Leto VIII., štev. 56. Celfe, sobofa 22. mala 1926. PoStnina plačana v gotovlnl. Naročnlna Zq Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za lnozemstvo: tetno 240 Din. Posamecn« ötevilka I Din. Izhaja v torek, lefrtek In «oboto. Redakoija in upravai Strossmagerjeva nllca 1, prltl Tel.65.-Rač.p.-č.zavoda 10.666. Oglasl po stalnem oenfku. Iz seje celjskega občinskega sveta. Celje, 21. maja. V četrtek od 17.15 do 19.15 se je vršila redna seja celjskega občihskega .sveta. Navzočiih je bilo 27 občiaskih odbornikov. Žiupan g. dr. Hrajšovec je uvodoma preciital nekaterie cbošlie dopi- se. Obč. odb. dr. Dobovišek je naznanil, da odlaga svoj manda- tacije ne izplačale, ker je hiša; radii bli- žine klavnke in Voglajne za kopaJlišče neprikladna in ker je poleg tega tudi izpostavljena popravam. Iz teb raalo- gov je bil nakup odkl'onjen. Tvirdka D. Rakuscb je staviia &edaj mestni občini nove pogoje za odstrasniitev maule stanrbe poleg svojega skladiišča na oglu Kralja Petra ceste in Levstiikov« uiice. Tvrdka je pripravljena prepustiti to mailo stav- bo mestni obcioii, v zaanemo pa zaliieva ozko ulico rued kišo g. Robeka im svo- jim skladiščean. Ta uMca pa se naj na obeh straneh zapre z dvojnimi želtozni- mi \Tati, ki ju naj nabavi mestna ob- čina. Prevozna pravica v tej ul'ici osta- ne še nadalje g. Robeku, ulica pa pre- ide v last tvrdke Rakusch. Predltog je bil sprejet s spremembo, da se mesto ene železne ograje rua .spodnjem koncu uliee poslavi lesena, občiina pa odstopi ulico do rneje, ki jo tvori konec Robe- kove stavbe. Mastna občina bo podrla maio poslopje ob Levstikovi uiliiici na las.tne stroškc in uliico razšiirida. Dru- žbi. ki je lastnica bivše Putoiikoviceve tvornice pri Sp. Lanovžu, proda obci)- na prostor za poslopjem v siirini 5 m po 15 Din za m2, ne more pa dovöliti družbi predkupne pravice za zemljišče med tvornico im dovozno cesto na Sp. Lanovž. Meslna občiina dovolli Splošni gradbeni zjidrugi, kakor je dovoliilia že Obcekori^tni uradniiški sta.vbni zadtru- gi, jam-stvo za posojilo do 1 millijona dinarjev, ki bi se naj porabiilo za zida- nje zadružniskili bis. Odkfonii se proš- nja viniskih trgovcev, naj bi se radi vsušenja vina v vinskiih kleteh opustiio pobiranje obcinske doklade na vilno za pol leta nazaj im naprej. Odkloni se tu- di predlog vojaške oblastii, naj bi mest- na občina p.rispevala za garniziijsko godbo v Celju 150.000 Din. Denar, ki j-e kot prodajna cena za dvoje občilnskih objeklov dcponiran v hraniiEnih knji1- zicah (250.880 Din) se bo porabil za plačilo obcinskega dolga pri Mestni liraniddiici. Popravi se paviiljon v me- stnem parku. Odkloni se zviišanje na- jemnine za prostore mestnega magi- strata v Radakoviičevi hiši. Obc. svet vztraja pri prvotnem sklepu gliede let— ne najemnine 18.000 Din. Odki'oni se tudi povišanje doklad na najemnitno od 1. aprida t. 1. clalje. Mestno oskrbni- štvo se bo preseliillo na Sp. Lanovž, ki ga bo treba za to primerno adapti'raiti. Mestna občina coljska pritslopi kot iLstanovni clan Vodnikovi druzbi. Obrini in tržni odsek (poroca pod- župan Gobec). Lokalna poireba se ifc- reče Fiiipu Vrtovcu za prodajo stru^- pov, Anrton Krempušu za avtotakso, Antoniji Pirc za ei'ektrotebnioio pod- jetje, Ivanu Martiinčiču za specijjailiio tiskamo, Slomskovi tiiskovni zadrugL za knjigotrštvo in Flori Laigei^Necker- mann za prodajo knjiig. Z ozirom na dopis Gremija trgovcev v Geliju se sklie- ne, da se prepo\Tied razobešanja blaga na cesto vpošbeva pri cestno-policij- skem redu. Pokopališki odsek (poroca obč. odb. Bizjak). Nastaviitev Franca Zu- panca za m-estnega grobokopa se odo- bri SlnčajnostU Čišcesnae Koprivniloe na Dolgcm pofju naj se izvrši tako, da se ne zadelu^je s tern poti. Izvoscki naj ne zastavljajo vhodov na kolodvoru. Prepreči naj se vrvenje avtamobii'ov po mestu. Ob cestah, ki vodiQ'o ia Žaka, Vojnika in Lažkega v Celje, naj se na- pravijo s\iarüne tablice za pocasiio vožnjo. Geste naj se škropijo, da se preproci dvigaaije prabu. Na predlog obč. odb. Leskovska vstopi meisto njega v odsek za podjetja obč. odb. Posavec, vodovodni referait pL^ prevzame obč. odb. Koren (soc.). PregLedale se bodo higijenskc razmere pri otroskeni vrtcu v Gaberju in na prostaru za vojašnico kralja Aleksandra. Ob koncu seje se je župan v toplili besedah sponitinjal opor- dne v Ljubljani umrlega odliičnega na- rodnega borca g. dr. Kaxlia Triller ja. Občinski odbor je izrekel svoje sožalje ki zakfical: >SLa\'a njegovemu spo- ryinu!« — rp. — Resolucija o okoliski šoli. Na rednem sestanku kraje\iie or- gan izacije SJ3S za Geljo-okoliico je v Sokolskem dornu v Gaberju v četntek poroča 1 okrožni tajmik g. Zaibkar o se- danjem stanju zadeve okolJiiške sole. Ob tej prMiki je bita sogkisno sprejet a sle- deča resoluc?ja: >Clanstvo krajevne organizacigo SDS Celje-okolica, zbra.no na sestanku v Sokolskem domu dne 20. majnika 19Ü6 pi'otestiira proti odloku mimistra prosvete, s katerim je billa odi-ejena ulcinitev zgradbe okoliške sole, ter ute- merjuje svoj protest kakor slledi: Stara solska stavba v Celgu v, Razlagovi uMci absolntno ne odg-ovar- ja današnjim razmerain niti s hiigio'e- nicnega niti s solskovzgojnega staliišca. Potreba po novi šoliski stavbi je bila! podana že leta 1873., a se do sedaj ni mogla realiiziira.ti vsled odipora tuije- rodue avstrij^ke vLade. Po petdesetletnem boju se je po- srečilo vstvariiti tako v obcinskem od- boru okoliiške obciine kakor tuidi v kraj- nem solskem svetu tako razpolozenje, da je,postala doligotrajna žeJja iln po- treba dejstvo. Ne gre danes za vpra-sanje pro- stora, na katerem naj se sola gradi, temveč za vprašamje, ati se ta s>pl)oh gradi ali ne. , Kakor so celo predvojno dobo na> sprotovali protinarodni elementi grad- bi šokskega poslopja, tako so se našld tudi sedaj eJementi, kateri iiz Mih na- cijonalnih nasprotstev ugovarjajo re- alizaciji projekta. Da si je bifo celo postopanje, ki je dovedlo do gradbe, popolnoma zaJco- nito in so se oddala dela po obstoječiK predpisih, je minitetrstvo prosvete ču- tilo potrebo ustaviti gradbo, ne da bi si dalo predložiti zadevne spiise in bi zaslišaro faktorje, ki so za to meiro> dajni. Vsled tega odlocno odkllanjamio to protizakonito krši)ftev avtonon^ije oU- eine in krajnega zastopstva, da se gradba solskega posllopja neiaoteno nia- daljiije.« Politika p PRIHODNJA SKUPŠCINSKA SEJA. Predsedstvo Narodne skuipšči- ne je uradno razglasilo, da bo prihod- nja skuipščinska seja dne 26. t. m. ob 10.30 uri. Na dnevmem redu je: DoDo- čitev dnevnega reda. Iz tega je razA'id- no, da jo korupciijska deba.ta, ki je pri- čela 14. t. m., defimiitivno odstavJjeoia z dnevnega reda in da se morajo imter- pelacije gledo karupciijskiili afer obno- viti, ako opozicijske stranke žele na^ (laljno korupcijsko debato. V opozicij- skili krogin je to postopanje zbuidHq veliko razburjenje. Vodittelji ožje opo- zicije so skleniäii, da bodo iiiterpelacijo o korupcijski/h aferab obnovili. Sesta- vil jo bo dr. Kumamudi, sopodpiisal pa tudi Ljuba Jovanovic. Em. Lilek. Zgodovinski opis Slovensko Stajerske in Prekmurja. (Spisal prof. dr. Fran Kovačič.) (Dalje.) Palatin je umrl marca 1667. Ban Peter in Nadasdy obnoviita zvezo ma- ja iistega Ir-ita Avgusia 1667 sklene Zrinski »ligo« s Tattenbachom. Ali zveza z Nadasdyjem ni trajak doPgo. Da bi si mogel priiLastiti kaTlovski ge- neralat, približal se je Zrimski dvoru. Ali gencralata po Auerspergovi smrti 28. aprila J609 vendar ni on dobif, ampak grof Herber&tein (8./IV. 1669). Ko mu je cesarski. koiniisar za Ogrsko, grof Rottal, za.upal vse podirobnosti spletene zarote, se je Zrimstki tako pre- strašiJ, da jo izdal celo zaroto koncem mesec.-i junija 1669, obdolživši največ Nadasdy ja. Obžalivši pred cesarjem Lc-opoldom svoje tajne zveze, pofožil jo novo priscgo zvestobe. Ali kljub cesar- skemu prizanašaaijn njegovi nezvesto- bi in kljub svoji novi prisegi je vendar ban Peter kmalu nato poslal že ome- njeno, LeopoLia sraimoteče piismo na poljskega kralja, da bi tega s tem od- vrnil od ženitve s habsbmrsko nadvoj^ vodinjo Eleonoro, sestro Leopoldovo. To pismo se končuje z banovim pred- logoin, naj se Poljska združi z Ogrsko iii zed in i z Rusijo. Pri torn poslu je tu- di Katarina pokazala svoj »diplomat- ski talent« s svojo zavraitno liinavšci- no. O leni pišo Šišic v Poslj. Zr. im Fr. na str. 67: »No uza sve to (kar ji je njen mož |)okvariJ s svojo nagl'ostjo pri dvoru) diplomatski je talent njezin požeo jednu važnu pobjedu: pokazavši naime interes za udajni nadvojvotkinje Eleonore i izmoMvši od cai'iee matere njezinu sliku, kao bajagi da ce je pre- poručiti kralju poljskom, ona je na dvoru povsc razpršiJa (?) sumnju, kao da bi joj muž I io dušmanin ove ženid- be. U istinu pako ona je sama puto- vala kroz Bee- u Gornjii Ugansku k ze- tu Rakoczyju, pa da onda odavle po- rt je u Poljsku, gdje je miisMla biiti na po- mot'i Bargigliju, te kralja Mihajla pre- dobiti za daiTsku princesu.« Ko je francöski kralj zvedel, da je ban Zrinski celo zaroto iizdal in da se je pri vofitvi poljskega kralja meseca junija 1669 vmi-šaval v to voMtev, že- leč da bi bil nicgov zet Rakoczy ikvo- Ljen (B. p. 117), je 7. julija 1669 od- govoriil na pismo »treh oseb« (Petrus do Zerin, Franci'sciis Ragoczy, Stefa- nus Barkoczy) z dne 25. apriila 1669, naj bodo pokorni svojemu zakonitemu vladarju, s kaierim on žeK živeti v mi- ni in prijateljslvu. Od franccskega kralja za staino odbit, se jo Peter Zrimski zopet zaccl danajski xhvL priblizavaiti, da bi dobil ravno lzpraznjeni gornjo-ogrski gene- ralat. Ali zastonj je bit tudi tu Petrov trud. Nadasdy, da bi se mu maščeval za njegovo denuinciacijo meseca junir- ja, predloziil je dvoru njegova in Wes- selenyjeui pisma. Nadasdy je bil nato sprejet v avdijenco, a Peter Zrimski ni bil pripuščen vl. dec. 1669). V naJMecji jezi in razburjenosti se je v Leopoldovi predsobi zadrl na dvorjane: »Vi čete še se mene bati)!« pa se nato hdltro po- dat na Hrvaško. Medtem pa je že po- slal svojega adjuitanta Bukovackega na Turško, dviignil marca 1670 na njego- vo ugodno sporočilo \stajo, ter pobeg- nil J3. aprila 1670 s Framkopanom iz Cakovca na Dunaj, kjer so obadva bi- tro zaprli', jih zasi'iisali, 7. septeinbra 1670 pa jili odvedli v Dumajsko Novo mesto in jih tarn po končanem procesu 30. aprila 3 67i obglavilk To je v krat- kem zgodovina madja^sko-br^•laske za- rote, vstaje in usode Petra Zrin&kega in Franja Frankopana. Za označenje razmerja med Pe- troni ZriiLskim in njegovim svakom pred vslajo, katerega se je dotaknil Sišič z besedami »porodične razmiri- ce«, naj služi izpoved prvega v njegovi dupliki: »Izjave Frankopana se ne mo- rejo upoštevati, ker je znano, da je on zmirom bil moj hud sovrainik, ki mi je veckrat posegel po žiivlijeniju. V pii&ot- nosti grof a Draskovica me je dostiikrat v svoji miadeniški naglosti pozval na dvoboj, naročil bandite iz Ital'ije, da me spravijo iz tega sveta, mi hotel celo s strupom dati zadnji »vale!« (R. p. 483). Kar se tiče od profesorja Kovaci- ča omenjenih »nagibov osebnih ambi- cij, ki so pri zaroti sodellovaliii« biili so ti pri. banu Petru in njegovi ženi Ka- tarini na prvem mestu lnerodavmi. Že pokojni univ. prof. Kranes je v svoji avstrijski zgodovini trdil, da so bili osebni nagibi goniino koto pri celem podjetju bana Petra. Kaj je on želel najprej postati v avstTO-ognski državi.?, To nam pove francoski poslanik Gre^ monville v svojem poročiki z dne 27. novembra 1664: »Le Gomte Pierre de Serin ne manquera pas de veniir icy a qui on ne pourra pas refuser le gene- ralat de Groatie, pöur lui oster la pre- tention du Paladmat.« Peter ni dobil ne hrvaskega generalata ne palatima- ta; hrva'ski ali karlovacki general Auersperg je še le aprfta 1669 uimrl in junija tiwtega leta se je oddal ta ge- neralat po protekciQi prvega cesarske- ga tajnega svetnika grofa Iva«na Au- ersperga, brata unirlega genei*a.la, gro- fu Herbersteinu. Palatin. WeseLeny, ki je leta 1664. težko obolef, je spet ozdra- vel in še le leta 1667. mnrl. Po njegovi smirti pa se palatinsko nuesto ni za- Stran 2. »NOVA DOB A« Stev. 56 p RADIÜEV »DOPUST«. Vodja HSS Stjepan Radio je odpotoval iz Beograda in prispel v Zagreb. Njegovo glavno glasilo »Dom« prinaša zainkni- vo li'otico, v koji uteineljuje Radio po- trebo 2-mesečnega dopusta, katerega se mu naložifli radiikali. Pravi, da bo po nasvetu zdraivnikov odpotoval na dopust v Dalmaciijo. Potrebuje baje do- pust predvsem radi tega, ker ves čas svojega poiiti'cnega ud-ejstvovanja ni jmel ni.ti teden počitka. Pred odliodoin pa namerava prirediiti še dve zboro- vanji. p BOJ ANGLEŠKIH RUDARJEV. V cetrtek dopoldne se je v Londonu se- stala plenama konferenca rudarskih dekgalov, ki je raizpravljalia o sbllepi.li izvršnega cdbora rudarske zveze. Kon- ferenca ni pr rot alia na predlog ministr- skega predsednika Baldwin a, da se kot predpogoj za reorganižacijo rudnikov znižajo rudarjein mezde. Ta sklep je bil takoj sporočen mitnistrskeniu pred- sedniku in odboru zveze lastnikov rud- nikov. Čuje so. da so lastniiki nepovolj- no sprejoli nektere točke viladnega na<- črta, ker pomcnjajo po njihovem mn&- nju zacetek bodoce naciiioniaiiizaeije indniikov. Baldwin ostane za binkoštne praznike v Londonu, da more stopiti takoj v stik z obema str ankamt, kadar bo potrebno. — Na seji spodnje zbor- nice je biila. v četrtek tudi vtožena im- tcTpelaciija c komkiih, ki jih namerava podvzeti uolranje mrniislrstvo, da se prepreci! posi'Jjatev 2,600.000 rublljev rtiske rudarske zveze aongfleškim rudatr- jem. Tajnik za notra.nje zadeve je od- govoril, da jo vlada na podlagi izjem- neg-L stanja storila vse, da se prepre- čijo vse denarne pošiiljatve za nadiafje- vanje splošne stavko, ker- pa .smatra premogovni spor za zadevo popolinoma trgovjskoga znaičaja, ne more storiiti1 v omenjeni zadevi nikakik korakov. Celjska kronika. c DENARNI ZAVODI na biinkošt- no soboto no boüo poslovali. c P0PRAVLJAM0. V krkiki o koncertu mariiborske »Draw« se je radi nejasnosti v rokopisu in nagle ko- rektuTcü pojaviiLa sicer res nemogoca pogreška. — »Aida« je Verdijevo delo, kar je že menda vsakomur znano. c PISARNA ZA TUJSKI PRO- MET. OLepševalno in tujsko-prometno drustvo v Celjiu jo ustanoviilo v. palači Prve hrvatsko stedioni.ce nasproti ko- TodvoL'a svojo prometno piisarno (Tou- rist Office). Pisarna iiina v prvii vrsti namen pospesevati' tujskii promet v na1- sih krajiili, opoz.arjia.ti tujce na na.se naravne krasote im jih. seznanjati z njiini. ("Dobrna, Rogaska Slatima, Lai- ško, Riinske Top.liiic-e, Clatez, Radenci ltd.) Zajedno bo preskrbovala tuijcem stanovanja. Zato je prosena naša jav- nost, da sporocii pjisarjiiil vsa proata stanovanja, sobe im posteLje, ki jib mi- slii kdo oddati. Pisarna se bavi tudi z vidiranjem poinih listov, kar preskr- buje za odskodnimo 10 do 20 diinarjev pri vseh konaula-tili. Da.lje je vsakdo prosen, da podpira pisarno z nasveti in drugiini prrpoinocki. V svrlio rekkv- nie si želi knji'g in brošur, ki bodo tuj- ceiiL brezptačno v pisarni na razpoki- go. Istotako je obcinistvu brezpliacno na razpolago reklaina za vsa tuja ko- palisča in letoviisea. c PROTESTNI SHOD so skliicali socijalni demokrati za soboto due 22. L m. ob sedmi'h zveöer v lioteli pri »Kroni« v Clelju. Kakor je iz vabil raz- Aid.no, Ijüdo na tern sliodu protestirali proti uameravanii ustaviitvi zgradbe okoliške osnovne sole in proti brezpa- selno.stL delavstva, ki bi se z ustaviitvi- jo zq zapoeete zgradbe se znatno po- vecak. c POUCNI IZLET V NEMCIJO, NA HOLANDSKO IN CEŠKO. Vsled nastalili raznier v Angliiji ne napraivi »Probuda« nameravanega izi'eta v London, marveč v Noničiijo (skozi Je- senice in Beljak miinio Salnograda v Monakovo, Köln ob Reni in Düssel- dorf,), na Holandsko (Rotterdam, Haag. Harlem in Amsterdam) nato zopet v Nemciijo (Berlin, Dresden) po-- tem v Ceho-Siovaško (Pralia, Brno) ter mimo Dunaja in Mariibora v Ceije. Cplokupni stroski za potovanje znašajo 5.500 Din hi to za vožnjo 111. razr. v brzovlakih, prenočišča, prehrano (ne med vožnjo), vstopnine v razne muze- je in imietniške galerije, kakor tudi orijentcscijskp vožnje in napitniine. Od- hod iz Ljubljane 18. julija ob 21.10, povratek v Cdje 4. avg. ob 2.27. Prija- ve za to velepoucno ekskurzijo spreje- ma do 31. maja drustvo »Probuda« — gospodarskr odsek na lehn. srednja soli v Ljubljani. Tarn se dobi, tudi: natanc- nejši potovalni program. — I. B. c SPLOSNA GRADBENA ZA- DRÜGA V GELJU je priioela s posto- vanjoni ter je pričaikovati, da se že v pi'ihodnjih dneh prične z zidanjem enostanovaniskiih his oninn zaidružni- koni«, ki so se za to ogi'a,siili in-ki so iizpoluili vso predpogoje. Naöelstvo za- druge obstoji iz naslednjiih gg.: Avgust Drukar, uotar, predseclniik, Ivan Biz- jak, krojaški mojster, njegov lnwncst- nik, Franjo Jost, trgovec, tajnik in blagajnik; Franc Leskovšek, trgovec; Karl Pajk, tovarnar; Dragotin Sirec. trgovec i.n Franc Tramsek, viinotržec. vsl v Gelju. odborniki. Zadriižna pi- sarna se nahttja v ALeksandrovi uJjiici st. 4, kjer da jo posle vodeči taijnik: in bl'agajnik gospQd Franjo Jošt vsa, za- željena pojasnila, V priliodnjLli dneh bodo zadružniki, ki so podpiisali pri- stopnico, prejeli poloznice v svrho plia- cila delezev in prißtopniine, nakar bo- do potem prejeli praviila. — V nadzor- shii zadruge pa so gg.: Fran Burger, notar, kot predsedinik; Drago Gerl'iini1., trgovec; Jernej Golčer. sodai'ski moj- ster. kot clani; xs'v. v Gelju. — Razsod- ništvo tvorijo gg.: dr. Anton Box it-, od- vetnik; dr. Ernest Kalian, odvetnik; Franc Guk, trgov,ec; Rudolf Pertot. kamnoseški poslovodja im Albert Ru- lar, puwkarski mojster; vsi v Gelju. — Sta\bena komisija pa obstoji iiz gg.: preds-ednik Avgust Drukar; tajnik Franjo .lost, kot člana nacelstva; kot strokovnjaki pa so: Yimko Kukovec, te- sedlo. Peter tudi ni dobi juliija 1G69 generarata na Gornjem Ogrskem, ka- kor smo že poprej porocaii. On je po- stal samo hrvaski Imn januarja leta 1665., ali v bansko cast je bil se le.tri leta pozneje svečano uveden. Do leta 1660. je iskal pomoci pri Framcozih, Švedih, Poljakih, Rajnski zvezi in Be- necanih. Staf je v francaski sKižbi do av;gusta leta 1668,, dobka^oc Letno penzijo (dvakrat.po 4000 tolairjev). Bil je tudi ta-Čais in še da.lje v beneocinski službr, dobivajoč odtod 6000 kroin na leto, a oa pust 1:670 40.000 kron, (R. p. 308).-V irancoski sliuzbi je imel na- log, da dvigne vstajo na Ogrskem im Hrvaskem proti kral'ju Leopoklu I., kadar bl dobil za to zapoved od fran- coske vlade. Ko pa je januarja 1. 1668. sklenil Louis XIV. z Loo]^oldom I. po- godbo o delitvi španske monairliije, ga Francrja ni v^c rabirlla in mu.zato dak slovo 24. avgrasta 1668. V benecAiiski sfuzbi je inj6l Benečane po moznosti podpi.rali v rji'hovi borbi proti Tur- koin za otok Kandiijo (Kreto) v t, zv. kandijski vojnl (1645—1669). Ker je francoski kralj že 17. oktobra 1664 sporočil &vojehi.u posiainiiku v Benet- kah, da bratje Zrinski nikakor ne sine- jo umcsavati Türke v svoja revoluci- jonarna podjctja. se Peter Zrin^ski ni sitiel udelezevati poslan^tev ' ogrskih »interesatov«. na porto od novembra leta 1660. do oktobra 1669. Še le jeseni leta 1669., ko mu je francaski in av- strijski dvor njegove prošnje žaTjiivo odbil, in ko je biila dokoncana kandij- ska vojna konoem Sieptembra 1. 1669., je intel Peter Zrhi-skii svobodne roke napram Turčijk In tako se je setlaj obrnil na njo, želeč z njeno pomočjo postatii cgrski kralj alii vsaj knez hr- vaski; za svojega zeta pa je zahteva.l1 erdeljsko knezevimo. Obenem pa je tu- dii fcurovat z Benetkaini. Te so žekle po vestn grofa Karla. Thurna z dne 14. aprila. 1670 csvojiti od Avstriljie Gori- co, Gradisko, Trst in Reko. Istega due so gori'Ski stanovi prosili ceisarja za ponioc, ker jim ])reti nevarnost ne sa- mo od Zriiibkega, ainpak tudi od re- publike. Po izvestju vojnega sv-cta z dne 13. marca 1670 je grof Zriintski; v zvezi z Bont'tkami zahteval Slavonico, Kranjsko.v Senj in vsoi zeniljjo (Hrvat- sko) do Štajerske i:n Gorijce, a za to l)i! se podlozil benecanski repuJ3liki, pa ji pi'acal davek kakor tudi Turški No, ne Benotkam ne banu Petru nil bWo ko- risti od te zveze. Turška pomoc pa je obslojala samo v dolgem naslovu, ki ga je Petru napisal bosanski paša po sultanovein ukazu: »Petru Zrinskemu, kne/Ai Ili-rije, Ogrske, Daciije in Molda- \ije ter vrhovnemu voj.skovodji celo otomanske vojske«. (Dalje prih.) sarski mojster na Lavi pri Gelju ki Franjo Ncrad, gradbeni podjetnrk v GaJ-H?i'ju pri Gelju. Eno mesto v stav- beni komisiji je rezervirano za bodo- čega mostnega stavlx^nega inzenerja. c OBGN1 ZBOR bo iimella premo- govna družba »Bohemia« v Gelju due 12. junija ob 2. popoklne v pisarni od- vetnika dr. Kalana. v Gelju. c PR1H0DNJI MESEČNI ZI- YIS SKI tfEJEM bo v Gelju v pondo- l.jck dne 7. junija. c NELEPI POJAVI NA IGRIŠČU ZA TEN IS. Ponovno si'iswno pritožbe, da se na igrišču za tcnis S. K. v mast- nem vrtu govori vedno nemški. Zato opozarja. odbor S. K., da je nas jeziiv občevalni jezik na igrišču. Odbor sedaj zadnjic opozarja, da mora nemskutar- jenje prene-ha'ti. Ako bi pa ta opomin nic no izdal, bo odbor prisidjon doticne osebe v Licsti.li objaviti. — OdJ^or. c DRAŽBA LOVA 0BČINE DRAMLJe se bo vršila v torek po biiv koštih na srezkem pogla,vaiistvu v Gelju. c PODRUŽNIGA UDRUŽENJA V0JNIH 1NVALID0V v Celju ponov- no opozarja svoje cliane in allanice, da se bo vrsii' v nedelijo due 23. t. in. ob devetih dopoldne v gostihii^kiih prosto- rih Narodncga doma v Gellju izrodni občni zbor podruinice, na katerem se i-o razpravljalo o invalidskem zaJvonu in .spremembi pravil. Prklite polnošter vilno! —Odbor. c PREKJNJENJE ODDAJE PLI- NA. Y času ol^eh binkostnili praznikov dne 23. in 24. t. m. se bode oddaja pM- ija radi ljopraviil'a aparatov za izdelo- vanje plina prekrnilia. Aparati za po,- rabo plina v stanovanjiiih se morajo za ta čas dobro zapreti. c PREMEMBA POSESTI. Boži»- ccvo hiiso na Bregu (goötilno »na Škar- pi<0 sta kupila na javni dražbi Ignac in Josipina Zagradisniik iz Gornjega grada. c URA JE BILA NAJDENA. Na posestvu g. Roberta Diehl'a v Gelgu, na Dolgem polju štev. 6 je bila najdena moska srebrna ura. Kdor jo je kgubiil, naj se tarn zgiasi. c ZAKAJ VSE PO SVETU ZBI- RAJO. Po Gelju hodita v unifornii im s sabljo dva veterana iz Vara.idima ter pobirata prispevke za nabavo zastave za svoje veteransko drustvo. Moža ima- ta za nabiranje darov dovoLjenje od mlnistr.stva. Sreciui ljudje, ki niunajo bolj nujnih potreb! c NAB1RANJE DAROV ZA RU- SK0 S1R0CAD. (Razglais.) Gospod ve- liki župan mariiborske oblastii je na- znanil z do"pi'som od 26. apriilla 1926 U br. 11.092/1. da se bodo nahiirali da- rovi na dan niiske siročadi dne 3. jiu- nija 1926. Obei'nslvo se pozka, da po možiiosti pivipomore do čim lepšega uspeha, ki bi ga bilo toplo želeti diru- stvu za pomoč rodbiinam in sirotain padlih ruskiili vojakov. — Mostni mai- gistrat celjski, dne 14. nna4'a 1926. c SPOMENIK DOBROVOLJGEM V DOBRTJDŽl. Za postavitev spome- nika v Dobrudzi padlim dobrovoljcem je bil ustanovljen odl^or. Po narocH'u minüstrstva za notranje posle in pa imenovanega odl)ora je biila mestna občina pozvana, da naj v svojom pod- rocju nabira denarne prkspevke za inienovani naniien. PrebivaLstvo je vah- ljeno; da se naj temu patrijotRinemu povabilu odzov-e iin po možmosti prispe- va za navedeni namen. Prilspevke je oddiii v sobi štev. 2 mestnega magi- strata pri mestnem tajniku g. Krušiču. c V VESELI DRUŽBI se spomi- njajte najbednejših in položite dar sle- pim na ottar. — Podporno drustvo slepih, Wolfova ulica 12, Ljubljana. c TOMBOLA PODRIIŽ. UDRU- ŽENJA V0JN1H INVALipOV V CE- LJU. Podruz. Udruž. voj. invalidov ponovno opozarja cenj. občinstvo, da priredi dne 6. junija t. 1. veiiko javno tombolo v kor ist najbednejšim članoin. Karte so v prodaji v vseh trafikah v Celju po 3 dinarje komad. Ker je pri- reditev humanitarnega znacaja, se apelira na javnost, da pridno posega po kartih. c BRV CEZ VOGLAJNO. Mestna obcina .namerava napraviiti hraiStovo brv cez Voglajno priilitc.no tako, kakor \e hila ona, ki jo je zadnja veriika po- vodenj odnesla. Stroskovnik in nacrt sta pri mestnem uradu ob času urad- nili ur na ogled. Ponudmiki naj svojo pouudbo ftavijo najdaljo do 31. maja. 1926 mestnemu magitstratu. c NOVA AVTÖTAKSA. Novo pre- ^'ozno podjetje z avtotaLso je začel g. Martin Prietovšek na Sp. Huidinji pri Celju. 572 c IZŽREBANI P0R0TNIKI. Za II. redno porotno zasedanje v 1. 1926., ki s.e ])i'iiČ'ne due 7. junija 1926, so biiii Lzzrt'bani sledcči porotniki: 1. Glavni porotniki: Atlšek Martin, pos. in kra- rnar, Ljubno; Božnik Juriij, kmet ki župan, Loka; Jost Miihael, posestniik, Gotovlje; Sa'tller Anton, posestnik, Dražjavas; Lapoi'nik Josip, posestnik, Lože: Knez Ivan, solastnik »Zlatarke«, Gaberje; Govedič Josiipj pos. in trgo- vec, Yransko; Pcrmozer Anton, pos. in mosar, Gaberje; Turnsek Franc, po- sestnik, Breg, dr. Karlovsek Josip, od- vetnik, Gelje; Gov'ek Jože, posestnik, Kasaze; Pukmeister Alojz, kroj. nio-j- ster, Gelje; Lorber Josip ml., pos. in tovarnar, Žalec; Ropas Ladiskiv, i,z- delovalec gla.sovirjev, Medlog; Drofe- nik Alojz, trgovec, Gelje; Krefl Ivan, pos. ioi krojač, Braslovöe; Božnik Ma- tevz, kmet, Dobrna; Zu,panc Anton, posestnik, Cernolica; Robek Anton, go- stilni«carv Gelje; Božič Janko, trgovec v Gelje; Cmak Ivan, posestnik, Sv. Ma- tevž;. Koschir Franc, kov. moj>ster, Get- lje; Derca Jakob, kmet, Gomilsko; Mo- žina Ivan, ravn. mestnega inLina, Ce- lje; Kač Ivan, posestnik iai gosliln., Go- tovlje; Mokui Josip, pos. in župan, Ar- novoselo; Brezovšek Juriij, posestnik, Razgurc'i»; Lenairt Šandor, poise^tniik, Rajhonburg; Hriberniik Franc, posest- r.ik, Legen; Rak KaroJ, posastnik, Sp. Gorče; Cokan Janea, posestnik, Me- gojnice; Omerzu Jožef, pos. in župan, Raztcz; Krofliič Alojz, mesar, Gelje; Urlianeic Adolf, mesar, Gaberje; Vo- lavsek Martim, posestnik, Vodisiko; Šu- mer Martin, trgovec, Konjiice. — II. Dopolniilni porotniki: Koren Franjo, pek. mojster, Celje; Loilmer Karol, tr- govec, (lelje; Krevel* Franc, pos, in go- stiln., Petrovce; Kalan Franc, liesni iv- govec, Gelje; Riischner Ivan, prokurist, Gelje; Lokošek Fiilp, trgovec, Kresni- ke; dr. Sernec Gvidon, odvetnik, Celje; Gradt Bogomir, kljueavnicar, Celje; Jezyrnik Karol, stavbenik, Zgor. Hu- dinja. I f Yinko Vošnjak. I Nenadoina in mepriicakovaiio je dospela v cctrtek (\n\e 20. t. in. iiz Beo- grada vest, da je v tamkajšnji oficirski bolnici umrl žandarmerijski kapetan I. klase g. Vimko Vošniak. Pred par dnevi je se pisal iz Kamenice pri No- vem Sadu, kjer je bil pr.edstojnik ža:n- darmerijsko sole, da pride v kratkem na daljsi dopust, poprej pa da^ mora še v Beograd k zdravniku, ker čutiže dalje časa bol'ecme v ušesih in se boji, da bi se iz tega ne razvilo kaj hujsega, Bilo je propozno. Podvreči se je mo- ral operaciji — imcl je vnetje ušesne mrene — in jc podlegel. Pokojni kapetan Vošnjak je bil iz znane narodne rodbine Vošnjakov v Celju, sorodnik zasluzmih prvoborite- l'jev inž. Mihe in dr. Jqsipa Vosnjaka. Vzgojen v strogo narodnem duliu se je žc kot gimnazi'jec v Celju navduševal za teptani, za..sn,žnjeni svoj narod in ko smo tedanji diijaki ustanoviilii! v Cciju svoje li'lerarno drustvo, je bil Vinko Vošnjak eden njegovih najidealnejših članov. Svoje liiterarne proizvode smo priobcevali v takratni »Domovini« in v nü'adinskem listu »Zvončku«. Vo*- njak se jo zanimal posehno za drama- tiko. Inieli smo svoje dijaško gleclallir see, za katero sva pisala igre in tudi aktivno sodelovala kot reziiserja in. iigralca. Tisti čas je priobčil v »Zvon- cku« mladinsko igro »Brata« pod psevdonimom Deem an ov Vimko. Po prevratu je biia v marihorskem na- rodnem gledališču vprizorjena z lepim v?pehom njegova enodejanska drama »Fred«. Kot dijak in pozneje kot absol- virani učitoljiščniik je bil delaven čia,n vsfili celjfikih kulturnih drušLev, zl'asti ' u.spesno so je udejstvoval kot izboren igralec tedanjega čitalnišbega odra v Narodnem dornu. Že v avstrijskih (?a,siih je bil kle- alen Jngoslovcn, po polomu staroga ce- «arstva pa se je kot vnet narodnjak in i/zboien oiicia- udeležir bojev na Koro- škem. kjer je bill komandant artiilyerij ¦ skega polka. S svoj'nn hrabrim mo- štvoni je resil Sliovenjgradac pred po- besnelimi nemskimi tolpaani im je bil za svoje juiiaštvo odlikovan z zlato lirabrostno kolajno. Štev. 56. »NOVA DOB A« Stran 7. CEL1SKA POSOJILNICA S Stanje hranilnih olog nac! Din 50,,000.000-—. V Ifistral palaci Narodni dom. Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in telcoci račun ter jiH izplačuje toörio in nudi sza iste najboljše obrestovanje in največjo varnost. Izvršuje vse denarne, Itreditne in posojilne posle. Kupuje in prodaja devize in valute. Stanje glaonice in rezer. Din 4,000.000—. Podružnica v SOŠTANJU raa GtXVBJEM TRGU. iNogavicel I za I dame JNogavicel I za I I gospodeI IRokavkil vseh I vrst | S. ^uian, @e!je 50-5s Delaj, nabiraj in hrani! I_ «j — CO o L > Z t (A C •- o - -o O o- :=, o en N 3 ?_ a> •7 ?• s. si T o Popolnoma varno nalcžite denarne prihranke pri zadrugi LRST1N11 DOM stavb. in kreditnJ zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%. Večie stalne vloge po dogovoru naiugodneje. Prl naložbi zneska po on nin oö '1/vK; nabiralnik na dom. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. Čas je denar! Popravila pisLtK»niškili stpojev IVAN LEGAT špeci jalni meh anik MflRiBQH, 'Mriujstai ulics 30. Telefon ialerurb. 434. IKUhlslCH kamnoseški mojster Celje, flškerčeua ulica šteu. 12 priporoča najcenejšo svojo veliko zalogo prvovrstnih nagrobisih spomenikov iz različnega marmorja, granitov in umetnega kamna. Plošče za pohištvo (umivalnike, ncčne omare i. t. d. Okvirji za grobe. Osnovano leta 1864 pod jamstvom mestne občine celjske. Celje, Krekov trg, v lastni palači Sprejema vloge na hranilne knjižice, tekoči in čekovni račun z ugodniin obrestovanjem. Daje posojila na hipoteke in na menice ter otvarja kredite pod najugodnejširni pogoj»'. Obavlja vse v hranilnično stroko spadajoče posle. »NOVA DOB A« Rodbina Ivana VoŠnjak javlja, potrta od globoke žalosti, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretresujočo vest, da je njen ljubljeni edini sin, brat, svak in stric, gospod Vinko F.Vošnjak žandarmerijski kapetan I. klase, nastavnik na pripravljalni šoli za žandarje 2. žandarmerijskega polka v Kamenici - Srem in imejitelj zlate kolajne za hrabrost danes 20. maja 1926 po kratki in težki bolezni v oficirski bolnici v Beogradu v 35. letu starosti preminul. Truplo predragega in nepozabnega pokojnika se prepelje iz Beograda v Celje. Pogreb sc vrsi v nedeljo 23. maja 1926 iz hiše žalosti, Kralja Petra cesta, na okoliško pokopaliŠče, kjer se položi truplo v rodbinsko grobnico. Blagopokojnika priporočamo v blag spomin! Beograd—Celje, 20. maja 1926. Javljamo tužno vest, da je danes nenadoma preminul naš predsednik in dolgoletni upravni svetnik, gospod dr. Karel Triller odvetnik, predsednik Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani, predsednik Jugoslovanske zavarovalne banke Slavije d. d. v Ljubljani, podpredsednik Hrvatsko-slavonske zemaljske hipotekarne banke v Zagrebu, clan upravnega odbora Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu, član predsedništva Zveze industrijcev v Ljubljani itd. itd. Nepozabnemu, velezaslužnemii predsedniku, ki je procvitu in razmahu našega zavoda posvetil neumorDo in požrtvovalno svoje sile in si pridobil zanj trajnih, nevenljivih zaslug? ohrani naš zavod vedno časten in neizbrisen spomin. V LJUBLJANI, dne 20. maja 1926. Upravni svet, nadzorstvo in ravnateljstvo Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Tiska in Izdaja Zvexnu tiakarna. — Odgovorni so: za izdajatelja Pav«l Zabukossk | za tiskarno Milan Čotina | za redakcijo Vinko Y. Gabaro. — Vsl v Celjij. Štev. 56. »NOVA DOB At Stran 3. Pokojni Vinko Vosnjak je bid te- lesno orjaške postave, odliočnega zna- čaja, literarno izredno na©brazen, kot prijätelj pa zlata d>usa. Vslied ten last- nosti in vsi'ed svojega ljufoezniiviega na- stop.'i je bil povs'od prilljujblijen dru- žabnik. Umrl je v svojem 35. letu. Vedno zdrav, čil in vesel je podlegel prvd; bo~ lezni, ki se ga je Tot Ha. Zdratv, ciil in vesel je hotel priti' tudi na dopust v svoje ljubljenio Celje, zato se je hotel) pred svojim prihodom v domači kra.j •lzlečrti. misleč, da boliezen ni nevarna. Mesto zdravja je nasef smrt — in mr- tev bo prišel v kraj svojega rojstva; doinača, ljubljena sliovemska zemlja ga bo sprejela v svoje okrilje . . . Odsel .si, dragi Vinko, naša sirca plakajo za Tabo . . . Spavaj skclko v zemi'ji domaič! Mr. F. G—k. Bafa čevljl se prodajafo po so- varniSki ceni pri A. Drof enikp Glavni tr0 Mestno gledalisče- Kar hočete. Shakespeareska komedija v Žu- paneioevem jeziku. in v Šcstovi re/iji je za nami. Nastopi'La je skoro kom- pletna lijubljanska drama, lie za biriče so porabili pair Ccl>janov, ki so se pa obnesft. — Komedija je preeej dolga in s tega vidika nekoliiko utrudljiva. Vendar se mi zdi, da bi sredi nestetih. sprememb prvega de.jan.ja bilia uanest- na pelminii'tna pa.viza p.tfi p'riizganih lucili, kajti ncpreslano menjavanje te- me in luči inora zniučiti vsake oči>, kar zadcšča, da je vži>tek man j ši. Sicer pa je bila režija gladka in solidina, kakor je pri Šestu pričakovati. Gl'avne vloge so bile zasedene po našiih .znanckli Ro- gozu, Öarjx?evd:, KraJju iln, Drenovcu. Zlasti Šaričeva je imela srečen dan in je šopek, ki ji je bil nakilfonjen, zaslu- žila. V gestikulaciji se steer ne more otresti nekaterih »tereotipnosti, all nje- na res prisrena igra zaliteva povdar- .ieno pohval'o. Rogoz je to pot nastopil kot bolesten gigerl im žel za masko in ekskvizitno lnimiko obče navtlušenje. Kralj in Drenovec sta igralla umerje- no, prvi inorda preinrtvo, drugi z ne popolnoma prikladnim glasom. Ga. Wintrova jie bila za lietosnjo sezDno, ako se prav zero ne motiini — prvie pred riašimi očmi. Njena liva- ležna vloga ji je nudila obillo prilike razviti vse prednasti svoje iigne, a tu- di pokazali njeno notorično hibo: kon- tra ste v zlogovanju. Šest sain je nasto- pil kot vitez Biediica (na plakaitih Mrz- lica) in nam postavif kabiinetno šemo. S to pot izreclno dobrim Pečkom sta bila pravcati Shakespeareski pax Pat in Pataclion. Prvi niastni', Miastavi in ga.sitro- nonisko orijentirani stric preciijozne n-ecakinje, driiigi vsestranska šlieva in šema. Izza njunidi pled kuka iizvrsitno šegavi sineh subrete ge. Juvanove in utelesuje drastičiio Napoleonov »Gher- chez la femme«. 'Skrbinskov norec — koliko nor^ cev pravzaprctv nastopi v tej igri? — je bil mimično pravifen, manjkal inu je saino pristen humor. Tegia Skrbitn- šek nima v torbi in naj se še tako tru- di. Tudi glas mu še nagaja. Cesar in Medven sta imela mamjši vlogi poinor- skih kapetanov in sta ju rešiila v našo zadovoljnost. Cesar ociviidino rad na- stopa v maski dr. Tawarja. Lipah je bil menih in &e mu za to vlogo nirti ni treba veliko nasmiaikati. Skupna igra je tekla gfadko in iz- šolano, proti koncu se je pa opazHa utrujonost, vendar bi svitlenje Sebast- jana in Viole bidio laliko bolj cmstveno. Zakljuwk igre je bill- le premedef. Glasbo je sestavil Badatka, ki je očito modernist in stopa za Jireckom. Hiša je hiia skoro razprodaaia, pa zopet enkrat precej nemima. A gostom je bi!a tudi zelo hvadežna za prav priw jeten večer, ki naj. ne bi bil letos že zadnji. /. ^. Zlet celjske sokolske župe v Trbovlje. V nedeljo G. junija .se bo vršid v Trbovljah iupni zlet. Ob ti priiiki otvo- ri trboveljski Sokof svoj dom. Veliko truda, mnogih skrbi in neverjetnih lia^- porov jc bilk) treba, predno je društvo doseglo leta in Leta zaželjeni ciilj. Vsem stavljenim zapnekam je društvo kljiii- bovalo z jekl'eno odpomostjo. Celjska sokoltska župa Me denri.ti zasluge bratov in sester, ki so se z vso posneinanja vredno pozrtvova'llnositjo lotili težkega dela. Uvažutjoč vse to, si. oljčni zbor ni mogel kaj, da ne bi lietos ko se vrsl vei'iki vaeslovaiiiski sokolski zlet v Pragi, določil svojega župnega zleta v Trbovlje. Na ta zlet vabiimo vse brate in sestre, vöknjene v naši žuipi. Pridite, da se na liicu mes>ta piieprLča- te, kaj zmore sokolska cli'scipl'mia. Iskreno vabimo naše sosedne žu- pe, da se v kolikor miogoče večjem šte- vilu udeleže zleta im slavnostne otvo- ritve. Spj'ej'eli vas bomo z odprthni ro- kami. Ministrstvo saobracaja je dovdli- Lo 50% popiist na železnicah. Izkazni- ce za poTovično vožnjo razpošlje trbo- velj.sko društvo. Starešinstvo sokolske župe v Celju. ¦ s TELOVADNI NASTOP SOKOL- SKEGA DKUÖTVA V CELJU se bo vršil kot smo že poročali v nedeljo due 30. maja 1020 na dvorišču pred sokoli- sko telovadnico. Predpolidne se vrše skušn.je posamieznih oddelkov. Od 11. do poi' 13. ure bo pronwuadni fconcert v parku. Telovadba se pricne popol- dne ob pol 4. uiri. Nastopiijo vsi telo- vadni uddelki. Pri promenadnem fcon- cert u kakor pri telovadbi igra nar. že- lezniicarska godba »Sloga« iz Lj'uiblja- ne. Vstopnina znaša k telovadnkn na- stoponi za sedcže 15 im 10 Dili, za slo- jisče 5 Din, pri promenadnem kancer- tu 2 Din. Podrobcn program priredit- ve objavimo priihodnji-č. s V1ÜIRANJE POTNIH LISTOV, ZA SOKOLSKI ZLET V PRAGI opravjja za bi'ate im sestre ter na.ra- ščaj iz Slovenije cehoslov. generakii konzulat v Ljnbljianii. Oni člacni (ice), ki potujejo skupno v Prago in nazaj, si lahko pr.eskrbi'jo skupne potne liste, tkzv. konisigiiiaciijie, ki jiih iizda tudi sresko poglavarstvo. To konusiignacijo se mora rredložiiti. konzuiatu CSR v 2 izvodih. (mi nxlolezniki., ki hocejo ostati po zletu na Cehoslovaskem ter se ude- lezi'jo razniih zLetov ali ne potujejo skupno z druigimii, morajo rmeti obi- čajne potne laste. Viziun CSR je brcz- placen. Razen tega viziima moxa iimeti vsak tadi vizum Avstrije oziir. Mad- žarske, glede kaiterih sie.de potnebna navodila v kratkem. Vsa društva zbe- rejo potne liste ozir. konsignaciije svo- j ill clanov ter ji'h odpošljejo župam, ki so na sedežu konzulatov, da jim pre- skrbe potrebne vkume. Bratje in se- stre. tpreskrbi'te si pravocasno potne liste! Kino. MESTNl KINO. Dne 22. im 23. maja velika fantasticna veselloiigra »Zorro«, dne 24., 25. in 26. maja pa so prikaže »Macißte v pekhi« na moimi- menta.rnem velefilmu v sedem čimiidi. KINO GABERJE. V soboto in ne- doljo se še kaže »Korzai' Pietno«. V pondeljek, torek in sredo pa se bo po- jrivljal »Öpijoii« v borbi za osvobojeaije Amerike. Ford v anekdotali. Šofer Fordovega avtomobidia leži pod karoserijo in išče defekt. Ob istem . času privozi mimo drug avto in obsto- ji, a šofer začudeno gleda v prahu se valjajočega kolego. — »Powj mi ven- dar«, pravi prvi šofer, ki si ni vedel pomagati — »ali veš ti kaj o Fordovih strojiii?« — »Da — odgovori drugi so- fer — nekaj dobrih »vicov«. Henri Ford vse je poljail iiz Detrota v Michigan. Med potjo sreča Fordov avto, ki je imel defekt. Ustavi svoj> av- to in iiisluzno prii&topi ter popravi na- pako. Laslnüt popravljenega avtomo- bila mu ponudi dva doliarja, toda Ford se za'hvali. »Le obdržite denar«. — »Vzemite vendar«. — »Hvala, res ne potrebujezn«. »Za božjo voljo! oemu se pa potem vozite v Fordu? Monter in a^totebnik išee službe pri sei'u neke garaže. Šef zahteva iz- jn'iOevala, toda monter jKam pa potegnem, gospod?« — *Na kolodvor!« Izvoscek se dvigne, zavii v suk- njic, tri topic telovnike, suknjo, kožuh in obicajno ho v dežni plašč, se zama- je proti prednjemu delu, s kaberega sname lepo po vrsti viseh pet plabt, jili vrže na kozla, sebi pod noge ter se dvigne nato sam na kozla. Vmes rad govori o hudikoveni vremeaiu, wasi gr- di ali pa hvali vse gostiine, v katea-ih' je že bil, kakor je pač njegov gost, ki mora v vsafcem slucaju potrpežlj;iivo ča- kati na konec vseh priprav za viožnjo. Nato zavpije voznik, ki že drži vajeti v rokah nad prednjiim delom hirliii! in nategne. Konj — knenujemo ga tako —, dvigne počasi glavo neko'liko vzne- mirjen, vzbuien iz bogzna kakili sanj in pogleda /ivahneje okrog txbe. Ko švigne cez njega bile, se zaAie, da se je nekaj zgodilo, in po dveh,, še vedno ne- odlocnihkorakih spravi sebe ifn voz v tek. Konj, zaboj, iizviošček in. gost se premikajo Litro, a vendar ne tako na- gl'o, da ne bi morda mogel pnečiitatt vseh napisov in naslovov nad trgovi- nami. Na eiilju voznik zopet nategne va- jeti in konj ostane kakor ukopan, gle- da nekaj casa še vedno zivalino tja naprej,, kmalu pa mu priem© zopet leztl glava med noge. Med voznikom in gostom nastane običajno iakoj po pri'hodu na clj majr hen prepircek. >Stane'?« »Saj gospod že sami vejto!« •>Jaz ne, za vraga! Vi morale po- vedati!« »Eh, gospod, midva se še n.ikoli nis^a kregala< ! »Na, na, povejte, povejte!« Izvoscek r.apravi nato vrio prija- zen obraz. ¦>Eeeh, vsi nioramo žiiveti.« Gost izvl'ece morcbiti dva kovača in jih ponuija. »Jii, gospod. tri kova.ee pro- sim . . .« »Kaj'? Avtotaksa me pelje . . ,« Izvoscek pla.ne ves rdeč v besedo. »Ne, gospod, avtotaksi! Vi še ne veste, kako so ti nerodni! Saj ste v ne- varnosti za življenje v tisti »kišti«. Vla- ci vas tudi tako hkro naokrog, da si ne niorote i.ičesar ogled«ti. Danes se že vsakdo raje vozi z namk Je tuidi bolj y'liobel«. Zadnjic neka gospa. Tu pre- seka besedo, pogleda na svojega konja in meni: »Jaz moram jesti, konj mora. jesti, familija doma mora jesti, moj Bog, saj nič no zaslnižiin.« Pogodila se za 25 dinarjev. Izvoscek hoce nionjati, naenkrat začuje gost nujen poziiv na vlak, ki pravkar odhaja im pusti v na- glici še ostanek, 5 dinarjev, v izvošče- kovih rokah. Ta zasede svoj prestol in zdia-ja nazaj na staro mesto, kjer caka novi-li dogodkov . . . Obleke iz trpežncga ševijota 520 Din, iz meliranega sukna 650 Din, iz po- tnodnega meltona 720 Din, športni kroj 800 Din, iz finega kam- garna 850 Din, kakor tudi hlače, površnike in vso drugo konfekcijo prodaja veletrgovina R. StermecHi, Celje. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Tr- govci engro cene. Oglejte si izložbe. T- • a« 41 %. a n e e a o a m ¦B O « 'e L n o 9) C > AlofziJ Prah pletarsko podjetjef CELJE, BRLG ST. 39. Priporočam pletena sobne in vrtne garni- ture iz šibja ter trstike po najnovejših vzorcih ter vsa druga v stroko spadajoča dela Cene zmerne! Delo solldnol Stran 4. »ifOVA DOBA« Štev. 56. Pozor! Pozor! Od 20. do 23. maja Velika fantastična veseloigra. V glavni vlogi slavni Douglas Fairbanks, poznan pod imenom »Človek iz gumija« in »ČI o vek b rez k osti «. Mestni kino Celje. Smeha polno! Veselo! Napeio! Zabavno! Za mladlno dovoljeno! ZOi*i?O R R Izvrstna vsebina, polna napetih seen, duhovitih zapletljajev, dovtipov in zdra- vega humorja ter smeha do solz. — ZORRO kot zaščitnik zatiranega prebi- valstva, rešitelj najtežje situacije, Zorro vedno in in povsod. — Sijajna igra. — Izvanredna režija. — Bogata oprema. — Pripomnimo, da je ta film dosegel pov- sod, posebno v Ljubljani, največji uspeh in najboljšo kritiko ! PREDSTAyE: v četrtek ob «/27. in V2% v petek in soboto ob 1/39. uri zv., na binkoštno nedeljo ob V25., \'27., V29. Preskrbite si pravočasno vstopnice v pi- sarni tvrdke Pelle, Kralja Petra c. Tel. 62. K. T. Reorganizacija koledarja. V okrilju društva narodov se je osnovala komisija, ki ima nalogo izde- lati načrt za enotno ureditev koledarja, katerega bi sprejeli vsi narodi ter naj bi stopil v splošno veljavo z letom 1930. Svedoki iz raznih kulturnih panog s svetovnim slovesom delujejo na tern važnem problemu, ki naj bi zbiižal na- rode in odpravil razlike v časovnem računanju, predvsempa, dase izjednači razmerje med delavniki in prazniki na svetu. Komisija, v kateri delujejo razven socijalnopolitičnih strokovnjakov za- stopniki raznih veroizpovedi in delav- skih organizacij, je v teku šestmesečnega obstoja že zbrala precej gradiva, iz katerega sedaj sestavljajo posamezne referate, ki pridejo po vsestranski odo- britvi v glavni odbor društva narodov, Po končni ureditvi se načrt izroči delegatom društva, da ga priporočijo svojim vladam v sprejem. Ko se tem potom doseže splošni sporazum, bodo posamezne države proglasile istodobno uvedbo novega časovnega Stetja Razven redkih in pičlih časopisnih vesti o študijskem uspehu omenjene komisije še ni bilo nič slišati; pred kratkim pa je ugleden clan tega sosveta objavil zanimive podatke o smemicah, po katerih se bo izvršila koledarska reorganizacija. Leto se razdeli na trinajst mesecev 2 istimi imeni kot sedaj, samo med junij in julij se vrine mesec z novim nazivom, ki pomeni sredino leta. Vsak mesec bo imel 28 dni, leto torej 364 dni; začetek leta kot «novo leto» je dan. brez datuma ter pade nal. aprila sedanjega stetja, ta dan naj bi veljal kot splošen praznik. Vsako prestopno leto se vrine v sedmi mesec še en tak nešteti dan pred prvim, ki naj bo posvečen kot praznik svetovnemu miru. «Novemu letu» sledi prvi april, ki pade na sredo in odtod se računa po tednih naprej; mesec ima torej točno 4 tedne; nedelje in delavniki padejo vsak mesec na iste datume; tako bodo vse nedelje padle na 5., 12., 19. in 26.; četrtki pa na 2., 9., 16. in na 23. itd. Vsi verski in državni prazniki se uvrstijo na nedelje. Židje premaknejo tedenske dneve v verskem koledarju tako, da pade njih sabat na nedeljo, slično si uredijo muslimani svoj petek. Katoličani si uredijo svetniške godove po novem koledarju na ta način, da ga spravijo v sklad s starim, ki bi imel veljati za leto, ko stopi nov račun v veljavo. Zgodovinski datumi se ohranijo s primerjanjem prejšnjega letnega štetja in sicer se vsem koledarskim izdajam doda pri dnevih še navedba starega datuma, ki je za zgodovinske dneve merodajen. Za določitev preteklih datumov po novem računanju se določi poseben ključ, po katerem je lahko najti pre- teklo dobo in dotični dan gotovega dogodka; če je n. pr. določiti rojstni dan kake osebe, njeno starost, zapadlost obvez itd. Namen te akcije, ki jo izvršujejo z vso vnemo, ki bi morda danes važnejšim svetovnim problemom bolje prijala, je predvsem ustvariti enotnost koledarskih razlik, potem pa dvigniti število delovnih dni ter poenostaviti računanje Časa. Polagoma postanejo koledarji na ta način sploh brezpotrebni, ker se brez težav lahko ugotovi vsak datum v letu oziroma pripadajoči tedenski dan. Kmalu se bodemo privadili, da je 20. avgust pondeljek, 4. december so- bota, zadnji vsakega meseca pa torek. Ko bi človeštvo z novim koledarjem tudi praznovalo u/edbo svetovnega miru, bi to bil najsijajnejši spomenik, ki ga postavimo našim potomcem. Razgled po svetu. r Sofijska kaledrala, ki je bila razrušena ob priliki zadnjega atenta, se popravi. Dovoljen je kredit 10 mili- jonov levov. r MusHmanskl koledar. Angorska vlada je sklenila opustiti štetje let od prerokovega bega iz Meke v Medino. Vpeljala bo štetje od Kristovega rojstva, ne iz verskih ozirov, pač pa v svrho izenačenja koledarja s splošno evrop- skim. Ljudstvo ni posebno zadovoljno s tem ponižanjem preroka, a bo menda ubogalo. Saj je molče sprejelo tudi ukinjenje kalifata. r NovHtaHjansklpapirnatldenar. Italijanska Banca d' Italia je sklenila izdati nov papirnati denar. Stari ban- kovci se odtegnjejo iz prometa, v obtok pa pridejo novi, na katerih bo vidna v vodnem tisku glava fašistovslcega vodje Mussolinija. r Brezžična telegrafija preko oce- ana. Iz Londona javljajo, da je te dni otvoril italijanski senator Marconi redno službo za prenašanje slik brezžičnim telegrafskim potom čez ocean. Dosedanji poizkusi so se dobro obnesli. r Smrt slavnega španskega to- readorja« Po dolgotrajui bolezni je umrl bivši slavni španski b'koborec Mazzantini. Pokojnik je bil eden izmed največjih španskih toreadorjev, katerega je svoj cas občudova! ves svet. r Nova arheološka odkrltja v Mongolijl. V Moskvo se je vrnila znanstvena ekspedicija iz Mongolije, kjer je raziskovala pokrajino zapadno od Urge v dolini reke Toly. Imenovana krajina je namreč zelo bogata na tu- ranskih grobovih. Ekspfdicija je odkrila lepo število gomil iz VII. in V11I. stoletja, katere so bile dobro ohranjene. Grobovi so bili tako izkopani, da so ležale noge mrtvecev vedno v južno smer. Notranji prostori gomil so bili prevlečeni s krasnim; svilenimi draperijami, obloženi z vazami, kadilnimi posodami, vse iz bronca. r Vesel Škof. Škotsko društvo prijateljev narodnega plesa je imelo ta mesec svoj občni zbor v Dundeju. Najbolj vroče je branil plese — angli- kanski škof iz Aberdeena. Pies!, jerekel, so prav tako potrebni za ljudsko zdravje, kakor solnce za cvetke. Plesna umetnost je. najstarejša in najlepša na svetu. Plesi se bodo morali vpeljati kot obvezni nauk na, ljudski in srednji soli. Mladina bi bila potem bolj uglajena, bolj dru- žabna in mjnj črnogleda. Navzoči so hrupno ploskali škofu. r Poljskim duhovnlkom so pre- povedanl obiski gledališč. Kardinal Karkowski je zabranil katoliSkirn du- hovnikom obiskovanje gledaliških pred- stav razen verskih iger. r Zdravnlk kot rnorllec. V aprilu mesecu je umoril zdravnik dr. Biöscher v kölnski bolnici s premočnimi injekci- jami morfija arhitekta Oberrenberja in izginil z njegovo ženo nekam na Nizo- zemsko. Šele v zadnjih dneh se je posrečilo kölnskim kriminalistom oba izslediti v nekem nemškem samostanu na rs'izozemskem, kjer sta se nahajala v brezupnih materijelnih težkočah. Žena umorjenega je izjavila, da je njen mož postopal z njo brutalno in da je radi tega nagovorila zdravnika, s katerim je bila v intimnih odnošajih, na zločin. Gospodarstvo. g EKSEKUGIJE RADI DAVKOV V SLOVENUI. Iz izkaza o eks-ekucr- jah, ki so se radi zaostal'ih diirektnüi davkov v Sloven iji izvrsilo v I. četrtllet- ju 1920, jo razvidno, da se. je mob Mar - na eksekucija začeia v 10.396 pri'inerih ki nadaljovala do rubeža v 8168 pri<- mei'ih 'J8<4%). To relatilvno n-enavad- no visoko števiilo rmbežev je v ZA^ezi! s tem, da je nekaj davenih uradov m,ed njiini Ljubljana mesto irn Mariibor iz- vrsii'o rubežt- za zaostanke, ki so bili zanje opomini vročenii že v IV. oetrt- letju 1925, sele v I. cetrtletju 1926. Do prodaje je pa prišllo v 38 ih primer ill (torej niti pol odstotka od ceEokupnega ateviia rubežev). Zaostanki, radi kar terih je prišlo do ruibeža, so znašali okroglo 15 inil'ijonov clinuarjev, oni, ki sa se mogli izlerjati šele s proda.jo, pa okroglo 110.000 Dün. V imiobiilairni eksekuciji se je vknji'zilla. zasta,vna pr-aj- vica v 73 primerili za okroglo 380.000 dinarjev zaostalili davkov. Vse te dra^ žhe so se pa uvedle na predliog priva.tr- nili upnikov in je erar siamo prilstopil' k dražbunemu pastopainjm; na preds- log erarja sajnega se ni iavršifci nobe^- na dražba. g DAVEK NA R0ČN0 DELO. Glede davka na rocno delo vlada med priizadetimii sl'oji velika nejaisnost, zlar sti gi'ede prijave iai plačevaaija. Ta da- vek je zakonito predpiüsan in bo obsto- jal, dokler se zakon ne uikime. Davek na ročno delo placevati so obvezni oni ročni. delavci (podcrtano ročni delav- ci), kateri knajo ltotno preko 5000 Din doJiodkov. V te dohodke so vštete me- zde in ekviivalent za naturalne prejein- ke, kakor prosto stanovanje, hrana, periiCo, zemljišča in drugo. Kot daivku podvrženi dohodki se racunajo samo oni prejemkii, katere dobiiva delojenia- lec za no.nna.hio cleio, dočinn se plačilo za čezuTno delo v ta miiniimum ne všte- je. Za plačevanje davka so odgovorni delodajalci, kateri pi'acujejo davek ne- posredno davkarijk Delodajalci so upravičenii predpiisane zineske odlego- vati obdaveenkn delavcem. Ker si go- spod financni niiinister ni izposlioval poobla&tithi; da sme radi itzvrsbe zako- na in podrobuega posiopka mla.ti kak pra.vilni'k, ni niilice dolza.ii za ta davok prijaviti dohedkov delojemai'cev davč- nini oblasli'in. Radi opustilve te pri- javo no more biti iz jistega vzroka nili- ee kaznovan. V tem skičaju bode seve- cia davena oblast vsaj priiblizno u-g«> tovila po fiii8i>čnih organi'li in župaii- stvih višhio za.služka posanieznih de- lojcMnalcev in davek predpisala. Proti pi'C'dpisu je c! op listen ugovor ki mora prizadeti dokazati neupriavicenost ob- davčenja. — i\ko dei'odajalec ne odte- guje dclojemalcem davka, obstoji zanj nevarncst. da ga bode moral v slueaju neiztirljivosti sam placati. Vecja pod- jetja in oni delodajalci», kateri placuje- jo delavcem dnevme, tedenske ai'i pa meseciiü inezde brez vsakih dru'giih da- jatev, se tenni davku pač ne m ore jo odtegni-ti. Una podjetja, zlasti poljedel- ski obrati, kateri dajejo delavcem po- log manjae mezde se prosto stanova- njc, hrano in drugo i\n pri katerili .so ti delavci z-iposleni preko normalnega delavnega ca>;a, izkažejo i*ahko velik dvl teli dohodkov za cezuiino delo. Tu- di zasluzek za akordno delo ne pride pri tem da\ku v poštev. Že predpiisanii davek je Ireba ali placati ali pa proti predpisu vložjti pritožbo. — Da je ta davek za delavee prekrut, je popofno- rna jasno in treba bo napeti vse sue, da so odpravi. — r. w Sirom domovine. t DR. KARL TRILLER. V četr- tek dopoldne je umrl Ijubtjanski odvet- nik dr. Karel Triller, zadet od ka.pi. Pokojni je se dopoldne v dobrem raz- položenju opravil predsedniiske posle Ljubi'janske kredjtne banke ter nato odšel v trgovino J. Naglasa na Dunaj- ski cesti, kjer se je živahno ralzgovar- jal. Pred slo\ie.som je pritpomiiil! v ve- selem lonu: »Sedaj pa grem«. Po iz- rečenih besedah se je zgrudiil mrteAr. — Dr. Karel Triller je bit rojen 21. aprila 1862 v Škofji Loki. Po končaniih štu- dijah se je posvetil odvetniištvu ki se 1. 1900. staJno naseliil v Ljublja.Tiis kjer je skupno s pokojnhn dr. Ta,vcayjeni aktivno vodil pol'itiko narodno-napred- ne straaike. Odli'koval se jie v poznava- nju pravniih, gaspodarskiih in fiaianč- nih problemov. Bill je tudi dober po- znavalec komujialniili zadev iin je bil dolga leta clan lijubljanskega obč. sve- ta;' nekaj časa je uprav'Ual tudi fmnk- cijo podžupana. Od li. 1908. do 1918. je bil deželni p^oslanec, pod dežolniim gla- va rjem dr. Šušteršiičem pa dežellni od- bornik. — Po Tavčarjevi sminti se je umaknil iz poliiticnega ziivlljienja in se posvetil zgolj reševanju gospodarskih in financnih vpra&mj. Bil je predsed- nik LjnbljaiLske krediitne banke, clan upravnega odbor-a Na-rodne banke, precUeduik J'u>gosllov. ceskoslov. i'ige v Ljubljani itd. Pogreb pokojnika bo v soboto cine 22. maja v Ljubl|jct,ni. — Slava spomitrm od'liicnega narodnega borca in dekvea! Š Zagreb Ima 135.000prebiva!cev. Po statistiki mestnega fizikata se je v Zagrebu tekom lanskega leta rodilo 3385 otrok, med temi 191 mrtvo- rojenčkov, oziroma otrok, katerih ma- tere so prišle od zunaj na porod. Fak- tični prirastek prebivalstva znaša torej 3194 oseb. Celokupno zagrebško pre- bivalstvo znaša sedaj okroglo 135.000 oseb. š Propaganda za naše prirodne lepote. V Jugoslavijo je prispel te dni g. H. Hildebrand, delegat ameriškega »Nacijonalnega komiteja za geografijo«. Vodil bo fotografično snemanje pri- rodnih lepot naše države. Posnetke bo komite uporabil • za obsežno delo o naši državi. Posamezna ministrstva so naročila kompetentnim našim oblastem, da v vsakem oziiu podpirajo akcijo g. Hildebranda. š KoIonJzaclja državnega po- sestva Belje, Kakor doznava »Trgo- vinski Glasnik«, se v finančnem mi- nistrstvu izdeluje pravilnik o razdelitvi 8000 oralov zemljižča državnega po- sestva Belje. Razdelitev se bo izvršila na podl3gi pooblastila fmančnega mi- nistrstva, ki določa, da se omenjenih 8000 oralov razdeli optantom in be- guncem iz Madžarske ter drugim agrarnim interesentom. š Vprašanje novinarskih želez- nJSkih kart. Prometni minister Vasa jovanovič je izjavil deputaciji Jugo- slovenskega novinarskega udruženja, da bo v najkraišem času rešil vpra- šanje nov'narsksh železniških kait, katere dobe proti neznatnemu plačilu izključno le redni člani udruženja. Do- sedanje redakeijske karte se ukinejo. i5 Dobrodošla knjlga. Družba sv. Mohorja na Prevaljah je zalo2ila in izdaja prepotrebno nemško-sloven- sko obrtno, trgovsko, tvorniSko in že- lezniško terminologijo, ki jo je zbral profesor Henrik Podkrajšek. Knjiga obsega 17 tiskanili pol in stane 60 Din. Priporočamo io toplo. Mestni kino Celje MÄCISTE To, kar je opeval Dante pred ^fc# 700 leti v svojem «Peklu», Vam ^f pokaže ta film. Maciste, najmoč- ^^^ nejši človek in gluniec, se bori ^T^ s hudiči, ki ga odvedejo po Ijuti m& borbi nn zemlji in v zrakii v ^^» pekel. On je poosebljena moralna TCJ in fizična moč človeka. Film je B Ja monumentalno delo, v njem na- tL^mi stopajo najboljši igralci. I^T Predstave: na binkoStni ponde* jL9L deljek ob y2$; V27. in 9. un, torek W ob 1/29 uri, sredo ob V27- 'n 1/29. J ^ uri zvečer. ^mm Za mladino dovoljeno ! — Cene I I kljub]ogromnim stroškom običajne. ^L^ Največja senzacija! Samo tri dni ! Binkoštni pondeljek 24., torek 25. In sreda 26. maja 1926. Prednaznanllo: Koiosaini First National-film MORSKI VRAG film o plemičih, ki so pravzaprav gusarji in gusarjih, ki so prav- zaprav plemiči. Štev. 56. »NOVA DOBÄ« Stran Si. JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA CELJE v lastni hisi Gi)NK9R]Eilfl ULICil ST. 11 nasproti pošti. UslanovIJena leta 1889. Ustanovlfena leia 1889. Za varnostvlog jamčijo okraji: GORNJ1 GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE PRi jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Hipotekarna posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne polož- nice na razpolago. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJ1 GRAD, SEVNICA, ŠMARJE PRi jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO iri rezervni zaklad. š Tehnlčna terminology a. Udru- ženje inženirjev in arhitektov pripravlja novo popolno izdajo tehnične termino- logije. Obenem je naprosilo rninistrstvo javnih del, naj bi deloma financiralo tiskanje te važne publikacije. Mini- strstvo bo najbrž prošnji ugodilo. š Za izenačenje koledarja. Udru- ženje trgovcev in industrijcev v Novem Sadu je izročilo arhijerejskemu saboru v Srermkih Karlovcih proSnjo, naj se o priliki zasedanja arhijerijskega sa- bora v Sremskih Karlovcih iešuje tudi vpraSanja. koledarja. Udruženje vte- meijuje prošnjo z ekonomskimi razlogi, ker povzroča oddvojeni pravoslavni in gregorijanski koledar velike neprilike in pomenja zlasti v versko mešanih pokrajinah tudi znatno gospodarsko škodo. 5 Psvl spomenik kralja Petra v Slovenlji. Kranj se pripravlja, da 1. avgusta odkrijG spomenik našemu prvemu kralju, Petru I. Velikemu, Osvoboditelju z vso slovesnostjo. Ker je spomenik dar vs^h slojev na Go- renjskem, ter prvi v Sloveniji, opozarja prijazno cela Gorenjska že sedaj in vabi vljudno na to domoljubno slav- nost ves narod brez razlike. Š ZA VA11STV0 PLANINSKEGA RASTLINJA. Okrajno glavarstvo v Laškem je izdalo nkaz, po katerem je prepovedano trgati, ruvati, proilajuti in pomujali v nakup planiinske cvetii- ce. Za prestopke je doloeena kazen do --'--Ui^iJ^L?/* foV.. zaP°ra- ^_____ š Označba vrednosti v denarnih pismih. Pošiljatelj denarne pošiljke, ki označi na njej manjšo vrednost, kakor jo ima v istini poSiljka, pa to pristojni organi komisijsko ugotove, je odgovo- ren za prevaro po kazenskem zakonu in se kaznuje poleg tega s tem, da mora plačati desetkratno vrednost manj plačane pristojbine. To denarno kazen določi sprejemna pošta. š Francoske štipendije za jugo- slovenske dijake. Francoska vlada je določila, kakor objavlja francoski po- slanik v Beogradu, štipendije za šest diplomiranih visokoSolcev iz naše kralje- vine, ki bi študirali v Franciji. Štipen- dija znaSa 600 do 800 frankov mescčno. Diplomirani visokošolci, ki imajo dobre ocene naj se do 20. maja javijo pri svojih dekanatih. § Z nlml' a sllka v mariborskem muzeju. V mariborskem muzeju se je našla zanimiva slika iz XIV. stoletja. Predno je bila prenesena v muzej, je visela v cerkvi sv. Ignacija pri. Sv. Lovrencu na Pohorju. Ker okoličani niso znali čitati cirilice, so domnevali, da predstavlja slika kakega svetnika, kajti slikana je popolnoma v stilu naših cerkvenih podob. Sedaj se iešeleugo- tovilo, da predstavlia slika srbskega despota Štcfana (1389—1427), ki jo je bržčas prinesel iz južnih krajev kak splavar. Slika je važen historičen doku- ment in predstavlja precejšnjo vrednost. S Državnamarkarnica. Na podlagi člena 78. novega finančnega zakona je finančni ministerodredil, da se državna markarnica, v kateri se bodo odslej izdelovale vse naše poštne znamke in kolki, uvrsti v čin tobačne tovarne prvega reda. Direktor markarnic bo torej imel čin in plačo direktorja to- bačne tovarne prvega reda. š Framazonski kongres v Beo- gradu. Dne 28. maja bo v Parizu konferenra francoskih prostozidarjev, na kateri se bo vse pripraviio za ve- liki framazonski svet, ki bo sredi julija ali septembra v Beogradu. Na ta svet bodo prišli v Beograd zastopniki vseh framazonskih lož v Evropi. š ItaUjanska rahločutnost. Jugo- slovenska Matica je ob spominskem dnevu Zrinjskega in Frankopana na- meravala v Sinju predstaviti patriotično sliko »Istra« ki jo je spisal J.Kriletič. Dan pred proslavo je naša oblast za- branila predstavo — vsled intervencije italijanskega konzula v Splitu. Š Velika slavnost v Postojnski jami. Na binkošino nedeljo, 23. maja, se bo vršila v svetovnoznani postojn- ski jami svečana otvoritev nove pod- zemske koncertne dvorane. ki ima pro- stora za nad 8000 oseb. Na ta dan bo izbiana godba izvajala v dvorani razne komade slavnih skladateljev. V plesni dvorani pa bo svirala goriška güdba stare in moderne plesne komade. Utega dne se tudi otvori za obiskovalce nova najlepša jama na svetu, imenovana »Rajska jama« radi bajne lepote njenih blestečih se snežnobelih kapnikov. Za Jugoslovene stane potni vizum 10 Din in se dobi pri italijanskem konzulatu v Ljubljani. š Gradnja katedrale sv. Save v Beogradu. Vprašanje gradnie projek- tirane katedrale Sv. Save, srbskega prosvetnega zaščitnika, je stopilo v nov štadij. Pripravljalni odbor prične v kratkem z uresničenjem svojih načrtov. Troški za gradnjo projektirane kate- drale so proračunjeni na 200 milijonov dinarjev, Prostovoljnih prispevkov se je nabralo doslej 20 milijonov, ostala gradbena vsota pa se zagotovi na način, da bo v razsežnih samostanskih go- zdovih posekanih poldrugi milijon do- zorelih debel, kar bo vrglo približno 150 milijonov, dočitn se bo še ostali primanjkljaj pokril z državno subven- cijo. Katedrala bo imela prostora za 6000 oseb. Zgrajena bo v bzantin- skem slogu iz dobe carja Lazarja. S Proti tujlm Inženirjem. Poedine sekcije Jugoslovenskega inženirskega udruženja so poslale glavni upravi spo- menice, v katerih zahtevajo, naj uprava posreduje na merodajnem mestu, da se onemogoči praksa tujim inženirjem, ki niso naši državljani. Sekcija stoji na stališču, da smejo izvrševati prakso v naši državi samo naši državljani. § Trgovec s praškl proti noseč- Hostl, V Novem Sadu je policija are- tirala te dni trgovskega potnika Hinka Gosauerja, uslužbenega pri zagrebSki tvrdki Val. Bukarič, ravno v trenotku, ko je prodajal raznim ženskam v Titelu recepte za praške, ki preprečujejo no- sečnost cziroma porode. š Medvedi v Gorskemu kotaru. Logar Martin Petranovič je te dni pod Dorinim vrhom v neposrednji bližini Delnic ustrelil medvedko. Ko se je po opravkih mudil v gozdu, se je nena- doma v oddaljenosti 15 korakov po- javila pred njim medvedka, se posta- vila na zadnje noge in korakala proti logarju. Okretni lovec je nag!o potegnil nabito puSko ter medvedko zadel v srce. Kakor so dognali, se klati v delniških Oalmatiiiska domača vina nudl v vsakl množlnl najceneje ivrdka 50—15 gozdovih še pet medvedov — 2 stara n 3 mladiči. '"§ Revmatizem — zahvalna iz- java. Spoštovani gospod doktor ! Po- samezniki, ki so trpeli na revmatizmu že dalj časa, ter so upotrebljavali Vaš preparat ,Radio Balsamika' so zelo za- dovoljni žnjim in praviio, da Vi in ta preparat zaslužita obilno pohvale. Ker tudi jaz trpim na revmatizmu v nogah že nekaj let, Vas prosim, da mi po- šljete iri steklenice tega Vašega zdra- vilnega preparata po povzetju, za kar hočem takoj, ko dospo na pošto, po- ložiti vrednostno vsoto. S spoštovanjem Živojiu dr. Gjukitii delovodja milinačke občine. V Miličinici, srez podgorski, okr. valjevski, 4. januarja 1926. — Lek ,Radio-Palsamika' izdeluje, pro- daja in razpošilja po povzetju labora- torij Radio Balsamika, Beograd, Ko- sovska ul. 43. 336. š RJJEC DEŽ V DALMAGIJI. Kakor javljajo iiz Kotora, je na vdiiko začndeiiije tamkajänjega i>rebiival'.stva prošlo soboto padal dež rdeče barve. Ko je zopet posiijalo sokioe, je bilo list- jc posuto s fiiiiiiin rdečkn prahom. Naj- jjrže je to prah, ki je dospef v vksoke plasti zraka ob priliki zadnjega izJjru- iia ognjenika Santoriina ali pa mogoee tudi kakega drugega viilikana. š PRETEP MED D0BR0V0LJGI IN OROŽNIŠTVOM. V okolici Bihača v Bosni so hotelii orožniki tleLozi'rati prostovoljce, ki so si na tuji zemlji po- stavii'i domovo. Med oboma skupkia- nia je prišlo d.o .srditega boja, Gre naj- brže za napačno razumevainje odredb o agrarni reformi. š ČUDNO VREME V HERGE- GÜVINI. Iz Mostara javljajo o čud- nem vremen.ii, ki je vladalo pretekle dni v Hercegoviini. Pihal je vroč veter, ki. je nosil s seboj čuden riMnenkast prah. Sol'nce je sijalo motno in zddo so je, kakor da cela pokraijima leži v mcgLi in praliu. Baje je bil veter za- nesen iz puščave Sahare, kjer je pre- tekli tedün diivjalo silno nourje, po miienju iwkatorih clriigi'h pa se je ne- kje v bližini vnel vclik gozd, vsi"ed ce- sar je biila vsa pokrajinji v meglii. š SVO.TE PREMOŽENJE ZA- KVARTAL. V Si-emski Mkroviici se je ustrelil trgovec Iso Pezing. Iz poslovil- nili pisem, ki jih je piisal svojian so- lodniikom, je razvidno, da je šel v smrt zaradi Imiancnih razmer, ker-ni mo- gel preboleti svojega konkurza. Samo- moriilee jo bid' dober in post en trgovo:1. V zadnjem casu pa se je udal kvarta- njn in je zaigral skoraj v>se svoje pre- lnoženje. 8 GROZNA LJUBAVNA DRA- MA. V neki vili na Topčiderskein brdu pri Beogradu se je odi'gra.la grozna ljubavna drama.. Bi^si narednik Bla- goje KneževLč je streljal na svojo lju- bimko Jel'ko Vu.jaci€, ki ga je pred no- daviiiin zapustiJa ki stopila v službo pri zascbniku in liiisnem pa<*estniiku IJubi Jankoviieu. Ker j« «lelka, ki je bila ranjena n;a roki, začela klicati na lJöTfroe in bežati v stanovainije svojega slnzboilajak'a, je KneževM pohiitel za njo im odd as sc'dva strela, tako da se je mrtva zgrudila na tla. Potom pa si je Knezevic pognal kroglo v desno sence. \ Josip KOS, CeljeTl Ljubljanska cesta 10 Izdeloualnica vsaHoypstnih moshih, 50 žensftih in otpošhih csuljzy. 18 Izdeluje vsakovrstne gornje dele. 7 Vsa v stroko spadajočo popravila C I po znižani ceni. Postrežba solidna. I Proda se vila (posesivo) dobro situirani družini, ki 2cli mirnega življenja. Lep rožnat vrt in sadonosnik, drvarnice, skladišče, vrtna lopa, pralnica, hlevi, dve kopalni kabini ob Savinji. Po- sestvo leži 15 minut od Celja. Posredovalci izključeni. Ceno in naslov pove uprava. 2-1 20 = Kupi se večja množina = steklenlc 14 od kisle vode. Tudi posamezni komadi. Naslov v upravi Največja zaloga in samoprodaja Puch k oles in kofles znatnk^ 10 7 „Waffenrad" Največja reparacijska delavnica. Največja zaloga delov koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila tujih izdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno. AMI?ßim Celje, ¦ iic-wtn, GosDoska al. 32. Freig zabnUouškK tiM$\ in \i in ajstouija its in v mesfa in okolicl Franjo lost, CELJE, AleXsandrova ul. 4 Nsznonilo preselitue. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo 5u—21 ===== frgovino ¦ z damskimi in ni^škimi === slamrJki----------- ter pi ipadajo5imi pr«dmeti t Gosposbi Dlici li 111 isli ulici 11 (naspfoti hofelu ,,Rislk si") ter se priporočam cenj. strankam. Franc Cerar, modistcnja, Celje, Gosposka ulica St. 8, ===== Pi-i^o^oča so ^^ izdelovalnica in ürtj^viaa moškega in žen&kega kakor tudi čipk. Predtiskarija, cntlanje na stroj itd. Najnovcjši vzorci na razpolago. 35 Cene konkurenčne. 1 Postrežba točna in soiidna. — Zaloga to- varne 2enskega perila »Leda«, Ljubljana. M. Špibai*j Celje, Gosposka ul. 27. Stran 6 >NOVA DOB At Stev, 56, Specijalna delavnie», za vodovodne instalacije, zdravstvene kopelne naprave in centralne kurjave Gr. Cr R JSL X> T Celje, Yodnikova viliaia štev. 6 priporoča svojo veliko zalogo po konkurenčnih cenah. Računi radevolje na razpolago. Pozor, trgovci, pleskarji in zidarji, pozor! Največjo zalogo Zldai'SKih \Xl Plesliarskitl ČOpiČeV ter vsega ostalega ščetarskega blaga po konkurenčni ceni in najboljši kvaliteti doma- čega izdelka ima IGNAC ŠIMENC, Scetar, Celje, Kralja