo^il, (J^jg ftitflJSRe meŠŽDnSRe BOjM da je vrnil mandat za sestavo sirse koa-	J
licijske vlade, ker pogajanja, ki jih je .	™ delavcev zmrznilo
vodil z voditelji posameznih pari amen- . KALGAN, 21. Generali, ki poveljujejo tarnih skupin, niso uspela, čeprav je* četam maršala Cang-Tso-Lina, man-bila na njegovi strani, kakor tudi na ,džurskega diktatorja, so te dni polovili strani ostale gospode najboljša volja, tristo kitajskih delavcev, ki so jih ra-
Povdaril je, da smatra za potrebno, da bili za izkopavanje jarkov in za druga osteme - vse vsaj nekaj časa še rezer- ^vojaška dela. Reveže so s silo spravili virano, ali javnost bo kmalu zvedela,na odprte železniške vozove ter jih od-mnenje o vseh stvareh in pogojih, ki sotposlali v Pingtu-Huan. bili nesprejemljivi. Popoldne ob 4. url Tekom vožnje je pričel besneti silen je dobil predsednik narodne skupšči- ^vihar in mraz je hudo pritisnil. Ne-ne Marko Trifković poziv, da se takoj srečni delavci, s katerimi so Čang-Tso-poda h kralju v avdijenco. Novinar- "Linovi generali ravnali kakor z živino, jem Trifković ni hotel podati nikake^so dolgo vztrajali in kljubovali neurju izjave, vendar se je kmalu doznalo, in mrazu, čeprav so bili sestradani in da je nasvetoval kralju, naj poveri y raztrganih oblekah. Kljubovali so, a mandat za sestavo nove široke koali-(ne do konca. Predno je vlak privozil v cijske vlade Ljubi Davidoviču. Takoj*Pingtu-Huan, so bili že vsi delavci pod-nato je bil pozvan na dvor šef Demo-*legli mrazu. Mrliče so še z istim vla« kratske zajednice Ljuba Davldovič, ki kom odposlali v njihove domaČe kraje, je bil pri kralju od 5. do 6. popoldan- j ske ure. Ob tej priliki mu je kralj po-] veri! mandat za sestavo široke koali->
Anglija in dogodki na Kitajskem
LONDON, 21. V diplomatskih krogih cijske ali koncentracijske delovne vla-'izjavljajo, da je angleška vlada poslala de. Po avdijenci pri kralju je Ljuba poseben memorandum o dogodkih na Davidović novinarjem izjavil: «Dobil Kitajskem vsem onim državam, ki so sem od krone mandat, kakršnega je pri tem vprašanju zainteresirane. V tej imel tudi Uzunović. Predlagal me je listini priporoča angleška vlada Irugirn predsednik narodne skupščine Trifko- vladam, naj bi popustile glede nekate-ih* VaL-rvr mi !p krali sam deial na rih vDrašani v Drid Kitaicem: nrinoro-
vič, kakor mi je kralj sam dejal na rih vprašanj v prid Kitajcem; pripor prinaša iz Gorice daljši članek nekega moje vprašanje«. Novinarji so ga po- ča jim to, ker upa, da bi tako pomi-
r- _ . . -----_	— tem vprašali, ali bo Še nocoj vedel, ali rla Kantonce, ki so posebno v zadnjem
bo mogel izvesti svoj mandat ali ne in 4 času pričeli na vso moč Širiti propa-ali ga bo že nocoj vrnil. Nato je Davi- gando proti tujcem. Glede pripoznanja dović odgovoril: «Tcga ne morem ve-! kantonske vlade se Anglija noče izrefi, deti kar tako v pol ure. Potrebujem;ker se ji zdi, da položaj Še ni dovolj ja-
V. T., ki razpravlja o kričečem nasprotju, ki baje vlada med italijansko Gorico in njenim slovenskim zaledjem. Za odstranitev tega nasprotja in pospešitev asimilacije slovenskega življa
predlaga člankar sledeče mere: povzdigiza to vsaj eno noč. Vsekakor pa bom sen v tem pogledu, kajti mnogo je še gospodarskega položaja dežele potom hitreje nastopal kakor Uzunović«. Na-!takih kitajskih generalov, ki kanton-
... .	• t. ■ •• n _ w _ i_ t_ x —i J .U.	Z» T iiiV\A T\n »rifl nir1 A i»ro7il rlfl ola xrl q rl n no nrijnnvflin in	Pfln hn«
izrabljanja vodnih sil Soče in industrializacije ozemlja, več skrbi za gospodarske potrebe slovenskih občin, sprejem gotovega števila (kake desetine) slovenskih uradnikov v državno služ-
dalje se je Ljuba Davidović izrazil, da ske vlade ne priznavajo in se celo bo se bo najprej razgovarial z radikali, daljujejo proti njej pa Še ne ve, ali s Trifkovićem, ali« Mi-
ne
Francoski državni proračnn odobren
V sobotni ponočni sej!
hajlovićem, ali z Uzunovićem, ker tve, kdo je sedaj Šef radikalske stranke. ^ PARIZ, 21 bo pošiljanje seminaristov iz starih i Na vprašanje, kako da je on dobil je poslanska zbornica po kratki raz-pokrajin v goriško semenišče, kjer naj mandat in ne Pavle Radić, ki je vendar pravi odobrila državni proračun s 'iOd
zastopnik močnejše stranke, je Davi do- proti 140 glasovi. Tudi senat je prora-vić odvrnil: «Dobil sem mandat kot šef čun odobril skoro soglasno. ^Demokratske zajednice, ki šteje 50 po- Proračun predvideva za 39 milijard slancev, dočim jih ima Radić samo 728,310.592 frankov dohodkov in za 49». Ljuba Davidović je potem odšel v 39 milijard 451,443.921 frankov izdat-
kratko
ja sedaj v zreli moški dobi, se je izo-
di zboljšanja policijske službe bo baje predlagana celo uvedba posebne zra>-
brazila v ruskih šolah ter na podlagi koplovne policije, ki bo postavila Ita-ruskega jezika in ruske kulture, ipo- ■ y Q ^^ đržav % najlepše ure-sebno pa pod vplivom ruske književ-1	policijsko siuibo. Končno ni iz-
nosti. Toda na drugi strani je bil že;	da 9e bo prihodnje zasedanje
pred vojno zelo močan po vseh baJ,ti: ^nistrske_a sveta ukvarjalo tudi z
ških pokrajinah Rusije tudi nemški	__
vpliv. V teh krajih so bile zelo na gosto posejane znatne nemške narodne manjšine. Ti vplivi igrajo brez vsakega dvo-Veliko vlogo pri usmerjanju so-
ma
cialnega in političnega mišljenja prebivalstva, posebno inteligence. Povojni ruski vpliv pa se je ojačal na Litva,n-skem še s pomočjo komunistične propagande, ki je v teh deželah radi neposrednega sosedstva z Rusijo še pod posebnim varstvom moskovske centrale.
reformo pokrajinskih uprav, katere osebno proučuje skupno z ministrom za narodno gospodarstvo ministrski predsednik on. Mussolini.
Prizivi radi konfinacij
Uradno poročilo o delovanja prizivno komisije
RIM, 21. (Izv.) V palači Viminale se je sestala pod predsedstvom državnega podtajnika on. Suarda prizivna komi-Driigi činitelj, ki vpliva posebno na sija, ki je razpravljala o rekurzih pri-Litovskem na široke ljudske mase ter zadetih proti odločbam o konfinacijah. vzdržuje med njimi nezadovoljstvo, je1 J ~ 1 ~ slabo gospodarsko stanje dežele. Spričo svojega spora s Poljsko Litva ni
.mogla vzpostaviti s to deželo normalnih odnošajev, med katerimi bi bili predvsem važni za gospodarski pro-speh dežele redni trgovinski stiki. Razumljivo je torej, da je ogromna večina litvanskega prebivalstva orientirana na levo, t. j. socialistično. In dosedanja vlada je imela res nekako so-cialno-demokratično barvo. Bil je pa
bi se naučili slovenščine in potem služili Bogu in italijanski domovini v slovenskem jeziku, odpošiljanje slovenskega učiteljstva za nekoliko let v službe po različnih velikih italijanskih mestih, kjer naj bi se dodobra naučili jezika in navzeli italijanske kulture ter potem pojasnjevali in širili to kulturo v slovenskem jeziku. Člankar zaključuje svoj članek z besedami: «Vpra-JSanje obstoji v tem, da se razumemo». — Tudi ml dodajamo svojo opazko, da obstoji vprašanje zbližan j a med Gorico in zaledjem v medsebojnem razumevanju. ___
Načrt za prenreditev pokrajinskih svetov
RIM, 21. (Izv.) Danes je sprejel on. Mussolini predsednika milanskega pokrajinskega sveta kom. Fabrija, ki mu je predložil načrt o reformi pokrajinskih svetov. Pred nekoliko dnevi se je vladni načelnik on. Mussolini že enkrat razgovarjal s kom. Fabrijem o tejn predmetu, ki je bil v glavnih obrisih že odobren od ministrskega sveta. Sedaj se proučujejo podrobnosti tega načrta v kompetentnih uradih notranjega ministrstva. _
Ai«ra Dumini prod prizivnim sodiščem
RIM, 21. (Izv.) Včeraj se je vršila pred rimskim prizivnim sodiščem razprava o rekurzu, katerega je vložil Amerigo Dumini proti razsodbi rimskega tribu-nala, kateri ga je obsodil radi žaljenja prvega ministra in nedovoljenega hranjenja orožja na 14 mesecev in 20 dni ječe. Prizivno sodišče je potrdilo razsodbo prve stopnje. Skrajšalo pa je Duminiju kazen za 10 dni samo radi nedovoljene nošnje orožja. Kakor znano bo moral Dumini radi te razsodbe odsedeti Še 4 leta, ki so mu bila po-
svoj klub, kjer je imel kratko posvetovanje s svojimi pristaši. Kmalu nato je začel pogajanja s predstavniki posameznih parlamentarnih skupin in se je kratko razgovarjal s podpredsednikom radikalskega poslanskega kluba
kov.
Od 942 oseb, ki so bile obsojene na kon-finacijo, je vložilo do 20. t. m. rekurs 774. O rekurzih so bile v največji naglici uvedene preiskave, ki so bile do gojno prisoj ena v Matteottijevem pro-
Parlament je bil odgoden do 11. januarja.	_
Amerika in njeni dolžniki
WASHINGTON, 21. (Izv.) Izjavo, ki Ilijo Mihajlovićem. Nato pa je povabil j0 je objavila fakulteta za politično k sebi Pavla Radića, s katerim se je Vede v Columbiji in v kateri predlaga razgovarjal le nekaj "minut. Končno je revizijo vojnih dolgov in reparacij ter govoril še z dr. Korošcem kot predstav- sklicanje mednarodne konference v to ,nikom SLS, nakar se je podal k Marku j svrho, ne bo našla pri vladi in v parla-Trifkoviču, od njega pa v musliman- 'mentu dobrega sprejema, ski klub. kjer ie imel konferenco z Senator Borah, ki je predsednik ko-dr. Spahom in dr. Marinkovićem. ^misije za zunanje zadeve v senatu, je Demokratska zajednica je zadovolj-*pač najbolj kompetenten, da izrazi na z mandatom, ki ga je dobil njen mnenje nekaterih političnih krogov, predstavnik Davidović ter vidi v tem Borah je izjavil, da bi ne bilo nikakor moralno zadoščenje. Izjavljajo pa, da^pravicnaj	bi se zaklad Združenih
ne veruje, da bo imel Ljuba Davido-*,držav izjavil za revizijo vojnih dolgov vić uspeh s svojo misijo. Jutri ise začne-^ter olajšal svoje dolžnike, ki se pa s jo glavna pogajanja. Na vprašanje np- 'posojili, najetimi v Združenih drŽavah, vinarjev, ali je Davidović jpresko čil vedno bolj oborožu jej o.
Velika nesreča na reki
NEW YORK, 21. (Izv.) Predvčerajšnjim popoldne je došlo v bližini Hud-sona do velike nesreče. Majhen parnik, ki je prevažal skupino delavcev, je zadel ob plavajočo ledeno maso in pri tem zadobil tako težke poškodbe, da se je tekom par sekund potopil. Triintrideset delavcev je našlo smrt v valovih. 24 delavcev, ki so se rešili s tem, da so se oprijeli ledene mase, je bilo prepeljanih v težkem stanju v bolnišnico. Do sedaj je bilo najdenih devet trupel. Med onimi triintridesetimi žrtvami je tudi pet italijanskih delavcev.
sedaj dokončane v 513 slučajih. Doslej. cesu> se je prizivna komisija izrekla v 161!*
slučajih. V 104 slučajih je bil rekurs zavrnjen, v 16 slučajih je bilo rekursu ugodeno, v 16 slučajih je bilo predsed-
Itail jamski katoliški centralisti
RIM, 21. (Izv.) V nedeljo so se sestali v Rimu predstavi tel ji odborov italijan-
finacijske dobe, v 20 slučajih so bile konfinacije spremenjene v opomine, v
v
na drugi strani tudi desni tabor, tabor petih slučajih pa v sva»*a. Na željo takoimenovanih litvanskih fašistov, ki!predsednika vlade je komisija predlo-je gledal zelo po strani rusofilsko poli- ™ vM^iinii,, npk«,	ki
tiko predsednika republike Griniusa in ministrskega predsed. Sluzeveckega. Prilike so se razvijale na Litvanskem neizprosno v smeri k Rusiji in nacionalisti so že predvidevali nevarnost komunistične revolucije, katera bi uve-
dla v Litvi sovjetski politični sistem ter .proglasila zopetno priključitev idežele k Rusiji.
Tak je bil notranji položaj, ko je iz-
niku vlade predlagano skrajšanje kon-'skih narodnih katoliških centralistov.
Po dolgi razpravi so prišli do zaključka, da organizacija narodnih katolikov ne more in ne sme imeti nikakršnega strankarskega značaja, marveč zbira naj politično samo one katolike, ki smatrajo za svojo dolžnost odkrito podpirati režim. Organizacija ne sme stremeti za nabiranjem mase. H koncu zborovalci naložili osrednjemu od-
so
žila on. Mussolini ju nekaj slučajev, ki so se ji zdeli upoštevanja vredni.
Predsednik vlade ni samo sprejel predloge komis., ampak je tudi Iz lastnih nagibov v široki meri polnomočja, katerega mu prepušča zakon o javni boru, da odpošlje predsedniku vlade in varnosti izpremenil "34 konfinacij v fašizma on. Mussoliniju izraze globo-opomine, 7 v svarila in en opomin v^kega spoštovanja in naklonjenosti na-svarilo, 10 oseb pa obFojenih na kon-ipram njegovi osebi in napram režimu, finacije je ministrski predsednik po-j fašistovskega režima, polnoma pomilostil. Povrh tega je pred-! Katoliški centralisti tvorijo jorganir
biuhnil pretekli četrtek po noči voia-[sednik vlade dovolil podpore 29 dru-izacijo onih katoličanov, ki so pristaši
je
Svetozarja Pribićevića, je Davidović odvrnil, da ga ni prezrl. Iskal ga je že danes, pa ga ni našel.
\i\m načelnika nove litvanske vlade
Zakaj jo bil izvršen državni pievrat
KOVNO, 21. Novi ministrski presednik in zunanji minister Litvanske prof. Volde-maras je podal novinarjem naslednje izjave:
«Vzroke državnega prevrata na Litvanskem treba iskati v zadevah, ki so notranje nravi. Prejšnja vlada, ki so jo podpirali socijalisti, ljudovci in narodne manjšine, je bila obljubila tem manjšinam obširne koncesije, včasih celo privilegije, ek-stremističnim elementom pa je pustila popolnoma prost roke, tako da so lahko neovirano izvrševali prevratno propagando.
Skrajneži, ki jih po številu ni mnogo, so se odkrito pripravljali, da se polaste državne oblasti. Vse je kazalo, da bi njihovo početje lahko služilo kot pretveza za novo poljsko intervencijo, slično namišljeni vojaški vstaji poljskega generala Zeligow-skega, ki je 1. 1920. ugrabil Litvanski njeno prlavno mesto Vilno. Znano je, da Pil-sudski še od nekdaj sanja, kako bi Litvan-sko spet priključil Poljski.
Boljševiki bi bili povzročili na Litvanskem nemire in bi bili tako prisilili Poljsko, da se zavaruje za vsak slučaj in da pošlje proti Kovnu svoje čete. Vlada, ki smo jo strmoglavili, je nadaljeval Voldemaras je brez prikrivanja podpirala težnje bolj-ševikov. Kompromitirala pa se je ta vlada v očeh vseh dobrih Litvancev s tem, da je prepovedala manifestacijo, ki naj bi bila služila kot protest proti boljševiziranju in poljakiziranju Litve. Litvanska vojska se je zavedla rdeče nevarnosti, ki je ogrožala neodvisnost države, in je zato strmoglavila slabotno vlado Slezeviciusa; v najlepšem
Drobne vesti
Podzemeljske jama na Slovaškem
Muzejski ravnatelj Kral je odkril v bližini Plajsnica vse polno podzemeljskih jam, ki se proslave radi predzgodovinskih najdb prav tako kakor so se bile proslavile jame pri. Blanskem severno od Brna. Jame se raztezajo v dolgosti devetih kilometrov in je samo Še mamutska jama v Ameriki večjega obsega. Težko je bilo odkriti te jame, keo* se nahajajo vhodi preko meje na ogrski strani, medtem ko leže jame na slovaški zemlji V teh jamah so se našli ostanki predizgodovinskih človeških naselbin, ognjišča, kuhinjske posode, po stenah pa znaki prastare umetnosti, razne risbe. Ko se bodo vsi podzemeljski prostori točno in natančno preiskali, dobimo lep vpogled v najstarejše čase človeškega rodu.
za liktorsko posojilo;
II.
« EDINOST*
V Trsta, dne 22. decembra 1926.
DNEVNE VESTI
Socialni položaj novinarja
V proračunski debati čehoslovaškega senata je imel te dni starosta čehoslovaških kovinarjev zaslužni .politik in novinar se-pator Pilil govor, v katerem je orisal sta-bje Čehoslovaške žurnalistike ter položaj novinarjev.
Kar se tiče splošnega stanja čelioslovaške žurnalistike, se ta v mnogočem razlikuje pd žurnalistik po drugih državah. Delovni jpogoji žurnalistov so tudi zelo različni od
Zelenjava: Radič zelen veliki in mali 100 —400; radič rudedi 850—440; pesa —.—; korenje 100; malancane 180—250; paradižnik —: solata 120—200; endivja 300; zelje belo 60—100; zelje zeleno («Bruxelles») 60—80; vrzote 40—80; «topinambour» 80— 100; krompir 60—85; grah —; fižol v stročju mali 380—450; čebula 40—80; česen 150—200. —
Sadje: Jabolka 80—400;'hruške 100—500; kostanj 100—180; kostanj maroni 180—350; grozdje 500—600; mandarine —.—; poma-
VVgUJi fiiuuaiioiuf i3\J LUUl iClU 1 C^JlLill UU	---< --- --"J —».^^^AJUV	. |
delovnih pogojev drugih socialnih slojev, j ranče 30—45 L za zaboj ali 90—140 L za
Cehoslovaška žurnalistika se mora pov- j stot; limone 28—40 L za zaboj. —_
rdigniti na enako pravno podlago kakor po ' ————— ———————
drugih državah. Sedaj velja na Čehoslova-tlkem za novinarje zakon o trgovskih po-knočnikih in zato si čehoslovaški novinarji torizadevajo, da izposlujejo poseben zakon, ki bo uredil njihov položaj tako da bo odgovarjal novinarskemu delu. Istotako je treba
le njegovva is java, s katero vzdržuje svojo trditev.
Državni pravdnik, zahteva, da se citira na vsak način Giamponi, kar ni mogoče priti do logičnega zaključka. Ta namreč pravi, da ni bil nikdar v kočiji Gherbetz.
Branitelj odvetnik Turola se upre temu .predlogu.
Toda sodišče ne more razsoditi v tako jVažni zadevi brez zaslišanja imenovanega in prenese obravnavo na 28. t. m.
Tatvine
Pred -kazenskim senatom v ®abi št. 67 so se včeraj zagovarjali Barba Jordan, star 17 let, Battaglia Salvator, star 50 let in Vidmar Alba rolj. 1. 1907 radi zločina tatvine raznih zlatih predmetov na škodo Frančiške Cobau poročene Sustersich. Ta-
Orzana je Objavila 8. cenik Živil V prodaji | NAZNANJAM, da sem prevzela dobroznauo go* na debelo na goriškem trgu dne 20. decem- f^ifo «AU'aeroplano» v Via S. Marco 15, k)«|
Iz tržaškega življenja je lzvrSU 8 pomoCjo ukradenih klju-
Samomor starega upokojenca
Čeprav je pač moral vedeti, da mu neizprosna bela žena itak ne bo več dolgo pri-poskrbeti za slučaj onemoglosti in starosti, j zanašala, je 73-letni upokojenec Viljem Do-Pri žumalistiki so take razmere, da se živ- j brigna, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni Ijenj&ke sile izčrpajo mnogo hitreje nego v j zgornji Štev. 658, prišel do žalostnega 'drugih poklicih. Radi tega je potreben tudi j sklepa, da si vzame življenje, ki mu poseben zakon o novinarskih pokojninah. I Sa Je v zadnjem času grenila trdo-Govornik je apeliral na odločilne kroge, i vratna bolezen. Predpreteklo noč, ko so naj poskrbijo glede teh dveh temeljnih za-*nJegovi domači mirno spali, se je na tihem htev novinarjev, t. j. glede delovnega časa i P°.dal v kuhinjo, odprl pipo plinove nape-dn pokojninskega zavarovanja. Vprašanje i lajve pri ognjišču ter čakal, da ga strupe-
fnmallstike — je zaključil senator Pihl — je en del kulturne politike, katera je in mora biti ena Izmed prvih skrbi vsakega naroda.
ni plin zaziblje v večni sen. Da bi prej dosegel svoj žalostni namen, je nesrečnik vzel konec gumijaste cevi v usta, tako da
Barba priznava dejanje, kar se tiče zla-tenine, zanika pa tatvino obleke, zapopa-dene v obtožnici. Predmete je koj po tatvini izročil Vidmarjevi.
Predsednik; Vidmar jevi ete dali tudi polovico izkupička? . Barba: Ne — le 130 lir.
Predsednik: Vidmarjeva vas tudi obdol-žuje tatvine 60 lir, ki ste jih baje vzeli iz njene torbice.
Barba: Tega nisem vzel.
Državni pravdnik: Zakaj je obtoženec prodal predmete Battagli?
Obtoženec: Poznal sem že prej Battaglio. Je brivec in moj adružina se ga poslužuje. Battaglia pravi, da je priđel Barba k
Poifne znamke, ki se vzamejo Iz prometa
Tukajšnje ravnateljstvo pošte in brzojava sporoča: «Naznanja bra preneha 20 (zelene)
zelene), po 2 liri (zelenkaste in rumenka- .	.	. .
ste) in po 2 liri za ekspresna pisma v ino- i £ ° ~	da Je eiurt nastoPlla že
zemstvo. Z istim dnem se vzamejo iz pro- y	mami.
je neposredno vdihaval plin. Ko so včeraj ^i®111 z verižico, prstanom in uhani, za ka-zjutraj njegovi domaČi stopili v kuhinjo in tere ie deJa,» d& »o njegovi. Qn je kupil našli nesrečnega starca nezavestnega na Pr^dmete za 200 lir, za uhane posebej 160 tleh poleg ognjišča, so naglo odprli okna!lir- Obleko je dal v zastavljalnico. Veri-in skušali na kak način pomagati starcu jžlco *e P^dal nekemu gospodu Signoret-
xneta spominske znamke za sveto leto.
Te poslednje znamke se ne bodo menjale; pač pa prve, in sicer jih bodo prizadeti
to zaponko. V četrtek je pričel groziti in hotel imeti 15 lir. Dal mi je v zastavo verižico. V peteik je prišla hči gospe Sustersich in jaz sem ji koj povedala, da imam v zastavi verižico in zaponko. Nisem dob^ la nikdar tistih 130 lir. Nekega večera sva,
Nesreče pri delu.
Radi vdihavanja, plina, ki Je uhajal iz
peči, pri kateri so bili zaposleni, je včeraj	_ ______ ______ __ __________
lahko menjali za veljavne znamke -do 31. predpoldne v škedenjskih plavžih postalo	bTlav gledališču~On*7e^ ^def v^moji iorbici
decembra 1927. __slabo trem delavcem: 29-letnemu Josipu	denar. Grozil mi" je z ropom. Tudi predsta-
Prlčeteh zime	Rj>d^a;««ta??Jweinu p? Sv' 1^aTin	vil se mi je z imenom Ljubitsch.
oo	*,"BO	«■ ^-letnemu Ivanu Parovel, sta- sustersich pove, da so ji zmanjkali ime-
Danes 22. t. m. ima zima svoj uradni nujočemu pri Sv. Mariji Magd. sp. št. 767 in j kovani predmeti v vrednosti 900 Kr. Pusti-vstop v deželo, pa čeprav nam ljubeznivost W-letnemu Josipu Fischetti, stanujočemu ! ja je ključ obešen ob stranici vrat To je naših številnih čitateljev prinaša dnevno v ulici Media št. 9. Zdravnik rešilne po- bila njena navada — hodnik je namreč cvetlic, zelenih vejic, napol dozorelih po- staje, ki je bil telefonično poklican na lice ! mladanskih sadežev itd. v naše uredni- mesta, je podal ponesrečencem prvo po- ^ 4 ^ štvo. Zdrav, suh, pa ne preveč hud mraz moč ter jih rešil iz nevarnosti. Rodela in i Chico^uhane
leži po celi deželi. Dosedaj so vsi znaki, da Fischetti sta si kmalu popolnoma oporno- j Brani Battaglio in Vidmarjevo odvetnik bomo imeli vsaj vremensko lepe božične Parovel pa, ki je bil Še precej slab, je j Zennaro, Barba Jordan itoa za branitelja
, zelo temen in ključe ni mogoče videti. P0" i Priča Signoretto je kupila verižico, priča
praznike.
CIGARE, KI SO POŠLE.
Finančna intendanca javlja, da žaški pokrajini posle zaloge finih
Virginia Brasile ter da začne uprava mo-	pamika, mu je padel na levo nogo
nepolnega blaga razdeljevati z današnjim	težak kos lesa, ki je najbrž zdrknil iz rok
dnem cigare Havana, oblika Virginia, in	kakemu delavcu, zaposlenem na krovu
sicer po 230 lir kg ali po 1.15 lir za komad,	parnika; zadel ga je tako hudo, da mu je
1	1 ——	r»l Ami 1 Ir rtf^l	r. I rv TA rv Iti	_ • 1____L t__• ^
odvetnika dr. Kezicha.
Oba odvetnika sta zastavila vse sile, da odvrneta ječo od svojih varovancev. Po
bra, 1926., in sicer kakor sledi: riž boljše vrate od L 215—220; riž navaden L 210—215; testenine navadne (vštevši ovoj) 330—335; sladkor v kristalih 690—693; navadno semensko olje (franflto sod) 710-720; domača slanina 740-760; mast 740-760; navadna kolonijalna kava 2275-2325; polenovka 490-500; ječmen št. 10 195-205; fižol druge vrste 150-160; fižol prve vrste 190-200; krompir 65-70.
V prej navedenih cenah ni všteta užitni-na. —
Najlepše dekle
Filmska družba Finaneta išče najlepše jugoslovensko dekle za službo pri filmu. Razpisala je natečaj, dobila tisoče elik. — Te dni se je vršila izbera treh najlepših .izmed njih. Kot druga je bila izbrana Nada Pogačnik iz Gorice, kot prva pa neka Za-grebčanka. _
OZELJAN-&EMFAS •Dragi «piltki»
Kaj vse in kolikokrat nismo že čitali v «Edinosti», da se ne sme zaupati raznim agentom in krošnjarjem, ki ponujajo razne predmete po deželi. Stokrat in stokrat smo čitali in bili opozorjeni, da ne smemo podpisati nobenega spisa v neznanem jeziku, ako ga ne razumemo. In vendar smo kar po vrsti zopet nasedli agentom, ki so ponoči nabirali okoli naročil za fotogra-fična povečanja. Pa še celo taki so nasedli, katere »matramo za izobražene, previdnejše in prevdarnejše!
Zadeva je bila namreč sledeča: Govorili smo z agenti dotičnega podjetja in se dogovorili, da dobimo za šest lir povečano fotografijo. Cela vrsta nas je pristala nato. — Podpisali smo nato še neko naročbo, ne da bi se natančnejše o tem informirali in ne da bi dotične tiskovine prečitali. Agent-je so odšli in se sedaj zopet pojavili s fotografijami ,zahtevajoč pa obenem 56 lir. — Zahtevali so plačilo tega zneska, ker, ako ne, bodo postopali sodnijskim potom. Na dotični podpisani tiskovini smo se namreč obvezali izvršiti nairočitev ter da damo o-nih šest lir samo za potne stroške agentom.
Časi so tako popolni gospodarske mizerije in pomanjkanja denarja, da bi bili res silno nespametno, razkošno in zapravljivo vreči 50 lir za navadno fotografijsko povečanje. Čutimo, da smo prevarani v naši dobri veri, ker nismo govorili o tako vdsoki ceni. Zato smo naznanili celo zadevo oblastem. Dokler se stvar ne razčisti, naj vsakdo počaka s plačimo.
Ved prizadetih
IDRIJA
V okolici našega mesta se poslednje čase dogajajo mnoge aretacije ljudi, ki so ali naj bi bili prestopili državno mejo, se
bil prepeljan domov.
— V ladjedelnici S. Marco se je včeraj popoldne ponesrečil 60-letni kotlar Josip so v tr- ! Pizzamus, stanujoč v ulici Cristoforo Bel- i^m o 7p" tcThVl oTežk o" nri Barbi" Ta" če tu d f podaM v Jugoslavijo ali obratno. Skoraj ih cigar li št. 50. Ko je delal v podpalubju novega ffi* iLl že na^stt " le^n za^f radi	^jamo o takih dogodivščinah. ----- — --—i-- — —-1 — *— ----1 ' 1 ki so za onega, ki pozna našo okolico, razumljive. Tu v teh krajih so ljudje iz posameznih, na meji se nahajajočih vasi, Že
Knlii;? „Goriške isntfce4
tatvine, eno poneverbo in eno amnestirano tatvino. Vendar odvetnik Kezich ni obupal.
Sodišče je nato proglasilo sledečo razsodbo:
Barba Jordan je obsojen na 11 mesecev
zlomil kosti v stopalu. Nesrečni kotlar je dobil prvo pomoč od zdravnika re&ilne oo-
Prejeli smo iz javnosti še bedeči vtis o st-?je-' na£ je bil PrePel ian v mestno bol- t um knjigah «Goriške A^Uce,:	no mesec dni ^ ^	P	Salvator
znova^omire rn^^J^m^o' . ^Tretja nezgoda pri delu se je dogodila ^o^ik Kezich je vložil
knjige «Gori?ke Matice, '	|San^ ^^til^Ž^^ I	^
med drugimi težaiki delal tudi 29-letni Roman Bertoni, stanujoč v ulici Rigutti št. 8. Ko so z žrjavom dvigali na krov težak tovor, se je ta tako nesrečno zagugal, da je
Ta književna zadruga ni mogla v prirejenih knjigah podati lepše vsebine, nego jo je dala v letošnjih brošurah. Njih znanstveni, poučni, a obenem zabavni namen je bil z velikim veseljem sprejet, ne
k0!" in 7 dni ječe v samotni celici, Battaglia na 100 lir in Vidmar Alba na 125
priziv radi
SPORT
WL. D. Sparta - S. K. Val n. S-5 (2-1)
;amo
_	_ Kot pravega nasprotnika si je barkov-
butml Bertomja v glavo. Udarec je bil ta-j jjanska četa, sestavljena iz najmlajših
iz prejšnjih časov zelo navezani drug na drugega po krvnem sorodstvu, gospodarskih potrebah itd. Brez najmanjšega namena, delati kaj protidržavnega, se ti ljudje večkrat neprevidno odpravljajo brez vsakega dovoljenja preko meje, da se obi-fcčejo, vidijo itd. Zlasti izza Časa vojne se je poznanje ljudi zelo raztegnilo.
Teh neprllik bi se vsi najlažje znebili s tem, če bi ne zahajali na ta neprevidna pota, ker si povzročujejo le sitnosti.
is A^ssi	s^r^^ 330.340,
da vrši uspešno nalogo nuditi svojim rojakom znanje in izobrazbo.
Ona ima namen zdraviti ljudstvo duševno in telesno ter ga pripeljati do splošnega blagostanja, —- Rojaki so se radi lega za
nezavesten. Na lice mesta poklicani zdrav- :,eet prve divizije. V včerajšnji tekmi, ki se nik je dognal, da ima siromak pretresene i ie odigrala na igrišču Adrije, so Škedenjci možgane, zato ga je dal po prvi pomoči j igrali z lepšo tehniko in so bili precej časa prepeljati v mestno bolnišnico.	v premoči, a .da so Barkovljani zmagali
— V mestno bolnišnico je včeraj popold- ! gre zahvala njihovi požrtvovalnosti in lju-
čeli zavedati teh neizmernih dobrot, ki jim AMon rin^	■bemi d° SV°jih belo'zelenih barv' -
jih nudi «G. M.». Zato pa so jo tem bolj ^u ^fe^de^^pL^u.S Tekma se pridne ob 13. uri Skedenj ceni vzljubiti.	f^ih vTJ?	manjkata dva igralca, ki pa 2e tekom pr-
vih 10 minut pristopita. Žogo ima Sparta, a Val ji jo kmalu odvzame in preide v
Vidijo v njej skrbno mater, ki jim kot zvezda vodnica kaže pot ugodja, po kateri naj bi stopali.
Sveta načela, katera si je postavila, se ji (izpolnjujejo. Da pa bo tem uspešnejše
jenac«, ki ga popravljajo v Loydovi ladjedelnici, hotel po lestvi s poveljniškega mo-stiča, ko se je lestev nenadoma prevrnila;
BORZA POROČILA
Amsterdam 880-890. Belgija 300-310, Francija 88.75-89.75, London 106-107, New York 21.90-22.15, Španija 330-340, Švica 430-445, Atene 27-28, Berlin 520-530, Bukarešt 11-12, Praga 65-65-75, Ogrska 0.0300-0.0315, Dunaj 305-325, Zagreb 39.25-40.
Uradna cena zlata {20. 12.) 430.54.
Vojnoodškodninske obveznice 60.90.
MALI OGlASi
Kajti edino le na tak način bo mogla vršiti z vedno večjim uspehom svojo vzvišeno kulturno nalogo.	F.
POPRAVEK.
V članku «Trst in klasicizem v včerajšnji «Edinosti» Čitaj 8. vrsto prve kolone «... zu
v zar na-
da ne bi padel, se je Cappelletti ujel z levil	^^o'^inuVah^* Eenjciv
co za neki drog, a pri tem si hudo pretegnil Pravi" «oaJ- f ° z? minutah bo feKeaenjci v
_ .....----.----— -----— : živce in kite v komolcu Po	il napadu m ostanejo ves prvi polčas, katere-
lečila svoj rod, je naša sveta dolžnost, da ^iT mož nreouien doma« ^krb? mor2? ** kOTiec ^	Hn^lec- Tuđit T "
ji priskočimo na pomoč, da jo. podpremo, ho papoSva^? k^ihU dni.	mora[ , četku drugegaj polčasa so ^rtaši^ki
Vsakdanja žrtev avtomobfla
Ko je 76-letna Lucija Castellani; stanujoča v ulici S. Francesco št. 43, včeraj predpoidne hotela čez ulico Rismondo, jo je ' gtiri goale; enega Matjasič, zadnje tri ka-neki avto, ki ga menda ni pravočasno za- petan Skerl. —
pazila, da bi se mu umaknila, zadel ođ v tekmi sta se od obeh čet najbolj odli-nanjosti in laični "kompozicij tvorijo strani » jo Podrl. Uboga starka je padla |kovali napadalni vrsti. Sodnik Bernetič ono....», 85. vrsto druge kolone « v vrtu tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo v i dober. — lapidarija tudi en popoln steber korintske- ■ stegnu Revica je dobila prvo pomoč od
---- _1_____ i____ i • ^ ,	n . .	7(1ravnika reiilno nncf n ia notn in Klin TVT-n
1 padajo, a 20 minut pred koncem tekme se posreči Valašem priti pred nasprotna vrata, kjer ostanejo do konca tekme. V teh dvajsetih minutah Barkovljani napravijo
BERUTZ-SCHOOLvu F*k'°Fm ,3>>oak ,a
i prevodi v vseh jezikih. (1518
N. Bor ta tt i & Figllo, Trst, Corso 47 (Tektrn« Rovisi popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poStenih cenah. Govori se slovenski.	1925
ZLATARNA
skega sloga tempiia «Dobre Boginje » 1 zdravnika rešilne postaje, nato je bila pre-in zadnjo vrsto iste kolone: «.... Poleg teh i peljana v mestno bolnišnico.
nahajamo že tam manjši ter mnogo manjših....«
kip mladeniča
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG.
21. 12. 1926.
Zadnji dnevi tega leta, oziroma zadnji dnevi pred prazniki so privabili na trg precejšnjo količino finejše zelenjave in plemenitejšega sadja. Seveda je kupčija s temi predmeti bolj podobna kupčiji na drobno, kot na debelo.
Glavni steber današnjih kupčij na bla-
govnem trgu je še vedno v krompirju in šlana cilj, Giamponi ni hotel plačati
TržiišKl Kazenski senat
Poskaien rop.
Gherbetz Edvard je obtožen poskušenega ropa na Škodo Antona Giampani.
Obtoženec, po poklicu kočijaž, pravi, da	stTpraznovala' dan~zdru~žitve"v"no-
je usodnega večera sta s svojo kočijo pred VJQ družino. Bilo srečno, neko gostilno na Montetbelhi. Tam se mu, Poroči se te dni gdč. Nada Gaberšček, je približal Giamponi, vinjen ki ga silil, hCi ^tika g. Andreja Gaberščeka, z inž. da ga pelje s kočijo v ulico Garibaldi. Ta jožefom Šliškovič. Rojakinji v tujini obilo m hotel, a se je naposled vdal. Ko sta pri- :srege!
Vesti i Goriškega
Goriške mestne vesti
Himen.
Poročila sta se Silvester Hrovatin in Ivanka Klede, oba iz dobrih slovenskih rodbin naše Gorice. V krogu svojih naj-
SOBO ali sobico, zračno in svetlo, s prostim vbodom, če mogoče z vso oskrbo, v mestu ali okolici, iiče gospod s 1. januarjem. Ponudbe pod «Čisto> na upravništvo.	1928
MUN na vodo, udobno stanovanje, hlev in zemljišče, se proda po u£odni ceni in dobrimi pogoji. Benko Vekoslav, Riheraberg.	1929
HI S A nova, s 4 sobami, kuhinjo, shrambo, kletjo in hlevom, se ugodno proda. Pri hiši je vrt iti obsežne njive. Nahaja se pri postaji Trnovo-Bistrica. Pojasnila v Trnovem št. 130.	1927
2IMNICE, vzmeti, divani, platnene postelje in drugo se prodajo. Corso Garibaldi 14.	1930
točim dobra vina in postrežem z domačo kuhinff po nizkih cenah. Marija Nocente.	1931
SLUŽKINJO
Corso 24, I.
sprejme družina brez otrok.
Lin kaj 193?
STROJ za izdelovanje cementne opeke, p^oda p« nizki ceni Srečko Bajt, v Idriji.	1914
BRIVSKI pomočnik, prva moč, se sprejme, žgaveo, brivnica v Vipavi št. 54.	lf>94
SAMO potom energičnega zdravlj nja z Glykolom se ozdravi glavobol, šibkost, malokrvnost, obne« moglost i. t. d. Izdelek lekarne Castellanovich, Trst, Via dei Giuliani 42.	1900
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec Via Giulia 29. Telefon 33-19.
1517
ZAHVALA
Dolžnost me veže, da se iskreno zahvalim vsem, ki so počastili našega dobrega očeta
IVANA PETRINJA
na njegovi zadnji poti. Hvala č. g, Sokliču, župniku v Klancu, g. podeštatu Pečarju in gospč soprogi,
S. učitelju in g.čni učiteljici. Zchv^ljujem se gospo-u občinskemu tajniku Bordonu in vsemu urad-ništvu kakor tudi društvoma «Venec» iz Kozinc in «Zvezda» iz Herpelj za ganljivo petje pred hišo, v cerkvi in na pokopališču pod vodstvom g. orga-nista Bonana, istotako tudi cerkvenemu pevskemu zboru in končno vsem, ki so spremil) pokojnika na njegovi zadnji poti.
PETRINJE, 20. decembra 1926.
JOSIP PETRINJA.
LINOLEUM ITALIA
= Trst, Via Mazzlni 40 =
blizu prodajalne Gentilll & Crismancich
Reelnl popust 40%
na
Llnolaum, Povoščenem platnu in Igračah
vsled opustitve predmetov. 1312

daje
(do pieldica)
na Itak skrajno ugodne fiksne cene, označene na slehernem predmetu.
Prodno prodate
KRONE, GOLDINARJE ZLATO In SREBRO
obiščite zlatarno
STERMIN VI« Mazslnl i*. 43
kjer dobite najviSje cene. — Kunujmi listke mestne zastavljalnice.
deloma v zelju.
Na trgu imamo tudi mandarine, ki pa nimajo uradne cene, ker je to luksusno pa d je.
Cene so bile danes sledeče:
ra-
čuna kočije. Zato je kočijaž hotel prisiliti posta, da plača. Naposled je celo pozval o-biast, da posreduje. Toda Giamponi ga je naznanil radi poskušenega ropa.
Giamponija ni na obravnavi. Prečita se
Cenik ilvil t prodaji na debelo.
Goriška trgovska zbornica nam sporoča sledeče:
Komisija sklicana pri trgovski zbornici pod predsedstvom vice-komisarja Antona
Za nakup obuvala obrnite sc na dobroznano
Čevljarnico Vodopivec
Trst, Via Rlborgo 29	Trst, Via Rlborgo 29
kjer najdete bogato izbero moškege, Ženskega in deškega obuvala, navadnega
in finejšega po najugodnejših cenah.
Sprejemajo se tudi naročila po meri in popravila.	(945)
PODLISTEK
(8)
V. I. KRIŽANOVSKA:
NEMEZA
ROMAN
Toda zdaj je bilo prepozno vdajati se brezplodnemu kesanju; treba je bilo preudariti, na kakšen način bi se dal odvrniti grozeči polom. Oče in sin sta preštevala vse svoje imetje, toda tudi če bi prodali srebrnino, družinske dragocene kamne, konjarne, ekvipaže in zemljo, ne bi izkupili potrebne vsote, ne glede na to, da so bili prodajni pogoji zaradi kratkega roka skrajno neugodni. Seveda, Jud bi prišel do svojega, Če bi prišlo do dražbe. Toda kai bi iim ostalo po
taki sramoti? Uboštvo in prezir; Rudolf pa bi se moral odreči častniški službi.
Obrnila! sta se do oderuhov, toda brezuspešno; mračen obup se ju je polastil, tem bolj, ker ni mladi grof prejel nobenega odgovora na svoje pismo.
Dan po tem dogodku se je raznesla po mestu vest, da je Abraham Meier nenadoma umrl za srčno kapjo. Čez dva dni po pogrebu starega bankirja, je Rudolf prejel kratko pismo, v katerem ga je Samuel obvestil, da Če želi grof ž njim govoriti, ga dobi od enajstih do treh v pisarni. Mladi grof se je s krvavečim srcem napotil v Meier j evo pisarno. Takoj so ga povedli v bankirjev kabinet. Mladi bankir je vstal, se mu poklonil in mu dostojanstveno ponudil stol. Ko sta ostala sama, sta mladenča nekaj trenotkov molčala. Bilo je očitno, da je očetova smrt silno oretresla Samuela: zbledel ie. shuičal. a med
obrvi se mu je vlegla globoka guba; na ustnah mu je ležal izraz bolesti in ogorčenja.
—	Zelo težko mi je, gospod Meier, — je začel grof s pritajeno razdraženostjo, — govoriti o stvari, zaradi katere sem prišel, in dovolite mi, da vam povem, da mi je znan vzrok, ki vas je privedel do tega postopanja. Od vaše strani je skrajno nedostojno, da ste iz maščevanja napram taki deklici, kot je moja sestra, sklenili uničiti družino ter jo pahniti v revščino in sramoto, da s tem povrnete žaljive besede.
—	Vi pozabljate, — ga je hladno prekinil bankir: — da ji je te besede brat vdihnil.
—	No da, priznavam, da sem jaz vzrok žalitve, ki jo je zagrešila nad vami Valerija, toda gospod Meier, jaz nisem ne prvi ne poslednji iz
našega sloja ki se vdaja predsodkom, ta katere dajajo Judje že od davnih časov povod.
—	Od vas. irrof. ie odvisno, da se zadeva
mirno poravna, in mislim, da vam do danes nisem dal povoda, pritoževati se nad menoj.
—	O, če predlagate prijateljsko poravnavo, — je rekel grof živahno; — tedaj vas iz vsega srca prosim oproščenja za žalitev, Samuel. Dajte nam leto dni odloga, izpremenili l>omo način življenja, prodali bomo, kar bomo le mogli, brez velike izgube, in tedaj vam vse izplačamo.
Trpki usmev je preletel preko Samuelovih usten.
—	Motite se, grof, ne gre za opravičevanje med nama; jaz vam ne dam niti ure odloga, in Če mi čez tri dni ne plačate, zarubim vse va£o premoženje. Je pa Še tretji izhod, in od vas je odvisno, če ga hočete izrabiti. Tedaj sežgem vso dokumente in ne zahtevam ničesar več od vas.
Rudolf ga je začudeno pogledal.
—	Ne razumem vas, — je rekel: — kaj zahtevate od nas?