»Šmarjak« bo zaživel ST. 45 - LETO 64 - CELJE. 12.6.2009 - CENA 1,25 EUR NT T^^sna Cvim Konec zastonjskih dijaških obrokov? Prihodnje šolsko leto v dijaški prehrani še brez sprememb. Potem naj bi bilo treba za topel obrok doplačati, zato pa se cenejša kosila obetajo osnovnošolcem. Velik minus občinama Štore in Gornji Grad B Računsko sodišče je zaradi zadolženosti v preteklih letih izdalo negativno mnenje občinama Štore in Gornji Grad - Odgovornost brez posledic? MercatordsoûQ Op«kerm$ka 9. C^lj«. tel II: 03/426 BO 00 lunll, ob 18. uri Nevarne ceste So žrtve le vozniki ali tudi bližnji stanovalci? Koliko nesreč je potrebnih, da se odgovorni zganejo? Koncert skupine THE BEATLES REVIVAL Ohranimo energijo. PRIHRANIMO. POSU ITE SMS TOČA NA 3131 TOČA ALARM PAMETNO JE. CE VAM POZVONI PRED TOČO. IZOGNITE SE TOČI Z NOVO BREZPLAČNO STORITVIJO TOČA AlARM. POluiTE SMS TOČA NA 3131 IN OB NEVARNOSTI TOČE 90STE PREJEtI OPOZORILNI SMS. PfCOé to C4l*M>rM U* «VTOTVCOiV b «OBMIM »«{hMUV^ttUMlAJIIM 11CÚÍ1ÍNMKM •KT4WU 'MitoukMC* TIAIM, 06, ijciMKitiimi MiweAO itt^tf « f fh*t»«i*t*»Mi!ii'«"q ^.twoioMtj mox.ap UMIAUVUD •Ml cwonaw Ufturum t pametno je imeti dobro zavarovan avto. triglav Okna HIK omogočajo najvartnejši energetski razred A. POLONA MASTNAK UVODNIK Kruh dijaški vsalcdanji Prizore masakra nad krožnikom s hrano, ki ga je sposoben izvršiti vaš najstnik, poznale iz domače jedilnice. No, pa si predstavljate, da kuhate za tisol mulcev ali več^ Vsem okusom preprosto ni mogoče ugoditi, če pa vam damo na voljo 2.42 evra, potem ste postavljeni pred misijo nemogoče.'Ko-liko hrane iz domače kuheroma v strù-nišče ali smeti^ Verjetno kar nekaj. Ste zato nehali kuhiui otrokom? Verjetno ne. Minister za šolstvo je po letu dni od uvedbe brezplačnega toplega obroka prepričan, da gre ogromno hrane v nič, rui-povedal doplačila. A ravnatelji vam znajo povedati, da bi dečki v šolah pospravili kar kakšne tri porcije, pa čeprav gre za golaž in polento ob devetih zjutraj. Sploh pa se je domnevni razsipnosti mogoče vsaj deloma izogniti z naročanjem na obroke dan vnaprq. Kaj storiti sicer? Otrok ni mogoče prisiliti, da bi pojedli nekaj, kar jim ne ustreza, pa če vsakemu za hrbet postavite nutricionista s fotkami razpadlih jeter in maščobnih obbg na žilah kot posledico konzumiranja pic in kokakole. Kakorkoli, minister Lakšič se huduje nad razsiprwstjo in napoveduje bolj smiseln, racionalen in socialno pravičen zakon, ki bo otroke hranil po staršem - glede na socialne kriterije, ja. spel borrw imeti lestvice • primerni ceni. Če boste zaradi centa preveč plače padli v ekonomsko neugodnejši razred, hja, saj ne bo prvič. Vendar v pripmvo nove zakonodaje sodi tudi obljuba, da bo država za enak sistem poskrbela tudi v primeru doslej zapostavljene populacije osnovnošolcev. Ja, to bi bilo firw.česežeraimogremoprivz^ gajanje zdravih prehranjevalnih navad, na katere je »ex« minister Zver lani kar malo pozabil ob vsesplošni evforíji nad zastonj dijaškim »futrom«. In takšen načrt nekoliko omili vtis, da je prejšnja vlada dajala, sedanja pa jemlje. In to, pomislite, otrokoml No, v določenem pogledu sta obe opciji (ne, ne bomo se Šli politike) mislili dobro, obe strategiji sta hva]£uredni in še kar dobro argumentirani. Praksa pa je, kot zmeraj, tisto, zaradi česar bomo pn napovedih previdni. Lani je denimo »praksa« servirala obroke na iste mi2e. po katerih se sicer valjajo zvezki. Po novem nos ali bodo do v celoti subvencionirane prehrarw res prišli tisti, ki jo z veseljem pojedû in ki morajo pri odločitvi jesti ali ne jesti v šoli resno pretehtati finančne zmožnosti.^ Ker to bi minister Lukšič le moral vedeti ob posploševanju, da otroci hrane, ki jim je dana zastonj, ne znajo ceniti, med dijaki obstajajo prekleto velike razUke. Daleč so namreč lagodni časi, ko smo muki socialni status med seboj prepoznavali po znamki superg. Upam, da bo zato Lukšičeva ekipa v novi strategiji sposobna zajeti vse tiste, ki danes skrivaj štejejo, ali bo dovolj za seridvič. Vsak dan je takšnih več. Vsak dan službo zgubi kakšen stai^. POLONA MASTNAK Prelomno za Topolšico DelničAij i Naravnega zdravilišča Topoláica so na ^cupš-čini, na kateri je bilo prisotnega 85 odstotkov kapitala, sprejeli v$e predlagane sklepe uprave, ii se nanaáajo na poslovanje v letih 2007 in 2008. Za razliko od lanske skupščine je tokratna potekala brez težav, vsi sklepi so bili sprejeti sc^lasno. Na skupščini avgusta lani )e večinski lastnik term, torej Zdravilišče Rogaška, vložil tožbo, ki ji je sodiSče ugodilo. Zdravilišče R(^ka v lasti Stanislava I^ničoika je namreč zahtevalo, àâsez^ïzph-čilo dividend v višini 20,85 evra bruto namili 26 odstotkov osnovnega kapitala podjetja ozi-roma več kot 636 Usoč evruv bilančnega dobička iz leta 2007. Poenostavljeno poveda-ru), je I^eničnik lani želel iz-plaûo skoraj celotnega dobička. Tb pa zaradi laá^ega poplačila posojila, ki ga je najel za nakup term. Uprava term z direktorico Lidijo Fijavž Špeh na čelu je temu nasprotovala in predlagala, da se za izplačilo dividend nameni le 98 tisoč evrov bruto bilančnega dobič- ka iz leta 2007» preostanek pa da gre v rezerve. Rjavž Špehova je tumreč menila» da je treba zaradi predvidenih 13 milijonov evTDV vrednih naložb v tennah racionalno razpolap-li 2 ustvarjenim dobičkom. Želja večinskega lastnika se ni uresničila, ker je njegov predstavnik ostal brez glaKival-nih pravic. Po izpodbojni tožbi je sodišče dovolilo sklic nove skupščine, na kateri so znova odločali o uporabi bilančnega dobička. Uprava je za zad-nj o skupščino 2Jiova predlagala, da ostane dobiček necèzpo-rejen. s čimer so se strinjali tudi na skupščini. Tako bilančni dobiček za leto 2007. ki vključuje tudi preneseni dobiček iz pi^šiij^leta, ziuSd skoraj 658 tisoč evTOvin se prenese v druge rezerve iz dobička, Prav tako se v druge rezerve iz dobič-ka prenese skoraj 123 dsoč evrovbilančnega dobička iz lanskega poslovnega leta. Tako so \eios vodstvo in lastniki term očitno dose^ soglasje. TUdi zato je po oceni mnogih zadnja skupščina v nmogočem prelomna. US Velik minus občinama Gornji Grad in Štore Računsko sodišče je zaradi zadolženosti v preteklih letih izdalo negativno mnenje občinama Štore in Gornji Grad - Odgovornost brez posledic? Računsko sodišče (RS) je med desetimi slovenskimi občinami revidiralo tudi za-dolženost v občinah Gornji Grad» Šmarje pri JeBah in Štore. Občini Šmarje pri Je!-šah so izrekli pozitivno mnenje. Drugače je v občinah Gornji Grad in Štore» ki jima je RS zaradi dolga v letih 2006 in 2007 izre-kio negativno mnenje in zahteva odzivno poročilo. V Štorah so si minus prislužili zaradi preseganja dovoljenega stanja dolga (za 91 odstotkov v letu 2006) ali odplačila dolga; sklepanja pogodb o zadolžitvi, firiančnem najemu in prevzemu dolga brez soglasja ministrstva za firmce (ÎVÎTO; nezakonite poroštvene izjave (190 tisoč evrov) in neplačevanja obveznosti do dobavitelja, ki jih je upnik prodal banki. »Zato je bilo v letih 2003-07 pet sWepov o izvilbi vviSini2,l milijona evrov. Od tega se kar 42 odstotkov nanaša na posle, ki jih občiru ne bi smela sklepati,« so zapisali v RS, besedo »odgovornost« biv-š^ župana pa v gradivu opremili z več klicaji. »Glede prevzema dolga je bivši župan kot porok in plačnik sopodpisal pogodbo o posojilu med Hu-doumuikom in Zvon 1 Holdingom, isti dan je občina prevzela dolg do Zvona, občina pa se je zadolžila, ne da bi pridobila soglasje MF,« je nanizal ugotovitve RS njegov predsednik dr. l^r Šol tes. Podobno velja tudi za Občino Gornji Grad in bivšega župana, kjer je RS ugotovilo preseganja dovoljenega stanja dolga v letih 2006 (za 24 odstotkov) in 2007 (več kot 61 od-stotícov), devet nezakonitih poroštvenih izjav v višini 1,55 milijona evrov in zato tudi leta 2003 sklep o izvršbi za 560 tisoč evrov. Zgodba o občinskem podjetju Engo in Probati je v Gornjem Gradu seveda znana. »Ta občina se je znašla v nezavidljivem položaju glede sposobnosti poslovanja,« je omenil dr. Šoltes in napovedal, da bo verjetno potrebno soglasje MF> kako reprogramirati te obveznosti, da občinski račun ne bi bil več blokiran. SOĐliĆE slovsmsic 9 ZANIMIVI PRIMERI 1-Gornji Grad >iEZÀKONlTA POROŠTVA - izdaja poroštev pravnim osebam, ki jim občina ne sme dati poroštev (pravne osebe zasebnega prava) PRIMER: Gornji - poroétvo pravni os$bi, kip občina m sme dati pofo&va • podpisnik: za Mino /n Engo it/par} Rtíyoilo aodíéčř KepuhbJiB Slomige * Vir Računsko sodišče Republike Slovanije SOD)iČf 9 ZANIMIVI PRIMERI 2 * Štore POSREDNO ZADOLŽEVANJE - občina se likvidnostno zadolži s pomo^ pravne osebe, ki zanjo Izvaja investicijo, nato pa prevzame dolg brez sogtasja UF « Občina Štore Y 1 korsk: Hudournik najame lik. dolg, občina mu izda nezakonito poroštvo 2 korak: Občina prevzame dolg, vendar ga ne odplačuje - sledi iz\/rěba. 'RiiuTiahcMdaćeReVubliiceSIovcciljr« tm^f/v^fJíf^ ^ »Vsak prebivalec Slovenije je zaradi dolga občin zadolžen za 222 evrov» kar je več kot v minulih letih. To pomeni, da gre trend navzgor,« je omenil šoltes. Vir Računsko sodišče Republike Slovenije Odgovornost? Kot ugotavljajo tudi v RS, za občino ni Kazenskih določb za kršitve na področju zadolževanja. V Štorah so sicer kriminalisti lani po* dali kazensko ovadbo zaradi zlorabe uradnega položaja, napeljevanja k zlorabam in ponarejanja. V Gornjem Gradu je ovadbo zoper odgovorno osebo podala občina Vendarle od vlo-imenih ovadh ni veliko pričakovati» se strinja Šoltes, ker tudi po izkušnjah RS zadeve zastarajo ali pa so ovadbe zavržene zaradi po- manjkanja dokazov. Tudi zato upajo na spremembo zakonodaje. »Zakon ne inkriminira takSnih dejanj, zato je lahko ena od pobud sprememba zakonodaje. Torej, da bi takšna dejanja predstavljala nezakonito ravnanje in bila ustrezno sankcionirana. V tem trenutku seveda žal ne moremo potegniti ustrezne pravne podldge,«< se zaveda dr. Šoltes. Sam sicer ni govoril o imenih, vendar se ve. da gre za bivša župana, Franca Jazbeca in Tonlja Rii-Ija. US Občina Štore je bila tudi po podatkih za leto 2008 preža dolžena, Obdna Go m ji Grad pa ob upoštevanju izvršb na meji dovoljene zadolžitve oziroma ravno zaradi omejitve pri izvršbah verjetno ni presegla limita. Po oceni RS v Storah stanje dolga občine presega proračun, v Gornjem Gradu pa ga skoraj dosega. hoví tednik Pf^ODKI Nfljboljii inovatoiji s Geljsksgi (z leva): Jakop Venčeslav, 8ogo Gošnjak In Peter Smola iz Cometa, Verner Peřin iz Sipa ter Janez Gorsak In Dulan Šaruga iz Cinkarna Inovacij na Celjskem ne manjka Regionalna gospodarska zbornica Olje je podelila priznanja za najboljše inovacije podjetij $ Celjskega. Inovacije treli podjetij, ki so prejele zlata priznanja, se bodo pomerile na državni ravni. V zbornici so priložnost izkoristiU še za napoved ukrepov za lažji spopad podjetij 2 gospodarsko krizo. Desei podjetij s Celjskega je lokrai prijavilo Î5 inova-kar je nekaj manj kot lani» vendar direktor zbornice JožePušnik bero vseeno ocenjuje kot solidno. Letošnje inovacije v ospredje poslav- ljajo finančno učinkovitost, predvsem pa so naravnane v enei^elsko varčnost in ekološko neoporečnost. Zlata priznanja so prejela podjetja Comet, kjer so izdelali lamelni brusni disk. Cinkarna Ce- lje za kapilarni izmenjevalec toplote ter Sip za avtomatiko razsvetljave. Cinkarna in Comet sta za dn^ inovaciji prejela tudi srebrni priznanji, poleg Bosia in samostojnega podjetnika Mihe Štraj barja, medtem ko je bron komisija dodelila podjetjem Unior, GNK Dri veli ne Slovenija, Štore Steel ter Cetis - Graf. Kot je povedala koordinatorica razpisa za naj inovacijo Andre- ja Semolič. na srečo v zbornici opažajo, da podjetja v kriznih Časih prepoznavajo pomen vlaganja v tehnologijo, predvsem pa vdodatno izobraževanje. Ukrepi države prepozni in premalo učinkoviti Pušnikob podditvi priznanj ni mogel mimo posije gospodarske krize. Zbornica je namreč konec prejšnjega leta med podjetji s Celjskega naredila prve ankete, v katerih je ugotavljala negativen neto finančni izid, nekaterim podjetjem pa so naročila upadla ludi do 70 odstotkov. »Bojim se. da so se razmere od takrat še poslabšale. Investicije so se zmanjšale za najmanj 5 odstotkov, brezposelnost se je močno povečala. Hkrati so ukrepi države prišli prepozno in so bili premalo učinkoviti. Edino, kar se je realla-ralo, je bilo subvencioniranje delovnega časa,« je oster Pu-Šnik. »Res je. da zbornica nima vpliva na sprejelo zakonodajo, vendar so naši predlogi podkrepljeni z neposrednimi izkušnjami iz gospodarstva,« prm Pušnik in dodaja, da bi morali podjetjem najprej omogočiti elektriko in plin po nižjih cenah ter jim podaljšati roke plačila. Zbornica namerava dodamo zbrati predloge podjetij, kaj bi jim olajšalo poslovanje. »Sicer pa bodo potrebni tudi dogovori z bankami glede načinov, kako priti do sredstev ter okrepiri internacionalizacijo podjetij. »Država bo morala izvajan je ukrepov krepko pospešiti.« je še prepričan Pušnik. POLONA MASTNAK Foto: GrupA S krizo se bo spopadel novi direlctor s 1. julijem bo vodenje Regionalne gospodarske zbornice Celje prevzel novi direktor. Jože Pušnik se poslavlja, nasledil ga bo nekdanji direktor Cetisa Drago Polak. Polak pravi, da mu bo vo- sih velik izáv, ki se ga po svoje denje zbornice v kriznih ča- nekoliko boji, a je tudi pri- Drago Po lak bo s 1. julijem prevzel vodenje regionalne gospodarske zbornice. jetno vznemijjen. Vendar, je prepričan, gospodarstvo ravno v tem trenutku zbornico potrebuje bolj kot kadarkoli prej. »Več kot tri tisoč podjetij v re^ji, od tega 72 velikih, in 45 tisoč zaposlenih delavcev- vse to zahteva resno predanost in odgovornost. Glede na to, da je Članstvo v gospodarskih zbornicah prostovoljno, se moramo še bolj potruditi, da bi ga podjetja videla ne le kot priložnost, ampak celo kot boniteto in privilegij. Članarina se jim mora vrniti finančno oplemenitena. Ponuditi moramo čim več koristi in interese gospodarstva postavljati na prvo mesto. 2Doniica pa se mora v čim večji meri samofinandrati,« meni Polak. Omenil je že tudi prve izzive, ki se jih bo lotil. V ospredje postavlja internacionalizacijo, aktivirati namerava seniorje - upokojene direktorje - ki naj bi se v reševanje krize vključili s svojimi bogatimi izkušnjami, poudarja pomen razvoja in raziskav, pri čemer regija in Slovenija še vedno capljata za zahodnimi družbami, med- tem ko bi država lahko razvoj močno spodbujalazolaj-šavami. pri Čemer je prepričan, da bi morala biti zaico-nodaja precej bolj prožna. Polak ima tudi Čisto konkretne predloge, recimo glede odloga plačila davka na dodano vrednost do dejanske realizacije plačila. »Obnašati se moramo, kot da so gospodarske družbe naši delodajalci,« strne inženir grafične tehnologije, ki je vso poklicno pot štirih let nazaj prehodil v Cetis u. Pušnik. ki je zaprosil za predčasno prekinitev mandata, pa o razlogih za odhod z mesta direktorja ne želi govoriti. POLONA MASTNAK Foto: GrupA NASI POSLANCI Zarssova Ivo Vajgl in Tadej Slapnik Kot vedno: zmagovalci poraženci in Za nami so volitve evropskih poslancev, ki so prinesle kar nekaj novih razmerij v slovenski politični prostor, seveda če pustimo ob strani volilno (nejudeležbo. Velika novost je tudi, da zaradi evroposlanca íva Vajgla najverjetneje (rezultati Še niso dokončni la uradni) v slovenski parlament z liste Zares prihaja Konjiban Tadej Slapnik. Skupna ocena je, da je velika unagovalka volitev SDS, na poiitično prizorišče se je vrnila NSi ter da so največje razočaranje doživeli v SLS. Od tu dalje se ocene o (ne)uspe-Šaosti na voiitvah precej razlikujejo. V grobem velja, da se je levici obrestovala dobra porazdelitev glasov med tri stranke, saj so zaradi tega kljub manjšemu številu glasov volivcev dobili kar 4 mandate, desnica pa »le« 3. Sicer smo za komentar izida zaprosili tudi poslance s Celjskega. Od-zvžda sta se Andreja Rihter (SD) in Jakob Presečnik (SLS),druga dva pa sta bila očitno »prezaposlena« za odgovore. Andreja Rihter, podobno kot nekaj dru^ strankinih poslancev, dosežek SD ocenjuje kot neuspeh. wSama nisem podprla liste SD, menila sem, da bi morali biti pri izbiri nosilca in (^g^ imena na listi bolj pozorni. Pričakovala sem žensko in člana socialdemokratske družine. 1\idi zato smo bili pri prepričevanju volivcev neprepričljivi^ saj sami nismo bili prepričani v iisto,« je omenila RJhterjeva. >>Volilni izid •N Ulbfiri 0) u 8t m www.torwtk^ ocenjujem kot poraz, ki je posledica napačnih stratešlcih odločitev, in dejstvo je, da se ne moremo trkati po prsih. Sicer sama dogajanja v državi nimajo pretiranega vpliva na tzid» mislim, da smo bili v kampanji premalo prepričljivi. Je pa res, da so te evropske volile nekaj posebnega, svoje pa pove tudi slaba udeležba volivcev.« Jakob Presečnik (SLS) meni, da je rezultat nedeljskih evropskih volitev pričakovan, torej v skiadu z vsemi javnom-nenjskimi predvidevanji. »Kljub temu, da smo pričakovali, da bo naš rezultat le boljši od napovedanega, se to ni zgodilo. Ekipa kandidatov z nosilcem liste dr. Ivanom 2a-gaijem ob podpori novega predsednika mag. Radovana Žerjava je trdo delala, uspeha pa ni bQo. Kot je na kontesu povedal novi predsednik, bo treba v n^em delu marsikaj spremeniti, še posebej pa rezultate našega dela primemo prikazati javnosti,« je napovedal Presečnik. V pariamentu Slapnik Zaradi izvolitve nosilca liste Zares Iva Vaj^ za evroposlanca, bo sedež v državnem zboru najverjetneje dobil Tadej Slapnik Vajgl je bil z dobrimi 14 odstotki ^aso v za poslanca izvoljen v mariborski volilni enod,kamorsCdjskega sodita tudi Šmarje pri Jelšah in Slovenske Konjice. Dnjgo mesto v 7. volilni enoti je na lanskih volitvah na listi Zares osvojil KonjiCan, ki je prejel d<^rih 11 odstotkov ^asov. Tadej Slapnik,36-letniuniv. dipl. inženir strojništva, je sicerob-Činski svetiiik in direktor Mladinskega centra Slovenske Konjice. Med prednostnimi načrti v svojem delu je napovedal, da bo v stiku z župani občin in ljudmi na tem območju skušal pomagati oziroma reševati probleme na različnih podroQih, zlasti na gospodarskem in kulturnem. Med drugim je omerul rudi načn, da bi poplačilo Uzinga za gradnjo gbnnazije v Konjicah namesto občine prevzela drŽava. US, foto; MBP GOSPODARSTVO O cetís Prvi obeti porasta naročil Unior iâni z dve tretjini manjšim dobičkom - Že 226 manj zaposlenih - Z evropskimi sredstvi naložbe v Itiri- zem Kljub krizi v zreSkem Uniprju letos pričakujejo pozitivne rezultate. Tako je napovedal predsedoik uprave Gorazd Korošec. V programih Odkovki in Sin* ter, ki ju je kriza avtomobilske industrije najbolj prizadela, pričakujejodo kon* ca leta postopno večanje naroČil, tako da bi zaostanek s 40 odstotkov znižali na 25 do SO odstotkov. V zadnjem kvartalu pričakujejo tudi oživljanje v pro-gramu Ročno orodje» kjer se je kriza pokazala z za-mikom. Lanski dobiček je bil zaradi zmanjšanja naroČil si' cer manjši za dve tretjini» a je Se vedno dosege) 1,4 milijona evrov. Prvi letošnji meseci so bili še težji, a so na srečo z uspešno zimsko sezono v programu Turizem uspeli nadomestiti veitk del izpada. V prvih petih mesecih so se tudi kar za 60 odstotkov povečala naročila v Strojegradnji. Kljub temu še vedno ni dovolj dela za vse zaposlene. 2e od decembra na mehek način manjšajo njihovo Število. Pogodb za doiočen čas niso podaljševali, prav tako niso nadomestili delavcev, ki so se upokojili. Število zaposlenih so že zmanjšali za 226. Trenutno je v zreškem Uniorju zaposlenih 2.200 delavcev (v skupini Unior 3.500). »S 1, januarjem smo prešli s 40-urnega na 36-ur-ni delovni teden in zmanjšali plače zaposlenim po individualnih pogodbah. V ta ukrep je bilo vključenih L760 zaposlenih. S 1. marcem smo za 1.400 zaposlenih uvedli 32-urni delovni leden, vključili pa se nameravamo tudi v program delnega nadomestila plače za čas čakanja na domu. Koliko zaposlenih bo vključenih v ta projekt, bo poka- h Gorazd Korošec zala analiza.« števila še ne more napovedati Korošec. »Z različnimi oblikami izobraževanja bomo poskusili Izpopolniti strokovnost delavcev ia jim tudi v prihodnje zagotoviti delo.C S 1. junijem vodi Unior dvočlanska uprava. Predsedniku uprave Gorazdu Korošcu seje pridružil Darko Hrastnik, sicer izvršilni direktor programa Ročno orodje. Težave vplivajo tudi na naložbe, Lani so investirati 16,2 milijona evrov, letos bodo le 3. Nadaljujejo lani začeto naložbo v smučarsko tekaški center na Rogli, za katerega so dobili tudi evropska sredstva, pripravljajo pa se tudi na gradnjo prizidka k hotelu v Termah Zreče. Gre za okrnjeno verzijo lanskega projekta, ki je poleg 200 novih ležišč med drugim predvideval tudi nov bazen. »Odločili smo se leza dograditev, ki bo omo- gočala sto novih ležišč, nove restavracijske sedeže ter dodatne seminarske in wellness zmogljivosti, ki Že vrsto let izvaja raziskave mnenja splošne In poslovne javnosti o ugledu slovenskih direktorjev in podjetij, so letos Gorenje postavili na 2. mesto lestvice 50 najbolj uglednih slovenskih podjetij, Pranja Boblnca, predsednika uprave Gorenja, pa za naju^ednejšega direktorja v državi. Gorenje tako tudi v kriznem letu ohranja položaj drugega najbolj uglednega podjetja v slovenski splošni javnosti. To potrjuje, da je ugled podjetja njegovo neotipljivo premoženje» ki pomeni trajno konkurenčno prednost in ima v času krize tudi vlogo svojevrstnega bla-žilca. Vprašani so kot tri najpomembnejše dejavnike, ki oblikujejo u^ed Gorenja» naj-večkrat navedli kakovost, sl iu 10)^ MM MR À me Steklarske nove, ki je od majaletos v stečaju. Rola od najemnika pričakuje zagotovitev neprekinjenega delovanja steklarske peči ves čas najema in ustrezno tekoče vzdrževanje predmeta najema. Koliko delavcev Steklarske nove, ki so konec maja po uvedbi stečaja SGiMZEBECi, VftUNČEVA 2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150 prejeli odpovedi delovnega razmera, bo PeČeČnik znova zaposlil, še ni znano. Med zadnjimi pogovori s predstavniki sindikata Steklarske novejeobljubil.dabovdveh letih ponovno zaposlil vse nekdanje delavce podjetja oziroma naj bi njihovo število celo podvojQ. US Btói! partner I mjlwljšim okmm TEIMIA TEDNA Do polnih želodcev dijakov nič več zastonj? Ali hrana res roma v smeti? - Socialno šibkejši brez doplačil ^olj leto zâtem, ko |e za-koD predpisal subvencioni' ranje toplega obroka za vsakega dijaka» ministrstvo za Šolstvo pripravlja spremembe zakonodaje. V novem iol-skero letu bodo v$i dijaki sicer še jedli zastonj, kasneje pa bo uvedena lestvica, po kateri bodo dopla<^ali obroke glede na gmotni položaj druiine. Hkrati naj bi se uredile tudi subvencije za prehrano osnovnošolcev. Spomnimo, da so imele srednje šole lani na vot jo pičla dva j^Kniška meseca, da so v skladu z zakonodajo uredile pogoje za toplo prehranjevanje. »Lahko rečem, da je celjskim Šolam uspelo presenetljivo dobro organizirati prehrano kljub začetnim težavam. Šole se nahajajo v več sto let stanh objektih, novozgrajene prav tako niso predvidele dovolj velikih kuhinj in jecWnic. Nâ začetku smo improvizirali z vsemi razpoložljivimi klopmi ... Ministrstvo je sicer za ureditev prostorov namenilo nekaj denarja, vendar le zdaleč ne dovolj za nakup vse potrebne opreme. Po enem letu so za nami prve izkušnje, na podlagi katerih bomo lahko oblikovali bolj učinkovite rešitve,« meni vodja aktiva ravnateljev celjskih srednj ih Šol Janko PokJjč. Šole so se znašle po svoje; na razpisih so izbirale med zunanjimi ponudni-ki. nekaj jih je uredilo lastne kuhinje, cretjesopodaljšaleod-more za odhode dijakov v dijaški dom in na druge zunanje lokacije. Sodeč po raziskavah Dijaške organizacije Slovenije, ki je zajela tretjina slovenskih srednjih Šol. zakon dosledno izvajajo v 80 odstotkih šol Organizacijo je nekoliko olajšala še altematíva zdravega hladnega obroka (prvotno je zakon predpisoval zgolj topel obrok), ki ga po besedah ravnatelja Gimnazije Celje - Center Igorja Majerleta na primer zaužije v povprečju polovica njiliovih dijakov. Koliko jih sploh zaužije obrok v šoli? Večina celj- Z iBve: Maja Mamik. mag. Jadranka Prodnik, Andreja Rom. Patricija Vrenko, Sabina Tovornik ter Anita Smole. Poleg zlatega so dijakinje poslovno-komerdalne šole na dribvnem tekmovanju dosegle še dve usbmi priznanji. Pod mentorstvom Jadranke Prodnik sta ga za nalogo Samozavest in samopodoba dijakov cal|skih srednjih šol prejeli Mafjetka in Ka^a Srtur, za nalogo Koliko stana prosti čas pa Maja Mernik in Patridja Vronko z mantorrco Vdrejo Rom. skih Šol lahko podatke zbira na podlagi elekňx)nskih Idjuč-kov, s katerimi sledijo prehranjevanju slehernega dijaka. Odstotld dijakov, ki jedo, se gibljejo med 60 in 70. »Ko je gospodarska kriza začela kazati zobe, smo opazili, da je začelo jesti več dijakov. Ce jih je prej dnevno zaužilo obrok 66 odstotkov, jih zdaj okoli 75. Kar za našo io\o z več kot tri tisoč dijaki pomeni, da je 300 dijakov več.« ob tem dodaja Igor Dosedla, direktor Šolskega centra Celje, sicer največje slovenske srednje šole. Polovica dijakov s hrano zadovoljna Veliko je bilo v enem letu povedano o kvaliteti prehrane. Dijaki bi na jedilniku radi videli hrano, ki jim je ljubša. Ponudiuki ob tem ne morejo mimo tega, da za 2,42 evra, kolikor znaša subvencija za obrok» ne morejo kuhati rav^ no kraljevskih obrokov. V zadovoljstvo dijakov s hrano so se poglobile dijakinje Poslovno-komerdaine šole Celje, ki so v ankete in analize zajele več kot 1.600 celjskih dijakov. Tamara Oblak, Anlta Smole in Sabina Tovornik so pod mentorstvom mag. Jadranke Prodnik za opravljeno delo prejele zlato priznanje na di^vnem tekmovanju mladih raziskovalcev. »Ugotovitve so nas do neke mere presenetile,« pravi Prodnikova. »Ob vseh stereotipih o priljubljenosti hitre hrane med dijaki smo ugotovile, da se jih ze-io malo prehranjuje v lokalih s taksno ponudbo, le okoli 2 odstotka, kar 37 odstotkov pa jih tidi, da takšne hrane sploh ne marajo. Res je, da jihle tretjina doma poje zajtrk, prvi obrok šele v šoli zaužije več kot polovica vprašanih. Desetina jih prvič v dnevu je šele doma, čeprav sp od doma odsotni 8 do 10 ur,« pravi Prodnikova. Je pa s hrano v šoli zadovoljna skoraj polovica dijakov, nezadovoljnih je okoli 17 odstotkov. Tteljina vseh an-ketiraiKev ni ravno navdih na nad razpoložljivimi meniji, tretjini pa popolnoma ustrezajo. »Brezplačna topla prehrana je za marsikoga pravi blagoslov, saj smo ugotovile, da za hrano izven šole dijaki porabijo tudi do 60 evrov mesečno,« meni Etoinikova. »Glede na to, da je za marsikoga topli obrok edina hrana do prihoda domov, se popolnoma strinjam. Opažam, da bi marsikdo pojedel več, zlasti kntje se pritožujejo nad premajhrdmi obroki,« opaža Poklič. »Če vprašate dijake, jih 62 odstotkov meni, da je novi način prehranjevanja boljši od prejšnjega. Bi jih pa kar polovica raje prejela ta denar od ministrstva in zanj hrano kupovala po svoji izbiri,« Se povzame Prodnikova. Ureditev prehrane tudi za osnovnošolce v javnosti ter zdravstveni stroki prevladuje konsenz, da gre pri uvedbi toplega obroka za pozitiven in dobrodošel ukrep. Zato je toliko več prahu dvignila napoved ministra za šolstvo Igwja Ltikšiča, da država obroka ne bo več sub- vencionirala vsem. »Lani sprejet ukrep je bil nepremišljen. Prevelik del hrane konča v smeteh namesto v želoddh dijakov,« meni LtjkSIČ. »S to trditvijo bi se težko strinjal. Vsaj pri nas obroke naročamo en dan vnaprej, dijak se odloči, ali bo jedel ali ne, večinoma je praksa, da dejansko tudi poje. Ostankov praktično ni. Res, da seje kdaj zgodil kakšen bojkot, ko se je na jedilniku na primer znašla ki^a juha, vendar je to bil izredni dogodek,« meni Poklič. Osux) so odrea-girall tudi v dijaški oi^aniza-dji. »Ne moremo se strinjati, da bi se sistemski viški hrane prenesli na pleča dijakov. Treba je najti dnjge racionalne ukrepe, na primer modernizacijo naročanja,« meni predsednik Andrej Čuš. V šolskem letu 2009/10 se bodo dijaki še prehranjevali zastonj, v pripravi pa bo nova zakonodaja. Kot pravi državna sekretarka na ministrstvu Alenka Kovdca, žeiijo vzpostaviti sistem doplačevanja, ki bo upošteval socialne razmere di^žin dijakov, tako da bodo nekateri še vedno jedli zastonj. »Zakonodaja bo prehrano mladih urejala celostno, saj bo po novem poskrbljeno tudi za osnovnošolce. Tùàï njihova prehrana naj bi se uredila z delnimi ali s popolnimi državnimi subvendjami,« napoveduje Kovšca. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA Velonjsk0 diiakinje so z mflntoricami oblikovala zmagovalni iedilnik. Zmagovalni najljubši obrok Dijakinje Šolskega centra Velenje so v konkurenci 20 srednjih šol zmagale na natečaju republiškega inštituta za varovanje zdravja Dijaška prehrana. Skupnost dijakov Šolskega centra je sicer že v začetku leta izvedla anketo o prehranjevanju dijakov in pou- darila pomen zdravega in na sodoben način pripravljenega obroka. Dijakinje Kristina Lovrić, Marjanca Obronek in Janja Otorepec pa so nato pod mentorstvom Marijane Novak in Simone Pompe za kategorijo Moj naj-Ijubši obrok oblikovale po oceni komisije zmagovalni jedilnik, ki si je prislužil najvišje priznanje inštituta za varovanje zdravja. Pripravile so pirine cmoke s skuto in z jagodami. polnjeno puranjo rulado (er dišavni zeliščni kruh, jedihiik pa je nasul na podkgi anketiranja dijakov. Vse obiskujejo zaključni letnik smeri gostinsko turistični tehnik in želijo svojo poklicno pol nadaljevati v gostinstvu in turizmu, zato bodo študij nadaljevale na Višji šoli za gostinstvo In turizem Velenje. PM m Slovenski glas v Evropi Dr. Romana Jordan Cizelj o minulem delu v Evropskem parlamentu in izzivih za prihodnji mandat - Tudi za razvoj Celja in okolice v slovenski javnosti še odmevajo rezuitati nedeljskih volitev evroposlancev. Zmagovalka volitev, tudi na voliŠf^ib na Celjskem, je SDS. Po zaenkrat Še neuradnih rezultatih so v evropski parlament izvoljeni Milan Zver, Romana Jordan Cizelj, Zoran Thaler» Tanja Fajon, Lojze Peterle» Jell^ Kacin in Ivo Vajgl. Sicer so rezuitati volitev še neuradni, a v Evropskem parlamentu (EP) bo zagotovo sodelovala dr. Romana Jordan Cizelj, ki se Šteje za Celjan-ko, saj je mladost preživela v Lackovi vasi pri Preboldu in obiskovala I. gimnazijo v Celju. »Seveda sem zaradi rezultata, ki ga je v nedeljo dosegla SDS, zelo vesela, saj smo si zastavili smele načrte in cilje. Že na začetku smo rekli, da Želimo zmagati. Imamo namreč mnogo znanja in Iz-kušenj> s katerimi želimo odgovarjati pravilno in pravočasno na izzive sedanjega časa,« je ocenila dr. Jordan Ciz-Ijeva, za katero bo to drugi Sicer je možnosti'malo, vendar se lahko imena iz-voljenih evroposlancev še spremenijor sa) bodo 15. junija ugotavljali izid glasovanja iz tujine. Evropske mandate novoizvoljenih podiancev mora najprej potrditi državni ^r. Nato jih bo na konstitutivni seji, ki bo predvidoma od 14. do 16. julija v Slrasbourgu» potrdil Še Evropski parl^ent. mandat evroposlanke. »Manj zadovoljna sem z udeležbo volivcev, saj ta po mojem prepričanju dokazuje, da Slovenija Še ni prava evropska demokracija. To bo takrat, ko bodo ljudje razumeli, da je treba poti na volitve in tako vplivati na sestavo EF.« Bo delo v EP lažje, glede na to, da praktično nadaljujete svoj mandat? Z delom bom v bistvu nadaljevala, kar po eni strani pomeni r da lahko začnem takoj s polno paro in da ne potrjujem uvajalnega Časa. Po drugI strani se stvari zastavljajo od začetka. Izboriti si bo treba prostor v odborih, kjer ima EP največjo moč in ki najbolj vplivajo na življenje naših ijudi. Za vami je pet let dokaj opaznega dela v EP. Kaj bi posebej izpostavili? Sama svojega dela ne morem hvaliti, ampak na začetku mandata sem si zastavila cilj» da se moj glas v EP mora slišati. Zato sem začela po korakih: najprej sem aktivneje delovala na področju energetike in raziskav, nato sem vsebinsko področje Širila na telekomunikacijo in industrijo, na koncu pa 5e podnebne spremembe. Če kdo reče, da ima Slovenija premalo poslancev, da bi se naš glas slišal, lahko rečem, da to ni res, To smo dokazali vsi, ki smo bili v EP, pa tudi sama s svojim delom. Po eni su'ani so tu številni amandmaji, ki so dobiti po dp o ro, Ste vi 1 n a vprašanja, kjer sem z odgo- vori lahko pomagala ct^i slovenskemu gospodarstvu, pa nagrada za poslanko leta 2007 za energetiko. Na področju podnebnih sprememb sem so vodil a delegacijo EP na mednarodnih pogajanjih ... To so precejšnje odgovornosti in bistveno večji izzivi, ki jih lahko dosežeš samo na evropski ravni. Seveda bo Slovenija od tega imela nekaj le z aktivnim obveščanjem ljudi, kaj mi po C nemo in kako lahko vplivajo oziroma zahtevajo od nas, da zastopamo njihove interese. Bodo omenjena področja ostala v ospredju dela tudi v tem mandatu? Zagotovo. Šele sredi prejšnjega mandata smo začeli oblikovati skupno evropsko energetsko politiko. Kar nekaj dela je bilo opravljene* ga, veliko pa ostaja odprtega. TU je industrijska politika, kjer Imajo države članice svojo pristojnost oblikovanja, vendar je bilo zastavljenih ogromno sektorskih in horizontalnih pobud, kako bi tudi 2 evropske ravni pomagali industriji, da bi bila bolj konkurenčna, Na področje podnebnih sprememb je evropska politika aktivneje vstopila vprvi polovici leta 2007. Torej potem, ko so znanstvenild, ki delujejo v okviru medvladnega panela OZN, povedali, da imajo dovolj dokazov in vedo, da se podnebne spremembe dogajajo, da je zanje odgovoren človek in da moramo ukrepati hitro. Veliko je teh iz- »Slovenski poslanci v EP smo odprti» želimo si več pogovora, več diskusij in dialoga. Tako iz-vemOr kaj je pomembno za ljudi in čemu lahko namenimo več pozomo-sU.« zivov> ki bodo konkretno vplivali na naše ljudi. Omenili ste skupno energetsko politiko - ta se oblikuje tudi v Sloveniji. nas predvsem pogrešam bolj sistematičen pristop. O naložbah lahko odločamo na podlagi nacionalnega energetskega programa, sedanji pa je zelo zastarel. V njem bi morali definirati smer, torej kam moramo iti, kakšno bo razmerje treh vogalov traj-nostnega razvoja: razmerje med konkurenčnostjo, se pravi ceno, ter med socialno varnostjo in skrbjo za okolje. Šele ko bo tu jasna slika, se bo lažje odločalo, katere energetske objekte naj bi gadili, kam naj vlagamo in katerim bi dali prednost. Blok 6 pri Termoelektrarni Šoštanj: da ali ne? Če bi odgovorila z da ali ne, bi zanikala zgoraj povedano. Vendar vsaj eden velik energetski objekt nujno potrebujemo, in točim prej, saj že zdaj uvažamo preveč elektrike. Zaenkrat vidim možnost Šoštanja ali nov blok v nuklearki, diskusija med ljudmi pa mora pokazati, kaj si želimo in kaj je sploh sprejemljivo. Mnogi trdijo, da odločitve v EP nimajo velikega vpliva in da ste evroposlanci preveč oddaljeni. Geografsko je EP res daleč, vendar sprejemamo zelo konkretne odločitve- Za primer: mnogo okoljske zakonodaje se oblikuje v EP in od tega je odvisna kakovost zraka. EP jesprejemaizakonodajnedo-kumente, ki se nas tičejo kot potrošnike, glede varnosti v železniškem in letalskem prometu. Odločamo o varnosti igrač, zelo odločno smo posegli na trg mobilnih storitev, kjer smo omejili cene telefonskih pogovorov in pošiljanja SMS-sporočil. S podobnimi ukrepi smo uredili trg elektrike in plina, le da nismo določali maksimalnih cen ... Ljudje so dobili pravico, da brezplačno menjajo izvajalca storitev najkasneje v treh mesecih, do leta 2020 pa bo najmanj 80 odstotkov gospodinjstev dobilo pametne števce... Konkretnih uki'epov je veliko. Seveda ste se z njimi ukvarjali tudi slovenski evroposlanci. A vendarle smo vmes slišali, da bi morali bolje zastopati slovenske interese. S tem se ne bi strinjala, saj sem si celoten mandat prizadevala, da bi obveščala ljudi, kaj počnem, in imela čim več neposrednih stikov. Ko sem se odločala, kaj bom zagovarjala v EP, sem vedno postavljala mnenja, ki sem jih dobivala iz Slovenije, na prvo mesto. Se pa strinjam, da ljudje premalo vedo, kaj de- Romana Jordan Cizelj je po končani I. gimnaziji v Celju diplomirala na Fakulteti za elektrotehniko In računalništvo v Ljubljani, smer Industrijska elektronika. Po magisteriju s področja jedrske iizike je postala doktorica znanosti s področja jedrske tehnike. V letih 1990-2004 je bila raziskovalka na Odseku za reaktorsko tehniko na Inštitutu JoŽei Steian, od 2004 do 2009 pa poslanka Slovenske demokratske stranke v Evropskem parlamentu. Družino si je ustvarila v Domžalah, kjer živi s sinovoma Gajem in Li-nom ter z možem Leonom. lamo, premalo tudi o pomembnih dokumentih, ki se šele oblikujejo na evropski ravni. Če bi vedeli več, bi bilo več različnih mnenj. Sem pa opazila, da so ljudje v petih letih postali bolj aktivni, predvsem v društvih, ki delujejo na področju okolja, in večjih podjetjih, ki preko združenj poskušajo podati mnenje ne le poslancem, temveč tudi evropski komisiji. Torej je možnosti za vplivanje na delo kar precej? Možnosti Je veliko, treba pa jih je poznali In potem vztrajati- Za evropsko politiko je značilno, da se oblikuje za 27 držav članic, da mora veljati in se izvrševati v okoljih in prostoru, ki je včasih zelo raiJičen. tako da je treba iskati kompromis. Eno mnenje nikoli ne zmaga, treba si je vzeti čas in iskali kompromisne rešitve. Temu mi pravimo, da je evropsko. Vas v družini pogrešajo? Seveda me, smo se pa vsi skupaj navadili na to, da me lep del tedna ni doma. Zdi se mi pa, da sem sama na začetku prvega mandata imela največjo krizo, ki so mi jo mož In otroka pomagali prebroditi. Vem, da se radi vračate □a Celjsko. Bo tako tudi v priho^je? Seveda, saj se res rada vračam. Ni tako dolgo, kar sem bila v teh koncih in. tako bo ostalo. Še zlasti lani avgusta in septembra sem navezala nekaj več konkretnih stikov. Tuàï tako verjamem, da bodo ti stiki pomagali, da bom v evropskem prostoru lažje zagovarjala tisto, kar je zanimivo. pomembno in kar bo pomagalo pri razvoju Celja in njegove okolice. URŠKA SELIŠNIK »Vsaka zakonodajna odločitev vpliva na naša življenja. Če želimo kakšno stvar izpogajati In )zlobiratl<, potrebujemo kar največ podatkov. Občasno tudi pripovedi ljudi pripomorejo, da vemo. kaj bi pomenila kakšna odločitev. Poslanci nismo vsevedni, moramo pa si prizadevati, da dobimo Čim več iniormacij iz življenja ljudi.« it.M-12.fiinij2009 Odličnjaki pri županu Župan Občine Polzela Ljubo ŽDÍdar je z direktorico občinske uprave Alen-ko KoČevar pripravil sprejem za učence 0$ Polže-la, ki so zaključili devetletno Šolanje in se lahko pohvalijo z odličnim uspehom v vseh letih. Teh je letos 14. Sprejema so se udeležili tudi ravnateljica Valerija Pukl, njena pomočnica Simona Tomšič, psihologinja Tatjana Kroflič in razredničarke 14 odličnjakov Nani-ka Cvikl, Marinka Jerin in Danica Gobec. V svojem nagovoru je župan Znidar pou- daril» kako pomembno je znanje za življenje, izrazil zadovoljstvo nad uspehi učencev in jim zaželel, da bi tudi nadaljnje šolanje bilo tako uspešno. ZahvaJil se je tudi ravnateljici, učiteljicam in staršem. V imenu odličnjakov sla se za sprejem zahvalili ravnateljica Valerija Pukl in predsednica Šolske skupnosti Anja Skof, ob torti in soku pa so nadaljevali v sproščenem pogovoru, ki se je vrtel tudi okrog počitnic. Letos je vseh 67 učencev in učenk uspešno zaključilo devetletno šolanje v treh oddelkih. TT Za slûvo ÎB skupni posnatck Letos več petic Župan Lojze Posedel je podelil priznanja tudi odli6njakom iz OŠ Petrovce. Itadiclonaini sprejem ob koncu šolskega leta je v dvorani Doma 11. slovenskega tabora pripravil župan Občine Žalec Lojze Posedel. Povabil je učence, ki so vsa leta osnovnega Šolanja zaključili z odličnim uspehom in tiste, ki so letos osvojili zlata ali srebrna priznanja na državnih tekmovanjih. Župan Posedel je učencem čestital za dosežene uspehe in se jim zahvalil za trud, staršem Ln učiteljem pa za spodbudo in podporo pri učenju. Zaželel jim je veliko uspehov tudi v prihodnje, predvsem pa, da bi bili zdravi in zadovoljni v življenju. V ge-neraciji> ki letos zaključuje Šolanje v žalski občini, je bilo 63 odličnjakov, kar je 12 več kot lani, od tega na OŠ Griže in OŠ Šempeter po 11, naOŠPetrovče21 innal. OŠ Žalec 20. Vseh tistih, ki so dosegli zlata in srebrna priznanja na državnih tekmovanjih iz matematike, logike, fizike, kemije, zgodovine, zemljepisa, slovenščine, tujega jezika ter na glasbenem področju pa je skupaj 80, kar je prav toliko kot lani. Posebne nagrade je prejelo 17 učencev IL OŠ Žalec za učne uspehe in uspešno tekmovanje na državni ravni ter 12 učencev GŠ Rista Savina Žalec za dosežena državna in mednarodna priznanja na glasbenem področju. TT wMniii,iiovíte(lník.coin HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE Za prste oblizniti »Hujšarji^ so si obUznill prstebrezslabe^ti. Polno-zrnata kruh in potica, cve-tača v solati, ribe v marina-di, dušeni file mořsky lista s paradižnikom, Šopki mediteransltt z^aijave, ribji krompir in joguitova strjen-ka s češnjami so pred^av-Ijali lorkovjedilnikdelavnice kuhanja v Srednji šoli za gostinstvo in tuiizm Celje. Kuharska mojstra Andr^ Voh in Boštjan Be^ovàek in obetajoča pomočnika so pripravili jedi Iz zdravih maàiob, z domaČimi zelišči, začimbami in zelenjavo ter iz polnovredne mcAiù. Ribe iz tekočih voda. oljC-no in repično olje, zelišča z domaČe^ vna in škrobne jedi iz polnovredne moke naj bodo na jedilniku vsakogar, ki izbija ali ohranja kilograme. Oa boste sítí in obenem brez slabe vesti, je treba osvojiti nekaj kuharskih trikov, začenši s pripravo juh. Goste kalorične juhe je priporočljivo zgoščati s polno-zmato moko ali pasiranim krompirjem in cvetačo. Izogibati se je treba mesnim izdelkom, kjer je veliko skritih maščob. »Ril» iz tekočih voda imajo manj maščob kot druge vrste rib, saj se dosti bolj gibajo,« pravi Voh. Jedi je treba peči na žaru in raž- Oa boste zdravo zavihteli kuhalnico, objavljamo dietne jedilnike po receptu Boštjana Bezgovška in Andreja Voha. Utrinke z delavnice si lahko ogledate na spletni strani www.radiocel1e.com. kjer najdete àe več receptov zdrave kuhinje. nju, kjer maščoba odteka. Na krožrdku naj se bohotita sezonska zelenjava in sadje, »toda Izo^bajie so avokadu, ki ima veliko maščob. Zelenjavo kuhajte v sopari, medtem ko naj sveža najde pot kar v usta, pri čemer jo lahko oplemenitite s posnetim mlekom. z jogurtom ali s kefir-jem. V pečici jo kuhaj te z maščobo ali brez ali v peki papirju,« so Se bili koristni nasve-Ú. Sladice naj ne vsebujejo veliko jajc, maščob in škroba, krasi naj jih sadje. Bezgovšek je jedi pripravil izključno s postopkoma kuhanja in du-Šenja, z zdo malo ali brez sladkorja ter z zelenjavo, ki vsebuje veliko vode in malo Škroba. Mojstra sta »hujšaijem« strogo odsvetovala uporabo' na videz »majhnih pregreh«, kot so majoneza, mai^arina, vegeta in solatni prelivi v jedeh» ter uporabo izidjučno hladno stisnjenih olj, na primer deviškega, ekstia deviškega. oija iz sezama ali groznih pečk. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA Jabolčna juha z mandlji Za 4 osebe: 0.6 ř jabolčnega soka, va-nilin sladkor, cimetova skorja, nageljnove žbice, 3 kiselkasta jabolka, 2 žliđ mandljevih lističev, metini listi Jabolčni sokz vaniiinom, s cimetom in z nageljnovimi žbicami zavremo. Jabolka olupimo in jim odstranimo peščišče. Narežemo na tanke lističe in jih kuhamo nekaj minut. Juho izboljšamo z limoninim sokom in ohladimo. Ohlajeno okrasimo z mandljevimi lističi in metinimi Usti. Dušeni âle morskega lista s paradižnikom Za 1 osebo: morski list, 2 zrela paradižnika, soL, mediteranska mešanica začimb, olivno olje, bučka^ jajčevec, por, srednje velik krompir, lovor Morski list operemo in zbrišemo s krpo. Kožo odstranimo in ribo filiramo (natančen postopek je opisan v boljših kuharskih knjigah). Dobljene fileje oblikujemo v »kravato« in posolimo. Na razgretem olivnem olju opečemo fileje, ki jim proti koncu dodamo na četrtine narezan paradižnik. Podušimo, da spusti sok, začinimo in serviramo. Šopki mediteranske zelenjave Bučko in jajčevec operemo in narežemo na rezance ter povežemo s trakovi pora v šopke. Tako pripravljene posolimo, da spustijo grenko vodo. 7 minut jih kuhamo v sopari, začinimo z mediteransko mešanico, po-kapljamo z nekaj kapljica- mi olivnega olja in serviramo. Ribji krompir Krompir olupimo in oblikujemo v sodčke ali kroglice - Če teh pripomočkov nimamo. ga narežemo na kocke. Narezanega stresemo v vrelo vodo, ki smo jo začinili s soljo in z lovorovim listom. Kuhanega odcedimo in serviramo k ribi. Jogurtová strfenka s Češnjami Î/21 jogurta 16 % mm, 6-8 listov teiatine, vanilin sladkor, 30 dag češenj brez košác Jogurtu v skladi primešamo vse sestavine razen žela- tine. Le-to najprej namočimo v hladru vodi za iO minut, nato jo ožmemo. Stopimo jo nad soparo in vlijemo med mešanjem k jogurtu, pri čemer ves čas mešamo. Prej si pripravimo skodelice za kompot ali sladoled ali pec-Ijate kozarce ali modelčke za puding, kamor vlijemo pripravljeno tekočo zmes. (Modelčke za puding rahlo na-mastimo z oljem, da stijen-ka potem pade iz modelčka). Po dveh urah se strjenka v hladilniku strdi, nato jo zvrnemo iz modelčkov ali serviramo v kozarcih in okrasimo s Češnjami Polnozmata kruh in polica, cvetaca v soM. nbe v marinadi, duieni file mcKtkega lista s pareifižnifcom, šopki maďiteranske zelenjave... - slastno In zdravo ne jedilniku nhujsarjev«. 8 CBUE I ŠTOBi Cestfi Šmartno v Rožni doRni-Vgjnik js nujno potrebna obnove. Katastrofalna cesta Že več let krajani SiDđrtnega v Rožni dolini opozarjajo na zelo slabo stanje ceste Vojnik-Šmartno v Rožni doli-ni. Cesto sta dodatno poškodovala Še dva plazova v neurju leta 2007, tako da je na dveh mestih makadamska. Kot kaže, pa bo taka ostaia še nekaj ča&a> saj bo sanacija obeh plazov, ki je zelo draga, zaradi tega dolgotrajna. Mestna občina Celje je oba ski program odprave škode plazova vključila v sanacij- zaradinaravnihnesrečpopo- d. 0.0. simbfo. V simbiozi z okoljem Simb^ d.0.9. dOOOCe^I« fftloiasímbio^ www.únbn^i NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odskiženo pohištvo» be4a tehnUca^ gradbeni materid ..é) Za informacije o dostavi In ceni pokličite na tel.: 425 64 00 oli GSM: 041669 362 (do 14. ure) csIcrW 5 p^Torr T 'HKERGETIKA ŒLIE te' »-fKŠta i«i(ocflne3iliki»stari« celjski tržnicL Začela se bo namreč gradnja nove. modeme tržnice. V torek bodo branjev-ke lahko začele prodajati na nadomestni lokaciji, na parkirišču pri 'Hirški mački in v Savinovi ulici. Dolgo pričakovana obnova celjske tržnice se bo ven- darle začela. Na ponovljeni razpis za koncesionarja, ki bo obnavljal, vzdrževal in upravljal celjsko tržnico, se je prijavilo le podjetje CM Celje, ki je bilo tudi izbrano. Upravljanje s tržnico bo zanj novost, vendar se izziva v podjetju jie bojijo. Pravijo, da bodo skušali U'žnico oživeti tudi popoldne, torej v ča- su, ko prodaja zamre. Tržnico morajo obnoviti najkasneje do septembra. Za poleme mesece so se na občini odloČili po pogovoru z branjev-kami. Te in ludi ostali prodajalci so zagotovili, da je po-letje primeren Čas, saj je veliko ljudi na dopustih in tržnica niti ni tako obiskana. ŠK, foto: SKERPA Tržnica bo začasno delovala na parkirišču pri Turiki matld in v Savinovi uliei. Na parkirišču bodo postavili tudi fontano (v ospredju), kjer bo možno oprati sadja in zslrnjavo. Nova trćiica moTB biti postavljena do septembra. Med tisočletji železarstva V Štorah so slovesno odprli razstavo IH tisočletja železarstva na Slovenskem, ki je zgodovinski oris ždezar-jenja od začetkov železne dobe do sod<^nostL Na razstavi v Kulturnem domu Štore predstavljajo Številne fotografije« ariieolc^ke najdbe, izdelke ter naprave z območja Slovenije. Izžel^iarskih Štor je mogoče videti stare filme iz petdesetih let, različne fotografije ter predmete, med njimi rudarske uniforme Iz leta 1860, pudlarski voziček, ročno livarsko orodje, livarske iz- delke> predstavitev osebnosti« povezanih z razvojem ždezars-tva... Razstava je del projekta Slovenska pot kuiture železa, ki ga v soddovanju z Občino Ravne na Koroškem vodi KoroSki pokrajinski muzej, vključuje pa več muzejev ter različnih ustanov, mednjcmi Železarski muzej štore, [zobraževálni center Štore, Muzej novejše zgodovine Celje ter družbo Štore Steel. S projektom želijo obvarovati ter opozarjati na bogato železarsh) dediščino Slovenije ter njeno povezanost z evropsko poQo železa. Železarstvo je od nekdaj med najpomembnejšimi gospodarskimi dejavnostmi. Razstava Tri tisočletja Železarstva na Slovenskem, ki je potujoča, je nastala s sodelovanjem kustosov, metalurgov, strojnikov in drugih strokovnjakov. Na odpr^u v Štorah jo je podrobneje predstavila kustosinja mag. Karia Oder, direktor družbe Štore Steel Marjan Mačkošek je obenem opozoril na 40-letnico hladne predelave štorskih železar-jev, zbrane pa je pozdravi] tudi podžupan Jani Glavač. Razstava je na o^ed do 3. julija vsak delavnik med 10. in Î7. uro. BRANE JERANKO Foto: SHERPA < ť P »Šmarjakif bo zaživel! Mestna občina Cel|e veliko vložila v infrastrukturo - Ko bi le krajani videli in uvideli veliko priložnost Šmartinsko jezero je že več let pomembna točka sproščanja Celjank ia Celjanov. Kot smo že poročali, so v zadnjem času ob obali uredili 3.2 kilometra peépoti, ki so privlačnost jezera še povečale. Čeprav so poti v glavnem urejene, bodo vsa dela dokončana in pridobljeno uporabno dovoljenje do septembra. Prvi znaki oživljanja turizma ob Šmartinskem jezeru pa so že vidni. V nedeljo bo odprl vrata »pušn šank Pr* Tini«, pri katerem se bodo najverjetneje ustavljali pohodniki iz Nove vasi. Šmartinsko jezero je nastalo pred 30- leti, ko so dolino zalili z vodo za industrijske namene. Nikoli ni bilo prav izkoriščeno, se je pa v tem času lam razvil zelo pomemben in čudovit habitat. Ljudje so ga tudi vzeli za svojega, vsaj če sodimo po obiskovalcih, ki največkrat pridejo na jezero ob koncih ledna. V Mestni občini Celje so dlje časa razmišljali in se pripravljali na njegovo oživitev, pri Čemer so se že lani lotili iz- gradnje prvega dela pešpoti okoli jezera. Pri tem je znatno pomagala tudi Evropa» ki je za izgradnjo namenila 1.5 milijona evrov, medtem ko je celotna naložba vredna 2,2 milijona evrov. Pešpot trenutno vodi od pregrade do Čolnarne Mu-zelj, kamor je mogoče priti še hitreje čez plavajoči del poti ali 1.1 pontonsfá most. Most, ki je precej širok, nima ograje, so pa uredili na vsakih nekaj metrov stopni- ce, ki vodijo v vodo, če bi morda kdo vendarle čofml noter. Sicer pa bodo v kratkem poskrbeli še za potrebne rešilne obroče. Pešpot vodi še po drugi sirani, torej od pregrade do Runtol oziroma gostišča Grad, kjer urejajo tudi kopališče in prav zdaj gradijo sanitarije. Druga faza bo izgradnja pešpoti okoli celotnega jezera» za kar že pripravljajo projekte, vendar morajo odkupiti še nekaj zemljišč. Ur ^ * • . i* rf - ' a• T' 1 Po plavajočem, ponton^œm mostu so so sprohodili (z levo j župan MOC Bojan Šrot, ďiroktoríca Zavoda Celeia Celje Milana Ceko Pungartnik In vodje županovega kabineta Aleksa Gajšek Krajne. Tina Tumiekob svojem >ipušn šankUK, ki bo odprl vrata v nedoljo. Naložbe v prihodnosti Na S martinském jezeru obiskovalcem ne bo treba le hodili. V državnem prostorskem načrtu, ki naj bi ga vlada sprejela Še pred poûtnica-mi in so ga pripravljali dve leti, so predvideni adrenalinski park, manjši hotel in buntovi, prireditveni prostor, od Lokrovca do dvorca Prešnik pa naj bi se na več kol sto hektarih raztezalo golf igrišče. Vse to bo prepuščeno zasebni pobudi. Zanimanja za te dejavnosti naj bi bilo že zdaj nekaj, vendar prave »reklame« na občini še niso delali» dokler državni prostorski načrl ni sprejet in se ne ve natančno, kaj se bo kje lahko delalo. Čeprav občina ne bo vlagala v dejavnosti na Šmartinskem jezeru, bodo poskrbeli za eno najpomembnejših stvari, za komunalno infrastrukturo. Trenutno se namreč na tem območju vse odpadne vode iztekajo v greznice in preko njih v površinske jarke oziroma dotoke v jezero. Zaradi teh odpadnih voda je jezero motno, čeprav kakovost vode ni tâko sporna, kol bi morda n^î^lil^ Z naložbo v kanalizacijsko omrežje bodo očistili jezero, dela naj bi bila končana prihodnje leto. T\idi v tem primeru znatno pomaga evropski denar. Seveda pa je U'eba na jezero tudi nekako priti. Čeprav je že zdaj veliko takšnih« Id ga obiščejo peš, jih bo v prihodnje zagotovo Se več, saj bodo kmalu začeli gradití pešpot in kolesarsko stezo od Nove vasi do jezera. Dela naj bi bila konča- na prihodnje leio, del poti bodo začeli graditi že letos, za preostali del pa morajo še odkupiti nekaj zemljišč. Čeprav je bilo nekaj občanov, ki živijo ob jezeru, skeptičnih, kaj bo projekt oživitve Šmartinskega jezera prinesel v miren okoliš, jih je nekaj že uvidelo veliko priložnost. Ena takšnih je komaj 23-letna Tina 'Rimšek. hči največjega kmeta, v okolici Marjana Turnška, ki v nedeljo odpira »pušn šank Pr' Tini«. Ta stoji na poti od Nove vasi do jezera na manjši vzpetini. Tina bo nudila domačo salamo in budjolo,sicratka domačo hrano in pijačo. Če bo Tina z^ed vsem ostalim, si lahko obetamo resnično dobro turistično ponudbo. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA Ko slep naleti na gluha ušesa Združenje prijateljev slepih Slovenije odvisno od donacij -Na »nacionalld« nočejo slišati o sinhronizaciji tujih oddaj Pred petimi leti so v Celju ustanovili Združenje prijateljev slepih Slovenije. Cilj te humanitarne organizacije je slepim zagotavljati enake pravice in pogoje* kot jih imamo videči. Kar pa ni enostavno, glede na to, da slepi pri tem pogosto nale-tijo na gluha ušesa in da je njihov finančni položaj vse prej kot zavidljiv. Čeprav je zdniženje Jani pridobijo status humanitarne organizacije in je to s svojim programom in delom tudi upravičilo, združenje Še vedno ni uspelo prepričati komisije FIHO (Fimdacija invalidnih in humanitarnih organizacij). da bi jim odobri-la financiranje iz svoje fun- dacije. Združenje se tako še vedno financira izključno iz članarine, donacij in prostovoljnih prispevkov. Prijatelji slepih si že vrsto let, žal neuspešno, prizadevajo tudi za sinhronizacijo mjih oddaj na slovenski nacionalni televiziji. Slepi pač ne morejo bratí podnapisov. Medlem ko večina evropskih držav tuje programe že vrsto let siniiro-nizira, na slovenski televiziji veija filozofija, da je treba pri tujih oddajah pustiti originalen govor, ker se ljudje na tak način učimo tujih jezikov. Posebnost celjskega združenja prijateljev slepih je v tem, da ne vključuje samo slepih, ampak je med 280 člani več kot polovica taksnih, ki z vidom nimajo težav. Prav to je po mnenju predsednika Združenja prijateljev slepih Slovenije Staneta Meleta smisel takšnih organizacij, »da se slepi ne ukvarjajo samo sami s seboj, ampak da na njihove težave in potrebe opozarjamo tudi videči«. V združenju so prepričani, da ljudje še vedno premalo vemo o slepoti in težavah, s katerimi se slepi srečujejo v vsakdanjem življenju, zato žeiijo o slepoti ozavestiti že otroke. V ta namen so letos pripravili projekt Ozaveščanje učencev o slepoti. Člani združenja so devetoSolcem IV. OŠ Celje in OS Lava predstavili živ- ljenje slepih, o Čemer so učenci tudi pisali spise, Najboljše so v torek na proslavi v Celjskem domu nagradili. Ozaveščanje učencev o slepoti bo odslej stalna naloga združenja prijateljev slepih. Med njihove pomembnejše naloge sodi tudi vsakoletno srečanje slepih in slabovidnih literatov Slovenije, poimenovano Biseri Savinje. 24- oktobra se bodo slepi in slabovidni literati srečali že petič, tokrat celo v mednarodni udeležbi. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Častni predsednik Združenja prijateljev slepAi Skivemie Zvonko Perileje ueencefn, M so sodelovali v akciji OzavesSanjs uSeneev o slepcFti, na torkovi slovesnosti podelil pnznania. St.M*12.JuniJ2009 10 BRASIOVČČ I novi tednik K podobi Zovneks naj bi največ pripomogli obnovljen gred. Njegova obnova poteka n od leta 1993. Siva brada Žovneka in njegovih gospodarjev Eko turizem, igrišče za golf in objekti kega jezera in okolice čakajo pomoč kelj« cementa kiJiuA Na območju Žovneka naj bi razvili eko turizem, zgradili igrišče za golf in objekte za oživitev Žovneškega jezera. Projekt jo odvisen od pomoči države in partnerjev. za oživitev Žovneš-Po tri evre za »ža- Vellkopotezni oáčrti povezani z ureditvijo Žovne-ka v Brasiovčah so v zad* njih dveh letih potihnili. Na 40 hektarov velikem kompleksu naj bi razvili eko tu* rizem, zgradili igrišče za goli in objekte za oživitev Zovneikega jezera. Člani Kulturno zgodovinskega društva Žovnek v skrbi za grajsko ruševino ostajajo odvisni od zbranih prispevkov obiskovalcev gradu. Občina Braslovče je s sprejemom prostorskega načrta kmétijsko zemljišče na območju Žovneka sprraenila v turistične namene, da bi bilo vse pripravljeno za razvo} eko turizma, gradnjo igrišča za golf ÍD športno rekreacijskih olgek-tov, s katerimi bi zaživelo Zov-neško jezero in njegova okolica, {& ndcoč eden največjih gradov na Slovenskem na vzpetini nad jezerom. »Gre za i^em-no velik projekt, Ig bo trajaJ pet ali celo deset let. Pri tem upamo fïa pomoč partneijev,« pravi braslo^^ki župan Marko Salant. Načrtovanih sprememb si Braslovčani skorajda ne predstavljajo brez pomoči dižave kot aktivne partnerice in s pomočjo katere bi občina lažje pridobila ustrezne inve-stítoije. »Načrtov nismo pospravili v predale, le 2ačasno smo jih umaknili iz osprec^« Še pra* vi Balant, čakajoč na ugodnejše razmere in morebitno usta- w800 kubikov matenala smo na roke spravljali a jame, v ketero bi se stolp slej ko prej zrušil. Mačehovski odnos ni v dobrobit kraja In njegove prepoznavnosti,« je prepričan Franci Kralj. : i^TN Tf novitev pokrajin in al^vnejšo vlogo di^ve pri projektu oži-wtve območja Žovneka. Kdo gradi in kdo obnavlja?! K podobi Žovneka naj bi največ pripomogel obnovljen grad. Njegova obnova poteka žeod leta 1993. Občina je s pomočjo kulturnega ministrstva lani zaključila s prvim delom gradbenih del. Čaka jih Še obnova stolpa, v katerem bi uredili prezentadjsko sobo ter tako predstavili zgodovino gradu in celjskih grofov, in še pred t^ obnova strehe stolpa. Ob tem pa se zdi, da so za obnovo grajske ruševine še naj-bolj zaslužni v Kulturno zgodovinskem društvu Žovnek, kjer grad obnavljajo z udamiš-Úíu delom ob koncu tedna. Cfe-nove so se lotili s pomoto side in aHiivskih fotografij gradu. »Delamo po sanacijskem načr-m, kot ga je izdelal celjski zavod za varstvo kulrume dediščine,« pojasnjuje predsednik društva Fïanci Kralj. Ob tem negodujejo nad neposluhom ot)âne za njihovo prizadevanje v skibi za grad. »800 kubikov materiala smo na roke spravljali iz jame, v katero bi se stolp prej ko slej zrušil. Mačehovski odnos ni v dobrobit kraja in nj egove prqwznavno-sti v smislu ohranjanja žovneš-ke preteklosti.« Kralj negoduje tudi nad premalo informacijskimi tablami, ki bi vabile na ogled Žovneka. Društvo rešujejo razstave, s katerimi se trudijo pridobili donatoije in sponzorje, nekaj se nabere tudi na račim prispevkov obiskovalcev grada »Od vsakega obiskovalca >nažicamo( po tri evre, kar na teden znese za >žakelj< cementa.« Se pove. V društvu niso pristojni za obnovo, saj niso letniki gradu. Za obnovo Sla pristojna občina in ministrstvo za kulturo, ki pa po njihovem premalo storita za hitrejšo obnovo grajske ruševine. MATEIA JAZBEC Foto: MM, GrupA Občina Braslovče je za obnovo gradu upravičena do 30-odstotnega deleža države - od leta 2001 dalje je za obnovo od kulturnega ministrstva prejela 47 tisoč evrov in sama prispevala iI2 tisoč evrov. novi tednik liAZAHJE I UUBHO | VELEHJE | MOZIRJE | 11 Agonija Elkrojevih invalidk v Invalidskem podjetju Elkroj želijo čimprejšnji stečaj - Že štiri mesece brez plače Po stečaju nazarskega podjetja Elkroj se je v veli-kih težavah znašlo tudi EJ-kroj evo invalidsko podjetje. Nekateri od 37 zaposle-Dih so na čakanju, drugi hodijo na delo, vendar za to niso plačani niti ne dobijo potnih stroškov. Delav-ci> gre pretežno za ženske, ki delajo v čistilnici in ši-vàïnicu že od marca niso prejeli plač, kar seveda za nekatere pomeni pravo katastrofo. Marsikatera solza se je utrnila v torek v preddverju na-zarskega kulturnega doma, kjer so zaposlene ob pomoči dveh sindikalistov opozarjale na svojo stisko. »Bolne smo, sedaj smo 5e bolj zbolele. Nihče se nas ne >vzame ami. Hodijo mimo nas, obljubljajo, pa nič. Še bol) de-lamo kot doslej, plač pa ne dobimo,« je pripovedovala Vera Lomšek, ki dela v čistilnici. Mimogrede je omenila nekdanjo sodelavko iz Gornjega Grada. Na»šiht«ne hodi več. kei nima denarja za avtobus. »Plača je bila že prej minimalna, a če bi člo-vek vedel, da bo prihodnji mesec denar, pač polrpiš in počakaš. Komaj čakam, da grem na zavod, da bom v mi-ru doma.« Seveda sami de- Nb novinarski konferencije bilo tudi slišati, da se večina hipa nov zgomjesavinjskih občin ne odava na stisko Elkrojevih del a ve« v. lavci ne bodo odpovedali pogodb o zaposlitvi, saj potem v primeru stečaja ne bi bili upravičeni do poplačila iz jamstvenega sklada. Tako so delavke zahtevale, naj se agonija s čimprejšnjo uvedbo stečaja zaključi. Med pripravljenimi gradivi za eno od vladnih sej je tudi predlog.0 podelitvi predhodna soglasja za uvedbo stečajnega postopka v IP Elkroj. Po obrazložitvi je invalidsko podjetje v celoti vezano na matično, dnji^o Elkroj, ki je v stečajnem postopku, proizvodnje ne nadaljuje, saj za to nima niti sredstev niti surovin. Zaradi tega je tudi hčerinski družbi, invalidskemu podjetju, onemogočeno nadaljnje poslovanje, saj nima lastnih sredstev, s katerimi bi lahko nadaljevala z opravljanjem dejavnosti. IP tudi sicer ni več sposobno plačevati svojih obveznosti, prav tako 37 zaposlenih ni prejelo plač. Drugih možnosti za rešitev invalidskega podjetja ni, so ugotovili tudi v vladi. Sttój za invalidsko podjetje mora odobriti vlada, soglasje pa naj bi bilo izdano do 20. junija. »Na vesti države je. da ga čimprej odobri, da se bodo delavci lahko prijavili na zavod in do-bivalinadomesdlo»« je vimenu sindikata povedal Jože Tiirkl, ki je sicer pohvalil odzivnost vodstva matične družbe Elkroj, kjer so stečaj uvedli v tednu dni. Na plečih zaposlenih v sindikatu Še vedno upajo, da bi lahko v Elkroju nadaljevali z zdravim delom proizvodnje, prevzeli že podpisane pogodbe ter tako ohranili blagovno znamko. Kar nekaj pikrih besed so sindikalisti in tudi zaposleni na- menili stečajnemu upravitelju Elkioja Stevu Radovano-viču, češ da mu ne morejo predstaviti stališč, da je med njim in direktorjem IP Pranjem Remlcom (ki je že dlje Časa v bolniški) prihajalo do nesoglasij, ki so Sla na račun zaposlenih, ter da denar, ki naj bi ga prejeli zaposleni v [P, porabijo za poravnavo dru-^h obveznosti. »Z gotovostjo lahko trdimo, da delavke delajo zastonj,« jeomenil generalni sekretar sindikata tekstilne in usnjarskopredeloval-ne industrije Anton Rozman ter dodal, da IP nima svojega premoženja in nepremičnin, zato bo težko oblikovati stečajno maso. Po njegovem izračunu podjetje zaposlenim dolguje približno 250 tisoč evrov. 35 let delovne dobe, od tega 29 let v Elkroju, je zgodba Helene Bibič, ki živi sama s štirimi otroki. »Grozno, kaj naj rečem. Vsak dan sem tukaj, plače ne dobim, najhuje pa je. da ničesar ne izvemo. Eden bolj laže kot drugi.« Sicer se zaposlenim v invalidskem podjetju Elkroj tudi ob morebitni uvedbi stečaja slabo piše, saj ni veliko možnosti za oblikovanje ste- SteČajni upravitelj Elkro-ja Stevo Radovanovič je zanikal kar nekaj navedb, zlasti kar se tiče pogovorov in obveščanja, hkrati pa povedal, da je že aprila predlagal stečaj tudi za IP. E^o njegovem so zaposleni in sindikalisti dobivali napačne nasvete. Kot je omenil, za Elkroj v stečaju išče različne rešitve. čajne mase in s tem poplačila njihovih zahtevkov, ki bodo presegli 250 tisoč evrov. Zaposlene, gre predvsem za invalidke v srednjih letih, so se tako znašle v praktično bre-zizhodnem položaju, torej brez denarja za preživetje, še manj pa možnosti za novo zaposlitev. Glede na povprečje gre za delavke s 30 let delovne dobe, ki bi jim pripadalo od 7 do 8 plač odpravnine, potem pa jih verjetno čaka samo trkanje na vrata centra za socialno delo za minimalno pomoč, kar bo za nekaj zgomjesavinjskih družin nova tragedija. URŠKA SELIŠNIK Vabilo na poletno zgodbo Za danes, petek, več organizatorjev vabi na prireditveni prostor v Vrbju na Ljubnem, kjer bodo predstavili Poletno zgodbo Zgornje Savinjske doline. Nosilec dogajanja je LAS-DruŠtvo za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline, Po-ietna zgodba pa je preplet glasbe, turističnega dogajanja in vsakdanjega Življenja v dolini. Prvi del tega projekta je uvod v poletno turistično sezono, na prireditvenem prostoru pa bo postavljena »Zgomjesavinjska vas« v povezavi z lesno potjo, kar simbolizira povezavo ljudi, turističnih aktivnosti Ln naravnih danosti doline ob zgornjem toku Saň- nje. Podrobneje bodo predstavili poletne turistične prireditve, torej Ovčarski praznik. Lesarski praznik, Od lipe do prangerja, Flo-sarski bal, Čebelarski praznik. Lučki dan. Solčavski turistični dnevi... V nadaljevanju pripravljajo program Godbe Zgomj e Savinjske doline z gostujočimi glasbeniki Mojco Bitenc in Karlijem Gradišnikom, ansambli Golte, Čar, Zmaji, Kačji pastirji, Happy Band in Francijem Podbrežni-kom. Prireditev sovpada s podelitvijo naziva Evropska destinacija odličnosti, ki ga je STO v letu 2009 dodelila destlnaciji Solčavsko. US /»ikHVK ^M) NASTOPAJO : ČARODEJA ( GRSGA,ANDREJ| FOXY TEENS NATALIJA VEReOTEN CUKI VITEZI CEUSKI NATAUJA KO L SEK ANSAMBEL VRT OKTET 2UPAN0V VILI RESNIK MLAOr OOLENJCI TANJA ŽAGAR JOŽE KRAHJC iN MARJAN ULJAN • SKATER •KATRCA • res£ka dre m el j . mitja kvintet • NUiA DE REN DA • TRIO P061.A0IC • ZAKA PA NE • NAVIHANKÊ • DOMEN KUMER . MIRAN RUOAN • MUOE w RadiaCelje PRinSOITSV BO OB VSAHCM VReMSNU tSOTOR^ IGRALA ZA OTROKB STAROOOBNE KATRCS NAORAOe vstopnine XI VOJNIK 21.6.2009 OD 14.URE Gostje iz Niša VELENJE - Župan Srečko Meh je v torek sprejel delegacijo iz Niša» ki jo vo^ta mestna svetnika Biljana Jovanović in Miodrag Ra-dović. Gostje so v Velenje prišli na priporočilo ministrstva za okolje in prostor, med drugim pa so spoznavali izkušnje in primere dobrih praks na področju geo In formacijskega sistema MOV in prostorskega načrtovanja. V času obiska v Sloveniji si bodo med drugim ogledali §e Komunalno podjetje Velenje, 6stilno napravo v Šoštanju, deponiji v Celju in Grosupljem ter čistilno napravo v Krškem. Pomoc Reneju MOZIRJE - V humanitarnem društvu Sova so zaključili akcijo Stari papir za otroški nasmeh. Izkupiček, slabih tisoč evrov, so namenili družini tz okolice Mozirja in sicer petletnemu Reneju Blatniku, ki boleha za mišično spinalno atrofijo típa I. Z denarjem bodo pomagali družim pri nakupu kombija, ki je prilagojen za prevoz invalidnih oseb-Rene namreč brez primerne opreme ne mošt. 45-12. junij 2009 - re nikamor, niti do bližnje trgovine. Kol so omeruli v društvu, se zavedajo, da denarja ni veliko, so pa vsaj nekoliko olajšali nakup primernega kombija, ki ga Rene Se kako potrebuje. Družbeno odgovoren PV MARIBOR • Inštitut za razvoj družbene odgovomostí je v Mariboru pripravil mednarodno konferenco Družbena odgovornost in izzivi časa 2009, med drugim pa so podelili priznanja in livade za družbeno odgovornost Horus, katere pokrovitelj je predsednik države dr. Danilo Tlirk. Gre za nagrado, ki so jo podelili v kategorijah majhnih, srednjih in velikih podjetij. Letos je bila ta nagrada razpisana prvič. Na razpis je prispelo II prijav, med nagrajenci pa je Premogovnik Velenje, ki je prejel posebno priznanje za družbeno odgovorno podjetje, saj kot takšno deiuje že vrsto let. Družbeno odgovornost pojmujejo kot resno zavezo za ekonomsko uspešnost, kakovost Življenja in dela zaposlenih, sodelovanje z lokalno skupnostjo in skrb za širše okolje. US ŠENTJUR Obnova zaključena, novogradnja še »na čakanju« Potem ko je pred enim letom svoja vratd odprl obnovljeni Soiijin dvor, so v Rim-skih temuh v teh dneh za-kJjuČili tudi z revitalizacijo Zdraviliškega doma. V o)em je v 75 sobah 144 postelj, v ojegovem historičnem delu pa turSka in finska savna ter masažne kadi. V njih se bodo obiskovalci lahko razvajali v različnih ko-pelih> poimenovanih po vodnih nimfah in princesah, ki so zahajale v to zdravilišče. Posebnost so historične kadi. Nekatere med njimi so odkrili nedavno med obnovo Zdraviliškega doma. Ob tem so v Rimskih termah zaključili tudi s sanadjo pilotne stene v gradbeni jami ter ure-dih dostopno cesto do Zdraviliškega doma. ki jo je delno financirala Občina Laško. V oživitev Rimskih term je bilo doslej vloženih že okoli 20 mi-lijonov evrov. Medtem ko je obnova obstoječih zdraviliških objektov u spešno zaki j učena, pa v Rimskih termah Še vedno ne vedo, kdaj bodo lahko začeli z novogradnjo- Terme so sicer že uspele pridobiti ^adbeno dovolj enje za centralni obj ekt, ki se bo razprostiral na 19 tisoč kvadratnih metrih. V njem bodo zdravstveni del z diag- nostičnim in rehabilitacijskim centrom in operadiskima dvoranama ter bazeni in konfe renčne dvorane. Podpisani sta tudi že pogodbi z velenjskim Vegradom, ki bo gradil centralni objekt, ter z ministrstvom za gospodarstvo za podelitev nepovratnih sredstev v višini 5,1 milijona evrov (za nastanitvene zmogljivosti in wellness center). Nimajo pa terme še izpolnjenega osnovnega pogoja za začetek del. Banke Rimskim termam namreč še vedno niso odobrile dobrih 22 milijonov evrov pt)-sojila, kolikor še potrebujejo za izgradnjo centralnega objekta. Ta mora biti sicer po pogodbi z izvajalcem dokončan do maja prihodnje leto, kar pa bo veijetno te^o uresničljivo. BOJANA AVGUSTINCIČ Foto: SHERPA Prav tako tudi še niso odobrena državna sredstva v višini 4 milijone evrov za obnovo in ureditev zdraviliškega parka. Ta ima status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Ureditev parka je v rokah minlsUstva za kulturo, medtem ko bodo po sanaciji z njim upravljale Rimske terme. Posebnost v ponudbi Rimskih tarm so kopeli v historičnih kadeh. V rimski kadi seje leta 1812 razvajala celo Napoleonova sestra Cerolins Bonaparte • princesa MuraL Združeni že 30 let Letos mineva 30 Iet> ko se je 109 obrtnikov z območja takratne šentjurske občine povezalo v obrtno združenje. Prepričani so bili, da bodo organizirani lažje ustvarjali boljše pogoje za poslovanje in nadaljnji razvoj» ki ga je takratna zakonodaja praktično onemogočala. Od ustanoviteljev združenja je danes aktivnih Še 14 samostojnih podjetnikov. Zbornico kot predsednik od leta 2003 vodi Zdenko Horvat. Območna obrtno-podjet-aiška zbornica Šentjur danes šteje okrog 460 članov, v najboljših časih (leta 1995) pa jih je bilo v njej aktivnih 615. Število obrtnikov in podjetnikov vzdruženju trenutno upada, kar pa ni zgolj posledica recesije« saj se je članstvo začelo zmanjševati že v času gospodarske rasti. Finančno krizo sicer najbolj občutijo avtoprevozniki inpodjetmid, ki opravljajo zemeljska gradbena dela. Velike težave imajo namreč z neplačili predvsem velikih gradbenih podjetij in države, ki neprestano podaljšuje plačilne roke. Avtoprevozništvo in gradbeništvo sla v občini trenutno tudi prevladujoči dejavnosti. Kot pravijo v Šent- jurski območni obrtno-pod-jetniški zbornici, je prihodnost slovenskega gospodarstva odvisna predvsem od tega. kolikšno podporo bo podjetništvu dala država. »Veliko smo pričakovali od vstopa v Evropsko unijo, žal pa ugotavljamo. dâ globahzad ja s seboj prinaša tudi manj prijetna dejstva, predvsem glede konkurenčnosti pri storitvah, kj se kakovostno med seboj ne morejo bistveno razlikovati,« ugotavljajo v zbornici. BA, foio: MN Dobitniki priaianj ob 3(Metnttf Območne obrtno-podjetniške domice Šenčur. V sedlu še en mandat Petletni mandat se s tem Šolskim letom izteče ravnatelju Osnovne Šole Dramlje Stanislavu K. Jaočiču. ki pa bo, kot je odločil svet zavoda, šolo vodil tudi v bodoče. Ob Jančiču je sicer za ravnatelja kandidiral še Davorin Šket, ki je tudi izpolnjeval vse razpisne pogoje. Šentjurski občinski svet je pozitivno mne- nje dal aktualnemu ravnatelj u, ki je dobû stoodstotno podporo tudi pri svojem Šolskem kolektivu in večinsko od predstavnikov sveta staršev. 6A Lobi rajo za hitro cesto, ki je sploh ne bo? Medtem, ko so razprave o umestitvi trase hitre ceste nekoliko potihnile, so krajani LašJcega, zbrani v okviru iniciative Naša prihodnost razposlali zbrane podpise podpore. Še zmeraj si prizadevajo, da bi hitra cesta prečkala tudi Laško, kot trdijo, pa jih pn tem podpira vsaj 15 odstotkov krajanov. Podpise podpore so člani Naše prihodnosti zbirali dva meseca in uspeli pridobiti podpise 1.483 občanov Laškega, pobudo pa je podpisalo tudi 669 drugje stanujo-Čih. Pobudniki ugotavljajo, da to pomeni podporo okrog 15 odstotkov ljudi glede na podatke o volilnih upravičencih v občini. Pridružilo se je še 35 gospodarskih družb. S svojimi prizadevanji so ta teden seznanili laškega župana. vlado, pristojna ministrstva. predsednika države ter politične stranke. V Naši prihodnosti ponavljajo, da si ne želijo zatiskati oči pred realnostjo in potrebami sodobnega sveta. Miha Gajšek in Matej Spec sta tako prepričana, da bi hitra cesta rešila prometne težave v občini ter dd je bistveno, da se gradnja začne, čeprav se strinjata, da ob čim manjših vplivih na življenje in zdravje ljudi. Prav ti vplivi pa so glavni argument Civilne iniciative krajanov laškega, ki si že vse od prve omembe prizadeva, da hitre ceste v Laškem ne bi zgradili. Pa jo sploh bodo? Ekonomska neupravičenost? čeprav je bila po ostri reakciji Laščanov ob razgrnitvi prve trase narejena nova različica [glede javne razgrnitve v Laškem so ministrstva odreagirala bolj mlačno), ni pričakovari, da bi se postopki za začetek gradnje kaj bistveno premaknili. Tako vsaj lahko sklepamo glede na vsebino odgovora ministrstva za okolje in pro- stor, ki je konec aprila pri-romal na naslov šentjurske občine, kjer za hitro cesto ognjevito lobirajo. Razbrati je, da se pristojne strokovne službe še odločajo glede umeščanja tretje razvojne osi v prostor, vendar jih pri tem skrbita ekonomska neupravičenost ter družbeoa sprejemljivost z izrecno navedbo Laškega. Razni predlogi glede umestitve naj bi bili v îàzl preučitve na ministrstvih za okolje in prostor ter promet. Medtem so v začetku jxuiija dopis iz direkcije za ceste, ki prav tako omenja ekonomsko neupravičenost tretje razvojne osi, poslali Občini Laško. Kot še navajajo, naj bi ministrstvo za promel predlagalo ministrstvu za okolje, da se v okviru priprave državnega prostorskega načrta za srednji del osi kot dodatna varianta obdela »minimalna alternativa«. Glede na prednosti in slabosti naj bi se kasneje opravil izbor za nadalj-nje delo. »Potek minimalne alternative naj bi bil kombinacija novogradenj na najbolj jjrobiema ti čnih delih, rekonstrukcij z manjšimi investicijskimi ukrepi ter ohranitev posameznih odsekov obstoječega omrežja na najmanj problematičnih delih,« pravijo na direkciji za ceste. Kako naj si to razlagajo v Laškem in Šentjurju? Direkcija v nadaljevanju namiguje Še. da naj bi »flikanje« obstoječih cest pomenilo rešitev prometne problematike v teh občinah. Čeprav naj bi bile možnosti še odprte. Končnega odgovora ni mogoče predvideti, vendar zadnji odgovori vse bolj kažejo na kakšno novo plast asfalta ter nekaj povezovalnih cest, kot pa na s tuneli in z nadvozi »zdizajnirano« traso 3. razvojne osi, ki so jo izkazovali načrti ob optimizaciji za Laško, narejeni pred dobrega pol leta. POLONA MASTNAK Po Aškerčevi poti Kulturno društvo Antona Aškerca iz Rimskih Toplic spomin na pesnika ohranja tudi z vsakoletnim pohodom po Aškerčevi poti. Na triurni pohod tako spet vabijo jutri, v soboto, s Startom med 730 in 8. uro izpred ždezniške postaje v Zidanem Mostu. Pot bo pohodnike vodila skozi kraje, ki so najtesneje povezani s pesnikovim otroštvom in odraščanjem. Iz Zidanega Mosta se bodo odpravili do vasi Šlije, kjer j e pokopan pesnikov brat Miha, in nato naprej do Aškerčevine na Senožetah. Tam bo ob 11.30 zaključna pri- reditev jutrišnjega pohoda. Gosta bosta dr. Tomo Korošec in mag- Zoran Pevec. Jutii bo na Aškerčevi domačiji tudi dan odprtih vrat. Hiša, v kateri je Anton Aškerc preživel svoje otroštvo, je danes spremenjena v muz^ in pod svojo streho hrani obilo predmetov, iz katerih se da razbrati, kakšen je bil v pieteklosd način življenja v leh krajih. Za pohodnike bo jutri med 6-40 in 710 organiziran prevoz Iz Rimskih Toplic (z avtobusne postaje) do Zidanega Mosta ter po prireditvi z Aškerčevine nazaj v Zidani Most BA Št.4S-f2. junij 2009 novi tednik POPĆETRTPCl BtSTHICAOBSj BOGAŠKAS.| SWABJEP.Jj »Vse je politikaci Direktorju Term Olimia Zdravku Počivaišku je nadzorni svet potrdil nov mandat - V statistiki kriza, ki se že kaže, ni prepoznavna če bi sodili po statističnih podatkih, posledic sploSne gospodarske krize v uspešnih Termah Olimia ae čutijo. V družbi iz Podčetrtka, kjer so pred kratkim odprli nove luksuzne terme Wellness Orhidelia, so namreč kljub temu» da imajo začasno za petino manj hotelskih zmogljivosti, zabeležili v prvem trimesečju isto število nočitev kot lani. Krizo kljub vsemu čutijo tn v prihodnje bo, kot vse kaže, še težje. V Termah Olimia imajo za petino manj zmogljivosti zato, ker od f^ruarja obnavljaj o ter Silijo najstarejši hotel Breza. »V tem trenutku smo zadovoljni, težave pričakujemo v nadaljevanju leta. Zavedamo se - kar kaže že zdajšnja praksa - da moramo za isti rezultat vložiti več. Če smo laru prodajali po neki ceni in jo hočemo obdržati, moramo zato našim gostom dati več kot doslej,« poudarja direktor družbe Zdravko PoČIval- šek. Opažajo, da se gosti za dopust čedalje težje odločajo, in to v zadnjem trenutku. Bitko s krizo, ki se kaže, naj bi izbojevali na srednjem cenovnem področju. Kljub gospodarski krizi naložbenih načrtov v Podčetrtku ne zmanjka. Šest milijonov evrov vredna obnova ter Širitev hotela Breza, s pomočjo i,5 milijona evrov Iz Evropskega skladaza re^onalni razvoj, naj bi bili končani v začetku jeseni. Tferme Olimia so-delujejostretjinskim deležem tudi v pravkar začeti občinski gradnji večnamenske športne dvorarte pod hotelsko cono, ki bo stala 3,5 milijona evrov. Tam si prav tako pomagajo z evropskimi sredstvi iz istega sklada, mariborsko gradbeno podjetje pa mora dvorano dokončati do konca novembra. Med resnimi načrti je prav tako gradnja doživljajskega parka za otroke do 10. leta. ki bo na robu termalnega kopališča Aqualuna. Na tem, odprtem kopališču je sezona kratka, zato jo s parkom želijo podaljšati. Po dobri izkušnji z nakupom bližnjih hrvaških T^m Tuhelj jih mikajo že kar nekaj tudi naložbe v druge terme na območju nekdanje Jugoslavije. že dlje časa omenjajo naložbo v načrtovano gradnjo hotelsko-termainega kompleksa v makedonski Gevgeliji, na sami m^i z Grčijo, kjer računajo predvsem na grške goste. Za naložbo potrebujejo 30 milijonov evrov. »Imamo in imeli smo pogovore z nekaj grškimi bankami zaradi bančnega vložka v znesku 20 milijonov evrov, 10 milijonov pa bi bil vložek Term OUmia ter našega partneija iz Makedonije,« odgovarja Počivalšek. Računajo, da bi začeli naložbo v Gevgeliji v začetku prihodnjega leta. Nov mandat Uspešnemu direktorju Počivaišku je nadzorni svet potrdil nov pedetni mandat, ki ga začenja ta mesec. Driižba 13 Zdravko Poirvalšek Terme Olimia beleži vsekakor odlične rezultate, saj je v zadnjem desetletju obseg prometa potrojila tako, da znaša danes skoraj 16 milijonov evrov, skupaj s prometom iz kupljenih hrvaških Term helj pa celo že 21 milijonov. Dru^, Id je v večinski državni lasti, je zato seveda mamljiva za vse ciste, ki želijo postati njeni iastnild. Po razvpiti in nedokončani prodaji d^e-žev Slovenskih železnic, Kada in Soda je na področju lastniškega preoblikovanja Term Olimia zaenkrat status quo. »Kriza je pometkz vsemi, ki so nameravali Spekulativno kupovati Tenne Olimia,« pravi Počivalšek. Med Int^senti za odkup je bil tudi konzordj Zvona Ena. v katerem sta bila tudi vodstvo Term Olimia ter simbolično Občina Podčetrtek. »Uprava ni nikoli načrtovala prevzema podjetja, ampak smo si ves čas prizadevali pri- dobiti pomembnejši delež» s katerim bi lahko sousme^alj raz-voj tega podjetja, za katerega menimo» da smo ga po naši zaslugi pripeljali na t^co visoko mesto, kot je zdaj,« pojasnjuje dirdctor Počivalšek, Pri tem naj bi biii računali na največ 26-odstotni lastniški ddež. Pa vmešavanje politike, koliko ga je bQo? »Vse, kar se dogaja pri nas, je v glavnem politika.» BRANE JERANKO Foco: GrupA Na gradu 40 stopinj Največji projekt v zgodovini občine Izšla je druga knjiga odličnega aforista Tončija Ba-biča iz Bistric« ob Sodi, ki praznuje 40. rojstni dan, zato ima naslov 40 stopinj. Knjigo, ki jo je Izdal Koz* janski park> bodo posebej predstavili na literarnem večeru, ki bo jutri, v soboto, ob 20. uri, na gradu Pods reda. Babič, ki je avtor nič manj kot 15 tisoč aforizmov, objavlja v svoji drugi knjigi izbor 480 aforizmov na 40 različnih tem, vse od ljubezni do politike. Aforist Tončl Ba-bič je prejel na eni od vse slovenskih Borz humorja (retjo nagrado ter drugič posebno priznanje, prav tako je prejel priznanje na fesd-valu Urška. V knjigi 40 stopinj je osem ilustracij, ki so delo Davida Čemelča iz Bistrice ob SotlJ, uvodne besede pa sta zapisala mag. Bernard Goršak in Franci Černelč- »Banalnost, ten- Aforist TorčI Babic nasjiloh precej soustvaija kulturno življenje v sra-diicu Kozjanskega, med drugim na gladališkem odru (na fotografiji pnri 2 levo). dencioznost. poceni sarkazem, verbalni ekshibicioni-zem, bombastičnosl besed ali cinizem nikoli niso bili in tudi ne bodo Tončijeva TT A v NAKRATKO Uvod v glasbeno poletje GRAD PODSREDA - Nocoj ob 20, uri bo uvodni koncert Glasbenega poletja na gradu Podsreda 2009. Nastopil bo ljubljanski orkester Mandolina, ki je bil ustanov-Ijenpred tremi desetletji pod okriljem zveze borcev ter Je v zadnjih letih zmaga) na tek- movanjih v Nemčiji ter na Hrvaškem. Koncert sofinancira ministrstvo za kulturo, zato vstopnine ne bo. Varno proti Dvoru ŠMARJE PRI JELŠAH - V okviru praznovanja občinskega praznika ter izgradnje novega križišča ter cestne povezave proti Dvoru, novi so- orodja,« je pospremil drugo knjigo na pot med bralce Goršak. Na prireditvi bo nastopil bistriški mešani pevski zbor. BJ seski Dobrava ter Jelšingra-du, bo danes ob 16. uri priložnostna slovesnost. Občina je z novo prometno ureditvijo preusmerila promet na zavarovan železniški prehod ter ukiniia prehod» ki je bil zavarovan zgolj s prometnimi znaki. Vrednost naložbe znaša 614 tisoč-evrov, od tega je približno polovico prispevala EU, manj§i delež pa Slovenske železnice. BJ V zač^u tedna so podpisali pogodbo za gradnjo severne vpadnice z zunanje obvoznice Rogaške Slatine ter položili temeljni kamen za njeno izgradnjo. Z njo bo vsiop v ožje zdraviliško jedro bistveno krajši, saj bo treba prevoziti namesto sedanjih 5 kilometrov z^ol) dober kilometer. Kol je med položitvijo temeljnega kamna poudaril župan mag. Branko Kidrič, je to največji projekt v zgodovini obÂne, skupaj s turističnim gospodarstvom pa so dolgo opozarjali, da je res nujno potreb en. Vrednost celotnega projekta znaša 2,3 milijona evrov, od česar je blizu polovica denarja iz Evropskega skla- da za re^onalni razvoj ter iz državnega proračuna, del pa prispeva Direkcija RS za državne ceste. Vrednost pogodbe z izvajalcem CM Celje, ki jo je župan podpisal z direktorjem družbe Marjanom Vengustom, znaša 1,3 milijona evrov. Z deli bodo začeli v prihodnjih dneh. Projekt severne vpadniœ obsega rekonstrukcijo ter razširitev Stritarjeve ulice, kjer bo cestišče bistveno razširjeno, gradnjo pločnika ter kilometra javne razsv^jave. Na koncu Stritarjeve ulice bodo zgradili že šesto sJatinsko krožišče, ki ga bo krasil odprti vrelec. V sklopu projekta bodo izvedli še rekonstrukcij o enega od najnevarnejših odsekov zunanje obvoznice (na uvozu v Irje ter v Stritaijevo ulico), kar bo fi-nandraLa Direkcija RS za ceste. Direktor Direkcije RS za ceste mag. Gregor F!cko je napovedal tudi redno nadaljevanje lani začete obnove zunanje obvoznice, ki je stara dve desetletji. Na cesti, ki jo vsak dan prevozi 3.S00 vo-ď, med katerimi je precej tovornjakov, bodo letos obnovili âe 1»2 kilometra dolg odsek. Krožišče bo zgrajeno do jeseni, cdotna naložba naj bi bila zaključena do julija 2010. BRANE JERANKO Foto: GrupA S položitvo temeljnega kamna za gradnjo uveme vpadnice v zdraviliiko jadro Ro9aške Slatine Št.45-12.junij20Q9 - 14 VOJHIK I SL.KOIiJlCťi DOBBMA | novi tednik Starejši in otroci skupaj v pesicovniku Sprehajalne poti nad vojniškim vrtcem razburile starše - Kdaj in kje gradnja novega vrtca? Vrtec v Voiniku ni le dotrajan, ampak zaradi ^adnje okjog njegâ postaja tudi vse bolj utesnjen. Edini prostor, kamor bi se vrtec lahko šiiii, )e bil breg nad njim. Lahko ^ torej predstavljate, kakâen je bQ odziv staršev, ko so opa-zili> da se na občinskem zemljišču nad vrtcem nekaj gra-di, in ko so u^tovili. da ta dela Izvaja špesov dom. Po Vojniku so se kot blisk začele širiti govorice, da je občina to zemljišče prodala Špe-sovemu domu in s tem vrtec prikrajšala za še zadnji košček zelenih povrSin. Starši, ki imajo otroke v vojniškem vrtcu, so se pošteno razbuijah, a menda brez potrebe. Kot je pojasnila vodja vojoiške obân-ske uprave Mojca Skale, občina tega zemljišča ni nikomur prodala, nld ga ne namerava: »Interes Špesov^ doma in vrtca je biJ, da se tu uredijo igi^ča in sprehajalne pod. Prostor bo ograjen in namenjen medgeneracijskemu druženju. Uporablja3i ga bodo lahko otroci iz vrtca kot tudi stano-vaio špesov^ doma. Občina je z ob«na ustanovama skle-nUa (udi pogodbo o uporabi tega prostora. Če se bodo pristojni kdaj odločili, da bi na tem mestu vseeno 7.grArfiU nov vrtec, bomo igrišče in sprehajalne pod odstranili. To je v pogodbi tudi zapisano.« V vojniški oW^ski upravi nov vrtec zaenkrat vidijo na obstoječi lokaciji. Izhod bi imel na nove igralne površine in sprehajalne poti. Toda starši nad takšnim predlogom niso navdušeni. Okrog vrtca že sedaj ni nobenega prostora, kaotične so tudi prometne razmere v bližini vrtca. Zaio starši zahtevajo, da za nov vrtec poiščejo drug, ustreznejši prostor. Bojazen, da bi si zemljišče nad vrtcem prisvojil Špesov dom, je odveč, zagotavljajo na Občini Vojnik. Igralne površine In sprehajalne poli bodo slutila tako otrokom v vrtcu kot starejšim v Špesovem domu. Ob lokaciji za nov vrtec pa imajo v Vojniku Se en, pre cej večji problem: od kod vzetí denar zanj, Pravzaprav v občini potrebujejo kar dva vrtca, enega v Vojniku in drugega na Frankolovem. Oba se vsako leto znajdeta med prioritetami občine» a pri tem tudi ostane, saj zanju na koncu vedno zmanjka denarja, Toda nekaj bo tudi na tem področju slej ko prej treba ukreniti, na vsaki seji občinskega sveta opozarjajo tudi vojniški svetniki. Število otrok v vrtcu iz leta v leto narašča, ševečpa jih bo, ko se bodo v Vojnik v novozgrajene bloke priselile mla- de družine. In pri tem računati samo na zasebrú vrtec, ki septembra prihaja v Vojnik, po mnenju staršev ne bo dovolj. BOJANA AVGUŠTINČIC Foto: GrupA III. Lions rally 2009 Sukošan, 3. do 6. junij 2009 Branko Razmak. Vlado Gobec, Nana Horvat (stiki z javnostmi) in Stanko Kolar Jadrali za potapljače Humanitarna prireditev Lions kJuba Konjice ni. Lion rally je prejšnji teden v Dalmaciji združila jadralske za-nesenjake iz slovenskih Lions klubov. Tekmovanja in drtiženja se je udeležilo 17 ekip s skupaj 120 udeleženci ter tehničnim osebjem. OJ>TTICA PECELiE.Stanetovd ulica 13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - œtitek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjele ZO proizvodnjo In trgovino z optičnimi pripomočki, ůjo.o. OPTIKA 3301 PE7R0V6E.Levoc38 Telefon: 03/428 55 80, fox: 03/426 55 83 »Poleg lepega vremena so bili tekmovalci- deležni odličnih tekmovalnih pogojev brez posebnih zapletov in nezgod,« je zadovoljen vodja regate Stanko Kolar. Zmago je že drugič suvereno slavil Tomislav Pugelj iz Lions kluba Konjice, ostali udeleženci pa so prav tako pokazali izjemno mero znanja in tekmovalnega duha. »iz skromnih začetkov je prireditev letos zrasla v vseslovensko. Vse Icaže. da bo poslala mednarodna,« je zadovoljen tudi predsednik Lions kluba Konjice Vlado Gobec. S tem se namreč Širijo tudi možnosti pridobivanja humanitarne pomoči. Izkupiček regate v višini 10 tisoč evrov bodo namenili za humanitarno delo kluba, predvsem za pomoč Mednarodni zvezi WiiD Adriatic, ki v svoji osnovni dejavnosti izvaja programe potapljanja za ljudi s posebnimi potrebami. Zbrana sredstva l^o šla za sofinanciranje nadaljnjih raziskovalnih projektov, v katere so vključeni potapljači s poškodbo hrbtenjače kot najzahtevnejša skupina potapljačev. Gre za pionirsko delo slovenske zveze na tem področju. Mednarodna zveza ima zametke v Plavalnem klubu Slovenske Konjice. Tako klub kot zvezo vodi Branko Ravnak: »Lions klub Konjice nam je prvič pomagal že pred štirimi leti. Tbdi z njihovo pomočjo je postalo naše delo prepoznavno. Letos so nas povabili v Itahjo, k enemu vodilnih svetovnih proizvajalcev opreme za tehnično potapljanje. Odprava s po petimi potapljači s poškodbo hrbtenjače in brez fizičnih omejitev (pri-merjahâ skupina], načrtuje v slabih štirih dn^ od 14. do 17. junija testiranja rebreat-herjev Poseidon MK VI, podvodnih skuterjev in druge opreme» ki je bila doslej namenjena le »zdravim« potapljačem. To testiranje opreme ljudi s poškodbo hrbtenjače je prvo le vrste nasploh.« V času odprave načrtujejo preko 70 potopov v morju, Ú jih bodo beležili z i^ajsodobnej-šimi potapljaškimi računalniki, V projektu sodelujejo še znanstveniki Iz Medicinske fakultete iz Splita, Univerze Duke in prof. dr. Stracimir Go-šovič iz Splita, ki bodo zbrane podatke pomagali obdelati. MILENA B.POKUČ Nova priložnost za starega ravnatelja Ves »cirkus«, ki se je razvil ob postopkih imenovanja ravnatelja OS Pod goro v Slovenskih Konjicah, je bil odveč. Ministrstvo za šolstvo in Šport namreč predlaga, da svet zavoda razveljavi razpis. »V svojem mnenju navajajo neskladnost razpisa s 145, členom Z^or^ o organizaciji in financiranju v^oje in izobra-ževanjd>«< je povedala namestnica predsednice sveta zavoda Marinka Vovk. Ta člen omogoča imenovanje ravnateljev po prehodnem režimu, ali bolj preprosto, ravnatelj je lahko pod določenimi pogoji tudi nekdo z manj kot sicer zahtevano visokošolsko izobrazbo. Ker to v razpisu ni bilo navedeno, ministrstvo predlaga svetu zavoda, da razpis razvdjavi. O tem bo svet zavoda odločal v torek. Takrat bo moral imenovati tudi vršilca dolžnosti ravnatelja, saj se bo mandat sedanjemu ravnatelju Đojanu Hrovatu iztekel 30. junija. Sprva preprost postopek imenovanja ravnatelja za novo mandatno obdobje se je zapletel, ko je svet zavoda s petimi ^sovi proti štirim podpri kandidata Jožeta Velca iz Rač. To je bilo v nasprotju z odločitvami učiteljskega zbora in obânskega sveta, ki sta oba odločno podprla Hrovata, ki opravlja funkcijo zadnjih iO let. Po tem je razočaran kolektiv iskal različne možnosti, da vseeno obdržijo dosedanj e-ga ravnatelja. Predstavniki sindikata in uûteljskega zbora so z dogajanjem seznanili ministrstvo, hkrati so nekateri sta^l učencev začeli zbirati podpise podpore sedanjemu ravnatelju. Zbrali so jih 200. Zanimivo, saj je bQ svet staršev edini, ki za svojega kandidata ni izbral Hrovata. Glede na mnenje, ki ga je izdalo ministrstvo, se bo ves postopek z razveljavitvijo starega in z objavo novega razpisa ponovil. Kdaj in kako se bo končal, ni mogoče predvideti. MBP Dobrna praznuje V spomin na začetek širitve turizma na Dobrni so občani 15. junij izbrali za svoj praznik. Obeležili ga bodo s Itevil-nimi prireditvami, ki se bodo vrstife vse do konca meseca. Osrednjo slovesnost s sejo občinskega sveta in podelitvijo občinskih nagrad pripravljajo v ponedeljek ob 18. uri. Zlato plaketo občine bo župan Martin Brecl podelil Stanislavi Krajne za življenjsko delo v KO RK Dobrna. Listine Občine Dobrna bosta prejela aktivna člana PGD Dobrna Branko Dobovičnik in Milan Rebemik ter podjetruk Ivan šti-mulak. Županski priznanji pa bosta šli v roke Tatjani Pod-pečan za njen izjemen socialni čut ter Maksimlljanu Gro-belniku, ki si na svoji kmetiji prizadeva ohranjati stavbno in kulturno dediščino slovenskega podeželja. BA NOVI TEDNIK ULTURA 15 Vznemirljivo, a tudi sproščujoče in ironično V SLG Celje se že pripravljajo na prihajajočo umetniško sezono, za katero upajo, da bo vsaj tako uspešna» kot je bila letošnja. Kot pravi upravnica Tina Kosi» so novo gledališko sezono zastavili ambiciozno in umetniško vznemirljivo, ob tem pa tudi sproščujo-Če, duhovito ter ironično. Kot običajno bodo tudi v sezoni 2009/10 uprizorili šest predstav. Vsi dramski teksti, ki so v svetovnem merilu že doživeli uspeh» bodo na slovenskem odru uprizorjeni prvič. »S tem želimo slediti smernicam, da mora biti SLG Celje sodobno reper-toamo gledališče. Iščemo nove, vznemirljive dramske tekste, ki so izziv za umetniški del ansambla in hkrati zani-mivi za naše občinstvo. Vsi dramski teksti odražajo so> dobno stanje sveta in se na eni strani vežejo na kritiko družbe, po drugi straní pa prodirajo v svet posameznikove intime in njegovih zasebnih odnosov. V SLG Celje ne zanemarjamo komedije niti klasike, vendar se trudimo poiskati tista dela, ki na našem odru še niso bila uprizoijena, ali tista, ki jih je čas nekje na potí skozi zgodovino pozabil kljub njihovi nesporni kvaliteti,« prihajajočo sezono predstavlja Ko-sijeva. Začeli jo bodo s komedijo Samica človeške vrste v režiji Dušana Mlakarja. Okto> bra bo režiserka Ivana Djilas na oder postavila predstavo za osnovnošolce Tom Sawyer in vražji posli. Sledili bosta dve drami: decembra Za- Letošnje leto so v celjskem teatru zaznamovale številne nagrade. Igralec Miro Podjed je preje) srebrni celjski grb. Stopové nagrade za najboljšega igralca se je veselil Renato Jenček, Bojan Umek pa je dobU nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Naziv naj igralec v akciji Za zaveso so podelili Kristijanu Gučku. Med predstavami je Maček Muri prejel zlato piko, film i^jf (po tekstu Tine Kosi) pa nagrado filmskega festivala. V SLG Celje so začeli pred vpis abonmajev nove sezone. Abonmaje bodo vpisovali vsak delavnik med 9. in 12. ter med 17. in 19. uro vse do 19. junija. Kot novost v celjskem gledališču z novo sezono uvajajo družinske vstopnice in družinske abonmaje. stave v režiji Matjaža Latina in febnjarja Jesenska sonata v režiji hišnega režiserja Janeza Pipana. Koroiíno dramo Romanca bo marca občinstvu predstavil Matjaž Zupančič. Sezono bodo v SLG Celje sklenili s klasično igro Čar v režiji Sama M. Strelca. Ob naštetih bodo v novi sezoni na ogled tudi nekatere predstave iz prejšnjih sezon, in sicer To t» je lajf, Maček Miui, Ljudje in miši. Elling, Hiša Bernarde Alba, Diplo-miranec. Triko in Samorog. Celjskemu igralskemu ansamblu se bodo v novi sezoni pridružili tudi štirje novi člani: Pia ZemljiČ, Ana Ru-ter, Vojko Belšak in Andrej Murenc. BOJANA AVGUŠTINČIČ Medijski junaki skozi ples Na Opusu -1 v soboto mladi plesalci o stripovskih, medijskih in junakih iz risank v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in njegove celjske območne izpostave bo v so boto ob 18. uri v SLG Celje že 17. državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus ' 1. Iz premiere leta 1992 se je prireditev v zadnjih letih razvila v privlačen in odmeven dogodek, ki bo imel letos tudi mednarodno obeležje. Opus ' 1 je namenjen mla-dim plesalcem v treh starostnih kategorijah (9-24 let) in prikazu njihove samostojne plesne ustvaijalnosd. Spopadajo se z malimi plesnimi ob-likami: avtorskim solople-som in s kompozicijami za največ tri plesalce. Poudarek je na samostojnem delu, vloga mentorja v razvoju miniatu- re pa je svetovanje, vodenje in usmeijanje v oblikovanje lastnega plesnega izraza in sa-mostojno koreografsko delo. Letošnja tema so Medijski junaki, s čimer želijo organizatorji spodbuditi kritična razmišljanja in kreacije. Mladi ustvarjalci naj bi s pomočjo teme razmišljali in se spraševali o vplivu medijev in popularnih ïikov, ki nam jih le-ti posredujejo in ki se velikokrat uporabljajo za komercialne namene. Za vsako starostno skupino so razpisali še tri podteme. Najmlajši bodo tako predstavili svoje junake iz risank, srednji starostni skupni pa so namenili razmislek o stri-povskih junakih. Najstarejša starostna skupina bo predstavila miniature na temo In- dustrija junakov - Junak našega časa, razmišljali pa bodo o junakih, ki jih ustvarjajo mediji. Letošnje izbrane plesne miniature so ustvarili mla-di iz Senčuria, Velenja, Ma* ribora, Celja, Krškega, Kranja, Škofje Loke, Izole, Metlike, Ljubljane ter gostje s Hrvaške in iz Litve. Narazpis je prispelo 96 prijav, od tega štiri iz tujine. Strokovna žirija, v kateri so Matjaž Farič, Maayan Danoch in Mojca Jug, je za Opus -1 izbrala 39 koreo^afij, njihovi ustvaijalci pa se bodo v vsaki od kategorij potegovali za najboljšo miniaturo, idejo in plesno izvedbo. BRST Večer rime in globine Na večer polne lune, d. junija, so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pripravili drugi večer rime in globine, na katerem so se predstavili pesniki, dogajanje pri lipi na zelenici pred knjižnico pa zaokrožili s plesom in likovno umetnostjo. Večer sta s plesnimi koraki tanga začela plesalca Maja E>voršek in Gr^or Grajzler, njun ples je spremljal doga- janje skozi večer, ki ga je povezovala Irena Štusej. Pod lipo je svoje platno postavil likovni umetnik Stanislav Petrovič • Čonč iz Celja, ki je ves večer ustvarjal vzdušje priredi t ve. Predstavili so štiri književne revije, ki nudijo prostor literarnim ustvarjalcem; Lirikon je predstavil urednik Zoran Pevec, Otoč-jeO. Mare Cestnik, pesniški portal Pesem.si Gregor Gre- Šak in revijo Vpo^ed Dani Be-drač. V nadaljevanju so se predstavili pesniki, ki svoja dela objavljajo v omenjenih revijah. Ko so bakle na zelenici dogorele, je bilo tudi uradnega dela večera konec. Likovni umetnik ConČ je predstavil svoje delo, ki ga bodo na dražbi Rotary kluba Celje prodali, izkupiček pa namenili v dobrodelne namene. TT Čtane Rudarekega okteta je na slevnostnam koncertu po2dnivil direktor premogovnika dr. Milan Medved (desno). Pevski srečno Rudarski oktet |e z zgoščenko Velenje, srečno in petkovim slavnostnim koncertom zaznamoval 50 let uspešnega delovanja. Sodelavce v velenjskem premogovniku je pred tremi desetletji zdru^o veselje do petja. V tem času je v oktetu zapelo 36 članov, imeli pa so tri umetniške vodje. Prvih šest let je bil vodja okteta Ludvik Glavnik, nato 14 let prof. Ciril Vr-tačnik, zadnjih deset let pa je pevovodja prof. Danica Pireč-nik. Oktet je v 30 letih obogatil in razštill svoj repenoar od stanovskih prdco domovinskih do nabožnih in narodnozaba v-nih pesmi ter celo popevk. Na koncertu je diretóor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved članom Rudarskega okteta in umetniški vodji poklonil spominsko darilo - kipec sv. Barbare, avToi|a Viktorja Piestenjaka. »Rudarski oktet vstopa v obdobje, ko za človeka rečemo, da je še vedno mlad, da pa si je že začrtal neko pot, po kateri želi hoditi. Pevci uspešno ÍD ponosno predstavljajo mdarsld stan, oaš poklic, našo unifomio in rudarsko me sto, iz katerega je vse izšlo,« je omenil dr. Medved- US Glesbe, poaaja. razstava likovnih del mladih in prikaz ustvar^lnosti v keramični delavnici so nznatneveli prireditev v ŠpitalskI kapeli v Celju. Sonce v Špitalski kapeli Na svetu si, da sam si sonce. S tem verzom Toneta Pavčka je Dar>a Vbvk, lastnica celjske galerije Celea-na, naslovila prir«ii!ev> ki jo je pripravila v sredo v celjski Špitalski kapeli. V želji, da doda vsaj majhen kamenček v mozaik oživljanja mestnega jedra, je k sodelovanju povabila gojence celjske in š^^urske glasbene šole, m. OŠ Celje in lastnico Ustvarjalnega pristana Mihe-lo Jezemik in še Jelko Soder» ki je prireditvi dodala verze Toneta Pavčka. Darja Vovk pravi, da je bil nj en motiv predvsem v tem, da ponudi priložnost, s pomočjo katere lahko mladi pokaž^o svojo ustvarjalnost, zlasti tisto, 1Û nastaja v obšolskih dejavnostih. »Znanje je res najpomembnejše, a zdi se mi, da postaja vse bolj pomembna tudi ustvaijalnost, ki je gonilna sila naprecûca mladih.« Prijetni» z glasbo in s poezijo prežeti ter lepo obiskani prireditvi je Mihela Jezemik dodala razstavo likovnih del, glinenih izdelkov in keramike, kar je vse nastalo med le- tošnjim šolskim delom v njenem Ustvarjalnem pristanu. »Ibdi letos smo preizkušali (m več tehnik in načinov likovnega izražanja»« je povedala Mihela Jezemik» iá ponuja varen ustvarjalen pristan mladim že od leta 1992. Letos je tam ustvarjalo približno 30 otrok. »In spet se je pokazalo, da ustvarjalnost in do-mišljlja mladih nimata meja. Vse to pa poraja vedno nove izzive.« Razstavo so po sredini prireditvi preselili nazaj v Ustvaijalni pristan. BRST, fbto: GrupA Pesem iz Slovenije in Nemčije Akademski pevski zbor Celje in Mešani pevski zbor BASF iz Ludwigshavna v Nemčiji pripravljata nocoj» v petek, ob 19.30 v celjskem Narodnem domu skupni koncert. Predsednik nemškega zbora je Celjan Primož Lorenčak in na njegovo željo se bo uveljavljeni nemški zbor med svojo turnejo po Sloveniji ustavii tudi v Celju. Zbor BASF deluje že od leta 1892 in ima trenumo 107 akrivnih pevcev. Dirigent je od leta 1997 Wolfgang Sieber. Skupaj s pevci KD APZ Celje, ki jih vodi Sonja Pavlič - Čendak bodo na nocojšnjem koncerni zapeli dve pesmi. BS ŠC.45*12.iMmj2009 Peka peciva v prostorih dnevnega centre je priloniost 2b dnusnje. V novogradnji odpravljajo napake Stanovalci Lambrechtovega doma zadovoljni v novih in urejenih prostorih - V dnevnem centru je še prostor v Jetu in pol 90 v Slovenskih Konjicah v celoti obnovili Lambrechtov dom za starejše. Najpomembnejši del obnove |e bOa nadomestna gradnja stavbe iz leta iS71» v kateri je bil tudi negovalni oddelek. Na-ložbe> vredne več kot pet milijonov evrov, Še niso uradno odprli> čeprav so se v nov dom vselili že novembra lani. »Vse novogradnje spremljajo napake, žal>« ugotavlja direktorica doma Valerija Lesjak. Napake so se pokazale, ko so se vanj vselili. Seveda so na selitev komaj čakali, saj so bili med gradnjo razseljeni v novejšem stanovanjskem delu doma, v §oli V parku in župnijskem domu. »Pomanjkljivosti želimo odpraviti pred uradnim odprtjem. V kotlovnici so odpravljene že skoraj v celoti, ostale bodo v kratkem»« napoveduje direktorica. Z investitorjem, ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, tako že usklajujejo odprtje junija, v času Konjiških dni. Prej je bilo »boge«, zdaj je lepo »Zdaj ko je vse tako urejeno, se v domu res počutim dobro. Prej je bilo bolj >bogo<, zdaj je lepo. Imam svojo sobo, ki je prej nisem mogel imeti. Res sem zadovoljen,« pravi Jože Žerjav, ki je prišel v dom pred štirimi leti iz Maribora. 1\i je našel nove prijatelje, na nekdanje Življenje ga spominjajo obiski. Viktorija Kojnlk iz Draže vasi, ki je prišla v dom šele spomladi, je bolj jedrnata. »Vse mi je všeč.« Alojz Rebemak, doma z Jerneja, je prišel lani. »Všeč mi je, da so zelo lepo uredili ves dom, ne samo na novo zgrajeni del. Tako smo vsi v lepem. Zadovoljen sem, kaj bi drugo pri teh letih?« Pritrjujejo mu tudi ostali stanovalci, ki so se dsti petek zbrali v prostorih dnevn^a centra. Pekli so pecivo, tako da se je omamen vonj Širil še na cesto pred domom. V resnici so malo pekli in več govorili. Oglasila se je tudi pesem ob spremljavi harmonike, ki je povedala več od besed. Življenje v domu se je res spremenilo na boljše. Večina sob je eno- ali dvoposteljnih, vse imajo sanitarije. Vnegovainem delu so v dvoposteljnih sobah z denarjem donatorjev Valerija Lesjak že namestili televizijske aparate, ko se bo nabralo še kaj denarja, jih bodo tudi v enoposteljnih. »Za ljudi, ki so vezani na posteljo, to veliko pomeni,« razlaga direktorica. Stanovalcem (n zaposlenim so vveselje tudi nova jedilnica, urejeni prostori za ambulanto, delovno terapijo in fizioterapijo, končno imajo težko pričakovan intimen prostor za duhovno oskrbo in manjše skupne prostore, kot so čajne kuhinje, prilagojene potrebam invalidov, in Še bi lahko naštevali. V dnevnem centru je še prostor V sklopu naložbe so uredili tudi dnevni center. Prve uporabnike je sprejel 1. aprila. Zaenkrat so v-njem samo trije redni (in zelo zadovoljni) uporabniki, prostor imajo za dvanajst. Novost v ponudbi bo očitno potrebovala nekaj časa, da se bo prijela. Je pa lahko za marsikoga prav idealna: po uporabnike pridejo na dom in jih v skladu z njihovimi pričakovanji ali s pričakovanji svojcev tudi pripeljejo nazaj. Čas, ki ga preživijo v do- Alojz Rebemak Jože Žerjav Ít.45-12.juiyi2009 Viktorija Kojnik Širše o skrbi za starejše Za Lambrechtov dom velja, da je tudi us-klajevaíec skrbi za starejše na območju občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje. O tem so v Četrtek pripravili okrogk) mizo. Poleg vodstva in članov sveta lambrechtovega doma so sodelovali poslanecvDižavnemzbo-ru, član Odbora za delo, družino in socialne zadeve Franc Žnidaršič, predsedniki društev upokojencev vseh treh občin, predstavniiQ Centra za socialno delo Slovenske Konjice» prostovoljci in voditelji skupin za samopomoč ter svojci uporabnikov storitev, ki jih nudi Lambrechtov dom. V obširni razpravi so ugotavljali, da je na območju treh občin za starostnike dobro poskrbljeno na področju institucionalnega varstva. Pri pomoči na domu so cilj dosegli le v občini Zreče. Ob tem so udeleženci pogovora opozorili na številne socialne in diuge sd-ske starejših ljudi in se zavzeli za večjo povezanost pri njihovem r^evanju. Pobudo predsednika konjišioh upokojencev Antona Ob rula. da ustanovijo skupno komisijo za socialna vprašanja, so vsi podprli. V njej se bodo upokojenci povezali z Rdečim križem. Kari-tasom in socialnimi siuži^ami. Opozorili so tudi, da postaja vedno večji problem nasilje nad starejšimi. Prizadeti so predvsem starejši od 75 let. »Poznam primer, ko k starejši gospe v domu moža naenkrat ni bilo več na obisk. Ugotovili smo, da ga snaha ni hotela pripeljati - dokler ne bo dobila podpisa, da lahko ona dviguje njegovo pokojnino. Mož je sprva vztrajal in ni hotel podpisati, ko pa mu tudi jesti niso veČ dali, je po treh dneh popustil in podpisal. Babnico bi bilo treba zapretil« je bil upravičeno ogorčen Franc Žnidaršič. Da takšni primeri niso redki, je potrdila tudi odvetnica Irena Nečemer: »Žalostno je, da skušajo otroci doseči odvzem opravilne sposobnosti za svoje starše. Samo zato, da bi si pridobili njihovo premoženje,« je povedala in opozorila, da za večino nasilja nad starejšimi niti ne vemo. Rešitev? Nadaljnja krepitev medge-neracijskega sodelovanja in večja pozornost pri odkrivanju in preprečevanju nasilja nad starejšimi. mu, jim skušajo kar najbolj popestriti. Stanovalci doma se jim pri tem radi pridružijo. Sicer pa je tudi pomoč na domu potrebovala kar nekaj časa, da se je prijela. Zdaj petnajst oskrbovaik konjiškega Lambrechtovega doma vsak dan nudi pomoč na domu približno sto uporabnikom v konjiški, zreški in vitanjski občini. TXidi to je eden od razlogov, da so imeli v domu kar pet mesecev prosto posteljo. »Domovi v severovzhodni Sloveniji se že srečujemo s prostimi posteljami. Ko so se pred kratkim pri nas sestale socialne delavke iz celjske regije, so ugotavljale, da trenutno ni v regiji niti enega pokretnega moškega, ki bi si želel v dom. Na drugi strani v domove prihaja vedno več nepokretnih stanovalcev, mnogi naravnost iz bolnišnic. Skrb zanje je prihodnost domov za starejše in temu bomo morali slediti,« napoveduje Valerija Lesjak. MILENA B. POKUC novi tednik REPORTAŽA 17 »Smo kot ena velika družina<€ v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna na stežaj odprli vrata za obiskovalce Vđrovaoci Ceo tra za us-posabljanje, delo in vais-tvo Dobrna (CUĐV] $e obiskov vedno razveselijo. Ponosni $0, kadar obisko-vaicem lahko predstavijo» kaj vse so se v zavodu nau-čili in kako mineva njihov vsakdan. Dan odprtih vrat, ki so ga v CUDV pripravili pred kratkim» je bil zato zanje v vseh pogledih nekaj posebnega. V CUDV Dobrna so ob dnevu odprtih vrat pripravili različne delavnice. Delavnica gline je bila namenjena izdelovanju vaz, svečnikov. zvončkov, ur in podobnega- Njihovi izdelki so prave mojstrovine. Za izdelke, ki so jih poslali v ocenitev komisiji na obrtni zbornici, so celo pridobili certifikat umetnostne obrti. »Jaz razvrščam kroglice za verižico. Ampak zdajle nimam časa. ker poslušam poročila. Vsak dan ob desetih po radiu poslušam poročila,« nas je želela na hitro odpraviti Suzana. Pa saj smo bili res nevljudni, da smo jo kar tako zmotili sredi novic. Ko se je dekle informiralo o aktualnem dogajanju doma in po svetu, nam je rade volje predstavilo Se svoje konjičke. »Zbiram >ku-lije<. Ampak jih ne smem >fehtatt, ker to ni lepo. Imela sem jih že zelo veliko, pa sem jih dala vzgojiteljici. Pa torbice tudi zbiram,« je bila iskrena. Ob izdelovanju iz gline so varovanci počeli še marsikaj drugega. (Jstvarjall so v likovni delavnici, na hodniku 80 razstavili fotografije, ki so jih posneli v fotografskem krožku. Obiskovalci so lahko poskusili tudi čaje iz zelišč» ki so jih sami pridelali. »Jaz pa najraje plešem. Bomo danes tudi kaj plesali?» je bil neučakan Damjan. Plesali sicer niso, so pa dan odprtih vrat, ki so ga poimenovali Neko- >»Razvr§čanje žetonov po barvah je zelo zabavno. Še malo, pa bom končal.ic ga moraš imeli rad, varovanci obogatili z uprizoritvijo predstave o Zaljubljenem žabcu. Pa so sami tudi kaj zaljubljeni» smo bili radO' vedni. »Prav nič,« je odkimal Luka, »in Čisto nič me kot žabca od ljubezni neboli srce.« »Mi 'mamo se fajn« v zavodu je trenutno nastanjenih 30 odraslih in 65 otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Ti so se pred letom in pol preselili v nov sodoben objekt, v katerem je prostora za sto oseb. »Vsi smo ena velika družina,« pravi vodja Centra za usposabljanje otrok in mladostnikov Bojana LipiČnik, »nekateri odhajajo redno vsak konec tedna domov, drugi bolj poredko, nekaterim pa je naš zavod praktično edini dom.« Vsem pa je skupno, da se na Dobrni dobro počutijo. çLepo se imamo. Naša >šoIa< je najboljša,« so se v en glas strinjali varovanci. »Otroke, tudi tiste s težjimi motnjami, navajamo na Čim večjo samostojnost. Pri nas se učijo, vzgajajo in zabavajo. Vključujejo se v različne aktivnosti, tekmujejo in so uspešni kol drugi otroci. Obiskujejo tudi pouk (spoznavajo okolje, razvijajo govorne sposobnosti, spozoá-vajo Števila, črke ...), ustvarjajo na različnih delavnicah ter se udeležujejo drugih dejavnosti. V načrt dela sodijo tudi redni obiski bazena, hipoterapija in različne športne discipline specialne olimpijade. Odrasli varovanci se vključujejo v varstveno • delovni center, kjer ustvarjajo iz lesa, gline, gojijo zdravilna zelišča in podobno,« je pojasnila Lipičnikova. BOJANA AVGUŠTINČIC Foto: Grup A Varovanka Jasmina Tutiê (na sredini) je avtorica deklice na majicah in knjižici, kije pottala zas&tn znak Centra za usposabljanje, delo In varstvo Dobrna. Ob njej sta mentorici oziroma vzgojiteljici Ditiia Mamon (levo) in Milica Krivec. Ob dnevu odprtih vrst jaCtJOV Dobrna obiskal tudi štirinožni lepotec. Kuža je med varovance prinesel obilo V6telja, pa tudi sam je v njihovi družbi oiitno zelo užival. Suzana želi brti dobro informirana o dogajanju doma In po svetu, zato vsak dan posluša poročila na radiu. Njen konjii^k je tudi zbiranje kemičnih svin laikov. it. 4$ -iyni] 2009 18 P ŠPORT novi tednik Gorazd Korošec, Pstra Majdič in Damjan ^ntar so pisno potrdili sodeiovanjo po končani športni karieri na$B vrhunske športnice. Svetovni pokal bo na Rogli Po 16 letih bo v Sloveûiji ponovno tekmovanje za svetovni pokal v teku na smučeh. Prireditev bo 19. in 20. decembra na Rogli. Nastopila bo tudi slovenska smu* čarska tekačica Petra Majdič. »To bo zame eden od dveh dijev sezone. Dru^ bodo seveda olimpijske igre,« je pou-dariJa v torek na tiskovni konfereoci v Zre-čah. Na njej so predsednik uprave Uniorja Gorazd Korošec, izvršni direktor programa "Uirizem Damjan Pintar in Petra Majdič podpisali pismo o nameri sodelovanja tudi po koncu športoe kariere naše najboljše tekmovalke v tekih na smučeh. Sodelovanje med Uniorjem in Petro Majdič sicer traja v zadovoljstvo obeh strani Že dolga leta. »Pismo, ki smo ga podpisali, mi pomeni svetlo točko za prihodnost. Za Športnika je pomembno, da ve, ka) bo delal po športni karieri. Že zdaj se veselim, da bom lahko pomagala pri razvoju Rogle,« je poudarila. Za novo sezono se pripravlja prav na Rogli, kjer so v višinskih sobah pogoji, kaki^ni so na 2.700 metrih. Ob tekmovanju za svetovni pokal je Pintar napovedal celotedenski festival športa. Pripravih bodo sejem rabljene športne opreme in to opremo tudi testirali, organizirali bodo brezplačno učenje teka na smučeh in brezplačni tečaj alpskega smučanja. »Na Roglo želimo pripeljati ljudi ne le iz Slovenije, temveč tudi iz tujine,« je dejal. To jim je uspevalo že lani, saj je poleg rekreativnih smučarjev in drugih gostov Ro^a gostila tudi 1.800 športnikov In njihovih ekip s treh celin. Pred nekaj meseci je Unitur postal zlati partner Olimpijskega komiteja Slovenije. S svojima centroma Roglo in Termami Zreče je postal tudi nacionalni center za Šport, rekreacijo in gibanje starejših. MBP Na evropsko in svetovno prvenstvo Na letošnjem državnem prvenstvu v show danceu in hip bopu so se plesalci Plesnega vala ponovno dobro odrezali. V veliki finale, kjer so nastopali najboljši slovenski plesalci, so se uvrsUle vse male skupine. Na državnem prvenstvu v modernih plesnih tehnikah je rnladinska show dance skupina s točko Ívíoney, Jail&Murder osvojila 3- mesto ter se tako uvrstila na svetovno prvenstvo, ki bo novembra v nemški Rie-sl. V kategoriji hip hop sta v članski solo kategoriji Tjaša l^ban in Mitja Ramšak zasedla 4. oziroma 6. mesto, medtem ko sta bila Luka Cařuta in Dajana Pungaršek v parih pela. Vsi štirje hip hoperji se bodo v začetku juUja udeležili evropskega prvenstva v hip hopu, ki bo v Kopru. MOJCA KNEZ Dejana Pungarsek in luka Cafuta Goršič predaval na Švedskem Nekdanji rokometaš. danes trener in rokometni funkcionar Tone Goršič. ]e svoje rokometno znanje pred kratkim prenašal na švedske reprezentančne trenerie. Na Švedsko je odšel po povabilu bosanskega trenerja Sanina Bahtijareviča, ki tam živi že 15 let. Ko je le-ta prebral Goršičeve strokovne članke na spletnih straneh Hrvaške rokometne zveze, ga je s švedsko rokometno zvezo povabil na skrajni sever Evrope. »Moji članki so se mu zdeli zelo zanimivi in znanje iz njih je uporabil tudi v praksi. Najprej sem mu poslal literaturo, za katero me je prosil, nato sem se odzval Še vabilu, da jim predavam o svojih teorijah,« je dejal Goršič. V Haimstadu je predaval o novostih v modelih in tehnikah v napadu. Ali bodo švedske reprezentance lo znanje znale uporabiti, bo seveda pokazal čas. MOJCA KNEZ Reprezentanca korak bližje EP Slovenska moška rokometna reprezentanca je v svoji peti kvalifikacijski tekmi za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v Avstriji, na Kodeljevem premagala Belorusijo z 38:26. Slednja je bila v prvem polčasu trd oreh, ko je do 21. minute (10:10) še držala priključek. nato so si naši do konca prvega dela le uspeli priigrati 4 zadetke prednosti (17:13). V prvi polovici nadaljevanja so z borbenostjo v obrambi razliko povečah na 8 golov, do konca pa jo še nadsadili. Zmaga z 12 zadetki bi lahko bila odločilna v primeru, da bi o potnika na EP odločda zadnja tekma v Belorusiji. Sedem zadetkov je dosegel Matjaž Brumen, šestkrat je zadel Uroš Zorman in petkrat Luka Žvi-žej. Čeprav je biia naša reprezentanca zelo oslabljena, si je proti Belorusom pred zadnjimi tremi težkimi tekmami priigrala pomembni točki. Naslednja tekma bo na sporedu že jutri, ko bo v Hamburgu naša nasprotnica prvouvrščena Nemčija, nato pa v prihodnjem tednu sledita še domaČi obračun z Izraelom in gostovanje v Minsku. MITJA KNEZ Ščurek v Valladolid Po odhodu šestih igralcev Iz Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško odhaja še Luka Ščurek Potem ko 2S-letni in 196 cm visoki krožni napadalec Luka Ščurek v Celj u ni dobil veliko priložnosti, odhaja k španskemu prvo-Ugašu Valladolidu. Prvi slovenski igralec, ki se mu je letos uspelo prodati v Španijo, je z aktualnim zmagovalcem pokala pokalnih zmagovalcev podpisal triletno pogodbo. Perspektiven potencialni reprezentant se bo v Španiji pridružil Celjanu Ne-nadu Bilbiji, ki je tamkajšnji klub žedobro spoznal. V prihodnji sezoni na celjski klopi poleg Ščurka ne bo več Mirsada Ter-ziča in Renata Suliča, ki odhajata v Vezsperm, Dragan Gajič, David Špiler, Aleksej Peskov in Tomaš RezniČek pa si delodajalce še vedno iščejo. Obenem pa je ídub doletela še operacija Miladina Kozline, ki ima že dlje časa poškodovane tetive ra-menslœga obroča. Kozlioa bo z igrišča odsoten vsaj Šest mesecev. MOJCA KNEZ Foto: GrupA Šeurak bo zamenjal celjski dres. Celjanom 3. Cviklov memorial v Velenju je bil 5. CvikJov memorial, ki je namenjen nekdanjemu igralcu Rudarja Matjažu Cviklu. Tokrat so sodelovale nogometne mladinske ekipe Rudarja, MIK CM Ceija, Maribora in Drave, memorial pa je zopet privabil lepo Šte^o gledalcev, ki so lahko spremljali odlične predstave igralcev, Ú že trkajo na članska vrata. Igralci MIK CM Celja so v polfinalu s 3:0 (Bratanovič, Močivntk, Bezovnik) ugnali ptujsko Dravo. Po zmagi Maribora nad domačo ekipo Rudarja s 3:1 je tako sledil celjsko-mariborsid ûnale. V finalu, polnem atraktivnih akcij, so slavili celjski igralci z 1:0, odločilni zadetek pa je dosegel Jure Drofenik. Celjani so se tako ob koncu veselili 1. mesta, v tekmi za 3. mesto pa je Rudar premagal Dravo. Tehnični vodja članske ekipe Rudaija in edeo od organizatorjev memoriala Miran Jalušič: »Matjaž Cvikl je v svoji bogati športni karieri tudi v Velenju pustil velik pečat in memorial je posvečen prav njemu. Namen le-tega je predvsem, da si ogledamo mlade igralce v slovenskem prostoru. Domači klub in preostali klubi lahko tako tudi vidijo, kje se njihovi i^ci trenutno nahajajo. Na žalost nam finance niso dopustile, da bi zopet pripeljali klube iz tujine, kljub temu pa smo gostili odlične domače mladinske selekcije. IXirnlr Je trajal dva dni in lahko smo zelo zadovoljni nad lepimi predstavami nogometašev. Kljub spremenljivemu vremenu si je memorial o^edalo veliko gledalcev in nadejamo se, da bo tako tudi v prihodnje.« MITJA KNEZ novi tednik_ Šolarjem čestitala tudi Pegan in Petkovšek H. Oâ Celje je v sodelovanju s Športno zvezo Celje pripravila slovesno podelitev priznanj in medalj za dosežene športne uspehe v âolskem letu 2008/09. Na prireditvi, ki so jo pripravili v telovadnici II. OŠ, so podelili priznanja najboljšim Športnikom iz celjskih osnovnih Šol za dosežene športne uspehe v letošnjem šolskem letu. Posamezne najboljše športnike so izbirali Športni pedagogi, priznanja klubom pa so bila podeljena po kriterijih Športne zveze Celje in poročilih društev. Zbrane učence, ravnatelje in goste je nagovoril ravnatelj IL OŠ Celje Igor Topole, ki je povedal: »Na našo srečo je bila letošnja podelitev v naši šoli, na kar smo zelo ponosni. Veseli smo tudi, ker so nas obiskali najboljši slovenski gimnastičarji, saj imamo pri nas že nekaj let gimnastični krožek, ki ga vodijo strokovnjaki iz Cimnastlčnega kluba Maribor. Obenem bi rad čestital pravvsem osnovnošolskim šponnikom Mestne občine Celje,« Priznanja športnikom so podeljevali triatlonec Nino Cokan, srebrni paraolimpijec Jože Fiere in najuspešnejša slovenska telovadca Mitja Petkovšek in Aljaž Pegan. Prireditev so poleg gimna-stičnih vaj> ki so jih prikazali Mojca Rode, Alen Dl-mie in Sašo Beitoncel), popestrili še z glasbenimi in s plesnimi točkami. MOJCA KNE2 Ingrad Gramat povišal prednost ^ SPORT 19 Po 10. krogu letne lige Novega Tednika je Ingrad Gramat z zmago nad Kali-merom in ob remiju ekipe Maček tisk prednost povišal na šest točk. Izidi: Kmn Frangros • ŠD Milionarji 5:3, Tristar - Ma-rinero 6:3, Sim - Schiki - Maček tisk 2:2, Pelikani - AH Škorjanec2:2, Kalimero - Ingrad Gramat 1:2. Najboljši strelec je trenutno Toplak (AH Škorjanec) s 17. goli. 2. liga: KMN Kompole -Novem 3:0 (b.b.), Mar-Pog - Odpisani 6:1, Občina -Amaterji - Etol 2:2, Engro-tuš - Flamingo 3:3, Container - Banka 2:0. Flamingo ima 23 točk, Kompole 22, Etol 19, Mar-Pog, Container 16 ... Veteranska liga: Črički -Barka Cafe 4:1, Dis. Down town - Spl.b. Celje 8:2, Az-zuri CC - Šp.d. Cinkarna 6:3, Klaieži-Taverna - Elek-tro Kerš 12:2, Ti02 Cinkar- na - Sipro-Cefis 4:1, U-8 A2S Veflon 8:2. Klateži -Taverna imajo 21 točk, Ti-02 Cinkarna 19, Dis. Down town 18 ... Spored: Pari ponedeljkovega (15. 6.J, 11. kroga 1. lige so: ŠD Milionarji - Kalimero (17.30), Marinero • Pelikani (18.20), Ingrad gramat - Tristar (19.10), Sim-Schiki - AH Škorjanec (20), Maček tisk - Kmn Frangros (20.50). (KM) lestvica l.lifle NOVEGA TEQWIKA poodigrBnem 10. krogu 1JNGRAD GRAMAT t MAČEK TISK ITRiSTAft 4. AH ŠKORJANEC 5.SIM-SCHIKI 6. MARINERO 7.P£UKANI 8. KMN FRANGROS 9.KAUMER0 10.ŠDMIUOKARJI !i7Í 117 14 13 113 !i2 jlD i O ♦34 ♦17 *B ♦6 •5 •14 •8 41 Na koncu se je izteklo dobro Pripravili smo zadnjo analizo košarkarskih ekip $ Celjskega. Komentar doseženega v tej številici pripada enaj-slouvrš^ni ekipi v Sloveni- AJposu iz Šentjuija. Ekipa Alposa |e v novo sezono krenila s tremi ^alci iz Bosne in Hercegovine, od katerih sta Armin Avdibegović in Asmir Sadibašić prišla v paketu iz Zenice, v Šentjur pa je prišel tudi robustni ameriški center Takais Brown. Ob njem je prišel še Dejan Du-novič, ki se je vrnil iz tujine. Trener Boštjan Kočar je bil pred sezono optimističen, a se je kmalu izkazalo, da )e bila v selekciji ekipe narejena napaka. Manjkal je pravi organizator igre, saj niti Avdibegović niti Dunovič to nista bila. Zaradi tega je nastalo kar precej težav» sploh kadar so nasprot-nliù zaigrali agresivneje. Posledica tega so bili tudi porazi, ki so prikovali Šen^urČa-ne na rob lestvice. Sledila je menjava glavnega treneija s povratnikom Damjanom Novakovičem. Ta je kaj kmalu poslal nazaj v Bosno in Hercegovino Aldina Kadiča, ki je bil po obetavnem koncu prejšnje sezone v letošnji povsem izgubljen, Kmalu je sledila še odpoved Dunoviču, ekipi pa sta se pridružila Nejc Glavaš in Američan Jason McCoy, igra se je i^ljšala, dosegli so tudi nekaj zmag, a še vedno je bil Al-pos brez pravega organizatorja igre. Proti koncu pn/enstva je v Šentjur prišel še tretji Američan Marcus Crenshav^, ki se je izkazal na poziciji organizatorja igre in je upravičil svoj prihod. Varovance Damjana Novakoviča je slaba sezona na koncu skorajda staJa obstanka v li^, vendar so se v samem zaključku igralci potrudili in zasedli končno 11, mesto. ^ihajajoča sezona bo za Šentjurčane tako že 10. zapored v li^ najtwljšOi, kar je ob praznovanju 40-letnice, íd bo jeseni, vsekakor uspeh. Ne smemo namreč pozabiti» da gre za klub, ki nima pravega ekonomskega zaledja, in samo zahvaljujoč razumevanju podjetja Al-pos ter velikega dela članov Zmaga Avtohiši Mlakar V okviru občinskega praznika Občine Štore je bil že 6. tradicionalni turnir v malem nogometu, ki se ga je udeležilo 12 ekip. V finale sta se uvrstili ekipi Av-tohiše Mlakar in Maršala iz Celja. Zmaga je odšla v roke igralcem AH Mlakar, drugi so bili »marSalovci«, medtem ko je bila tretja ekipa MNK Sokol, za katero so med drugim nastopili Simon Sešlar, Oskar Drobne, Marko Križnik in drugi. MK Tudi Takais Brown, ki je bil prvi strelec Šan^urja, je i» zapustil ekipo. upravnega odbora jim uspeva, V naslednji sezoni ostaja na čelu i^alcev Novakovič, ki bo moral sestaviti povsem novo ekipo, saj so vsi tujd že odšli, monia se bo vrnil le Crenshaw, vprašljiv pa je tudi najboljši domaČi Igralec Luka Lapor-nik, za katerega se zanima mnogo slovenskih klubov. JANEZ TERBOVC Foto: MM, arhiv m Naj, naj Ekipa Alposa je v sezoni odigrala 30 tekem ter dosegla 11 zmag in 19 porazov. Vse tekme sla odigrala le Lapomik in Sadlba-SiC. Prvi strelec ekipe je bil Brown s I4»S točke na tekmo, Avdibegovič je zbral 12,8 ter Dunovič Se iz prvega dela 12 točk na srečanje. Pri metu za dve točki je bil Lapomik 64%, pri trojkah, ki jih Je največ, 56, dosegel Avdibegovič, pa je bil Brown 44%, a je malo metal, tako da je bil med tistimi, ki 80 večkrat poskušali izza linije 6,25, najboljši Avdibegovič z 38,5%. Brown je zbral največ skokov. 8,9, na tekmo, Avdibegovič je izgubil največ žog, skoraj tri v povprečju, Lapomik pa je odvzel dve žogi na srečanje. Sicer pa je ekipa Alposa dosegala po 75^2 točke na tekmo, za dve metala 54%. za tri 32% ter proste mete 66%. Pri prostih metih je bil najboljši Crenshaw, saj jih je izvajal 89%. © 'o »a* fusEv m r \ m GORSKO KOLESARJENJE START: 10:00, Planet TUŠ Celje. PREDPRIJAVE: do IS. 6. preko Interneta: www.tus.sl ali na tek št.: 05/973 3 0 00. PRIjAVE: na dan tekmovanja pred Planetom TUŠ, od 7.30 do 9.00 ure. if J REKREATIVNI DRUŽINSKI POHÛO START: 10:00, travnik pred železniškim podvozom pri odcepu Zagrad. SOBOTA, 20.6.2009 NEPREMIČNINE M sgppomgrad AfllTIC meceoric Zmagovalrta ekipa AH Mlakar Pretepel jo je vsaj stokrat! Sojenje Sonji Smodiš zaradi umora nasilnega partnerja - Pretresljive podrobnosti izza družinskih zidov Ropi in tatvine pred očmi občanov Na Okrožnem sodiSču v Celju so ta teden začeli soditi 49-letni Sonji Smodiš iz Celja. 28. septembra 2001 je v svojem stanovanju v Novi vasi v Celju z nožem štirikrat zabodla svojega 46-letnega izvenzakonskega partnerja Bogdana Haceta. Vbodi v prsni koS in predel srca so bili zanj usodni, saj je izkrvavel na domačem pragu. Za primer, ki ga je do letos vodil sodnik Miran Jazbinšek, sta bili sicer dve sodni obravnavi razpisani leta 2006, vendar se je ta* krat zapletlo z dopolnjevanjem dokazov. Jazbinšek je vmes postal predsednik Okrožnega sodiši^ v Celju in primer je marca prevzel sodnik Milko Škobeme. So-jenje se je tako začeio spet po osmih letih. Zagotovo je bU zagovor obtožene Sonje Smodiš eden bolj pretresljivih v primerih umorov v zadnjem času na našem območju. Skoraj eno uro je senatu popolnoma v solzah razlagala, lUj vse je morala tipe ti, ko je bila več let v zvezi z Bogdanom Hacetom. Do nje naj bi bil nasilen za vsako ma- Smodileva je na sod»Ču vn Čas potntile skoraj vse piice. lenkost. Padali so udard» brce po celem telesu, Umor obžaluje, dodala je, da je ves čas mislila, da bo ona tista, ki takšnih napadov eniaat ne bo pre-ŽLvda. Da je bilo nasilje skoraj del druMskega življenja, so potrdile vse priče, ki so jih zasliSali. Največ je bilo sose- jokala. Ds je veliko prespala, so dov, ki so dejali, da so vedeli, da je Hace do Smodiševe nasilen. Na njenem telesu so pogosto opa^ modrice, nekaterim je zaupala, da jo partner prelepa, večini ne. Toda modrice so bile govorne. Edeo od sosedov je dejal, da jo je Hace pretepel vsaj stokrat in da ne more verjeti, kako je vsa ta leta sploh zdržala. Enkrat naj bi celo sam videl, kako jo je pretepal z električnim kablom. Smodiševa naj bi večkrat sama khcaJa policiste, Hace naj bi se takrat umiril, ko pa so policisti odšli» se je nasilje nadaljevalo. To je potrdil še sin Sonje Smodiâ, ki je tudi sam od Haceta - ki sicer ni bil njegov oče - dobU številne klofute in brce. Če ni napisal domače naloge ali če je narobe pozdravil. Zaradi njegovega napada naj bi imel celo izpahnjeno ramo. Čeprav je Hace svoj im znancem omenjal, da ne zdrži več takšnega življenja in da bi se rad odselil, tega ni storil. Tako obramba kot tožilstvo zahtevata zaslišanje sod-nomedicinskega in psihiatričnega izvedenca. Smodiševa naj bi zaradi čustvene stiske morila v bistveno zmanjšani prištevnosti. Sojenje naj bi se nadaljevalo konec avgusta ali vzačetku septembra, ko se bo najverjetneje tudi končalo. SIMONA ŠOUNIČ Foto: SHERPA Policija Še vedno zbira podatke o napadalcih, ki naj bi se pred dnevi z bejz-bol palico in nožem spraviti na sprehajalca na Golovcu. Moškemu so poškodovali vozilo, ga napadli in mu zadali poškodbe po obrazu ter mu vzeli denarnico z dokumenti in mobilni telefon. Po dejanju so pobegnili proti Novi vasi. Policija v zvezi z napadom na Golovcu poizveduje za združbo na območju Nove vasi in Hudinje. »Na Golovcu se zadržujejo različne združbe mladih, ki preâjo na sprehajalce, toda zaenkrat imamo premalo informacij, da bi preiskavi prišli do dna,« pravi vodja oddelka za splošno kriminaliteto na celjski policijski upravi Aleš Slapnik. Ulični ropi in drzne tatvine se dogajajo pred očmi občanov, v lokilih, središču mesta ali nakupovalnih središčih, skupinam predrzne-žev niso tuje niti sprehajalne poti. Žrtve so tako moS-ki kot ženske in mladoletniki. Moški so večinoma napadeni na ulicah ali po prihodu iz lokalov in celo v njih, medtem ko so ženske žftve zlasti na ulicah, ko se odpravijo po nakupih in dru-^ opravkih ali se vračajo proti domu. Mladoletniki so najpogosteje žrtve napadov v parkih, na tr^ in ulicah ali pred lokali v mestnih središčih ter celo pred šolami. »Najpogostejši so ropi med mladoletniki, dJj ropa pa sta mobitel in denar. Starejši so zlasti žrtve drznih tatvin, ko storilci izkoristijo njihovo nepazljivost.« Nedavno sta se v priporu znašli Čajanki, ki sta starejšim občanom odtujeval! denar, drznost njunih tatvin pa bi lahko mejila tudi na rop. Ropi se ve^-noma zgodijo v večernih urah in storilci za dosego cilja grozijo s silo. »Četudi storilec pri tem >le< oklohita žrtev, se dejar^e spozna kot težko kaznivo d^'anje ropa.« Kljub vsemu po podatkih policije na Celjskem v zadnjih letih ne beležijo povečanja števila uličnih ropov in tatvin. V zadnjih dveh letih so obravnavali povprečno 30 tovrstnih kaâiivïh dejanj na leto in jih preiskali dobrih 80 odstotkov. MATEJA JAZBEC ARENA PETROL Arena/ zma^omdce^t PORTRETTEDNA SELEKCIJA U-14 f faMV'ïvM,. NOGOMETNA ŠOLA O s«tek rudi pchv3l(ii vodstvo \ luju ki ram jt «nogoialo /«(o ddbte poboje ikittmii (j^ojl trenuanja prwia, ípremíK OĎdiArefn tn r?wem deJu i marde křWno okrepuvijo iz okoJjaûîi Wj^cw ima elupđ lefM itenfHTl^ttvo Treningi IrtMiii sno R julijž iOOS, hsnciH bar« ](, ^mji 2009. V lem Usi opriwJi 157 uemngw in odiQrali 30 pnenstv^nih m 27 t^m. Vemrali smo 4 tedenUto, oĎ i^ranp} pnjđtelrsiiih pa ibfdt (edei^^o.ukoda u rçraldvkliucno^cekmami 'ííúiW S-krar icďen^o. I^r^cisov^iii prKe] rWíT« {76'ûdflmna ijíleleitH) Matijkáíl » y qimm zaradi zdravstvenih rariogov đH joWtiti obvcznosii. Tudi Zâvatojt vídbe je We (lî viaki rjvn Redwf« vadifo tg'ilce». tekme pa jft je Igtdlo li (v<«řh a (Ufíio U031 Tekmovdnja Tekmovalni cHji mo bill previsoko postavljeni. Ua )« ekipa i irdim delom Jn i zelo zrelo taktično l^ro niřéfa ZBiage m neiruiokr« přemagovals ekipe od sebf Tako vno bilf ves řas v vriiu tíbeíe, ci» koniu okiott, Dino Enuiiii, Afjaîilorman.ôUi-Tbjdajni. 2dn Kolar, Nw» Pungariek. Da^el Giftbovscin dupant • Terglav. Tr«ner Janko Sentina wmi Tia^trafrÉr novi tednik iPlH>MKA 21 Na Ljubljanski ulici (tik pred policijo...) je primer slabo vidne talne označbe za kolesarsko stezo. In tudi ni prometnega znaka, da se to naenkrat konca. Bo zaradi tega kdaj prišlo do nesreče? Nevarne ceste: žrtve le vozniki ali tudi bližnji stanovalci Po ndšem poročanju zamenjali tudi prometni znak ... - Divjaki drveli mimo ekipe, ki se je javljala v živo na Radio Celje v preteklih dneh smo o zahodni obvoznici v Celju, kjer se je zgodila tragična nesreča motorista, veliko poročali. Ne le, da bodo pristojni zdaj {čeprav so nam sprva LrdiH drugače) vendar postavili varnostno ograjo, zatem ko smo objavili fotografijo promet' nega znaka, ki tam prepo-vedu je promet za pešce» so sprememll tudi tega. Toda» zdaj se cinično sprašuje-mo, zakaj so to sploh storili, saj je hoja za pešce glede na divjanje na tej cesti, pravzaprav nevaroa in bi bilo bolje, da bi prepoved ostala. Morda bi bilo priporočljivo, če bi tak znak postavili le še pri dostopu na pločnik s Kersnikove, da bi pešec tudi od tam videl, da Je hoja po smrtno nevarnem pločniku prepovedana. Toda mi »nismo strokovnjaki« ... Pisali smo že, da nam številni, s katerimi smo se neuradno pogovarjali, trdili, da zahodna obvoznica ni nevarna. Njim v razlago ponujamo naslednje: ko smo včeraj za Radio Celje pripravljali oddajo v živo (skupaj s policisti na terenu) o tej nevarni cesti, se je v neposredni bližini zgodila še prometna nesrečai Trčila sta kolesar in voznik osebnega vozila, pri čemer je bil kolesar lažje poško- A Mag. Roman Krajne ze vrsto lot opozaija na nakatara napake, ki jih opazi v prometu in predlaga tudi konkretne resftve. Morda biga moral kdo tudi slišati... d ovan. Policisti so ustavili tudi motorista, ki je vozil brez čelade, se pri tem izgovarjal, da nima službe in denarja za plačilo kazni in naj ga ne kaznujejo ... Težave so bile z ustavljanjem vozil, saj ni odstavnega pasu. kamor bi ustavljajoče vozilo policisti lahko usmerili. in medtem ko so to počeli, je skorajda spet počilo ... Ne divjajo )e motoristi, nevarni so vozniki avtomobilov. V času našega radijskega javljanja so ustavili voznika, ki je vozi) iOO km/h, torej 30 km/h več kot je dovoljeno. Kot nam je razlagal pomočnik komandirja Postaje prometne policije Celje Boštjan Cugmas, so hitrosti kršiteljev tam še bistveno višje. »Zjutraj med 6. in S. uro smo na tem delu ustavili voznika, ki je vozil kar 137 km/h, ni imel niti vozniškega dovoljenja.« In ta cesta je varna za otroke, ki se igrajo S metrov stran? Sevedabomo poročali tudi, ko bo »Direkcija RS za ceste v Čim krajšem Času iz- vedla postavitev dvojne odbojne ograje vdoižini 72 metrov in sicer od km 2.698 do km 2.770 ...«, kot so nam odgovorili iz direkcije. Stanovalci okoliških blokov so sicer veseli, da ograja bo, o tem, koliko bo 72 metrov le-te dejansko zavarovalo njihove otroke in njih, pa niso ravno optimistični. Sramota! Zahodna obvoznica je le en tak primer, natančen pregled pokaže, da je točk, ki bi bile nujno potrebne obnov in popravil na našem območju še več. Tudi na občinskih cestah na celotnem Celjskem. A je ponavadi pač tako, da se odgovorni zganejo, ko se že zgodi tragedija. Da pa ne bomo le kritični. Pred dobrim letom smo pisali o Teharski cesti v Celju. Na dvorišče ene izmed tamkajšnjih hiš je namreč skoraj vsak teden s ceste dobesedno priletelo kakšno vozilo, Vsi vozniki tega niso niti prijavljali- V tem primeru so se na prošnjo lastnice hiše odzvali na krajevni skupnosti, policiji in občini. Lastnica hiše se je obrnila tudi na nas. Varnostna ograja je zdaj tam postavljena. Druga pesem je na cesti Ivenca-Fraiikolovo. Leta 2005 je v Globočah 33-letni voznik z avtomobiJom trčil v stanovanjsko hišo in umrl. Pred tem je z avtomobilom $ ceste po 15 metrih »priletel« v dnevno sobo! Lastnica je na nujnost močnejše ograje tik ob hiši opozarjala že pred nesrečo. Šokantno j e, da je ograja še vedno takšna, kot je bila leta 2005. Hitrost so omejiD na 70 km, ograjo so na delu, v katerega je trčilo še eno vozilo, celo skrajšali ... Marsikdo iz »celjske prometne stroke« nas je kritiziral, ko smo pred meseci pisali o Cesti na Ostrožno in opozarjali, da so jo uredili. niso pa je dobro označili. So pa kasneje narediU točno takšne oznake, kot smo jih skupaj z našim takratnim sogovornikom mag. Romanom Krajncem, vodjo študijske skupine za promet in logistiko pri Centru za poklicno izobraževanje, predlagali... Krajne, ki je izdelal magistrsko nalogo o javnem potniškem prometu v Celju, meni, da bi morali na lokalnih ravneh posvetiti več pozornosti urejanju prometne infrastrukture. Bil je tudi eden redkih, ki je podprl stanovalce, da bi ograja na zahodni obvoznici bila nujna. »Pri gradnji cest in drugih prometnih poviiin je treba že pri načrtovanju doseči ustrezen kompromis vame udeležbe Ijûdi na določenem cestnem odseku. Žal smo pri- ča tehničnim pomanjkljivostim cest, ko vodenje prometnih tokov ni vedno optimalno. Nekatera križišča so vCelju denimo >prezasičena<. NaobmočjuOstrožnegaima- ^ mo ulico, kjer je dvosmeren ï promet, širina ceste pa je ne- .S kaj več kot za širino enega ^ avtomobiia. Zanimivo je, da 2 je bila ta ulica svoj čas eno-smerna. Absurd je Se, da je ^ tudi v vlogi tranzitne ceste. ^ Problem je tudi, da se pozab- 'S Ija na pešce In kolesarje. Ali q se naj gibljejo med bloki, hi- im šami? Pa pravimo, da je tre- ^ ba popularizirati kolesarsko mobilnost? Prenekatera talna označba je slabo vidna. Kako naj bo kolesar na svoji površini varen, če ga ne varuje vzdolžna polna črta med motornim prometom in njim? TYenutni primer slabe prakse je Ljubljanska cesta,« je kritičen Krajne. Pri svojem delu smo velikokrat presenečeni, kako malo je tistim, ki bi morali tako) odreagirati, pa tega ne storijo, mar za varnost ljudi. Pogosto se sprašujemo, kaj čakajo, zakaj »kritizirajo« novinarje, češ, da pišemo o nečem. česar ne razumemo. Ali je torej, glede na dogajanje na zahodni obvoznici, to dokaz, da smo mimo brcnili novinarji aïi kdo drug? SIMONA ŠOLlNlC MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA 31. maj. Pred našim poročanjem. U. )unija. Po naiom poročanju. Opazita razliko? BRALCEV novi tednik Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z urediiiSko politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina na| ne presega 50 vrstic, velikost pisave 14. oziroma največ 3.000 znakov. Daljne prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izogt^ nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko Številko avtorja, na katero iahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom In priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Jdvno gismo Direkciji za ceste v Novem Tedniku smo 5. junija 2009 na strani 22 zasledili prispevek Javno pismo Dirdc-dji za ceste Mohorja Hudeja, v katerem poziva k postavitvi varnostne c^je ob stanovanjskem bloku v Ceîju- Direkdjâ RS za ceste bo v čim krajšem času izvedla postavitev dvojne odbojne ograje v dolžini 72 metrov, in sicer od km 2.698 do km 2.770. Ograja bo postavljena med Čopovo uiico in Nianborsko cesto v navedeni dolžini in na t)a-veden^ stadonaži. Hkrati zavračamo očitke o neodzivnosti Di-rekdje RS za ceste> saj vsako prispelo pobudo, vprašanje ali prošnjo oziroma vsako sporočilo preučimo in pošiljatelju tudi posredujemo odgovor. NINA RANGUS, Služba za odnose z javnostmi Direkdje KS za ceste Celje med najbolj onesnaženimi Moram odgovoriti na Članek, v katerem ekol<^inja in biolo-ginja, celo mestna svetnica Zelenih. Drugovičeva navaja in pouču/e, kako se odvzemajo vzorci vode, in negira analize podzemne vode, Id jih sploh ne pozna. Da bi zmanjšala odgovornost in krivdo občinske oblasti ob neukrepanju v zvezi s črno deponijo v Bukovžlaku, ko je znanstvena študija àr. Cvetke Ribarič Lasnik dokazala, da tam ruivožena strupena zemlja ogroža s prašenjem in z izcedki v podtalnico zdravje ljudi, se je odločila p02X^0St preusmeriti na analizo podzemne vode. ki naj bi bila napačno interpretirana. Sporočam, da so odvzeti štirje vzord vode, n^-bolj kontaminiran celo Štirikrat» ker so strokovnjaki iskali razlog za tako hudo onesnaženje tega vzorca. Vsi vzord so bili označeni kot nepitni, imeli so vonj po žveplenih spojinah, bili so polni Woridov. Najbolj kontaminiran je vseboval železo, ki se določi na licu mesta, čez mejruD vrednost določ-Ijivosti inštrumenta! Tà vzorec je bil označen celo kot neprimeren za pranje avtomobilov. Če ekolo^jo in biologinjo to ne skrbi, je z njo in njenim odnosom do okolja nekaj zelo hudo narobe. Pa bi jo moralo slabeti Še marsikaj dn^ega v Celju. Zagovarja ekološko sporno in neprimerno seži^je blata iz komunalne čistilne naprave v sežigalnid komimainih odpadkov, ki ji pravijo toplan^> v posmeh zdravi pameti, Sežiganje tega blata v sežigalnid Celje je po mnenju strokovnjaka ekološko obremenjujoče za okolje, nedœnomiCno in s slabim energetskim izkoristkom in jaz dodajam, na osnovi pogovorov s stiokovT^aki, nedopustno v tako de^diranem okoiju, kot je Celjska kotlina. Zelo hudo Je tudi to, da se podcenjuje aktualna onesnaženja in se jih ne prepreči. To, da lokalni vijaki trdijo, da čme depotijje v Bukovdaku ni, ker se je tako odločila obdnska oblast, pa je aroganca brez pri- mere do znanstvene študije, podcenjevanje zdrave pameti ljudi in s tem volivcev in volivk. Tak nerazumen in skrajno podcenje valen odnos do hudih ekoloških problemov Celja rezultira» da so v vseh starostnih strukturah prebivalstva na prvem mestu bolezni dihal, pri starejših pa še bolečine v kosteh in mišici in nenormalni kliručrú izvidi. Zakaj le - to se vprašajte, svetnica Zelenih Celja! Da je bilo smrti zaradi raka ]eta 2003 25 odstotkov več in leta 2004 30 odstotkov več, kot je povprečje v Sloveniji, in še kaj bomo mi vprašali, ko bo prišel čas za to. Prisotni znanstveniki in ostali na okrogli mizi smo bili 2^oženi, ko nas je ekolo^ja in biologinja ^^po-tolažiia«» da saj te podzemne vode ne pijemo. Že zdaj jo pije ndcdo drug, če ne veste. Kaj bo, ko bo zmanjkalo pitne vode v Vitanju in na Frarútolovem, to se bo godilo, če ne veste! ! Podtalnica v Medley je zastrupljena in neprimerna za pitje. Še bolj pa bo vsa podtalnica zastrupljena z vašim podeljeval-nim odnosom do ekološkim problemov Celja in toleranc» do onesnaževalcev, ki nas Še kar naprej zastrupljaj, še sreča, da imamo tudi pokončne mans-tvenike in ponosne ter spoštovanja vredne ljudi z veliko začetnico ter tudi errunentne znanstveru}«, ki so nas prosili, da jih ne izpostavimo, ker so v svojih službah odvisni od onesnaževalcev, ki jim naročajo analize za denar, ki jim omogoča preživele. Vsi naši podatki temeljijo na zranstvenih analizah in študijah. Najpomembnejši zaključek okrogle mize, ki jo )e organizirala poslanka mag. Andreja Rihter» pa je, da bo do konca tega leta sprejet Zakon o ekološki sanadji Celjske kotline in bo s tem storjen nujen korak k strokovnem pristopu sa-nadje bivalnega okolja ljudi. Pri tem reševanja problema okolja Celjske kotline» ko je 6.000 ha zastrupljene zemlje, se politične stranke ne morejo deliti na leve in desne in zavirati sprejema tega zakona. BORIS ŠUŠTAR, Civilne iniciative Celja I ZAHVALI Zahvala profesorjem Sem Gregor JaneSč, dijak Srednje Šole za gœîinsîvo in tii-rizem CeJje. Nič posebnega, bi rekel marsikdo, vendar moram r^jprej povedati nekaj o sebi. Sem tetraplegik in sem gibalno zelo omejen. Za mene sta vozičěcna dektrični pogon, ki ga upravljam z brado, in računalnik, preko katerega izvem vse, kar se po svetu in doma dogaja, glavno okno v svet. Letos bo minilo 2e U let od nesreče, ki me je priklenila na električni voziček. Po težki re-habilitadji in s pomo(^o staršev sem počasi začd sprejemati in dojemati, da se življenje ni ustavilo. Ker sem že pred nesrečo obiskoval Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Celju, smo se z vodstvom šole dogovorili, da poskusim znova. Bilo me je ki malo strah, moram priznati, vendar so me vsi vzpodbujal) in mi stali ob strani. Profesori na tej šoli so res nekaj posebnega, škoda, da se mlaá, ki obiskujejo to šolo, tega takrat ne zavedajo. Meni so vsa štiri leta poma^ pr^ magovati ovire, večino predavanj sem lahko opravljal na domu, kjer so me profesorji obiskovali in mi nudili znanje. Zato bi se jim rad danes s tem pismom javno zahvalil in jim povedal. da so mi dali mnogo več kot samo znanje, kar bo v meni ostab za vedrio. Pr^iveli smo skupaj mnogo lepih ur, Uidi kadar sem imel zdravstvene težave, so bili vedno vstiku z nami in upam, da bo tako ostalo rudi vnaprej. Zato vsem zaposlenim na Srednji šoti za gostinstvo in turizem: hvala vara za Čudovito presenečenje, ki mi bo ostalo v spominu za vedno. GREGOR JANEZIC, Celje Izbrati dom starostnikom ni enostavno v zadnjih petih letih sva bili z mamo soočeni z zahtevno odločitvijo. Zaradi starostí in spremljajočih zdravstvenih sprememb sva morali poiskati namestitev v enem od domov za starejše. Takrat sva se premalo zavedali, na kaj bi mora* li biti pozorni pri izbiri doma. Starostnik že tak} te^o zapusti domače ognjišče, če pa mora ob poslal^ju zdravstvenega stanja oziroma novih starostnih sprememb, po nekaj letih zamenjati dom, je to lahko tudi velik šok. Na novo z^jen dom z moderno opremo, na prijetni legi v naravi je dajal vtis odličnega »hotela« za starejše osebe. Izkušnje, ki sva jih z mamo pri-čde doži\4jati so mi dale vedeti, da so domovi, ki nudijo več bivalnega udobja in domovi, ki dajejo več poudarka ru srčnosti in strokovni oskrti. Mama )e doživela hudo razočaranje. ko je postala pri svojih življenjskih nalogah vse bolj omejena in bi potrebovala toplino, srce in postrežbo. Počutiia pa se je ravno nasprotno, vse bolj nezaždeno in ne spoštovano. Potem pa se je pojavila še zahtevna bolezen, zaradi katere je mama dodatno izgubila moti-vadjo za življenje. v zadnjem trenutku sva vendarle imeli srečo in mamo so sprejeli v celotno nego in oskrbo v Domu upokojencev Polzela. Prijetno sva bili presenečeni nad toplino zaposlenih ter čistočo in domačnostjo doma. Ne želim izpostavljati posameznikov, vendar moram omeniti medicinske sestre, negovalno osebje, zdravnk», delovne in fizioterapevte, kj so v zelo kratkem času mami vrnili veselje do življenja, ji pokazali. da spc^rujejo njeno osebno dostojanstvo in jo včasih kot po čudežu motivirali za telovadbo in druge aktivnosti, ki so ji polepšale dan. Zato je zelo pomembno, da pri izbiri doma za star^Šega sorodnika ne gledamo samo na zgradbo, prostore in opremo, ampak je nujno, da povprašamo kalano oskrbo nudijo takrat, ko varovanec zaradi starosti in bolezni postane bolj nerodea Ali je varovanec ob posl^šanjuzdrav-ja ddežen močnejše motivad-je, da se vključuje v ^balne in družbene aktivnosti in še, ali morda obstaja bojazen, da ob vse večjih starostnih aJi bolezenskih spremembah pride do preselitve doma, da bomo na to pripravljeni. Ge. direktorici Doma upokojencev na Polzeli moram izraziti pohvalo, da gradi skupaj z zaposlertimi v domu okolje, v katerem sta na zelo visoki stopnji profesionalno ddo in istočasno humanost, čui za sočbveka, občutek za spremembe, ki se pojavijo v starosti posebno še, če se dodatno pojavi še težka in zahtevna bolezen. Hvala vsem zaposlenim, ki so poskrbeli za nego, varstvo, varnost in zdravstveno oskite moje mame, da sva lahko ves Čas posvetili pogovorom o lepih stvareh življenja in so naju razbremenili vseh dni^ skrbi. Smrt mame je bil zame zelo težka življenjska preizkušnja. Želela sem si le to, da bi mama ob slovesu čim bol) mimo zaspala. Zahvaljujem se zdravnid in medidn-skim sestram, ki so mi dale mot, da sva te težke trenutke premagali tako, da danes, ko moram svoje ži\4jen]e nadaljevati brez fizične prisotnosti mame. to tudi zmorem. Njihovo spodbudo, da sem bila ob mami do zadnjega diha in sem s tem tisti trenutek pomagala mami» danes zato bolje razumem, zakaj so mi prišepnili, da mi bo po mamini smrti pri srcu in duši zato velikiD lažje. NADA FEDRAN, Letuš BUhyLco/do p^oju^o/ ZAAmVOt^UMjCU . NW Atka Fin d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 št.4$-12.JiiJiji2009 pročelje ^^HH REGIONALNI CENTER ZA RAVNANJE Z OOI>ADKI CEUE DAN ODPRTIH VRAT Si želite ogledati, kako deluje najsodobnejši regionalni center za ravnanje z odpadki v Sloveniji? RCERO Celje odpira svoja vrata v četrtek, 18. junija 2009, med 12. In 17. uro. Voden ogled bo vsako polno uro. Dobrodošlu ■ 5 0 mOJCKTMLMO Modcirraajio •AlSlllUft RMMtCM* ntANOU UEFTUAOSCIM* iVUMU ff\ ff •LOVetOA www. rcero- ce Ije. s) Pogled na Šmamtco, tik ob Šmartinskem jezeru Mir in tudi zabava v Šmarnici Dober primer, kako lahko Šmar-tinsko jezero še oživi lani je ob Smartinskem jezeru v Brezovi vrata odprla Šmamica. Zdaj je ob hiši, ki spominja na hiše naâih ba-bic in je bila sprva kozolec» zrasel še en pai^jon, kjer bodo skupna ležiáča in prostor za večje družbe, šmamica ima že kar nekaj zasedenih koncev tedna, ko bodo Um praznovali rojstne dneve in ostale pomembne dogodke, konec avgusta pa se jim obeta tudi prva jezerska poroka. Alja Roš. ki je skupaj s Fran-cijem Kopitarjem »I^va« za Šmamico, navdušeno pripoveduje o vseh projektih in novostih. Kot je Alja Roš že lani obljubila, prípra\djaj o likovne kolonije in različne delavnice, vendar je vse Ševpovojih. Prav zagotovo pa v kratkem pripravljajo 6-dnevne delovne počitnice, s polnim penzionom seveda, pri katerih sodeluje tudi društvo Ozara. Na teh počitnicah,ki bodo zdrave tako za duha kot tudi za telo, bodo za obiskovalce poskrbeli s tako imenovano art terapijo. V njej so namreč zajeti ples. gongi, likovno ustvarjanje in lutke. Za Alja Roš s Šmamico ožMja Šmartmsko jazero. ditadjo. Zagotovo pa bodo obiskovalce prepričali tudi čista in lepa narava, domaČa kuhinja, dobro vzduSje, ne smemo pozabiti na vožnje s čolnom, mamica ima pravo blejsko pleino, kmaJu bodo izposojali tudijadmice, možno jetudi kopanje. Za najem prostora pri šmarnici boste za skupino do 30 ljudi odšteli 120 evrov. Hrano in pijačo prinesete s sabo, hrano vam lahko tam pripravijo. V Šmarnici so dobrodošli vsi, vendar se morajo prej najaviti. Trenutno je precejšnje povpraševanje po najemu prostora za piknike in praznovanja, obeta se še več delavnic, literarnih večerov, pa tudi koncertov. Alja Roš je nenazadnje pesl^a Šansonov in tudi šansoni bodo prišli na vrsto, je obljubila. Zadnjo a\^stov5ko Vsi komaj čakamo počitrjice! Kreditni pTobiem: • dûbâ 0(IpU£evân)&: ođ t3 (So 60 mesecev • fíksna obrestna iriera • SO « nttjl strofti odo^ntvc soboto bodo pripravili tudi prvo jezersko poroko, kot je Alja obljubila že lani. V petek so imeli večer ô-an-coskega âansona in kuUna-rike. Nastopali so Dušan Krajne - klaviature, akordeon, Janoš Pečnik - kitara, vokal, Alja RoŠ - voka). Alja je precej navdušena in vidno polna energije, pa tudi idej. I^avi, da manjka nekaj dni. da bo popolnoma dokončan še paviljon» kjer bo prostor za večje skupine in skupna ležišča. V hiši pa že ima pripravljenih devet ležišč, t<^o da boste imeli kje prespati, če se bo piknik »zavlekel«. Sobe bodo sicer dokončno urejene najkasneje do celjskega Mednarodnega obrtnega sejma. l'Kl>n\NK\ A]ja Roš je v projektu Šmar-nica dobro sodebvala z Zavodom Ceieia Celje, kjer vodijo projekt oživitve Šmartinske-ga jezera. Komaj že čaka na dokončno ureditev pešpoti in tudi kanalizacije. Prav tako Alja ne pozabi povedati, da se zelo dobro razumezvsemiostalimi turističnimi oziroma gostinskimi ponudniki ob Šmar-tinskem jezeru, E^vi, da jetudi vsakemu od njih hvaležna, da je Šmamica taka, kot je. In mi-mo^^e, je fantastična. ŠPELA KURALT Foto: GrupA Delovne počitnice z ait terapijo oranima Nili, s. p., prijavite pa se lahko na telefonski številki 040/295-585 (Nina Janež) ali 031/614-366 (Alja Roš). PfíEDPOČmráKA AKCUA VSTOPNIC ZA TERPMlMI Cevm k urno 00 fOWCA iUNUAf tiste, ki se bodo udeležili teh delovnih počitnic, bodo poskrbeli tudi z individualnimi posvetovanji, s pogovorom, z me- NnufMtfnùN luuiciiuinr/«' rwmp^'it miMovimnionH wiaiâisi lifcuuu r IMUN: OA • (prm 001} Iff MEZ?uùia BOLUIUA-OITAOIAU. MUMTll HIKK tuai «* nmiUMAOnj, CEJUUim SfANtM. BmmîMtMwr TUMWt M4. nureow ONJbim PedrebAMtk fii iplKfll dr^n) www.pd^^ HWrO?/ » n ttO ffirtw 8» U TCTu< - BTQ 01 » ITALIJANSKI TEMPERAMENT V TERMAH DOBRNA APCAmv», PRIGRUKI, lTAiltAM»A KUHINJA Kawfvi V Hotehi Via- picm ffaA* (ietruk. peiek. jobota) PeIctM ponudba SIAOIC Vrhunci tUdUh nzva^nj f/^xmo«^ if» Terme Dobrna dd T 03 7908 ua iMMide/Tne.doèmaa WnùêUht' ubwB I harmonliaij«ni (tDrtk, sTida. nede^'s) THERUANA if^nrwviKB^o 2a-2a.jumj2009 KONJSNiSKI VIKČND Pn/O }N CVETJE 9.-11 julii 2009 M THERMANA Uiko T03 42î 2 lOG, «ww thcrmifWii ^ TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 13. junif 5.3Û NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja iaonika RaSlo, 8,00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 KuUurru mozaik, 11.15 Maraton glasbenih že^a (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritrm, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia C^lje, 19.00 Novice. 19.15 Ziahavni večerni program. 24.00 SNOP (Radio Kranj) NEDELJA, 14. junij 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-piov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot. 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - igralec SLG Celje Miro Podjed. 11.05 Domačih 5, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele» 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 20.00 Katrca s Kiavdijo Winder - POVABILO NA PIKNIK KATRCE 21. junija v Vojnik, 24.00 SNOP (Radio Kranj) PONEDELJEK, 15. junij 5-30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne. 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedfid, 13.15 Znanci pred mikrofonom • ponovitev, 14.00 Re^jske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poUic za vsakogar], 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in I>olores - 10-LETN1CA, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tbnetom Vrab-lom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) I IIIIIIIIIIII^^MHIM 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop. 10.00 Novice. 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice. 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi - župan Občine Rogaška Slatina Branko Kidrič, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Ni zairkancija. je še znanje kviz. 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute sunna-di z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA. 17. junij Jutran^ nos^a^ja nà Radiu Celje. 5.01 Žinganje (.NZ nostalgija). 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija vaia razvada, kaj, pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6-15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8,45 Jack pol, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne no>nce, 11.15 Zeleni vaJ - ŽREBANJE POTNIKOV ZA IZLET ZELENEGA VALA, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - p^a. 13.30 Mali O * klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Hujšajte z nami, 15-00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek • Natalija VeiÍH>-ten, 19,00 Novice. 19.15 Zeleni val • ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program. 24.00 SNOP (Radio Robin) ČETRTEK. 18. junij 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforlzem. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutr^ja kronika RaSio, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Adamasov čarobni krog mineralov - zadnja oddaja z žrebanjem čudovitih nagrad, 12-00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice. 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev. 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Robin) PETEK. 19. junij 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PO Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11-15 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice. 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RáSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu. 19.00 Novice, 19.15 D<^ra godba, 20-00 Clubbing z DJ Teom, Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Univox) Imamo Ra-Ce, ki vas vabijo na pilcnil< Katrce! Skupina, ki smo jo izbirali v uredništvu Radia Celje v okviru akcije S Katrco do zvezd, je minulo nedeljo dobila tudi ime. Ker gre za ansambel Radia Celje, so se člani harmonikar Matej Britovšek, basist Miha Skok, kitarist Damjan Če-pin, pevka Baibara Maček m pevec Aleš Mišja strinjali, da bo tudi njihovo ime povezano z medijem, ki jim utira pot na slovensko sceno. Poimenovali so se Ra-Ce. Sicer pa vas vabijo, da prisluhnete njihovi prvi sldadbi 21. junija, ko bodo na Atliafinyna» Pni skupinski posnel skupine R»€e. ~ ^g« i tu IM o« pikniku Katrce in 55-leCnici Radia Celje sloipaj s številnimi drugimi uveljavljenimi glasbeni- ki stopili na veliki oder in prvič zai^ali pred občinstvom. SB, foto: NM V službi zvezd že Vabljeni k sodelovanju in poslušanju jubilejne oddaje Poglejmo vzvezde, ki bo na sporedu 15. junija ob 18. uri na frekvenc^! Radia Celje. Astro-loginji Gordana in Dolores, ki oddajo vodita že deset let, vas pozivala, da na elektronski naslov radio@radioceiiexom ali na Radio Celje, Prešernova 19. 3000 Celje- za Gordano in Dolores, p<^ljete svoje predloge, mnenja in konsinitóivne kritike, kako sooblikovali oddajo v prihodnje. Z malo sreče in družbi desetletje boste prejeli tudi zanimivo nagrado. Astrologija še danes velja za eno od mejnih področjih znanosti, a postaja zaradi svoje uporabne vrednosti v vsakodnevnem življenju vedno bolj popularna. Ko smo se pred de-sedetjem na Radiu Celje odločili uvrstiti v svoj program tudi področje astrologije, jebi-lo to za tisti čas nekol^o diz-no. Vendar je odziv poslušalcev prav krnalu pokazal, da je čas, ki smo ga namenili odda- kitù 'mmfi 'h ji mnogo prekratek. Kar nekajkrat smo spreminjali termine, zdaj je oddaja dobila svoj prostor v ponedeljek med 18. in 19. uro. Kar nekaj voditeljev oddaje se je zamenjalo, a astrologinji Gordana in Dolores ostajata zvesti oddaji Poglejmo v zvezde in svoje poslušalce vodita skozi tedenske astrološke namige, odgovarjata na vprašanja, ki jih nikoli ne zmanjka, v oddaji pa so bili gostje tudi številni slovenski estradniki. Astrologinji Gordana in Dolores pripravljata tudi redno astrološko rubriko v Novem tedniku, letne horoskope, valentinov horoskop in veliki ljubezenski horoskop za poletje... in seveda jutranji horoskop, ki ga sliSi-te že deseto leto vsako jutro ob 6.45 na frekvencah i^dia Celje, lahko pa ga preberete tudi na www.tadiocelj e-com. Naša hiša je bila tudi medijski pokrovitelj alternativnih počitnic v Egiptu, ki ju astrologinji orgaruzirata zadnja trileta, ob posebnih priložnostih seje oddaja selila tudi izven studia, tako da ste poslušalci lahko Gordano in Dolores tudi osebno spoznali. Čarobni krog mineralov Vsak četrtek je ob 11.15 na Radiu Celje oddaja o mineralih. Minerali lahko pomagajo odpraviti ali pa vsaj olajšati marsikatero zdravstveno tegobo, a ^olj, če v njihovo moč zares verjamemo. Sicer so v oddaji resda v ospredju minerali, govori pa se ne samo o njih... Barve in njihov pomen, znamenja horoskopa, čakie, masaže... paleta tem je zares široka in barvila. Pri oddaji nam pomaga Lucija UdovČ (desno) iz Adamasa. Obkroženi z minerali sta se pred fotografski objektiv postavili skupaj z voditeljico Nino Pader. Adamasov čarobni krog mi- neralov bo v tej sezoni zadnjič na sporedu 18. junija, to bomo med vsemi tedenskimi na- grajenci izžrebali nekoga, ki bo v dar prejel dragocen komplet iz jantarja! 20 VROČIH RADIA CELJE TUJAlfSTVICA I FAffiYTAU ALfXANOERfiYEAK 2. AYOTICHNOLOGY'MILOW 3. DONTUPSřTTHERKYmM (GOSABYGÛ)» NOISETTES 4. momom-^iHms 5. STRAIGKTTOHEU'ULYAUEN fEATMCK JONES 6. EGO-BEYONK 7- PARU CON ME-RAMAZZtrm BĐS 8. DAMN-TKE MATRIX FEAT.WTYPERffV a INP(»THEK)U.-lAROUX taROCKETS-SIMPlíMINOS oûmaCaiestvka t PADAMVUUKZ»-NUK I DRUGAČE NEZNAM-JADRANKA JURAS 3. ENÍEPDAN-6PACKČUKUR 4. MifAUJV-REVOU/TE 5. NAâMEJSE-PUVAJASUKA 6. NOČ, JAZINTI-GLAM 7. NAPALM 3-SDOHMÏÏA & VMENI-PUPPETZ a NE SPRAŠUJ-ŽANA taStAĐĐC&Rfil-ALJ6l (3) (2} {M (4) 15} (1) i3) Í7) (2) W (6) (4) (5) (1) (3) {2) (8) (3) (2» (1) PRBILOGAZATUJOLISTVICO: WEARETT^EPEOPU-EMPIREOFT)« ajN LfTS GETEXCřTQ-ALISHA DIXON PRED LOGA ZA DOMAČO LE51\OCO: MBOGA-ŠANKROQC KRAVEPlAVAJOPOMOaJU-DOMZA SANJE ftOQiijcnct) Zala Marolt, Ldckova 76, Mddbor Franc Šumar. B kovnjak največjih kapacitet, največje znanstvene erudicije in neverjetne organizacijske angažiranosti. To pa je veliko prezgodaj preminuli Andrej MaruSič (1965-2008) nedvomno bil, ugotavlja in dodaja: »Ta jedrnata knjiga ingeniozno združuje poglobljenost, preglednost in razumljivost. Iz nje so jasno razvidne smernice in temelji» W pomenijo zasnovo javnega duševnega zdravja na ravni, ki jo lahko zavidajo države z najbolj razvitim zdravstvom. Delo, ki ga Je zastavil izr. prof. dr. Andrej ManjŠiČ s sodelavci, je za nekaj stopenj dvigniio kakovost koncepta javnega duševnega zdravja in to predvsem zato, ker i^iaja tucfi iz viiiunskega poznavanja Človekove osebnosti in medo-sebnihrazlik. Mislim, da je bil Hans Eysenck (1916-1997), eden največjih poznavalcev človekove osebnosti vseh časov» ponosen na delo svojega neklanjega'doktoranda(če$e ne motim, je bil Andrej Ma-rušič celo njegov zadnji doktorand na University CoUege London) .♦< Cena: 25 evrov AIHM HcndU * . ★ . * TEDENSKA . I ASTROLOŠKA ^ ^ ^ NAPOVED NAPOVED ★ / V- JavM 4ui«vno Petek, 12. junij: Zaradt vpliva Lune bomo pridni in marljivi, zaradi Venere pa našli nepričakovane pozitivne finančne rešitve. Vsi posli, povezani z nepremičninami, nakupi in prodaje zemljišč, bodo doživeli nepričakovane dobre rezultate. Priporočljivo je, da se urejajo pravne in uradne zadeve, ki so bile v preteklosti nedokončane. Vpliv Merkurja v Biku ob kombinaciji Venere hitro razreši težave, a le če boste dovolj odločni. Občutljiv bo živčni sistem, pojavijo se lahko izbruhi jeze in sovraštva, samozavest ne bo na najvišji ravni, zato se imejte raje kot ostale dni. Priporočamo sprostilne tehnike in veliko fizične aktivnosti. Sobota, 13. junij: Treba je paziti na prehrano, saj se ob n^tivnih tranzit lahko pojavijo težave s prebavo in nejasne bolečine v želodcu. V Izid žrebanja Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na na§ naslov do četrtka» 11. junija 2009: 1. nagrada - zlata kocka Adamas: Sara Sajovic, Na Golovcu 3, 3000 Celje. 2. nagrada - majica in lonček NT&RC: Polona Bobek, Ledina la, 8290 Sevnica. 3. nabada - majica NT&RC Vilma RojnUt, Galicija S9a. 3310 Žalec. Nagrade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naše medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju. FARAONOVA ZLATA KOCKA SREČE FaraoiKvve Pilpgujte se napade. 01)1 KUPON O O O o o 0 IME. PRIIMEK NASLOV TELEFON zasebnem življenju delujte z veliko mero razuma» novi kontakti so lahko prej konflikt kot harmonija. Potreba po ljubezni in varnosti bo povečana, a tudi tokrat ni priporočljivo delovati na silo. Razmerja, ki slonijo na prijateljstvu, lahko povzročajo težave vsem, ki nosijo vsebi posesivne in ljubosumne vzorce. Zazrite se v prihodnost, iščite vedenjski vzorec, ki ga ponavljate in zaradi katerega ne morete svobodno delovali. Luna preide zvečer v Ribi. Nedelja, 14. junij: Merkur prestopa ob 4.48 v Dvojčka^ kjer je zelo močan. Odličen čas za nove začetke, intelektualna energija bo na višku, pričakujte zelo energično ob-. dobje. Potreba po druženju se bo okrepila, komunikacija bo odlična. Zaradi hitenja lahko pride do kakšnih napak, saj bo površnost povečana. Analizirajte okoliščine, kajti nepričakovani dogodki bodo pomenili velike preobrate na vseh področjih. Ne dopustite zapletov po lastni krivdi. Nerazrešeni odnosi bodo problematični, izpadi ljubosumja $e bodo vrstili, ludi svojeglavo ravnanje in manipuliranje z ljudmi. Določite si pravila, da si boste zagotovili mir v duši. Ugodno za vse z bujno domišljijo, ljubitelje mistike in nejasnih, skrivnostnih stvari. Če vam bo čas dopuščal, se lah- ko dokopljete do pomembnih informacij. Ponedeljek, 15. junij: Kmalu po polnoči je Lunin krajec v Ribah. Zelo bodo izrazite sanje, nasprotja med čustvi in razumom, žensko in moško energijo. Jupiter potuje po Vodnarju in se ob 9.51 postavi vretrogradno^-banje, ki bo trajalo do 14. oktobra. Čas se bo zavrtel nazaj. Ta vpliv bo povzročil, da se bo mnogo stvari ustavilo. E)obro boste morali pregledati, kaj ste zgrešili, lU] mo-rate spreminjati, kaj Se sploh ni prišlo do vas, da bi uporabili v življenju: Napredova* nje bo počasnejše, reševanje zadev težje, z glavo skozi zid ne bo Slo. Treba bo vzpostaviti uravnotežen odnos. Torek, 16. junij: Srečala se bosta Luna in Uran. Iskali boste ravnotežje fizičnega in psihičnega. Živčni sistem bo bolj obremenjen, zato mora biti strpnost na prvem mestu. Dobite lahko zamujeno pošto, novice ali drugo obvestilo. Pojavi se lahko strah pred izgubami in težavami v financah- Sprejete odločitve bodo imele zdo velik vpliv v prihodnosti. Luna ob 8.53 vstopa v Ovna, potreba po ak-dji bo močna. Sreda, 17. junij: Prijeten trigon Sonca in Neptuna bo skrbel, da bo domišljija močno debvala. Zasanjani boste, zato boste poskrbeli, da boste lahko odšli daleč od ponorelega sveta. Umik je lahko instinktiven, a prežet s pri-jetnimi občutki svobode. Kasneje vas lahko napeti kvadrat med Soncem in Uranom spet postavi na trdna, realna tla. Razpoloženje se lahko sunkovito spreminja, situacije so lahko nepredvidljive. Pozitivni razpleti se izražajo na poslovnem področju, zato bodo sklenjeni posli, ki dolgoročno vplivajo na rast. Če se kažejo v poslu težave, se zavedajte, da je treba naredili velike preobrazbe in spremembe, ker vas življenje, usoda in zapleti silijo, da najdete boljše rešitve. Popoldne bo osrečujoč vpliv sek-stila Lune z Merkurjem, zato bo ljubezen zažarela z vso močjo. Ugoden čas za finance in nove poslovne odločitve. Popoldne in večer bosta prijetna. Četrtek, 18. junij: Dan bo pozitiven zaradi vpliva Lune v Ovnu. Sicer bo netaktnost povečana, a boste pripravljeni prisluhniti ljudem, nasvet je lahko zlata vreden. Kljub močnemu vplivu Bika se boste midili, da bodo čustva in razum v soglasju. Ljubezen in romantika bosta v ospredju. želja po telesni ljubezni povečana, a se lahko v tem času konča (udi kakšna ljubezenska ali prijateljska vez, ki ne sloni na energetski povezanosti. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041404 935 ÛM14 24 43 napovedi, bk^lerapije» regies^e dstroloQÍnja .9orda na^siol.net www.gordana.Sf ASTROLOGINJA DOLORES 0904361 090142627 gsm: 041519 265 napovedi, pnmetjaina analiza dstrotoginjagdobres si www.0okyBS.si & A Zdravilno moč te ron so dobro poznale m eeníle že vase babice. Ponekod je nstline Že zsšeitena, zato ravnajmo z njo spoštljivo. Saj jo posiato in nje zdravilno moč tudi, kajne? PKpišite na dopisnico s kuponom. Veliko srečo pri žrebu! Izrezujte in r....................... odpotujte! i Kupon št. 4 Pred vami je §e zadnji kupon za izlet z Zelenim valom Radia Celje, kj bo 20. junija na Gozdnik. 1\idi letos bo 40 izžrebanih potnic in potnikov z zeliSCarko Faniko Bur-jan prepoznavalo zdravilna zelišča in njih uporabo. Spremljala jih bo voditeljica oddaje Mateja Podjed, na poti pa bodo doživeli kar nekaj prijetnih presenečenj. Žreb kuponov bo 17. junija v oddaji Zeleni val Ime Priimek Naslov Telefonska številka Kupon pošljite na dopisnici na nastov: Novi tednik & Ratíkf Celje. Prešernova 19. 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom. OMOBILISTE - MALI OGLASI Prihaja insignia sports tourer Opel insignia sports tourer Oplova Insignia gre zelo dobro v promet, kajti doslej so zâ avto dobiii že več kot 100 tisoč naroči]. Sedaj se pec oziroma Stirivratni izvedenki lega evropskega avtomobila leta 2009 pridružuje še karavanska oziroma sports tourer (ST) varianta, ki se vozi na slovenski trg. V dolžino ST meri 8 cm veC kot limuzina (491 cm], v najboljšem primeru prtljažnik ponuja 1.530 litrov volumna. Že doslej je bila insignia na voljo s sedmimi motorji, s ST prihajata še dva, in sicer 1,6-lilrski bencinski turbo agregat, ki ponuja 132 kW/180 KM in 2,0-litrski biturbo dizelski motor, ki zmore 140 kW/190 KM. Avto je na voljo tudi s štirikolesnim pogonom in vrsto tehničnih novosti, recimo kamero opel eye, ki prepoznava določene prometne znake. V najcenejši izvedbi bo ST naprodaj za 22.190 evrov, kar je približno tisoč evrov več kot limuzina s petimi vtati, z trctkun m ' ptfaw ime urtft z« i > ^trm t^ fiwfw pifintit < i<» "gc*» na m Mteh &Kttr> M UmUie «we^^^k ** ť** HUÎI'MÎ^» »witif»! poptmi Ai'Nbm mái taM • a« m nv^^Hq ■ m H mmk AVreCEL^d^ PCPCUeEOTMVNE âVTOCELJE ^««MÎI.SOOOC^ Oi9t4avi* f2S.2390RMeMKM^Hn c^OMUim M;02870S6a2 'i Pot V Leij« 1 Vojnik 03/780 00 50 www.c€pln^l TEAM Rabljena ožila l]pA Oe^piii TOP PONUDBA!!! 0% obrest» 50% letos 50% drugo leto 03/780 00 51 031/612 001 5.990,-EUR Honda Civlc1.6iLSVTfMI Letnilc200}, 118000 bn. bene motor 81 kW/110 KM meni m.(S fu.) toiMatarH.HiiB. AfiS, 9BV« 1 iMnlk. Honda avicKtí 15 VTIC-I letntUOO^. iàOOOO Ion, bm. motor 1S90 cnn,S1l(W/110 KM, m.(S pr.) M«kl b»N, idkrti, sn« sovtBi krlsi HondaGvicUaDíLS lftnlk:3004.110000 km,o(of 16S6a7Tv74kW/10IKM,n}&tlni.|5pf.} fanvek» bn, Ufliè,IJBOÉ. . Seat lbízaStella1.9 SOI l£nfc2903, U1000 lem, motor 189607TV47 tMS pr.} iKb bira. tm nliiL 1. teDA www.radiocelje.coiii Več moči, manjša poraba Japonski Lexus je prestiž-n^ši del Toyote in je nastal pred desetletji zlasti za potrebe in zahteve ameriškega trga. Od tedaj se je veliko spremenilo, Toyota si želi, da bi bil Lexus bolj prisoten tudi na evropskih trgih. Morda se to veliko bolj kot doslej posreči tudi s prenovljenim športnim terencem RX 450h, iď je hibrid, saj združuje bencinski šestvaíjnik In dva elektromotorja. Eden od teh je nameščen na zadnji premi in pomaga pri pogonu zadnjega kolesnega para. Pri bencinskem motoiju, znanem že od prej, so opravili nekatere izboljšave, tako da zdaj pri gibni prostornini 3,5 litra skupaj z elektromotorjema ponuja 220 kW/300 KM. torej za 10 odstotkov več kot prej. Za pogon in tudi shranjevanje energije skrbi ni-kljeva loterija, ki naj bi imela Lexus RX450h 40 odstotkov večjo možnost shranjevanja. Razum! jivo je, da je RX 450h dokaj težak (2.110 kg), po tovarniških podatkih zmore do 100 km/h pripeljali v 7,8 sekunde, največja hitrost naj bi bila v^ kot 200 km/h, Tovarna ob tem zatrjuje, da seje povprečna poraba zmanjšala za 30 odstotkov, emisija CD^ pa s prejšnjih 192 nâ sedanjih 148 g/km, kar je nedvomno lep dosežek. Seveda je jasno, da je doseg zgolj ob pomoči elektrike skromen, okrog 3 km, kar je uporabno zgolj ali predvsem v mestih. Kot pravijo pri Lexusu, bo prodaja 450h stekla konec maja, računajo, da bo avtov najcenejši varianti stal najmanj 61 tisoč evrov, Končna verzija BMW 5 gran turismo BMW ne drži križem rok in sedaj predstavlja končno, torej serijsko varianto serije 5 gran turismo. Gre seveda za me^nca različnih ka-roserijskih variant, saj avto združuje podobo karavana, športnega terenca» klasične limuzine ipd. Vsekakor je značilen kupejevski zadek (kot pri X6)- Avto bo na voljo s tremi motorji, in sicer dizelskim 530d (180 kW) ter bencinskima 535i (225 kW) in 550i. ki ima dva turbinska polnilnika in zato 300 kW. Zanimivo Je, da je zraven osemstopenjski samodejni menjalnik, ki so ga doslej ponujali oziroma serijsko vgrajevali v 760i. Cene ta hip $e niso znane, niti to> kdaj se bo pojavil na slovenskem ti^u. Otroški sedež je varen dodatek v avtomobilu Promoc^ako besacMo Mlade družine so daned v nezavidljivem položaju: starši morajo pravočasno priti na delo, otroci v vftec, šolo In še kam. fn že smo v avhj. Starši In otroci. Danestoreitudf otroci pr^živiio lep cas dneva skjpsg s svojimi st^ - v avtomobilu. Slovenci imamo nekal man] kot milijon avtomobilov, vozmo se skoraj uro na dan, številni tudi dlje. Kot kaže statistika, so vozniki, ki v osebnem tf02h lu prevažajo otr^, odgovornejši in previdnejši« bolj kot sicer spc^ stujejocestnovamostne predpise, večja družina pa je pogosto tudi vizrok za nakup varnejšega In večjega vozila. To so zaznale tudi zavarovalnice, med njimi Zavaroval-nk:aTrfglav. MlacSm doianam. torej zavarovancem, katerih vsaj en otrok ali posvojenec v času sklenitve ali obnove zavarovalne pogodbe ser» dopolnil? let. por^ io 10 odstotkov ni^o ceno za zavarovanje avtomoNske odgovornosti in 10 odstotkov manj za zavaren je voznika za Škodo zaradi telesih poškodb. Tudi kot bodoči starši lahko poskrbimo za varnost Varnost v cestnem prometu je seveda odvisna od niza dejavnikov, vendar neželene posledice lahko preprečimo tako, da že kot bodoči starši lazmišijamo o ukrepih. ki bodo pripomogli k vami vožnii. Otroški sedež iahko za- gotovimo takoj po rojstvu otroka, saj morajo biti otroci do 3. leta starosti med vožnio primemo za-varovanivotroških sedežih, ki so primerni njihovi starosti in teži. Otrod do višine 135 cm morajo biti zavarovani s posebnimi pri' pomoći (sedet jahač), otroci od 135 cm pa so lahko zavarovani samo z varnostnim pasom. Na prednjem sedežu ne sme sedeti otrok, kije ni^iod 150 cm. V avtomobilu ie dnjžina lahko varnejše (udr zaradi pravega zava-nDvanja. SrečojerrKsgočedelřti, se zavedajo v Zavarovalnkiii Triglav, zato priznavajo lO-odstotnr popust za v«me\CT)ike. Česreča vervjarte zataji, vTriglavu poskrbijo za hitro reševanje škod in za varnost doma in v tujini TTTmrr. VOZILA . PRODAM I^UGEOT 206 xs 1,6, letnik 2001. v$o opremo, klimo, stôbme bo rve, prevoženih 116.000 km, 1. l«lT)ik, prMiom. Mon 04U4M98. VWgolflVI,9sli,lemik20DllHkbarve, Idiira, prodom. Te^on 030 378-249. Ž84 VWgoffVUldi,t«tnik20D7.0i»barve, vso opremo, prodom. lelelon 040 717-979- Ž84 ASTRO 1,6, letnik 1997,5 vrat, Mimo, 2^ bog, a, metotik, zelo ohrnníe-nQ,pfodQm.T9lefofl041 220-375. â 268 GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOmM3.4(XI EUR. Oo 36 n»e$«eev na o$Mvi OD» pdiojnine CEUE. Ul. XIV. diviti^e 14. 0^/4257000 N MURSKA 30MTA. St4net« Rotmana 1&, 02/S21 30 00 PE MAII180R. P Jrtrznavlu 3-5. 02/23410 00 PE Sfovtn] Gradec. Hoithova t, 02/t81 2000 eONArTN,d.o.Qv POTREBUJETE DENAR BPLAaLO TAKOII 03/490 0336 initlf^r's Celje. Go^poskn ul. 7 NUMERO UNO GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDJ ZA DOLOČEN ČAS, ÎER ZA UPOKOJENCE, do 50 % obfv obveiMfili imm oviro. Tudi kr»drti no mi>qvÍ vozib In IdostngI, Možnoif odploolo ao položnic«, pridefno futJl na dom. NUM^aO UNO tAl»»n Ksik«v«« mnnilia ul 32. maribor fei.t 02/252-48-26, 041/750-560 IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA ^ POSOJILA!!! ^ rTAKOJdN.JE IZPLAĆIL01 ZneekiodSOO-tSOOEUR na 11 mesecsv. IPREVERTTEI PE MARIBOR. Partizanska $ tel: 0$ 200 16 20. 040 633 332 PE CEUE. Uica XIV divizije 14 tel: 06 20016 30.040 633 334 I Skupina B, Finančne «oritve d.o.o.| rnTTTmm POSOJILA ueekafm kom d^a, Dunaja 21. UubUaft« Celje: 031 508 326 delovni £as: vsak dan nor^stop REALIZACIJA TAKOJ!!! ©wDtednik Naročnik} Noveoa tedrriica boste lahko ugodnosti • 4 imileoglaM^v Hmiéni^téiiňUmMo^ besj^iljïée^^ l2lcortsturizkVučnossvolon»»en^ naročnik qoaoMco o^oma s ose5nfm dokumentom naročnika Novega tednika. NelskoriMene ugodnosti m ne pffonoiojo v naslocinje letof KUPIM RASUENO osebi» vozilo, od ldniVol99S. kupim. 1^041361*304. 1865 »000 Um, od Mat 1999,2000,2001, doVoj dobro phronjeno, kupim. ieMon 03) 623-SOO. š26e STROJI PRODAM SAMONAKIADALKO % tročni obrorâlnik Sip in puhoinik Tojfun, tio traktorski poflon, pfodam. Telefon 041 261-676. 2606 TRAKIOS CflíQra ino pumo 4*4, letnik (995 m sadjar^ vinogrodrtiško škropilnico no propeler, pradain. Telefon 031579^60. 2675 MINI bogerÎQÎquâ, 1995 m Jomorvivio, 501, letnik 2001, ugodno prodam.Tele((»04164S^96. S267 ÏRAKTORSKO priidke, 270"150, s«»lno vodno (rpolko no L M., 2 Kw, pnlilop B cevi, igrobljolnik Pofinger 240, prodom. Telefon 031 520-578. Š270 2730 KUPIM TRAKTOR, prtkoKco, koAia, Mk pojak molokuhrrofor in drug stroj, tudi vokvo-rí,kup{m.TBÍ9fon041 407-130. 2497 MUH zaâo, mi komne ^lei, premef od 40 do 60 cm, lohko v okvari, bpim. T^efon 5733-170. 272i www.radiocelje.coin POSEST Pri nas je kvaliteta na 1. mestu Ali Gradite novo ali #%kUiVwlwlBn obnavDate staro hišo? So Vaša okna dotrajana? Imate težave s tesnenjem? REŠITEV: PVC In ALU OKNA, VRATA, ZIMSKI VRTOVI -S TRADICIJO Cetje, Lava 7 e, 3000 Celje www.alukomen.eom • 03/ 425 49 39 • 041/ 345 378. 051/ 343 225 HITRO NAROČITE mmm Dvakrat na teden, ob torkih in petkih» lanimhio branje o avljenju in delu na območju 33 občin na Ceijskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednila € 0,81 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta^ 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki breaplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. Vsak petek M barvnSi strani teleiriziiskega sporeda ia lamiiuvosti it sveta glasbe in z^ave« mmmwk Preže mo va 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in pniimlc M Dalum rojstva: Ulic«: NepreklioiD naročam Novi todnik za najmanj 8 meseccv podpis: NT&RC d.0.6. bo podatke uporabljal samo u potrebe ttara^nilkç sluftc Novega t»îrûka PRODAM 90 oli več gradbarih poml, velduKi «I 700 do I.OOD m\ v oVolici Vojniko, fio lepi, sončni legi, blizu uvozo ovlo(e$le, predam. Tetsfon 041 77M66, 031 77M66. 9657 VCEKrSUS«iRpetrQpr«limi574m'velib zazidliivo parcele z gradbenim dovoljenjem in nizko energijsko montažno hišo, do 4. podoljšone gradbene foze, zo 180.0DQ EUR. Možnostindi^uolnezo-simenolmnjo^ hiSeterborvelosode, vsi prildiučki in esfoltiran dostop. Mimo iiiolraktivnalokodia.Telrfen (fSl 436-926. p NA lepi fekiKiji v Dromljeti prodorno hiSo. Moino meniovo zo viker)d. T^on 031 S72'263. 2698 GRADBENO porceio, v Zogradu, 709 m^ pradom zo 44.000 EUR. Telefon 040 665-507. 2712 Hl^ v ien^rju, Kninoco, prcéom. Vrerto vzamem ^lonovonje oli dnigo nepře-nûôiino.Tel^ 041 656481). 27ig DfCAMUL Pređom stanovtmjsko iriso, vselji-vo, v mirnem nos^ju, sončno lego, od-dolietto 2 km od izvozo AC Dramlje. TeMonQ412244)31 tí72 HOVA Ceri^ev, Umberg. Mamo stono-vonisko htsozgorožo, bivalne pomine 150 m', obnovijeno I98D, dvonlče približno 300 m^, ostalo zemljišče približno 1.600 m> 90.000 EUR.Telefon 041 706-198. Svetovanje, Ivon Andr^ Krbo-voc, s. p., Gorica pri Smorinem 57 c; svetovanie.golba.net. r> JURKLO^R, Blotr}] Vrh. Prodamo kmečko hHo 1118 m'), z gospodo r^mi poslopii (41 mMn87m')ter58.859mHme1ii-$kihzemlii$(,2graiei>o 1910, prenovljeno 1980, eiektnb, vodo, telefon, oshilt-ni dostop, ra 72.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivon Andrai Krbo-voc, s. p., Gorico pri Sortnem 57 <; sv«tcvDn|e.gaibo.rwt. n K02it, PStanj. Prodorno stanovonjsb bgo z gospodarskim objekSom m drvamko, stono^njsko stovba 86 m', go^Kulor-objekt 62 m\ Islo grodnje 1920, odaptirano 1995, približno 110 m^ sto-novanjslđi povTsn 1 bektor kmetijskega zemlpsco, zo 49.500 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovonje, Kan Andraj Krbovoc, s. p., Gorico pri Smartnem 57 q svetovanie.gojbo.net. n ^JUR, DromT^. Predamo vikend v gradnji, z urejenim pristopom, klet, pritííqe in monsordn, stavbisie približno 42 m^ 3.416 m^ zemljtšco, zočelek grodnie 2004, vodo, elektriko, po ceni 89.900 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrei Krbovoc, s. p., Gorica pri Smartnem57c;svetovQnie.galba.net. n JURKLOŠTES, Lohov Graben. ^ot>ovanisi(o btso, površne 72 m^ (klet, pritličje, neiz-gotoviieno podstr^}, vodo, elektriko, ogrevanje no trdo gorivo - radiatorji, v Uižini osfohno cesto in ovtobusno po-$to|a, leto rzgradnie 1990, z dvemo gospodarimo objektomo, v skupni po-vrSnj 144 rrf, dmišce v velkosti 277 m^, knretíiska zemfjik'o v velikosti 26.521 m^, gozd v velikosti 13.498 m^ prodamo zo 69.100 EUR. Telefon 041 708-198. Sve^ovonte, Ivan Andrej Krbovoc, s. p., Gorico pri Smortrtem 57 c svetovo-nfe.goibo.nel. n CHJf, lopoto. Prodorno pdt^icno stono-vonjsko biso i gospodarim polnem, slonovaniske povriine 64 prizidek, gospodarsko poslove 33 dvorišče 456 m^, leto grodnie 1956, prizidek 1970, ogrevonie no trdo kurivo, vodo no poreci, elektrika, telefon, asfohni pristop. Ceno 79.8DD EUR. Telefon 041 708-198. Svelovonje, Ivan Andrej Kifio-vof, s. p.. Gorila pri Šmorfnem 57 c; svetove nje.goibo.net. n Teozofsko društvo v Sloveniji vabi na predavanje Priložnost tega življenja v prostorih Osrednje knjižnice v Celju Mariborska 7 (nekdanja Kovinotehna) v torek, 16. 6. 2009, ob 19. uri. Predaval bo g. Pedro OLIVEIRA. čJan Mednarodnega teozofskega društva iz Adyarja. VSTOP PROST PRIBUŽNO 4.00D m^ travnika z gozdom, vzhodna stron ^ohcrjolaŠko, prodom zo B.OOO EUR. Telefon 041 262-063. 2656 HISO, dvostonovonjsko, približno 280 m^ sodovnjakzvrtom, 1.600 m^, 6 bn oven VHonjo, prodom zo 124.000 EUR. Tele-fon041 262-063. 26S6 KUPIM VIKEND, zjdonko ofi kmď|o, v bOnl Caljo, do 25 km, pkxiki gotovina, kopím. Tele> hsn 031400673. 2SQ9 ODDAM PIKHIKprosSor, velik, pokrit, dof^v t» jem blizu Dobrne zo 100 ljudi. Telefon 577 0415, Francih. Ž82 V najem oddamo poslovne prostore ne Tetiarski cesti 4, Celje, v htmari 40 m'. Prosiori eo primerni za pl-samiško dejavnost Vse dodatne informaciie na tel: 03/5441-145 aH na ftncDmmerceQsiol.net V najem oddamo poslovne prostore na Teharski cesti A. Celje« v izmeri 30 m'. Prosori so primerni 2e pl-safnilko dejavnost Vse doddtne intorm&c»je na tel: 03/9441-149 ali na fir^commefceSslot.nat eOSnitSKI bkoi (Levček), v Novi vosi. Celje, oddom. Telefon 04165M80. Htio no dežď, v Veliki Prrvdci, 50 m^ uporabnih poviiin, zo 3 osebe, oddom. Telefon 041523-742. 2731 STANOVANJE PRODAM Tf(tS(^NO stanovonie, 70 m^ v lošbm, prodom. Telefon 041522-697. 2682 ATRAI^nVNO gorsonim, 38 nt^, v centni Ljubljor^e, z gorolo, prodom zo 114.000 EUR. Te!ef(Ki{02|2S24-345. ATRIJ AíHJ stanonnjskâ adrnga i.o.o. Ljubljanska cesta 20. Celje 03 42 63 110 tiitp: f / www.sz-atrij .si. www.sloveniaprope rtyatríj .si: mfo^sz-atrîj.si Celje • Na zelenici, 2,5'Sobno stanovar^e 9/12, ). 1974. Lepo vzdrževano, vsebuje dnevni prostor, kabinei. spalnico, večjo kuhinjo z iz* bodom na balkor). kopalnico ifl predsobo. ZK. urejeno in vseljivo takoj. Cena: 85.000 EUR. Info: 031 34M18, drtgo.poklekaďsg-atrii.si 2,5-$obnofiinketonalno stanouenje ťCeiiu. T2,3čr y55 89.900€ Info 041 653 378 ZOenka JoaoCic te^si ARCLIN-VOJNIK. v mQdei v podaljlani Ut. gradbeni f»i. Otishti 90 vfll^ti 113.145 in 163 mZ neto bivstníh površin t pripadajouni zemlji^ vetikosli 400 • 730'm2. Del ob-isktov je priprav^ert n pfFvzem, ostali so v zaključn fazi. Inforniadj»: iŠ ^n^ lo.o. 061 3S3 458.041 222 657 in 041 797 206 ; oiwita' HifD^sfrojticUi ur m $platu http://www.ls-|iroiektei/. STANOVANJE v centnj Gospodca idîco, lakoj vseliivo, 35 do 40 m', prodom zo 30.000 EUR. Telefon 041654^29. 2740 ENOSOBNO stonovanle v C^iu, Nova vos, Okrofiorjevo 35,65 m^, ugodno prodom. Telefon 041 644-709. Maksimili-|an, d. 0.0., Ijublion^a ce5to 5, CeTie.n DVOSOBNO sfinmje v Ce|i, Otol^Tnibor-jevo, 54,21 m^, ugodno pfodom. Telefon 041 644-709. Moksimilijan, d. o. o., Ljubljonsko cesta 5, C^. r CEUL Prodamo dvosobno stonovonje v 1. nodstropju vectonovonjske bi», 53,96 m', zgfojeno 1972, zodnjo obnovo ' pred tremi leti, ceno 72.000 EUR. Tele-bn 04170B-198. Svetovanje, Ivon An-dr^ Krbovoc, i p., Gorica pri Smortnem 57c;svefovonie.ga|bQ.n«. n NA odlični lokociji pod Golovceni prodom triinpc^sobflostonovtinie,104,5m',vseljivo takoj. Vpis v S(,TV ki^l, pritl^, vrt. (eno 125.800 m. Tetefon 041 632-955. p ODOAM DVOINPOLSOBNO stanovanje, 72 m^, opreml|eno, (okodia Novo vos, Papinovo ulico, oddam s 1.8.20009. Cena 325 EUR/mesec Najemnino ^strodu^vorio' na 6 noiemnin. Telefon (041 ) 231-199. 2366 BIOGUAD no Moru. Apartmoje ugodno od-dom, možnost voznie z borko. Telefon 0D38S981 621 048. p 8UNGJU0Y v Puli, za 6 oseb, pkôo oddaljeno 200 m, ugodno oddom. Telefon 041 648470,04149^46. zeee NOVO, {^lemljetv, vDiovono gononjeto, jn ditri bkoali, oddomo. Telefon 051 653-812. 2633 AFAKTMA v Sovudff, a 3 do 5 os^, 300 m oddaljen od morfa, oddam. Telefon 041 42^86, po 15. jumlu po 003655275-9198. 281 V ROGAkl Skrtini oddom v privatni htS ^ eno»bno starwonie. Stanovan|e je v prittiqu, opremljeno W( in kopoinko. Vs^ivo po dogovoru. Telefon 031 470- 979. 2704 V PIRANU oddofom zo počitnikovanle popolnoma opremljeno go^onjero po ugodni ceni. Telefon 040 245454. 2733 STANOVANJE vb» v Arcfeiu oddom.Teyon 041726-516. 2718 28 I - INFORMACIJE NOVI TEDNIK DVOSOBNO sAsnovgnje, Rovogrgdnja, nad-srondoptlno, v Dramljoh, z gardo, zo dlje čosa, oddom. Cera 400 EUR stroikj.Ts^fon070SS6-722. p lUm OI^EMUEHO »bo v conlru Cefjo, zo en m&M, ÍM upokojonko. Telefon D3Q 349-270. 2741 KUPIM ODDAM GAiCAZO v Celju eddom v nojem. TeleFofi 05134a^02. D TTmrr PRODAM ŠTEDILNIK no Irdo gorivo, nerjovac, prodom. Telefon 427-0370. 2665 HUOILNIK, zfimrrovolno «noro, sedežno, šledilnik. pralni stnt sňílni itroj. hbdil-nik z zomrzovolntnr delom, prodom. Telefon MOB&MSl 26d9 VffTKE mize m k^i iz trdega leso prodom. Telefon 577im 2732 POHIŠTVO Tiittfdio^ rend NAJCiNEiSE KUHINJE V MESTU Mariborska c.20, Celje Tel.: OS 428 66 3S www.8tudiotrend3í PRODAM NESMIŒ, grofiosn, rjove in črne ter bele p&'orKe, prodojomo. Nokup lOživoli-petelin bre^bćno. Kokra so redno tjene. Kmetijo Wnter, Lopoto 55, Cdje, ts)efon|03)5473-070.041 76M00. p iUKlŒ. gnhotfe, črne, ivm. no zoieHtv r^esnosti 1er bele pisnince zo dopiton je in enodnevne prodojcmo no fomii Roje pri ^mpetru. Zo pišćanbordae.44,3000C6ti» Srce cvoje nenadoma je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel Tuile bo ostala, spomin za vedno bo Živei ZAHVALA Nenadoma nas je v 67 letu zapustil dragi mož, oče, stan oče. brat, tast in svak ALOJZ HERCOG Težko je izbrati primerne besede in vsa imena, ki bi jim želeli izreči zahvalo. Ob nali veliki bolečini se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakor koli pomagali, izrazili ustno in pisno sožalje ter darovali cvetje, sveče in za sv. ma§e. Posebna zahvala velja gospodu Petru Orešniku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, govornici za Čudovite besede slovesa, u'obentaču za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Žalujka za njihove storitve. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili k njegovemu prezgodnjemu grobu. Vsem in vsakemu posebej le enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Kristina, hčerke in sinovi z družina-mi ter brat Matija z družino é26t Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. ZAHVALA IVagično je odšel» še zbogom nam ni rekel, naš dragi mož in ati JOŽEF KROFLIČ -PEPI iz Belakove ulice 4, Vojnik (IL 12.1945-4.6.2009] Iz srca hvala dr. Dordeviču, ki mu je prvi lajšal bolečine, vsem zdravnikom in sestram intenzive bolnišnice Celje, gospodu župniku Antonu PeTgeiju za lepo opravljen obred, pevcem Ipavcem, trobilne-mu kvintetu, govorniku in Gregorju za lepo odigrano Tišino. Posebna hvala našim dragim sorodnikom za neizmer-no pomoč v najtežjih dneh našega življenja. Hvala sosedom iz naselja za cvetje in pozornost ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. V neizmerni žalosti: žena Marija in sin Vilko z ženo Katarino Z710 ZAPOSUM voznika tovome^o vozilo, iz okolice CeTia, zo mednorodne prevoze. Telefon 041647440. ZdravkoJámek, s. p., Cefl»ec 29,3230 Šentjur. Moj dom ob vodižuborefí Ostal bo prazen. Čeodidešti. Je lep sedaj, podoben sreči, Intistasreča.lDsitii Mirúia enkraí sreča mi bo mila.. Ave zvon bo pel it v pozdrav. Moje srce žalost bo ovila In dom talepiprazen bo ostal! (D. Klovar^) ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi drage mame. babice, sestre in tete DANICE KLOVAR roj. Šinkar, iz Celja (2,3.1951'1.6.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za Izražena sožalja ter darovane sveče, cvetje in sv. maSe. Posebna zahvala gospodu kaplanu Marku Jeromelu za lepo opravljen obred in sv. mašo, gospodu Jožetu Kužniku, gen, vikarju in gospodup. Rafaelu Jenku, O. F. M. Cap pri sovodenju sv. maše, pevcem iz Župnije Celje - sv. Jožef za odpete pesmi, govornicam gospe Milki Conradi, gospe Lepi Jovanovski in predstavnicam Kulturnega društva Slap za poslovilne besede ter pogrebni službi Veking. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: sinova Sebastian z družino in Florijan ter bratje in sestra z družinami Z707 Zaman je bil ves trud, bolezen je bila močnejša od volje tvojega življenja. Čeprav sedaj spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in pradedek MIHAEL ŠVENT s Klanca pri Dobrni (10.9.1927-30.5.2009) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v te^dh trenutkih stali ob strani, nudili pomoč> izrekali sožalje ter darovali za sv. maše. cvetje in sveče. Zahvala velja g. dr. Balatu za zdravljenje in lajšanje bolečin ter župnikoma g. Kiajncu in g. Orr^u zâ lepo opravljen obred. Posebna zahvala ge. Herti Rošer in g. Dragu Medvedu za poslovilne besede. Častni straži Evropskega reda vitezov vina, pevcem in pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Steika, stn Stanko in hčerka Macana z družinama ter Dušan z družino 2700 a73& Cv6ti»£ania Daifa a Slovenskih Konjic nujno takoj zaposli evetlieaffte ali aranierico z izkušnjami. Tel.: 32t0 slovenske ko?uice SPOSOJA strc^ za msiovTïtnad^obrti, gradbeništva, vrfnorïtva in raznih vzdrzevolnih del omogoča izposojevalnico strojev in noprov SAM vCel|u (Hudi-njo), Ul. brolov DobrotinSuiv 13, telefon 041629-644,5414^11. n iiiiww.novitednik.coni !ï www.uniforest.n) - KROVSTVO KAK ZtbakAialU.Grei GSM: 031 307 780 OGLASI - INFORMACIJE V težkih trenutkih spoznanja resnične minljivosti živ^enja, ko pride dan, ko sezadnje upanje korxča in u irenuîku vse postane nič, ko nikoli več ne bo tako, kot je bilo... V SPOMIN OLGA HERCOG roj. Kâjlna (23.3.1927-IS. 6.2008) ANTON HERCOG (1.9.1925-6.1.1967) 15. junija mineva leto, kar si nas zapustila, ljuba naša mami, in si se za večno združila z našim atekom> ki nas je zapustil pred 42. leti. Prisrčna hvala vsem, ki se ustavite ob njunem grobu 2495 V SPOMIN CIRIL JUTERŠEK (2.2.19I4-Ô.12.1998) ANA JUTERŠEK (16.6.1922-13.6.1999) Hvala vsem, ki prižigate svečke in postojite ob njunem grobu. Vajini otroci z družinami GUDITEUt pozoif h konkuremnih ceooh izdelujem p«i in bojlerjs zo cenfrisino ogrevonje. Gorontijo zo p6(i je 5 lel. Anton Apim. s. p., Prekorje 29 a, Skofjo vos, telefon 54154)11041 531-976. 2727 IZVAJAMO vsd vrste Izkopov (mvokopoc, mini bagri), ni»n)e objektov, izgradnjo dvori» 1er ostalo gradbeno dela. Tele-kr 051 377-900, Gtng Vinder, d. o. o., Zodobrovo 126.3211 Mjo vas. 2622 NUDIM občasno pomoĆvgo^dfnjsMi In vzdrhvonju stonovonjo slarejšim oli doliimosebom. Telefon 040 581-412. Irena Knez, Spodnje Loze 32 o, 3215 loe. 2735 OPUAVUAMO v» ple^orsko d^, bilro In kakovostno. Za nomi ostoneSsto. Telefon 04! 73M48. Hišni »nisVolKek, Vilko Beukffrič, p., Kosovelovo 16,3000 Cdje. 2739 IN^UKCUE iimatemot^e, fc^ln mehanike, zo vse stopnje, nudim. Petka, Peter KMr,s.p.,Celje.Teiefon031616-970. n PREVZAMEVA kmetfio in poskHjtvn zs umir-ÍK10 sforostJdefon 040 610-960. 2604 v ROJSTVA Ko vaše si zaželimo bližine, pňdeuioijavtamimi kraj tišine, lam srce tiho se raz joče, saj veijeti noče, da z nami več vas ni. V SPOMIN TOMAŽ BOSAK (25.1.1978-15.6-2007) FANIKA KRAMARŠEK (16.11.1932-20.9.2008) CIRIL KRAMARŠEK (5.3.1929-4.1,2009) Pogrešamo vas - vsi vaši 2711 ZAHVALA Ob boleči Izgubi moža, očija. dedija, tasta in brata JOŽETA PERKA iz Arje vasi (14.5.1930-11.5.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče, sv. maSe, ter vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na zadnji poii. Zahvala pogrebni službi Ropotar, govorniku, kvartetu za odpete pesmiln trobentaču za odigrano žalostin-ko. Posebna zahvala dr. DžordžeiÁču iz ZO Vojnik za dolgoletno zdravljenje in patronažni sestri Milid iz ZD Žalec za vsestransko pomoč pri negi na domu. Žalujoči vsi njegovi 2661 Celje v celjski porodnišnici so rodile: 2. 6.: Nataša SLUGA KRAJŠEK iz Radeč - deklico. Blanka JURKOŠEK iz Pe-trovč - deklico, Petra ŠVl-GEU iz Rimskih Toplic • dečka. 3.6.: Klavdija VANJCERL iz Griž - deklico, Doroteja TURNŠEK Iz Šoštanja - deč- ka, Barbara FLIS iz Slovenskih Konjic - deklico, Mojca MOČNIK z Grobelnega -dva dečka. 4. 6.: Marija ZDOLSEK iz Vojnika • dečka. Polona RIBIC iz Pristave - deklico. '5. 6.: Iris PUNGARTNIK TERBUC iz Celja - dečka, Urška PEVEC iz Šentjurja -deklico, Lidija KOLAR iz Šmarja pri Jelšah • deklico, Sabina SEDOVŠEK s Polzele - dečka, Tanja JURIĆKI z Ljubečne - dečka, Ada ZUPANČIČ iz Novega mesta - deklico. 6.6.: Irena MERNIK iz Celja - deklico, Andreja MEŽA iz Velenja - deklico, Edina BA- SaNOVIC iz Šoštanja - dečka, Petra ZUPANC iz Velenja - dečka, Lea GORENŠEK iz Celja - dečka. Albina BRAČKO iz Celja- deklico, Barbara JAZBEC s Planine pri Sevnici - dečka. Vesna PLEVNIK iz Podčetrtka - deklico, 7.6.: Katja SLAPNIK iz Šent-jurja - deklico, Andreja KAVČIČ iz Celja - dečka. 8. 6.: Polonca BORŠIČ iz Šmarja pri Jelšah • deklico, Mojca ROTOVNlK iz Šoštanja - dečka, Barbara LEDER iz Škofje vasi - deklico. Andreja TISEL iz Šentjurja -deklico, Danijela BORIČ iz Šoštanja - dečka, Liangyan LIN iz Velenja - deklico. Za vedno $i tiho zaspakL a v našem, spomina boš ostala. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage mame, ome, taŠČe in sestre HELENE MAK iz Zagrada se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala Društvu invalidov Celje, kolektivu Mercator Polule, gospe Zinki za govor, patru Marjanu za cerkveni obred, pevcem in pogrebni službi. Žaluj oči: sin Otmar z družino in osUlo sorodstvo 2656 Še vedno ne moremo dojeti, da mineva dve leti. kar smo te za vedno izgubili. Branko, hvala d za lepe, sreCne in vesele dni. k» smo jih preživeli ob tebi. VSPOMIN BRANKO ZAJC (21.6.1959-10.6.2007) Še vedno čutim na koncih prstov tvoj zadnji utrip, utrip srca, ki Je v mojem srcu dalo prvi utrip in je bilo do zadnjega diha manf zase kot zame. ata FRANC OSET (28.11.1924-30.6.2003} mama FANIKA OSET (21.9.1923-22.3.2004) Hvala vsem, ki se za hip ustavite ob njihovem grobu, poklonite lepo misel in prižgete svečko. Vaši najdražji 2720 SMRTI Celje Umrli so: Anton KRAJNC iz Košnice, 73 let, Uroš §E-MROV iz Košnice, 31 let, Stanko KRAGL iz laške vasi pri Što-rah, 59 let, Neža DOBRO-TINŠEK iz Globoč, 95 let. Marija ROBIDA iz Celja, 84 let, Anton FURMAN iz Košnice, 66 let, Hedvika ZAKOŠEK iz Celja, 88 let, Jakob GRO-BELNIK iz Železnega, 82 let. Niko IGNJATIČ iz Celja. 58 let, Jožefa POGOREVC iz Vitanja, 68 let, Bernarda RIBIČ iz Prožinske vasi, 84 let. Marija RATAJ iz Podšmihela, 59 let, Ivan LOKOŠEK iz Rifnika, 66 let. Šentji lur Umrla sta: Marica GRA-ČNER iz Krajnčice, 59 let, Bojan LADINIK iz Doropolja, 53 let. ft POROKE Celje PoroČUa sta se: Andrej GOt£ in Jelena KIKAN0V1Č, oba iz Celja. Šentjur Poročila sU se: David PALIR z Grobelnega in Mateja VOUK s Kamena. KINO 21.00 Club Tferazza Celje PLANET TUS KiuiiMluyifi si pndmw F*** ^ tpnmmbê prv^nm. AbqaS ■ d—oni, krimíTulfu đnmt 1130 1A.aû 17dû 20.3a Cofifai, Bamirm dnânâa pu5l0Îoviâni 30 1im 1B.1Q \m smm i btwfy hflbi. komíinft dru&viu pustalovkina 1Î 40 16 30 ia40 Dtiflvnfild igre, Iffimíoslna drama 13.40 20.40.^1«? Kivno vatwitífravo. grazijMui v 3D tehnkl {Drípondjfva surost JâJfl. 19.40. 21.55.^5.55 Noé v maa^ 2. ektí^ komadja 135Û 1700 13.15 PreiiraliMt noc, komníija 14fl(L1B.40.18,60. 21.10.2130 RMfc'fl'ral pinii, kmedôa 12 00 1S 40 18.2a 2m.2X40 Rokebcne» drama Jáia 19.05 Ttnmuňar. 0*afittv, akaiski trilar 1130.15.D5.17.30. ZttOO. 21.30,2Z3ii 2XSS Uyih^aM. akdjtiD tfiv 12 *0 \lQ& 2\2h 23JS pfBdctiva SO vsak dan pndssmsovptit/tèvsoèw METROPOL S080TA.13.6. 19J)6 Sva^ ja vsiík In nfitevse tk/iva u vdffikim • drama 21,00 l3-1rHar r^DEUA. 14.6. 19.00 IS-trifar 21.00 Svst je voik írt ra jii«v » tícriva » voi^om • drama SLOVENSKE KONJICE SœOTA. 13.6. ^.DO Sadam dul-drama NSBJA. 14. 20.00 0perw{8 VaBdn • vojna drwna PRIREDITVE 10.00Muzei novejSg zgodovine Celjg Vik na obisku pogovor z lastnJcom kraJîkega ovčarja Vika, Viktorjem Knenom. na razstavi Kraški ovčar U .00 Mesmi park Celje_ Kreativno v parku 19.00 Dom igaj wv GaJicija_ XV.Čaiíškj dnevi ahemativno zdravljenje ■ predava-njerefldisnesadenDsterapevtaSreč-hi Hrastnika 19.30 Narodni dom Celje_ APZ Celje in MePZ BASF sfcupni koncert celjskega in zbora iz UiduTi^shavnap.v, Sonje PavliČ Ceridûk in Wolfganga Si^}erja 19.30 SIC Ceije Milan JesihrTViko abonmapo posebnem razporedu intofen 20.00 Grad Podsreda Orkester Mandolina Llubljana Gfasbeno po(£tje na sraduPodsre-da ' dirigent Andrej Zupan 21.00 AtrijSavinove biSe Savinovi večeri koncert skupine Gamma aLOOLocaJCejje Kuban&kiveier kubanske plesalke in skupina Nu Havana v Živo Over the rainbow dobnxklnikokiajlpartys koncertom skupine Cookies and cream $ pevko Mo^ Slatínšák 21.00 Mestni kino Metropol 13-th portyzLadyBird 21.00 Mladinski cemer Velenj e Dan $ever kitar SOBOTA, 13.6. 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Boljiji sejem 8.00 Atnj centra Nova Velenje Kmečka tržnica 8.00 Parkirišče Migojmce DomaČa tržnica v Grižab 9.00 Cankarjeva ulica Velenje___ Srečanje občinskih in regijskih turističnih zvez Slovenije 10.30 GaierijaVdepje Kako se kuha pravljica o Rdeči soborrte luikarije • iMtkovno gledališče Vtíenje, ^žijaAlire Čop 14.00 Loška Gora Koinja na star način praznik ob kmečkih oprtwiiik • folklorna skupina Vladko Mohorič 17.00 Ribnik Vri^e Na Luno io nazaj Ponirkove otroSke delavnice 18.00 SLG Celje Opus 1 ■ plesna miniatura Î7. diiavno tekmovanje mladihple' salcevz mednarodno udel^bo 20.00 Center konjeniškega športa Lopata_ And ali that jazz jazz koncert Kolek£iva 69 21.00 Celjski mladinski center_ Stand up kome^ja nastopajo Lucija Čirovič, Mladen Pahovič, Perica Jerkovič NEDEUA. 14. 6. 17.00 Ribnik Vrbje Na Luno in nazaj Porwicaveoor^kedeiavnice PONEOEUffilC 1 11.00 Galerija Plevnik - Kronkowska VeČstanovanjska gradnja v Izubijani otvoritev razstave - ob 12.30predstavitev izkušenj pri prenovi stavbne dedišđne Ljiibljane - predava Karel Pollak 18.00 Center Nova Velenje_ Okrogla miza ob turističnem tednu o vlogi turističnih društev pri razvoja turizma RAZSTAVE Muzej novejše^odovine Celje: Kralj Aleksander med namj»do6. 9. Likovni saJon Celje: slikarska razstava Boruta Holianda, do 28.6. Celjski mladinski center: razstava delTanjeKenč Zgodovinski arhiv Celje: Kranjski deželni privilegiji 1338 • 1736. do 30. 9. Galenja likovnih dd mladih Cd^ razstava iz 14. mednarodnega razpisa revije Likovni svet za likovna dela avtorjev do 20 let. do 30. $. Galerija sodobne umetnosti Celje: 5. Studijska razstava dijakov umemiš-ke gimnazije - likovne sm^ na Gimnaziji Celje • Center, do 14. 6. Galerija Železarskega muzeja Teharje: Lepota: razstava fotografij Enoo-kih Celja - nefonnahiega združenja pro- fesionalnih fotografov Celja in okolice, do 30. Dom sv. JoŽeia Cd je: Platna; razstava Valentina Omana Savinov likovni salon Žalec: raz» stava o vojaški karieri Ftideriio širce • RjslaSavina.dD Z Muzej prmc^ovtuštva Velenje: Prostorska instalacija Jureta PoŠe Krčma TamSCoUčiri: Plakat, slikarska razstava Manj e Vadla Grad Podsreda: Spodnje perilo ven, razstava zbirke starin ske^ spodnjega perila iz zbirke Irene Ine Čebular, da 26. Z Anina galerija Rogaška Slatina: Rogaška Slatina v preteidosti; razstava izbranih grafik Kurta MUllerja.do 5. 7. Galerija Zavoda za zdravstveno varstvo Celje: razstava likovnih del Iva Koloniča Elektro Celje, pridičje: razstava slik in ikon Slavice Biderman» do 19.6. Galija Nikca Celje, razstava del Anke Rener» Mateja Čepina in Jane Kvas Kultml dom Šmaife pri Jelšah, Cvetoči vrtovi, razstava del Janka Orača, do 9. 9. Kulturni dom Štore. Tri tisočletja železarstva na Slovenskem, do Z GalCTija Mercator centra Celjei razstava likovnih del Likovne sdccije KUD Žalec pod mentorstvom akad. slikaria Djemala D}okovlCa, do 23.6. Pokrajinski muzej Celje; Lapidarij z zunanjim lapidarijem, K^vríčni svet SchCltzove k^amike. Kulturno- in umet-nosmozgodovinska zbirka. Svetišča ob reki, Sv^ bogov. Arheološka klet v Knežjem dvorcu. Pokrajinski muzej Celfe, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji ti^ Šentjur; stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakia* di. ipavčeva hiša Šentjur; Ipavca - Živ-Ijmjein ddo Gustava in Benjarmna ^evca, Mtizej Laško: Laško-potovanje skozi Čas: Geologija okolice Laškega; Pivo-vaistvo in širaviliški turizem. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna deia dijakov umetniške Gimnazije Celje-Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umeu^ke zbirke. Muzej novejše zgodo\ii>e Celje: Živeti v Cei ju, Zobozdravstvena zbirka. OtrodÛ muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Kermanu Lisjaku. Fc^ograiskiatdje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Saloûa pohištva Tri-peu Celje, gostišče Hochiuaut Ttcmer-je. restavracija n^ celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in poŠta Celje: liićovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature LA Eneigy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Spanzla na temo Celjski ^fi. Minoritski samostan PodČeUtek: Herbartj, dragulj kulturne dediščine -zdravilna zelišča, stalna razstavaMdrí-je Gaber. smoci Uradne ure: od torka do petka med 12. in 20. uro. v soboto med 9. in 12. uro ter med 15. in 20. uro. V ponedeljek zaprto. Aioualno: • [nožnost najema ^asbenesobe (v prostorih Dnašiva SMOCL) • brezplačen tečaj računalništva za za-čemikeCŠMOCL, mobilna učilnica) - ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Eventim - ŠMOCL-ove urice, vsak dan od 12. do 15. ure brezplačne Inštrukcije materna* tike za osnovno- in srednješolce • igranje namiznega tenisa od ponedeljka do petka - brezplačen interaktivni tečaj francoskega jezika za začetnike, od 15do30 let - možnost nakupa vstopnic za razne prireditve v Sloveniji in Evropi Sobota ob 20. uri, P2: Samo Soline -Tajska: potopis Uradne ure: pisarna, Cesta Miloša Zi-danška28 (športni park): petki 15.00-17.00 in sobote 9.0O-U.00 Redno: ^ Pilâtes: Zgornji trg - Razvojna agencija Kozjansko, ponedeljki ob 1730uri. informacije na 031 812-533 [Maša). Rekreacija: Telovadnica OŠ F. Malga-ja. sobote od 14.30 do 16.00, informacije na 040 419 286 (Bojan). Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak 1. in3. četrtek v mesecu od 17.00 do 19.00. pisarna Rdečega križa. Mestni tig 5, Šentjur. iTy= oam Petek od U. do 16. ure v celjskem mestnem parku: Kreativno v parku 09; na* gradno žrebanje udeležencev, ki so za seboj čistili smeti in tekmovali v ani-madiskih igrah, plesni prodam. Sobota ob 930 uri pred kavarno mladinskega centra MCC Port: Zabavna in ustvarjalna sobotnica, ustvarjanje v delavTii<^ in ogled predstave Zvezdica zaspanka v izvedbi učencev OS Frana Roša 2 mentorico Majo Skakič. Sobota ob 21. uri, atrij mladinskega centra: Stand up komedija Lucije Cirovi-č, Mladena Pahoviča in Peric« Jer-kovića. C^ek, atrij mladinskega centra: Otvoritev Etno urban festivala; multimedijski performans Dožlsáte kar želite. Redno dogajanje v dvorani : tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.uri, vodi Grega Teršek; KUĐ Superstar - ples: torek med 16. in 18. uro, vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 18. uro, vodi Dejan Gregi; Društvo za planetarno sintezo: Četrtek ob 19. uri. Natečaj RAP OPEN MIKE; gla^)eni natečaj za neuveljavljene raparje in ra-perke, rok za prijavo sreda, 24. junij Redno dogajanje; Vsak petek med 19.30 in 21. uro v telovadnici HI. OŠ Celje: Rekreativno igranje košarke Vsako sredo med 9. in 16. uro v prostorih KŠOC na Mariborski 2: Prodaja študentskih bonov www.iiovitednik.coniwww.radiocelje.cont INSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi na 7. Kocbekov pohod, id bo v soboto, 13. junija. Pot bo vodila čez Dleskovec na Korošico. Odhod posebnega avtobusa je ob 6. uri s parkirišča pred Garažno hišo na Ljubljanski uhci v Celju. DIOJSTVO REGIONALNA VARNA mšA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 • pisarna 3000 Celje tel. Št 03/ 428 88 90 Ym«MM MmA CKJ« MATERINSKI DOM Tfelefon 492-40-42 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-ŽRTVE NASlUA 080-11-S5. vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. FakszagluhonemeOl-524-19-93, e-mail: druStvo-sosffidrustvo-sos.si ZAVOD VIR. DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24. 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE i^odajatj življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova4-8.CeIje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INSTITUT BLIŽINA, ielefonr.03/492-SS-80 Skupine: 2a starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fisCnega nasilja, za moSke storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRU^O OZARA CEUE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju Krekov trg 3,3000 Celje Pisama za svetovanje, ponedeljek-petekod8. do 16. ure Ctel 03 492-57-50) Uradne ure: ponedeljek, sreda od 9. do 13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 S44, www.eteos.si, info^eteo^sj. Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstr^ov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, teiefon (03} 42 25 190, fax: (03) 54 41 032. Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0.81 EUR petkovega pa U5 EUR. Tajnica: Tea Podpe-čan Veler. I>4ročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. NenaroČeoib rokopisov in fotografij ne vračamo. Usk: Delo. d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5. direktor Bogdao Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednosL NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail ur^ništva: tednik^m-rc.si E-maH tehničnega uredništva: tehnika, cednik^t-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Br^ez Urednica informativnega programa: Jlanja Intihar E-mail: rddio(S)nt*rc.$i. E-mail v studiu: Info^radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena BreČkp-PokliČ, Brane Jeranko. Špela Kuralt, Rozman Petek, Urška SeliŠnlk. Branko Stomejčič, Simona SoHnič, Dean Šuster. Saška TerŽan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostcùe agendjske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna LejiČ Propaganda: Zla tko Bobinac, Vojko Grabar, Viktor Klencň^k. Nina Pader, Rok Založnik. Alenka Za-pušek, Maijan BreČko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)5443 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agendja^nt-rc.si NOVI TEDNIK ^^ŘAZVEDRILO 31 - Nagradna križanka KRISA S9FBJk HYUWM* JEV Mooa CNPO NOňKO IB IQIMJO KRM4C H méKA WVICA Buuenc MM JUDOV PH ZAfirrMc 0»M4Ue 17 19 Síoi)arče/c.' AIROLO • žvicarski krnj, z&AD po zinngi senmlo SuvCTOVB oad Fr^^ ATENA J • Aiffiin ten^selj v Ateciih; DUG - »-rb»kj kraj v Sramu; OAKLAND • srn Juks v Kaliforniji; ONAGER -perûjiOd poloxV, ORNAT > $vcC«no obrcdûo oblačijcr. Nagradni razpis ]. ndgrada: darilni bon zâ 20 evrov V Gosliáču Miran v Trnovcu pri Dram-Ijah in vstopnici za 2 osebi za letno kopališče ZPO Celje 2. nagrada: vstopnici za 2 osebi za Rogaško Riviero 3.-S. nagrada: darilni bon za veliko klasično pico v gostišču Hochkraut v Tremerju Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NTáJ^C, Prešernova 19. 3000 Celje do čelrlka, 18. junija. Danes objavljamo Í2id žrebanja križanke, ki je izšla 5. junija. Rešitev nagradne križanke iz st. 43 Vodoravno: ŽARNICA. ILARION, REDA, RT. NIVEN. NIKA, PEK. BANAT. ALAN, ŠKART. OPTIMIZEM, PARTE, RAKU. KLEE, IRl, RK. KAS, YORK, NOČ, JOPA. SAMOA, AT, MESO. noah, čikar, orangutan. anet, vlom. ogino, iva, nu, hair, ciglar. peron. vaal, asana. abid-2an, lu, ornitoza, dno, ENKA-lon. ido, bear, BK Gesior KoSarkarice ŽKK Merkur Celje Izid žrebanja 1. nagrado» darilni bon za 20 evrov v Gostišču Miran v Trnovcu pri Dram-Ijah in vstopnici za 2 osebi za letno kopališče ali bazen Golovec ZPO Celje, prejme: Valentin Rime. Pucova 5,3000 Celje. 2. nagrado, vstopnici za 2 osebi za Rogaško Riviero, prejme: Ljudmila Belaj. Parlžlje 95. 3314 Braslovče. 3.-5. nagrado, darlbi bon za veliko klasično pico v gostišču Hochkraut v Tremerju, prejmejo: Vinko Gal, Šmartno 3, 3201 Šmartno v Rožni dolini; Darinka Zamuda, PaneČe 40b, 3272 Rimske Toplice in Marija Zidanšek, Hotunje 34a, 3232 Ponikva. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. 1 ž 3 4 i 6 1 ■Š 5- 1Ó 11 12 lâ 114 1 16 17 1 Ú n ' IŽ2 ^23 s s 26 Z7 S 29 '30 Ime in priimek: Naslov: _ Ona: V zapleteni posbvni si-tuariji boste iskali pomoč in jo tudi našli, a ne tam. kjer ste jo pričakovali, ampak pri povsem nepriùikovani osebL Najprej vas bo to malce zmedlo, a si boste kaj hitro opomogli. On: Ko boste spoznali, kaj pravzaprav iščete, boste že zelo blizu temu, da to tudi najdete. Vložite še zadnje napore v to, kajti končni uspeh je že na dosega roke. Le zakaj bi ga po neumnosti izgubili^ Ona: Bolje, da ne razmiš^a-te o maščevanju, saj je řreníi» tekprimem^Uzapomiritev.Vû-nec tedna boste prišli v položaj, ko se bo treba odbčiri za veliko več, kot boste pr^ravlje-ni. On: Kmalu boste prišli do tega, kar ste že dolgo Meli, vendar boste presenečeni vigotovi-Uy dû uûs to sploh ní 7 Kosovelova 16 3000 CEUE gsm 041 hi ofé Tèl 03 490 OXtX Igor «falen - Iggy si je 2 veseljem vzel čas in s svojim mercedesem popeljal marsala (hro Godnic se vedno rad pokaže v tej vlogi) med navdušenimi radovedneži. Me zdravje za dober začetek: lastnika nove gostilne Miodra^ijo in Zhranka DaČković, žal$ki župan in poslanec Lojze Posede I, mariai Tito in Tone Anderiič. Zaskrbljena direktorja? Direktorica Celjskih lekarn Lilijana Grosek in direktor celjske bolnišnice Marjan Fer-janc izgledata zaskrbljeno. Zato, ker minister za zdravje Borut Mildavčič vidi še ne povsem izkoriščene rezerve v cenah zdravil in v cenah nekaterih zdravstvenih storitev? Foto: SHERPA