TRST, torek 27. maja 1958
Leto XIV. . Št. 125 (3970)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini
rHE1?NISTVO:	UL. MONTECCHI «. *, II. nad. — TELEFON >3-80» IN 94-031 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA M. 2» —	NAROČNINA:	mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, lef 0
it1: št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI- od 8 do 12.30 in od 15. do 18 — Tel. 37-338	— CENE	FLRJ: v tednu	10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni teKoci račun, iaiozn
OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolica:	trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.	tržaškega tiska	Tret 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-I„ tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani mj-kb-i-z—so
Pismo SGKZ predsedniku republike
Tržaški pododbor Sloven. s*e kulturno - gospodarske sveže je poslal predsedniku republike sledeče pismo:
Spoštovani gospod Predsednik!
Generalni vladni komisar Tržaško ozemlje gospod <tr. Giovanni Palamara Je * odločbo št. 144/58 od 15. ®3ja 1958 prepovedal volilno zborovanje Italijanske komunistične partije, sklicano za 17. t. m. na Trgu Unita dTtalia, ker je nameraval njen kandidat govoriti volivcem v slovenščini. Prilagamo prepis te odločbe.
S tem je Generalni vladni komisar, ki bi moral skrbeti za dosledno izvajanje zakonskih predpisov, razdelil naše mesto v dve področji. Na enem področju sme italijanski držav-■jan slovenske narodnosti govoriti v slovenščini, na drugem pa ne. čeravno Je doslej vedno javno uporabljal svojo materinščino med drugim tudi na imenovanem trgu, če izvzamemo dobo naihujšega fašističnega terorja Vsebina odločbe, ki močno žali čustva slovenskih Prebivalcev in Jih potiska na položaj drugorazrednih državljanov, nasprotuje duhu določb republiške Ustave in še Posebej njenemu 3. členu, k; jamči enakopravnost vseh državljanov ne glede na spol. raso. je-ž*k, veroizpoved, politično Prepričanje in socialni položaj, ter členu 6., ki pred-',,deva še posebno zaščito jezikovnih manjšin;
krši načela Ustanovne listine Združenih narodov ki so io po^o^ali tudi predstavniki italijanske repu olike;
je v nasprotju z določbami volilnega zakona, Vi • Jamči neovi-ano in nemoteno '.zvaianje volilne pro-Pagarde in še posebej grobo krši določbe Snom-mire o soglasni od 4 oktobra 1954 in tej priloženega Posebnega statuta, ki obvezuj* vlado 'n njej podrejene organe, da zajamčijo slovenskim Prebivalcem enakopravnost ' t ostalimi državljani tudi Hede javne uporabe njiho-yega jezika.
S svolim aktom se Je Generalni vladni komisar vdal nezakonitim zahtevam nacionalističnih skunin v škodo mirnega sožitja in sodelovanja med obema tukajšnjima narodnostnima skupinama in Jim dal, če ravno so v preteklosti y>o-yžročiIi toliko gorja, potu-**? pri šcuvaniu k nacionalni mržn/i. ki mora imeti le zle posledice.
Ta ukreo Generalnega v>adnega komisarja nas še Posebei zaskrbita, ker daje •Jiožnost za nadaljnje podobne poizkuse, naperjene Proti najosnovnejšim pra-vicam slovenskega prebivalstva, ko j* kazalo, da Je doba nacionalistične nestrp-Oosti vendar že za nami.
V položaju, ki le tako na stal, je nuino, da se stori Vse, kar ie potrebno, da ** prepreči ponovitev takih in nodobnih nezakonitih, protiustavnih aktov »n da se končno začnejo iz yatati vse določbe v korist Slovencev v Italiii. ki Jih Vsebujeta republiška Ustava in londonski Memorandum.
Sprejmite, gospod Predsednik. izraze našega odličja spoštovanja!
Talnlk:
(MIRKO KOSMINA) Predsednik:
(DR. JOŽE DEKLEVA)
Visoka volilna udeležba v vsej državi (od 88 do 96,6 odst.)
Doslej znani neuradni podatki za senat kažejo odločen padec desnice v prid KD ter splošenporastglasov za PSI, KPI, KD
Štetje glasov za poslance se nadaljuje in dokončni podatki bodo znani šele nocoj
(Od našega dopisnika)
RIM, 26. — Danes ob 14. uri so se zaključile na vseh voliščih italijanske republike volitve za poslance in senatorje. Začele so se v nedeljo ob 7. uri zjutraj in so trajale do 22. ure zvečer. Nadaljevale so se v ponedeljek ob 7. uri zjutraj
in se zaključile — kot rečeno — Tob 14. uri.
V glavnem so volitve v vseh krajih Italije potekale normalno in brez incidentov. Notranji minister je izjavil takoj po zaključku, da je s potekom zadovoljen. Tudi volilna udeležba je bila zadovoljiva. Znašala je povprečno od 88,0 odst. v deželi
Abruzzi in Molise, kjer je bila udeležba najnižja, pa do 96,6 odst. v deželi Emilia-Ro-magna, kjer je bila udeležba najvišja. V deželi Furlanija-Julijska krajina (brez Trsta) je biia volilna udeležba 88,5. V ostalih deželah, ki so hkrati volilna okrožja, pa:	Pie-
mont 95,5, Dolina Aoste 92,0, Lombardija 96,1, Tridentinsko in Južna Tirolska 95,0, Vene-
viiiiiitiiiiiliiliiiiittiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiifinrrfiiniininiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii
Mogoče nekoliko pomirjenja
Revolucionarna vlada libanonskega ljudstva?
Mogoče danes ne bo seje Varnostnega sveta, na kateri bi se moralo razpravljati o libanonskem protestu proti ZAR - Atentat v tramvaju v Beirutu
KAIRO, 26. — List «A1 Ag-bar« piše, da je »libanonsko ljudstvo sklenilo ustanoviti re-volucionarna vlado, ki bo zahtevala od Varnostnega sveta in od Arabske lige, naj zavrne protest predsednika Samu-na proti Združeni arabski republiki«. List dodaja, da so ta sklep sporočili v Tripolisu, v severnem Libanonu, voditelji muslimanske stranke fronte Hamza, ki je tudi napovedal, da bodo v kratkem ustanovili združeno vojaško poveljstvo za uporniške sile.
V libanonski prestolnici pa krožijo danes glasovi, da se predsednik vlade Sami Solh pripravlja, da poda izjavo, s katero bi sporočil, da je pripravljen na kompromisno rešitev in da se odpoveduje obnovitvi predsedniškega mandata za Samuna.
Baje je libanonska vlada tudi posredovala za odložitev seje Varnostnega sveta, ki bi morala biti jutri, zato da prej zavzame stališče Arabska liga.
Izredna seja Arabske lige je bila danes v Kairu ob navzočnosti delegatov vseh držav čianic. Dnevni red ni bil objavljen, domnevajo pa, da gre poizkus posredovanja med
Libanonom in Združeno arabsko republiko. Seja je trajala dve jri in na njej so proučevali sedanji položaj \ Libanonu. V soboto pa bo v Tripolisu v Libiji svet lige, na katerem bodo skušali ugladiti spor med Libanonom in Združeno arabsko republiko.
V nekem tramvaju, ki je bil napolnjen in je v njem bilo mnogo žensk in otrok — bile je ob času, ko so vozila natrpana — je eksplodirala bomba; eksplozija je povzročila številne žrtve. Bila je namreč tako močna, da je vrgla tramvaj s tirov in je sprednji del vozila sploh raznesla. Med potniki je bilo osem mrtvih in 40 ranjenih.
Britanski zunanji minister Selvvvn Lloyd je danes izjavil, da so očitni dokazi o tujem vmešavanju v libanonske zadeve. S Cipra pa poročajo, da je britanska letalonosilka »Ark Royal» danes odplula iz Li-masola, da se udeleži pomorskih vaj ob Cipru. Letalonosilka je prispela z več drugimi ladjami. Ladje bodo plu-
to 94,2, Liguria 94,1, Toscana 96,4, Umbria 95,4, Marche 95,3, Lazio 94,0, Campania 93,0, Pu-glia 94,5, Basilicata 92,6, Ca-labria 88,8, Sicilija 90,6, Sardinija 92,9.
Štetje glasov se je začelo skoraj v vseh voliščih takoj po	zaključku	glasovanja.	Kot
predpisuje zakon, so volilne komisije najprej preštele glasove. oddane za senatorje. Največje število komisij je na svojih voliščih že zg*aaj zvečer končalo štetje senatorskih glasovnic in potem nadaljevalo	s	štetjem	poslanskih.	No-
tranji minister Tambroni je okrog polnoč: sprejel novinarje in jim prebral izide za senat za 8.645 volišč od skupno 54.567 volišč za senat Po prečitanju teh podatkov je Tambroni obljubil, da bo v teku noč: objavil nadaljnje podatke Ko so ga vprašali, kako komentira dosedanje izide, je odgovoril: »To boste storili vi.» Vendar je dodal, da	je	desnica	nazadovala,	zlasti	v	Neaplju,	kjer je dovolj
razlogov za domnevo, da bo Laurova ljudska monarhistična stranka zgubila »čistih
100.000 glasov«.
Na podlagi podatkov, s katerimi razpolagamo za posamezna volilna okrožja za senatne volitve je razvidno predvsem napredovanje socialistične stranke (PSI). Tako je Nennijeva stranka pridobila v okrožju Conegliano - Oderzo
3.000 glasov, v okrožju Urbi-no 3.400 glasov, v SanfAngeia dei Lombardi 6800 glasov, v Enna 2.800 glasov, v Molfetti 3.500 glasov, v Oristanu 3 000 glasov, v Gallippoli-Gallattina 3.700 glasov, v Bellunu 1.600 glasov, v Varese 6.180 glasov Itd.
Med stranke, ki so po podatkih, s katerimi trenutno razpolagamo, prav tako pridobile glasove, tudi Krščan ska demokracija, katera pa je tudi po teh podatkih, ki smo jih prejeli cd poluradne agencije ANSA, v mnogih okrožjih izgubila glasove kot na pr: mer v Bellunu, kjer je izgubila 1.800 glasov, nadalje v Castellammare di Stabia, kjer je zgubila 300 glasov. KD je zgubila tudi na Južnem Tirolskem v okrožju Bočen 700 glasov, kjer sta na njen račun pridobili nemška strankH «Suedtiroler Volkspartei«, 4000 glasov in fašisti (MSI) 4.700 glasov. Pač pa je izgubila tam
2.000 glasov koalicijska lista, ki sta jo sestavili PSI in PSDI.
Komunistična partija je v
re di Stabia je KPI pridobila ščanska demokracija, in sicer
na račun monarhistov in fašistov.
Okrog treh zjutraj je notranji minister Tambroni izjavi' da bodo izidi za senat znani okrog 8. ure zjutraj.
A. P.
6,800 glasov, toda v tem o~ krožju jih je PSI zgubila 2.100. Tako je KPI pridobila okrožju Enna 536 glasov, kjer je MSI zgubila 3.600, neodvisni liberalci pa so v tem okrožju pridobili kar 8.500 glasov. Dalje je KPI pridobila 800 glasov v okrožju Molfet-ta, zgubila pa jih je 400 v okrožju Belluno, kjer je glasove zgubila tudi Krščanska demokracija na račun koalicije fašistov in monarhistov, itd. Krščanska demokracija pa je pridobila v okrožju Galli-poli-Gallattina kar 14.000 glasov na račun monarhistov, ki so jih zgubili 7000, liberalcev, ki so jih zgubili 1.200 in republikancev, ki so jih zgubili 2.000. Fašistična MSI je zgubila tudi v Urbinu 400 glasov, monarhisti pa v Sant'Angelo dei Lombardi 5.000.
Na podlagi nepopolnih podatkov je vsekakor zelo težav- vo teh instrumentov je spo-
le blizu Cipra zaradi libanon-	.	w	.
ske krize; seveda je glasnik I mnogih okrožjih prav tako mornarice dejal, da teh vesti | pridobila glasove kot sociali-ne more potrditi.	I	stična, in sicer v Castellama-
za
Proslava 66. rojstnega dne maršala Tita
Beograjski komentarji o pomenu čestitk Vorošilova in Hruščeva
Podpis sporazuma o posebnih dobavah med FLRJ in Italijo
BEOGRAD, 26. — Veleposlanik v državnem tajništvu za zunanje zadeve Slavoljub Petrovič in italijanski veleposlanik v Beogradu Gastone Gui-dotti sta danes izmenjala ratifikacijske listine jugoslovan-sko-italijanskega sporazuma o posebnih dobavah. Z izmenja-
Izidi volitev za tržaško volilno okrožje
Odločna zmada KPI in PSI v nbčinah: Milje. Dolina.
Zgonik, Repenlabor in Nabrežina
V tržaški občini pa ie na prvem mestu KD, na drugem KPL na tretjem fašistična MSI, kot pri pokrajinskih volitvah pred 3 leti Gotovo bodo v tržaškem okrožju neposredno izvoljeni: 2 poslanca od KD in eden od KPI
no presojati izide za senat. Vendar pa vse kaže, da sta porartli KPI in PSI ter Ki-
razum, ki je bil podpisan lani februarja v Rimu, stopil v veljavo.
	Skupno	Trst	Milje	Dolina	Repentabor	Zgonik	Nabrežino
KD	72.992	68.003	2547	897	98	216	1229
KPI	50.369	42.714	4054	1875	121	433	1172
MSI	34.010	33.311	314	44	13	16	312
1*1.1	7.127	7.031	46	12	2	4	36
PRI PII	7.301	6.960	268	16	9	10	38
PSI	12.708	11.474	316	359	44	103	512
m	6.622	6.125	100	119	54	44	180
El	6.306	6.079	60	44	3	15	105
PSDI	13.865	13.040	490	48	7	36	244
PMP	2.872	2.827	18	6	—	3	18
PNM	2.684	2.622	22	14	1	6	19
Zstradi vzporeditve primerjave navajamo izide pokrajinskih volitev v vseh šestih občinah leta 1956: KD 58.762, KPI 45.934, MSI 29.064, PLI 4.285, PRI-Plt 8.776, PSI 8.207, (indipendentisti niso -nastopali), PSDI 17.184 (PMP ni nastopala), PNM 6.208. Na nedeljskih volitvah niso kandidirale še naslednje stranke, ki so na pokrajinskih volitvah prejele: MEN 5236 glasov, Slovenska lista 4081 in Neodvisna socialistična zveza 4107 glasov.
  iiuiiiiiuim,imunimi,i,in,imiiiiiiiiimiiiii(uiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiim»immiiiHiiiiiiiiiiiiiHtHM
IIIIIIIIIIMUllliniHIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIUIIimillllllllllllllllllllllllHim
Priprave	za	sestanek	DGauIIe-PflimIin-Coty
Schuman posredovalec med vlado in generalom
Poslancu Arrighiju odvzeta parlamentarna imuniteta * CGT proglasila /a danes splošno stavko - Bastija se ni pridružila upornikom na Korziki • Pflimlin še
dalje pošilja ojačanja v Alžir
PARIZ, 26. — General De Gaulle je prišel danes v Pariz. Razširila se je govorica, da se je sestal s predsednikom Cotyjem in s Pflimlinom.
Predstavnik predsednika
vlade Pflimlina je zanikal govorice, da se je Pflimlin tajno sestal z De Gaullom. Dodal je: «Gospod Pflimlin je šel spat.»
Medtem pa se je zvedelo, da je bil Maurice Schuman od Pflimlina pooblaščen za po1-uradno akcijo i-n da nastopa kot posredovalec med Pflimlinom in De Gaullom. Schuman se ie danes razgovarjal s Pflimlinom in je nato izjavil, da se bo sestal z De Gaui-
bodo poslali še druge dobave po morju.
Neki vojaški predstavnik v Alžiru pa je izjavil, da so dobili vest o ustanovitvi odborov «narodne rešitve« na področjih francoske ekvatorialne Afrike in francoske zahodne Afrike ter v novi Kaledoniji.
Medtem pa pošilja Pflimli-nova vlada uporniškim generalom nove vojake. Gre za drugi kontinget čet, ki je prišel v Alžir v zadnjih 48 urah.
, V soboto je prišlo iz Franci-
lom. Pri tem je dodal, da ne	j	je z	dvema ladjama približno
ve, ali se bo to zgodilo no-	j	4000	vojakov Danes pa je	lad-
coj ali pa jutri zjutraj.	ja «Kairourn» pripeljala	nov
De Gauile je prišel v Pariz	1—
Nadaljnje znižanje oboroženih sil varšavskega pakta
,.vARSAVA, 26. — Države Janiče varšavskega pakta, ki j se sestale 24. maja na kou-*renci v Moskvi, so sklenile Tanjšati za 119.000 število ®b?roženih sil varšavskega ^hlcta.
l Končno poročilo, ki ima 5000 Jf-sed, in ki so ga podpisali »aključsu konference, orne-to zmanjšanje oboroženin £ in dodaja, da namerava ?°vjetska zveza v kratkem Stakniti svoje čete iz Romu-jle, sporazumno z romunsko v‘ado in z drugimi državami *r»avskega pakta.
. ^ pozivu za sklenitev po-9®dbe o nenapadanju med drčami varšavskega pakta n ‘kavami atlantskega pakta 5, Predlagajo skupen sestanek TriVnih članic obeh paktov. J»ršavski pakt bi zastopale j- vjetska zveza, Poljska, ČSR naorda tudi Romunija.
5:,^ar se tiče nemške zdru-.ltye, prav.jo članice varšav-pakta, da morajo Nem-v s8Hii odločati o svoji usod'. h.9nčno poročilo, ki so ga pod-{jjali v Moskvi, se izreka s «tti v zvezi za sestanek med P5»dstavniki obeh nemških Publilc.
vjr?lje menijo države članice j, fsavskegu pakta, da načrt t(J)?ackega o neatomskem pod-v Srednji Evropi nudi yr?'ago za razgovore med 'ahi? m :n Zahodom, ki bi privedli do splošne raz
Upanje Hruščeva, da se bodo nesoglasja premagala, se lahko uresniči samo na podlagi beograjske in moskovske deklaracije
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 26. — Narodi Jugoslavije so včeraj slovesno proslavili 66. rojstni dan predsednika republike maršala Tita. Dopoldne so maršalu Titu čestitali v Belem dvoru zastopniki zvezne skupščine, republiških skupščin, člani zveznega izvršnega sveta, SZDLJ, Zveze sindikatov, Zveze borcev, vojnih invalidov, Ljudske mladine, Zveze jugoslovanskih žena in drugih organizacij. Popoldne so na stadionu Jugoslovanske ljudske armade čestitale množice Jugoslavije v pozdravih, ki jih je mladina Jugoslavije prinesla iz raznih krajev Jugoslavije. Na veliki prireditvi, ki so jo organizirali v okviru Dneva mladosti, so bili poleg maršala Tita navzoči že drugi visoki državni in politični voditelji ter člani britanske parlamentarne delegacije, ki je gost zvezne skupščine.
Med najbolj zapažerumi čestitkami, ki jih je predsednik republike prejel iz inozemstva, sta čestitki predsednika vrhovnega sovjeta SZ Vorošilova in predsednika sovjetske vlade Nikite Hruščeva. Brzojavki ata glede na ostro go-r.jo, ki so jo začele vzhodnoevropske države oroti Jugoslaviji, dale povod za raznovrstne komentarje. Večina zahodnih komentatorjev vidi v teh čestitkah poskus oziroma željo Sovjetske zveze, daj ublaži napetost, do katere je prišlo zaradi stopnjujočih se napadov na »jugoslovanski revizionizem«. V nasprotju z vestmi nekaterih inozemskih dopisnikov v Beogradu nista I brzojavki povzročili presene-
ičenja v jugoslovanskih političnih krogih. Glede na dejstvo, da se najodgovornejši sovjetski krogi v gonji, ki jo v SZ za sedaj vodi samo tisk, držijo ob strani, je bilo pričakovati, da bosta Vorošilov in Hruščev čestitala ob rojstnem dnevu maršala Tita. Za razliko od večine zahodnih krogov v Beogradu, ki oce-niujejo brzojavki kot željo SZ, da se ublaži gonja proti Jugoslaviji in ponovno vzpostavi prejšnje stanje, ne vidijo beograjski politični krogi v teh brzojavkah nič več nego običajno vljudnostno dejanje.
Brvi tajnik CK KP _SZ in predsednik vlade Hruščev izraža v brzojavki upanje, da bedo nesoglasja med ZKJ in KP SZ in drugimi partijami premagana in da bo to prispevalo k zbližanju narodov obeh držav ter k utrditvi enotnosti socialističnih sil. V Beogradu	soglašajo s tem
mnenjem	Hruščeva. Menijo
pa, da so	z gonjo, ki so jo
sprožile	proti Jugoslaviji
vzhodnoevropske države, iluzorna vsa upanja, da se bodo pogledi približali in nesoglasja premagala. Pot, ki vodi k premagovanju nesoglasij, oziroma k približanju pogledov in k utrditvi enotnosti socialističnih sil, kakor opozarja Hiuščev, ni pot, ki so jo iz- I brale države sovjetske skupi- t ne, temveč pot, ki sta jo začrtali beograjska in moskovska deklaracija; to je pot tovariške kritike, izmenjave mi; sli, a ne napadov, podtikanj in blatenja; sodelovanje na enakopravnih odnosih, a ne vsiljevanje vodilne vloge, ter priznanje lastnih poti v so-
cializem. Poleg tega se nesoglasja lahko premagajo z obojestranskim približevanjem pogledov, a ne z vsiljevanjem tujih diktatov.
Politični opazovalci menijo dalje, da je zelo značilno, da Hruščev ni maršalu Titu sploh zaželel »osebno srečo in dolgo življenje«, temveč je izkoristil Titov rojstni dan, da zaželi samo srečo in uspeh bratskim jugoslovanskim narodom. Brzojavka Hruščeva se namreč glasi: »Ob Vašem rojstnem dnevu sprejmite moje prisrčne čestitke in želje za srečo in uspeh bratskega jugoslovanskega ljudstva. Izražam upanje, da se bodo nesoglasja med ZKJ in KP SZ in drugimi bratskimi partijami, in ki niso tajna, premagala. Premaganje teh nesoglasij bi prispevalo k zbližanju narodov naših držav in nadaljnji utrditvi enotnosti socialističnih sil, ki so močno jamstvo miru v vsem svetu.«
Za razliko od Hruščeva se je Vorošilov obrnil na Tita kot na tovariša in mu zaželel dclgo življenje. «Ob Vašem rojstnem dnevu, piše Vorošilov, Vas prosim, tovariš predsednik, da sprejmete moje iskrene čestitke in želje za dolgo življenje, za srečo in , uspeh bratskega jugoslovanskega ljudstva.«
| Predsedniku Titu sta poslala zelo prisrčne čestitke tudi .zredsednik Združene arabske lepublike Naser in alžirska na. rodnoosvobodilna fronta. Med čestitkami iz inozemstva je tudi brzojavka Togliattija, ki pravi: «lskrene želje in čestitke k Vašemu 66. rojstnemu dnevu.«
B. B.
ob 22.30. Tako so sporočili njegovi sodelavci. Do te ure ni bilo nobenega sestanka s predstavniki vlade. Toda ponoči bodo začeli pogajanja, ki bi pozneje lahko privedla De Gaulla z ministrskim predsednikom ali s predsednikom republike.
Po sobotni nočni seji vlaae so sklenili še povečati varnostne ukrepe okoli Pariza. Takoj po seji se je notranji minister Jules Moch razgovar-ja. z načelniki pariške pouči je.
Poleg tega je policija danes zaplenila vse izvode pariške izdaje lista «New York He-rald Tribune«. Tudi jutranjo izdajo lista «Daily Mail« 50, zaplenili. Predstavnik, policije je izjavil, da so vse druge inozemske liste »začasno blokirali«, t’.a pogledajo članke o Franciji. Zaplenili so tudi alžirsK: list «Echo d’A,-ger«. Nekateri francoski list imajo danes v svojih uvodnikih prazna mesta zaradi cenzure. Včerajšnjo izredno izdajo komunističnega glasila »Hu-manitč« p3 so zaplenili ker je objavila proglas K PF v zvezi z dogodki na K rrziki..
Današnja izdaja »Humanitč« pa objavlja protest politbiroja KPF zaiadi včerajšnje zaplembe lista. List poziva prebivalstvo, naj okrepi protifašistične odbore in naj povsod organizira protestna zborovanja.
Splošna zveza dela je pijjva-la delavce in vse nameščence, naj jutri ob 14. uri prekinejo deio.
Včeraj so bile v Ajacciu na Korziki nove demonstracije, v katerih so vzklikali De Gaullu in Massuju. Prefekt Saureux je v hišnem zaporu in ga nadzorujejo pada>ci. Centralni krmite KPF je pozval delavce in republikanske patriote, naj začnejo borbo za odstranitev uporniškega odbora v Ajacciu.
V Bastiji pa je občinski svet včeraj na izredni seji sprejel resolucijo v kateri potrjuje svojo lojalnost republikanskim ustanovam in izreka zaupanju Pflimlinu. Resolucija poziva prebivalstvo na Korziki, naj ohrani mir in naj ne sodeluje v demonstracijah.
Ves letalski in pomorski promet s Korziko je prekinjen. Medtem pa so sporočili iz Alžira, da je popoldne odletelo od tam na otok letalo z zalegami mleka in zelenjave. Brž ko bo mogoče,
kontingent.
Pomorski glavni štab za Sredozemlje v Alžiru je sporočil,’ da so nosilka letal «La-fayette» in tri torpedni lovci, ki so včeraj nenadoma odplul, z Malte, prišli v Bor.o.
Ministrstvo za mornarico ie nocoj sporočilo, da so te ladje prišle v Bono na ukaz ministrstva za obrambo in oboroženih sil. Izjava pravi, da bodo ladje jutri nadaljevale manevre v Sredozemlju skupno z drugimi pomorskimi e-notami, ki bodo na podlagi navodil zapustile jutri Tou louse.
Narodna skupščina je na svoji , današnji izredni seji s 395 glasovi proti 150 ■ijobrila načrt zakona, ki določa začasno ukinitev poslanskega mar
dat poslancu Arrighiju.
Socialdemokratski poslanec Mitterand pa je izjavil: »Ar-righi je šel iz Alžira na Kor ziko. Ali je to storil na neki ukaz? Alž.r mora demantirati ali obsoditi. Ves narod je prepričan, da je kriza na Korziki druge dejanje prevrata, ki st je začel 13. maja.« Dodal je: »Vlada je glede dogodkov v Alžiriji poudarjala zakonitost, ki jo osebno imam za fikcijo. Ta dvoumnost mora prenehati.«
Med deoato je komunistični poslanec Duclos zahteval, naj se načrt zakona uporablja tu di proti drugim poslancem, predvsem proti Soustellu. De Gaulla je Duclos imenoval fašista in (francoskega Franca«. Očital je Ffiimlinu. da pošilja svoje odnoslance za »zakulisne sestan.ee« z De Gaullom
Ko je začei govoriti fašistični poslanec Tixier-Vignan-court, so Komunistični in so-cialisiični poslanci zapustili dvorano. Med debato so trije od štirih neodvisnih ministrov zapustili dvorano in so pozneje cbiskaii predsednika Cotv-ja. Govori se, da nameravajo izstopiti iz vlade.
Pred koncem seje je men-desistični poslanec Hernu vprašal predsednika skupščine, ali ne bi bilo umestno »v trenutku. ko se	na podlagi infor-
macij predsednik republike in ministrski	predsednik	raz-
govarjata	z	generalom	Do
Gaullom	v	Chateau	De
Champs, skleniti, da parla ment nadaljuje svojo sejo nocoj«. Predsednik Le Troquer se je temu uprl in je zaključil sejo.
V Parizu je umrl Francis Carco
PARIZ, 26. — Umrl je pisatelj Francis Carco, ki je že več let bolehal za Parkinsovo boleznijo. Bil je član Goneourt-jeve akademije od 1937. Začel je objavljati knjige 1. 1914, ko je imel 26 let. Izdal je mnogo del. L. 1922 je prejel veliko nagrado Francoske akademije. Številna so tudi njegova dela o slikarstvu.
 «»-----
V Rim in iz Rima nad 80000 volivcev potovalo z izrednimi vlaki
RIM, 26. — Na postajah v Rimu so prodali nad 75.000 vozovnic po znižani ceni za tiste, ki so šli volit izven prestolnice. Pri tem so izkupili rad 150 milijonov lir in tega samo v soboto 40 milijonov. V dneh 23. in 24. maja je bilo
Filmi o umetnosti
BENETKE, 26. — Doslej se je prijavilo za I. mednarodno filmsko razstavo o umetnosti, Ki se bo pričela 10. junija, ko bo otvoritev mednarodne umetnostne Biennale, in se bo zaključila 12. junija. Dežele, ki so že prijavljene, so; Velika Britanija, Francija, ZDA, Avstrija, Nemčija, Ma* džarska, Jugoslavija, Danska, CSR, Poljska in Italija. Izredni komisar filmskega festivala sen Ponti je imenoval tudi razsodišče, ki ga sestavljajo: prof. Rodolfo Pallucchini (predsednik), Andre Chastel (Francija), Jerszy Bereda (Poljska), Ove Brusendorf (Danska) in Umbro Apollonfo.
. t
dat a pos! ancem. ki se jim on- iiuiiiuiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitinniiiiiMiiMiiiiiiKiniitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiMiMiiiitiiiiiiiMiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiMiffa
vzame parmrnentarna imuni- j teta zaradi poizkusa, da bi odtrgali del državnega ozemlja oblasti republike.
Zatem !e skupščina s 428 glasovi prot; 119 odvzela parlamentarno imuniteto poslancu Pasca’u Arrighiju, ki je vodil upor na Korziki.
Pariško prizivno sodišče je zahtevalo pooblastilo za godni postopek pvoti poslancu Arrighiju zaradi napada na državno varnost.
Takoj v zsčetku seje narodne skupšč.ne je predsednik vlade Pflimlin izjavil, da dogodki na Korziki pomenijo napad na zakoniti red. Dodal
kar 44 okenc za prodajanje
vozovnic. 23. in 24- maja je prispelo na postajo Termini 13 izrednih vlakov (okrog 35 tisoč potnikov), odpotovalo pa je s 24 izrednimi vlaki okrog 45.000 volivcev. Razen tega pa je bilo dodanih rednim vlakom več kot 100 vagonov, da so lahko prepeljali ca 10.000 oseb več kot navadno. Pri vsej stvari pa ni bilo nika-ktga nereda in nobenih pritožb občinstva.
Spet pred Varnostnim svetom spor med	Tunizijo
Tuniška vlada je zahtevala od ZDA in Anglije orožje za obram* bo pred francoskimi napadi . Protitrancoske demonstracije v Tunisu - Maroko ponavlja zahtevo za umik francoskih čet
.._ _____________ -	TUfrlS,	26. — Predsednik
je, da se je v metropoli red Burgiba je danes sporočil, da
do sedaj ohranil. Zaradi dogodkov na Korziki je vlada okrepila varnostne ukrepe. «Grozi nam nevarnost državljanske vojne,« je nadaljeval Pflimlin m pozval poslance, naj zavzamejo stališče proti zarotnikom.
«Vloga, k, jo je imel poslanec Pascal Arrighi na Korziki, je naialjeval Pflimlin, ja pripravila vlado do tega, da predloži načrt zakona o odvzemu poslanskega mandata vsakemu poslancu, ki bi skušal odtrgati del državnega o-zemlja zakonitim oblastem« Zatem je ' flimlin sporočil, da je občinski sVet v Bastiji na Korziki pokazal svojo privrženost režimu in se ni pridružil uporniKrm. Poudaril je. da pomepijo dogodki na Korziki napad na zakonito oblas: in upor proti republiki.
Socialistični poslanec Dei-xonne je izjavil:	»Predolgo
smo kazaii pretirano potrpežljivost do nekaterih prevrol-nežev.« Pozval je skupščino, naj odvzame poslanski man
bo tuniška vlada obnovila svoj protest v Varnostnem svetu OZN zaradi francoskega bombardiranja Sakjeta. Sinoči je namreč Burgiba sporočil francoski vladi, da se bo ponovno vrnil na Varnostni svet če ne bo Francija do polnoči umaknila vseh svojih čet v Tuniziji v Bizerto.
V svojem govoru je Burg:-ba izjavi’., da je Tunizija v vojnem stanju oziroma zeio blizu vojne. Obsodil je sodelovanje frencoske vojske v Tuniziji pn uporu v Alžiriji. Izjavil jc dalje, da nova francoska vlada ni še zavzela stališča do rezultatov, ki so bin doseženi med angleško-ameri-škim posredovanjem.
Zatem je Burgiba izjavil, da mu je francoski odpravnik poslov ob povratku iz Pariza prinesei predloge, ki so bili nesprejemljivi. Sicer pa bi ti predlogi bili malo učinkoviti, ker je nova francoska vlada prešibka.
Dalje je Burgiba izjavil, da bodo morale ZDA in Velika
Britanija ob novem protestu v Varnostnem svetu zavzeti stališče.
Dalje je Burgiba izjavil: »Spričo vedno večje nevarnosti, da se alžirska vojna razširi na Turizijo, in zaradi nevarnosti, k: jo predstavljaj.) francoske čete v Tuniziji, glede katerih se zdi, da jih francoska vlada ne more nadzorovati, smo zahtevali od Velike Britanije in ZDA, na; nam dobavijo orožje, da omejimo nevarnost vojne.«
V Tunisu pa je bila danes velika prorifrancoska demonstracija. \7eč tisoč demonstrantov je šlo v. povorki po ulicah in zahlevalo umik franc J-skih čet.
Tuniški poslanik v Washing-tonu Mong: Slim se je razq> varjal s pomočnikom državnega tajnika Robertom Murphy-jem. Po razgovoru je izjavi', da je Murphyja obvestil o položaju v Tuniziji. Dodal ie da je polo/aj zelo resen; ni pa hotel povedati, ali je izročil Murphyju kako zahtevo svoje Vlade.
Francoski poslanik v Wa-
shingtonu Alphand pa se j« v zvezi s sporom s Tunizijo razgovarjal z državnim poa tajnikom Elbrickom.
V Rabatu je maroški ministrski predsednik Balafr*j sprejel francoskega poslanika Parodija. Ta je Balafreju izročil odgov >i francoske vlade na maroško noto, s katero maroška vlada zahteva takojšnji umik francoskih čet iz Vzhodnega Maroka.
Takoj po tem razgovoru se je sestal na seji vrhovni svet za obramoo pod predsedstvom kralja in prestolonaslednika Mulaja Hasana.
Zvečer so objavili uradno izjavo, v kateri je rečeno, da Maroko Vitraja na svoji zahtevi, naj se francoske čet* umaknejo iz Maroka, posebno pa še :z Vzhodnega Maroka.
Izjava poudarja, da je ministrski predsednik Balafrej, kateremu je francoski poslanik Parodi danes sporočil odgovor francoske vlade, ponovil vsebino note, ki je bila izročena pietekli teden francoski Vladi.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
27. maja 1958
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 24.8, majnižja 17.7, zračni tlak 1017 stalen, veter 10 km se-veroeahodnik, vlaga 77 odst, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 22.2 stopinje.
Vreme danes: Pretežno jasno.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 27. maja
Magdalena, Alenka Sonce vzide ob 4.23 in žatone ob 19.42. Dolžina dneva 15.19. Luna vzide ob 13.18 in zatone ob o.as. Jutri, SREDA, 2». maja Avguštin, Gojko
Volitve so potekale v miru tn brez incidentov
V vsem tržaškem volilnem okrožju je volilo skupno 220.593 volivcev in volivk t. j. nad 96 odst.
Vtržaški občini jih je volilo 203.282 (96,22 od stoika), v vseh okoliških občinah pa 17.311 (97,20 odstotka)
V nedeljo so zabeležili v rasnih drugih italijanskih mestih višji odstotek volivcev kot v Trstu; toda včeraj so Tržačani in okoličani, ki še niso volili v nedeljo, šli v velikem številu na volišča ter s tem dosegli zelo visok odstotek volilne udeležbe.
V tržaški občini je namreč ix> uradnih podatkih prefekture glasovalo 203.282 volivcev, kar pomeni 96.22 odstotka vseh vpisanih volivcev. Od teh je bilo 92.454 moških in kar 110.828 žensk. V Okoliških občinah pa je bila udeležba še večja in je dosegla 9720 odstotka. Gla-tovalo je namreč skupno 17.311 volivcev, in sicer 8.595 moških in 8,816 žensk. Po posameznih občinah so podatki o volilni udeležbi naslednji:	Devin-Nabrežina: 3960 (100,84 odst.), Dolina: 3580 (93,39 odet.), Zgonik: 994 (105,6 odst.), Repenta-bor: 386 '95,7 Odst.), Milje: 3.451 (96,55 odst.). V Devi-nuiNe.brežini in Zgoniku je znašala udeležba nad 100 odstotkov, ker so tam volili tudi vojaki, ki niso bili vpisani v tamkajšnje volilne sezname.
Skupno je torej glasovalo na vsem tržaškem področju 220.593 volivcev.
Volilna nedelja je v mestu minila povsem mirno.. Ni prišlo niti do enega izgreda niti do pritožb, katere kol. stranke glede kake formalne nepravilnosti. Na volišča so volivci prihajali postopoma tako, da ni prišlo do neprijetnih vrst ali cele gneče. Nekoliko več volivcev je bdo v nedeljo v jutranjih urah, ker so prebivalci pač najprej opravi-
2' ___d ni inngl
deljo za kopanje in izlete v bližnjo in daljno okolico. To je seveda -— poleg dobre organizacije volišč omogoči-,4o, da so vse volilne operacije potekale v redu, brez težav za predsednike in skrutina-torje.
V nedeljo je na vseh voliščih tržaškega volilnega o-krožja volilo skupno 82,91 odstotka volivcev, in sicer 186.943 volivcev od 229J071 vpisanih v volilne sezname. To je znatno nad italijanskim splošnim povprečjem, ki je v nedeljo doseglo 77,1 odst. Kljub temu pa nismo na prvem mestu, ker so pred nami nekatera severna mesta, kot na primer Milan 84,4 odst., Bočen 85,3 odst., Trident 85,4 odst., Florenca 85,3 odst. Pred Trstom je tudi Gorica, kjer je v nedeljo do 22. ure volilo 83 odst. volivcev.
1. svojo državljansko dolžnost	jelo na polju,
in nato izkoristili sončno ne- škropil, za košnj
Na nekaterih voliščih je prišlo do ganljivih prizorov, ko so z avtomobili RK pripeljali
volit bolnike, invalide in onemogle. Največje težave so bile na štirih voliščih v glavni bolnišnici, zlasti za tiste, ki ne morejo s postelje. Za te bolnike je poskrbel predsednik .volišča, ki je osebno šel od postelje do postelje z zapečateno žaro in vsem potrebnim volilnim materialom. Da bi tudi v tem primeru zagotovili tajnost glasovanja, so postelje zagrnili z zastorojn napravljenim v ta namen.
Obžalovati pa moramo, kot smo to že večkrat napisali, da v mestu . in tistih okoliških vaseh, ki pripadajo tržaški občini, ni bilo na niti eni sekciji dvojezičnih napisov, in to nit; tam, kjer obstaja absolutna večina slovenskih volivcev. Podobne Ugotovitve veljajo, tudi za dejstvo, da niso Imenovali predsednikov volišč, ki obvladajo slovenščino za tista volišča tržaške občine, kjer 'je večina slovenskih vb-livcev.
Na ,podežefju 'so nedeljske volitve mirno potekale. Vsekakor pa je bilo opaziti precejšnje nezanimanje volivcev, ki se tudi do zadnjega trenutka nio mogli odločit., kateri stranki naj bi oddali svoj glas. Tako smo na številnih voliščih, v okoliških občinah videli ljudi, predvsem starejše, ki so spraševali-, kateri znak naj prečrtajo. Dosti je bilo takih, ki so namenili oddati svoj glas italijanski socialistični $tranki,_. a niso vedeli, kakšen je njen znak.
Nezanimanj« volivcev je prišlo do izraza tudi v tem, da so dopoldne volili le maloštevilni volivci. Res. je, da je temu bilo krivo tudi lepo vreme, kajti .predvsem kmetje so dopoldanske ure izkoristili za pripravo škropil, za košnjo cletelje in druga podobna opravila. Tako je na primer glasovalo na volišču v zgoniški. šoli do 13. ure komaj 81 volivefcvfod 4t*i vpisanih v volilne sezname.
Na voliš'.', za reper,.abcreko občino je do 11. ure glasovalo od .kupno 406 volivcev le 70, na Proseku (dve volišči) do 13. ure 149 in 275 od skupnih 583 in 742 vpisanih volivcev, v Sesljanu 242 od 676 vpisanih volivcev itd.
V dopoldanskih urah je torej na podeželju glasovalo od 25 do največ 35 odstotkov volivcev, ki so vpisani v volilne sezname.
Tudi v prvih popoldanskih urah ni bilo dosti bolje. Sele okoli 18. ure je bilo opaziti večji dotok volivcev, tako da lahko rečemo, da je večina volivcev glasovala med 16. in 21. uro. Rekli bi, da je okoli
17. ure glasovalo povprečno 50 odst. podeželskih volivcev, kar nam pričajo naslednje številke: V Trebčah je takrat glasovalo 300 volivcev od skupno 516 vpisanih, v Gropadi 281 od 483, v Bazovici 300 od 652, v Boljuncu (volišče 3) 323 od 767, v Boljuncu (volišče 4) 335 od 706, v Dolini (volišče 1) 360 od 860, v Dolini (v0-hšče 2) 325 od 606 vpisanih volivcev itd.
Uro kasneje smo primerjali volilno udeležbo spet na Proseku. v Zgoniku in na Repen-tabru. Tako je okoli 18. ure glasovalo na obeh proseških voliščih 329 in 473 Volivcev od skupnih 583 oziroma 742, v Zgoniku 253 od 406 in na Re-pentabru 345 od skupnih 406 vpisanih volivcev.
Okoli 22. ure, malo preden so volišča zaprli, je na podeželju glasovalo povprečno 80 do 85 odstotkov volivcev, ostali pa včeraj dopoldne.
Volitve so potekale normalno, vendar je tu pa tam prišlo do kalcšnega zastoja. Tako je na primer na enem od boljunških volišč neki volivec zaradi nepravilnega zlaganja glasovnice, glasovnico raztrgal. Posledica je seveda bila, da je bilo treba proučiti, kaj predvideva zakon v teh primerih in pred vrati v volišče
med
»proučevanjem* l Vsekakor radia ni- bilo slišati
se je
zbrala že kar lepa vrsta volivcev. Predsednik volišča je namreč moral naprav.ti zapisnik, potem je volivec dobil novo glasovnico in stvar je spet stekla naprej.
Na volišču v Gropadi pa je nekaj pred 13. uro prišlo do intervencije policije, ker je predstavnik MSI, ki je svojemu skrutinatorju pripeljal kosilo, izjavil, 'da se v šolskem poslopju vrtijo plcš-če s »komunističnimi pesmimi*. Kaj je bilo? V stanovanju šolskega sluge, je domača hči imela odprt radio, ki je bil prav takrat nastavljen na Koper. Na sporedu je bila glasba po željah in med drugim so zavrteli tudi ploščo «Ban-diera rossa«. Misinski predstavnik je bil prav v tistem trenutku na cesti in ko je slišal pesem, je takoj zahteval intervencijo policije. Ta je odšla v slugovo stanovanje, kjer je našla odprt radio, ne preglasno, kot so ugotovili, ki je prav tedaj... želel vse najboljše temu in onemu. O stvari je bil obveščen tudi predsednik volišča, ki je izrazil mnenje, da poseg misinskega predstavnika ni bil upravičen, kajti samo predsednik Volišča ima pravico zahtevati inter-
Po dolgem zavlačevanju
Ureditev socialnega zavarovanja pripadnikov bivše civilne policije
Osrednje vodstvo INPS je že poslalo navodila za izvedbo ministrskega ukrepa
I
v prostore volišča, kajti dru gače bi predsednik sam od sebe interveniral.
Potem naj še omenimo primer 77 let stare Marije Pahor vd. Mokole iz Slivnega. ki je odšla peš na volišče v Nabrežino Pet kilometrov dolga pot je ze priletno žensko že kar hud napor, toda Pahorjeva je poleg tega še invalidka na nogi, tako da so vsi občudovali njeno vztrajnost, ko se je okoli 16. ure pojavila na volišču. Ko je opravila svojo volilno dolžnost se je . pet odpravila peš proti domu.
Na volišče v Nabrežino (županstvo) se je namenila tudi gospa Vida Pertot. Toda komaj ie stopila na prag hiše, so jo popadli porodni krči in namesto na volišče, so jo morali takoj odpeljati v nabre-žinski sanatorji, kjer je kmalu zatem povila krepkega sinčka.
Končno naj še omenimo primer neke volivke, ki se je predsedniku volišča predstavila s formularjem Vanoni namesto z volilnim potrdilom, i-ahiko si mislimo, kako je predsednik obstal, vendar je ženska mirno pojasnila, da se je pač zgodila pomota in da je namesto prijave Vanoni poslala davčnemu uradu volilno potrdilo...
vencijo policije in nihče drug.
    ...................................................
Številne prometne nesreče v nedeljo
SMRT PRILETNE	ŽE
KI STA JU POVOZILA
Zaradi prehitre vožnje se je motociklist prevrnil in dobil resne poškodbe * Kokoš povzročila prometno nesrečo
Zopet ialo»t in jok v dveh družinah zaradi nenadne »mr. ti njihovih svojcev. Oba, priletni mož in žena sta našla m rt pod kolesi avtov, in sicer prvi' v Ul Scela Santa, zenska pa na Trgu av. Antoni.
Nesreča v Ul, Scala Santa se je pripetila zaradi nenadne okvare na zavorah avta, last G.ovannija Nicolicha iz Ul. Giusttoelli, katerega pa je včeraj nkalii 9.46 zjutraj vozil proti mestnemu središču 61-letni Fioriano del Fabbro iz Ul. Ti-gor, Se preden je Del Fabbro privozil do ovinka, j« z grozo spoznal, da mu zavore ne dedujejo. Takoj je potegnil ročno zavoro, a tudi ta ni mogla zmanjšati hitrosti, ki se je stalno večala. Da bi preprečil karambol, je Del Fabbro zavil popolnoma na desno in se z vozilom stisnil k zidu. Mislil je, da bo s tem ustavil
s \<V^
Na volišču v Bazomct.
m rm
stvi.vtrz*
■h
* ■
uheteča kabina*
v bolnišnici pri Sv. Ivanu. To kabino io uporabljali za bolnike, ki mso mogli vstati s postelje.
avto, a se je zmotil, ker ' se mu je tedaj zlomila .tudi os volana. Avto to seveda tudi šofer sta bila tako prepuščena usodi, še posebno, ker je vozilo zašlp na levo in tb prav v trenutku, ko je z nasprotne strani vozil Fiat 600, last Giambattista Amodeia iz Ul. Caccia in v katerem so bi. le ie tri osebe, Amodei je hotel sicer z zavijanjem na stran preprečiti karambol. vendar avto je bil že pri njem to ga s sunkom prevrnil.
Da bi se tedaj Del Fabbro-vo vozilo ustavilo, bi se.nesreča Končala le s precejšnjo materialno škodo. Toda težko vozilo je nadaljevalo pot in podrlo ter stisnilo ob zid 69 let starega upokojenca Vin-oenza Colizzija iz ljudskega prenočišča v Ul. Gozzi
Colizzi je malo pred nesrečo * težavo prišel, naslanjajoč se na palico, do stavbe št. 7 v Ul. Scala Santa, kjer se je usedel na ozek pločnik in pro. šal redke mimoidoče miloščine. In v tem položaju ga je Del Fabbrovo vozilo stisnilo in ga zmattilo. V bolnišnici, kamor so ga nujno sprejeli, so zaradi itevilnih zlomov in drugih hudih poškodb takoj uvideli, da je njegovo stanje brezupno. Pol ure po sprejemu pa je stari mož, ki se je priselil v Trst, kjer je imeil nekoč brivnico na Trgu Gnij/tani, iz bližine Taranta, podlegel hudim poškodbam.
DrUga, huda nesreča se je pripetila skoraj ob isti uri na Trgu sv. Antona Novega, kjer je 73-1 etn a Uršula Flego por. Sancin, stanujoča v Ul. S, Pel-lico, notela prekoračiti cesto. Napravila pa je le nekaj korakov, ko jo je avto, s katerim je babica Elsamaria Ci-vran-Rossaldi iz Ul. Bellini vozila proti Ul. 30. oktobra, podrl na tla pa čeprav je lastnica avta hotela z zaviranjem preprečiti nesreč«.
Priletna Sancinova je padla vznak in v bolnišnici so upali, da poškodbe ne bodo resne Zal j« tudi Sancinova nekaj ur kasneje podlegla.
Ob povratku z voliSča v Dolini »ta se 31-letni Ivan Kuzmič to njegova 28-letna žena med vožnjo s skuterjem proti domu v Prebenegu ponesrečila, zaradi česar so ju mo. rali odpeljati z rešilnim av-lom v bolnišnico, kjer so moža zaradi zloma nadlahtnice reve roke »prejeli a prognozo okrevanja v mesecu dni na ortopedskem oddelku Njegovo ženo pa so po nudeni zdravniški pomoči odslovili.
Vzrok nezgode je bila... kokoš, ki jima je prekrižala pot. Kuzmič se ji je hotel umakniti, a peščena cesta ga je prevarala tako, da sta se oba znašla na tleh.
Zaradi prehitre vožnje je končal v bolnišnico tudi 27-letmi Viktor Klun od Sv. M. M. Sp., čigar »tanje je žal zaradi hudih poškodb tako resno, da so si zdravniki pridržali prognozo. Do nesreče je prišlo v Ul F. Severo, kjer je Klun a svojim motornim vozilom vozil proti središču mesta. Motociklist je prehitel avto, ki je vozil v isto smer, a tedaj je izgubil oblast nad vozilom in silovito treščil v obcestni zid.
Nesreča na delu
Žrtev nezgode na delu in istočasno tudi prva žrtev vro-
Ul.
Iz Rima poročajo, da je vlada z ministrskim dekretom uredila vprašanje socialnega zavarovanja pripadnikov edi-nic policije, ki jih je ustanovila bivša ZVU in ki do sedaj niso uživali socialnega in bolniškega zavarovanja zase niti za svoje družinske člane. Poročajo, da je osrednje vodstvo ustanove INPS že poslalo tržaškemu sedežu INPS navodila za izvedbo omenjenega ministrskega ukrepa. Zaradi tega je pričakovati, da se bodo kratkem začeli izvajati zadevni predpisi.
Kakor je znano, so se pripadniki raznih enot policije že dolgo let borili, da bi jim priznali pravico do socialnega zavarovanja. Tudi med anglo-ameriško upravo so to zahtevali, a zaman. Ojačili so svojo borbo ob izidu zakona 27. julija 1950 glede obveznosti socialnega zavarovanja za vse uslužbence, ki dobivajo nad 1.500 lir mesečne plače, toda tudi tokrat so zavrnili njihove zahteve. Spet je prišla zadeva na dnevni red leta 1954 ob prihodu italijanske uprave, a vladni generalni komisar je odbil to zahtevo, češ da je pripadnike civilne policije treba šteti med vojaške edinice in da zaradi tega nimajo pravice do socialnega in bolniškega zavarovanja. Sindikalni predstavniki pa se niso zadovoljili s takim opravičilom in so nadaljevali svojo borbo.
S tem je bilo rešeno eno izmed številnih vprašanj u-službencev bivše ZVU, ki se tičejo najbolj pripadnikov policijskih edinic. Rešiti pa je treba še nekatera vprašanja, zlasti glede prejemkov in ureditve staleža. Ta vprašanja bo moral rešiti novi parlament.
4. junija v Trstu minister za zun. trgovino
Na povabilo tržaške trgovinske zbornice pride 4. junija v Trst minister za zunanjo trgovino dr. Guido Carli. Sestal se bo z gospodarskimi operaterji, da z njimi prouči tržaške probleme glede trgovinske izmenjave z inozemstvom. V prihodnjih dneh bodo sporočili tc-čnejši spored vprašanj, ki jih bodo obravnavali.
zari iz Istrske ulice 64 popravljal avtobus v mehanični deli vnici Acegat na Broletu, je nerodno padel v poldrug meter globoko cementno jamo. Pri padcu si je zlomil levo nogo in zapestje leve roke. Z rešilnim avtom so ga odpeljali' v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti dobra dva meseca na ortopedskem oddelku.
Dr. Vladimir Turina se je srečal z Abrahamom
Nagrade za dijake
Tudi letos je dala tržaška posojilnica ra razpolago tržaškemu županstvu 2,600.000 lir za nagrade dijakom za šolsko leto 1957-58, in sicer za dijake tržaške občine ob svetovnem dnevu varčevanja (31. oktobra).
Dodelili bodo 153 nagrad, in sicer: 47 nagrad po 10.000 iir dijakom nižje srednje »oie, 48 nagrad po 10.000 lir ucencem strokovnih šol, 50 nagrad po 25.000 lir dijakom višjih srednjih šol ter 8 nagrad po 50.000 lir dijakom, ki bodo letos maturirali, ali študentom, ki so vpisani v prvi letnik univerze. Prošnje za natečaj se morajo napisati na poseben vzorec ter jih je treba poslati, do 30. avgusta opoldne v sobo št. 32 občinske palače na Trgu Unita. Prošnje je treba opremiti z vsemi dokumenti, ki jih predpisuje natečaj. Oo-razce za te prošnje dobe prizadeti v sobi št, 100 VI. oddelka za šolstvo m dobrodelnost tržaške občine.
seja" SPDT
Danes ot> 21. uri bo seja odbora Slovenskega planinskega druStva na sedežu.
Molim a vento, katerega so morali pridržati na ortopedskem oddelku.
Dalviso, ki se bo moral verjetno zdraviti 40 dni, je izjavil, da je delal nedaleč od u-niverzitetnega poslopja v Ul.
F. Severo na 2 metrov visokem zidarskem odru. Iznenada pa se mu je verjetno zaradi vročine zavrtelo v glavi, zaradj česar je padel v nadstropje niže. Pri padcu si zlomil zapestji obeh rok.
nun  ....................................    imunim
Hudo ranjen kolesar pri trčenju z motociklom
Nesreča delavca v delavnici Acegat
Ko je sinoči okrog polnoči 54-letni mehanik Pietro Maz-
Nesreči Nabrezinca Padec skuteristov
in Repenca obrežju
na
Tudi med včerajšnjim dnem so morali zabeležiti nekaj prometnih nezgod, od katerih pa je na srečo samo ena huda, ker so morali ponesrečenca, ki ima poleg drugih poškodb tudi prebito lobanjo, sprejeti s pridržano prognozo na II. kirurškem oddelku.
Nesreča se je pripetila pozno dopoldne v Drevoredu C. Elisa. 46-letni težak Giuseppe Vidoli, stanujoč v Drevoredu, se je usedel na kolo to se odpeljal. Toda prišel ni daleč, ker je po cesti privozil tudi 21-letni mehanik Gimo Giannotti iz Ul. Negrelli, ki je bil namenjen s svojim motornim kolesom proti Sprehajališču Sv. Andreja.
Posledica trčenja je bila, da sta tako kolesar kot motociklist padla na tla in medtem ko stanje Giannottija ni bilo resno, so za Vidolija ugotovili, da so poškodbe zelo nevarne. 2 rešilnim avtom »o ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zdravniki sprejeli v svoje varstvo in mu nudili vso potrebno pomoč.
Na istem oddelku so pridržali tudi motociklista, a zanj, ki ima zlomljene nosne ko*ti in nekaj ran na rokah, bo zadostovalo 2Q dni zdravljenja.
Na nabrežju se je dopoldne pripetila druga nezgoda, na srečo brez resnih posledic. Bruno Benvegnu iz Ul. de Fin se je s skuterjem zaletel v zadnji del avta, ki je vozil pred njim in katerega šofer je začel zavijati na levo. Ponesrečenca so po razkužitvi ram to odrgnin odslovili in mu priporočili dva tedna počitka in zdravljemje v domači oskrbi.
Do podobnega karambola je prišlo tudi malo pred 1. uro popoldne v Ul. Carducci, kjer se je 20-letni Nevo Ščuka iz Nabrežine med vožnjo z motornim kolesom ravno tako zaletel v mali trokolesni pol-tovornik, s katerim je šofer zavil iznenada v Ul. sv. Frančiška. Ščuka je vstal in je zaprosil šoferja poltovornika, da bj poklical na kraj agente prometne policije. On se je medtem odpravil na postajo Rdečega križa na Trgu V. Ve-neto, od koder pa so ga spremili v bolnišnico. Agente je obvestil o nezgodi policijski podčastnik, ki je uslužben v bolnišnici, a ko so ti prišli na kraj niso našli nikogar več. čine je včeraj popoldne po- j Ščuko, ki so mu ugotovili etal 26-letmi Giorgio Dalviso I rano na levi nogi in praske
Srečanje z Abrahamom . s tovorom petih križev je pomemben dogodek za vsakega zemljana. Ce pa do nj ego pride v okviru šolstva, ki mu velja največja skrb vse naše javnosti, potem lahko rečemo da gre za dogodek, ki presega meje zasebnega življenja. Med take važne dogodke spada torej tudi polstoletni jubilej, ki ga je praznoval včeraj dr. Vladimir Turina, ravnatelj trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu.
Jubilant je bil rojen 26. maja 1908 v ugledni Turinovi družini v Tržiču. Srednjo šolo je dovršil v Ljubljani, komercialno oisoko šolo pa V Trstu. Kot študent in kasneje v strokovnem poklicu je vedno veljal za zglednega narodno in socialno čutečega človeka, zato ga je fašistični režim preganjal in konfiniral najprej na otoku Ponzi, nato v iluoti pri Potenzi in končno v Locri pri Reggiu v Kalabriji.
Po drugi svetovni vojni se je dr. Vladimir Turina ves posvetil obnovi slovenskih šol na Tržaškem. Od začetka je postavil svoje strokovno zna-nje in organizacijsko sposobnost na razpolago nastajajočemu slovenskemu šolstvu. Najprej se je udejstvoval kot profesor strokovnih predmetov na trgovski akademiji, potem kot ravnatelj trgovske strokovne šole v Trstu in končno kot ravnatelj trgovske akademije, mesto, ki pa zdaj zaseda že četrto leto. Ne smemo pozabiti njegovega dela v raznih strokovnih komisijah Šolskega skrbništva in Ravnateljstva za prosveto ter predavateljskega udejstvovanja v okviru pedagoških oddaj naše radijske postaje v Trstu.
V poklicnem življenju odlikuje dr. Vladimira Turino trezna beseda, preudarna misel in temeljito poznavanje šolskih vprašanj. Kot ravnatelj je dijakom skrben oče, profesorjem pa pravi tovariš in prijatelj. Njegova zasluga je, če se je na trgovski akademiji prav v zadnjih letih u-stvarilo v profesorskem zbo' ju tovariško ozračje, ki 'je dragoceno za potek šolskega življenja na zavodu. Vedno dobre volje in razigran z lahkoto prenese tudi bežne trenutke zaskrbljenosti in mračnosti, ki nikakor ne utegnejo zamegliti njegovega prirojenega vedrega razpoloženja.
Jubilantu želimo, da bj v Abrahamovem spremstvu pogumno stopal novim križem naproti. Ce bo pri tem naletel na težave, jih bo prav gotovo mogel premagati podporo vseh svojih dosedanjih sodelavcev in še pran posebno svoje življenjske družice Vanje iz znane tržaške družine Fabjančičevih; ta mu bo z zvonko besedo, ki si jo je oblikovala v šoli svojega kuma, glasbenika Srečka Kumarja, vlila potrebnega poguma, da ne bo klonil pred nobeno vihro v življenju.
iilMiiifitimininiiiiiitiHMiiHiiiifiMiiiiiiHmuiiiiiimiiMmiiiiimiiimiiHiiiiimiiiminiiiiiiiMi
na desni, so sprejeli na II. kirurškem oddelku.	Okreval
bo v 10 dneh.
Zadnja, prvima dvema podobna	nezgoda, se	je tu-
di pripetilja na nabrežju, kjer je P-iermartino Mulinanti iz Androna S. Tecla vozil z vespo	proti Trgu	Libertš.
Smola je hotela, da je prav tedaj privozila s svojim fiatom 6()0 Dina Camisa iz Ul. De Rto, ki je iz Ul. F. Ve-nezian	zavila proti	Sv. An-
dreju.
Mulinanti, ki se je pri padcu udaril po raznih delih telesa, se je z rešilnim avtom odpeljal v bolnišnico, od koder pa so ga odslovili. Ce ne bo komplikacij, ki moral o-zdraveti v nekaj dneh.
Zaslepljen od močnih sončnih žarkov, ki so mu svetili v oči, je 19-letni Karel Ravber dz Velikega Repna št. 28 izgubil včeraj zjutraj oblast nad motornim kolesom vrste Gi-lera to »e zvrnil na tla.
Ravber se je okoli 8.30 vračal z Repentabra proti domu. Nedaleč od rojstne vasi pa je padel, zaradi česar se je moral z avtomobilom, ki se je tedaj pripeljal mimo, odpeljati v bolnišnico. Zaradi zloma- čeljusti in zoba so morali fanta sprejeti s prognozo okrevanja v 20 dneh na stomatološkem oddelku.
OD VČERAJ DO DANES
[PAROV« IN PHIMPBVKl)
Namesto cvetja na grob pokojnega Antona Nardina daruje gospod Albert Ščuka 1000 lir za Glasbeno Matico.
——«»—-ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25. in 26. maja se je rodilo v Trstu 13 otrok, umrlo je 11 oseb, poroke ni bilo nobene.
UMiRLI SO: 70-1 etui Giovanml Raseni, 79-let.nl Giovanni Cole-scbi, 69-letni Antonio Coslovioh,
76-letna Anma Rebersoh por. Lapi, 78-letna Paollna Dotorauc, 70-letma Giovanma lune vd. S ter n at, 83-letma Anna Bessich vd. Saln,
77-letna Antonia Bosioh vd. Tom-eteh, 73-letna Orsola Flego por. Sanzin, 69-letnl Viocenzo Colizzi, 76-letna Maria De Mattia vd. Re-divo.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v maju
1NAM — Al Cedro. Trg Ober-dan 2; U. Papo, Kjadin 1095 (Sv. Alojzij); Picclola, Ul, Oriani 2;
I AUa Salute, ravallo. Trg
Ul. Glulla Cavana 1.
l; Ser.
SNG
v TRSTU
V srenu 28. t. m. ob 20.30 v prosvetnem domu na Opčinah
MARCEL PAGNOL
TOPAZE
Komedija v štirih dejanjih
( Šolske vesti j
melodije; 19.30-22.15 Prenos RL.
’ SLOVENIJA
327.1 m, 202,1 m, 212,4 m
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10,00	13.00,	15.00,	17.00.	1»3U"
22.00,	-	n	r\K
5.00 Pisan gtasbeni spored, »od Slovenske zborovske skladbe, »• Ahtonin Dvorak: Jakobinec, sin-fonična suita; 9.00 Zabavni m zaik; 9.30 Slavni pevci in v™*0: zi vam pojo in igrajo; loto c" tu in tam (venček melodij popevk); 11.00 Jurij Gregorc: Melanholični! preludij; Blaž c ™ • Gozdovi pojo; 11-30 Za č0™, žene; 11.45 Igra orkester Andre Kostelanietz; 12.00 Narodne « moče viže; 12.30 Kmetijski sveti; 12.40 Aram HačatuU*": Maškerada, suita; 13.15 Majm zabavni instrumentalni a n samo, 13.40 Pester operni koncert; is-* Za otroke (T)nkerjevi doživljaj;
— Nori jezdec); 15.40 Potopisi, spomini — K. H. Sohlelnitz: prastara kultura); 16.00 Z>» Ijot®*1/; in poznavalce; 17.10 Četrt *“* ansamblom Mojmira Sepeta pevcem Obrisom Travisom; * Melodije iz glasbenih revij; w-Športni tednik; 18.30 Iz z»>da . r.ice jugoslovanskih sarnosp^r«, 18.45 Domače aktualnosti; Koncert moškega zbora in Den berga; 20.30 Pomilaidna serena”* z orkestroma Jackie Gleanson Steve Allen; 21.00 Radijska
— Honore Balzac - Max Gut?r,7 roarvn:	«Odpustljivi	greh*;	*	•
Glasbeni intermezzo.
TELEVIZIJA 12.30 Telefilm: «Ženinova o™-žina»; 13.00-13.30 Izredna poro®: la; 16.45 Prenos z 41. kolesars« dirke po Italiji; 17.45 Sporro otroke; 18.30 Poročila; 18.« metnost rn znanost; 19.00 K.om na glasba- 20.00 »Resnični P« gum*, film: 20.30 Poročila; ZODu «Carosello»; 21.00 Posebna oaa* ja o 41. kolesarski dirki po 1 liji 21.15 «Petelin poje opomoči*,' igra; 22.15 Poročila.
r-
L_
K I
Ravm-.ieljstvo c ržavne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je Jas za vlaganje prošenj za niz/ tečajni, vstopni in sprejemti izpit do 10. junija. Podrobnejša navodila daje tajništvo šole, Ul. della Šcuola Nuova st 12/11.
RADIO
TOREK, 27. maja 1958 TRST POSTAJA A
7.00 Jutranja glasba; 11.30 Izredna poročila nato Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in... Potovanje po Itauiji, turistični razgledi Maria Adriana Bernonija; 12.10 'Ja vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kultu: e; 12.55 Grkester Guido Cergoii; 13.30 Glasba po željah;
17.30 Izredna poročila nato Ple-šite z nami; 18.00 Paul Hinde-mith: «SimtH>ni ja serena*; 18.30 Pisanj balončki, radijski tednik za najnilajše; 19.00 Samospeve Čajkovskega poje sopranistka Sonja Ivančič-Bie-ivveiss; 19.15 Zdravniški vedež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodije do meiodije; 21.00 Obletnica tedna: »Girolamo Savonarola, 4G0. obletnica smrti*; 21.15 Poje Julie London z orkestrom Pete King;
21.30 Mozart: Divertknento št. 2 v D-duru; 22.00 Novela; Heinrich Daniel Zschokke: «A-kimski kralj«;
22.15 Fantazija cb mesečini; 22.30 Skladbe Franza Liszta; 23.00 Francoske popevke.
TRST 1.
11.20 Operna glasba; 12.00 41. kolesarska dirka po Italiji; 12.10 Orkester Angelini; 14.31) »Tretja stran«; 21.00 Aldo De Benedettl: »Zadnjih pet minut«, komedija v 3 dejanjih.
KOPER
Poročila v slov.: 7.00. 7.30, 13.30 15.00.
Poročila v Ital.:	6.30,	12.30,
17.15, 19.15 22.30.
5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL;
7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti: «Prva pomoč živini v planinah*; 13.45 Iz opernega sveta- 14.30 Okno v svet; 14.40 Filmska glasba; 15.25 Narodfie pesmi in plesi Vi raznih krajev; 15.40-17.00 Prenos RL; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 od melodije do I
Lzcelsior. 15.00; ((Slamnati mOŽ6 P. Germi, L. Dana Noce, Urzi, E Nevola.	„lM
Fenice. 15.00: «Tot6 i" Marcelino«, Točo in Pablito Calvo. Nazionaie. 15.00: «Miadi .levi«, m-nranuj, Muntgoinerj UlrtL Martin.
Fnoaiaiamatlco. 14.30;	»Fr01...
tišine*, ti. vVidmarK, D. cnaels. Na oaru: veti v miru«.
Giaaacielo. 16.00: «Ljuiezen prvi pogleu«, VV. t-man, iey, v oarvah.	.
Supctcineiua. 16.00: ((prebuja Pv"
-.Cja.iKd b.Udt«, J. iianat,*, .
/trcouaieuo. 16.15: «(jloveit s
uorazi«, James Lag,,ey. D.
lone- .
Asu a Rojan. 16.00: »Huk, ki ja„, u. lvii.imgcmery.	j,
CapitOl. iO.JU. ((l imbUOiU«, neme, b. uoreii.	g,
Crisiallo. 16.30; «lvanhoe», i.jivr, Rocett 'iaylor. ^
,vll-
»SKUšajte ž‘-
tia ca-
Alauarua. 16.00: »Tat on,
ona«, A. idOiUi, Salva u .-Altieoaran, 16.60; «10.000 spa __ sto«, u. M--,. iin, A. M. Aio*-
Ani-tu. 16.00: «Pol dneva strahd»<
j. L,ewis, D. Martin. . AuiO-ra. 16.00: «Ko zverina rjo«1 C. MilchelJ in D. Foeter. „ Ganba di. ib.Oo: «i-iia>ne7, kjer ^ peicel zeien*. J. Davis m Turner.	_rp
lmpero. 16.30: ((Obtoževala* PL ča», T. Povver, C. Laughton, Dietrich.
Ideale. Zaprlo.	nt,
liana. 16.3u; «Da, gospod 8® rai», S. Hayward, K.
Moaerno. 16.00: «Zaun,e obr™-K. Milland, A. Ouimi.
S. Marco. Zaprto.	m|.
Savoua. 16.00: «videzi okrog1 ze»» A Gaiu.ier, H. Tay10 Vlale. 16.60; «N.koli te ne . T pozabo«, P. C »ril ni, J. co e Viti. Veueto. 16.15:	((Ljubi
nežno*, L. Stou, VV. Gor J- m, Belvedere. 16.30: «Crni Marconi. 16.60:	«Ure teS
0’Briem, B. Donlewy. v„j. Massimo. 14.30, 18.00, 21.30: « H, na in mir«, A. Hepburn, Fcnda.	„»olt»-
Novo cine. 16.00: »Miss sPšmn.
relilo«, B. Bardot, Dam el “ j, Oč«on, 16.00: »Poveljnik J1""'’ Way-ne.	co0
KadiO. 16.00: «Krik orlov*, Tyron.
KINA NA PROSTEM
Arena Diana. 20.15; “N^a-ter, C ha,'Kori Heston, Anne 0 Paradiso. 20.15: ((Sestanek n* ju«, Van Johnson.	vnie**
Ponziana. 20.15: «Rdeče su*' Ga,ry Cooper, P. Goddaro. Rojan. V kratkem otvorite • Valmaura. 20.15: «Zeleni G. Kelly, Stewart Grafl«CT-
Valute
	Milan	Rim
Zlati funt .	6,000,—	6.200,—
Marengo	4.800 —	5.100,—
Dolar ...	622-	624 —
Frank franc.	120,—	123,—
Frank Švicar.	144 —	14«.—
Sterlin* , . ,	1.720,—	1.760 —
Dinar . , » .	80,—	82.—
Šiling > i	23.75	24.25
Zlato . ; . .	710.—	713.—
Zah, n. marka	14«.—	149.50
MALI OGLASI
PRI MAGAZZINI TELICE V
Trstu, Ul. Carducci 41, dobite «bunde« za 2.900 lir, pižame po 1000 lir, najlonske dežne plašče ženske in moške, po 8.900 lir; I hlače, jopiče In obleke po naj- | ugodnejših cenah v Trstu, I
jtibtena
predvaja danes 27. t. m. z začetkom ob 18. uri film-
«Jutri bo prepozno»
(Domani e tro-ppo tard:)
Igrajo: ANNAMARIA PIERANGE1.I, VI' DE SICA in GINO LEURINI
ttorio
Vsenn, ki »o gubi naše drage
ZAHVALA
a nami »očustvovaili
ob
bridlti
D-
IVANKE GROPAJC _
se toplo zahvaljujemo. Posebna zahvala ^ar0^a»til* cvetja ter vsem, ki eo na katerikoli način P1^ spomin pokojnice in jo »premili r.u zadnjo 1 -gpK Družine GROPAJC, JERKIČ ,n
Trst, 27.5,1958.
in
ITALIJANSKI SOCIALISTI 0 FRANCOSKI KRIZI
Čigava je krivda?
Glavni krivec je kolonializem Irancoske uradne politike; S F10 je pri tem neposredno soodgovorna, posredno pa tudi KPF zarudi svojega hlapčevanja Moskvi
V teh poslednjih letih so se mnogi od nas pogosto spomnili slavnih stihov, ki J'h je Giosue Carducci zalučal proti Franciji, »papeževemu tolovaju*:
«E noi per te di pianto e di rossore macchiassifno la guancia noi cresciuti al tuo libero splendore noi che t’amammo, o Franc la*.
Dogodki teh dni dokazujejo na žalost, da takratne Pesnikove besede niso bile plod govorniškega pretiravanja. Bedasta reakcionarna,, militaristična in imperialistična politika vlad, ki So si sledile v teh letih v Franciji, ki pa ni mogla Preprečiti likvidacije francoskega kolonializma v In-dokini, Maroku in Tuniziji, se je v Alžiriji spremenila v diktaturo fašističnih ge neralov, v nacistična muče hja, s katerimi so njihovi Padalci trpinčili tako muslimane kot Francoze, ki so Padli v roke njihovega te rorističnega režima; iz de toovine pa so odmevali diskriminacijski ukrepi vlad Proti precejšnjemu delu francoskega delavskega razreda, in nasilje nekaterih fašističnih in rodoljubar-skih skupin, od ultragauli-stov in pujadistov do pristašev takih tipov, kakor sta Biaggi ali Dides, ki so Sa mogli vršiti ob blagohot-hi toleranci policije proti vsakršni manifestaciji de hickratičnih teženj, nasprotnim nesmiselni kole realistični trmi, zlasti pa Proti zborovanjem in konferencam Mendes-Francea jo njegove struje. Prav je imel Luigi Salvatorelli, ko je dejal, da je danes «to reakcionarno prevratniško desničarstvo* moglo izkoristiti zaskrbljenost vse dežele zaradi koristi v Severni Afriki, da se je povezalo z vojaškim politikantstvom in Povzročilo državni udar raznih Massujev in Salanov, ki ga je od daleč vodil De Gaulle in njegovi politični Svetovalci.
ODGOVORNOST SFIO
IN KPF	'
Toda teh dogodkov ne Jhoremo pojasniti samo s da so ti zapozneli o-Jf&riki bulangizma in fašizma izkoristili nacionalno heugodje, ki ga je povzro-CUa kriza francoskega ko-0nialnega cesarstva. Glav-ha odgovornost za vse to Pade na stranke, ki so prevladovale v francoskem življenju od leta 1945 do da-'*S- Glede politike teh strank, v zvezi z osrednjim razlogom sedanje krize je h® dlani, da ni bila v stanju izvršiti tiste demobilizacije kolonializma, ki so jo ha primer Angleži, kljub zagrenjenosti in z negotovostjo večidel izvršili z do-t'cenim uspehom.
. Krivda leži na vseh, in j? seveda pustimo ob stra-h' fašistično nastrojeno des-r00- za katero je sedanja *riza vprav uspeh, ki si ga i® želela, zadeva prav tako uadne stranke, kakor tudi
e. ki so ostale daljšo a-v krajšo dobo v opoziciji, sja prvem mestu je očitno v, 10: socialistična stranka, j.1 Podpira gospodarsko po-‘ rtko zaščite velikega indu-?';riJskega in finančnega “Pitalizma raznih Pina-j, v in Queuillev, ki uve-kolonializem raznih ^'dauitov in Mauriceev, ki
Alžiriji predstavlja vlade socialističnim vodstvom a-
litarističnih mitov, če izvzamemo seveda raznovrstno skupino »neodvisnih*, ki so celo obrambo liberalnih ustanov prodali za koristi ■ privilegiranih razredov, ki jih predstavljajo, o-stanejo še organizacije radikalov, radikalsocialistov, LDSR itd.; toda tudi tu so le medel spomin ne le časi obrambe tretje republike proti Boulangeru ali proti reakcionarnemu generalštabu «Dreyfussove zadeve*, ampak tudi odločna privrženost zvezi levic Eduarda Herriota; demokratični u-pori stare malomeščanske in kmečke baze niso manjkali, toda tudi kadar so dosegli svoj naj večji uspeh s tem, da so postavili na vodstvo stranke Mendes-Francea, z.njegovo politiko likvidacije kolonializma in demokratične obnove državnega birokratičnega organizma, je upor starih oportunističnih veljakov od Ple-vena do Edgarja Faureja privedel v uradni radikalni stranki do razkola in do mrtvila, v bistvu pa do i-menovanja in podpore neučinkovitih in reakcionarnih vlad, kakršne so bile one Bourges-Maunouryja in Gaillarda. Radikalni volivci, mali provincialni kmečki posestniki in malomešča-ni niso morda ostali to, kar so bili oni, ki so se na* vduševali za Napoleona I., «vzpostavi tel ji reda», ali za Napoleona III., demagoške-ga .razdeljevalca klobas vojakom in davčnih olajšav kmetom; toda če niso več niti odločni branilci republikanske demokracije, ka-1-or leta 1893 ali v letih 1887-91 ali v letih 1894-1903, in če dejansko pustijo, da jih vodijo voditelji, do vratu pogreznjeni v spletkarjenje s "predstavniki fevdalne, klerikalne in k fažizmu nagnjene desnice, je to pripisati pretežno, kakor za socialno demokracijo, protikomunistični obsedenosti.
In tu je primerno spregovoriti o stranki, ki je že nad deset let ostala ali bolje bila potisnjena stalno v opozicijo; o francoski komunistični stranki. Le-ta je imela toliko prav, ko je dokazovala, da pavšalni protikomunizem, politika razkola delavskega razreda, militarizem — pa naj bo že atlantski ali kolonialistični — SFIO in ostalih <republikanskih* strank, odpirajo pot zmagi protirepublikan-skih desnic, da bi se zdelo, da bi morala danes žeti le priznanje za to borbo. Vendar pa nam je prav danes jasno, kolikšen del krivde nosi KPF — kakor druge zapadne komunistične stranke za drugačne položaje — za togost francoskega političnega položaja, za izključitev delavskih množic, ki jih predstavlja, od vsakršnega vpliva na razvoj o-menjenega položaja. Poslušanje navodil sovjetske komunistične stranke, avtomatično opravičevanje napak in protislovij, ki jih je pclna politika mske stranke in komunističnih strank Vzhodne Evrope teh poslednjih let; očitno površna vsebina manifestacij za e-nctno in demokratično po-
litiko, po drugi strani pa o-hranitev birokratične, centralizirane in diktatorske strukture, kakor tudi dogmatično sektaška politična linija, so francosko komunistično stranko karakteri-zirali v teh letih morda še bolj kakor ostale zapadne komunistične stranke. Tako da je moč reči, da je najboljše orožje za atlantsko skrajnost demokristjanskih in socialdemokratskih voditeljev ali za policijsko omejevanje demokratičnih svoboščin, ki so ga- zagrešile skoro vse vlade četrte republike po letu 1947, nudila zelo pogosto vprav Thorezo-va in Duclosova politika.
OPOMIN ZA ITALIJO
Plod vsega tega je dramatična kriza teh dni, v kateri je na kocki obstoj sam republikanske demokracije. Italijanski socialisti in de-
mokratje občutijo to krizo z isto tesnobo kot vsi francoski delavci in demokrati. Ir. ko jim iz vsega srca želimo, da bi zmagale republikanske ljudske sile, moremo iz dogodkov v Franciji potegniti opomin tudi za nas: preveč velike so ne-v urnosti za našo mlado demokracijo, v kateri klerikalni apetit duši šolo in kulturo, misel in vero; v kateri škofje kršijo zakon z odobravanjem predsednika viude; v kateri se državljanom omejuje osebna svoboda na podlagi fašističnih zakonov ali hirajo dolga leta po zaporih pod obtožbo kaznivih dejanj, ki jih niso zagrešili ali ki nikakor .ne morejo opravičiti takšnega ravnanja; v kateri ministri polni retorike ali spletkarjenja izrabljajo v volilne namene svoj vladni položaj; v kateri bi mogli premnogi ostanki prejšnjega režima, ki so še vedno na naj delikatne jših mestih državnega aparata, napraviti ob prvi priliki to, kar se je zgodilo v Alžiru. Prevelike in preresne so te nevarnosti, da nas pouk francoske krize — stran od nasprotujočih si dogmatizmov in totalitarizmov — ne u-smerja k ©stvaritvi nove večine pod vplivom neke resnično socialistične in demokratične stranke.
FURIO DIAZ (iz »Avanti«)
Vtem ko irancoske fašistične sile groze z zrušenjem vseh svoboščin, se sindikalne in delavske organizacije na sploh trudijo val zajeziti. Tudi tisti delavci, ki jih je demokrščan-ski sindikat uspaval, začenjajo odpirati oči. Na stiki delav ci pred tovarno Renault.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitriniiiitiiiiiimiiiiiffiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiTmiiriiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO TRINAJSTIH LETIH PONOVNO V DACHAUU
V krematoriju
Mnogi Nemci bi radi, da bi ljudje pozabili na zverstva «Uebermenschev», toda dokler so njihove žrtve še žive, je to le neuresničljiva želja
Po trinajstih letih smo se spet znašli na cesti, ki vodi iz Muenchena proti Dachau.
Kako je vse spremenjeno!
Ko smo se junija leta 1945 prav po tej cesti vračali v dolgi vrsti ameriških kamionov domov, se spomnim, kako sem si prav taikrat mislil, da ne bom nikoli pozabil na sliko, ki je tedaj vstajala na obzorju; v jutranje, še rdeče pobarvano nebo so štrleli nebotičniki bavarskega veleme. sta, ki so se, bolj kot smo prihajali blizu, spreminjali v pošastno sliko vojne. Ne nebotičniki, temveč podrtije in s-uiševine, vogali palač, ki so ostali, kot bi hoteli i tem pokazati, kaj je nekoč bilo in česa ni več.
Ko smo si na kamionih utirali pot med za silo očiščenimi ulicami, ki so bile obdane z gorami kamenja, sem mislil, da bo treba desetletja, preden bo bavarska prestolnica zopet vstala iz ruševin — če bo sploh še kdaj vstala! Toda nemški «čudež» je tudi tu o-l ravil svoje. Ne vem kakšna je lila bavarska prestolnica prei vojno, pred bombardiranjem, a po tem, kar smo videli in kar so nam povedali meš.-sni, lahko rečemo, da danes spet blešči v vsem svojem sijaju. Se je videti ostanke vojne, še so prostori, k-i jih do treba zazidati, a vendar je to prestolnica s svojimi palačami, s svojimi širokimi ulicami, s povsem novimi stanovanjskimi četrtmi, skratka — cvetočo gospodarsko, industrij, tiko in politično središče boga. ;e Bavarske.
Le pokrajina med Muenche. nom in Dachauom je še takt, kot je bila. Industrijski otojek-
j^odelov an j em.
Sr
c°r Lacoste
Mož, ki ni vreden,
imenuje demokrat in
o c.la-hst; stranka, ki zasle-k,, v glavnem politiko raz-a delavskega razreda j«2nih Moletov in Pinayev,
rt de more ogniti očitku, -rje prispevala bistveno k
zavnemu udaru alžirskih ®®beralov. Očitno popušča-vf De Gaullu, ki v seda-j1 Pflimlinovi vladi najde j. °lega glavnega zagovorni-. “ Prav v Molletu, dokazu-*' da se voditelji SFIO ne v ^eravajo spreobrniti ni-j., spričo skrajne nevarno-u ; ki grozi demokratičnim tu n°vam. Protidemokra-jha degeneracija strank, Sredo od zmernih kon-I • vativcev do radikalov, pa v Po drugi strani procesa, hn .Sa je četrta republika tui OVala 0(1 tretje. Ce 5t-,iasr’e sindikalistične in realne težnje francoskih - ‘hokristjanov niso dejan-tj.P nikoli zapustile megle-H n »trani revije »Esprit«, kr»t Se spremenile v kontno politično prakso, je Jo* na linija MRP, niha-med atlantsko skraj-iiWi° Schumana in eks-jL jblsttčnlm nacionalizmom (jL^lta, odvzela katoliškim Vt** kim množicam vsa-demokratično in so-'klii,* no udarnost, v iz-*ih u ° korist De Gaullo-klerikalističnih in tota-
>*
Strahotna žrela krematorijskih peči v Dachauu, ki so požrla toliko življenj, še vedno zijajo. Ob njih je tudi nekaj vencev, ki so Jih tja postavili v spomin onih, ki so tu končali svoje trpljenje. O teh pečeh, kot tudi o samem tabori-šču smrti Nemec nerad govori. Zal pa le redek iz sramu..
(Foto M. Magajna)
ti v Alachu delajo s polno paro, na poljih, ki se razprostirajo levo m desno od ceste, e videti kmete, ki obdelujejo rodovi1no zemljo.
Končno smo ob cesti zagledali napis DACHAU.
Prijazno mestece bi nudilo potniku zaželen počitek, delovnemu človeku zaslužen dopust, če...
Pred mestom smo vprašali, katero pot naj uberemo, da pridemo do taborišča. Mladenič, ki je postopal po mostu, ni vedel, ker »ni domačin«. U-pokojenec, ki smo ga prav tako vprašali, je le nekaj zamr. mral in takoj stopil čez ceato. Sele starejša ženska nam je na kratko odgovorila; »Najprej levo in potem desno!« • Ko smo privozili do železniške postaje, ni bilo več treba vprašat' za pot, ki nam je o-stala živo v spominu. Pred glavnim, vhodom v taborišče smo se ustavili in vprašali a-meriškega stražarja, če lahko stopimo. Ne, kajti zunanji del taborišča, tam kjer so bi-ie delavnice in skladišča, pisarne in stanovanja esesovcev, je v posesti ameriške okupacijske vojske. Treba je naokoli, mimo novih stanovanjskih blokov...
Za razliko od drugih občinskih uprav so v Dachauu zelo skopi s cestnimi napisi oziroma kažipoti. Sele zunaj, na r dprtero polju smo zagledali pokveteno majhno leseno tablico 7. napisom «Zum Krema-torium« ki pa bo — vsaj tako se zdi — ob prvem vetru, ob prvem neurju odletela s pre-kle, na kateri visi. Kmalu smo bili ob žici in potem ob r.idu, tri je obdajal taborišče.
Vse je še skoraj tako, kot je bilo Le onega občutka strahu ni več, saj se med barakami igrajo otroci, v nekdanjih revirskih blokih so trgovine, n-kjer nobenega uniformiranega človeka. Tudi stražarski stolpi so še ostali in na zidovih je še videti žice, sko-iz katere je tekel električni tok. In vendar ni več tistega občutka, za katerega smo mislili, da nam bo ostal za vse življenja.
V krematorij vodi druga pot. Pied vrati v zidu, ki obdaja kTematorij, stoji stražar, Nemec, a v ameriški uniformi. Z roko pokaže, kje naj parkiramo in potem spet zdolgočaseno gleda naokoli. Izstopimo m se napotimo proti s-pomenL ku žrtvam nacističnega nasilja. Vse naokoli je mir, tišina, kot na pokopališču. Nikjer žive duše.
Ne vemo, Skozi katera vrata bi vstopili v zloglasno poslopje. Pritisnemo na prvo kljuko in vrata se odpro v prazno sobo, ki je vsa popisana z 'meni ljudi, ki so v taborišču preživeli svoje najhujše mesece ip leta, ljudi ki so prišli nazaj, kot bi se hoteli še enkrat prepričati, če je bilo res, kar so doživeli, kot da 14 hotel. |e enkrat otipati vse tisto, kar so danes le grozne sanje.
In t? smo stopili v krematorij, v prestor, kjer so sežigali jetnike.
Sonftn. žarek je prav tedaj posvetil v odprta vrata peči m katerih je na pol molela železna nosilnica, s katero so polagali trupla v peč. Na njej je ležal dolg, sedaj že zarjavel železen drog, s katerim so truplo potiskali v peč. Pred srednjo največjo pečjo, so po. stavljen številni venci, ki visijo tudi na kavljih v tramo-
vih in na zidovih. Tudi v tem prostoru vlada največja 'išina in človek se skorajda ne upa spregovoriti besede.
Tudi sosedna soba, tako i-menovana »slačilnica«, je bila prazna, le stene so tudi tu vse popisane. Železna vrata, ki so hermetično zapirala dohod v ((kopalnico«, so bila sedaj na stežaj odprta. Oko se je moralo najprej privaditi na mrak in šele tedaj smo spet zagledali smrtonosne «pr. he» v stropu, iz katerih je prihajaj plin in ubijal nesrečneže, ki so jih zaprli v moralno ((kopalnico«
Medtem sta prišla v krematorij dva Francoza, mož in žena. Očitno sta prišla zato, ker sta toliko slišala o tem zloglasnem taborišču in sta pač na potovanju izkoristila priložnost, da si ogledata to ((turistično« zanimivost Zvedavo sta hodila po sobah, se ustavila pred pečmi in si skušala predstaviti, kaj vse se je tam dogajalo. Človek, ki ne pozna ustroja dachauskega kremato-lija, ki ne ve, kaj pomeni »slačilnica«, kaj pomeni ((kopalnica«, pač ne sluti, kakšne
‘ragedije in kakšne morije so se tam dogajale.
Vendar ni nikogar, ki bi mu to obrazložil!
Le na vratih, ki vodijo v prostor s pečmi, je listek, kjer " štirih jezikih piše: «Vodiča ni!«
Nikogar ni, 'ki bi lahko pripovedoval o strahotah dachau. skega krematorija, o zverinstvih nacističnih krvnikov, o trpljenju tisočev in tisočev svobodoljubnih ljudi, ki so končali v pečeh in z živim apnom posutih grobnicah.
»Vodiča ni!« Nemcem je na .splošno zelo neprijetno, če pogovor' nanese na Dachau, Mauthausen, Auschwitz in druga taborišča, za katera bi želeli, da bi čimprej izginila s površja, da bi bil čimprej odstranjen madež, ki se danes še ne d« opiati. Čeprav bi hotelo biti za koga »razumljivo«, da — »vodiča ni« — je tudi razumljivo, da bo ta madež kljub vsemu ostal, vsaj toliko časa, dokler bodo še na svetu ljudje, ki so na lastni koži okusili zverinstvo nemških »Uebermenschev«.
E. K.
V KOJSKEM V BRDIH ODKRILI SPOMENIK SREČKU KUMARJU
Malo nas je bilo iz zamejstva na tej slavnosti. Bolje bo, da sploh zamolčim naše število. Čakali »mo pač na ofi-cialno povabilo, in ker tega — pomotoma — ni bilo, nas je čas prehitel. Imamo preveč dela s svojimi domačimi zadevami in problemi, poleg tega so bile pri nas volitve in tako se je zgodilo, da se z naše strani — ni bič zgodilo.
Sicer pa je bila udeležba raznih predstavnikov oblastev in ustanov ter širokega občin, stva 'ako velika, da, naravnost veličastna, da nekaj zamejcev več ali. manj ni prihajalo v poštev. Računam, da je v nedeljo, 25. t.m., imelo malo, prijazno Kojsko v gosteh najmanj 10.000 prijateljev iz ok .Inkih krajev, iz Slovenije in tudi iz ostalih jugoslo. vanskin republik.
Okr.g 9. ure zjutraj je bila lrratka svečanost odkritja spominski plošče na • rojstni hiši Brečka Kumarja v Kojskem. Koj nato se je zbrala ogromna množica na glavnem trgu pred cerkvijo, kjer je stal v trobojnico zavit spomenik. Godba trboveljskih rudarjev je brezhibno odigrala nekaj koračnic. Ko sem prisotnemu glasbeniku, našemu tržaškemu rojaku prof. Vasiliju Mirku izrazil svoje občudovanje nad to »številno in odlično glasbeno skupino, mi je ponosno odgovorit; »Ni naša prva. Imamo še številnejše in še boljše.«
Svečanost odkritja spomenika je otVoril glasbenik Rado Simoniti, kateri je v imenu Učiteljskega zbora Slovenije izrazil prisrčne pozdrave vsem navzočim. Sledil je kot glavni govornik narodni zastopnik dr. Aleš Bebler. V jedrnatih besedah se je poklonil pokojnemu Srečku Kumarju, njegovi ožji domovini, slo. venskim Brdom in njegovim rojakom, vrlim Bricem Zelo posrečeno se je govornik na kratko ozrl v davno zgodovino, ko sta naš mali narod pritiskala dva mogočna soseda s svujimi ogromnimi materialni mi in kulturnimi silami. Edino obrambo v stoletnem boju za oibstbj je naš narod hašel v svoji besedi in svoji pesmi. Ti dve sta ga ohranili. «In zato je ta spomenik, ki ga danes odkrivamo, spomenik naši besedi in pesmi, ki sta nam dali moč, da smo postali državotvoren narod, ki enakopravno tekmuje z Vsakim drugim narodom na vseh področjih«.
Zavesa je padla m zastrmeli smo se v lepi bronasti spomenik, delo kiparja Borisa Kajina! Kaže nam Srečka Kumarja v značilni pozi dirigen. ta; karakteristična glava kvišku vržena nazaj, roki široko raizmaknjeni s prsti, ki se izrazito stiskajo, kakor da bi hoteli priklicati posebno mehak. učinkovit akord.
Edinstven je bil tedaj prizor, ko se je veliki Učiteljski pevski zbor «Emil Adamič« razporedil pred spomenikom
m zapei Adamičevo »Hribi že oeli so«. Mali, gibčni dirigent Jože Gregorc je nekako izginil v senci spomenika in i-mel si vtis, da temu imenitnemu pevskemu zboru dirigira — kakor nekdaj — sam Srečko Kumar s svojo impozantno glavo in s svojimi rahločutnimi prsti. Nepozabno!
Sledili je polaganje vencev s kratkimi pozdravi. Na trakovih sen, bral zlasti ta imena: Združenje učiteljev in profesorjev Slovenije; Uč. pevski zbor »Slavko Osterc« Maribor; Delavsko podporno društvo center, Trbovlje; Učitelji in profesorji e Nove Gorice; Glasbena Matica Ljubljana; Savez kompozitora Jugoslavije, Zagreb; Savez muzičkih u-tnetniki Jugoslavije; Društvo slovenskih skladateljev; Prosvetno društvo Kranj; Pevski zbor primorskih študentov. Med prisotnimi udeleženci ?mo opazili in pozdravili poleg že imenovanih; Alojzija Gradniku s soprogo; ministra tržaškega rojaka Ivana Regen-,a; gla-benike Hubada, Lipov-ika. Zlatica itd.
V Dobrovem, kjer je sedež
občinske uprave, je bila po-I oldne velika ljudska prireditev v proslavo 25. maja, prašnika slovenskih Brd in jugoslovanskega praznika mladosti, Zopet velikanska množica; prijetna, impatična, južnjaško živahna pa vendar umerjeno dostojna in zato prisrčno vesela. Kakor jo sploh srečujemo pr; rojakih Srečka Kumarja in Simona Gregorčiča.
—tič.
Koliko nas stane atomska veda
Po podatkih interparlamen-tarne skupnosti izdatki za »-tornske raziskave in jedrsko industri'0 znašajo: v ZDA 18.9 dolarja, v Angliji 3.74, v Kanadi 1.92, v Franciji 1.3, na Švedskem 0.97, v Avstraliji C.54, ia Norveškem 0.31, v Švici 0.14 pri nas 0.1, v Južnoafriški uniji 0.09, na Nizozemskem pa 0.04 dolarja na leto na posameznega prebivalca. Podatkov iz Sovjetske zveze in držav evropskega vzhoda pa ni.
  .......................
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
KAJ NAM POVE PREISKAVA URINA?
Ena najstarejših slik iz zgodovine medicine nam kaže zdravnika, ki drži v roki kozarec seča (urina) ter pazljivo motri skrivnostno tekočino, ki s* je izločila iz telesa. Preiskovalne metode so se s časom izboljšale in fine kemične preiskave nam danes omogočajo natančne razpoznave.
Ze količina v 24 urah izločenega urina nam da pomembna pojasnila. Moški izloča na dan povprečno 1500 do 2000 kubičnih centimetrov urina, ženska 1000 do 1500, Ta količina je pri nekaterih boleznih, zlasti velja to za sladkorno bolezen ali diabetes, poveča-. Diabetiki izločajo dnevno 3 d0 5 litrov urina. Povečano izločevanje seča opažamo tudi pri nekaterih ledvičnih boleznih Največje količine urina, in sicer do 15 litrov na dan, izločajo bolniki, ki imajo tako imenovani diabetes in. sipidus ali mnogosečnost.
Z množino izločenega urina v zveri je specifična teža. Cim boij razredčen je urin, tem nitja je njegova specifična teža in tem manj trdnih novi je v njem in obratno. Specifično težo urina določamo z areometrom, ki ga potopimo v seč.
Normalen urin reagira kislo, se pravi, da modri lakmus pordeči. Prekisel ali alkaličen urin ima svoj vzrok v motnjah presnavljanja. Nor. malna barva urina je rumena, Ce urin vsebuje žolčna barvila, kot je to pri zlatenici, je urin temnorjavoTumen. Ce je urin pomešan s krvjo (pri krvavitvah iz ledvic ali sečnih .zvodil), je urin rdečkast včasih zelenkasto spreminjav.
Iz jasnosti ali motnosti urina se ne da »klepatj o zdravstvenem stanju, pa četudi je urin, kadar je pomešan z gnojem, moten. V začetku jasen urin postane kalen, če dalje časa stoji. To kalnost povzročajo oborjene soli. Ce doda-
mo takemu urinu ocetno kislino, bo urin postal spet jasen. Ni prav, če mislimo, da so telesne motnje vzrok kalnemu urinu, le natančna kemična preiskava bo v takih primerni odločilna.
Kemična preiskava urina je prvenstveno usmerjena v to, če urm vsebuje beljakovine ali ne. Beljakovine v seču so navadno znak nekaterih led-
vičnih Dolezm. V normalnem urinu tudj ni sladkorja. Ce ,'ajdenru, v urinu s kemično analizo sladkor, pomeni, da so v presnovi nastopile motnje. Kadar je kopičenje sladkorja v jetrih moteno, preide sladkor v kri, od tod v urin in pravimo, da je tak človek diabetik ali sladkorno bolan.
Dr. S. B.
iš
Umberto Urbani sedemdesetletnik
— Pcnoči sem imel strahotne sanje: Jayne Mansfield in moja fena sta se prepirali med sabo zame.., in, zamisli si, zmagala je moja žena..
Se čil in krepak ter duhovno mladeniško svei je prof. Umberto Urbani praznoval 24. maja 70. obletnico svojego rojstva, Tiho in skromno je obhajal svoj življenjski jubilej, kakor je tiho in skromno vse njegovo pomembno delovanje na področju kulturnega zbliževanja med Italijani in Slovenci, Umaknil se je iz Trsta v Videm v družinski krog svoje hčerke, kjer je svoj praznilc, preživel skupaj z vnukom Robertom Collejem, ki je na isti dun obhaja! svoj 12. rojstni dan. Ni naključje, če j':	Umberto Urbani to
življenjsko povezanost z mladim svetom dokazal tudi z najnovejšim delom, to je s prevodopi »Prič iz davnine« shrvaikega Andersena» Ivane Brlič-Mazuranič, ki ga je z italijanskim naslovom »Leppende croate •— Faooifc antiche« poklonil italijanski mladini prav za svojo sedemdesetletnico.
S* mlad j* tMel Umberto Urbani pesnikovati. Svoje pesni*ke prvence je zbral n zbirk« «AmaraHti». Njfgova pesniška *ila ter obvladovanje italijanskega jezika z lahkotnim in prožnim slopom sta značilna za vse njegovo kasnejše delovanje kot uspešnega prevajalca iz raznih slovanskih književnosti. Javnost in kritika sta namreč vselej z veseljem sprejeli Url anijeve prevode prav zaradi lepega in točnega jezi. ka ter zvestobe besedilu tn misli izvirnika, kar često pogrešamo prt drugih pretiajai. cih.
Ze nad 40 let deluje prof. Urban na kulturnem zbliževanju in sodelovanju med Italijani in Jugoslovani. Za nas Tržačane je njegovo prizadevanje na tem kočljivem področju še prav posebno' pomembno, ker je omogočil marsikatero pobudo na itali-jansltoslovtnskem kulturnem področju in na ta način izgladtl tujij marsikatero o-strino pri vtajimnih splošnih odnosih. Skoraj 30 let pa že poučuje srbohrvaščino na tržaški univerzi, s čimer je prav tako zaoral ledino na vaznem torišču.
Imelt smo že večkrat priložnost opozoriti slovensko javnost na Tržaškem na jubilantove zasluge m deia pri postavljanju trdnih temeljev za stavbo kulturne vzajemnosti med italijanskim in ju-goslo- anskimi narodi. Ne bo odveč, če še enkrat pregledamo bilanco njegovega dolgega in nesebičnega dela.
Mejniki na njegovi slavistični poti so: «Scrittori ju-goslavi l.s (Zal. Parnaso, Trst 1027), eScrittori jugosla-vi 11« (Zal. Schoenfeld, Za-der 1936), »La Jugoslavia e i suoi Banatn (Zal. Moschie. ni, Trst 1935), sParliamo eroato« (Zal. L« Linpue E-stere, Florenca 1942), «Pi c-colo mondo slopeno« (Ljudska založba, Ljubljana 1942), eOranmatica croata« (Zal. Zipiottt, Trst 1945). Hrvaško-italijanski in italijansko-hr-vaški slovar (Zal. Trani, Trst 1945) Z delom eNella Repubblica di Masarpku (Zal. Moschieni, Trst 1935) pa je Urbani seznanil italijanske kroge s češkoslovaško stvarnostjo med obema svetovnima vojnama.
Važno je tudi Urbanijevo sodelovanje pri «Velikem književnem slovarju» turin-ske založbe UTET, pri zbirki »Lcttere« založbe Bianchi-Giovini, pri izboru svetovne poezije »Orjeo« založbe Šansoni ter pri številnih drugih književnih revijah in časnikih. Njegove študije, eseji in mojstrski prevodi v vseh teh antologičnih zbirkah in plašilih lepo predstavljajo J-
talijanom jugoslovansko kulturo tn umetnost.
Obširne uvodne študije dajejo p osebno veljavo Urbani-ievim prevodom, ki imajo prav zaradi tega za nas velik pomen. Dragocena je nje. gova posredovalna vloga, s katero je mogel nuditi Italijanom pomembna dela iz slovenske, srbohrvaške in češke književne zakladnice. Naj tn omenimo le njegove glavne prevode:
Ivo Vojnovič: #La sipnora dal girasolen (lstituto per 1’Europa Orientale, Rim 1925):	Borisov Stankovič!
aSangue impuro« (Zal. Biet« ti, Milan); Julius Zeper,- »Jan Maria Ploihars (Zal CELV1, Trst 1932); Ivan Tavčar: »La cronacc di Visoko» (Zal. Treves-Zanichelli, Trst 1932); France Bevk; «/ fuochi di San Gtovanni« (Zal. Linpue Estere Milan 1932); Petar Petrovič Njegoš; ali serto della Montagna» (Zal. Gar-zanti, Milan 1939); in Ivana Brlič-Mazuranič:	«Lepende
croate — Favole antiche« (Zal. Marzocco, Florenca 1957).
Ti številni mejniki, ki vsem občudovalcem Urbani-jevega znanstvenega, književnega tn prevajalnega dela kažejo že izhojeno pot do njegovega življenjskega smotra — kulturnega razumevanja, - ndelovanja in medsebojnega spoštovanja na obeh strane> Jadrana, bodo ostali vsem zanamcem nepcrušljiv doka- ljubezni, požrtvovalnosti, nesebičnosti in vztrajnosti človeka, ki ni vrgel peresu v koruzo niti v naj-'ežjih časih fašističnega terorja p roti kulturnemu izročilu našega naroda in proti vsem tistim plemenitim Italijanom, ki so v spoštovanju naših kulturnih dobrin videli pogoj za lasten vzpon v novem svetu socialnega humanizma, ki nakazuje na obzorju možnost zdravega sožitja med narodi.
Urbanijevo poslanstvo Se ni končano Iz srca mu želimo, d' bi ga nadaljeval z e-nakim uspehom kot doslej.
JANKO JEZ
HOROSKOP
-ZA DANES_
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vse, česar se boste lotili, se bo dobro ieteklo. Dan bo vsestransko pozitiven
BIK (od 21. 4, do 20. 5.) Preden ponudbo odbijete ali sprejmete, jo dobro proučite, da bi ne nasedli DVOJČKA (od’ 21. 5. do 20. 'i.) Zaupajte v svojo intuicijo, ne bo; te zgrešili Dopoldne se vam bc že pokazala pot RAK (od 21.	6.	do	22.	T.V
Nenavaden sprejem vas bo presenetil in če boste okol-no-sti pravilno izkoristili, boste mnogo dosegli.
LEV (od 23.	7.	do	22.	8.)
Izkoristite, toda previdno, tiste skrivnosti, ki so vam bile zaupane v trenutku sovražnikove šibkosti.
DEVICA (od	33	8.	do	22.
9.) Zejalo vas bo po pravično-sti. To vas bo navdalo « e-rergijr ki vam bo odprla pot TEHTNICA (od	23.	9.	do
2Ž. 10.) Spori v družini ali sosedstvu. Predlogi za delo *li službo ki so sprejemljivi, ŠKORPIJON (od 23 10. do 22. 11.) Podjetne in ambiciozne osebe bodo skušale preprečiti vaše načrte. Nevarnost za vas.
STRELEC (od 23 11, do >1. 12.) Pred odločanjem posvetujte se z ljudmi, ki se na stvar r,poznajo. Bilo bi lahko odločilno.
KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Vredno je. da se »a svojo zadevo potrudite < VODNAR (od 21. 1. do 1«. ž.) Izkoristite priložnost in skušajte se z nasprotnikom •pravili RIBE (od 20. 2. do 20. 3.). Dosti ne boste opravili,’
Izidi volitev v poslansko zbornico v tržaškem okrožju
Podeželske občine
Devin-Nabrežina
Vol. it. 1
KPI 153, DC 45, MSI 3,'PLI 8, PRI - PR J, psi 42,, UT 6, FI 12, PSDI 23, FMP 1, PNM 2.
Vol. it. 2 (Postaja);
KPI	90,	DC	148,	MSI	48,
PLI 2, PRI - PR 5, PSI 43, UT 17, M 8, PSDl 51, PMp 1, PNM 0.
Vol. št. 2 (Nabr.-Kamnol):
KPI 183, DC 177, MSI 58, FLI 7, PRI-PR 9, PSI 81, UT 17, Fl 15, PSDI 53, pMP 2, PNM 5.
Vol. št. 4 (Sesljanj:
KPI	94,	DC	267,	MSI	84,
FLI 7,	PRI	- PR 10, PSI	74,
UT 30, Pl 13, PSDI 31, PMP 4, PNM 6.
Vol. št. 5 (Devin);
Kpl	220,	DC	285,	MSI	84,
PLI 8, PRI-PR 7, PSI 106,
UT 32, FI 14, PSOI 31, PMP
7, FNM 4.
Vol. it. 6 (Mavhinje);
KPI 82, DC 110, MSI 11, PLl 4, PRI - PR 1, PSI 40, UT 28, Pl 24, PSDI 14, PMP 1, PNM 0.
Vol. št. 7 (Sempolaj);
KPI 192, DC 72, MSI 3, PLI 0, PRI - PR 2, PSI 63, UT 19, FI 2, PSDI 13, PMP 1, PNM 0. Vol- št. S (Nabrušina-šola): KPI 158, DC 126, MSI 21, PLI 8, PRI - PR 3, PSI 63, UT 31, FI 17, PSDI 28, PMP 1, PNM 2.
Zgonik
Vol. št. 1 (Zgonik):
KPI 169, DC 100, MSI 6, PLI 0, PRI - PR 1, PSI 44, UT 21, FI 11, PSDI 20, PMP 1, PNM 2.
Vol. št. 2 (Salei):
KPI 151, DC 55, MSI 3, PLI 2, PRI-PR 5, PSI 25, UT 8, FI 2, PSDI 8, PMP 0, PNM 0.
Vol. št. 3
KPI 113, DC 61, MSI 17, PLI 2, PRI - PR 4, PSI 34, UT 15, FI 2, PSDI 8, PMP 2, PNM 4.
Repentabor
Vol. (Repentabor);
KPI 121, DC 98, MSI 13, PLI 2, PRI-PR 9, PSI 44, UT 54, FI 3, PSDI 7, FMR 0, FNM 1.
Dolina
Vol. št. 1 (Dolina):
KPI 278, DC 206, MSI 9, PLI 4, PRI - PR 3, PSI 51, UT 23, FI 5, PSDI 5, PMP 0, PNM 6.
| Vol. št. 2 (Dolina);
KPI 246, DC 198, MSI 5, FLI 2, PRI - PR 4, PSI 68, UT 17, FI 2, PSDI 6, PMP 1, PNM 2.
Vol. st 3 (Boljunec):
KPI 410, DC 143, MSI 19, PLI 4. PRIPR 6, PSI 57, UT 22, FI 12, PSDI 11, PMp 2, PNM 2.
Vol. št. 4 (Boljunec);
KPI 392, DC 128, MSI 3, PLI 0, PRI - PR 1, PSI 65, UT 26, FI 8, PSDI 11, PMP 1, PNM 3.
Vol. št. 5 (Ricmanje):
KPI 257, DC 60, MSI 1, PLI ?, PRI-PR 1, PSI 57, UT 10, FI 12, PSDI 3, PMP 1, PNM 1
Vol. št. 6 (Ricmanje);
KPI 237, DC 73, MSI 3, PLI 0, PRI-PR 1, PSI 60, UT 15, FI 4, FSDI 9, PMP 1; PNM 0.
Vol. št. 7 (Pesek)-KPI 54, DC 89, MSI 8, PLI 2, PRI - PR 0, PSI 11, UT 6, FI 1, PSDI 3, PMP 0, PNM 0.
O beina Trst
Okolica
Opčine
Vol. št. 283 (Opčine - osnovna šola).-KPI 229, DC 196, MSI 58, PLI 15, PRI - PR 9, PSI 82, UT 35, FI 22, PSDI 51, PMP 10, PNM 9.
Vol. št. 285 (Opčine • osnovna šola):
KPI 122, DC 247, MSI 89, PLl 11, PRI - PR 17, PSI 74, UT 37, FI 21, PSDI 45, PMP 2, PNM 4.
Vol. št. 298 (Opčine - Ul. Conconello 2);
KPI 188, DC 137, MSI 34 PLI 3, PRI-PR 8, PSI 68, UT 40, FI 10, PSDI 29, PMP 3, PNM 4.
Vol. št. 319 (Opčine - begunsko taborišče).
KPr 21, DC 331, MSI 60, PLl 8, PRI - PR 11, PSI 15, UT 6, FI 2, PSDI 21, PMp 3, PNM 2.
J UT 21, FI 6, PSDI 10, PMP 0, PNM 2.
Vol. št. 2*7 (Prosek 177);
KPI	342,	DC	148,	MSI	27,
PLI 5, PRI-PR 4, PSI 78, UT 30, Fl 15, PSDI 29, PMP 0, PNM 5.
Vol. št .290 (Grljan);
KPi	26,	DC	230,	MSI	56,
PLI 19 PRI-PR 18, PSI 23, UT 9, FI 16, PSDI 18, PMP 0, PNM 5
Vol. št. 320 (Prosek 185);
KPi	105,	DC	205,	MSI	26,
PLI 4,	PRI	- PR 14,	PSI	38,
UT 21, FI 13, PSDI 17, PMP 5, PNM 2.
Prosek, Konto vel Miramar
Vol. št. 286 (Prosek 177); KPI 297, DC 71, MSI 17, PLI 3, PRI-PR 4, PSI 130,
Križ
Vol. št. 288 (Sv. Križ 217);
KPI 403, DC 93, MSI 8, PLI 5, PRI - PR 0, PSI 95, UT 32, FI 26, PSDI 19, PMP 0, PNM 0.
Vol. št. 289 (Sv. Krii 442);
KPI 229, DC 244, MSI 49, PLI 2, PRI - PR 6, PSI 37, UT 29„ FI 13, PSDI 49, PMP 3, PNM 2.
Trebče
Vol. št. 291 (Trebče 33); KPI 456, DC 142, MSI 28, PLI 3, PRI-PR 9, PSI »1, UT
12, FI 8, FSDI 20, PMp 3,
PNM 7.
Padriče-Gropada
Vol. št. 2.92 (Padriče - Gro-pada);
KPI 257, DC 60, MSI 10, PLl 3,	PRI	- PR	3,	PSl	99,
UT 21,	FI 9,	PSDl	5,	PMP	1,
PNM 0.
Vol. št. 321 (Padriče - begunsko taborišče):
KPI	14,	DC	427,	MSI	39,
PLI 6,	PRI	- PR	3.	PSI	6,
UT 4, FI 1,	PSDI	14,	PMP	1,
PNM 4.
Vol. št. 322 (Padriče - begunsko taborišče);
KPI	8,	DC	389,	MSI	41,
PLI 1, PRI - Pr 6, PSI 6, UT 4, FI 1, PSDI 7, PMP 1, PNM 2.
Vol. št. 339 (Padriče ezulsko naselje);	.
KPI	9,	DC	399,	MSI	40,
PLI 6	PRI-PR	9, PSI 2,	UT
12, FI 0, PSDI 14, PMP 2, PNM 0
Bazovica
Vol. št. 293 (Bazovica); KPI 259, DC 130, MSI 17, PLI 6, PRI-PR 2, PSDI 107, UT 36, FI 6, PSDI 25, PMp 1, I PN M •.
Predm e s tj a
v
Skedenj
Vol. št. 7 (Ul. De Marchi 8): KPI 151, DC 135, MSI 84, L1 9, PRI-PR 17, ' PSI 34, T 10, Fl 18, PSDI 22, PMP PNM 3.
Vol. št. 190 (Skedenjska ul.
KPI 138, DC 235, MSI 120, LI 9, PK1-PR 18, PSI 35, T 12, Fl 22, PSbi 84, PMP
l, PNM 7.
Vol. št. 192 (Ul. dei Giardi-16);
KPI 272, DC 154, MSI 67, U 11, PRI-PR 19, PSI 44, T 19, Fl 19, PSDl 30, PMP PNM 4.
Vol. št. 193 (Skedenjska ul.
KPI 306, DC 105, MSI 35, A 3, PRI-PR 9, PSI 41, UT , FI 28, PSDI 31, PMP 6. ŠM 1.
Vol. št. 194 (Sola D. Chtesal: KPi 239, DC 145, MSI 67, ,1 7, PRI - PR 23, PSI 46. r 28, FI 20, PSDI 44, PMP 2, IM 4.
Vol. št. 195 (Skedenjska ul.
CPI	255,	DC 144,	MSI	42,
,1 11, PRI-PR 7, PSI 51, UT FI	21,	PSDI ??,	PMP	I,
IM 2.
tol. 196 (Skedenj);
KPI	253,	DC 119,	MSI	47.
,1 7, PRI-PR 6, PSI 41, UT FI	27,	PSDI 40,	PMP	1,
IM 6.
'ol. št. 197 (Osnovna šola edenj);
9P1	234,	DC 147,	MSI	73,
I 12, PRI - PR 6, PSI 49, ' 26, FI 15, PSDl 29, PMP 6, M 9.
tol. št. 198 (Istrska cesta
PLI 9, PRI-PR 13, PSI 40, UT 16, FI 28, PSDI 24, PMP 2,
PNM 4.
Vol. št. 203 (Sv. M. M. zg.):
KPI 253, DC Ul, MSI 20, PLI 11, PRI - PR 10, PSI 33, UT 48, FI 48, PSDI 36, PMP 2, PNM 4.
Vol. št. 204 (Istrska cesta 65):
KPI	330,	DC	145,	MSI	42,
PLI 5, PRI-PR 2, PSI 30, UT 28, Fl 27, PSDl 27, PMP 3, PNM 3.
Vol. št. 329 (Ul. Molin a Ven-to 123):
KPi	51,	DC	62,	MSI	17,
PLl 3,	PRI	- PR 5,	PSI	12,
UT 8, FI 3, PSDI 4, PMP 2, PNM 2.
Vol. št. 334 (Istrska cesta).
KPI	185,	DC	127,	MSI	98,
PLl 8 PRI-PR 17, PSI 22, UT 10, FI 18, PSDI 32. PMP 8, PNM 8.
Sv. M. Magd. Spodnja
IPl	222,	DC 133,	MSI	8».
I 5,	PRI-PR 10, PSI 37,	UT
FI	19,	PSDI 43,	PMP 4.
M 7.
ol. 316 (Ul. Vulmaura 2): iPl	16,	DC 477,	MSI	81,
l 9, PRI - PR 4, PSI 4, 4, Fl 1. PSDl 10. PMP 4, M 3.
ol. št. 323 (Ul. Vaumaura
Pl 14 DC 449, MSI 69, I 12, PRI-PR 3, PSI 1, UT FI 2, PSDI 20, PMP 1,
M 3.
Sv. M. Magd.
Zgornja
>1 it. 200 (Istrska ul. 45): ?I	240,	DC	142,	MSI	44,
7, PRI-PR 9, PSI 51, UT FI	30,	PSDI 44,	PMP 2,
1 2
il. št. 201 (Istrska ul. 45): Pl	229,	DC	127,	MSI	27,
4 PRI - PR 7, PSI 28, 35, FI 23, PSDI 29, PMP 1,
1 3.
>1 A 202 (Ul. Govardo 2): Pl	254,	DC	123,	MSI	23,
Vol. št. 206 (Istrska c. 143): KPi 236, DC 152, MSI 58, PLI 13, PRI - PR 10, PSI 25, UT 30, FI 28, PSDI 46, PMP ll, PNM 5.
Vol. št. 210 (Istrska ul. 280); KPI 211, DC 180, MSI 90, PLI 10, PRI - PR 14, PSI 28, UT 15, FI 14, PSDl 53, PMP 3, PNM 7.
Volišče št. 333 (Sv. M.M .sp.): KPI 293, DC 86, MSI 41, PLl 4, PRI - PR 9, PSI 25, UT 17, FI 15, PSDI 41, PMp 5, PNM 8.
|20, FI 31, PSDI 29, PMiP 3, PNM 3.
Vol. št. 222 (Ul. Gavardo 2): KPI 352, DC 125, MSI 46, PLI 3, PRI-PR 5, PSI 37, UT 27, Fl 21, PSDI 30, PMP 3, PNM 4.
Vol. št. 223 (Ul. Padova n S);
•KPI 138, DC 208, MSI 124, PLI 27, PRI - PR 24, PSl 34, UT 16, FI 19, PSDI 30, PMP 15, PNm 14.
Vol. št. 224 (Ul. G. Pado-van);
KPI 51, DC 296 MSI 125, FLI 25. PKI-PR 43, PSI 53, UT 20, FI, 14, PSDl 33, PMP 9, PNM 7.
Vol.	225	(Ul.	Donadoni	30):
KPI	180,	DC	215, MSI	143,
PLI 21, PRI - PR 16, PSl 48, UT 13, FI 18, PSDI 51, PPM 9, PNM 7.
Vol. 227 (Ul. Donadoni 28): KPI 145, DC 181, MSI 94, PLI 17, PRI - PR 23, PSI 49, UT 27, FI 43, PSDI 61, PMP 11, PNM 6.
Vol.	228	(Ul.	Donadoni	28):
KPi	64,	DC	221, MSI	109,
PLI 32, PRI - PR 30, PSI 33, UT 19, Fl 22, PSDI 48, PMP 22, PNM 8.
Rocol
Vol. št. 215 (Hocol 674):
Kpi 290, DC 137, MSI 58, PLI 7, PRI - PR 14, PSI 55, UT 42, Fl 30, PSDl 27, PMP 4, PNM 6.
Vol. št. 216 (Hocol 674);
KPI 186, DC 211, MSI 130, PLI 14, PRI-PR 25, PSI 33, UT 18, Fl 23, PSDl 44, PMP 6, PNM 11.
Vol. «t. 217 (Ul. Cumono 42);
KPI 129, DC 152, MSI 82, PLI 10, PRI-PR 9, PSI 29, UJ 21, FI 13, PSDl 31, PMP 10, PNM 5.
Vol. št. 218 (Rocol 674);
KPI	93,	DC	184,	MSI	133,
PLI 28, PRI - PR 48, PSI 43, UT 23, FI 25, PSDI 51, PMP 2, PNM 13.
Vol	št 219 (Rocol	$74);
KPI	94,	DC	182,	MSI	120,
I Ll 15, PRI-PR 22, PSDI 4, UT 27, Fl 40, PSDl 69 PMP 9 PNM 11.
Vol.	št.	220	(Ul.	lppodro-
mo 18)
KPI	187,	DC	183,	MSI	110,
FLI 24. PRI-PR 19, PSI 42, UT 18 FI 34, PSDI 43, PMP 3, PN.Vi 10.
Vol. št. 721 (Ul. Uavardo 2);
KPI 258, DC 170, MSI 91, | PLI 16, PRI-PR 8, PSI 33, UT
Vol. št. 335 (Ul. Maicheset-
U 6);
KPI 99, DC 134, MSI 70, PLI 5, PRI-PR 3, PSI 20 Ul? 13, FI 15, PSDI 19, PMP 1, PNM 4
Vol. St. 347 (Rocol 674);
KPI	33,	DC	83,	MSI	50,
PLI	5,	PRI - PR 5,	PSI	32,
UT	2,	FI 0, PSDI o,	PMP	5,
PNM 1.
Vol. št. 348 (Rocol 674);
KPI	115,	DC	119,	MSI	82,
PLl	14, PRI-PR 12,	PSI	41,
UT 1, Fl 0, PSDI 26, PMp 4, PNM 7.
Vol.	št.	346	(Istrska cesta
65);
KPI;	99,	DC	108,	MSI	27.
PLI 2, PRI-PR 8, PSI 29, UT 11,	FI	6, PSDI 28,	PMp	5,
PNM 8.
Kjadin
Vol. št. 229 (Ul. Petronio 24):
KPI 105, DC 207, MSI 101, PLI 17, PRI - PR 14, PSI 47 UT 16, FI 16, PSDI 28, PMP 9, PNM 13.
Vol. št. 230 (Ul. Petronio 35);
KPI 122, DC 237, MSI 94. PU 26, PRI-PR 34, PSI 20, UT 19, FI 19, PSDl 71, PMP 14, PNM 3.
Vol. št. 233 (Ul. Archi 4);
KPI	109,	DC	179,	MSI	7-,
PLI 16, PRI - PR 18, PSI 32, UT 20, FI 9, PSDI 40, PMp 4, PNM 7.
Vol. št. 232 (Ul. Petronio 15);
KPI	81,	DC	23«, MSI	104,
PLI 55, PRI - PR 34, PSl 36. UT 28, FI 24, PSDI 41 PMP 8, PNM 4.
Vol. št. 234 (Ul Areht 2);
KPI	83,	DC	155,	MSI	83,
PLI 44, PRI-PR 35,	PSI	25,
UT 16, Fl 7, PSDI 29, PMP
17, PNM 7.
Vol. št. 235 (Ul. Archi 6):
KPI	139,	DC 175	MSI	64,
PLI 2«, PRI-PR 23, PSI 41, UT 25. FI 26, PSDI 26, PMP 8 PNM 8.
Vol. št. 236 (Ul. Archi 4);
KPI	234,	DC 98,	MSI	53,
PLI 6,	PRI-PR 8, PSI 34,	UT
18, FI	24,	PSDl 33,	PMP 1,
PNM 1.
Vil. št. 237 (Ul. Biasolet-to 14);
KPI 110, DC 123, MSI 63, PLl 11, PRI-PR 15, PSI 32, UA 18 FI 9, PSDI 49, PMP 11, PNM 4.
Vol. št. 238 (Ul. Biasoletto 14):
KPI 157, DC 136, MSI 85, PLI 8, PRI-PR 33, PSI 35, UT 17, Fl 33, PSDI 67, PMP 8, PNM 0.
Vol. št. 302 (Ul. Biasoletto 14);
KPi 119, DC 244, MSI 101, PLI 8, PRI - PR 22, PSI 46, UT 14. FI 31, PSDI 60, PMP 9, PNM 3.
Vol. št. 336 (Trg Gioberti):
KPI 161, DC 102, MSI 83, PLl 7, PRI - PR 12, PSI 25, UT 22, FI 10, PSDI 38, PMP 3, PNM 4.
Vrdela
Vol. št. 241 (Ul. Vrdela 9):
KPI 163, DC 150, MSI 49, PLI 4, PRI - PR 7, PSI 52, UT 22, FI 27, PSDI 37, PMP 2, PNM 4.
Vol. št. 243 (Ul. Cerreto);
KPI 117, DC 236, MSI 97, PLI 15, PRI - PR 17, PSI 44, UT 29, FI 19, PSDI 30, PMp 5, PNM 4.
Vol. št. 244 (Trg Oioberti 4);
KPI	120,	DC	167,	MSI	75,
PLI	11,	PRI-PR	12,	PSI	51,
UT 28, FI 6, PSDI 39, PMP ll, PNM 8.
Vol. št. 245 (Trg Gioberti 4);
KPI	170,	DC	151,	MSI	76,
PLI	1*.	PRI-PR	10,	PSI	27,
UT 20, FI 25, PSDI 47, PMP 3, PNM 7
Vol. št. 246 (Trg Gioberti 4);
KPI	141,	DC	126,	MSI	56,
PLI	6,	PRI-PR	21,	PSI	46,
UT 7, FI 30, PSDI 49. PMP 5, PNM 4.
Vol. it 247 (Trg Gioberti 4);
KPI 130, DC 215, MSI 110, PLI	31,	PRI-PR	26,	PSI	59,
UT 27, FI 17, PSDI 31, PMP 9, PNM 13.
Vol. št. 248 (Trg Gioberti 3);
KPI	152,	DC	168,	MSI	90,
PLI 14, PRI - PR 11, PSI 30, UT 35, FI 11, PSDI 48, PMP 4, PNM 3.
Vol. št. 249 (Psih. bolnica):
KPI	11,	DC	24,	MSI	7,
PLI 2, PRI - PR 3, PSI 3, UT 2, FI 2, PSDI 2, PMP 1, PNM 3.
Vol. št. 250 (Ul. Scoglietto 22);
KPI	314,	DC	97,	MSI	60.
PLI 7, PRI-PR 7, PSI 46, UT 29, Fl 23, PSDI 44, PMp 5, PNM 3.
Vol. št. 251 (Trg. Gioberti 3);
KPI	140,	DC	155,	MSI	83,
PLI 19, PRI-PR 18,	PSI	42,
UT 25, FI 18, PSDl 53, PMP
5, PNM 7.	.
Vol. 252 (Ul. Scoglietto 22):
KPi	221,	DC	107,	MSI	74,
PLI 10, PRI - PR 13, PSl 37, UT 17, FI 23, PSD 50, PMP 4, PNM 4.
Vol. 253 (Ul, Scoglietto 22);
KPl	107,	DC	188,	MSI	99,
PT.I 18, PRI - PR 29, PSI 21, UT 4, FI 14, PSDI 34, PMP 8, PNM 8.
Vol.	št.	317	(Trg	Giober-
ti 3);
KPI	3.7,	DC	564,	MSI	50,
FLI 3 PRI-PR 5, PSI 6, UT 3, FI 3, PSDI 15, PMP 3, PNM 4.
Vol. št. 332 (Ul. S. Cilino):
KPI	17,	DC	269,	MSI	21,
PLI 2, PRI	- PR	4,	PSI	1,
UT 12, FI 3,	PSDI	8,	PMP	0,
PNM 6.
Vol. št. 331 (Psih. bolnica:
KPI	34,	DC	74,	MSI	16,
PLI 5, PRI	- PR	4,	PSl	5,
UT 11, FI 0,	PSDI 10,	PMP	1,
PNM 2.
Kolonja
Vol.	it.	255	(Ul.	Edera	5);
KPI	74,	DC	232,	MSI	140,
PLI 18, PRI - PR 39, PSI 40, UT 22, FI 20, PSDI 68, PMP 9, PNM 10.
Vol. št. 256 (Ul. Cologn 28); KPI	80,	DC	241	MSI	132,
PLI 32 PRI-PR 20, PSI 35, UT
Objavljamo izide volitev v tržaškem volilnem okrožju po posameznih voliščih v vseh šestih občinah. Posamezne kratice pomenijo:
Vol. — volišče
KPI — Komunistična partija Italije DC — Krščanska demokracija MSI — Ital. socialno tibanje (fašisti)
PLI — Italijanska liberalna stranka
PRI PR — Ital. republikanska stranka in radikali
PSI ■— Italijanska socialistična stranka
UT — Tržaška unija
FI — Fronta za neodvisnost
PSDI — Ital. socialna demokratska stranka
PMP — Ljudsko monarhistično fibanje
PNM — Monarhistična nacionalna stranka
SO, FI 21, PSDI 29, FMP 9, PNM 27.
Vol. št. 257 (Ul. M. Grappa): KPI 246, DC 164, MSI 57, PU 13, PRI-PR 15, PSI 26, UA 24. FI 19, PSDl 36 PMP 7, PNM 7.
Vol. it. 258 (Ul. Commercia-le 162):
KPI 276, DC 117, MSI 43, PLI 12, PRI-PR 12, PSI 31, UT 35, FI 19, PSDI 24, PMP 1, PNM 4.
Škorklja
Vol št. 259 (Ul. Monte Grappa 5:
KPI 92, DC 308. MSI 80, PLI 28 PRI-PR 29, PSI 37, UT 18, FI 20, PSDI 58, PMP 17, PNM 9.
Vol. št. 260 (Ul S. Francesco 42):
KPI	65,	DC	251,	MSI	119,
PLI 42, PRI-PR 34, PSI 21. UT 34, Fl 19, PSDI 52, PMP 15, PNM 15.
Vol.	it.	261	(Ul.	Commer-
ciale 24):
KPI	32,	DC	261,	MSI	134.
PLl 79, PRI-PR 35, PSI 34, UT 18, FI 32, PSDI 43, PMp 12, PNM 8.
Vol. št. 262 (Ul. Commercia-le 24):
KPi	41,	DC	187,	MSI	130,
PLI 44, PRI - PR 32, PSI 41, UT 5, FI 26, PSDI 36, PMP 10, PNM 5.
Vol. št. 264 (Ul. Solitra 10):
KPI 118, DC “>37, MSI 123, PLI 23, PRI-PR 8, PSI 38, UT , Fl 20, PSDI 34, PMP 8. PNM 8.
Vol. št, 265 (Ul, Anasta-sio 15);
KPI 149, DC 173, PU 25, PRI-PR 13, UT 32, FI 21, PSDI 4 PNM 8.
Vol. št. 266 (Ul.
H 30):
KPI 146, DC 201, PLI 22, PRI-PR 20, UT 32, FI, 33, PSDI 7, PNM 10.
Vol. št. 267 (Greta) KPI 69, DC 213, PU 12 PRI-PR 25, UT 8, FI 4, PSDI 35, PNM 11
MSI 74, PSI 25, 32. PMP
C ordaro-
MSI 79, PSI 44, 52, PMP
MSI 117, PSI 36, PMP 3,
Vol. št. 268 (Ul. Montorsi-no 8);
KPI 138, DC 208. MSI 98, PLI 14, PRI-PR 19, PSI 48, UT 27 FI 40, PSDI 40, PMP 6, PNM 9.
Rojan
Vol. št. 269 (Ul. delie Rose 5);
KPI 90, DC 234, MSI 98, PLI 0, PRI-PR 18, PSI 32, UT 30, FI U, PSDI 40, PMP 8, PNM R.
Vol. št. 270 (Ul. Ginestre 1);
KPI 145, DC 222, MSI 91, PLI 16. PRI-PR 14, PSI 50, UT 17, FI 18, PSDI 40, PMP 13, PNM 11.
Vol. jt. 271 (Ul. Commercia-le 62);
KPI 216, DC 176, MSI 101, PLI 6, PRI-PR 16, PSI 66, UT 43, Fl 48, PSDI 41, PMP 1, PNM 6.
Vol št. 272 (Ul. Giaciuti 7);
KPI 160, DC 136, MSI 62, PLI 14, PRI-PR 14, PSI 51, UT 30, Fl 51, PSDI 33, PMP 3, PNM 8.
Vol. it. 273 (Ul. Giacinti 7): KPI 104, DC 201, MSI 99, PLI 16, PRI-PR 9, PSI 33, UT 28, FI 23, PSDI 39, PMP 2, PNM 11.
Vol. št. 274 (Ul. Giacinti 7); KPI 154, DC 153, MSI 101, PLI 17, PRI-PR 13, PSI 41, UT 27, FI 42, PSDI 53, PMP 7, PNM 3.
Greta
Vol. št. 275 (Ul. S. Fortu-nato):
KPI 128, DC 172, MSI 70, FLI 7, PRI-PR 9, PSI 39, UT 23, FI 35, PSDI 52, PMP 12, PNM 8.
Vol. H. 276 (Greta):
KPI 131, DC 176, MSI 78, PU 9, PRI-PR 9, PSI 38, UT 1« FI 18, PSDI 45, PMP 2, PNM 3.
Vol. št. 277 (Greta):
KPI 128, DC 191, MSI 64, PLI 10, PRI-PR 5 PSI 59, UT 39, FI 20, PSDI 53, PMP 9, PNM 6
Vol. št. 299 (Ul. Gretta 34): KPI 175, DC 172, MSI 89, PLI 19, PRI-PR 6, PSI 27, UT 11, FI 24, t>SDl 52, PMP 10, PNM 6.
Vol št 304 (Ul. Greta 34): KPI 124, DC 209, MSI 133, PLI lo, PRI-PR 18 PSI 26. UT 12, FI 23, PSDI 43 PMP 12, PNM 5 Vol. št. 337 (Ul. Gretta 34): KPI 112, DC 171, MSI 121, PLI 11, PRI-PR 6, PSI 30. UT 11, FI 16, PSDI 59, PMP 2, PNM 4.
Barkovlje
Vol. št. 279 (Ul. Boveto 52): KPI 192 DC 212, MSI 81, PLI	12	PRI-PR	20,	PSI	46.
UT 27, FI 40, PSDI 41, PMP 10, PNM 5.
Vol. it. 280 (Ul. Cerreto 19): KPI 42, DC 400, MSI 109, PLI	24,	PRI-PR	22,	PSI	31,
UT-11, FI 10, PSDI 32, PMP 15, PNM 5.
Vol. št. 282 (Ul. Miramare 131):
KPI 264, DC 158, MSI 70, PLI	15,	PRI-PR	20,	PSI	53.
UT 22, FI 54, PSDl 22, PMP 6, PNM 2.
Vol. št. 281 (Ul. Cerreto 19): KPI 310, DC 99, MSI 67, PLI	12,	PRI-PR	12,	PSI	68,
UT 39, FI 32, PSDl 22, PMP 10, PNM 3.
mesto
Staro mesto
Vol. št. 1 (Gledališče Verdi); KPI	61, DC	233,	MSI	158,
PLI 33, PRI - PR 18, PSl 22, UT 11, FI 14, PSDI 37, PMP 14, PN M 11.
Vol.	št. 2	(Trg B. Vecchia 1):
KPI	47,	DC	191,	MSI	160,
PLI 45, PRI-PR 14, PSI 17, UT 14, Fl 18, PSDl 31, PMP 17, PNM 12.
Vol. št. 4 (Trg Rosario); KPI	123,	DC	169,	MSI	116,
PLI 16, PRI - PR 12, PSI 27, UT 15, FI 4, PSDl 18, PMP 13, PNM 17.
Vol. št. 5 (Ul. Polonio 6); KPI 78, DC 132, MSI 83, PLl 18, PRI - PR 17, PSI 32, UT 18, FI 6, PSDI 30, PMp 14, PNM 1.
Vol. št. 5 (Ul, T. Romano 7); KPI 131, DC 214, MSI 170, PLI 5, PRI-PR 13, PSI 24, UT 17, FI 9, PSDI 41, PMP 8, FNM 16
Vol. (t. 6 (Ul. T. Romano 7): KPI 133, DC 180, MSI 163, PLI 7, PRI-PR 12, PSI 36, UT 17, Fl 10, PSDI 43, PMP 12, PNM 22.
Vol. št. 9 (Ul. Castello 1): KPI 106, DC 208, MSI 83, PU 14, PRI-PR 23, PSI 17, UT 23, Fl 15, PSDI 37, PMP 6, PNM 7.
Vol. št. 10 (Ul. Castello): KPI 170, DC 237, MSI 105, PLI 15, PRI - PR 16, PSI 21, UT 24, FI 12, PSDI 40, PMP 5, PNM 11.
Vol. št. 11 (Ul. T. Romano 7);
KPI 194, DC 117, MSI 132, PLI 2, PRI-PR 15, PSI 31, UT 15, Fl 13, PSDI 23, pMP 9, PNM 15.
Vol. št. 12 (Ul. del Monte S): KPI 100, DC 153, MSI 101, PLI 13, PRI-PR 18, PSI 24, UT 13, FI 15, PSDI 26, PMP 8, PNM 9 Vol. št. 13. (Ul. S. Nicold 26):
KPI 47, DC 171,, MSI 156, PLI 50, PRI-PR 20, PSI 28, UT 10, FI 21, PSDI 36. PMP 24, PNM 7.
PLI 32, PRI-PR 32, PSI 31, UT 10, FI 12, PSDl 41, PMP 7, PNM 7.
Vol. št. 20 (Ul. G. Corsi 1): KPI 39, DC 186, MSI 162, PU 42, PRI-PR 35, PSI 30, UT 10, Fl 1Q, PSDI 24, PMP 10, PNM 14.
Vol. št. 21 (Ul. Trento 14): KP 56, DC 183, MSI 138, PLl 48, PRI - PR 23, PSI 37, UT 10, FI 8, PSDI 44, PMP 12, PNiM 9.
Vol. št. 22 (Sola G. Corsi): KPI	40,	DC	183,	MSI	162,
PLI 25, PRI - PR 18, PSI 27, UT 10, FI 25, PSDI 30, PMp 14, PNM 12.
Vol. št. 23 (Ul. Trento 14): KPI	62,	DC	181,	MSI	135
PLI 24, PRI PR 24, PSI ••!, UT 16, FI 5, PSDI 25, PMp 12, PNM 12.
Vol. 25 (Ul. Giustiniano 7); KPI	38,	DC	156,	MSI	126,
PU 81, PRI - PR 20, PSI 16, UT 9, FI 19, PSDI 37, PMP 14, PNM 7.
Vol. št. 26 (Ul. Corsi 1); KPI	44,	DC	213,	MSI	130,
PLI -6. PRI-PR 25, PSI 26, UT 11, Fl 16, PSDI 30, PMP 17, PNM 5.
Vol. št. 28 (Ul. Giustiniano 7);
KPI	32,	DC	411,	MSI	195,
PLI 6, PRI-PR 23, PSI 13, UT 12, FI 6, PSDl 32, PMP 13, PNM 11.
Vol št. 30 (Ul. Ginestre 1): KPI	75,	DC	209,	MSI	186,
PLI ?0 PRI-PR 31, PSI 38, UT 31, FI, 18, PSDI 43, PMP 13. PNM 3.
Vol it 31 (Ul. Montasino 8); KPI 98, DC 248, MSI 106, FLI 23. PRI-PR 25, PSI 55, UT 14, FI 34, PSDl' 47 PMP 10, PNM 11.
Novo mesto
Vol. št. 14 (Sola Venezian): KPI 52, DC 207, MSI 181, PLI 42, PRI - PR 43, PSI 33, UT 9, FI 17, PSDI 46, PMP 27, PNM 12.
Vol. it. 15 (Ul. T. Romano 7). KPI 59, DC 166, MSI 88, PLl 33, PRI - PR 20. PSI 23, UT 15, FI 18, PSDI 32. PMP 13, PNM 14.
Vol. št. 16 (Ul. Mazztni 25): KPI	43,	DC	179	MSI	135,
PLI 52 PRI-PR 31, PSI 23, UT 19 FI 16, PSDI 34, PMP 10. PNM 9.
Vol. št. 17 (Ul. Mazzini 25): KPI	80,	DC	190,	MSI	107,
PU 46, PRI - PR 24, PSI 19. UT 7, Fl 5, PSDI 30, PMP 15, PNM 8.
Vol. št. 18 (Ul. Mazzini 25): KPI	50,	DC	198,	MSI	128,
PU 45, PRI - PR 38, PSI 30, UT 9, FI 8, PSDI 31, PMP 15, PNM 7.
Vol. št. 19 (Ul. S. Nicold 26): KPI	53,	DC	189,	MSI	116,
Vol. št. 32 (Ul. Ginestre 1);
KPI	18,	DC	222,	MSI	124.
PLI 46, PRI-PR 37, PSI 15, UT 16, FI 19, PSDI 35. PMP 17, PNM 11.
Vol. št. 33 (Ul. Giacinti 7);
KPI	57,	DC	191,	MSI	105.
PLI	26,	PRI-PR	31,	PSI	45
UT 14, FI 19, PSDI 40, PMP 12, PNM 9.
Vol. št 34 (Ul. Giaciuti 5);
Kpi	39,	DC	201,	MSI	113,
PLl	28,	PRI-PR	24,	PSI	53,
UT II, FI 12, PSDI 34. PMP 11, PNM 18
Vol.	št. 35 (Ul. R.	Manna 7):
KPI	52,	DC	222,	MSI	104.
PLI	16,	PRI-PR	20,	PSI	28,
UT 19, FI 28, PSDl 52, PMP 9, PNM 14.
Vol. št. 37 (Ul. S. Anastasio 18):
KPI	57,	DC	204,	MSI	103,
PLI 21, PRI - PR 20, PSI 39, UT 23, FI 18, PSDI 53, PMp 15, PNM 16.
Vol. št. 39 (Ul. S. Anastasio):
KPI 172, DC	152,	MSI	83,
PLI 18, PRI - Pr 22, PSI 43, UT 27, FI 12, PSDI 27, PMP 7, PNM 12.
Vol. št. 4o (Ul. Commercia-le 24):
KPI 52, DC 248, MSI 122, PLI	28,	PRI-PR	36	PSI	33.
UT 17, FI 26. PSDI 46, PMP 11, PNM 11.
Vol. št. 41 (Ul. S. Anastasio 15):
KPI 61, DC 236, MSI 119,
PLI 40, PRI-PR 23, PSI 32, UT 12, FI U, RSDI 50, PMP 17, PNM 15.
Vol. št 42 (Ul. Ruggero
Manna 7);
KPI 34, DC 178, MSI 100, PU 37, PRI-PR 22, PSI 24. UT 12, FI 20, PSDI 18, PMP 13, PNM 5.
Nova mitnica
Vol «t, 44 (Ul. Giustiniano 3):
KPI 29, DC 213, MSI 138, PLI	113, PRI-PR 4,	PSI	21,
UT 13. FI 19, PSDI 25 PMP 6, PNM 17.
Vol. št. 46 (Ul. S. Francesco 23):
KPI 56, DC 243, MSI 148, PU	81.	PRI-PR	52,	PSI	24,
UT 20, FI 16, PSDI 38 PMP
16, PNM 6.
Vol. št. 47 (Ul. Battisti 27): KPI	87,	DC	161,	MSI	136,
PLI 16, PRI-PR 33. PSI 31, UT 13, Fl 23, PSDI 43, PMP 12, PNM 13 Vol. št. 49 (Ul. Polonio 4); KPI	79,	DC	194,	MSI	103,
PLI	37,	PRI -	PR	22, PSI,
UT 18, FI 15, PSDI 41, PMP 10, Vol. št. 50 (Ul. S. France-sco 25):
KPI	42,	DC	198,	MSI	123,
PLI	45,	PRI-PR	25,	PSI	-2,
UT 16 FI 10, PSDI 41 PMP 11, PNM 15 Vol. št. 51 (Ul. Polonio 4): KPI	64,	DC	188,	MSI	131,
PLI 48, PRI - PR 22, PSl 29, UT 16, FI 12, PSDI 33, PMP 14, PNM 8.
Vol. 53 (Ul. S. Francesco 25): KPI	49,	DC	181,	MSI	110,
PLI 45, PRI - PR 30, PSI 31, UT 12, FI 8, PSDI 32, PMP 16, PNM 17.
Vol. št, 54 (Ul. F. Rismon-do 8);
Vol.	it.	74 (Ul. Gatten	4);
KPJ	44,	DC	183,	MSI	111,
PLI 43, PRI-PR 22. PSI 18. UT 17, Fl 21, PSDI 32, pMP 11, PNM 21.
KPI	75,	DC	19?,	MSI	138,
FLI 47 PRI-PR 25 PSI 40, UT 22 FI 23, PSDl 37, PMP
17, PNlVl 15.
Vol. št. 55 (Ul. Rismondo 8); KPI 25, DC 286, MSI 147, PLI 09, PRI-PR 21. PSI 28, UT 17, FI 7, PSDI 28, PMP 14, PNM 21.
Vol. št. 56 (Ul. Rismondo): KPI 74, DC 213, MSI 126, PLl 29, PRI - PR 15, PSl 21, UT 12, FI 33, PSDl 49, PMp 11 PNM 14.
Vol. št. 57 (Ul. S. Francesco 42);
KPI 53, DC 228, MSI 125, PLI 60, PRI - PR 44, PSI 23, UT 23, FI 18, PSDI 31, PMP 14, PNM 12.
Vol. št. 58 (Ul. S. Francesco 42):
KPI 63, DC 220, MSI 116 PLI 22, PRI - PR 37, PSl 18, UT 15, FI 17, PSDI 45. PMP 6, PNM 6.
Vol. št. 59 (Javni vrt):
KPI 102, DC 184, MSI 99, PLI 15, PRI - PR 17, PSl 34 UT 29, FI 14, PSDI 47, PMP 3, PNM 6.
Vol. št. 60 (Ul. Cunicoli 2); KPI 63, DC 290, MSI 142, PLI 31, PRI-PR 31, PSI 50,
UT 8, FI 12, PSDI 51, PMP
20, PNM 13.
Vol. št. 61 (Ul. Cunicoli 2): KPI 54, DC 257, MSI 163, PLI 28, PRI PR 28, PSI 36, UT 15, FI 17, PSDI 58, PMP 9, PNM 6.
Vol. št. 62 (Javni vrt):
Kpi 48, DC 242, MSI 156, PLI 38, PRI - PR	34,	PSI	28,
UT 8, FI	15, PSDI	37,	PMP	16,
PNM 14.
Vol. št. 63 (Ul. Kandler 4): KPI 58, DC 203, MSI 88. PLI 27,	PRI-PR	25,	PSI	44.
UT 5, Fl 20, PSDI 47, PMP 18, PNM 6.
Vol. št. 64 (Ul. Kandler 4): KPI 95, DC 222, MSI 141, PU 25,	PRI-PR	38,	PSI	23,
UT 15, FI 8, PSDI 45, PMP 15, PNM 8.
Vol. št. 65 (Ul. Cunicoli 2); KPI 61, DC 174, MSI 119, PLl 25, PRI - PR 21, PSI 18, UT 15, FI 19, PSDI 38, PMP 11, PNM 6.
Vol. št. 66 (Ul. Cunicoli 2): KPI 85, DC 181, MSI 115, PLI 15, PRI-PR 27, PSI 25, UT 16, FI 19, pSDI 58, PMP 13, PNM 6.
Vol.	št.	68	(Ul.	Scoglietto
22):
KPI	74,	DC	192,	MSI	117,
PLI 34, PRI-PR 30, PSI 37, UT 14, FI 13, PSDI 46, PMP 7, PNM U.
Vol. št. 69 (Ul. Kandler 4);
KPI	34,	DC	170,	MSI	155,
PLI 24, PRI-PR 30, PSI 30, UT 14, Fl 9, PSDI 23, pMP 8, PNM 7.
Vol. št. 72 (Ul. Gatteri 3):
KPI	44.	DC	171,	MSI	102,
PLl 26, PRI - PR 23, PSI 13, UT 17, FI U, PSDI 38, PMP 6, PNM 8.
Stara mitnica
Vol. št. 75 (Drevored XX. septembra 26);
KPI 97, DC 184, MSI 125, PLI 24, PRI - PR 32, PSI 22, UT 13, FI 11, PSD 42, PMP 17, PNM 8.
Vol. it. 76 (Ul. F. Petrarca 1):
KPI 43, DC 181, MSI 103, PLI 25, PRI-PR 26, PSI 20, UT 11, FI 12, PSDI 29, PMP 14, PNM 7.
Vol. št. 77 (Ul. P.ascoli 31): KPI 56, DC 187, MSI 98, PLI 45, PRI-PR 28, PSI 28, UT 13, FI 20, PSDI 37, pMP 7, PNM 9.
Vol. št. 78 (Ul. Pascoli 31): KPI 225, DC 225, MSI 59, PU 11, PRI-PR 29, PSI 31, UT 25, Fl 18, PSDI 35, PMP 2, PNM 2.
Vol. št. 80 (Ul. Petrarca 1): KPI 39, DC 176, MSI 143, PLI 26, PRI-PR 25, PSl 27, UT 7, Fl 16, PSDI 42, PMP
9, PNM 8.
Vol. št. 83 (Ul, Polonio 6); KPI	52,	DC	120,	MSI	93,
PLI 22, PRI-PR 18, PSI 25, UT 10, FI 12, PSDI 27, PMP 19, PNM 4.
Vol. št. 82 ( Ul. Polonio 6); KPI	82,	DC	182,	MSI	92,
PLI 28, PRI-PR 25, PSI 21, UT 18. Fl 9, PSRI 38. PMP 14, PNM 7.
Vol. št. 86 (Ul. Polonio 4); KPI	79,	DC	155,	MSI	96,
PLI !> PRI-PR 20, PSI 44, UT 22 FI 14, PSDI 36, PMP 7, PNM 4.
Vol. št 87 (Ul. Battisti 27); KPI	57,	DC	178,	MSI	125,
PLI 41, PRI-PR 30, PSI 29, UT
10, FI 19, PSDI 17, PMP 5. PNM 8
Vol. št. 88 (Ul. Pari n; 16): KPI 107, DC 162, MSI 120, PLI 16, PRI-PR 29, PSI 24, UT 24, FI U, PSDI 45, PMP 5, PNM 7.
Vol. št. 89 (Ul. Polini 2); KPI 103, DC 237, MSI 89, PLI 21, PRI - PR 21, PSI 25, UT 8, FI 11, PSDI 33, PMP 9, PNM 2.
Vol. št. 90 (Ul. Pollini 2); KPI 182, DC 192, MSI 106, PLI 15, PRI-PR 32, PSI 39, UT 19, FI 21, PSDl 62, PMP 10, PNM 2.
Vol. št. 91 (Ul. A. Vespuc-ci 2);
KPI 97, DC 177, MSI 109, PU 1, PRI - PR 20, PSI 30. UT 18, FI 17, PSDI 40, PMP 8, PNM 2.
Vol. št. 92 (Ul. Scuole Nuo-ve 5);
KPI 156, DC 158, MSI 112, PU •.«. PRI-PR 27, PSI 17, UT 22, FI 13, PSDI 39. PMP ", PNM 12.
Vol. št. 94 (Ul. Scuole Nuo-ve 5);
K?PI 201, DC 133, MSI 77, FLI 10 PRI-PR 19 PSI- 28, UT 19, FI 27, PSDI 29. PMP i, PNM 11.
Vol. št. 95 (Ul. Pallini 2); KPI 102, DC 173, MSI 100, PLl 15, PRI - PR 24, PSI 29, UT 21, FI 19, PSDI 45. PMP 9, PNM 8
Vol. it. 96 (Ul. Parmi 16): KPI 141, DC 124, MSI 85, PLI * PRI-PR 23 PSI 31, UT 22, FI 15, PSDI 36: PMP 10, PNM 13 Vol. št 97 (Ul Pascoli 14): KPI 83, DC 196, MSI 119, PLI 20. PRI-PR 27, PSI 27, UT 8, Fl 16 PSDI 38 PMP 7, PNM 4
Vol št. 98 (Ul. Porini 16); KPi 65, DC 212, MSI 94, FLI 2* PRI-PR 24, PSI 19, UT 16 FI 11, PSDl 32, PMP '6, PNM 5.
Vol.	št.	.99 (Ul. Pari ni	16):
KPI	77,	DC	156,	MSI	125,
PLI 21, PRI - PR 20, PSI 22, UT 7, FI 14, PSDI 31, PMP 5, PNM 9.
Vol. št. 101 (Ul, Solitario I); KPI	113,	DC	150,	MSI	120,
PLl 14, PRI-PR 26, PSI 22, UT 14, FI 23, PSDI ,34. PMP 7, PNM 5.
Vol. it. 102 (Ul. Pascoli 14): KPI	48,	DC	171,	MSI	100,
PLI 15, PRI - PR 29, PSI 35, UT 19, FI 11, PSDI 26, PMP 7, FNM 5.
Vol. št. 103 (Ul. Pascoli 14): KPI 76, DC 183, MSI 114, PLI 17, PRI-PR 25, PSI 25, UT 11, Fl 23, PSDI 51, PMP 5, PNM 9.
Vol. št. 104 (Ul. Pascoli 14): KPI	82,	DC	179,	MSI	92,
PLI 12, PRI - PR 17, PSI 39, UT 19, FI 23, PSDI 35, PMP 19, PNM 10.
Vol. št. 106 (Ul. Manzoni 14): KPI	55,	DC	202,	MSI	134,
PLl 21, PRI-PR 32, PSI 30, UT 19, FI 13, PSDI 37, PMP 8, PNM 8.
Vol.	št.	108	(Ul.	Conti	1)1
KPI	79,	DC	222,	MSI	119,
PLI 38, PRI-PR 33, PSI 28, UT 21, FI 14, PSDI 60, PMP 15, PNM 2.
Vol. št. 109 (Ul. Manzoni 14): KPI	82,	DC	192,	MSI	119,
PU 16, PRI - PR 31, PSI 37, UT 13, FI 18, PSDI 17, PMP 12, PNM 3.
Vol. št. 110 (Ul. Gambini 1): KPI 141, DC 171, MSI 94 PLI 13, PRI-PR 31, PSI 28, UT 10, FI 22, PSDl 30, PMP 4, PNM 10.
Vol. št 111 (Ul. A. Manzoni 14);
KPI 156, DC 209, MSI 109, PLI 20 PRI-PR 24, PSI 25, UT 17, FI 27, PSDI 38 PMP 10, PNM 6.
Vol. št. 112 (Ul. Media 2): KPI 148, DC 166, MSI 75, PLI 11, PRI-PR 10, PSI 29, UT 23, Fl 20, PSDI 24, PMP 8, PNM 12.
Vol. št. 113 (Ul. Media 2): KPI 138, DC 177, MSI 101. PLI 14, PRI - PR 28, PSI 24, UT 11, FI 13, PSDI 43, PMP 7, PNM 4.
Vol št. 115 (Ul. A. Manzoni 14):
KPI 108, DC 201, MSI 107, PU 13 PRI-PR 18, PSI 32, UT 19 FI 12, PSDI 34, PMP
10, PNM 8.
Vol. št. 116 (Ul. Donadoni 28);
KPI 84, DC 224, MSI 119, PLI 33, PRI-PR 38, PSI 29, UT 7, Fl 12, PSDI 51, PMP 11, PNM 11.
Vol. št. 117 (Ul. Donadoni 30):
KPI 143, DC 234, MSI 123, PLI 27. PRI-PR 24, PSI 38, UT 16, FI 23, PSDI 56, PMP 13, PNM 7.
Vol. št. 118 (Ul. Donadoni 30):
KPI 93, DC 230, MSI lM-PLI 29, PRI-PR 21, PSI 32, UT 19. Fl 0, PSDI 42, PMP 40, PNM 4.
Vol. št. 242 (Vrdelska cesta).
KFl 130, DC 174, MSI H*' PLI 13, PRI - PR 16, PSI 3°’ UT 22, FI 15 PSDI 66, PMP 6' PNM 4.
Vol. št. 326 (Sploš bolnica):
KPI 15, DC 46, MSI 22, PLI 2, PRI-PR 1, PSI 10, UT 3, FI 1, PSDI 3, PMP- PNM 0-
Sveti Jakob
Vol. -t. 110 (Ul. Settefonta-
ne43):
KPI	67,	DC	236,	MSI	13«,
PU	34	PRI-PR 49,	PSI	26,
UT 9, FI 14, PSDI 63, PMP 13, PNM 15 Vol.	št.	121	(Ul.	O. Pado-
van):
KPI	79,	DC	222,	MSI	1«*'
PU	.16	PRI-PR 17,	PSI	2«.
UT 23, FI 22, PSDI 66, PMP * PNM 13.	’	..
Vol. 122 (Ul. Donadoni 30>-KPI	190,	DC	202,	MSI	l3*’
PLI	14,	PRI - PR 15,	PSI	SL
UT	12, FI 7, PSDI 52,	PMP *-
PNM 4.	.,
Vol. št. 123 (Ul. Bastia 2)-KPi 192, DC 122, MSI 91, PU 3, PRI - PR 12. PSI 21-UT 11, FI 14, PSDI 20, PMP PNM 13.
Vol. št. 124 (Ul. Bastia 2>-KPI 167, DC 172, MSI » ’ PLI 9, RRI-PR 39, PSI 3* UT 27, FI 29, PSDl 73, PM* 21, PNM 5.
Vol. št. 125 (Ul. Bastia)-KPI 222, DC 182, MSI <• PLI 10, PRI-PR 9, PSI 9' UT 23, FI 16, PSDI 35, PM
PMP 3, PNM 4.
Vol. št. 126 (S. Marco
KPI 166, DC IH, MSI PLI 5, PRI - PR 16, PSI z’ UT 9. FI 33, PSDI 25, PMP PNM 2.	,
Vol. 128 (Largo Pestaloz*" KPI 165, DC 121, MSI ' PLI 1, PRI - PR I7. Pfl j, UT 16, FI 18, PSDI 39, PMP PNM 3.
Vol. št. 129 (Ul. Raiftn*"
’kPI 141, DC 143, MSI 90' PLI 13, PRI-PR IL j* pM? UT 18, FI 14, PSDl 30,
3, PNM 8.	, «);
Vol. št. 130 (Ul. Gambit s KPI	238,	DC	134,	MSI	^
PLI 8, PRI-PR 9, PSI 31.	7(
19, FI 19, PSDI 29, PMR PNM 5.	j;,,);
Vol.	št.	132	(Ul.	M?d701
KPI	252,	DC	143,	MS	^
PLI 8, PRI-PR 3, PSI U, 14, FI 19, PSDI 36, P PNM 9.	_	.inj i);
Vol. št. 133 (Ul.	92.
KPI	'58,	DC	144.	09	^
PU 5, PRI-PR !«. PSIpMj» «. 16, FI 12, PSDI 30, P PNM 10.	/tr.	ScUol<
Vol, št. 134 (Ul Nuove):.	,-c,	is7i
KPI 156, DC 181. MSI Jg PLI 10 PRI-PR 2 . I prfP IJT 18 FI 10, PSDI 30’
7, PNM 5.	„ „,,rci 4/.
Vol. št. 135 (Ul. Ve!f“ . ,gl,
2)!
VOl. Sl. IJD	10*'
KPI 145, DC 226. MSgi PLI 5, PRI - PR pMP 2, UT 17, FI 13, PSD 48, P
PNM 2.	,	„	Nu0V*
V ni št. 136 (Ul. Sc. NU
(Nadaljevanje ^ 4. struni)
KPI 242, DC 148, MSI 79, PLI 28, PRI-PR 30, PSI 7, UT 8, Pl 6, FStH 3, PMp 24, PNM 22.
Vol. H. 138 (VI. Vešpucbi 2); KPI 172, DC 178, MSI 72, PLI 6, PRI-PR 17, PSI 47, UT 26, FI 25 PSDI 31, PMP 5, PNM 4.
Vol. št. 1.19 (Istrska c. 56); KPI 148, DC 220, MSI 114, PU 17. PRI-PR 25, PSI 38, UT 26, FI, 33, PSDI 50, PMP S, PNM , 7.
Vol, št. 140 (VI. Antenore): Kt>I 218, DC 164, MSI 62, PU 11, PRI - pr 20, PSI 48, UT 26,. FI 26, PSDI 53, PMp 4,
PNm 1,
Vol. št. 141 (Ul. Antenorei 14);
KPI 245, DC 208, MSl 74, PU 14, PRI-PR 14, PSI 38, Ut 30, FI 27, PSDI 41, PMP
4, PNM 3.
Vol. št. 142 (Ul. Veronese 1): KPI 178, DC 185, MSI 68, PU 10, PRI - PR 28, PSI 41, UT », FI 25, PSDI 36, PMP 4,
PN1M 8.
Vol. št. 143 (Ul. Vespucci 2): KPI 91, DC 256, MSI 121, PU 27, PRI - PR 30, PSI 32, UT 17, FI 15, PSDI 56, PMP 7, PN.M 7.
j Vol. it. 144 (Ul. Veronese 1): KPI 52, DC 243, MSI 103 PLI 36, PRI-PR 38, PSI 14, UT 18, Fl 11, PSDI 61, PMP U, PNM 7.
Vol. it. 144 (Ul. Veronese 1): KPI 141, DC 220, MSI 110, PU 20, PRI - PR 20, PSI 43, UT 19, FI 15, PSDI 24, PMP 12, PNM 13.
I Vol. it. 310 (Ul. Media 2): KPI 162, DC 124, MSI 69, PLI 10 PRI-PR 15, PSI 34, UT 33 FI 20, PSDI 27; PMP
5, PNM 9.
Vol. it. 734 (Ul. S. Marmo 5): KPI 198, DC 173, MSI 66, PU 7, PRI-PR 17, pSI 3.8, UT '19, FI 19, PSDI 39, PMP 4, PNM 5.
Vol. št. 724 (Largo Pestaloz-
Zi 1);
KPI 241. DC 153, MSI 62, pU 13, pRi-PR 19, PSI 40, UT 23, Fl 31, PSDI 35, PMP 10, PNM 11.
Vol. št. 173 (C. Elisi 2); KPI	77,	DC	196,	MSI	116,
PU 13, PRI-PR 38, PSI 40, UT 21, 'FI 12, PSDI 69, PMp 13, PNM 6.
Vol. it. 175 (Ul. Veronese 1): KPI	77,	DC	259,	MSI	132,
PLI 23, PRI -	PR 29, PSI 44,
UT 24, FI 26, PSDI 58, PMP 7, PNM 1.
Vol. št. 306 (Čampi Elisi 2): KPI 202, DC 119, MSI 75, PLi 12, PRI - PR 20, PSI 41, UT 11, Fl 12, PSDI 48, PMP 5, PNM 8.
Vol. št. 308 (Ul. T. Mariani 2):
KPI	13,	DC	212,'	MSI	141,
PU 68 PRI-PR 23, PSI 29, UT 5 FI 11, PSDI 41, PMP 8, PNM6-
Vol. št. 309 (Čampi Elisi 2): KPI 54, DC 153, MSI 87, PLI 13, °RI-PR 14, PSI 18, UT 13, FI 5, PSDl 34, PMP 1, PNM 5.
Vol. št. 314 (Ul. Gessi 8): KPI 19, DC 18, MSI 75, PLI 18, PRI - PR 5, PSI 19, UT 4, FI 2, PSDI 19, PMP 7, PNM 7.
Čarbola
Sv. Vid
Vol. št. 155 (Ul. Giorgio 6); KPI 49, DC 268, MSI 141, pU 18, PRI-FR 26, PSI 50, UT 12, FI 15, PSDI 36, PMP
e, PNM 12.
Vol. št. 145 (Ul. Calvola 6): KPi 35, DC 232, MSI 86, PU 32, PRI-PR 34, PSI 32, UT 20, Fl 29, PSDI 35, PMP 10, PNM 5.
Vol. št. 14 6 (Ul. Ti gor 3): KP[ 43, L C 202, MSI 90, pLl 25, PRI - PR 38, PSI 18, UT 18, FI 15, pSDI 40, PMP 10, UNm 7.
Vol.	št.	147	(Ul.	Mod.	del
M«fe; tl):
KPI	88,	DC	226,	MSI	127,
PU 27, PRI-PR 27, PSl' 23, Ut 12, FI 20, PSDI 59, PMP 12, PNM 14.
Vol.	st	149	(Ul.	Tigor	3):
KPI	94,	DC	283,	MSI	104,
PU 4 PRI-PR 16, PSI 30, UT 17, FI 22, PSDI 48, PMP k. PNM 5.
I Vol. št. 150 (Trg Hortis 1):
'	KH	74,	LC	251,	MSI	106,
pu 37, PRl - PR 20, PSI 47,
■ Ul 25, Fi 19, PSDI 43, PMP 9,
I pNAJ 10,
Vol. 152 (Ul. S■ Otorgto 6); UPI	71,	DC	236,	MSI	136,
’ fU 31, PRI - PR 36, PSl 28, Ut 15, jfj 23, PSDI 42, PMP 10,
’ PNm 7.
;	‘Ol.	st.	153	(Ul.	Mad.	del
1	n,.
.	‘KH	42, DC	269,	MSI	96,
’ fU l«, pRt . pr 19, pbi 23,
” “T 10, FI 30, PSDI 50, PMP 5,
■' unm-2.
’	Vol.	st.	156	(Ut.	S Gior-
, 9,6 61.
'	. KPi	51,	DC	222,	MSI	107,
" fU	38	VkIPR	20,	PSI	29,
’	UT 5,	h	11,	PSDI	33 PMP
’ 15' PNM 18.
. Vol, st. 157 (Ul. Dtaz 20): Kpl	bi,	DO	257,	MSI 111,
29, pri - Fu 20, i-SI 25, i UT 15, Fl 13, PSDI 03, PMP 19,
? UNm 12.
Vol. st. 158 (Ul. A. Dtaz 20):
1 bt^Pl 53, DC 209, MSI 89,
f,U	34.	Phl-PR	31,	PSI	12,
p	fT 6,	Fl	18,	PSDI	25, PMP
‘2; PNM 8.
Uol. št. 160 (Ul. Diaz 20):
3	pKPl	68,	DC	227,	MSI 122*
j, f.U U, PRI - PR 31, PSI 26,
• g* 18, FI 16, PSDI 42, PMP 23,
17.
Uo(. jt J6i (Trg Hortis 1)1 5,	b,*^1	4L	DC	165,	MSI	128,
4, li-1	49>	PRI-PR	27,	PSI	23,
t,	U, FI 6, PSDI 38, PMP
\PNM 13.
* t št. 162 (Trg Hortis 1): p, Pl	61,	DC	204,	MSI	156,
8, ,U	15,	PRI-PR	17,	PSI	34,
0,	U, Fl 8, PSDI 37, PMP P 5’ /KM 10.
y.°l- št. 165 (Ul. c. Combt); )•	n, 1	28,	DC	289,	MSI	119,
8, Irt1	U?,	PRI-PR	41,	PSI	34
T jmT, 9' U 9, PSDI 26, PMP 15,
7,	10.
v°l. št. 166 (Ul. Combt 13): ):	J^1	107,	DC	195,	MSI	126,
8, \Zl	00,	PRI-PR	25,	PSI	24.
T j, 16, Pl 28, PSDI 54, PMP
1,	'PNM	9.
it. 167 (Ul. Combt 15): ): J&1 58, DC 180, MSI 95. % tjU	37,	pri-pr	17,	PSI	24,
T s4 *< Fl 13, PSDI 37, PMP 8,	\PNM	7.
vb°l- «*•	169 (Čampi	Elist	4):
10 15 DC 241 MSI 94, PLI t> ’ PHI-PR 14i psi 38, UT 6. i7> o 5* t>SDl 42, PMP 15, PMN
^	ko	171 (Čampi	Elisi	4);
piTT 19. DC 272, MSI 129, ')■' Ut -38' pRl - PR 43, PSI 45, pNm’ Fl 5- PSDI 58, PMP 25, l3r y 10.
2’ kp, **• 17 2 (Čampi Eti Si 4i: PU , 74' °C 232, MSI 120 ’*	Ul ,22'	PRI-PR 21	PSI	22,
\	1 11. PSDI	«3, PMP
Vol. št. 176 (Ul. Veronese 1): KPI 194, DC 209, MSI 92, PLI 9, pRI-PR 19, PSI 55, UT 20, Fl 36, PSDI 56, PMP 11, PNM 8.
Vol.	it.	177	(Ul.	Anteno-
rei 14):
KPI	199,	DC	165,	MSI	76,
PLI 9, FRI-PR 24, PSI 34, UT 26, Fl 51, PSDI 65, PMp
1, PNM 4.
Vol. it. 179 (Istrska cesta 56):
KPI	250,	DC	187,	MSI	90,
PLI 16, FRI-PR 17, PSI 31, UT 29, FI 37, PSDI 42, PMP 5, PNM 3.
Vol. št. 181 (Istrska ul. 45): KPI	230,	DC	143,	MSI	52,
PLi 6, PRI - PR 15, PSI 23, UT 20, FI 28, PSDI 36, PMP 2, PNM 6.
Vol. št. 182 (Istrska ul. 58): KPI 218, DC 182, MSI 83, PLi 8, PRI - PR 17, PSI 61, UT 19, FI 33, PSDI 47, PMP 4, PNM 3.
Vol. št. 183 (Istrska ul. 58): KPI	270,	DC	125,	MSI	83,
PLI 10, PRI-PR 19, PSI 39, UT 9, FI 19, PSDI 63, PMP
2, PNM 4.
Vol. št. 184 (Ul. Istria 58): KPI 196, DC 164, MSI 124, PLI 8, PRI - PR 32, PSI 36, UT 20, FI 20, PSDI 54, PMP 4, PNM 7,
Vol. jt. 312 (S.M.M sp. 17651; | Vol. št. 231 (Ul. Petronio 15): KPI 107, DC 233, MSI 114. j KPI 74, DC 187, MSI 150, PLI 20, PRI-PR 33, PSI 42, PLI 25, PRI - PR 37, PSI 27
Izide z ostalih volišč bomo objavili v prihodnji številki.
Vol. št. 185 (Ul R. Abro 5): KPI 196, DC 164, MSI 102, PLI 18, PRI-PR 23, PSI 31, UT 15, FI 12, PSDI 66, PMP 3, PNM 5.
Vol. št. 186 (Ul. Abro 5): KPI 158, DC 256, MSI 93, PLI 2, PRI-PR 8, PSI 27, UT 14, FI 13, PSDI 26, PMP 4, PNM 3.
Vol. št. 188 (Ul. Fonte Op-pia 3h
KPI 154, DC 261, MSI 113, PLI 13, PRI-PR 13, PSI 34, UT 17 FI 15, PSDI 43, PMP 5, PNM 15.
Vol. št 1*9 (Zg Carbo-ta 400):
KPI 113, DC 268 MSI 101, PU 7, PRI-PR 15, PSI 34, UT 14,’ FI, 9, PSDI 48, PMP i, PNM 6.
Vol. «t. 191 (Ul. de t Giardi• ni 16):
KPI 243, DC 150, MSI 50, PLI 10, PRI-PR 15, PSI 69, UT 28, FI 14, PSDI 39, PMP 7, PNM 3. tol. 303 (Ul. Fonte Oppia); KPI 107, DC 335, MSI 130, PLI 8, PRI - PR 8, PSI 29, UT 11, FI 29, PSDI 34, PMP 2, PNM 2.
Vol št. 311 (Carbola 654): KPi 136, DC 287, MSI 127, PLI 17, PRl-PR 10, PSI 39, UT 22, FI 12, PSDI 53, PMP 3, PNM 2.
Vol. št. 315 (Prehod S. An-drea 25):
KPi 81, DC 296, MSI 76, PLI 2,	PRI	- PR	12,	PSI	8,
UT 11,	FI 4,	PSDI	10,	PMP	3,
PNM 4,
Bolnišnice
Vol. št. 325 (Sploš. bolnica): KPI 17, DC 138, MSI 31, PLI 6,	PRI	- PR	5,	PSI	12,
UT 4,	FI 1,	PSDI	8,	PMP	3,
PNM 1.
Lonjer
Vol. št. 214 (Ul. Marcheset-ti 16):
KPI 340, DC 66, MSI 29, PLI 1 PRI-PR 2, PSI 120, UT 33, FI 35, PSDI 9, PMP 2,
PNM 3.
Ostala volišča
Vol, it. 297	(S.M.M. tnf.
1347):
KPI 292, DC 94, MSI 22, PLI 2, PRI-PR 8, PSI 35, UT 41, Fl 18, PSDI 18, PMP 1, PNM 2.
Vol. št 301 (St. Istrska c. 280):
KPI 31, DC 283, MSI 143, PLI 29, PRI-PR 18, PSI 25, UT 8, FI 14, PSDI 73, PMP 7, PNM 8.
Vol. it. 213 (Reška ceta 99);
KPI 373, DC 80, MSI 23, PLI 2, PRI-PR 5, PSI 46, UT 34, Fl 23, PSDI 26, PMP 4, PNM 2.
Vol. it. 26 (Ul. Corsi 1);
KPI 44, DC 213. MSI 130 PLI 45, PRI-PR 25. PSI 26, UT U, Fl 16, PSDI 30, PMP 17, PNM 5,
UT 10, Fl 17, PSDI 91, PMP 8, PNM 11.
Vol. št. 207 (St istrska cesta 280):
KPI	115,	DC	133,	MSI	69,
PLI 7, PRI-PR 8, PSI 27, UT 10, Fl 1Q, PSDI 61, PMP 6, PNM 7.
Vol. št. 296 (S.M.M. sp- 1347): KPI	258,	DC	124,	MSI	95,
PLI	12,	PRI-PR	21,	PSI	24,
UT 18, Fl 19, PSDI 58, PMP 2, PNM 9.
Vol. št. 300 (S.M.M. sp. 1347); KPI	332,	DC	113,	MSI	115
PLI	3,	PRI-PR	U,	PSI	35,
UT 19, Fl 17, PSDI 32, PMP
10, PNM 10.
Vol. št. 209 (St. Istrska cesta 280):
KPI	176,	DC	212,	MSI	91,
PLI	8,	PRI-PR	12,	PSI	45,
UT 19, Fl 23, PSDI 39, PMP
5, PNM 9.
Vol št. 93 (Ul. Uondares 5); KPI 155, DC 157, MSI 101, PLI	13.	PRI-PR	23,	PSI	28,
UT 26, Fl 24, PSDI 28, PMP
6, PNM 7.
Vol. št. 84 (Drev. GX septembra 26).
KPI 117, DC 164, MSI 145, PLI 9 PRI-PR 18, PSI 30, UT 8, FI 17, PSDI 30, PMP 3, PNM 9.
Vol, št. 342 (Opi. št. 1107): KPI 10, DC 465, MSI 67, PLi 9 PRI-PR 6, PSI 13, UT o, FI 1, PSDI 8, PMP 5 PNM 6.
Vol. št. 313 (Trg Giober-ti 3):
KPI 127, DC 189, MSI 95, PU 25. PRI-PR 10, PSI 21, Ut 17, FI 12, PSDI 54, PMP 4, PNM 5.
Vol. št 52 (Ul. Gatteri 4): KPI	39,	DC	151,	MSI	124,
PLI 3? PRI-PR 28, PSI 18, UT 15, FI 17, PSDI 27, PMP 8, PNM 6.
Vol. št. 73 (Ul. Gatteri 3): KPI	53,	DC	189,	MSI	96,
PU 38, PRI-PR 30, PSI 18, UT 14, FI 16, PSDI 40. PMP
11, PNM 9.
Vol. št. 27 (Ul. Giustinia-no 7);
KPI	40,	DC	144,	MSI	96,
PLI 17, PRI-PR	8, PSI 22,	UT
14, FI 21, PSDI 30, PMP 10, PNM 15.
Vol. št. 226 (Ul. Donado-tti 30):
KPI 151, DC 193, MSI 121, PLI 0 FRI-PR 25, PSI 38, UT 13, FI 23, PSDI 52, PMP 7, PNM *.
Vol. št. 212 (Sv. M.M. Spodnja 765);
KPI 367, DC 104, MSI 27, PLI 2, PRI-PR 4, PSI 35, UT 31, FI 10, PSDI 16, PMP 4, PNM 3.
Vol. št. 36 (Ul. S. Anasta-sio 13):
KPI 41, DC 213, MSI 91, PL; 43 PRI-PR 21, PSI 22, UT 13 FI 13, PSDI 36, PMP
7, PNM 13.
Vol. št. 38 (Ul. S. Anasta-sio 13):
KPI 69, DC 172. MSI 166, PLI 26, PRI-PR 31, PSI 30, UT 22. FI 10, PSDI 36, PMP
8, PNfM 12.
Vol. št. 43 (Ul. Giustinia-no 3):
KPI	62,	DC	247,	MSI	133,
PLI 71, PRI-PR 29, PSI 40, UT 25, FI 28, PSDI 26, PMP 10 PNM 10.
Vol. št. 254 (Skoljet 20);
KPI	44,	DC	256,	MSI	144,
PLI 53, PRI - PR 27, PSI 18, UT 7, FI 20, PSDI 56, PMP 4, PNM 17.
Vol. št. 100 (Ul. Porini 16); KPI	92,	DC	172,	MSI	109,
PLI 13, PRl - PR 23, PSI 23, UT 18, FI 32, PSDI 21, PMp 11, PNM 8.
Vol. št. 208 (Istrska c. 276): KPi 225, DC 136, MSI 78, PLI 3, PRI - PR 17, PSI 27, UT 18, FI 18, PSDI 107, PMP 9, PNM la.
Voi. št. 305 (Ul. Conti 1); KPI	50,	DC	297,	MSI	66,
PLI 10, PRI - PR 32, PSI 38, UT 20, FI 10, PSDI 23, PMP 26, PNM 7.
Vol. št. 70 (Ul. Kandler 4); KPi	49,	DC	187,	MSI	150,
PLI 27, PRI - PR 33, PSI 26, UT 9, FI 22, PSDI 34, PMP 16, PNM 8.
Vol. št. 120 (Ul. Media 2): KPI	82,	DC	226,	MSI	123,
PLI 28, PRI - PR 37, PSl 25, UT 10, FI 27, PSDI 46, PMp 10, PNM 7.
Vol. št. 71 (Ul. Giulia 2): KPI	41,	DC	190,	MSI	110,
PLI 31, PRI - PR 8, PSI 37, UT 9, FI 14, PSDI 28, PMP 2, PNM 3.
Vol. št. 159 (Ul. Diuz 20): KPI	52,	DC	212,	MSI	157,
PLI 37, PRI - PR 36, PSI 37, UT 18, FI 15, PSDI 30, PMp 17, PNM 11.
Vol. št. 294 (Ul. R. Manna): KPI	49,	DC	208,	MSI	134,
PLI 35, PRl - PR 17, PSI 31, UT 22, FI 7, PSDI 40, PMP 7, PNM 13.
Vol. št. 263 (Ul. S. Anasta sio 15);
KPI	174, DC 89,	MSI	127,
PLI 46, PRL - PR 37, PSI 36, UT 18, FI 13, PSDI 53, PMP 33, PNM 27.
Vol. št. 239 (Vrdelska cesta 9-o);
KPI 257, DC 164, MSI 89, PLI 7, PRI - PR 11, PSI 46, UT 20, FI 13, PSDI 62, PMP 9, PNM 11.
Vol. št. 131 (Ul. Gambini 1): KPI 275, DC 99, MSI 71, PLI 3, PRI - PR 4, PSI 29, UT 12, FI 11, PSDI 21, PMP 8, PNM 5.
Vol. it. 205 (Sv. M. M. spodnja 765);
KPI 294, DC 113, MSI 74, PLI 9, PRl - PR 8, PSI 36, UT 24, FI 8, PSDI 15, PMP 1, PNM 8.
Vol. št. 107 (Ul. Conti 1): KPI 73, DC 196, MSI 121. PLI 29, PRl - pr 35, PSI 33, UT 26, Fl 21, PSDI 34, PMP U, PNM 1^
UT 18, FI 21, PSDI 44, PMP 13, PNM 13.
Vol. št. 81 (Ul. Gatteri 3): KPI	49,	DC	201,	MSI	124,
PLI 36, PRI	- PR	27,	PSI	21,
UT 12, FI 9,	PSDI	39,	PMP	12,
Vol. št. 105 (Ul. Conti 1):
KPI	76,	DC	229,	MSI	152,
PLI 17, PRl	- PR	25,	PSI	37,
UT 17, FI 28,	PSDI	48,	PMP	10,
PNM 1.
Vol. št. 211 (Istrska č. 280); KPI 259, DC 174, MSI 34, PLI 19, PRI - PR 11, PSI 46, UT 33, FI 10, PSDI 25, PMP 4, PNM 6.
Vol.	št.	45	(Ul.	Giustinia-
no 7);
KPI	62,	DC	194,	MSI	124,
PLI 47, PRI - PR 26, PSl 23, UT 18, FI 18, PSDI 38, PMP U, PNM 7.
Vol. št. 148 (Ul. Tigor 3): KPI 112, DC 214, MSI 123, PLI 23, PRI - PR 17, PSI 27, UT 12, FI 19, PSDI 48, PMP 8, PNM 9.
Vol. št. 307 (Scala Čampi Elisi 2):
KPi	89,	DC	157,	MSI	116,
PLI 11, PRI - PR 27, PSI 35, UT 26, FI 15, PSDI 55, PMP 5, PNM 13.
Vol. št. 154 (Ul. Mad. del Mare U);
KPI	83,	DC	243,	MSI	135,
PLI 22, PRI - PR 15, PSI 27, UT 13, FI 7, PSDI 32, PMP 5,
PNm 18.
Vol.	št.	79 (Drevored	XX.
septembra 26):
KPI	25,	DC	215,	MSI	115,
PLI 38, PRI - PR 38, PSI 22, UT 0, FI 0, PSDI 47, PMP 8, PNM 10.
Vol. št. 324 (Ul. Ottaviano Augusto 12):
KPI	9,	DC	418,	MSI
PLI 5, PRI -	PR 9, PSI 9,
UT 2, FI 2, PSDI 7, PMP 3, PNM 2.
Vol. št. 164 (Ul. R. Gessi 8): KPi	16, ‘	DC	215,	MSI	151,
PLI 83, PRI - PR 38, PSI 21, UT 10, FI 13, PSDI 34, PMp 10, PNM 10.
Vol. št. 168 (Ul. Colautti 3): KPI	48,	DC	265,	MSI	130,
PLI 38, PRI - PR 32, pSI 32, UT 19, FI 13, PSDI 73, PMP 11, PNM 10.
Vol. št. 3 (Trg Vecchia 1): KPI 104, DC 166, MSI 106, PLI 8, PRI-PR 6, PSI 27, UT 13, Fl 23, PSDI 23, PMP 5, PNM 7.
Vol. št. 174 (C. Elisi 4):
Kpl 139, DC 227, MSI 117, PLI 28, PRI-PR 23, PSI 43, UT 22, Fl 15, PSDI 66, PMP 7. PNM 4.
Vol. it 170 (Ul. Calvola 6): KPI 125, DC 248, MSI 77, PU 30, PRI-PR 25, PSI 32, UT 24, FI 11, PSDI 48, PMP
16, PNM 21.
Vol. it. 295 (Ul. Combi 13): KPI 24, DC 217, MSI 99
PLI 54, PRI-PR 29, PSI 18, UT 12, El 8, PSDI 38. PMP
17, PNM 9.
Vol. it. 327 (Splošna bolnišnica):
KPI 48, DC 118, MSI $7, PLI 6, PRI-PR 10, PSI 22, UT 11, FI 3, PSDI 18, PMP
3, PNM 1.
Vol. št. 328 (Splošna bolnišnica):
KPI 69, DC 154, MSI 39, PLI 7, PRI-PR 9, PSI 18, UT 25, Fl 6, PSDI 22, PMP 4, PNM 4,
Vol. št. 343 (Ul. Cerreto 19): KPI 72, DC 144, MSI 45 PLI 10, PRI-PR 8, PSI 17, UT 17, Fl 30, PSDI 28, PMP
5, PNM 1.
Vol. it. 278 (Ul. Boveto 52) KPI 194, DC 50, MSI 22, PLI 2, PRI-PR 3, PSI 23, UT 21, FI 22, PSDI 0, PMP 0, PNM 0 Vol. it. 29 (Ul. S. Fortuna-to 1);
KPI 106, DC 184, MSI 106 PLI 16, PRI-PR 31, ESI 34, UT 19, Fl 46, PSDI 57, PMP 13, PNM 8.
Vol. št. 240 (Vrdelska cesta 9):
KPI 362, DC 103, MSI 17 PLI 7, PRI-PR 8, PSI 36, UT 28, Fl 16, PSDI 24, PMP 1 PNM 4.
Vol. št 199 (Istrska cesta 170);
KPI 289, DC 96, MSI 20, PLI 3, PRI-PR 12, PSI 41 UT 46, Fl 32, PSDI 13, PMP
4, PNM 4.
Vol. it. (Trg Gioberti):
KPI 93, DC 16£, MSI 130
PLI 31, PRI-PR 29, PSI 25 UT 1Q, FI 21, PSDI 49, PMP
6, PNM 6.
Vol. it. (Trg Hortis 1);
KPI 42, DC 273, MSI 94,
PLI 45, PRI-PR 32, PSI 20, UT 4, FI 16, PSDI 52, PMP 20, PNM 16.
Vol. št. 163 (Ul. Combi 13) KPI 37 DC 212, MSI 129 PLI 80. PRI-PR 38, PSI 15, UT
7, FI 15, PSDI 31., PMP 14 PNM 12
Vil št. 318 (Opčine 1533); KPI 102, DC 302, MSI 106 PU 17 PRI-PR 10, PSI 42 UT 22, FI 9, PSDI 46. PMP
8, PNM 11.
Vol it. 338 (Opčine 1075); KPI 18, DC 586, MSI 50,
PLI 18 PRI-PR 5, PSI U, UT 5 FI	2, PSDI	10,	PMP
PNM S Vol it 341 (Opčine 1107) KPI 13, DC 443, MSI 73 PLI 7, PRI-PR 14, PSI 5, UT
5, FI	0, PSDI	11,	PMp
PNM 0.
Vol. it 344 (Opčine 1101) KPI	105, DC	161,	MSI	72
PLI 3 PRI-PR 2, PSI 43, UT 1, Fl’ 2, PSDl 20, PMP 8 FNM 16 Vol, it. 345 (Bazoviške ce-•t*60);
KPI	175, DC	120,	MSI	33,
PU 6 PRI-PR 8, PSI 74, UT 20, FI 3, PSOl 17, PMP 9,
PNM 10.
Vol. št. 340 (S. Vid);
KPI <>, DC 300, MSI 66, PU 3 PRI-PR 5, PSI 5, UT 2, ,FI 5, PSDI 6, PMP 1, PNM 7.
Zavest dolžnosti in lepo vreme omogočila zelo veliko volilno udeležbo v goriški pokrajini
Medtem ko pišemo vtise, ki mo jih nabrali pri obisku nekaterih volišč in ko se ukvarjamo šele s tem, koliko odstotkov volilnih upravičencev je volilo v nedeljo zvečer, že nekaj ur preštevajo glasove volivcev, ki so volili za senat. 2e res, da so važni končni podatki, nekaj besed pa je vseeno vredno napisati tudi o samem poteku volitev.
Boljšega vremena, kot smo ga imeli, si nismo mogli želeti. Ce je lepo vreme, so tudi ljudje boljše volje in se ne bojijo na prosto, kar velja predvsem za priletne ljudi, ki
Po okoliških občinah je velika večina volivcev opravila Svojo nalogo že v nedeljo - V Sovodnjah je v nedeljo glasovalo 88 odst., v Gorici pa 87 odst. volilnih upravičencev
Viljem Nanut, slepi pianist Gabrijel Devetak iz St. Mavra je v nedeljo dopoldne volil skupno t svojo materjo na volišču v Pevmi. Kmalu za njim je volil tudi slepec Josip Jakin, ki ga je spremljal njegov sin Rafael.
Čeprav je bila že več časa pri svojcih v Jugoslaviji, je 83-letna Jelinčičeva mati za volitve prišla v Gorico, kjer je ob 10. uri volila na vol:-šču V Ul. Randaccio. Kljub svoji spoštljivi starosti je brezhibno Izvršila svojo dolžnost, Ko se volilnica ni dala zalepiti, je vprašala predsed-
DoKončni neuradni podatKi z a senat iz gorišRe pokrajine
Zadnja vest iz Gorice
Končni rezultati volitev za senat:
OBČINA GORICA: KD 12689 (1. 1953: 11813), PSI 2241 (842), KPI 1516 (1834), MSI 2769 (3462), PRI-PR 349, PSDI 3104 (1584), PNM 511 (927), PLI' 1102 (366), PMP 471.
GORIŠKA POKRAJINA: PSI 10823 (1. 1953: 5833), KPI 15521 (17532), PSDI 6528 (3960), PRI-PR 1073, KD 37385 (37302), PU 2451 (917), PMP 739 (625), PNM 1138 (1651), MSI 5062 (6280).
GORICA, 27. — Ura Je že 2,3« in z volišč v mestu že prihajajo prvi podatki o volilnih rezultatih v poslansko zbornico, ki, kakor izidi za senat, potrjujejo splošno prepričanje, ki Je med javnostjo vladalo med volitvami, da se bodo levičarske stranke okrepile in da bo Krščanska demokracija	ostala pri	dosedanjem	številu
(lasov, odnosno da se bo to število	še znižalo,	ker	vo-
livci, ki letos prvič glasujejo, zanjo ne bodo glasovali.
Na levici se Je najbolj okrepila Italijanska socialistična stranka (PSI), in to ne-le po slovenskih vaseh, ampak tudi po vseh ostalih občinah goriške pokrajine. Italijanska socialistična stranka se je prav tako okrepila tudi v videmski pokrajini. Po volilnih rezultatih za senat je v goriški pokrajini PSI dobila IM odstotkov več glasov kot pri političnih volitvah 1953. leta; KPI pa je izgubila 2M0 glasov.
Bolj zaskrbljiv Je položaj v treh slovenskih občinah, v katerih je KD dobila toliko glasov, da je postala relativno najmočnejša stranka, ker ima le nekaj desetin manj glasov kot PSI in	KPI. V teh	občinah Je	tudi	nekoliko porastlo število	glasov za PSDI.
se raje zadržujejo doma.
V Gorici je bila v nedeljo volilna udeležba za 10 odstotkov večja kot je bilo državno povprečje, Glasovalo je kar 87 odstotkov, medtem ko je znašalo državno povprečje 77 odstotkov. Skoraj 88 odet. volivcev je v nedeljo glasovalo v občini Sovodnje, 82 odst. v občini Steverjan, 75 odstotkov v občini Doberdob.
Sploh je bila nedelja dopoldne najbolj pripraven čas ta volitve. Po vseh okoliških vaseh so imeli predsedniki volišč in skrutinatorji največ dela. Vaščani so šli volit pred mašo in po njej. Svojo dolžnost so opravili mirno in z zavestjo, da odločajo o zelo važni stvari. Na nobenem volišču ni prišlo do gneče ali do podobnih nevšečnosti.
Čeprav so volitve važen dogodek, vaščani niso zanemarjali številnih del, ki jih je treba opraviti, tudi če padajo nošpičene preklea, kakor pravijo po domače. Zjutraj so pomolzli, kot vsaki dan, nekateri so šli v mesto z mlekom, drugi P* tu6i V vrt. V majhnih skupinah so se zbirali pred volišči, ali pa v gostilnah, in po svoje komentirali volitve. Nekateri so tud; ugibali, katera lista do dobila več in katera lista manj glasov.
V nedeljo dopoldne je opravil svojo volilno dolžnost na volišču na Rojcah kandidat
nika volišča, kaj se napravi. S predsednikom sodišča sta se po nemško pogovorila in ugotovila, da na volilnici ni bilo dovolj lepila.
V nedeljo dopoldne so okoli devete ure volili tudi prefekt, župan In nadškof.
Politične volitve imajo nekak praznični značaj, ki smo ga vsi čutUi, Bomo takoj povedali zakaj. Na ta dan pri-hajajb domov svojci, ki po mesece in mesece živijo proč od družine. Zdi se, kot da praznujemo kakšen velik praznik, kot je na primer novo leto, božič ali velika noč. Tudi v nedeljo smo srečali celo vrsto prijateljev, znanih obrazov, ki jih morda že leta nismo videli. Prišli so mla-deniči, ki V notranjosti države služijo vojaški rok, prišli so ljudje, ki so uslužbenj v večjih italijanskih središčih, pa imajo v Gorici svoje stalno bivališče in se periodično po-vračajo k svojcem; prišli so številni delavci- in delavke, ki delajo v Švici, Franciji . in Belgiji.
Razgovor z njimi je vedno prijeten. Povedali so nam zanimive reči. Goriški volivci, ki delajo po raznih tovarnah v Svlci, so se vozili v Gorico 25 ur. Vozili se niso samo v osebnih ampak tudi v živilskih in v poštnih vagonih. Pravili so, da je prišlo iz Švice toliko volivcev, da si je morala švicarska vlada spo-
soditi vagone pri sosednjih državah, da je bila lahko kos velikemu navalu ljudi. Ker so imeli volilni upravičenci od italijanske meje pa do kraja volišča ter nazaj brezplačni) vožnjo, je bilo popolnoma razumljivo, da so prišli vsi o-pravit svojo dolžnost in obenem obiskat svojce in znance. Samo na milanskem kolodvoru, da so zabeležili okoli 400.000 volivcev iz inozemstva. V Gorico so prišli volit tudi nekateri italijanski državljani, ki bivajo v Jugoslaviji.
V nedeljo ob 19.45 je pred voliščem v Pevmi nenadoma postalo slabo 29-letnemu Cirilu Predanu iz zaselka Noriš v St. Mavru. Se preden je šel volit se je zgrudil na tla. Skrutinatorji in orožniki, ki so čuvali sedež, so mu brž nudili pomoč. Poklicali so rešilni avtomobil in ga odpeljali v bolnišnico pri Rdeči hiši, kjer so ga pridržali na opazovalnem oddelku.
Nekaj podatkov iz Gorice
Okrog sedemnajste , ure so dospeli prvi rezultati z nekaterih volišč v goriški občini Ni mogoče primerjati rezultatov z onimi za državne volitve pred petimi leti, ker je bilo takrat v občini le 40 volišč, danes pa jih je 52. V primeriavi z upravnimi volitvami leta 1956 pa je opaziti, kar se teh prvih podatkov tiče, znaten skok naprej za PSI, za KPi in za PSDI, medtem ko so ostale stranke ustavljene na rezultatih iz leta 1956. Na volišču štev. 28 v Ul. Ba-lilla, se bili rezultati naslednji (v oklepaju rezultati na upravnih volitvah 1956); DC 332 (296), PSI 54 (20), KPI 34 (23) MSI 34 (34), PRI-PR 4 (6),’ PSDI 60	(45),	PNM
(10), PLI 28 (11), PMP 6 (6).
Volišče »tev. 39 v Ul, Leopardi- DC 291 (313), PSI 37 (16), PCI 25 (10), MSI 64 (55), PRI-PR 14 (12), PSDI 81 (55) PNM 12 (21), PLI 32 (85) PMP 5 (7).
Volišče štev. 44, Ul. Colonia; DC 316 (293), PSI 32 (17), KPI 27 (20), MSI 60 (76), PRI-PR 7 (3), PSDI 54 (56), PNM 1C (11) PLI 9 (6), PMP 15 (15).
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 27,2 stopinje ob 15. uri, najnižjo 12,8 stopinje ob 5.30 uri.
SOVODNJE Volišče št 1. Volilo Je 562 oseb. KD 232, PSI 195, KPI 67, MSI 1, PRI 4, PSDI 15, PNM S, PLI 7, PMP 1.
GABRIJE VoUlo Je 520 oseb. KD 216, PSI 222. KP 41, MSI 3, PRI 2 PSDI 22, PNM 5, PLI 7, PMP 2.
(OjBC:1 STEVERJAN STEVERJAN Volilo Je 518 oseb. KD 243, PSI 162, KPI 49, MSI 8, PRI 3, PSDI 15, PNM 2, PLI 8, PMP 1.
(OBC. DOBERDOB) DOBERDOB Volišče št. 1. Volilo Je 372 oseb. KD 139, PSI 11«, KPi 107, MSI 0, PRI 2, PSDI 6, PNM 3. PLI 4. PMP 1.
JAMLJE
437, KPI 953, MSI 148, PRI-PR 28, PSDI 203, PNM 46, PLI 98, PMP 18.
GRADE2: DC 2939, PSI 451, KPI 713, MSI 243, PRI-PR 254, PSDI 207, PNM 43, PLI 208, PMP 26.
MARIANO: DC 561, PSI 185, KPI 221, MSI 24, PRI-PR 5, PSDI 61, FNM 8, PLI 19, PMP 1.
MEDEA: DC 285, PSI 103, KPI 119. MSI 14, PRI-PR 1, PSDI 53, PNM 3, PLI 6. PMP 3.
TR2IC: DC 6667, PSI 2356, KPI 3227, MSI 1074, PRI-PR 270, PSDI 1234, PNM 290, PLI 493, PMP 106.
MORARO: DC 210, PSI 67. KPI 82, MSI 6, PRI-PR 0, PSDI 24, PNM 2, PLI 3, PMP 3.
MOSA; DC 549, PSI 104,
VoUlo Je 307 oseb. KD 146, -KPI 91. MSI 16, PRI-PR 0,
PSI 104, KPI 37, MSI 4, PRI 3 PSDI 7, PNM 2, PLI 3, PMP 1.
V gornjih voliščih je bilo 152 belih in neveljavnih glasovnic.
V gornjih občinah Je glasovalo skupno 2.279 volivcev: za KD 976, PSI 793, KPI 211, MSI 16, PRI 14, PSDI 65, PNM 17, PLI 28, PMP 7. Belih in neveljavnih glasovnic pa je bilo skupno 152.
Iz drugih občin v goriški pokrajini
KAPRIVA- DC 535, PSI 172, KPI 45, MSI 24, PRI-PR 3, PSDl 43, PNM 3, PLI 10. PMP 5.
KRMIN: DC 2164, PSI 658. KPI 1314, MSI 167, PRI-PR 33, PSDI 240, PNM 49, PLI 177, PMP 27.
DOLENJE; DC 389, PSI 68, KPI 47, MSI 13, PRT-PR 7, PSDI 22, PNM 10, PLI 8, PMP 4.
FARRA: DC 646, PSI 125 KPI 245, MSI 21, PRI-PR 4, PSDI 49, PNM 8, PLI 2) PMP 13.
FOGLIANO:	DC	626,	PSI
255, KPI 511, MSI 19, PRI-PR 13, PSDI 181, PNM 22, PLI 39 PMP 3.
GRADIŠKA: DC 1336, PSI
PSDI 93, PNM 5, PLI 22, PMP 3.
ROMANS: DC 778, PSI 277, KPI 639, MSI 24, PRI-PR S, PSDI 93, PNM 6, PLI 39, PMP 4.
RONKE: DC 2150, PSI 1054. KPI 1772, MSI 167, PRI-PR 25, PSDI 285, PNM 50, PLI 82, PMP 27.
ZAGRAJ: DC 563, PSI 231, KPI 372. MSI 58, PRI-PR 4, PSDI 102, PNM 12, PU 27, PMP 5.
S. PIER: DC 356, PSI 12«. KPI 491, MSI 7, PRI-PR 0, PSDI 104, PNM 6, PLI S, PMP 2.
ŠKOCJAN: DC 989. PSI 446, KPI 1310, MSI 97, PRI-PR 5, PSDI 93, PNM 23, PLI 64 PMP 4.
ST. LOVRENC: DC 385, PSI 88, KPI 45, MSI 15, PRI-PR 4, PSDI 158, PNM 5, PU 11, PMP 1.
STARANCAN: DC 798, PSI 360, KPI 636, MSI 49, PRI-PR 18, PSDI 74 PNM 17, PLI 41, PMP 6.
TURJAK: DC 394, PSI 147, KPI 652, MSI 52, PRI-PR 4, PSDI 62, PNM 9, PU 21, PMP 13.
VILLESSE: DC 441, PSI 84, KPI 238, MSI 41, PRI-PR 0, PSDI 16, PNM 1, PLI 8, PMP 2.
DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ia ponoči lekipna Kuerner, Kor-zo Italia 4. tel. 25-76.
Kino v Gorici
CORSO. 17.15: «Daleč od mor^ ja», G. Ford in G Scaia, cinemascope v barvah.
VERDI. 17 00: «Pekel nas obtožuje«, R. Colman in L. La-mark, barvni film.
VITTORIA:	17.15:	«Mladopo
ročenza na preiskušnji«, D Bogarde m S. Stephen.
CENTRALE. 17.00:	»Morilec
Sierre Nevade«, J. Evans m B. Cooper.
MODERNO. 17.00: «Tihotapk-ka Albina«, G. Lollobrigida in A. Nazzari.
nimf i,umi mm,umu muli,iitiiniHHiittMiiiiitMiiiiiiiitiiitiii,tfiitiiifiniiiiiiiiMiitiiiitiinifiR
Volilo je tudi več stoletnih starčkov
HiiHniiiiiiiiiiiiiHiiinimnHHiimiiiiiHiMiHmHitiHHiiiiiiiiiiiiiHfniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii
Zaradi poškodb na hišah se mora izseliti sto družin
RIM, 26. — Sto družin se bo moralo v kar najkrajšem času izseliti iz sedmih stavb zadruge »Rinascita« v Ul. Aleksandro Severo. Gasilci ao namreč hiše pregledali in ugotovili številne razpoke v zunanjih zidovih. Ta stavbni kompleks so postavili 1. 1954 in ima 26 stopnišč s 800 družinami. Do poškodb je najbrž prišlo zaradi premikanja tal. Kp je upravitelj zadruge izvedel za ukaz, da mora sto diužin izprazniti stanovanja, mu je postalo slabo in je umrl, še preden so ga utegnili spraviti v bolnišnico.
 «»-------
Avto povozil mlada zakonca
SA V IGLI ANO, 26. — Na cesti Monasterolo - Cavallermag-giore je neki «1100» povozil mlada zakonca. Zena, ki je imela 20 let in bi v kratkem postala mati, je bila pri priči mrtva, 25-letnega moža pa so 4 zelo kritičnem stanju prenesli v bolnišnico. V vsakem primeru mu bodo morali odrezati nogo. Zdi se, da je šoferju avtomobila postalo nenadoma slabo, Potnik, ki je
sedel poleg njega, je sicer še poskusil nesrečo preprečiti, a bilo je prepozno. V avtomobilu je bilo pet ljudi, ki so ostali nepoškodovani.
Ženska odprava na 8.600 m visok vrh
KETMANDU, 26. — Neka mednarodna ženska odprava je prejela od nepalske vlade dovoljenje, da poskusi vzpon na Cho Oyu, šesti najvišji vrh na svetu (8.600 m). Odprava, ki se bo odpravila na Cho Oyu v zimi 195«, bo štela šest do osem žensk. Pred kratkim se je na t« goro povzpela neka indijska odprava.
Čudna nesreča mladega znanstvenika
MODEN A, 26. — V bolnišnici v Modeoi se nahaja mladi znanstvenik prof. Gabriele Torelli, ki kljub operaciji včeraj zvečer še ni prišel k zavesti. Ponesrečeni je bil na čuden način ranjen na brzo-vlek-l Milan-Rim blizu Mode-ne. Ponoči je železniška policija ugotovila, da je profesorja zadel v čelo neki del zavore, ki je odletel ter priletel zaradi centrifugalne sile v vlak tako, da je z močjo zadel Torelli j a v čelo,
Vrtinec pogoltnil sedem oseb
ROCKPORT (Texas), 26. — Ko je neka devetletna deklica odplavala nekoliko dlje od obrežja v Rockportu, so ljudje opazili, da je zginila pod vodo. Deset oseb se je zagnalo tjakaj, da bi jo rešili. Toda vrtinec, ki je pogoltnil deklico, je potegnil v globino še pet otrok in mater. Pozneje so gasilci potegnili iz vode sedem trupel.
V Rimu aretiran ameriški slikar
RIM, 26. — V Rimu so aretirali ameriškega slikarja Michaela Deana Fordycea zaradi večkratnega posilstva ter posesti mnogega pornografskega materiala. V Italijo je slikar prišel pred Šestimi meseci iz Maroka. Živel je z ženo ter z otrokoma 7 in 9 let.
GENQVA, 26. — Ponoči je umrl zaradi srčne kapi Luigi Novella, oče generalnega tajnika CGIL Agostina Novelle, Imel je 79 let.
RIM, 26. — Iz strahu pred operacijo se je neka 70-letna ženska Vrgla skozi okno bolnišnice San Camillo v Rimu. Bila je pri priči mrtva.
RIM, 26. i— Dotok na volišča je bil tudi v ponedeljek ponekod znaten, tako da se je končno povprečje udeležencev volitev krepko dvignilo.
V nekaterih pokrajinah je bil odstotek že v nedeljo blizu ali še čez £)t). Precej je odstotek narastel zlasti ponekod na jugu, pa tudi v videmski pokrajini, V tej pokrajini je namreč ponekod polovica volivcev na delu v tujini. Za volitve so prišli domov, vendar so v nedeljo ostali v krogu domačih ih znancev, medtem ko so volilno dolžnost opravili danes, dopoldne.
V nekaterih pokrajinah je volilna udeležba na splošno zelo visoka. To velja zlasti za nekatere občine gornjega La-ria, kjer so n. pr. dosegle občine Sant’Abbondio 9,9 odst.,
Garzeno c’’, Dongo 96, Grave-dona 98, Cremia 98,7, Domaso 97, Gera Lario 96, Pianello 98,
Sorico 99, Stazzona 97, Germa-geno 99, Menaggio 98. Niso tudi tako redke občine ali vsaj sekcije, kjer je volilo vseh 100 odstotkov; seveda gre za maihne enbte.
Visoka volilna udeležba je bila na Južnem Tirolskem, kjer je bilo že opoldne v bo-censki pokrajini zabeleženih 96 odstotkov, v Bocnu samem pa 94. V Briksnu je znašala udeležba kar 98 odstotkov, v občinah Corvara in Plaus pa 99. V vseh občinah Južnega Tirolskega je opoldne znašala volilna udeležba, razen v me-rafSski ol^čilii, nad 92 odštot-kov. 3
Zelb visoke odstotke zaznamujejo tudi mnoge občine v milanski pokrajini (čelo nad 99 odst.).—V mestu Reggio Emilia je za senat glasovalo 97,56 odstotka, medtem ko je bila udeležba 1. 1953 nekaj manjša: 94,53 odst.
Tudi na jugu se je V nekaterih občinah udeležba močno približala 100 odst.
Na volilnih sedežih, kjer so volitve sicer potekale v popolnem redu, je ne le prišlo tu in tam do pomembnejših dogodkov, ki so bili včasih smešni, včasih ganljivi, včasih pa celo tragični.
Časnikarji' in fotoreporterji so se zbirali predvsem pri tistih voliščih, v katerih so bili vpisani politični voditelji ali kako drugače zanimive osebe, n. pr. filmski igralci.
Pri tem jg Rossana Podestš skoraj bila v nevarnosti, da ji predsednik uniči glasovnico, ker je hotela, da bi jo fotograf slikal V trenutku, ko bo z jezikom ovlažila glasovnico pred zalepljenjem. Antonella Lualdi je izrazila obžalovanje, da je dosegla leta, ko lahko na kap,
glasuje tudi za senat. Ame-deu Nazzariju, ki se sicer piše Amedeo Buffa, ni smehljaj na
volišču nič pomagal (ker je pozabil dokumente) in priti je moral še enkrat z dokumenti.
V Benetkah sta volili v neki bolnišnici dve ženski, ki sta ponoči rodili. V Rho pri Milanu je volila 72-letna pa-ralitična starka, ki je prišla velit iz Pariza. Tu in tam pa so se pojavili na voliščih celo stoletniki. Tako je v Bariju volil 102-letni Domenico Mo-srhetti, ki je lepo stal v vrsti z drugimi, pri tem pa nekaj prepeval. V Ferrari je volil r—.darejši karabinjer, 101-let-r.i polkovnik Luigi Strozzi. Pcggio Eartolomeo, ki ima 95 !et in je volil v Pieve Ligure, je kar peš prehodil 4 km do volišča.
Iz Pieve Ligure poročajo, tudi o nekem zabavnem dogodku. Neki 22-!ctmk se je pojavi i na volišču z nekim papirjem, ki je bil sicer podoben volilnemu izkazu, toda bil je vs« kaj drugega: obrazec za prijavo mleka mlekarski centi ali. Mladeniču pa niti ni bilo dovolj, da bi obrazec pogledal in verjel, da se je zmotil temveč ga je moral predsednik še prepričevati. Dal mu je celo spremljevalca, da je odšel z njim na dom, kjer sta našla pravi dokument in se vrnila na volišče.
Nekoliko neprijetna stvar se je pripetila tudi prof. Ragniju (mora biti prav prof., da se rnu kaj takega pripeti?) V Bocnu, ki je celo kandidat za parlament na listi PSI. Prečrtal je napačni znak; potem pa je zaman zahteval od pred-šedndta drugi dve glasovnici. Potolažil se je z «errare hu-menum est«.
Prišlo pa je tudi do žalostnih primerov, kot n. pr. v Naranu dTschia, kjer je neka b(j-letnica nenadoma izdihnila prav v trenutku, ko se* je v spremstvu nčke prijateljice odpravljala volit. Iz Treviglia pa poročajo o nekem kmetu, ki je davi komaj dobro zapustil volišče in se odpeljal s svojim kolesom, ko ga je povozil avto, ki je pripeljal za njim. Tudi avto se je prevrnil v jarek, vendar so vsi štirje v avtomobilu ostali nepoškodovani, medtem ko je bil sunek za kmeta usoden; zagnalo ga je več metrov daleč in bil je takoj mrtev. V) rokah je še držal volilni izkaz.
V Monticelld Amiata je prišlo do nenavadne nesreče. Enemu od skrutinatorjev, ki je imel 62 let, je postalo nenadoma slabo in kmalu je izdihnil, ker ga je zadela »rč-
Italijansko nogometno prvenstvo končano
Verona se je poslovila od A lige z Barijem se bo borila Atalanta
Triestina izgubila v Parmi z okrnjeno postavo
Vigevano nova člana B lige
Regg
A LIGA
Rezultati: Udinese - ‘Ales-sandria 2:1, ‘Bologna-Inter 1:0 (igrana v soboto), ‘Fio-rentina-Padova 6:1, ‘Juven-tus - Roma 3:0 (igrana v soboto), ‘Lanerossi-Napoli 4:0, •Lazio - Verona 4:0, Genoa-Milan 5:1, ‘Sampdoria - Torino 4:0, »Spal - Atalanta 2:1.
Lestvica Juve	34	23	5	6	77	44	31
Fiorent.	34	16	11	7	56	36	43
Padova	34	16	10	8	55	42	42
Napoli	34	17	6	11	65	55	40
Roma	34	12	12	10	46	42	36
Bologna	34	12	10	12	47	43	34
Laner.	34	13	7	14	51	40	33
Torino	34	11	11	12	42	49	33
Milan	34	9	14	11	61	47	32
Udinese	34	10	12	12	51	46	32
Inter	34	10	12	12	36	36	32
Genoa	34	9	12	13	53	60	30
Samp.	34	9	12	13	54	62	30
Alessan.	34	9	12	13	36	42	30
Lazio	34	10	10	14	45	65	30
Spal	34	10	10	14	32	52	30
Atalanta	34	6	16	12	29	49	2*
Verona	34	10	6	18	44	62	26
Juventus prvak za sezono 1957-58. Verona izpade v B ligo, Atalanta mora igrati z Barijem kvalifikacijske tekme.
B LIGA
Rezultati; ‘Bari - Modena , 0:0 Lecco-'Brescia 1:0, Mon-j za-*Cagliari 2:0, ‘Marzotto - I Catania 2:1, ‘Messina-Como 2:1, ‘Novara-Prato 2:0 ‘Palermo - Taranto 2:0, ‘Parma-Triestina 2.1. ‘Venezia-Sam-benedettese 3:2.
Lestvica Triest.	34	20	7	7	64	29	48
Bari	34	17	11	6	47	28	45
Venezia	34	16	9	9	42	30	41
Marzotto	34	16	7	11	50	40	39
Monza	34	15	9	10	46	39	39
Palermo	34	12	13	9	36	35	37
Modena	34	11	14	9	30	47	36
Brescia	34	14	7	13	46	36	35
Como	34	11	13	10	30	23	35
Prato	34	12	10	12	34	40	34
Novara	34	9	12	13	42	39	30
Catania	34	8	14	12	29	36	30
Taranto	34	10	10	14	25	31	30
Lecco	34	8	13	13	28	44	29
Samb.	34	8	12	14	25	44	28
Messina	34	8	11	15	23	41	27
Cagliari	34	8	10	16	31	44	26
Parma	34	5	14	15	25	49	24
Triestina napreduje v A ligo. Bari mora igrati z Ata-lanto kvanfikacijske tekme.
C LIGA
Rezultati: ‘Catanzaro - Me-strina 1:0, Carbosarda-*Cre-monese 1:8, Biellese - ‘Fedit 1:0 (igrana v soboto), ‘Livorno - Vigevano 2:2, ‘Reg-giana - Pro Patria 1:0, ‘Reg-gina - Legnano 0:0, ‘Sanre-mese - Salernitana 1:0, ‘Ra-venna - Siracusa 5:0, ‘Siena-Pro Vercelli 1:0.
Lestvica	„
Reggian.	34	17	9	8	49	33	43
Vigevan.	34	16	9	9	52	39	41
Raven.	34	16	8	10	62	39	40
Carbos.	34	15	10	9	42	34	40
P. Vere.	34	15	8	11	35	26	38
Siena	34	12	14	8	39	33	38
Biellese	34	12	12	10	40	30	38
Legnano	34	12	11	11	53	41	35
Caianz.	34	15	5	14	43	46	35
Fedit	34	11	12	11	32	32	34
Reggina	34	11	10	13	24	36	32
Siracusa	34	11	9	14	37	53	31
Cremon.	34	11	9	14	29	43	31
Salem.	34	10	10	14	32	44	30
P.Patria	34	11	7	16	42	45	29
Mestrina	34	11	6	17	39	40	28
Sanrem.	34	10	6	18	40	58	26
Livorno	34	7	11	16	35	51	25
Reggiana in Vigevano na-pfedujeta v B ligo.
Športne stave
TOTOCALCIO 2 — 1, —1 1, 2 1 1, 22 X 1, X 1
Kvote: 13 točk — 8.348.000 lir, 12 točk — 866.000 lir.
TOTIP
2 X, X 2 2 1, 1 2, 2 2, 1 2
Kvote: 12 točk — 782.045 lir, 11 točk — 46,035 lir, 10 točk — 5134 lir.
Tudj zadnje poglavje italijanskega nogometnega prven. stva za sezono 1957-58 je končano. Manjka samo še njegov epilog, t. j. srečanje med predzadnjim moštvom A lige in drugim moštvom B lige, ki bo odločilno za obstoj oz. za vstop v A ligo prihodnje sezone.
Kalcor so orli oblaki pred zadnjim kolom črni, obetajoči nevihto z bliski in gromi, tako se je nebo nad prvenstvom A lige že v nedeljo proti večeru namah zjasnilo. Iz vseh mogočih kombinacij, na katere smo delno opozorili že v »oboto, se je namreč izluščila najenostavnejša, tako da ne bo treba nobenih naknadnih tekem. Verona je izpadla v B ligo, Atalanta, ki je ostala sama i.a predzadnjem mestu, pa se bo morala z Barijem boriti za potrditev domovinske pravice v izbrani družbi najboljših.	-
Ni kaj reči, usoda je tokrat odločila še kaj logično, ker sta tako Verona kot Atalanta bili dejansko najslabš. moštvi letošnje A lige in bi bila res velika krivica, če bi na primer to, kar je doletelo Atalanto, doletelo Sampdorio ali Genoo ali pa morda Lazio. Edini, ki bi lahko zamenjal Atalanto na predzadnjem mestu b. bil Spal, toda ta je ravno v odločilni tekmi s prednostjo domačega terena obračunal s svojim direktnim nasprotnikom s sicer tesnim, toda zasluženim rezultatom.
Poglejmo na kratko, kako je prišlo do končne razvrstitve. V nevarni coni je bilo do zadnjega kola 6 enajstoric in sicer poleg Verone še z enakim številom točk Atalanta, Genoa, Spal, Sampdoria in Lazio. Verono je dokončno obsodil Lazio, ki jo je na svojem igrišču premagal s 4:0, Sampdoria se je rešila z enako zmago nad Torinom (4:0), Spal je — kot že rečeno — premagal Atalanto, Genova pa si je pravico do nadaljnjega obstoja v A ligi priborila sredi Milana nad lanskim j rvakoVii s presenetljivim rezultatom 5:1, pr: čemer pa je treba upoštevati, da je Milan nastopil z nekaj rezervami in da se tudi sicer ni naprezal, ker se pripravlja na važno finalno srečanje z Real Madridom za pokal evropskih prvakov.
V edini preostali važni tekmi zadnjega kola je v borb: za drugo častno mesto Fioren-tina krepko premagala Padovo s 6:1, in čeprav je res, da je Roccova vrsta nastopila brez Štirih titularcev, med katerimi tudi ni bilo Hamri-na, je Fiorentina vendarle zaigrala tako kot že dolgo ne tako in bi lahko bil rezultat v njeno korist še precej večji.
V preostalih dveh tekmah (dve sta bili odigrani že v soboto zvečer), je Udinese premagala Alessandrio na tujem igrišču, Lanerossi pa se je znesel nad Napolijem.
Se nekaj kratkih statističnih ugotovitev: Največ zmag (23), najmanj porazov (6) in najmanj neodločenih rezultatov je dosegla Juventus. Najmanj zmag je dosegla Atalanta (6), največ neodločenih re. zultatov (14) Milan, največ porazov pa Verona (18). Brez poraza na lastnem igrišču je ostala samo Fiorentina, kateri sledijo s po enim porazom Juventus, Padova in Lazio. Nobene zmage na tujih igriščih pa nista dosegla Lazio in Verona. Lazio je tudi doživel največ porazov na tujih igriščih (13). Najboljše strelce prvenstva je ,mel Juventus. Dosegli so 77 golov. Njim so sledili strelci Napolija (65) jn Milan (61). Najmanj golov so .dosegli napadalci Atalante
(29), največ pa jih je prejela obramba Lazia (65), za njima pa obrambi Sampdorie in Verone (62). Najboljši obrambi sta imeli Fiorentina in Inter, ki sta spustili v lastno mrežo le po 38 golov, pri čemer je Inter edini med 18 člani A lige, ki ima izenačeno razliko v prejetih in danih golih. Najboljše angleško povprečje ima Juventus z 0 točkami, najslabše pa Verona z —25 točkami. * * *
V B ligi so zadnje kolo igrali samo zarad- službene dolžnosti, kajti neznank ni bilo več nobenih. Triestina si je že v predzadnjem kolu zagotovila prvo mesto in Bari drugo, Parma pa je že bila obsojena na zadnje mesto, ki pa ji zaradi reforme prvenstva ne odvzema prav-ce do nadaljnjega obstoja v B ligi.
Rezultatov zadnjega kola zato ne gre jemati resno, tembolj, ker so skoraj vse e-najstorice nastopile z rezervnimi igralci in celo z mladinci. Med temi je bila tudi Triestina, ki je nastopila v Parmi prot! zadnji na lestvi^ in izgubila z 2:1. Tržaško moštvo je igralo brez Bracha, Var-gliena, Petrisa in Petagne ki so jih nadimestili Belloni, Co-stelli, Tulissi in Del Negro.
Odveč bj bilo morda sedaj ugotavljati al; bi morala Triestina tudi v taki postavi zmagati in če ni, zakaj ni in čigava je krivda. Ugotoviti pa moramo da Triestina, taka kot je bila v tej zaključni fazi prvenstva, izgubi vso svojo u-darno moč, če j: manjka v krilski vrsti Varglien in v napadu tandem Milani-Petris. To dejstvo bi morali na vsak način imeti pred očmi voditelji Triestine, ki so — če smemo verjeti prvim vestem — že začeli s kupo-prodajno kampanjo. Slišali smo namreč gla. sove po katerih naj bi Petris in Mazzero odšla k Turinu v zameno za 100 milijonov in to že pred začetkom tekmovanja za italijanski pokal, povrhu pa bi Torino odstopil Triestinj še Bonifacija in starega branilca Gravo. Poleg tega naj bi se v Trst vrnil tudi slokonogi Passarin, iz Čedada pa naj bi prišel vratar Šantl. Ce se bo vse to zgodilo, potem lahko samo zapišemo, da so voditelji tržaškega ligaša zopet izbrali nepravilno pot.
In še nekaj statistike za B ligo:
Največ zmag je zbrala Triestina (20), najmanj porazov Bari (6) pred Triestino (7), najmanj zmag Parma (5), največ porazov Cagliari (16), naj. manj neodločenih rezultatov Triestina, Marzotto in Brescia (7). Na domačem igrišču sta 'stala neporažena samo Triestina in Palermo, največ zmag pred svojimi gledalci pa je dosegel Marzotto (14) pred Triestino (13). Najmanjkrat je bila na svojih tleh uspešna ’ Parma, ki je skupno s Sambenedettese tudi ostala brez zmag na tujih tleh in obenem skupno s Cagliarijem doživela na tujih tleh največ porazov (12), medtem Vo sta Triestina in Bar: zbrala na tujih tleh največ zmag (7).
Najboljše strelce je imela Triestina. Dosegli so 64 golov, najslabše pa Parma, Sambenedettese in Taranto (25 golov). Najslabša je bila obramba Parme, ki je spustila 49 golov, najboljša pa o-bramba Coma, ki je klonila le 23-krat.
NOGOMET V JUGOSLAVIJI
TITOGRAD, 26. — V kvalifikacijski tekmi za obstoj v zvezni ligi je Budučnost premagal Split s 4:0.
LJUBLJANA, 26. — V po-
iana in
novni prvenstveni tekmi 1. conske lige je Odred premagal Branika z 2:0.
TENIS
RIM, 26. — Danska teniška zveza je za srečanje z Italijo v tretjem turnusu Davisovega pokala predlagala datume 5., 6. in 7. junija, medtem ko bi italijanski zvezi bili ljubši datumi 6., 7. in 8. junij, .
Italijansko moštvo še ni Di-lo določeno, verjetno pa ga bodo sestavljali Pietrangeli, Sirola. Merlo in Maggi.
Evropsko prvenstvo v hokeju na kotalkah
Portugalska v vodstvu pred Španijo in Italijo
OPORTO, 26. — Po drugem dnevu evropskega prvenstva v hokeju na kotalkah vodi Portugalska s tremi zmagami pred Španijo z dvema zmagama in enim neodločenim rezultatom ter pred Italijo z dvema zmagama iz dveh tekem. V nedeljo zvečer je Italija v zadnji tekmi na programu premagala Anglijo s 4:1, doslej naivišjp zmago pa je zabeležila Španija z rezultatom 21:0 proti Danski.
Nedeljski rezultati: Popoldne: Francija - Danska 13:1 (7:0), Nizozemska Anglija 3:1 (1:1) Španija - Belgija 2:2	(2:0),
Portugalska - Švica 6:1 (1:0). Zvečer: Nizozemska - Nemčna 5:4 (2:1), Španija - Danska 21:0 (9:0), Portugalska - Francija 6:0 (3.0), Italija - Anglija 4:1 (2:1).
premagala Anglijo s			4:1	
Lestvica:				
Portugalska	3	3 0 0	20:2	6
Španija	3	2 1 0	32:2	5
Italija	2	2 0 0	7:3	4
Nizozemska	3	2 0 1	9:14	4
Francija	2	1 0 1	13:7	2
Belgija	1	0 1 0	2:2	1
Nemčija	2	0 0 2	5:13	0
Švica	2	0 0 2	3:9	0
Anglija	2	0 0 2	2:7	0
Danska	2	0 0 2	1:34 0	
Mednarodni nogomet
KOPENHAGEN, 26. — Danska - Pokska 3:2.
BRUGES, 26. — Belgija B-Švica B 2:1
BUDIMPEŠTA, 26. — Ferenc-varos-Radnički (Beograd) 3:3.
MOSKVA. 26 — Reprezentanca SZ Gvardia (Ppljska) 3:0.
 .iiiiiHn,iin'iininiiiiimitinmmuMiiimiiniimniiiiiiHiiiiniiiiiiiMniiiuHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiinii<iintiiiiiiiiiiiii
Zadnji trening pred odhodom na Švedsko
Jugoslavija - J uventus danes zvečer v Turinu
Ra/govor s tehničnim komsarjem Tirnaničem na tržaški postaji
TURIN 27 — Jugoslovan- lo ceni italijanski nogomet in	i — Kaj	je	resnice	na	vesteh,
ska nogum tna reprezentan- da mu je žal, ker se Italija ni	da vas	hočejo	angažirati	v
ca, ki bo jutri zvečer odigrala kvalificirala za svetovno pr-	Italiji?
i proti Juventusu svojo zadnjo venstvo. ker bi to vsekakor trening tekmo pred odhodom zaslužila. na Švedsko, je danes dopol-j Na vprašanje, če bo proti dne cb 8.30 prispela v Turin.: Juoentusu nastopila reprezen-Pod vodstvom tehničnega ko- j tanca v svoji najboljši sesta-misarja .Veksandra Tirnam-jot, je Timanii odgovoril pri-ia. trenerja Miloševiča, pred- trdilno. V moštvu bosta manj-sednika reprezentance Djuri- kala samo Milutinovič, ki i-ta in zveznega zdravnika dr I m« poškodovano koleno, in Obradoviča je dopotovalo 19 ■ pa Bear d, kr je tud; nc.ko^-. nogometašev.	|	vah, vendar pa ne tako moč-
„	, .	’	  I	no, da bi ne mogel nastopiti
i „°rt°,uUna Snnereo kier so na $ vedskem. Bearo bo zame-
njal Knvokuča, Milutinovičat
ti podali na Supergo, kjer so se poklonili spominu tragično preminulega moštva »Torina«, nato pa so imeli na stadiona
kr^ek kondicijski trening.
Na prehodu skozi Trst z O-
TIRNANIC
rient Exp ressom so jugoslovanske reprezentante pričakali na postaji številni ljubitelji športa in novinarji, ki so pob urni postanek vlaka izkoristili za razgovor s komisarjem Tirnanipeni in nekaterimi igralci, ki so izitopili iz vagona ali pa so se pojavili na oknih. Tirnanič je na vsa vprašanja odgovarjal zelo ljubeznivo, na .kočljivejša pa precej oprezno.
Na vprašanje, zakaj je iz-bial ravno Juventus za zadnjo preizkušnjo svojega moštva, je Tirnanič pojasnil, da so izbrali Juventus zato, ker su dobili za trening mnogo ponudb iz inozemstva, da pa sodi po njegovem mnenju med najboljše evropske enajsterice in ker hoče po nekaj
ki potuje skupno z ostalimi, pa Rade Ognjanovič. Postava bo naslednja; Krivokuča; Sija-kovič, Ankovič; Krstič, Zebec, Boško v,	Veselinovič, Ognja-
nov, Sekularne, Pašič.
Ko smo ga vprašali, kako je pravzaprav z Milutinovičem, je Tirnanič pojasnil, da je njegova poškodba sicer resna, da pa meni zdravnik, da bo v 15 dnevih popolnoma dober in da bo na Švedskem lahko igral vsaj v nekaterih tekmah. Takoj pa je dostavil, da ima zanj dobro nadomestilo v mladem komaj 20-let-nem Sekularcu, ki ima vse pogoje, da se razvije v izvrstnega napadalca.
Na vprašanje, kaj misli o plasmaju Jugoslavije na Švedskem, je Tirnanič odgovarjal rezervirano. Dejal je, da je prepričan, da je reprezentanca dobro pripravljena in da ima mnogo izgledov na dober uspeh. Kako daleč bo prišla, je še vprašanje, o katerem ne bi rad delal prognoz, vendar pa jim daje dejstvo, da je njena izločilna skupina razmeroma lahka, večje možnosti kot nekaterim drugim favoritom.
Glede južnoameriških moštev je bil Tirnanič skeptičen. Poudaril je, da na evropskih tleh nikoli niso dosegle velikih uspehov in da jih verjetno tudi tokrat ne bodo, čeprav so posebno Argentinci in Brazilijanci zelo dobri individualni nogometaši.
S prijaznim komisarjem smo načeli še eno delikatno vprašanje, in sicer vprašanje jugoslovanskih trenerjev. Tirnanič se je nekoliko posmejal, nato pa dejal; «Trenerje v Italiji dobro plačujejo, zato pa zahtevajo od njih čudeže v treh mesecih. Toda čudežev tudi v nogometu ni mogoče improvizirati. Trener lahko po kaže svoje kvalitete šele z dolgim in vztrajnim delom, ki ima lahko n začetku tudi mnogo neuspehov.»
Nekaj be?gd smo utegnili
lažjih preizkušnjah postaviti tzmgnjati tudi z zgovornidi reprezentanco pred znatno Bearo, ki se je pojavil na ok-težjo nalogo. Dodal je, da ze- | nu v pižamj.
— ;-o sedaj še nič konkretnega, dobil pa sem mnogo ponudb iz Italije in tudi iz Anglije in Španije. Toda če bom zapustil svojo domovino, potem bi najraje igral v Italiji.
— Pri katerem moštvu?
— Zal mi je, toda ne morem povedati . ..
Pred slovesom smo Tirna-niču zaupali, da tržaški slovenski športniki z velikim zanimanjem spremljamo u-spehe jugoslovanske nogometne reprezentance in da smo jih zelo veseli. Z velikim zadovoljstvom ih hvaležnostjo je Tirnanič sprejel tudi naše Voščilo v imenu vseh slovanskih ljubiteljev športa na Tr-
Trodicionalno tekmovanje v ping pongu v Gorici
V"
Velik uspeh Skedenjcev na turnirju M. Bogataja
A ekipa iz Skednja prva, B ekipa druga - Slab plasma nekompletnih Goričanov
V nedeljo je bilo v Gorici pilo brez Grudna in Benede-namiznoteniško tekmovanje v tiča. Edina, ki sta bila Bav-okviru turnirja «Milan Boga- con in Gergolet. Ekipa »Rade taj», ki spada med najvaž- Pregare* je bila še precej iz-nejše športne dogodke med enačena. Rudolf in Klun sta slovensko mladino tostran igrala morda nekoliko izpod meje. Organizator turnirja njunih sposobnosti, Zivic in akademsko-srednjekolsko druš- Cesarec pa sta od zadnjega tvo »Simon Gregorčič« se je turnirja lepo napredovala, tudi letos potrudil, da je tek- Nekaj srečanj je bilo na movanje kar najbolje uspelo, prav lepi višina, najlepše pa čeprav je bilo organizirano je bilo gotovo med Bajcem mogoče nekoliko prepozno. Na in Možetičem, ki je bilo po-igro je namreč močno vpliva- sebno v prvem setu na višku, la vročina.	Lepe so bile tudi igre: Kuz-
Letošnjega turnirja se je u- ™'n Ij- ’ Bavcon, Kuzmin I. -deležilo 5 ekip in sicer ekipa Gergolet Hrovatin - Cesarec, ASK «Simon Gregorčič, A in Tomsic - Strajn,, Berginc - Mo-B ekipa Skednja, ekipa p.d. zetic, med dvojicami pa igra «Rade Pregare« in ekipa So- Patrizia in Hrovatina tSke-vodenj	denj B) proti Rudolfu m Ce-
Prvo mesto m lep pokal je sarcu (Pregare). To srečanje, osvojila A eidpa Skednja, ki	n*. na Programu,
je pokazala najboljšo kond.ci- bilo nuJno za zasedbo dru-jo pa tudi naboljšo kvaliteto 8e8a mesta in za podelitev igre. Odlikoval se je pred- srebrne kolajne, vsem Saic z zrelo igro Mer- Končni vrstni red: p ‘ -nfmi živci in Sosič	A/reg^A
ter Germani z njima lastno	,	.	,	-	  _	.
prijetno igro. Vsi ti igrale, Sovodnje 4, 5. ASK Gonca 4 pa bi lahko pokazal: še več, točke. če bi imeli močnejše nasprot- i Podrobni rezultati: mke.	Skeden* A . Skedenj B 4:0
Presenečenje predstavlja 2. Bajec	>ginc 2:0 (21:15,
mesto B ekipe Skedenjcev, ki 21:16); Sosič - Patrizio 2:1 so prišli na turnir brez več- (21:12,	18:21, 21:14); Merlak-
jega upanja na uspeh. Po vi- Stranj 2:0 (21:11, 21:19); Ger-soki zmagi nad ekipo Goriča- mam - Hrovatin 2:0	(23:21,
nov pa so se ojunačili in je : 21:18).
njihov končni plasma povsem zaslužen. Med posameznik: je najbolj presenetil mladi Berginc, ki je prvič nastopil na tum,rju. Točke, ki sta jih priborila on in Stranj so bile odločilne za končni plasma. Lepo je igral tudi Hrovatin,
Skedenj A ' Pregare 4:0
Bajec- Zivic 2:Q (21:9, 21:16); Merlak - Rudolf 2:0 (21:16, 21:17); Sosič - Klun 2:0 (21:17, 21:14); Germani - Cesarec 2:0 (21:17 21:16).
Pregare - ASK 2:2 Leban-Zivic 0:2 (15:21,20:22);
Sovodnje * ASK 2:2 Mozetič - Leban 2:0 (21-®; 21:15); Tomšič I- - J«rcD „ (21:15, 21:11); Kuzmin n-»»v con 1:2 (7:21, 21:13, 13:21); Kuzmin I Gergolet 1:2 (IR-21:15, 15:21).
Skedenj B - ASK 4:0 Berginc - Leban 2:0 (21.19, 21:13); Strajn - Jarc 2:0 21:13); Patrizio Bavcon 4-" (23:21, 21:18); Hrovatin - u**" golet 2:0 (23:21, 21:19). Skedenj A ASK 4.D
Bajec - Leban 2:0 23:21); Merlak . Jarc 2:0 («»g 21:12); Sosič - Bavcon (23:21, 21:15); German: golet 2K) (21:13, 21:1-*)- w-Skedenj B Pregare 2:2
Berginc - Zivic 1:2 (2L32, 16:21, 18:21)- Strajn - Rua«« 0:2	(16:21,	11:21); Patrm®/
Klun 2:0 (21:13, 21:19); Hrovatin - Cesarec 2-1 (21:17, 2°:2i 21:15).
Skedenj B Sovodnje 2:2 Berginc - Mozetič Q:2 ^ ..j 20:22), Strajn - Tomšič (20:22, 21:18, 7:21); Patn“°, Kuzmin II 2:1	(21:15. 23:",
21:18); Hrovatin . Kuzman »• 2:0 (21:14, 24:22.	^
ATLETIKA _____________
11:21); j i
medtem ko je bil Patrizio ne- Jarc . Ru(j0j{' koliko v senci.	|	Bavcon	Klun
Lep napredek je pokazala 21:13); Gergolet - Cesarec 2:1
(17:21, 21:19, 21:17).
(5:21,
2:0
ekipa Sovodenj, ki pa ji žal ni prinesel zaželenega uspeha. V njej je brez dvoma najboljši Mozetič, ki je zelo talentiran in ki bi lahko dosegel tudi lepe uspehe, če ne bi bil tako nervozen, saj je prav zaradi slabih ž:vcev izgubljal tudi proti slabšim nasprotnikom. Skoda je tudi, da nimajo močnejših nasprotni-
žaškem,	da bi bila njihova	. kov za trening. Popolnoma pa
pot na	Snedsko čimbolj u-1 je razočaralo moštvo organi-
spešna.	|	zatorja turnirja, ki je nasto-
Skedenj A Sovodnje 4.-0 Bajec - Možetič 2:0 (21:17. 21:14); Merlak	Tomšič 2:0
(21:10. 21:13); Sosič - Kuzmin II. 2:0 (21:10, 21:13); Germani-Kuziniu I. 2:0	(21:16, 21.19).
Sovodnje - Pregare 0:4 Možetič Zivic 0:2 (13:21. 10:21)- Tomšič	- Rudolf 1:2
(21:11, 16:21, 21:19); Kuzmin II • Klun 0:2	(10:21, 22:24);
Kuzmin I. - Cesarec 0:2 (17:21, 13:21),
Mihalič zmagal v maršu v Kumrovcu
Viskari (Finska) tretji
KUMROVEC, 26. - V
dici analnem partizanskem m •
(21,18, ! šu v Komrovcu je na 2t>
' dolgi progi zmagal Franjo halič, znim finski doiS^P* , gaš Viskrri pa se je ,n®_. zadovoljiti s tretjim m6Solo-kjer ga je prehitel tudi e j grajčan -Stojanovič. vr red:
1. Mihalič 1.23’05”, 2. Stojanovič 1.30\6”, 3. Viskari 1.31-32", 4. Djuraškovič 1-32 4 5. Škrinjar 1.35T5".
VATERPOLO
iiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiaiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiigafniiiii
Kolesarska dirka po Italiji
BakSini neprekosljiv v Viareggiu s hitrostjo 47.491 km na kronometer
V splošni klasifikaciji še vedno vodi Pettinati
Jugoslov. vaterpolisti premagali poljske
KRŠKO, 2b. - V okvih* priprav za nastop na turo^ jih v Genovi, Gandu in *• *
ropsico prvenstvo, sta se B moštvi Jugoslavije v polu včeraj pomerili z -«■ B moštvi Poijske. A rePr**Vl; tance Jugoslavije v P0^ jjj. Muškatirovič, Cipci, K* Stanišič, Jezič. Radonjič Roje je j remagala A ro"^ zentanco ?mjske z 8:1 C»v ' B reprezentanca Jugo*’* ^ pa B reorezentanco Voli iz 12:0 (5:0). Za B repre"1^ j tanco so igrali:	Amšel,	,
kvas. Zužei, Arneri, Naro Franjkovič in Ivkovič.
AVTOMOBILIZEM^^.
V Zandvoortu zmagal Moss z Vanwallom
ZANDVOl,RT, 26. - V tomobilski dirki za veliko grado Nizozemske, ki )* .n. ljala tudi za svetovno P -uj stvo pilotov je zmagal An»' • Stirling Moss z avtom v ^ wall z rekordno povprečno trostjo 151.159 km na uro. h' talo je 17 pilotov, na cilj v jih je prišlo 11. Vrstm re
A
VIAREGGIO, 26. — Kar doslej ni uspelo še nikomur, to je danes uspelo Ercoleju Bal-diniju v H. etap: kolesarske dirke po Italiji, ki so jo mo-
gel Nenc.ni s povprečno Hitrostjo še ve-ono nad 45 km na uro, s katero je pustil za seboj Pobleta Fornaro. Pian-kaerta in vse ostale. Uspeh
rali kolesarji prevoziti na kro-1 Italijanov sta dopolnila Pam-
nometer na 61 km dolgi krožni progi v Viareggiu. Baldini je namreč zmagal z izredno povprečno hitrostjo 47.491 km na uro, ki dobi na svoji vrednosti še tolike bolj, če jo primerjamo s svetovnim rekordom Riviera ki znaša 46.923 km na uro.
Res je sicer, da je Baldini bil skupno z vsemi ostalimi najboljšimi, ki so v razmahu minute in pol startali med zadnjimi. deležen ugodnosti lahnega vetra v hrbet, res pa je tudi, da je pustil enega najboljših specialistov za vožnje na kronometer, Brankar-ta, za sebo’ skoraj za 3’, kar samo potrjuje, da je Baldin res napremagljiv. Njegov tempo je bil skoraj enak v začetku in na koncu vožnje. Na pol proge je imel Baldini čas 36-51’’, Brsnkart pa 38'5”.'
Tretji najboljši čas je dose-
bianco in Pettinati, kateremu je uspelo ubraniti roza majico.
Zvečer so vsi udeleženci dirke odpotovali v Florenco, kjer bo jutri start 9 etape Florenca-Vherbo.
Vrstni red v 8. etapi.
1. BALDINI 1.17-04- s p. h. 47.491 km; 2 Brankari I.19’S9"; 3. Nencini 1.2101’’; 4. Poblet 1.21-27”; 5. Fornara 1.2147”; 6. Pambianco 1.21’50”;	7. Plan
kaert 1.2153'; 8. Bobel 1.22’07 9. Pettinati 1.2210”;	10. De
Bruyne 1.2214”; 11. Bom 1.22’ in 14”; 12. Moser 1.22’23", 13. Gaul 1.22’35”;	14. Oefilippis
1.22’43”;	15. Lorono 1.22’49”.
16. Botell* 1.2301”; 17. Kete-leer 1.23D2"; 18. Maule 1.23-05": 19. Carlesi 1.23’06”; 20. Coppi t.23’13”.
Splošni vrstni red po 8. etapi:
1. PETTINATI 29.26 17”, 2. Moser z zaostankom 25”;	3.
Baldini 1’11", 4. Botella 275’; 5. Brankait 5’08"; 6. Pambianco 6’18”; i Tinazzi 7’00”; 8. Gaul 7 06”; 9. Poblet 7’15”; 1«. Fornara 7'27”; U. Adriaens-sens 7’46”; 12 Bobet 8 03”; 13. Tosato 8'18 ", 14. Ranucci 8’40 "; 15. Gemimani 8’45”; 16. Lorono 9-05”; 17. Baffi 913”; 18 Nencini 9’19"; 19. De Bruvne 9’57”; 20. Fallarini 10 04” itd.
Vseazijskc igre
TOKIO, 26. — Važnejši rezultati drugega dne vseazij-skih športnih iger v Tokiu:
Atletika:	200	m	ženske: 1.
Kobayashi (Jap.) 35'9; krogla ž.: 1 Obonai (Jap.) 13,26 (nev rekord ige.): 100 m moški' 1 Khailiq (Pak.) 10"9; 800 m* 1 Muroya (Jap.) 1'52”1 (rekord iger): daljina: Yong Joo (Koreja) 7,59 (iek ird iger); kopje: Navaz (Pak ) 69.41 (rekord :-ger).
Streljanje s pištolo: Takagi (Jap.) 534 točk.
Kolesarstvo: 1 km:	Tetsua
(Jap.) 1T4"8
1. Moss ( d B.) Vanivall
2.o«:
in 49"2, 2. Schell (ZDA) 2.05-37". 3. behra (Fr)
2 06'31”5. 4. Salvador! Cooper, 0. Hawthorn Ferrari, 6. Aliison (VB) « tus, 7. Musso Ferrari.
zagovorni ureatilk STANISLAV HENKO Tlslra Tiskarski zavod ZTT •
Trst
VLADIMIR BARTOL'
81.
ALAMUT
Deklice so se smejale.
»Zares, nenavadne sanje,» je dejala Sulejka. »Spremljale >o te, ko so te nevidna krila nosila k nam.»
Tedaj je opazil mizice, na katerih so bila zložena jedila. Začutil je strahovito lakoto. Vdihal je vonj po Jedi in oči so
>e mu zaiskrile.
»Jedel bi rad?» je vprašala Sulejka. »Predpisano Je, da se noraš najprej umiti. Glej, voda, prijetno topla,- Je priprav-
jena.»	’
Pokleknila je poleg njega in mu začela razvezovati sandale.
Druge so mu hotele sleči haljo. Branil se je.
»Ne brani se, Jusuf,» je dejala Sulejka. »V raju si, in vse, kar počnemo tu, je spodobno.*
Prijela ga je za roko in ga potegnila za seboj do bazena. Odvrgel je ruto, s katero je imel prevezana ledja, in se potopil v vodo. Sulejka se je odmotala iz tančice in mu sledila. Snela mu je fes z glave in ga izročila tovarišicam v varstvo. Pomagala mu je, da se je umil, in ga veselo škropila.
Ko je zapustil bazen in se otrl s brisačo, so mu ponudile jedi. Spravil se je nad številne dobrote in zmetal vase vse, kar mu je prišlo pod roko. »Alah je velik,» je dejal. »Zdaj vidim, da sem zares v raju.*
Ponudile so mu vina.
»Ali ga ni Prerok prepovedal?*
»Ali ne poznaš korana, da ne veš, da ga je v raju Alah dovolil? Saj ti ne bo stopilo v glavo.*
Sulejka ga je silila, da je pil. Bil je zelo žejen in izpraznil je na dušek poln vrč.
Prijetno okajen se je zleknil na blazinah. Sulejka se je privila k njemu in vzela njegovo glavo v svoje naročje.
«E, da bi me videla zdaj Sulejman in Ibn Tahirl*
Počutil se je kakor bog. Nehote ga je sililo, da je začel pripovedovati o svojih jutranjih junaštvih. Rokaja je pokleknila piedenj in mu stregla dalje z jedjo in vinom. Ko je končal, so deklice prijele za glasbila, jih ubrale in zapele pesem, ki so jo bile pravkar zložile. Jusuf je prisluhnil. Srce se mu je topilo od miline in širilo od zanosa.
PESEM O JUSUFTT IN SULEJKI
»Telo je Sulejkino kipeče napeto kot lok v roki lovca, da vname srce.
Čigavo srce naj vname Sulejka?
Od sile junaka, ki mu je Jusuf ime.
Naša Sulejka je deklica rajska, tebi v veselje, Alšhu v ponos.
Najlepša med nami je, čuješ-li Jusuf?
Turkom si bil, mar njej ne boš kos?
Nikar, o, ne bodi kot egiptovski Jusuf, okruten in trd, da ne streš ji srca.
Saj naša Sulejka ni drugega žena.
Namenjena tebi samo je bila.
Ni bolj Črnih oči, kot ima jih Sulejka, ne grudi bolj belih, ne žlahtnejše polti.
Kot razcvel tulipan so njene ustne. 1 Ah, in v njenem naročju so rajske slasti,*
Sulejka je ovi,a Jusufu roke onrog vratu in mu potegnila glavo k svoji. Rahlo, božajoče ga je poljubila na ustnice.
Od sladkosti se mu je zvrtelo v glavi. Preden se je zavedel, se je dvignila in dala deklicam znak. Prijele so za glasbila in zaigrale k plesu.
Dvignila je roke, da so se ji napele grudi, in se začela pregibati v pasu. Spočetka je plesala rahlo, komaj premikajoč se, svečano in dostojanstveno. Jusuf jo je gledal s pekočimi očmi. Lotila se ga je topost, da ni mogel ničesar misliti. Samo krasno telo je videl, ki se Je zvijalo in se prestopalo pred njim.
»Alah je velik,* je šepetal pri sebi.
Sulejkin ples je postajal zmerom bolj živ in razgiban. Hitro in hitreje je kolobarila v pasu, zvijala se je od zgoraj navzdol kakor padajoč slap in vse ude so ji zaporedoma pre-šinjali umetni drgeti. Naposled se je divje zavrtela okrog svoje osi, desetkrat, dvajsetkrat, in potem kakor izstreljena puščica priletela Jusufu v naročje. Nagonsko jo je objel, se privil k njej in pozabil na ves svet Rokaja se je po prstih približala dvojici in jo prekrila s pogrinjalom.
Ko se je Jusuf čez nekaj časa zdramil iz prijetne dremavice, se je vnovič začudil. V polsnu se je bil namreč bal, da se bo znašel, ko se bo prebudil spet na Alamutu in da se bo tedaj izkazalo, da se mu Je vse samo sanjalo. Zdaj pa je zagledal nedaleč od sebe sedmorico deklic, ki so obkrožale Sulejko. Raj sam po sebi se mu ni zdel nič kaj posebno skrivnosten. Nekam domače mu je bilo pri teh dekletih, tako da je bilo resnično veselje, prebivati pri njih. Krasni udje so se belili skozi tančice. Videl je napete Sulejkine grudi in obšla ga je topa sla. Kri mu je zalila oči in spomin na minule užitke mu je zvrtel misli.
»Ali mi bo kdo verjel, če bom o vseh teh stvareh pripovedovat v trdnjavi?* se je spraševal.
Medtem so se deklice polglasno pomenkovale med seboj.
Roklja^tdejki’ ^	^	Z	nj1m	po7abavam°.»	Je š«Pn119
»Nič se vam ni treba vmešavati v moje delo. Jaz ukazuje111 in kadar vas bom potrebovala, vam bom rekla»
«Glejte jo, samopašnico! Mar misliš, da nas je Seidun8 poslal sem, da bi samo gledale?!*
Rokaja je bila rdeča od jeze.
»Pusti Sulejko, naj sama odloča,* jo je mirila Džada.
«Molči, škržat mali. Ona bi ga imela rada samo zase.*
»Ce pa se je vanjo zaljubil.*
»Saj mu ni dala, da bi se bil razgledal okrog sebe.*
»Vesela bodi, da te ni opazil. Sicer bi še podvomil, zares prišel v raj.*
Sulejka jo je ošinila zviška.
Rokaja je hotela vzrojiti. Tedaj so opazile, da se je JU9U* prebudil in da jih gleda. Sulejka je Jezno poblisnila z o#11 Hitro so prijele za podnose in vrče in mu začele streči. S«”1® se je spustila poleg njega na kolena in ga vprašala z najUu' bežnivejšim nasmeškom:
«Ali si se dobro spočil, ljubček moj?*
Namesto odgovora ji je ovil svojo težko roko okrog *ivota in jo tesno prižel k sebi. Pri tem pa je njegov pogled zdrkT\'' preko njenega ramena po drugih deklicah. Zagledal je in	malo Fatimo, ki sta klečali na blazinah ob steni in	na	P*"
plaho na pol občudujoče strmeli vanj. Spodbudno	Jima	j*	P0'
mežiknil in na tihem mislil: »Nista napačni, ti dve grlici-*
»Kam sl se zagledal, dragi?*
Sulejka je čutila, da ni bil v mislih prt njej.
»Skozi okna. Sele zdaj sem opazil, koliko luči	je tam	*u
naj. Rad bi si šel ogledat raj.*
»Voditi te hočem, Jusuf.*
(Nadaljevan)« »J«***